Mesto Velenje
Jutri bodo prejeli priznanje
ISSN 03 SO-5561
Velenjsko turistično društvo Je novembra sklenilo letošnje turistične sejme. Naslednji bo aprila.
Poročali smo že, da je mesto Velenje je v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije "Moja
dežela - lepa, urejena in čista" doseglo prvo mesto v kategoriji večjih mest. Priznanja bodo v Portorožu slovesno podelili jutri, v petek. Mesto Velenje bodo predstavljali župan Srečko Meh, predsednika velenjske turistične zveze in turističnega društva Jože Kandolf in Jože Zakošek ter
vodja projekta za razvoj turizma Slavko Hudarin.
Ob slovesnem delu bodo pripravili tudi okroglo mizo, na kateri bodo udeleženci ocenili letošnjo akcijo, se pogovorili o dosedanjih težavah in oblikovali pobude za naprej.
UB.M.
Nekoga moraš imeti rad...
Seja sveta Mestne občine Velenje
Zelena luč službi občinskega nadzora
Kajti, če si ljubljen in imaš rad, je možnosti, da te premami nezdrava razvada, ki lahko preraste v zasvojenost, veliko manj. O tem in o vsem, kar vedo o zasvojenostih, so govorili mladi parlamentarci na 6. Otroškem parlamentu v Velenju.
Več na 7.strani	BM
Torkovo zasedanje Sveta mestne občine Velenje je bilo plodno, dorekli so kar štirinajst obsežnih točk dnevnega reda.
Za novega člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so izvolili Stanislava Planinca (ZLSD), soglasno so sprejeli poslovnik sveta in s tem določili pravila svojega delovanja. Zavrnili so predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča,
po katerem naj javni negospodarski zavodi, katerih ustanovitelj je občina, ne bi plačevali tega prispevka. Cene v vrtcih so povišali za deset odstotkov in se zelo dolgo pomudili ob predlogu sklepa za rekonstrukcijo in odprtje ceste Koželjskega do Goriške. Že objava tega predloga v skupščinskem gradivu je dvignila med tamkajšnjimi krajani veliko prahu. Svetniki pa so se
vseeno odločili, da naročijo strokovno oceno za preveritev odprtja omenjene ceste ter izdelavo strokovnih variantnih prometnih rešitev.
Sprejeli so še osnutke več prostorskih ureditvenih pogojev za Podkraj, Pesje, Stara vas ter področje nad Stantetovo cesto v Velenju in osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Trebuše. Zeleno luč pa so dali še oblikovanju službe občin-
skega nadzora, ki naj bi bila oblikovana v naslednjem letu. Več o seji na 3. strani.
■ M. Zakošek
	PREDSTAVNŠTVO v poslovnem centru
ZAVAROVALNICA MMl ....... .-u	v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
RAČUNALNIKI
Acer* <♦ ŽE OD
'15.082 SIT x <I2 NAPREJ!
TREND d.o.o. tel.: 063/ 851-610 fax: 063/ 856-794
m
Konec tedna bo delno jasno in razmeroma toplo, zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost
Ples, sejem, šole smučanja,
Velenjski smučarski klub si je tudi v novi sezoni zadal pester program dejavnosti; začeli so s sobotnim smučarskim plesom, veliko obiskovalcev, precej več kot 1000, pa so privabili v Rdečo dvorano v nedeljo, ko so pripravili smučarski sejem. Kupčije so dobro tekle, tako da so bili na koncu vsi zadovoljni.
Ko bo zapadlo kaj snega, bodo njihove dejavnosti v polni meri zaživele; pripravili bodo vrtec na snegu, razne smučarske tečaje..., saj želijo tudi letos čimveč mladih naučiti smučarskih veščin.
■ foto:vos
9770350556014
2 NilS VAS
DOGODKI
23. novembra 1995
isr
OZPMVeJenje vabi v dom krajanov Stara vas
"Pridite v Kavarno, izdelovali bomo darila"
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je v letošnjem šolskem letu že pripravila eno Kavarno. Takrat na Gimnaziji, vodil pa jo je Marko Mandič.
To soboto ob 10. uri pripravljajo drugo, na katero vabijo predvsem osnovnošolce. V domu krajanov Stara vas bo tokrat z vami Urška Stropnik, pod njenim vodstvom pa se boste igrali Kavarno in izdelovali različna darila. Pa še recite, da geslo tokratne kavarne ne drži: "Majhne pozornosti nam vsem dobro denejo." V Kavami bodo ponujali tudi slaščice in pijačo, zato ne bodite praznih žepov.
mbš
Plinifikacija Škal in Hrastovca
Prvih sto v decembru
Od 70 do 100 gospodinjstev v Škalah in Hrastovcu, ki so se odločila za ogrevanje svojih domov s plinom, lahko realno pričakuje, da jih bodo s podpostajo povezali v drugi polovici meseca decembra, smo zvedeli pri Milanu Kneževiču iz Mestne občine Velenje. K temu je dodal, da upa, da ne bo prišlo vmes do kakšnih zapletov. Kje bodo s priklapljanjem pričeli, pa je odvisno od tega, kako so si naročniki sami uspeli urediti notranje instalacije.
Sicer pa v Škalah in Hrastovcu gradijo omrežje za 311 naročnikov, ki naj bi se na omrežje priklopih postopoma, zadnji najkasneje čez tri leta, zelo verjetno pa je, da bo ta rok precej krajši.
■	mkp
UO regijskega Združena podjetnikov v Topolšici
Danes, v četrtek, 23. novembra, ob 17. uri se bo v Topolšici sestal upravni odbor regijskega Združenja podjetnikov Slovenije. Na njem se bodo pogovarjali o strategiji razvoja malega gospodarstva v Sloveniji, pospeševalni mreži za razvoj malega gospodarstva, državnem proračunu in predlogih za učinkovitejše delovanje regijskega združenja podjetnikov.
■	mkp
V^soboto slavnostni koncertov Šoštanju
25 let
a zbora Svoboda
Mešani pevski "zbor Svoboda Šoštanj, ki ga vodi pevovod-kinja Anka Jazbec, praznuje letos četrt stoletja uspešnega ustvarjanja in delovanja. Ob tej priložnosti bo zbor v soboto, 25. novembra, ob 18. uri, v kulturnem domu v Šoštanju pripravil slavnostni koncert.
Zbor je letos posnel kaseto, ki bo izšla ta teden, izdal pa tudi kompaktno ploščo. Obljubljajo, da bo kaseto mogoče kupiti tudi na koncertu.
■ mkp
Nov grb in zastava
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
SPOSTOVANI VARČEVALCI!
Ste ob obisku katere izmed poslovnih enot LB Splošne banke Velenje d.d. že opazili novost na tečajni listi, ki jo objavljamo in uporabljamo pri menjalniškem poslovanju? Smo namreč banka, ki vam pri nakupu tujega efektivnega denarja nudi:
-	nakup tuje efektive po prodajnem tečaju, kije konkurenčen prodajnim tečajem ostalih bank in menjalnic v Sloveniji, če gotovino vzamete s seboj
in drugo, še zanimivejšo in ugodnejšo možnost,
-	nakup tujih denarnih sredstev po nižjem prodajnem tečaju, če kupljena sredstva vežete pri banki za dobo najmanj enega meseca.
Če se boste odločili za nakup tujih sredstev, vam svetujemo, da izberete slednjo ponudbo, saj vam z ugodnejšim tečajem nudimo tudi konkurenčno obrestno mero.
PRAVA ODLOČITEV -DVOJNA KORIST!
Prejšnji četrtek ljubenski občinski svetniki redne seje zaradi (pre)obsežnega dnevnega reda niso sklenili in jo bodo nadaljevali danes, v četrtek. Že na začetku so z dnevnega reda umaknili poročilo komisije za delitveno bilanco bivše občine Mozirje. Razlog je bil preprost. Zapisnik medobčinske komisije z obsežnim gradivom so dobili prepozno, njihova občinska komisija se torej ni uspela sestati pravočasno, da bi temeljito obravnavala zahtevno gradivo in za občinski svet pripravila ustrezne napotke. Člani komisije so o stališčih sklepali v torek.
Se bo vodovod sesul?
Pri pregledu opravljenega dela med obema sejama so dokaj dolgo pomudili pri problematiki ljubenskega vodovoda, ki je tudi po besedah županje najbolj problematičen daleč naokrog. Zadeva je zelo resna, saj dosedanji vodovodni odbor daja odpoved in nikakor ne misli prevzeti odgovornosti za vse težave. Samo v zadnjih tednih so na vodovodnem sistemu odpravljali tri večje okvare in jih na vso nesrečo pričakujejo še več. Za nameček je pitna
Razprava o občinskih simbolih Je bila zelo razgibana
voda v vsem sistemu oporečna in jo morajo stalno klorirati, ob tem vode na posameznih področjih občasno že primanjkuje, zima pa je pred vrati. Problemov je dovolj in preveč, zato so odločili, da v najkrajšem možnem času dokončno razrešijo to problematiko, bodisi z izbiro pooblaščene organizacije za upravljanje in vzdrževanje sistema, bodisi z lastnim režijskim obratom. Če je pri vsem tem sploh še kaj ugodnega, potem je to dejstvo,
da je onesnažena voda s pokopališča vendarle presahnila in sedaj upajo na ugoden razplet obravnave na sodišču, kjer se bodo soočili s prizadetimi krajani.
Tudi naslednja točka je bila več kot zanimiva. Na podlagi javne razgrnitve so tokrat namreč izbirali občinski grb in zastavo. Grb že prej ni bil sporen, med desetimi predlogi za zastavo pa so v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki Heraldike Slovenice dokončno
izbrali novo zastavo občine Ljubno. Mnenja med dvema predlog9ma so se sicer precej kresala, končna odločitev pa je bila vendarle enotna. Oba simbola sta zgodovinsko in strokovno utemeljena, po mnenju poznavalcev pa sta nekaj posebnega tudi v slovenskem merilu.
Pred prekinitvijo seje so opravili še prvo branje odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih, na podlagi pripomb, ki jih že sedaj ne manjka, pa bodo z obravnavo nadaljevali. Sejo bodo torej nadaljevali danes, v četrtek. Osrednja točka bo gotovo delitvena bilanca, ob tem pa jih čaka še sprejem poslovnika, obravnava subvencij v predšolski vzgoji in socialnem varstvu, sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj in med drugim tudi načrt zimskega vzdrževanja lokalnih cest.
MjP
Rekli so:
Rajko Pintar: "Svetnike moram obvestiti, da je razpis občinskega samoprispevka za dograditev osemletke nesmiseln. Glede na razpoloženje in izkušnje drugih je škoda časa in moči."
Gornji Grad ••••••••••
Novo komunalno podjetje
Gornjegrajski občinski svetniki so se v petih dneh sestali kar dvakrat. Gre namreč za to, da so v petek z dnevnega reda umaknili obravnavanje in sprejem predlogov in stališč o delitveni bilanci bivše občine Mozirje. Zadeva je preveč zahtevna, zato so ji namenili nadaljevanje redne seje v torek zvečer.
Na petkovem prvem delu seje pa so osrednjo pozornost namenili bodoči organiziranosti komunalnih dejavnosti in cenam komunalnih storitev. Obsežno
poročilo o tem je podal župan Toni Rifelj. Enotna je prva ugotovitev, daje osrednje odlagališče smeti in odpadkov v lasti in upravljanju občine Gornji Grad. Očitno ni več sporno tudi dejstvo, da bodo zaradi tega v občini za to pomembno dejavnost poskrbeli sami, najbolj veijetno s podelitvijo koncesije. Po županovih besedah so pogovori s sosednjo občino Kamnik dovolj konkretni, cene za odvažanje in smeti pa naj bi bile poslej za 30 odstotkov nižje. Znani so tudi pogoji za koncesijo: zamenjava kantnega sistema, ločeno zbiranje odpadkov, nov avtopark, dvakrat letno
odvoz kosovnih odpadkov, pomemben pogoj pa je, da novi izvajalec od sedanjega podjetja prevzame delavce, ki že sedaj opravljajo to delo.
Po vsem tem sodeč so sedanjemu Javnemu podjetju Komunala Moziije res šteti dnevi. Dodati je namreč treba še načrt, da bi za ostalo komunalno dejavnost (ceste, stanovanja, vodovodi...) novo podjetje ustanovila občina Moziije, novo podjetje pa naj bi pozabilo na "stare čase" in se obnašalo tržno. Če se o tem ne bi uspeli dogovoriti, naj bi za to vrsto komunalne dejavnosti občine vsaka zase ustanovile
režijske obrate ali zadevo rešile na kakšen drug način.
Kar se komunalne dejavnosti tiče, je za gorenjegrajske občane pomembno tudi to, da je občinski svet na tej seji sprejel sklep o znižanju cen odvoza smeti in odpadkov, dejansko pa to pomeni, da so bile doslej cene višje kot v ostalih občinah in so jih torej le izenačili.
Svetniki so sprejeli tudi načrt zimskega vzdrževanja lokalnih cest, za pripravo prostorskih in ureditvenih načrtov so pooblastili občino Mozirje in njene strokovne službe, v zadovoljstvo pa jim je bil tudi podatek, da je v predlogu državnega proračuna za prihodnje leto 30 milijonov tolarjev tudi za posodobitev ceste skozi Gornji Grad.
■ iP
O cestah, cestarjih, cestnini...
Dnevi prejšnjega tedna so bili pri nas močno cestno obarvani. Kar nekaj srečanj je bilo, kjer so ljudje z različnih položajev ocenjevali izgradnjo avtocest (državni poslanci), križe in težave ostalih cest pri nas (župani), uvajanje novega načina plačevanja cestnine (Dars s "sodelavci"), svojevrstno "srečanje" je bilo tudi v naši najbolj znani vasi - v Dolgi vasi, kjer so o tem cestnem meddržavnem prehodu "spregovorili" vozniki tovornjakov. Izmenjanih je bilo veliko lepih in bolj težkih besed, sprejetih nekaj sklepov in priporočil, vse to naj bi privedlo do tega, da bi promet na naših cestah vendarle stekel hitreje in varneje.
Na "najvišji ravni" je bila razprava v Ljubljani, kjer so poslanci govorili o programu izgradnje slovenskih avtocest. Ponovno smo slišali, da teh cest ne gradimo za tranzitne
namene, ampak zato, ker jih potrebujemo sami. Slišali smo tudi, da je program precej "napet", saj tudi gelde denarja res že poka po nekaterih šivih in bo potrebno še bolj pogledati v žepe državljanov, da bomo pgoram uresničili. No, čeprav je bila razprava v Ljubljani, pa so vendarle tudi malo "pritisnili" na to metropolo, da se tudi sama denarno vključi v izgradnjo nekaterih pomembnih prometnic.
Na malo nižji ravni je bila razprava v Celju. Tu so na Cestarskih dnevih spregovorili bolj o "drugorazrednih" cestah. To je o cestah, ki že zdaj prenašajo glavnino našega (in tujega) prometa, so pa v stanju, da bog pomagaj. Še posebno je bil zanimiv drugi "cestarski dan", ko se je strokovnjakom ministrstva za promet in zveze ter njegovih strokovnih služb pridružila še stotnija slovenskih
županov. Izkazalo se je, da so ti "strokovnjaki" predvsem za lokalne ceste, to je za tiste, ki jih občani še posebno "občutijo". In zanje so tudi odgovorne občine. Odgovorne že, toda s praznimi žepi. Država zanje namenja daleč premalo denarja. Majhen žarek upanja je vnesel Žare Pregelj, kije v Celju obljubil, da bo dal v državnem zboru pobudo za oblikovanje posebnega zakona o fianciranju občin, ampak prav za financiranje cest, ki so v pristojnosti občine.
Razen v Ljubljano in Celje je bila pozornost usmerjena še na avtocesto Ljubljana -Naklo, kjer so konec tedna predstavili nov način plačevanja cesmine. To seveda potrjuje, da se pri nas še ne bomo odločili za vožnjo po modernejših cestah brez plačevanja. Uredili pa naj bi to tako, da bo promet tekel čim
hitreje in bo tudi na cestninskih postajah čim manj zastojev. Nikakor pa ne sme biti takih, kot je bil konec tedna v Dolgi vasi, kjer so se nekateri vozniki tovornjakov spet odločili za zaporo prehoda. Ampak te zapore niso organizirali isti vozniki lani, ki so tudi dosegli slovensko-madžarsko dogovarjanje in reševanje, ampak nekateri pravijo, da je bila ta zapora urejena bolj na črno in da vsi vozniki niti niso vedeli, kaj od koga zahtevajo. Drugi seveda pravijo, da je dobrodošlo vsako opozorilo, ki naj bi privedlo do trajne ureditve tega mednarodnega prehoda.
O cestah je bilo torej zadnje dni veliko govora. Sicer pa na naših cestah nič novega. Na avtocestah plačujemo cestnino, na vseh ostalih pa še vedno (pre)visok krvni davek.
m (k)
23. novembra 1995
DOGODKI


KilS CAS 3
Seja sveta JVIestne občine Velenje
Soglasno potrjen poslovnik
Pravila svojega delovanja so svetniki Mestne občine Velenje uzakonili s sprejetjem poslovnika. Razprava o tem dokumentu je bila obsežna, nanj je bilo vloženih kar 19 amandmajev, od tega je tri podal LDS, 13 klub svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije, enega ZLSD in dva SLS. Večina amandmajev je bila sprejetih, poslovnik pa med svetniki tako dobro usklajen, da so ga potrdili soglasno.
Javni negospodarski zavodi morajo plačevati prispevek
Glede na to, da je v letošnjem letu stopil v veljavo integralni proračun, sta predstojnik urada za negospodarske javne službe Peter Kovač in župan Srečko Meh predlagala, da javni negospodarski zavodi katerih ustanovitelj je občina, ne plačujejo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po njunem je nesmiselno, da Mestna občina prispevek zaračunava sama sebi.
Proti temu predlogu je bil Franc Sever (neodvisni) z obrazložitvijo, da družbene dejavnosti teh sredstev, v kolikor jih ne bodo prikazovale, ne bodo uspele pridobiti od države. Podprla sta ga tudi Tone De Costa in Marko Jeraj. Župan Srečko Meh je menil, da je omenjena bojazen odveč in da je proračun limitiran kot celota. Ob tem je povedal tudi, da jim je uspelo na tem področju veliko narediti, saj so dosegli 99 odstotno slovensko porabo (še pred dvema letoma je bila ta 89 odstotna).
Glasovanje je bilo tesno, predlagan odlok pa ni bil izglasovan.
Dražji vrtci
Svetniki so na torkovem
zasedanju podražili vrtce za deset odstotkov. Tako bo znašala oskrbnina za otroke do šestih let od začetka tega meseca dalje 6.587,28, za male šolarje 5.812,80 in za štiriurno varstvo 3357,02 tolarja. Najvišji prispevek staršev (skupaj s hrano) bo znašal 11332,80 tolarjev.
Tudi ob tej točki se je razvila dolga in obsežna razprava. Igor Centrih (ZS) je menil, da je na tem področju toliko odprtih vprašanj, da bo potrebno problematiko otroškega varstva uvrstiti na dnevni red. Pri tem ga je podprl tudi Karli Stropnik (LDS). Franc Sever (neodvisni) je prepričan, da podražitev za starše ni potrebna, to pa je utemeljil s podatkom, da je dobilo otroško varstvo v občini Velenje, po podatkih republiškega resornega ministrstva, iz proračuna kar 54 milijonov tolarjev premalo. Izrazil je prepričanje, da bodo napako z rebalansom proračuna popravili. Pri tem gaje podprl Marko Jeraj. Župan Srečko Meh pa je pojasnil, da ob pripravi proračuna še niso razpolagali z merili resornih ministrstev, dodal pa je tudi, da ima občina omejena sredstva, kar seveda pomeni, da jih bodo morali nekomu vzeti, če jih bodo
namenili otroškemu varstvu.
Nujnost podražitve vrtca je utemeljila tudi ravnateljica Metka Čas in svetniki so jo potrdili.
Cesto na Gorici naj bi ponovno odprli ?
Največ energije so svetniki na torkovem zasedanju namenili obravnavi predloga sklepa dr. Ivana Kralja (SKD) za ponovno odprtje ceste na Gorici. Za svoj predlog je pridobil predlagatelj kar 27 podpisov svetnikov Mestne občine Velenje.
Ocenil je namreč, da je bilo zaprtje ceste neustrezna rešitev, saj bi bilo potebno predvsem doseči drugačno rabo te ceste, ki je v preveliki meri služila kot povezovalna cesta (tranzitni promet Celje - Slovenj Gradec).
Neustrezna rešitev se med drugim kaže na križišču pri bencinski črpalki, ki ne prenese sedanje gostote vozil. Tukaj nastajajo cestni zamaški, še posebej v času, ko gredo občani na delo in z njega. "V prepričanju, da bo ponovno odprtje sporne ceste odpravilo veliko negodovanje večine prebivalcev naselja Gorica, jim olajšalo gibanje in jih prometno zadovoljevalo, bo mesto Velenje poskrbelo tudi za hitrejšo prepustnost magistralne ceste Arja vas - Slovenj Gradec," je med drugim poudaril dr. Ivan Kralj.
Omenjeni predlog je takoj, ko je bil objavljen v občinskem glasilu, sprožil val ogorčenja krajanov Gorice, ki so naslovili na svet kopico pripomb. Med drugim so poudarili, da so s
sedanjo prometno ureditvijo zadovoljni, dodali pa so tudi strokovne ocene in prometne študije, ki so bile izdelane pred zaprtjem te ceste in 298 takrat zbranih podpisov za zaprtje ceste. Proti ponovnemu odprtju ceste sta se opredelila tudi ravnatelj tamkajšnje šole Ivan Planine in ravnateljica vrtca Metka Čas.
Člani poslanske skupine ZLSD, so svoje podpise, potem ko so se seznanili s celotno problematiko, umaknili z obrazložitvijo, da so bili prepričani, daje med krajani Gorice dosežen dogovor.
Župan pa je že ob sprejemanju dnevnega reda predlagal, da se ta točka, ki je povzročila med krajani Gorice toliko vznemiijanja in kar nekaj zahtev po sklicu sestankov, umakne z dnevnega reda. S predlogom ni uspel.
Karli Stropnik (LDS) je podprl prizadevanja, da omenjeno problematiko še enkrat ocenijo strokovnjaki. Podobnega mnenja je bil tudi Franc Sever, ki je ob tem izrazil začudenje nad takšnim odzivom, saj postopek, ki ga predlaga dr. Ivan Kralj zagotavlja demokratičnost. Franc Špegel (LDS) je za odprtje te ceste, vendar pa šele takrat, ko bo zgrajena obveznica, saj bi lahko prehitre odločitev povzročile še večjo zmedo.
Odprtje ceste je podprl tudi Anton De Costa (SDSS), ob tem pa predlagal namestitev ovir. Župan Srečko Meh je bil odločno proti, ob tem pa povedal, da omenjena cesta ni v nobenih veljavnih prostorskih občinskih aktih. Predno so jo pred dvema
Velenjska plastika ••••••••••••••••
PTC Profili ni v krizi, saj je najuspešnejši del Veplasa
V prejšnji številki tednika Naš čas smo pisali o Velenjski plastiki. Zapis je nastal po pogovoru z direktorjem podjetja Francem Vedenikom. V delu članka smo pisali tudi o Profitno-tržnem centru Profili, ki je poleg PTC Kompoziti in PTC Čelade, del podjetja Veplas. Ta del pa je bil predstavljen tako, da je povzročil kar nekaj slabe volje v tem oddelku, kar pa ni bil ne naš, ne direktorjev namen. Zato ga tokrat dopolnjujemo s pogovorom z vodjo PTC Profili Jožetom Škorjancem.
Program jamborjev za jadralno desko je najboljši program v Veplasu. V PTC Profili ga v zadnjem času dopolnjujemo tudi z izdelavo palic za bilijard in tekaških palic. Res je, da je mrtva sezona eden od problemov proizvodnje v Veplasu, vendar mi večino svojih izdelkov izvažamo na tuje, predvsem evropske trge, kjer zima ni tako huda. Pri nas se proizvodnja ne ustavlja več, razen, ko imamo remonte, in ni več tako vezana na sezono. To je zaradi tega, ker se je
močno razvil šport in ne le zaradi Veplasa. V PTC Profili se trudimo, da dobro poslujemo. Specializirani smo za proizvodnjo jamborjev, izdelujemo pa jih več vrst, v različnih cenovnih razredih. Najdražji stane v trgovini toliko, kot barvni televizor. V polni sezoni delamo 24 ur na dan, ker tako zahteva tehnologija. Res pa je, da skozi leto delamo z različno intenziteto. Tako v sezoni delamo dvakrat več kot v zimskem času. To rešujemo tako, da takrat zaposlujemo ljudi za
določen čas." Pomlad, jesen in del zime tako zapolnjujejo proizvodnjo z različnimi aranžmaji za kupce v tujini. Letos so pridobili novega kupca, znano znamko HiFly, za katerega že proizvajajo. "Zaloge zato ne nastajajo pri nas, ampak pri kupcih v tujini in ne bremenijo Veplasa. To so plačana naročila. Zato lahko zatrdim, da Veplas zelo malo obremenjujemo s sezonskim delo in zalogami," je ob prisotnosti direktorja Franca Vedenika zatrdil Jože Škerjanec.
Franc Vedenik pa nam je povedal tudi to, da je po analizi, ki so jo opravili v podjetju, PTC Profili najvitalnejši del podjetja, ki beleži najboljše rezultate. Če bi ostala dva profitna centra dosegala vsaj podobne, bi bilo stanje v Veplasu bistveno boljše.
• • • • •
Nič dokončnega o zapuščini
Minuli četrtek so redno sejo opravili tudi mozirski občinski svetniki. Že sicer obsežnemu dnevnemu redu so dodali še eno pomembno točko. To je bilo oblikovanje stališč in sklepov glede delitvene bilance. Po razpravi glede te pereče zadeve niso sprejeli nobenih dokončnih sklepov, podprli so delo komisije in postopek zapuščinske razprave, občinsko komisijo pa so za nadaljnja pogajanja z ostalimi občinami okrepil Anton Vrhovnik.
V uvodnem delu seje so Darinko Marolt potrdili za novo članico občinskega sveta, ker Jože Mutec z novim delovnim mestom v občinski upravi te naloge ne more več opravljati, za podpredsednico sveta pa so izvoli Marijo Ježovnik. K reševanju
kadrovskih zadev sodi tudi spre-.jem odloka o komisijah in odborih občinskega sveta.
Sprejeli rebalans proračuna
Izravnava proračuna ni bila poseben zalogaj, saj so novo
vrednost od prejšnji 278 do novih 299 milijonov tolarjev razporedili brez posebnih pretresov. Več razprave je bila deležna razprava glede subvencij za predšolsko vzgojo in socialno varstvo. Svetniki so razpravljali o predlogu, da bi upoštevali tudi kriterij za tretjega otroka in pooblastili odbor za negospodarske dejavnosti, da to dodatno olajšavo upošteva, o vseh odobrenih in neodobrenih vlogah pa mora sproti obveščati občinski svet.
Svetniki so se seznanili tudi s projekti gradnje popolne osemletke na Rečici ob Savinji in večnamenske dvorane pri mozirski osemletki. Finačni zalogaj je
letoma zaprli so opravili mnoge strokovne študije in junija predlani našteli na njej dnevno 4000 osebnih vozil in 180 tovornjakov oziroma avtobusov. Na tej osnovi so se odločili za zaprtje ceste, ki jo je podpirala večina krajanov. Tone Brodnik je k temu dodal, da je odprtje ceste nesprejemljivo, saj ta tudi ne ustreza današnjim predpisom. Zgraditi bi morali pločnike, to pa ni mogoče, ker so zemljišča do roba cestišča v lasti zasebnikov.
S pridobitvijo prometnih strokovnih rešitev sta se strinjala tudi Ludvik Hribar (DeSUS) in Igor Centrih (ZS), ki sta podprla tudi amandma LDS, ki je zahteval, da se najprej preveri odprtje omenjene ulice in da se naročijo variantne rešitve prometne ureditve na osnovi katerih izbere komisija strokovno najboljšo in cenovno najugodnejšo rešitev.
To so svetniki tudi potrdili, prav tako pa tudi predlagane sklepe dr. Ivana Kralja. Izdelati je potrebno projektno rešitev, ki bo zagotavljala navezovanje krajevnih prometnih sistemov in točkovanih generatoijev prometa na cestne povezave višjega reda ob upoštevanju enakovredne dostopnosti do opredeljene rabe za vse prebivalce Gorice. Med drugim bo potrebno, če prostorski akti ne zagotavljajo omenjenih rešitev, te spremeniti, župan pa mora na prihodnji seji predložiti v sprejem terminski plan realizacije. Predvidena pa je tudi odstranitev zapore in vzpostavitev prometnega režima, ki bo ustrezal rekonstruirani cesti.
Potrdili osnutke PUP
Večina prostorskih dokumentov občine Velenje je zastarelih, starih tudi tri desetletja in več. Pomanjkljivosti skušajo popraviti s sprejemi prostorskih ureditvenih pogojev v katerih opredeljujejo kriterije po katerih so mogoči posegi v prostor, gradnja pa ni natančno opredeljena tako kot v zazidalnih načrtih. Na torkovem zasedanju so omenjene dokumente sprejeli za Podkraj, Pesje, Staro vas in področje nad Stanetovo cesto, potrdili pa so tudi spremembe in dopolnitve odloka o zazidalnem načrtu Trebuše.
Izvolili Stanislava Planinca
Glede na to, da je na prejšnji seji odstopil Igor Centrih, član
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so do torkovega zasedanja zbirali nove predloge za to dolžnost. Predlagani so bili Anton De Costa (SDSS), Adolf Štorman (Republikanci) in Stanislav Planine (ZLSD). S tajnim glasovanjem so svetniki slednjega tudi izvolili.
Nov član sveta je Franc Špegel
Občinska volilna komisija je j po odstopu svetnika LDS Bojana Trnovška, objavila, da je njegov mandat prešel na Franca Špegla. Svetniki so ga potrdili.
Svetniki predlagajo:
Igor Centrih, ZS - je zasledil v 66. številki Uradnega lista objavo razpisa za ekološke naložbe. Občinskim strokovnim službam predlaga, da ga proučijo in se nanj prijavijo.
Franc Sever, neodvisni -predlaga, da se do naslednje seje pripravi poročilo o zaslužku in drugih izplačilih župana v primerjavi z delavci v občinski upravi.
Tone De Costa, SDSS - je podprl krajane Šaleške 20, ki so proti gradnji parkirišč ob njihovem bloku. Ob tem je želel tudi, da sedanje svetnike seznanijo z veljavno prostorsko dokumentacijo za to področje.
dr. Ivan Kralj, SDK - je predlagal, da poslušajo na vsaki seji poročilo o proračunskih prilivih in odlivih.
Ludvik Hribar, DeSUS -občinskim službam je priporočil, da se z ravnatelji šol dogovorijo za takšno organizacijo dela, da se bodo lahko tisti učenci, ki se vozijo z avtobusne postaje odpeljali vsaj ob 19. uri. V kasnejšem času so po njegovih besedah ti tarče nepridipravov.
Marko Jeraj, SDSS -stanovalci "Standarda" so proti izgradnji parkirišč ob njihovem bloku. Zanimalo ga je, ali so s svojimi pobudami uspeli in aktivnosti zavrli.
Mirko Lorger, SDSS - je vprašal do kdaj namerava občina zavirati delovanje osnovne šole Šmartno na ta način, da jim ne nakazuje potrebnega denarja. 8. novembra so jim bili dolžni 2,5 milijona, na kolegiju ravnateljev pa je bilo slišati, da občina dolguje vsem šolam celo 50 milijonov tolaijev.
Ivan Povh, DeSUS - se je zavzel za ponovno odprtje cestnega priključka v Vinski gori, saj njegovo zaprtje krajanom onemogoča dostop do polj. V njihovem imenu pa je zahteval tudi, da se jim čim prej omogoči, da bodo urejali svoje zadeve v Velenju, zaenkrat jih morajo še vedno v Žalcu.
m Mira Zakošek
Poslovne novice
velik, svetniki so potrdili nadale-jnje napore za obe gradnji, gradbena odbora pa zadolžili, da pripravita osnutka finančnih načrtov in dinamiko gradnje.
Program reševanja presežnih delavcev v občinski upravi je razložil župan Jakob Presečnik. Gre za šest delavcev, med njimi sta tudi dve kuharici. Z novim letom bo namreč delo prenehala kuhinja v prostorih občinske stavbe. To terja odločba sanitarnega inšpektorja, ki obenem vsebuje posodobitev skladno s predpisi, glede na število obrokov pa bi bila ta naložba predraga.
mjp
Vabimo vse podjetnike, da se udeležijo izobraževalnih delavnic na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA, ki bodo potekale predvidoma 4. decembra.
Združenje za turizem in gostinstvo - sekcija kuharjev vabi na seminar VSE O TESTENINAH, ki bo potekal od 27. - 29. novembra v Ajdovščini. Vodil ga bo priznani italijanski kuhar g. Antonio Forcella.
Gospodarska zbornica Slovenije organizira preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti v skladu s pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe (Ur. list RS št. 34/95).
Prejeli smo disketo s podat-
ki o projektih, ki so predvideni pri obnovi Bosne in Hercegovine, kakor tudi nekaj kontaktnih oseb v zvezi s temi projekti.
Obrtna zbornica Velenje prireja razgovor z dirketorico Sklada za razvoj malega gospodarstva R Slovenije o pospeševanju malega gospodarstva tako na državnem kot tudi lokalnem nivoju, ki bo v četrtek, 23. novembra, ob 16. uri v prostorih Mestne občine Velenje, sejna soba 28.
Vse informacije, pojasnila in prijavne obrazce dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2 (Zgradba zavoda za urbanizem). Telefon: 063/856-920, fax: 063/855-645
23. novembra 1995
______________ ■■■ ■•- — :
Modna konfekcija Elkroj
•••••••••••••rt••••••
V Šoštanju delo le
4 NAS CAS	GOSPODARSTVO
Premogovnik^Velenje bo letošnji^proizvodni načrt izpojnil^okoli 20. decembra
Premog letos zelo dobro prodajajo
Dober mesec je še do konca leta, v Premogovniku Velenje pa bodo letošnji delovni načrt, v višini 3,9 milijonov ton nakopanega premoga, dosegli okoli 20. decembra. Zato so se odločili, da bo zadnji delovni dan za zaposlene 23. december, potem pa bodo odšli na zaslužene počitnice.
"Premog prodajamo veliko bolje, kot sem predvideval v začetku leta. Več ga je je odkupila energetika, bolje se je prodajal tudi v papirnici Videm, pa tudi v široki potrošnji premog dobro gre," pravi direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin.
Problem pa je cena. Cena za premog je od 1. januarja letos v bistvu zamrznjena. Po pogodbi dobijo za Giga Joul
ESO Oprema je znova pokazala, da se je krepko in uspešno uveljavila tudi na področju izdelave strojev za gradbeništvo. Pred dnevi so v kamnolomu Paka poskusno namestili najnovejšo sejaino linijo za domačega kupca.
Mobilno sejaino linijo z zmogljivostjo 80 m3/h in tremi siti za različne granulacije, ki jih transporterji odlagajo na različne deponije, so namestili praktično v enem dnevu in je brez zastojev izpolnila vsa pričakovanja. Naročnik si je delovanje ogledal in izrazil zadovoljstvo nad delovanjem vseh naprav v tehnološki liniji in tudi pohvalil prizadevnost in strokovnost celotne ekipe, od projektanta do ljudi, ki so
Dr. Franc Žerdin: "Delavci bomo lahko preko Interne delitve in notranjega odkupa lastninili približno 5,5 odstotka vrednosti podjetja."
5,7 DEM, vendar je marka za celo leto definirana v višini 81,6 tolarja. "To nam povzroča precejšen izpad pri-
vodili poskusno obratovanja. Prepričal se je, da bo ta sejalna linija sodobno tehnološko nadaljevanje mobilne drobilno sejalne postaje MD-80 (tudi izdelek ESO Opreme), ki v njegovem kamnolomu obratuje že skoraj leto dni.
ESO Oprema tako potrjuje uspešnost lastne zasnove mobilnih naprav za kamnolome, ki jih razvija že več let. Z dosedaj pridobljenimi izkušnjami je vedno bolj uspešna tudi na tujih trgih. Mobilne in pol-mobilne naprave namreč pomenijo veliko prilagodljivost spremenljivi tehnologiji kamnolomov in s tem povečujejo rentabilnost kopa. Omogočajo tudi predelavo primarnega gradbenega materiala na mestu odkopa (na trasi) in takojšnjo ponovno uporabo. Isto velja tudi za recikliranje že uporabljenega materiala.
hodka. Ocenjujemo, da bo imel Premogovnik Velenje kljub izredno dobrim tehničnim rezultatom ob koncu leta za okoli 700 milijonov tolarjev izgube. Pri tem nastopa niz absurnih sitacij in preden se bomo začeli pogajati za ceno za leto 1996 bo potrebno veliko dilem razrešiti," nam je na kratko predstavil letošnje poslovno leto dr. Franc Žerdin.
Sicer pa imajo ta hip veliko dela v zvezi z lastninjenjem Premogovnika Velenje. Do konca tega meseca bodo izdelali novo otvoritveno bilanco, ki so se je morali lotiti po tistem, ko je vlada dokončno odločila, kako se bodo premogovniška in elektroenergetska podjetja lahko lastninila. Bistvena novost novih izhodišč je bila namreč ta, da se bodo hčerska podjetja Premo-
GP Turist Nazarje
Dolgo in predolgo se vleče zgodba o propadu in preživetju nazarskega gostinskega podjetja Turist. Zgodb je bilo sicer več in zelo različnih, najnovejša pa je vendarle spodbudna in kaže na resnično oživljanje, pa naj bo oblika preživetja kakršnakoli že.
govnika Velenje lastninila tako kot Premogovnik sam, in da bo država lastninila tudi infrastrukturne objekte. Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin seveda upa, da bo na tej novi podlagi podjetju še pred koncem letošnjega leta oziroma v prvih dneh prihodnjega, uspelo pridobiti prvo soglasje Agencije.
"Nova dejstva spreminjajo strukturo kapitala podjetja. Delavci bomo lahko preko interne delitve in notranjega odkupa lastninili okoli 1,6 milijarde tolarjev, to je okoli 5,5 odstotka vrednosti podjetja, skladi bodo postali lastniki 1,1 milijarde kapitala ali okoli 3,5 odstotkov, ves ostali del od približno 30 milijard, kolikor je Premogovnik vreden, pa bo lastninila država," je povedal dr. Franc Žerdin.
■ Milena Krstič - Planine
Direktor podjetja zagotavlja, da bo zgodba b poravnavi zaostalih obveznosti do delavcev, kamor sodijo odpravnine in nadomestilo za čakalno dobo, zanesljivo in v celoti poravnane do konca januarja, torej naj bi podjetje s februarjem poslovalo brez večjih obveznosti in težav.
Do takrat bodo v podjetju pripravili program lastninskega
dopoldne
Nazarski konfekcionarji se že poldrugo leto ponašajo s standardom ISO 9001 in so v tem času uspešno prestali že tri zahtevna preverjanja. Ta pomembna in zahtevna listina jim predvsem pomeni racionalizacijo poslovanja in izboljšanje ekonomskega poslovanja. Po tretjem preverjanju so pripravili celovito oceno stroškov in na njeni podlagi odpravili vsa žarišča v proizvodnji, ki so vplivala na kakovost dela in (pre)velike stroške. "Že doslej smo vedeli, kje nas čevelj žuli, vseeno pa nam je ISO standard prav pri oceni stroškov pokazal
preoblikovanja in program nadaljnjega strateškega razvoja podjetja, oboje pa bodo obravnavali in sprejemali bodoči lastniki oziroma delničarji.
V tem obdobju torej ne držijo križem rok. Sistem franšizinga še velja za lokala v Nazarjah in na Ljubnem. Nazarskega so prav minulih dneh po temeljiti obnovi in izboljšani ponudbi spet odprli, bolj
na ozka grla, ki bremenijo proizvodni proces," pravi direktorica Elkroja Marija Vrtačnik.
Kljub zapletenim razmeram tudi naložbena dejavnost ne miruje. Najnovejaša vlaganja so namenili šoštanjskemu obratu. Sredstva so namenili boljši organizaciji dela in transportnemu traku in s tem zagotovili delo v le eni izmeni. Zaposleni sami zatrjujejo, da je bila naložba pravilno usmerjena, zadovoljni so z novim sistemom dela, predvsem pa z delom v dopoldanski izmeni, kar zlasti veliko pomeni materam in ženam.
mjp
pa se zatika na Ljubnem. Nekoč daleč naokrog znana Planinka je danes spet "poznana", vendar tokrat zaradi težav, je namreč trenutno spet zaprta. Najemniki so po kratkem času obupali, podjetje pa se je lotilo temeljite obnove restavracijskega dela, kuhinje in nočitvenih zmogljivosti z osnovno željo popestriti in obogatiti ponudbo. Lokal na Rečici ob Savinji so oddali v najem, v nazarskem delu pa imajo za prihodnje leto lepe načrte, venadar se zatika ob dejstvu, da za ta kraj ni izdelan ureditveni načrt.
UiP
ESO Oprema -prava resnična strojna industrija
Vidni znaki oživljanja
Dom rudarjev v Fiesi bo dobil pokriti bazen
Premogovnik Velenje je letos temeljito obnovil Dom rudarjev v Fiesi. Mnogi, ki so ga obsikali so bili nad njegovo novo podobo navdušeni. Dom pa bo lahko renatabilen, ugotavljajo že nekaj časa, samo, če bo odprt vse leto. Tri mesece, le čez poletje tako kot doslej, je premalo.
To dejstvo in še nekaj drugih je privedlo do ideje, da ob domu zgradijo še pokriti bazen z ogrevano morsko vodo. S to naložbo bodo začeli že naslednji mesec. Projekti so narejeni, računajo pa, da bo kmalu znan tudi izvajalec del.
Bazen naj bi bil zgrajen že do konca aprila prihodnjega leta, kar bi obenem pomenilo, da bi naslednjo zimo Fiesa že obratovala. Tam bodo potem lahko potekali tudi vsi programi preventive in velik del rehabilitacijskih programov, pa tudi zimska letovanja.
S Turistično zvezo Slovenije so predstavniki Premogovnika dogovorjeni tudi za skupno aktivnost pri ureditvi prometnega režima v Fiesi in okolja doma.
Ob bazenu pa bo podjetje Gost obnovilo tudi plažni objekt.
■ mkp
Gozdno^ gospodarstvo Nazarje
V primežu nedorečenosti in zamujenih preoblikovanj
Zakonodajne spremembe minulih let so temeljito spremenile podobo slovenskega gozdarstva. Poleg razvpitega Zakona o moratoriju na sečnjo gozdov so bili temelji preoblikovanja postavljeni z Zakonom o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je vsebinsko podržavil družbene gozdove ter seveda z Zakonom o denacionalizaciji, ki je opredelil vračanje nacionaliziranih gozdov v povojnem obdobju. Izvedbo preoblikovanja gozdarstva je dokončno opredelil Zakon o gozdovih iz leta 1993, ki je tedanja gozdna gospodarstva, torej tudi nazarskega, razdelil na Zavod za gozdove, ki predstavlja javno gozdarsko službo,a na zasebni del, ki predstavlja lastnike gozdov, organizirane skladno z Zakonom o zadrugah in na proizvodni del, ki ga predstavlja izvajalsko podjetje. Naj bi bilo vse lepo in prav, pa ni celovito preoblikovanje namreč še zdaleč ni sklenjeno.
Bodo ujeli zadnji vlak?
"Povsem jasno je, da zamujamo pri vseh rokih za preoblikovanje. Zavod je sicer bil ustanovljen in s tem je bilo zagotovljeno novo delovanje javne gozdarske službe,
temeljni proces dokončnega preoblikovanja pa še ni stekel. Mislim seveda na razdružitev oziroma razdelitev premoženja, delavcev in virov sredstev. Predvidevamo, da bomo razdružitev ob pozitivni odločitvi
vlade vendarle opravili do konca tega leta, to je dve leti kasneje kot je določal zakon. Po razdružitvi čaka naše podjetje še lastninsko preoblikovanje. Zaradi zapletov pri razdružitvi smo z njim v veliki zamudi. Če ne bi podaljšali veljavnosti zbiranja in vlaganja certifikatov, bi to možnost že dokončno zamudili, ob tem podaljšanju pa bomo morda le še ujeli zadnji vlak za lastninjenje," pravi direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner.
Pogajanja z vlado in nadškofijo
Na položaj nazarskega gozdnega gospodarstva je izrazito neugodno vplival tudi obseg denacionalizacije gozdov. Tako so za fizične osebe s strani gozdnega gospodarstva praktično že zaključeni postopki vračanja gozdov, teh pa je bilo kar 45 odstotkov vseh nekdanjih
družbenih gozdov, po podatkih obsežne strokovne analize so na veliko zadovoljstvo gozdarjev in seveda ponovnih lastnikov praviloma vsi vrnjeni gozdovi v boljšem stanju kot so bili v času nacionalizacije. To je le dokaz več, da so bile številne obtožbe o ropanju gozdov povsem neupravičene. Povsem jasno pa je, da je za nazarske gozdarje največji problem vračanje gozdov ljubljanski nadškofiji.
"Gre seveda za nekdanjo fevdalno veleposest z 8.200 hektarji gozdov, kar predstavlja dodatnih 50 odstotkov vseh bivših družbenih gozdov. Kakšen bo končni razplet, je ta trenutek še nemogoče napovedati, saj potekajo intenzivna pogajanja med državo in cerkvijo. Seveda se tudi sami neposredno dogovarjamo z nadškofijo in upam, da bomo pravo rešitev našli v dokaj kratkem času," pravi Milan Cajner.
Štirikrat manj zaposlenih
Izrazito neugoden proces pre-
oblikovanja je prinesel številne organizacijske, kadrovske, pa tudi finančne težave. "Če je bilo v podjetju še leta 1990 zaposlenih skoraj 400 delavcev, jih je danes le še okrog 90. Ob tem trenutno predstavlja največji problem skoraj 20 odstotkov delovnih invalidov, za katere bi skladno z zakonom o gozdovih morala finančno poskrbeti država, pa žal temu še vedno ni tako. Spodbudnejše je dejstvo, da se je v najtežjih časih podjetje organizacijsko prilagodilo novim razmeram. Drastično znižanje vseh nepotrebnih stroškov in nove poslovne odločitve nam po začetnih finančnih težavah v zadnjih dveh letih zopet omogočajo pozitivno poslovanje ter vlaganja v obnovo tehnologije in razvoj" meni direktor nazarskega gozdnega gospodarstva.
Raj za sivo ekonomijo
Nekatere, žal negativne posledice preoblikovanja, se vse bolj odražajo tudi v gozdovih. Strokovne analize kažejo, da se je
delež posekov brez izbire dreves s strani gozdarjev bistveno povečal in po nekaterih kazalcih dosega kar 30 do 40 odstotkov vsega poseka, ob tem pa je posek višji kot je bil katerokoli leto po vojni.Istočasno so vlaganja v obnovo in nego gozdov več kot prepolovljena. "Seveda ne vidim nobene rešitve v vračanju prejšnjega sistema, toda pravna država je vendarle dolžna vzpostaviti večji red. Razbo-hotenje lesnih trgovcev z denaijem v kovčku, ki iščejo le najkvalitetnejši les, storitve v gozdni proizvodnji z nelojalno konkurenco ob gotovinskem plačilu na roko in utajo vseh davščin, je sicer raj za sivo ekonomijo, ob tem pa katastrofa za gozdove in dolgoročne gospodarske interese lastnikov gozdov, če že zaradi same ekonomske krize pozabljamo na vse ostale življensko pomembne funkcije gozda," je prepričan Milan Cajner.
mjp

Pogovorno višjem poklicnem šolstvu^ na #CSŠ Velenje
Ni vse odvisno od
Velenjski CSŠ je bil izbran za enega od 6 javnih zavodov v Sloveniji, ki bo po novi šolski zakonodaji in skladno z zahtevami PHARE programa, izvajal program višjega poklicnega šolstva. Delo so zelo resno zastavili, ker pa nI vse odvisno le od njih, so prosili Ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra In državnega podsekretarja Boštjana Zgonca, da se udeležita delovnega sestanka, na katerem so si, po besedah direktorja CSŠ Petra Robida, želeli nalitl čistega vina, "da se bomo zavedali, kaj nas čaka."
Zato so bili na petkovem pričel (v tretjem branju) odločati o pogovoru poleg predstavnikov CSŠ prisotni tudi predstavniki vseh večjih velenjskih podjetij, območnega Zavoda za zaposlovanje in Gospodarske zbornice Slovenije, župan Srečko Meh ter predsednik občinskega sveta Dragan Martinšek in Jože Robida kot predstavnik občine Šmartno ob Paki. Zanimanje za izvajanje višješolskega poklicnega šolstva v Velenju (zaenkrat za elektrotehniko, računalniško in rudarsko smer, želijo pa si tudi strojno) je namreč zelo veliko. Ne le med mladimi (po anketi je kar četrtina srednješolcev izrazila željo po dveletnem študiju), tudi med podjetji, ki bodo v procesu izobraževanja tvorno sodelovala, saj bo študij zastavljen po vzoru nekaterih evropskih držav in bo zajemal tudi več kot 700 ur praktičnih znanj.
Velenje "v igri" med prvimi
Minister dr. Slavko Gaber je uvodoma vse seznanil z novo strategijo šolstva v Sloveniji. 12. decembra letos bo državni zbor RS
in podjetij v Dolini
6 zakonih s področja šolstva, računajo pa, da bo nova šolska zakonodaja sprejeta še v decembru. "Moja ocena je, da je zelo resen problem v Sloveniji spekter ponudbe. Da se mladi ne morejo vpisati v šole, ki jih želijo obiskovati in ne obratno, saj je to zagotovo korak k manjši uspešnosti," je dejal. Zato bo do sprememb prišlo že v srednjih šolah, kjer bodo uvedli strokovne in tehnične gimnazije in Li. dualni sistem izobraževanja (v obliki vajeništva). Višje poklicne šole naj bi se ustanavljale po različnih koncih Slovenije, pri čemer bosta v primeru enakih štartnih stališč Ljubljana in Maribor na zadnjem mestu. S tem želijo doseči decentraliziran razvoj Slovenije. Država bo predvsem na začetku več vlagala v razvoj tovrstnega šolstva, zato bodo tisti, ki bodo v igri med prvimi (torej tudi Velenje), v igri z večjo podporo in skrbjo države. Višje poklicno šolstvo pa lahko uspešno zaživi le, če bo obstajal interes lokalne skupnosti in ne, če
Če bo šlo vse po načrtih, bo višje poklicno šolstvo v Velenju
zaživelo že Jeseni '96.
bi bile to čisto državne šole. "To naj ne bi bile šole, ki bodo same sebi v namen, saj bodo konkretno participirane v izobraževanje za poklic. CSŠ je med prvimi v državi, ki lahko tako izobraževanje izvede. Zagotovljena pa morajo biti mesta za praktični pouk. Poleg tega moramo dobiti jasno sliko o zaposlovanju teh kadrov; ali jih regija potrebuje? Država bo financirala temeljni program, plačala učni kader, sledili bomo potrebam po prostorih. S strani tistih, ki vstopajo v ta proces, pa pričakujemo tudi pisne zaveze, s kakšnim deležem so pripravljeni vstopiti," je bil jasen minister Gaber.
K besedi so povabili še druge prisotne. Srečko Meh je poudaril, da je na prvem mestu programa MO Velenje izobraževanje. "Pri zelo mladi strukturi prebivalstva, saj imamo v občini 11 tisoč mlajših od 20 let, je to normalno. To je namreč grozovit naboj, za katerega smo dolžni storiti vse, da se bodo lahko izobraževali. In prav je, da to ne bo več možno le v Ljubljani in Mariboru."
Borut Meh je v imenu območne GZS povedal, da interes v Dolini je, le da se mu zdi pomembno, da se natančneje opredelijo zahteve države do lokalne skupnosti in naloge, ki jih
bo prevzela država.
Dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika, je predstavil razvojne cilje Premogovnika, v katerih je jasno opredeljena kadrovska politika. "Sedaj letno zaposlimo od 40 do 50 naših štipendistov. Že čez 2 leti pa bomo potrebovali 150 do 220 novih kadrov, zato nas je strah, kako jih bomo dobili." In zato močno podpirajo tovrstno izobraževanje. V njihovih delavnicah že sedaj izvajajo veliko praktičnega pouka za srednješolce. Pri zagotavljanju tega za višje poklicno šolstvo pa pričakujejo nekaj težav z mentorji, ki jih bo treba še usposobiti. Izrazil je prepričanje, da tovrstno šolstvo potrebujemo za dušo Velenja, saj bodo zato poskrbeli tudi študentje. Tudi Drago Bahun iz Gorenje GA je zatrdil, da tovrstne kadre potrebujejo, in da pričakujejo obojestransko spodbujanje. Štefka Kordeš (Zavod za zaposlovanje) je povedala, da je v Velenju že nekaj let (poleg Škofje Loke) največja nataliteta v Sloveniji. Od tega je 50% šolajoče mladine ženskega spola, ki v Velenju že po osnOvni šoli skorajda nima možnosti nadaljnega izobraževanja. Želela je, da bi se to v bodoče spremenilo...
Velika pripravljenost na obeh straneh
Minister Gaber je takoj odgo-vaijal na zastavljena vprašanja in
pomisleke, najprej pa je povedal, da je sedaj prepričan, da pripravljenost za sodelovanje v Velenju obstaja. Zagotovil je, da se bo že kmalu spremenila tudi slika z možnostmi šolanja za dekleta, potem pa nam je Boštjan Zgonc predstavil nadaljni potek priprav na višje poklicno šolstvo. V novembru bodo pripravili enotna izhodišča za pripravo programov, v njih pa opredelili razmerja med teoretičnim in praktičnim poukom, profilom in določili strokovni naslov poklica. Decembra bodo pripravili globalne predmetnike po stokah, ki jih bo januarja 96 obravnaval strokovni svet. Februarja bodo potrjeni učni načrti, marca razpisi za dodatno usposabljanje kadrov in jeseni 96 naj bi se šolanje začelo. Ker je veliko dela že opravljenega (tudi na CSŠ, kjer vodi delovno skupino za ustanavljanje višješolskega študija za elektro smer mag. Milan Meža in so program že pripravili), je verjetnost uspeha velika. Peter Robida je dejal, da mu je odleglo, ker je pripravljenost obeh straneh velika, poleg tega pa želijo kadre izobraževati tako, da šolnikom ne bo nihče očital, kot v časih usmerjenega izobraževanja, da niso nič naučili.
Dr. Slavko Gaber je na koncu srečanja prisotnim predstavil še nekatere novosti v slovenskem šolstvu, tudi v osnovnošolskem, ki se bo pričelo izvajati leta 2001.
■ Bojana Špegel
Večerna šola podjetništva tudi v Velenju
Sola, ki jo je opravilo že 13 tisoč Slovencev
Podjetniška "revolucija" v Sloveniji je privedla med podjetnike desettisoče Slovencev, ki pred tem niso imeli izkušenj s samostojnim poslovanjem. Mnogi so zato spoznali poslovno znanje predvsem z vsakodnevnimi posli. Njim in vsem, ki želijo spoznati raznovrstnost poslovanja malih podjetij, je namenjena Večerna šola podjetništva. Prva tovrstna se je prejšnji ponedeljek pričela tudi v Velenju, v sodobno opremljeni učilnici podjetja Invell. Organizatorji so Območna obrtna zbornica Velenje, Območna GZS Velenje, Združenje podjetnikov Savinsko-Šaleške regije, Območna obrtna zbornica Mozirje in Republiška enota zavoda za zaposlovanje Velenje, izvaja pa jo Podjetniško izobraževalni center Gea College iz Ljubljane. 20 podjetnikov iz Velenja in pa je povedala: "Do pobude, da
Zgornje Savinjske doline bo v Večerni šoli podjetništva pridobilo vpogled v znanja, ki jih bodo lahko uspešno uporabljali v poslovanju in se tako pridružilo 13 tisočim Slovencem, ki so šolo že opravili. Program namreč izhaja iz znanja za ustanovitev podjetij in samostojno poslovanje, poseben poudarek pa je na vodenju podjetij v fazi rasti, ko se podjetnik srečuje z več izzivi prehoda od začetne zamisli v dobro organizirano podjetje.
Sonja Jamnikar, sekretarka Območne obrtne zbornice Velenje, je bila med pobudniki za izvedbo šole v Velenju, nam
tudi v Velenju izvedemo Večerno šolo podjetništva, je prišlo, mogoče se sliši sprano, ker vemo, da za svoje poslovanje mi veliko vemo, zelo veliko, veliko nosimo v sebi, vendar ta znanja niso vsa spodbujena. Prav Gea College in njihovi strokovnjaki so tisti, ki vzpodbudijo ta znanja, nam jih oplemenitijo z dosežki, ki so si jih pridobili skozi svoja sodelovanja s podobnimi v svetu. Tudi sama sem pred leti končala študij pri Gea Colegu, došolala sem se za svetovalca za mala podjetja in organizacija takšne šole je moje poslanstvo skozi
•	-a
t

Na uvodnem predavanju so se slušateljem predstavili organizatorji in izvajalci Večerne šole podjetništva.
naslov, katerega imam. Danes sem posebej vesela, ker že teče prvo uvodno predavanje, tako bo 20 podjetnikov 30 večerov, do konca marca, poslušalo predavanja v petih modulih, konec marca pa bomo vsi skupaj poslušali zagovore njihovih zaključnih nalog. Vsem, ki danes predavanje že poslušajo, ki bi še želeli poslušati, so vrata naše zbornice, skupaj z zavodom za zaposlovanje in območbo GZS, vedno odprta za podobne akcije."
Ko so predstavniki vseh organizatorjev in Gea Collegea uvodoma pozdravili slušatelje, je predstavnik tega izobraževalnega centra zelo pohvalil organizacijo. To bo zagotovo vzpodbuda za organiziranje novih izobraževanj. "Vprašanje je, kako se bo tok
vzpodbujanja podjetniških idej razvijal dalje. To, kar smo danes začeli, je spodnji in osnovni nivo, ki bi ga naj podjetnik obvladal. Nadgradnja temu so še posamezne šole. Mogoče bomo iz te skupine in podobnih skupin, saj v tem tednu zaključuje delo tudi ena skupina v Žalcu, naredili specializirano obliko. Kako bomo sodelovali z Gea Collegeom na naslednjih področjih, pa je stvar politike vseh treh organizacij in vodstev občin Velenja, Šoštanja in Šmartno ob Paki," je še dodala Sonja Jamnikar. Slušatelji ne bodo dobili verificiranega naziva. Ravno sedaj pa Gea College pripravlja tudi verificiran program, akademijo podjetništva. "Na naših predavanjih so vsi predavatelji verificirani,
zato se lahko nekatera predavanja vzamejo tudi kot izhodišča za višje oblike šolanja. Vedeti moramo, da današnje fakultete ne šolajo za znjanja v malih podjetjih, ampak splošna znanja. Gea College pa že šesto leto podaja specializirana znanja v malih in srednjih podjetjih, predvsem podjetjih v rasti."
Potem smo za predstavitev Gea Collegea prosili mag. Antona Miheliča, direktorja izobraževalnih projektov v njem: "Smo delniška družba, zaposlenih nas je 30 pretežno mladih ljudi, sodelavcev pa imamo blizu 700. Naši slušatelji ocenjujejo predavatelje z od 1 do 5 in to nam pomaga pri nadalj-nem izboru in višini honorarja. Predavatelji so se v glavnem usposabljali na različnih sve-
tovnih šolah, kjer so nabirali dragocena znanja in izkušnje, več ali manj pa so tudi prekaljeni podjetniki. Znanje, ki jih podajajo, lahko podjetniki in obrtniki s pridom uporabljajo v svoji praksi. Naše glavno poslanstvo so menage-ment programi, tako v profit-nih kot neprofltnih organizacijah, na različnih sferah, delamo pa tudi na mednarodnih Phare projektih."
Največji projekt Gea Collegea je prav Večerna šola podjetništva. Enajst šol so izvedli že spomladi, trenutno jih v različnih mestih po Sloveniji poteka še 11. Ko bodo slušatelji v Velenju nekaj dela že opravili, jih bomo še enkrat obiskali in preverili, kako so zadovoljni. Prvi vtis je bil več kot dober.
■ Bojana Špegel
Štipendije iz republiških sredstev
Letos višje kot lani
Dijaki in študentje so za šolsko leto 1995/96 že dobili prve štipendije. Na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlo-vanaje Velenje so množico vlog, ki je prispela, pravočasno obdelali. Joža Jamar - Seme je povedala, da je bilo vseh vlog, starih in novih, ki so jih prejeli in pregledali, v letošnjem letu 5899. Tudi stari štipendisti so dolžni ob novem šolskem letu ponovno oddati vso dokumentacijo.
V novem šolskem letu jih bo štipendijo prejemalo 4487, od tega 3327 dijakov in 1160 študentov.
Med šestimi upravnimi enotami, ki jih pokriva velenjska območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje, je največja upravna enota Velenje, zato je tudi razumljivo, da med vsemi največ štipendij prejemajo dijaki in študentje od tu. Vseh vlog je bilo 1099, štipendijo pa
prejema 809 starih štipendistov in 315 novih. Študentom so odobrili 374 štipednij, od tega 110 novim.
V tem trenutku prejema štipendijo približno 5 odstotkov manj mladih, kot jih je lani. Postopki pa še niso popolnoma zaključeni. Dijaki in študentje, ki jim štipendija ni bila dodeljena, so dobili odločbe, na katere se lahko pritožijo. V pritožbi morajo navesti objektivna dejstva, zakaj menijo, da bi bili do štipendije upravičeni. "Predvidevamo, da bo med njimi še nekaj takih, ki bodo imeli možnost pridobiti štipendijo," pravi Joža Jamar - Seme.
Osnova za pridobitev štipednije iz republiških sredstev je cenzus. Ta je dvojni; eden velja za tiste, ki so štipendijo že prejemali, torej za stare štipendiste, drugi pa za tiste, ki vlogo za štipendijo dajejo prvič. "Cenzusi so relativno nizki, še
posebno za tiste, ki prvič prosijo za štipendijo. Določeni so glede na dohodke družine v aprilu, maju in juniju tekočega leta in so različni tudi na to, ali se kandidat šola v kraju bivanja ali izven kraja". Gibljejo se od 30.829 tolarjev za šolanje v kraju bivanja in 40.077,70 izven kraja bivanja za nove štipendiste; za stare štipendiste pa 36.995 v kraju bivanja in 48.093 za študente in dijake, ki se šolajo izen kraja bivanja. Na tej osnovi potem izračunajo višino štipendije, pri tem pa upoštevajo tudi pripevek staršev. "Cenzus je osnova za to, ali je kandidat upravičen do štipendije ali ne. Izračun štipendije poteka po določenem postopku, upoštevajo se izračunani dohodki na družinskega člana in prispevek staršev. Večji kot je dohodek družine, več morajo starši prispe-
vati. Najvišji prispevek je 20 odstotkov," je povedala Joža Jamar - Seme.
Sicer pa na Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da so letošnje štipendije nekoliko višje od lanskih. Poznimali smo se za višino najvišjih štipendij: za dijaka v kraju bivanja 9.964 tolarjev in izven kraja bivanja 22.419 tolarjev; za študenta je v kraju bivanja maksimalna štipendija 11.832 in za izven kraja 24.910. "Moram pa poudariti, da tako višino štipendije lahko pridobi samo dijak, kjer je dohodek na družinskega člana izredno nizek in starši ne prispevajo svojega deleža, medtem ko imajo vsi ostali ustrezno nižjo štipendi-jo. Za vozače se k osnovni štipendiji prištejo še stroški prevoza, ki lahko znašajo največ 8745 tolarjev. K tej višini štipendije imajo uspešni še možnost pridobiti tudi dodatek na uspeh, ki se giblje po lestvici. Dijaki in študentje prvih letnikov pa te možnosti nimajo."
■ Milena Krstič - Planine
APS - olastninjena delniška družba
Najsodobnejša avtopralnica
APS je eno tistih velenjskih podjetij, ki so med prvimi sklenila proces lastninskega preoblikovanja. 17. oktobra letos so bili vpisani v sodni register kot delniška družba 385-tih delničarjev. V tem času vodi družbo direktor Jakob Holešek in nadzorni svet, ki ga sestavljajo Marjan Kolenc, Lidija Blaha in Drago Dolenc. To začasno vodstvo bo družbo vodilo do prve seje skupščine, ki bo predvidoma v mesecu marcu, ko bodo lahko obravnavali tudi zaključni račun in revizijski zapisnik. 0 lastninskem preoblikovanju, delovnih načrtih, pa tudi težavah smo se pogovarjali z direktorjem APS Jakobom Holeškom.
□ Med prvimi v Velenju ste sklenili proces lastninskega preoblikovanja?
JAKOB HOLEŠEK: "Kar krepko smo si oddahnili, saj je bil ta proces dolgotrajen in tudi naporen, ves postopek smo vodili sami v sodelovanju s svetovalno družbo Socius iz Ljubljane. Dobri dve leti in pol je trajalo. Zdaj smo delniška družba 385-tih delničarjev, od tega so vsi zaposleni (133), 34 je naših upokojencev oziroma nekdaj zaposlenih v našem podjetju, 218 pa je zunanjih lastnikov. Še vedno je seveda velik lastnik tudi
država preko vseh treh skladov, ki bodo naš delež prodajali na dražbi konec letošnjega leta. Zelo radi bi tudi sami sodelovali pri nakupu in sicer želimo pridobiti še vsaj 15-odstotni delež. Pripadnost družbi med delničarji je izjemno velika."
□ Kdaj pa je bodo delnice vašega podjetja na prodaj? JAKOB HOLEŠEK: "Za tiste, ki so bile kupljene z gotovino, bo prodaja dovoljena takoj, za preostale pa po letu in pol. Sicer pa smo se vključili v borzno-posredniško hišo "Moja delnica d.d.", ki nam bo urejala notranji in
zunanji trg delnic."
□	Omenili ste, da ste bili v oktobru vpisani v sodni register. Ste ohranili dosedanjo dejavnost? JAKOB HOLEŠEK: "Nekoliko
smo jo razširili in sicer na področje trgovine in izobraževanja, seveda pa ohranjamo vse vrste prevozov in servisov, vse bolj razvejana pa postaja tudi turistična dejavnost."
□	Četudi proces lastninskega preoblikovanja še ni bil sklenjen, ste v zadnjem času veliko vlagali v posodobitev svoje opreme. JAKOB HOLEŠEK: "To je bilo
nujno, saj smo le tako lahko konkurenčni na trgih in le tako lahko izvajamo zahteven transport v tujino.
V zadnjem času smo še posebej posodobili avtobuse primestnega in mestnega prometa. Ti so udobnejši, opemljeni s televizorji, klimo, WC in hladilniki, pa tudi okolju prijaznejši. Prav tako pomembno pa je, da je prevoz z njimi cenejši, to seveda velja tudi za pogodbene prevoze za rudarje,
saj lahko avtobuse povsem izkoristimo, ob sobotah, nedeljah in praznikih jih uporabimo v turistične namene." □ Ravno turizem je veja vaše dejavnosti, ki ima v razvojnih programih pomembno mesto.
JAKOB HOLEŠEK: "Načrtno se s to dejavnostjo ukvarjamo dve leti in smo si na tržišču že izborili svoj prostor. Občani lahko preko nas letujejo, organiziramo izlete, ekskurzije... Še posebej so bili v letošnjem letu
uspešni naši izleti v Skandinavijo."
□	Vzdrževanje vozil je naslednji vaš prav tako pomemben program.
JAKOB HOLEŠEK: "Že sedaj sodimo med bolje opremljene servisne delavnice. V nekaj dneh se bomo lotili celovite obnove obeh avtopralnic in sicer bomo namestili najsodobnejšo italijansko tehnologijo - EUROSPIR-IT. V avtopralnicah pa bomo v prihodnje uporabljali ekološko povsem neoporečna čistila. V času montaže opreme bo ta zaprta, upamo, da le nekaj dni, sodobno opremljeno pa bomo odprli še v letošnjem letu. Čeloma naložba nas bo veljala skoraj tristo tisoč nemških mark. Posodobitve pa načrtujemo tudi na področju avtomehanike in avtoelektrike."
□	Omenili ste tudi, da boste dejavnost razširili z izobraževanjem.
JAKOB HOLEŠEK: "Kmalu po novem letu bomo odprli avtošolo za vse kategorije vozil. Izobraževanje bomo opravljali v sodelovanju z društvom šoferjev in avtomehanikov. Trenutno se na to intenzivno pripravljamo."
■ Mira Zakošek
Območna jobrtna^zbormca Mozirje
Pogoj za napredek - enoten nastop
Zgornjesavinjska obrtno-podjetniška zbornica se je v precej dolgem minulem obdobju srečevala z različnimi težavami, ki so zavirale tehtno delo. Danes kaže, da so težave uspešno prebrodili ter delovanje kadrovsko in organizacijsko postavili na nove temelje. Nemara o tem priča tudi nedavna prva seja novega izvršilnega odbora. Zelo konkretno so se pogovorili o večerni šoli podjetništva, o pripravniških izpitih, izvolili so poslanca v skupščino slovenske obrtne zbornice, obenem pa oživili delo odbora za
športne dejavnosti.
Pretežno sprotne naloge torej, katerih uresničitev bo brez dvoma vplivala na nadaljnje delovanje, prav tako navidez sprotne in vendarle odločilne pa so nekatere druge aktivnosti. Predsednik zbornice Franc Benda na prvo mesto postavlja zagotavljanje sredstev za krepitev in razvoj obrti in podjetništva. Zlasti to velja za povezovanje s Skladom Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, ki nudi različne in obenem velike možnosti z ugodnimi pogoji. Vendar to sodelovanje samo po sebi ni problem, ovira je drugje, v Zgornji Savinjski dolini sami.
"Že v prejšnji skupni občini
Mozirje smo imeli enoten sklad za pospeševanje malega gospodarstva, pravzaprav ta sklad v pogojih novih petih občin še vedno deluje, vendar z zelo malo sredstvi. Z novo lokalno samoupravo smo se znašli v škripcih. Vsaka občina želi imeti ta sklad zase, kar je seveda vse prej kot pametno. Trdno sem prepričan, da vse več drobljenja pomeni vse manj denarja. Izkušnje sosedov in drugih nam mnogo povedo. Povsod se povezujejo, ustanavljajo sklade, agencije, konzorcije ali kaj drugega, pa naziv sploh pomemben. Pomembno je, da s povezovanjem in skupnimi močmi tudi do desetkrat ople-menitjo sredstva, ki jih imajo,
vsaka občina zase pa bi lahko le preštevala tistih nekaj tolarjev. Razlika med 6 in 60 milijoni je dovolj zgovorna, primer pa ni izmišljen," pravi Franc Benda.
V Zgornji Savinjski dolini torej morajo pozabiti na občinske meje. V kolikšni meri bo zbornici uspelo podreti lokalne plotove in preseči s preteklostjo pogojeno nezaupanje, je vprašanje, ki ga ne bi smelo biti. Vodstvo zbornice se bo takoj sestalo z župani,
predsedniki svetov in drugimi, da bi se vendarle pogovorili in odločili za skupen nastop. Čas hiti, republiški sklad ima denar, mrežo pospeševanja razvoja malega gospodarstva pričenja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, tu so banke s svojo ponudbo, čas pa hiti. Nujno se bo treba dogovoriti za skupen nastop, zagotoviti programe in postoriti vse potrebno. Denar torej je, a ne na lepe oči.
UJP
Franc Benda: "Več drobljenja preprosto pomeni manj ali nič denarja"
sobe
turo, jamstva za posojila za malo gospodarstvo, subvencioniranje obrestne mere in drugih pogojev za vračanje posojil, ki jih odobravajo poslovne banke in druge finančne organizacije, premije. Zaradi premajhnih sredstev, f ki so bila v ta namen dodeljena Skladu iz republiškea proračuna, je le-ta doslej izvajal le dve obliki pomoči, in sicer: jamstva za najeta posojila in subvencioniranje obrestne mere za najeta posojila. Sredstva za razvoj iz Sklada lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja projekta zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. Za naložbe lahko pridobi prosilec sredstva do višine 50 % predračunske vrednosti investicije. Prosilec lahko zaprosi za jamstvo v višini 70 % do 100 % vrednosti bančnega posojila. Pri odobravanju jamstev se Sklad zavaruje s hipoteko za nepremičnine ali zastavo osnovnih sredstev. Prednost pri dodeljevanju jamstev imajo programi, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih je v posebnem sklepu sprejela Vlada RS. Dodatna maerila in pogoje pa je sprejel Upravni odbor Sklada.
V mesecu decembru bo Projektni svet za razvoj turizma pri Mestni občini Velenje pripravil program, na osnovi katerega bo objavljen tudi javni razpis za spodbujanje vlaganja v nove turistične prenočitvene zmogljivosti.
■ Alojz Hudarin
Kmalu novi telefonski priključki v Velenju
Za območje občine Velenje in Šoštanj so se na Telekomu kar nekaj let kopičile prošnje občanov in podjetij za telefonske priključke, ki pa jih ni bilo mogoče rešiti. Telefonski centrali v Velenju in Šoštanju sta prezasedeni, ne le, da nista več omogočali novih telefonskih priključkov, tudi telefonski promet je bil zaradi prezasedenosti že moten. Še posebno imajo težave imetniki tako imenovanih dvojnih priključkov. Teh je na območju velenjske centrale veliko. Še posebne težave nastanejo v primerih, ko so na dvojčnih priključkih naročniki, ki telefon zelo pogosto uporabljajo, uporabnik na dvojčnem priključku skoraj ne more telefonirati.
Vse kaže, da bo teh težav kmalu konec. Telekom Slovenije je s pomočjo bančnih posojil (občina Velenje je regresirala obrestno mero, da je posojilo za Telekom nekoliko ugodnejše), že nabavil in zmontiral moderno telefonsko centralo v digitalni tehnologiji, dobavljen in v večini zmontiran je tudi prenosni sistem. Vključitev novih zmogljivosti je pogojena z izgradnjo optičnega kabla med Šempetrom in Velenjem z odcepi, ki pa nekoliko kasni. Preko tega kabla bodo tekle
povezave na nove centrale in je sestavni del optičnega križa Slovenije. Poslovna enota Celje se je veliko angažirala pri tej investiciji, ki jo icer vodi Sektor za investicije v Upravi Telekoma, sodelovala je pri projektiranju, izpeljavi lokacijskega postopka, izdaji gradbenega dovoljenja, tako se je izgradnja začela v mesecu oktobru. Zaključek izgradnje je predviden do konca tega leta.
Telekom se zaveda velikih težav uporabnikov, še posebno je problem za podjetja, katerim se motnje v telefonskem prometu odražajo pri njihovem poslovanju. Poiskal je rešitev v začasni vključitvi telefonske centrale preko novega radijskega sistema med Celjem in Svetim Križem, proti Velenju pa bo uporabil že zgrajen radijski sistem. Tako bodo že v letošnjem letu začeli vključevati nove telefonske priključke in razreševati najbolj pereče probleme. Na ta način, še posebej po zaključku izgradnje optičnega kabla in prenosnega sistema, bo delovanje drugega največjega vozlišča v celjski omrežni skupini 063 bistveno izboljšalo. Poleg tega predvidevajo v letu 1996 vključitev dodatnih zmogljivosti, ki bodo Velenjčanom omogočale tudi ISDN priključke.
■ Branka Bizjak
Turistične zasebne tudi v Velenju?
V Mestni občini Velenje namenjamo razvoju turistične dejavnosti vedno več pozornosti. Tako je v pripravi ali že v zaključni fazi kar nekaj projektov, ki bodo prispevali k usklajenemu dolgoročnemu razvoju turistične dejavnosti v prostoru in oblikovanju prepoznavnega turističnega produkta lokalne in regijske ponudbe.
Če lahko trdimo, da v zadnjih letih vlaganja v prostor, promocijo in prireditve že dajejo pozitivne rezultate, tudi v primeijavi z drugimi v Sloveniji, pa zagotovo ne moremo biti zadovoljni s ponudbo prenočitvenih zmogljivosti.
Tako kot v Sloveniji, tudi v Velenju potrebujemo nove turistične zmogljivosti, prilagojene turističnemu razvoju kraja in povpraševanja. V naši turistični ponudbi poleg hotela, ki bo po zagotovilih nosilcev prenove hotela Paka ponovno odprt v mesecu juniju 1996, zagotovo manjka predvsem segment manjših kakovostnih objektov z od 15 do 60 posteljami.
Med te zmogljivosti pa sodijo tudi kakovostno urejene zasebne sobe, apartmaji, penzioni in vile. Tudi v Velenju želimo vzpodbuditi posameznike, ki bi želeli svoje prenočitvene kapacitete oddati v turistične namene.
V nadaljevanuu prispevka
želim predstaviti nekaj informacij, ki jih mora poznati vsakdo, ki razmišlja o tovrstnem vključevanju v turistično ponudbo kraja.
Zasebnike, ki se bodo odločili za oddajanje turističnih sob, opredeljuje zakon o gostinstvu (Ur. 1. RS št. 1/95), ki velja od 25. januarja 1995 dalje. Po določilih 14. člena tega zakona je sobodajalec fizična oseba, ki je registrirana, da v svojem stanovanju ali počitniški hiši trajno ali sezonsko nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez njega. Sobodajalcu ni potrebno izpolnjevati pogoja o strokovni izobrazbi.
Na podlagi zakona o gostinstvu bodo izdani pravilniki (predvidoma v mesecu decembru) o izpolnjevanju posameznih pogojev za opravljanje dejavnosti, med katerimi bodo za sobodajalce pomembni zlasti minimalni tehnični pogoji, pogoji glede minimalnih storitev, pogoji, merila in način kategorizacije prenočitvenih obratov ter minimalni sanitarno-zravstveni pogoji.
Za izgradnjo turističnih objektov daje pomoč iz republiških proračunskih sredstev Sklad R Slovenije za razvoj malega gospodarstva. Na podlagi zakona o razvoju malega gospodarstva, v sklop katerega sodijo tudi zasebne turistične sobe: posojila za projekte malega gospodarstva, sovlaganja v projekte malega gospodarstva in vlaganja ali sovlaganja v poslovno infrastruk-
23. novembra 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE

6. Otroški parlament je bil medobčinski
Na šahovnici življenja je težko vleči le prave poteze
Težko temo so si v lanskem letu izbrali slovenski osnovnošolci na republiškem Otroškem parlamentu. Težko zato, ker je o njej še vedno težko govoriti, čeprav ni več tabu tema. Res pa je, da jih je spodbudila k razmišljanju in pogovoru, kar je več kot dobro. Govorili, razmišljali in izdelovali (res domiselne) plakate so namreč na temo: "Da bi zmogel reči: NE, hvala, drogam, alkoholu, cigaretam in vsem nestrpnostim".
Pred tednom dni so v poslanske klopi, kjer ponavadi sedijo svetniki Mestne občine Velenje, sedli mladi parlamentarci, predstavniki osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Stene so okrasili s plakati, iz katerih so kričala gesla: "Kdor se drogira, počasi umira; Kdor zdravo živi - ne kadi; Alkohol - ne, hvala!; Droga, nova pot do smrti; Alkoholizem - dosmrtna ječa..." In začel se je 6. otroški parlament v Velenju, ki ga je tudi tokrat pripravila OZPM Velenje, vodila pa dijakinja Tanja Postružnik. Gostitelj je bil velenjski župan Srečko Meh, župana Šoštanja in Šmartnga ob Paki pa sta bila žal zadržana. Prisostvovali so tudi predstavnica Karitasa, Centra za socialno delo, Zdravstvenega doma Velenje... Vendar je bila tokrat beseda dana mladim.
Delegacije posameznih šol so suvereno prihajale za govorniški oder, kjer so razpravljali in podajali tisto, kar so ugotovili že na šolskih parlamentih. Veliko pametnih in resničnih misli smo slišali, morda za tako mlade skoraj preveč odraslih. A vendarle, potrdilo se je, da so naši osnovnošolci dobro seznanjeni z razširjenostjo narkomanije v Sloveniji in v ožjem okolju, kjer že oni vedo, da je tega veliko, vsak dan več. Iskali so rešitve, da bi lahko, če bodo sami kdaj na preizkušnji, rekli "Ne, hvala". Ne le drogam, ki so najnevarnejše, tudi alkoholu, cigaretom, zasvojenosti s
hrano, televizijo... Vedo, da je treba zdravo živti, vedo, da je dobro, če imajo veliko izvenšolskih aktivnosti in da so
deroča reka mamil," nam je
povedala mlada parlamentarka. Pogrešajo tudi prostore, kjer bi se lahko sestajali, se pogovarjali in zabavali. Prav v vseh treh občinah. Menijo tudi, da je na to temo organiziranih premalo okroglih miz in drugih pogovorov, da so navsezadnje premalo seznanjeni z možnostmi, ki jih imajo, če se že zgodi, da zabredejo in da potrebujejo pomoč. In zavedajo se, da je nreventiva veliko bolj pomem-
Danes se mladi prepričani, da se bodo lahko uprli raznim zasvojenostim. Ko bi le bilo tako!
zaposleni. Vedo pa tudi, da je pogoj zato, da jih zasvojenosti nikoli ne bi zasužnjile, lepo in zdravo, srečno otroštvo ter mladost. Stvari, ki vplivajo nato, pa je veliko, preveč. Ponavadi se kljub temu vse prične v družini. Mladi mislijo, da je verjetnost, da podležejo izzivu, veliko manjša, če v družini vlada spoštovanje in razumevanje, če se lahko s svojimi starši vse pogovorijo in če jim ti ne dajejo slabih vzgledov. " Starši bi morali otroke od malega seznanjati z družbo, v kateri bodo živeli in to brez sprenevedanja. Kolikor bolj bodo straši izobraženi, toliko bolj bodo lahko pomagali mladim čez most, pod katerim teče
bna in učinkovita kot kurativa. Veliko so razmišljali o tem, zakaj nekateri ne zmorejo reči Ne, drugi pa. In skoraj vsi so bili prepričani, da se to njim ne more zgoditi. Kot je bilo v njihovih letih veijetno prepričanih tudi na tisoče današnjih alkoholikov (na leto v Sloveniji zaradi alkohola umre tudi do 800 ljudi) in od 2 do 8 tisoč narkomanov, kolikor so danes ocene, da jih je med Slovenci. Na število prebivalcev celo več kot v razvpiti Nizozemski.
Srečko Meh jim je v marsikateri misli in pomisleku potrdil. Povedal pa jim je tudi, da v Velenju obstaja društvo, ki se ukvarja z bojem proti mamilom in da bomo v Rdeči
dvorani že kmalu dobili svoj prostor. Mladinski klub bodo namreč pričeli urejati v nekaj dneh, končan naj bi bil do spomladi. "V velenjskem proračunu veliko denarja namenjamo za nadstandard-ne programe, da lahko poleg reden šole organiziramo tudi veliko interesnih dejavnosti," ■jim je še povedal.
Petra iz OŠ Šalek je predlagala, da bi v Velenju dobili, poleg TIP telefona, na katerem vsako sredo delajo strokovnjaki, še telefon , na katerem bi delali njihovi vrstniki, s katerimi se je včasih lažje pogovarjati. Na OZPM bodo razmislili o predlogu, Srečko Meh pa jih bo podprl. Hkrati pa so vsi udeleženci parlamenta dobili simpatičen telefonček iz kartona, saj je potekala promočija TOM telefona, ki je tistim, ki so v težavah, na voljo 24 ur na dan in je brezplačen. Tom deluje pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, njegova številka je 080 1234. Le zapomnite si jo!
Proti koncu razprav je mlade zanimalo, kaj je s sklepi prejšnjega otroškega parlamenta. "Če se nobena obljuba ne bo izpolnila, se ne čudite, če bo kdo izmed nas čez 10 ali 20 let v pravem parlamentu kimal in obljubljal, storil pa ne bo nič!" je bila odločna mlada poslanka. Zato smo slišali še, kaj se je od lani že uresničilo in kaj ne, ter izvedeli, da je veliko stvari vezanih na daljše časovno obdobje in se že rešujejo.
V sejni dvorani Mestne občine Velenje so plakati ostali, da jih bodo videli še svetniki. Na OZPM pa se bodo v nasled-njih dneh odločili, kdo bo zastopal naše tri občine na nacionalnem Otroškem parlamentu, ki bo decembra v Ljubljani.
■ Bojana Špegel
Društvo gojiteljev malih živali Velenje
10. jubilejna razstava dobro obiskana
Društvo gojiteljev malih živali Velenje je bilo ustanovljeno 14. februarja 1982. Danes je vanjo vključenih več kot 50 gotiteljev zelo različnih vrst malih živali. V petek in soboto so v podhodu Erine trgovine Vis a Vis pripravili že deseto, jubilejno razstavo, ki jo je rahlo zmotilo deževno in hladno vreme. Vseeno so si rasztavo ogledali številni obiskovalci, predvsem otroci v spremstvu staršev.
Predsednik društva Roman Dvorjak nam je ob jubileju povedal: "Razstavo smo pripravili z namenom popularizacije te ljubiteljske dejavnosti, Je odraz dela in truda članov
v preteklem obdobju, vsebovala pa je tudi pedagoške in ekološke prvine."
Člani društva so imeli kaj pokazati, saj skrbijo za kar nekaj redkih in lepih primerkov malih živali. Razstavljene živali so bile selekcionirane in čistih pasem z rodovnikom, videli pa smo lahko predvsem kunce, obročkano perutnino, tudi vodno, nekaj živali pa je bilo za okras. Člani društva tudi sicer veliko sodelujejo, v svojem domu, ki ga imajo ob t.i. "zajčjekih" nad odlagališčem odpadkov na Ležnju, se sestajajo enkrat mesečno. Želijo pa si, da bi se jim pridružilo še več gojiteljev in ljubiteljev malih živali.
mbš
Gradijo plinovodno omrežje
iti
Delavci Mestnega plinovoda Koper v teh dneh pri gradnjo
sekundarnega voda.
Žalec - Pred dnevi so začeli v Žalcu z gradnjo mestnega plinovodnega omrežja. Dela izvaja podjetje Mestni plinovod iz Kopra, in sicer iz dveh strani: od pokopališča proti Trubarjevi ulici in od Gotoveljske ceste do Bevkove ulice. Na teh področjih se je za plinovodno ogrevanje odločilo 80 odstotkov gospodinjstev, ki bodo morala za sekundarni vod plačati nekaj več kot 800 DEM. Primarni vod bodo, kot obljubljajo, zgradili v 60 dneh.
■ Besedilo In slika: -er
Mata anketa med mladirm parlamentarci
Kaj pa ti misliš o zasvojenostih, ki so med nami?
Po končanem otroškem parlamentu smo poklepetali z nekaj poslanci, ki so nam odkrili delček tistega, kar 80 prej povedali vsem v dvorani, pa še kaj več.
Rok Kolar, OŠ KDK Šoštanj: "Želel sem ugotoviti, kako je s to problematiko v našem okolju. Večina otrok iz naše šole je doma na podeželju. Tam mislim, da niso prisotne težje droge kot so heroin, hašiš in druge, je pa zelo prisoten alkohol, ki je nekakšna kultura. Žal. Upamo, da bomo lahko to preprečili, saj se otroci zgledujejo po starših, ti pa so se zgledovali po njihovih straših in tako se to prenaša. Mislim, da bi se ta problematičnost lahko ustavila predvsem z večjim osveščanjem, vendar največ je tu lastna volja. Siliti ne moremo nikogar. To bo prišlo s časom. Na naši šoli droge naj sploh ne bi bile prisotne, nekaj je bilo kadilcev, vendar malo, prevsem v višjih razredih pa se že pojavlja alkohol."
Maja Vrbnjak, OŠ Bratov Letonje, Šmartno ob Paki, je opazovala svoje vrstnike, ko so na šoli obravnavali te teme in ugotovila: "Opazila sem, da jih večina ne razume, ne vedo, ali razumejo vse posledice in vse odvisnosti. V mojem okolju so najbolj problematični cigareti in alkohol, kar se na šoli še ne občuti, se je pa zelo občutilo na Martinovem prazniku. Na naši šoli pa mislim da zato ne, ker smo bolj na podeželju, vsak teden imamo tudi verouk, tako da imamo dodatno izobraževanje in do tega ne prihaja. Ne poznam nikogar, ki bi bil že res zasvojen."
Jasmina Plahterič, OŠ Gorica Velenje, nam je delo na šoli takole predstavila: "Izdelovali smo različne plakate, prebirali veliko knjig, zapisali vsebino, ogledali smo si nekaj filmov in potem smo se pri urah oddelčne skupnosti pogovarjali z našimi učitelji. Veliko novega smo izvedeli, če ne bi bilo tega parlamenta, bi si mnogi mislili, da vedo že vse. V resnici prej nismo vedeli skoraj nič. Poznam veliko takih, ki že imajo težave zaradi droge in cigaret, posledica tega pa so v glavnem prepiri doma."
Diana Daničič, OŠ Gorica Velenje: "Imam mlajšo sestro, ki je tudi sodelovala v projektu in sem ji marsikaj razložila s svojimi besedami, zdelo pa se mi je, da so nekaterim preveč pomagali starši in niso uporabljali čisto svojih besed. Mislim, da bi sama zmogla reči ne, če bi prišlo do tega, da bi mi ponudili cigarete ali kakšno drogo. Ker vem, da je to škodljivo za moje zdravje in bi si uničila družino, kariero. Rada bi še povedala, da je ob sredah, ko lahko pokličemo na TIP telefon, čas nerodno izbran. Takrat pridejo ravno straši domov in zato ne pokličeš, tudi če si v krizi."
■ bš
Sempetrski turistični delavci
Zadovoljni z obiskom
Delavci Turističnega društva Šempeter, ki je med zelo delavnimi na Celjskem, so z minulo turistično sezono zadovoljni. Njihova najbolj znana objekta za ogled domačih in tujih obiskovalcev sta Antični park in jama Pekel.
Obiskovalcev je bilo približno za 10 odstotkov več kot leto poprej - skupaj so jih našteli nekaj več kot 36000, od tega v jami Pekel 21 tisoč in v Antičnem parku 15 tisoč. Tujih obiskovalcev je bilo nekaj več kot tisoč, največ pa Avstrijcev, Italijanov in Nemcev. S 1. novembrom so oba objekta za obiskovalce zaprli. Ogled jame Pekel, če se skupina predhodno najavi, je še mogoč, medtem ko so Antični park že zaščitili pred zimo.
■ Besedilo In slika: -er
Najbolj zanimiva v Antičnem parku Je Priscianova grobnica, ki
je visoka več kot 8 m.

8 KAS ČAS	s ■	KULTURA		23. novembra 1995
				
Večkot uspesen Jtoncert sostanjske "Zarje"
"Lepo je, če imaš tako publiko!"
Pihalni orkester "Zarja" Šoštanj, ki letos praznuje 70 -letnico delovanja, je v petek zvečer izvedel napovedan Slavnostni koncert. Člani orkestra so vedeli, da pred prazno dvorano ne bodo igrali, da pa bo želelo njihovemu programu prisluhniti toliko ljubiteljev njihove glasbe, pa niso pričakovali. Dvorana šoštanjskega Kulturnega doma je bila nabito polna, ljudje so jih poslušali tudi na obeh hodnikih, veliko pa jih je zaradi prezasedenosti dvorane odšlo domov. Vzdušje med koncertom je bilo enkratno, zato sedaj razmišljajo, da bi ga ponovili.
Pihalni orkester "Zarja" v zadnjem letu deluje pod vodstvom dirigenta prof. Branka Škrube, ki se je po premoru spet vrnil med njih, delo pa je zastavil z novim elanom in znanjem. Njegov trud je že dobro slišen. Program slavnostnega koncerta so tokrat razdelili na dva dela. V prvega so uvrstili tri skladbe iz področja resne glasbe, začeli pa so v spremstvu svojih mažuretk. Vsi v novih uniformah; člani Zarje v zeleno-modri barvi, ki ponazarja skrb za ekologijo, mažuretke v "prirejenih" štajerskih nošah. Navdušili so. Sledilo je razvitje "Zarjinega" praporja, katerega pokrovitelj je bil župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, na odru pa se mu je pridružil tudi velenjski župan Srečko Meh. Potem pa je povezovalka programa, simpatična in Sloven-
cem dobro znana Šoštanjčanka Tajda Lekše, napovedala še en slavnostni trenutek; podelitev Gallusovih in internih priznanj članom pihalnega orkestra. Po pozdravih gostov (prišli so tudi prijatelji godbeniki iz sosednje Avstrije) so člani "Zarje" odigrali še drugi, moderen in zabaven del koncertnega programa. Burni aplavzi dolgo niso utihnili, slavje pa se je nadaljevalo še v menzi TEŠ-a.
Dan po koncertu, ko so bili vtisi še močno živi, smo se pogovarjali s predsednikom upravnega odbora "Zarje" Viktorjem Živkovičem, ki to funkcijo opravlja že četrto leto, prej pa jo je kar 23 let Aleksander Samobor. "Koncert je res uspel. Prav presenečeni smo bili, to je bilo nekaj neverjetnega. Lepo je, če imaš v dvorani tako publiko. V
govo visoko strokovno pomoč med pripravami za tekmovanje in kasneje. Njegova pomoč nam bo dobrodošla tudi v prihodnje."
Slavnostni koncert je dal šoštanjskim godbenikom zadoščenje za vložen trud in delo v preteklosti ter novo voljo za tisto, ki je še pred njimi. Tega pa je veliko...
■ Bojana Špegel foto: Leši, bš
H t	4F '
Viktor Žlvkovlč
"Zarja" Je s programom, pripravljenim za Slavnostni koncert,
navdušila.
imenu orkestra bi se rad vsem zahvalil, še posebej vsem sponzorjem." Nosilci sponzorstva so bila številna večja šoštanjska podjetja (TEŠ, TUŠ, Vegrad - lesni obrat...) zasebniki in občina Šoštanj.
"Na slavnostni koncert smo se dolgo pripravljali. Veliko skrbi smo imeli in na koncu se nam je zdelo, da bi potrebovali še kakšen dan," nam je v nadaljevanju zaupal Viktor Živkovič. "Sedaj imamo odlične pogoje za delo. Vadimo v novem prizidku glasbene šole. Žal je ^9% naših inšturmentov starih in
iztrošenih, denarja za nakup novih pa ni dovolj, saj sred-stav, ki jih dobivamo od ZKO Velenje zadoščajo le za najnujnejše potrebe. Zato bo v bodoče naša glavna skrb nakup inštrumentov in vzgoja mladih glasbenikov. Ta je sedaj veliko lažja, saj sodelujemo z glasbeno šolo, včasih pa smo vse nove člane učili kar člani godbe. Program, ki ga igramo, smo zelo posodobili, pravo veselje gaje igrati. Tudi mlajši člani so nad njim navdušeni. Vsi pa smo željni znanja, nikoli nam ni zadosti. Ob tem naj se zahvalim tudi mag. Nikolaju Žličarju za nje-
Gallusove značke in priznanja so prejeli: Rudi Vrčkovnik in Andrej Hudobreznik (bronaste), Jože Justin in Vlado Dobnik (srebrne) ter Aleksander Samobor in Mirko Bilič (zlate).
Interna priznanja godbenikom za več kot 30 let delovanja so prejeli: Anton Urbane, Mirko Goltnik, Janko Zacirkovnik, Rudi Rožič, Franc Vrčkovnik, Pavel Golob, Viktor Živkovič, Zvonko Ledinek, Mirko Bilič in Anton Podvratnik.
Priznanja za več kot 40 let delovanja so prejeli: Zdravko Zupančič, Franc Obreza, Karel Pungartnik in Alojz Dobnik.
Priznanje za več kot 60 let delovanja v godbi je prejel Ivan Hrovat. Svoji flavti je zvest že dolgih 65 let, danes pa je zagotovo najstarejši aktiven godbenik na Slovenskem, saj šteje že 80 let.
Uspešni predstavitveni^ večer knjige Potop v modro
Kakšna prijetna scena: petek zvečer v Knjižnici Velenje
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje
KRCMARICA - mladinski abonma
Prva predstava za mladinski abonma bo v četrtek (drevi), ob 18.30, v domu kulture v Velenju. Predstavilo se bo gledališče ZATO iz Ptuja, ki je že lani navdušilo s Plešasto pevko.
Komedijo, ki jo je Peter Turrini napisal prosto po Goldoniju, je režiral Samo Strelec. Igrajo: Vesna, Vojko, Tadej, Gregor, Rok, Barbara in Maša.
Turrini pravi, da njegov komad kaže na povezavo med ljubeznijo in ekonomijo. Ljubezen je močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola ali močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, se pravi njegovo dobro. Na primer: Kar pojedel bi jo od ljubezni ali : Ljubezen gre skozi želodec. »Če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna«. Tako Turrini! Kaj pa Ptujčani?
Vstopnice izven abonmaja 500 sit.
Sceno oblikujejo ljudje. Klopi posedejo do zadnjega.
Ne samo oni. Levo in desno pred njimi pisane potapljaške opreme. Med njimi šopek cvetja in knjige v modrem: Potop v modro.
Na platnu pred obiskovalci diafilmi. Kakšna prelest: podvodni svet, ki ga težko opišeš. Saj je pravljičen!
Končno - knjižnica onemi. Pozdravne besede predstavnika Potapljaške zveze Slovenije, pozdravne besede Srečka Meha, velenjskega župana. Obrazi so srečni. Gotovo je najsrečnejši med temi rahlo vznemirjen obraz avtorja poljudnoznanstvene knjige Potop v modro.
Besede stečejo, filmi se vrstijo kot na traku. Vznemirjenost se je skrila.
Ponovna promocija v Velenju. Predstavitev menda
edinstvene knjige v Sloveniji, ki bo prijetno branje, pa tudi učbenik mladim.
Zanimanje za potapljaški šport raste vsako leto in se poviša skoraj za tristo ljubiteljev tega skrivnostnega sveta pod-vodja v Sloveniji. Že ta večer segajo roke po knjigi, kako vabljiva je! Svojstven čar ji dajejo prav barvne fotorafije. Pa urejenost vsebine in čist jezik.
Dva tisoč novih knjig se bo ponudilo Velenju in vsej Sloveniji. Prebiram knjigo, obračam liste in misli mi tečejo k avtorju. Le kdo bi mogel slutiti, kakšno garašo delo se skriva med temi mehkimi platnicami. Koliko železne volje, koliko samopremagovanja, pa tudi ustvarjalne vneme. Kajti kdor ne piše rad, ne bo nikoli napisal nekaj misli...
S čisto svojega zornega kota ocenjujem knjigo - novinca. Toliko besed in misli je že steklo o pozitivnih vibracijah in zato pozitivnih misli. Da, te so zbrane tu. Te usmerjajo vsakega beročega v novi in zanimivi svet. V raziskovanje in zdravo vabilo k športu, ki je več kot samo to. Tudi tu je odrekanje in tudi tu je samozavest in želja biti dejaven. Nenadoma dobi življenje svoj smisel. In če ga, potem ni več
drugih nevarnosti, ki prezgodaj ubijajo mladost. Zato je knjiga Potop v modro dvakrat pozitivno dejanje.
Avtoiju, sodelavcem in vsem sponzotjem je treba za to seči v roke. Vladimirju Verdniku, najbolj srečnemu človeku na tem predstavitvenem večeru, pa je treba čestitati in želeti, da tudi v prihodnje stopa po vabljivi, ustvarjalni poti!
■ Viš
Besede avtorja z zavihka knjige
Občudovanje podvodnega sveta se prične z masko, dihalko in plavutmi. To je oprema, ki jo ima vsakdo, ki želi zaplavati pod gladino morja. Zdi se, da to ni posebno zahtevno in nevarno, zato je vse več tistih, ki se navdušeno potapljajo v plitvih priobalnih vodah in tudi tistih, ki želijo postati potapljači z avtonomno potapljaško opremo ali pa se s potapljaštvom že ukvarjajo.
Vendar pa mora potapljač poznati številne zakonitosti, če se želi varno potapljati v prvobitnem okolju, kjer je nastalo življenje.
Upam, da bo v tej knjigi vsak ljubitelj podvodnega sveta našel koristne podatke in napotke za spoznavanje osnov in dopolnjevanje znanja o potapljanju.
Avtor Vladimir Verdnik (foto:vos)
Zgodilo se je ... 23. listopada
Leta 1961
"Proslave v Šoštanju" je naslov članka, ki so ga na današnji dan leta 1961 objavili v mariborskem Večeru:
"V Šoštanju se pripravljajo na proslavo dneva JLA. Po večjih kolektivih kot so usnjar-na, termocentrala in Lik bodo imeli posebne proslave, na katerih bodo sodelovali tudi predstavniki armade. Razen tega bo v dvorani kina še osrednja krajevna proslava 'dneva JLA, Posebej pripravljajo tudi proslavo dneva republike. Program bo v glavnem izvedlo domače delavsko prosvetno društvo Svoboda."
Da ne bo kakšne pomote, naj še enkrat poudarim, da je bil članek objavljen že leta 1961!
Leta 1967
V Šaleškem rudarju so med drugim objavili tudi naslednji poziv z naslovom "Matere -žene - dekleta!":
"Na vaših ramah slone trije vogali družine. Čeprav ste navadno zaposlene po 8 ur dnevno, da s tem pomagate ramo ob rami s svojim možem pripraviti čim lepše in udobnejše življenje svoji družinici - vas kljub temu še čaka vse gospodinjsko delo, tako da za vas res ne preostane prav nobena prosta ura. Ali je prav, da ste se v nenehnem delu odpovedale skoro vsemu - knjigi, družbi, zabavi -da celo skrbi za sebe samo? Napravimo konec tema in skušajmo zajeti vse to v eni sami uri na teden, ki naj bo čisto in samo vaša! Kako?
Vsak torek zvečer ob 20. uri imamo me - matere, žene in dekleta - brez ozira na leta, telesno
težo in oblike eno uro telovadbe v telovadnici, ki jo je v ta namen brezplačno odstopil rudarski šolski center. Nič zahtevnega: tu' se sprostimo - v toaleti, kakršno vsaka zmore - predpisa ni. V razpoloženju in prijetni družbi poskrbimo za svoje telo, po individualnem prizadevanju uveljavljamo oblike linije -zaobljenost v vitkost, mršavost v prijetnost. Medsebojno spoznavanje bo razširilo krog prijateljstva in če dobre volje in smeha ne prinesete s seboj - ga boste našle v telovadnici v obilni meri. Poizkusite - ne stane vas prav nič - samo nekoliko dobre volje. Pustite v nemar vse predsodke in pridite v našo družbo v torek zvečer ob 20. uri. Našle nas boste zajeme in tršate - vendar vse razpoložene in tovariške. Če vam ne bo ugajalo, boste lahko prenehale. Če vam bo
naša družba prijetna pripeljite še svoje prijateljice in znanke. Žrtvujte samo eno uro tedensko zase! Pridite med nas -vesele vas bomo!
Končno bi lahko tak poziv objavili tudi danes, saj si marsikatera žena res ne more ali pa si noče vzeti malo časa tudi zase. Pa bi si ga morale!
V isti ševilki Šaleškega rudarja je bila v rubriki "Iz Šoštanja" objavljena tudi novica z naslovom "Obnavljajo hiše":
"V Šoštanju, na Glavnem trgu, obnavlja stanovanjsko podjetje nekatere hiše. V stolpu nekdanje občinske hiše pa bodo namestili novo uro. Tako bodo Šoštanjčani imeli javno uro v središču mesta. Dobro bi bilo, če bi bila ura pri avtobusni postaji."
■ Damijan Kljajič
23. novembra 1995	107,8	__9 KAŠ
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * I	DISKČEK KOTIČEK
Čestitam, čestita ...
Bliža se december, mesec, ki prinaša mnoge radosti. Pričenjajo se prazniki, veliko priložnosti za praznovanja bo in veliko priložnosti za obdarovanja. Začenja se z Miklavžem in nadaljuje z Božičkom in dedkom Mrazom, konča z Novim letom, vmese pa je najbrž še kakšen rojstni dan, ki gaje treba primerno proslaviti. Kdo od teh treh, ki prihajajo v decembru, Miklavž, Božiček ali dedek Mraz, bo obiskal vaš dom, seveda ni odvisno od nas, želimo pa vam, da bi bili Kje v vaši bližini kar vsi trije.
December je obenem čas, ko ima največ dela naša ekonomsko propagandna služba. Saj veste, najti primerno darilo, po primerni ceni in z visoko kakovstjo, niso mačje solze. Tekanje od trgovine do trgovine pa zna v decembru, če ne veš natanko, kaj bi podaril, biti hudo zahtevno opravilo. Pa še gneča je običajno v tem mesecu povsod precejšnja.
Zato se naši propagandisti v decembru še posebno potrudijo, da predstavijo kup idej in poiščejo kup rešitev s pomočjo oglaševalcev in sponzorjev našega programa. Zato vam priporočajo, da skrbno spremljate decembrski programa, da vam
kaj ne uide, oglaševalcem pa, da jih poiščete, če vas že sami prej ne bodo našli.
Za srečanje z njimi se lahko dogovorite po telefonu 855 450 ali 853 451. Isti telefonski številki veljata tudi za tiste med vami, ki bi svojim najbližjim želeli čestitati preko radijskega medija, bodisi kakšno soboto popoldne ali pa v nedeljo, ko vrtimo Vaše čestitke in pozdrave.
Lahko pa, ampak tu so možnosti že bolj omejene, čestitate komu od bližnjih tudi v novi oddaji Radia Velenje in sponzoija Name iz Velenja, ki vsam vsak ponedeljek ob 7.30 ponuja to možnost. Vi čestitate, k voščilu pa Radio Velenje doda skladbo, Nama iz Velenja pa darilo.
Že v prvi oddaji v ponedeljek, 20. novembra, je bilo zanimanje za novo oddajo izjemno veliko. Pri tem pa morate seveda vedeti, daje čas omejen in zato lahko kolegi, ki delajo to oddajo, sprejmejo le omejeno število klicev. Telefonska številak Radia, če se boste odločili za to možnost pa je 855 963.
mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
EAST 17
Britanska skupina East 17 je svoje ime skrajšala za nekaj črk. Poslej se imenujejo le še E 17, kar upoštevajoč angleško izgovorjavo, pravzaprav zveni enako kot "staro" ime. E17 je sicer poštna oznaka predela Walthamstaw v Londonu, od koder so sicer fantje doma. Spreminjanje imena pa ni bila edina aktivnost s katero so se v zad-
njem času ukvarjali. Pospešeno se namreč pripravljajo na izid novega albuma, ki naj bi izšel 13. januarja, njegov naslov pa bo Up ali	night.
REDNEX
Švedska skupina Rednex je v znak protesta proti jeder-skim poskusom francoske vojske na atolu Mururoa
odpovedala vse načrtovane koncerte v Franciji. "Ljubimo naravo in podpiramo tiste organizacije, ki skrbijo za njeno ohranitev, nikoli pa ne bomo nastopili v tistih državah, katerih politika je usmerjena v uničevanje okolja," so v upanju, da tako razmišljajo tudi ostale pop ročk skupine, dejali člani švedske	zasedbe.
BUND MELON
Znan je vzrok smrti pevca skupine Blind Melon Shannona Hoona, ki so ga policisti pred mesecem dni našli mrtvega v New Orleansu, v avtobusu, s katerim so se člani skupine prevažali med turnejo po ZDA Obdukcija je pokazala,da je smrt mladega pevca povzročila prevelika doza mamil. Ta je bila tako velika, da Hoonu ni bilo več pomoči, kljub hitri intervenciji zdravnikov. Poslednji dom je našel na pokopališču mesta Lafayette v ameriški zvezni državi	Indiana.
ALEKSANDER MEŽEK
Eden pionirjev slovenskega popa, Aleksander Mežek, ki je velik del svoje glasbene kariere deloval v Velimi Britaniji pod imenom Alexander John, je po dolgem času spet izdal nov album tudi v domovini. Gre za album priredb znanih popularnih
107,8 MHz
skladb, ki so zaznamovala zlata petdeseta in šestdeseta leta. Album nosi naslov Legende, na njem pa je dvanajst priredb svetovno znanih rock'n'roll hitov, od skladbe Pretty Woman (Krasno bitje), do Crying in the rain (Jok na dežju), That'll be the day (To bo tisti dan) in še mnogih drugih. Pri snemanju albuma so Mežku mladi slovenski rockabillyji, zbrani v zasedbah Lucky Cupids in Ghosts of the 50s.
BEATLES
V ponedeljek je po petindvajsetih letih letih izšel nov album legendarne liver-
THE BEATLES
poolske četverice s posnetki, na katerih je tudi originalni glas enega od ustanoviteljev skupine, Johna Lennona, ki je pred petnajstimi leti umrl pod streli nekega psihopata pred vrati svoje hiše v New Yorku. Lennona je slišati v skladbi Free as a bird, ki jo je posnel leta 1980, tik pred svojo smrtjo v stanovanju že omenjene hiše. Poznavalci pravijo, daje to skladba za prvo mesto različnih glasbenih lestvic in da bi lahko povzročila novi val beatlomanije.
BARRY WHITE
Manager slovitega temnopoltega pevca s šarmantnim globokim glasom Barrya Whitea, je zanikal govorice, ki so jih povzeli tudi nekateri časopisi v ZDA, da Barry bolu-je zaradi tumora na možganih. Res je bil pevec nekoliko bolan na pljuučih, toda že po nekaj dneh ležanja v postelji si je opomogel, govorice, da so mu šteti dnevi pa so popolnoma neresnične, je dejalpredstavnik za tisk Whiteovega managementa.
Mitja Čretnik
tel.: (063) 855 450, fax: (063) 851 990
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Tako ste glasovali v nedeljo, 19. novembra:
1.	VESNA: "Florjanska polka"
2.	IGOR IN ZLATI ZVOKI: "Gasilec moj"
3.	SLAK: "Čebelar"
5. HENČEK: "Oj Polonca, ti boš moja" 5. KOPITAR: "Drevo življenja" Predlogi za nedeljo, 26. novembra:
1.CVERLE:	"Vihrava mladost"
2.	KUMER: "Enkrat se živi"
3.	MIHELIČ: "Pod Gorjance grem"
4.	ROSA: "Koroška gauda"
5.	SNEŽNIK: "Trije muzikantje"
10 glasov 9 glasov 5 glasov 3 glasovi 3 glasovi
Vili Grabner
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 28. novembra, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	THE P0WER DANCERS
2.	SIMONA VVEISS
3.	SPIN
4.	REGINA
5.	NAPOLEON
Ujemi me Pusti me sanjati Ona spi
Am bam pet podgan 20 let
Nagradni kupon
: Ta teden glasujem za:
Ime In priimek:
Naslov:
Naš čas, Foitova 10,63320 Velenje
MEATLOAF
Na sceni je že celih petindvajset let, čeprav je prvih osem let njegovega glasbenega ustvarjanja preživel neopažen. Leta 1970 je izdal svoj prvi, slab in neopažen R & B album "Featuring Stoney and Meat Loaf", po katerem ja kar hitro izginil z glasbene scene. Nekaj let se je nato posvečal gledališču, nase pa spet opozoril leta 1976, ko se je pojavil
v kultnem filmu "Rocky Horror Picture Show." Takrat je spoznal Jima Stainmana, s katerim sta skupaj posnela nekaj skladb in z njimi začela iskati primemo založbo. Uspelo jima je podpisati pogodbo z založbo CBS, pri kateri je leta 1977(78) izšel odmevni album "Bat out of hell". Posrečena kombinacija glasnega zvoka zgodnjih sedemdesetih in takratnega punkovskega entuziazma je bila dobra formula uspeha, ki je album pripeljala tako na ameriške kot britanske lestvice. Sledila je obsežna turneja, ki je trajala toliko časa, dokler Meat Loaf ni popolnoma izgubil svojega glasu.
Za nekaj časa se je tako moral odpovedati glasbi in njegov naslednji album "Dead ringer" je izšel šele leta 1982. Medtem se je zopet vrnil k filmu in leta 1981 nastopil v filmu Roadie. Album Dead Ringer so nekateri označili za bledo kopijo prvega, drugi pa so bili mnenja, da gre za brilijantno vrnitev rockerja po štiriletni odsotnosti. Kakorkoli že, Meat Loaf se je vrnil in v letih 1982 do 1987 izdal še pet albumov. Ti so bili bolj ali manj uspešni, posebej pa se je v tem času izkazal z uspešnico "Modern girl", z albuma "His Out of Hell", ki je leta 1984 priplezala na sam vrh ameriške lestvice.
Po letu 1987 in izidu živega albuma "Meat Loaf" se je umaknil s prizorišča in vse do leta 1993 o njem ni bilo slišati prav ničesar. Očitno pa dolgi premori Marvinu Leejuu Adayu, kakršno je pravo ime tega visoko kilogramskega rockerja, denejo dobro, saj mu je po sedmih letih premora z uspešnim albumom "Bat out of hell 2" in skladbo "l'd do anything for love" ponovno uspela meteorska vrnitev med najuspešnejše rock-erje devetdesetih. Z albumom "VVelcome to the neighbourhood", ki je izšel pred kratkim, očitno namerava tam tudi ostati. Aktualni single "l'd lie for you", ki samo v najdrobnejših podrobnostih odstopa od preizkušenega recepta uspeha, uporabljenega v uspešnici Td do any-thing for love" to samo potrjuje.
Tisto obdoje, v katerem je bil rock'n'roll eno od glavnih znamenj upora mladostnikov v značlnem nepomirljivem prepadu med generacijami, je verjetno dokončno za nami. Število starih rockerjv, ki so že presegli petdeseta ali pa se jim neusmiljeno bližajo in so še aktivni, je namreč tolikšno, da o kakšnih izjemah ni več moč govoriti. Rock'n'roll tako ni več orodje provociranja in boja v rokah mladih, ampak zgolj še vir zaslužka in morda tu in tam tudi dobra zabava. Tega pa se očitno zavedajo tudi mladi, ki sodelovanja s starejšimi kolegi ne zavračajo.
Mitja Čretnik
10 MS VAS
NASI KRAJI IN UUDJE
23. novembra 1995
Srečanje
Jože Volk
Tisti, ki radi prisluhnejo vižam fraj-tonarice in ki radi zahajajo v planine, Jožeta Volka iz Rečice ob Paki dobro poznajo. Pravijo, da je v njegovi družbi prijetno. Ne le zaradi dobrega igranja na to vse bolj priljubljeno glasbilo, ampak tudi zato, ker jih ima možakar kar nekaj za ušesom.
Obe njegovi največji ljubezni smo zapisali v prvih vrsticah sestavka - o fraj-tonarici in planinah. Ko smo ga vprašali, katera je bližje njegovemu srcu, je s smehom na ustih povedal: "Harmonika, ker sem ji zvest in ona meni dlje kot planinam." Po odsluženju vojaškega roka, leta 1952, se je z glasbo začel ukvarjati nekoliko bolj resno. 8 let je igral klarinet v šoštanjski godbi na pihala. Pobudnik za Jožetovo glasbeno ustvarjanje je bil njen kapelnik Ivan Marin, oče sedanjega ravnatelja velenjske glasbene šole. "Dobrega kapelnika smo imeli, še posebej klarinetiste pa je uril njegov sin. Takrat glasbena šola še ni bila tako "popularna", nekaj o notah si pa vseeno moral vedeti." Nato se je poročil in prišel v Rečico ob Paki. Tu si je začel graditi dom. Slabe prometne povezave s Šoštanjem, vaje in "puganje" -vsega ni mogel uskladiti, zato je pospravil klarinet in v roke vzel harmoniko. "Slak nas je takrat razživel, in ker sem poznal note, mi ni bilo težko naučiti se njegovih viž." Prvo harmoniko je kupil s "knapovsko colin-go". Namesto, da bi ženi izročil kuverto, ji je pokazal frajtonarico. Da je bila ob tem vse prej kot vesela, je najbrž pisati odveč. V vseh teh letih je Jože s harmoniko doživel marsikaj. Poroke, družinska slavja, veselice, 15 let igranja pri folklori - ja, če to niso zanimivi dogodki? Skupaj sta vandrala po Avstriji,
Italiji, Nemčiji, po republikah bivše Jugoslavije. Najbolj ponosen pa je Jože na nastop na odru Cankarjevega doma v Ljubljani. Tako kot je za nekatere šport, to je za Jožeta njegova harmonika - dobra volja, sprostitev, konjiček. Zdaj jo vzame v roke največkrat v zimskih večerih, pa tudi na raznih priložnostnih prireditvah še raztegne svoj meh.
Družabnost, ljubezen do narave ga je pripeljala pred več kot 20 leti k planincem.
Na nedavni prireditvi Je Joie (v sredini) nastopil z dvema fraj-tonarjema: Vojkom (na levi) In Markom (na desni)
Najprej med člane tovrstnega društva v Velenju, 20 let pa je od takrat, ko se je v Šmartnem ob Paki zbralo 11 njemu podobnih in ustanovilo planinsko sekcijo. Danes združuje že več kot 200 ljubiteljev narave. Bil je seveda tudi njen prvi predsednik. Skupaj z družino je s koraki izmeril 5 tranzverzal. Vse na sončni strani Alp. "Veliko je stvari, ki te pri tem pritegnejo. Srečaš se s človekom prvič, pa ti postane prijatelj." Še nekaj dolžnosti si je v vseh teh letih "nakopal" na glavo, a do danes ostal zvest njegovima največjima ljubeznima.
Dolgega časa ne pozna. Na jesen življenja je postal še gasilec - veteran, v Šmartnem ob Paki in njegovi okolici pa se tudi najdejo mladi navdušeni frajtonarji, ki ga sprašujejo: "Stric, kako bi kaj." Jože pravi: "Saj se trudijo, ampak se bo še treba. Vaje in spet vaje." Kadar pa ni ne eno in ne drugo, ima okoli hiše "zelenice", ki jih je treba obdelat. Jasno je, kaj bo počel v prihodnje - ostal bom pri napisanem, dokler mi bo dopuščalo zdravje.
U(tp)
Razvili so prapor
Upokojenci Skal, Hrastov-ca, Cirkovc in Plešivca so v soboto popoldne uresničili vse glasnejšo željo, kot je dejal v kratkem nagovoru predsednik pododbora Tone Koren, in slovesno razvili svoj prapor. Kupili so ga s pomočjo pokrovitelja - Premogovnika Velenje, saj je med njimi veliko rudarskih upokojencev, in botrov - KS Škale - Hrastovec, podjetja Fori in trgovine Hrast. Poleg tega je 33 članov darovalo zlate žebljičke, 14 pa srebrne,
V imenu vseh upokojncev se je Tone Koren iskreno zahvalil pokrovitelju, botrom in članom ter dejal, da je prapor simbol solidarnosti in prijateljstva med upokojenci, ki živijo na obrobnih predelih in jih bo v prihodnje še trdneje
povezoval.
Ob tem zanje pomembnem dogodku so pripravili tudi krajši priložnostni kulturni program, v katerem so nastopili Lovski pevski zbor Škale, Kvartet upokojencev in Dolfe Lipnik.
Nov kilometer sodobne ceste
V krajevni skupnosti Paka so pred kratkim z asfaltno prevleko "oblekli" še 1000 metrov ceste, ki povezuje domačiji Lahovnlk - Kline. Ker je to za kraj velika pridobitev, bodo v soboto ob
15. url pripravili otvoritev tega cestnega odseka.
Predsednik sveta KS Paka Vinko Ježovnik nam je povedal, da je celotna investicija stala 6,5 milijona tolaijev. 1,7 milijona so zbrali s samoprispevkom , k temu so krajani pridali še 2,150 mili-
Otvoriliobnovljen gajsiljski dom v Šaleku
Uresničene želje gasilcev in krajanov
Pod mogočno razvalino Šaleškega gradu stoji Šalek, eden najstarejših jeder sodobnega mesta Velenja. Izgled trga je vsak dan lepši. Bojda bo kmalu še lepši, saj bodo s pomočjo Mestne občine Velenje prihodnje leto uredili še trško jedro in posodobili kanalizacijo. Svoj kamenček k urejenemu izgledu Šaleka pa so v soboto primaknili tudi člani prostovoljnega gasilskega društva Šalek. Otvorili so leta 1933 zgrajen in letos popolnoma obnovljen gasilski dom.
"Danes je za nas velik dan, saj smo uspeli, kljub gospodarski krizi, ki tare našo mlado državo, uresničiti naš velik sen, zadan pred tremi leti," so bile uvodne besede predsednika PGD Šalek Franca Jošta. Namenil jih je številnim članom društva, gostom iz sosednjih GD in predsedstva GZS, številnim visokim gostom in krajanom. Slavnostne otvoritve so se udeležili tudi predsednik SKD Lojze Peterle, glavna tajnica stranke Hilda Tovšak, podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič, predstavniki lokalnega odbora SKD, župani okoliških krajev in slavnostni govornik Srečko Meh, velenjski župan. Da je bilo res čutiti slavnostno vzdušje, pa je poskrbela velenjska godba pa pihala in oktet, ki deluje pod vodstvom Julija Pačnika.
Novo podobo danes res lepega, v starotrškem stilu preurejenega gasilskega doma, je oblikoval arhitekt Marko Vučina, ki je nadzoroval tudi gradbena dela. Šaleški gasilci so bili še toliko bolj srečni, ker so celotno investicijo, ki je znašala preko 5 milijonov SIT, zagotovili sami. Z več kot 5 tisoč prostovoljnih delovnih ur, z
prostor za uresničevanje interesov na področju kulture, športa in srečanj krajanov." Zahvalil se jim je za dobro organizirano zaščito in reševanje, ki so danes v občini racionalno organizirane. Šaleške gasilce je pohvalil tudi Lojze Peterle, ki jim je ob iskrenih
Obnovljen gasilski dom sta otvorlla Srečko Meh In Lojze Peterle.
dohodkom od prodaje koledarjev, organizacijo raznih tekmovanj, delno pa s kratkoročnim kreditom, ki ga bodo morali še odplačati. V zadnji fazi izgradnje so jim pomagali tudi člani lokalnega odbora SKD. Zato so v soboto lahko zatrdili, da bodo tudi v bodoče dobro skrbeli za požarno varnost, le vozni park in nekaj opreme bi še radi posodobili. Ja, spet smo pri finančnih težavah, ki tarejo vsa društva v Dolini.
Srečko Meh je v svojem govoru poudaril, da je vedno vesel, kadar v mestu dobimo kaj novega, takega, da krajanom izboljša življenje. "Z gasilskim domom ste dobili
čestitkah povedal, da si ne zna zamišljati Slovenije brez gasilcev. Po njegovem bi bila veliko bolj dolgočasna, saj so gasilska društva marsikje tudi steber kulturnega življenja.
Gasilski dom v Šaleku je doživel tudi blagoslov. V imenu nove župnije sv. Barbare ga je opravil župnik Jože Vehovar, potem pa sta Srečko Meh in Lojze Peterle prerezala trak pred vhodom v dom. Po ogledu so člani PGD Šalek pripravili tudi pogostitev.
■ Bojana Špegel
Po naših krajih
Med razvitjem prapora
Medtem v pododboru razmišljajo o ustanovitvi društva, saj možnosti za to imjao; to je v pozdravnih besedah poudaril tudi predsednik občinske zveze društev upokojencev Hubert Mravljak.
■ vos
jona SIT, 3 milijone je prispevala Mestna občina Velenje iz proračuna, seveda pa so tudi tokrat krajani opravili veliko prostovoljnih deiovnih ur. Če smo natančni 891 ur in še 170 s traktorji.
■ bš
Nazarje
Družina -ključ
Nazarsko prosvetno društvo Jelka nadaljuje svoje letošnje pestre aktivnosti. Tako bodo člani letos drugič zapored pripravili srečanje zgornjesavinjskih družin, ki se predstavijo s petjem, igranjem na instrumente, plesom in drugim. Prireditev združijo pod geslom "Družina - ključ sreče," glede na lansko prvo in izredno prijetno srečanje pa lahko sklepamo, da bo letošnja še boljša. Prijave že zbirajo, prireditev pa bo v nedeljo, 10. decembra, v nazarskem delavskem domu.
MJP
Rečica, Nazarje
Miklavževan-je pred durmi
V različnih krajih Zgornje Savinjske doline se že pridno pripravljajo na različne prednovo-
letne prireditve, med katerimi bo prvo na vrsti miklavževanje. Posebej prizadevni so v tem času člani turističnih društev na Rečici ob Savinji in v Nazarjah. V obeh krajih obetajo bogati in zanimivi prireditvi z enotno obdaritvijo otrok, ki bo tokrat temeljila na nakupu bonov za darila.
UJP
Podhomj T i rose k
Kdaj boljša napetost?
Prebivalci dveh zaselkov na povsem različnih področjih godrnjegrajske občine se še vedno soočajo z velikimi težavami, saj jim slaba električna napetost pogosto onemogoča tudi najbolj vsakdanja opravila. Gre za naselji Podhom in Tirosek, prebivalci obeh naselij pa so s pomočjo občine Gornji Grad že pričeli akcijo. V Podhomu je rešitev nekoliko bolj enostavna in naj bi dela opravili do pomladi, v Tiroseku pa je projekt zahtevnejši, vendar vseeno upajo, da bodo velike zagate odpravili sredi prihodnjega leta.
UJP
Vse se začne z dobro predsednico
Prejšnji petek je bila v občinski dvorani mestne občine Velenje redna letna skupščina Šaleškega študentskega kluba. Zbralo se je okoli 40 študentov in nekaj gostov. Skupščina se je začela s sprejemanjem novega statuta kluba. Bistvena razlika med novim in starim statutom je v sekcijah: po starem je sekcije (interesna združenja v ŠŠK-ju) določila skupščina, po novem pa jih oblikuje predsedstvo kluba po potrebi. Nekaj lepotnih popravkov je v statut prinesel tudi čas.
Po razmeroma hitrem sprejetju novega statuta so se študentje poslovili od starega predsedstva, ki ga je uspešno vodil Davorin Tonkli, študent tretjega letnika strojništva. Ob tej priložnosti je Davorin podelil tudi častne izkaznice ŠŠK-ja tistim, ki so nesebično pomagali ŠŠK oziroma študentom Šaleške doline. Kljub temu, da častne izkaznice omogočajo zapeljiv privilegij (brezplačno okrepčilo v Placu) so gospodje častni obljubili, da v Placu ne bodo delali prevelike škode.
Nova predsednica ŠŠK-ja je postala Tanja Hribar, študentka tretjega letnika Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je lani v ŠŠK-ju skrbela za stike s Štu-denstko organizacijo v Ljubljani. V svoj program je poleg tradicionalnih akcij vključila tudi načelo odprtosti do vseh kulturnih ali kakršnokoli drugih alternativ, ki bi prebudile mesto Velenje in njihove zaspane študente. Tako bo ŠŠK na začetku decembra organiziral razstavo fotografij ob polnoletnosti največjega mestnega spomenika, kateri bo sledil dolg partizanski pohod.
Na koncu skupščine se je besedi priglasil Primož Kovačič, ljubljanski študentski minister za socialo in zdravstvo, ki je pozval vse Šaleške študente, ki imajo kakršenkoli projekt ali idejo, naj čimprej pridejo na Kesnikovo 4 (prostori študentske vlade v Ljubljani), ker so njuni (ŠŠK ima v študentski
vladi še enega ministra) dnevi
zeleni Bruci še po končanem brucovanju s prosečimi očmi molili prazneiljeno kot lani. Tinktura je bila namreč tako pitna, da so zeleni Bruci še po končanem brucovanju s prosečimi očmi molili prazneiljeno kot lani. Tinktura je bila namreč tako pitna, da so zeleni Bruci še po končanem brucovanju s prosečimi očmi molili
mogoče že šteti.
Ko je predsedujoči skupščino že hotel zaključiti, je študente nagovoril gospod Srečko Meh, župan mestne občine Velenje, ki je poudaril, da je Velenje še zmeraj mesto mladih in pozval študente, naj pomagajo, da bo takšno tudi ostalo.
Skupščini je sledilo vsaj za nekatere boj zanimivo brucov-anje. Zeleni car, levi in desni Pik, mojster Fikus in močni Brucmajor, vso spoštovano presvetlo kibernetično zeleno carstvo, je bilo letos bolj usmiljeno kot lani. Tinktura je bila namreč tako pitna, da so zeleni Bruci še po končanem brucovanju s prosečimi očmi molili prazneiljeno kot lani. Tinktura je bila namreč tako pitna, da so
Žrtvovanje brucke
prazneiljeno kot lani. Tinktura je bila namreč tako pitna, da so zeleni Bruci še po končanem brucovanju s prosečimi očmi molili prazneent, ki si oktobra srčno obljubi, da bo letos res hodil na predavanja...
Jure Trampuš
Častni člani ŠŠK-ja so postali: Srečko Meh, Vlado Vrbič, Andrej Kuzman, Dragan Martinšek, Uroš Meža, Matjaž Šalej.
Novo predsedstvo sestavljajo: Tanja Hribar - predsednica (ekonom. 3. let.) David Geršak - podpredsednik (stroj. 3. let.) Špela Grobelnik - blagajnik (ekonom. 3. let.) Urška Rant - tajnica (slavistka, BRUC)
Vsaj nekatere sekcije, v katerih bo letos ŠŠK sproščal energijo so: športna, radijska, RITna, dijaška, pevska, dramska, plesna, pivska...Vsi Bruci so že kar na začetku vabljeni v vse, še posebej pa v pevsko -avdicije so vsako soboto ob 19-ih v Stiskami.
Poslednja zapuščina starega predsedstva je obljubljena ekskurzija v Pivovarno Laško. Vsi zamudniki se lahko prijavite kar ob odhodu v Placu, v petek 14. novembra ob 10.00.
Poslušajte študentsko radijsko oddajo V imenu sove vsako soboto na Radiu Velenje ob 18.00.
Pn,M st M mfrohik se je
Or/ OOSDM/fhd^i L Vnr/tA:i„*;i* J .
širi (jtfvoddnki fo M spim
HdcmdUmdll
So jim 10 <xroVl
)k
PeMmalfiirtli pčt ioo hekkm:
Je zastava sveča ali luč?
Ljubenski občinski svetniki so na minuli seji sprejemali občinsko zastavo; izbirali so med desetimi strokovno in zgodovinsko utemeljenimi predlogi. Eden (na sliki) jim je bil posebej všeč - pa ga niso sprejeli, iz svetniških klopi se je namreč slišalo, da je podoben sveči, strokovnjak je pripomnil, da je lahko to tudi luč življenja. Ne glede na to predloga niso sprejeli, ampak so se odločili za različico, na kateri je občinski grb na sredini, torej luč življenja ali sveča z obeh strani, čisto zares pa velja, da se pri obešanju zastave v nobenem primeru ne morejo zmotiti.
Vmesna postaja za živino
Dobri dve desetletji se v Lučah že natezajo glede postaje za odkup živine. Zgodba je znana, na predvidenem mestu imajo krajani zložena drva za nekaj let naprej in jih niti pod podrobnostmi ne mislijo umakniti. Predlagali so tako novo vrsto turizma - postaja za živino naj bi bila nekoliko višje ob Savinji, ob nastajajočem turističnem in rekreacijskem središču. Kot kaze so pogovarjanja rodila sadove, saj so že postavili klopco; nemara za priznane svetovalce in opazovalce, ki bodo na licu mesta ugotavljali primernost nove lokacije.
To pa je varčevanje
Res, odločili smo se za varčevanje na vseh področjih. Nekateri to upoštevajo, ker morajo, drugi so razsipni še naprej, tretji pa varčujejo preveč.
Morda to velja za Steklarstvo Celje na Cesti talcev v Velenju, kjer izložbo še vedno krasi napis "VESEL BOŽIČ IN SREČNO 1995." Tako je prav, le številko zamenjaš in posel je poceni opravljen.
Vrtci in tatovi
Štiriinpolletna deklica zelo rada obiskuje vrtec Vrtiljak in njena mamica vsak dan pridno hodi ponjo. Nekega lepega dne na obešalniku ni bilo dekličine jakne. Sprva sta pomislili, da gre pač za pomoto, po nekaj dnevih prizadevanj obeh in vseh vzgojiteljic pa je postalo jasno, da je to čisto prava tatvina. Jakna je bila namreč nekaj posebnega, narejena je bila po naročilo s posebej nedoločenim vzorcem v prevladujoči modri in roza barvi; torej ni "za uporabo" v bližnji in daljnji okolici. Jo je tat pač veselo prodal!
Z okvaro so odpravili tudi vodo
Na Ljubnem ob Savinji imajo peklenske težave z vodovodom, ki poka na vseh krajih in koncih, pa še voda je oporečna. Zadnjič so se
pohvalili, da so uspešno odpravili še eno okvaro. Pa je uspešnost trajala le en dan, vsaj za določeno število krajanov. Pred popravilom so imeli zelo malo vode, dan po popravilu je bilo vse v redu, že naslednji dan pa so pipe povsem presahnile - in so suhe že več kot mesec dni. (Kaj se sekirajo, jim pa klorirane vode ni treba piti!).
Na smetišču zgodovlnel
12 MAS vas_ MNENJA IN ODMEVI__23. novembra 1995
Ko so politiki botri
•••••••••••••a
Tudi novinarje vlečejo za nos, mar ne?
Čeprav tako dolgih pisem, kot gaje za prejšnjo številko napisal g. Franjo Bartolac praviloma ne objavljamo, smo tokrat, ker je letelo po naših plečih, naredili izjemo, saj bi se nam ob vsem podtikanju, ki smo ga od nekaterih posameznikov večkrat deležni, prilepila gotovo še kakšna etiketa.
V pismu g. Bartolca je bilo veliko resnice, toda bilo je tudi veliko poenostavitev, v želji seveda, da bi ideja, ki jo je želel ustvariti, dobila tudi ustrezno podobo. To je morda politično modro, v skladu s tisto krilatico, da namen posvečuje sredstva, ni pa pošteno.
Če skušam iz dolgega članka potegniti jedro, potem lahko domnevam, da je g. Bartolac veijetno želel povedati, da je bilo v času njegovega mandata le nekaj narejenega za informiranje oziroma za sredstva, ki naj bi jih Naš čas dobil od delitve HPH. To mu, vsaj mi, tudi ne oporekamo.Vendar, ker mu je pri pisanju pero uhajalo v različna časovna obdobja, je seveda nastalo nekaj, kar je dobilo povsem izkrivljeno podobo.
Njegovo pisanje je potrebno razdeliti vsaj na tri dele. Potem bo morda laže kaj pojasniti.
Najprej na sredstva, ki jih je Naš čas dobival za redno dejavnost. Sam g. Franjo Bartolac se od tega vprašanja praktično ograjuje z izjavo, da je bilo v takratnem obdobju denarja pač premalo. To je dejstvo, ki pa v ničemer ne spremeni našo trditev, da smo za redno dejavnost prejemali, v določenem obdobju, celo manj kot štiri odstotke sredstev, zato pa kopico stvari delali zastonj. To razmišljanje, da moramo kaj narediti zastonj, pri marsikom deluje še danes. V ničemer tudi ne spremeni naše trditve, da cene časopisa nismo določali sami, da je bila prenizka in da so bile reklame nezaželene. Tako je seveda nastalo stanje, ko je bil Naš čas naenkrat močno obubožan medij. Mediji v sosednjih občinah, pa so prav v tistem času, tudi zaradi prijaznejše občinske politike, naredili občuten napredek. To so spoznali tudi delegati občinske skupščine in nam dodelili sredstva HPH. Tu pa se sedaj pričenja drugi del pisma.
Naš čas naj bi, po sklepu skupščine, že leta 1988 prejel 300.000 DEM za obnovo radia. Dokumenti govorijo, da bi lahko bila dokončna odprodaja HPH zaključenena že 30.6.1988. Vendar zaradi različnih interesov to ni bilo narejeno. Vsi vemo, kaj je pomenilo v takratnih časih zavlačevanje izplačil, ko se je umetno zadrževal tečaj marke, oziroma je lahko inflacija v enem dnevu prepolovila prihranjene dinaije.
Naš čas je v vsem času iz naslova HPH (po obrokih od leta 89 do 93) prejel 131.445 DEM (v dinaijih), obračunano v marke na dan plačila.
G. Franjo Bartolac točno ve, ima tudi dokumente, kaj je Naš čas za ta razvrednoteni denar, ob tako počasnih prilivih, ko je moral opremo naročati iz tujine in plačati v celoti, sploh lahko kupil. Ve tudi, da smo trikrat naročili projekte novih prostorov in jih seveda plačali, pa potem ni bilo obljubljenega denarja, da bi jih uresničili, da smo naročili nekaj opreme, pa nam je bila nato vsiljena nabava preko določenega uvoznika in to s plačilom davščin, ki jih sicer ni bilo potrebno odvesti... O vsem tem so dokumenti, pa dolga poročila, iz katerih je možno prepisati še marsikaj. To sicer ne sodi v njegov čas, a te podatke gotovo hrani.
Franjo Bartolac tudi ve, da sva se zaradi stečaja Elektronike dogovorila, da vseeno upošteva-
mo vsa nerealna plačila, ki so bila izvršena pred njegovim in mojim mandatom, vendar pod pogojem, da bo vsaj preostanek prispel korektno, saj so se,zaposleni že skoraj celo leto- odpovedovali polovici plače, da bi vendarle obnovili tisto, kar je bilo, bolj malo po njihovi krivdi, tudi zavoženo.
G. Franjo Bartolac ve, pa ne pove, da se tudi to ni odvijalo skladno z dogovorom (ne po njegovi krivdi sicer, a vseeno) in smo zaradi tega najeli odvetniško pisarno Danijela Starmana, da ugotovi, če smo resnično še upravičeni do sredstev in v kakšni višini ter da oceni ali bomo tožbo dobili, če so naša pričakovanja upravičena. Ugotovitve so pokazale, da naj tožbo vložimo, in sicer v višini 280.000 DEM. To pa zaradi vseh neskladij v izplačilih.
V letošnjem letu je Naš čas odstopil od tožbe? Zakaj? Zato, ker je upravičenost do teh sredstev, v tako spremenjenem sistemu, postala povsem drugačna.
Za najeta kredita, za katera je bila porok občina pa g. Franjo Bartolac tudi ve, da enega še odplačujemo, drugega pa smo vrnili (oziroma je' to storila občina) s sredstvi, ki so nam bila dodeljena po vsakoletnem natečaju za sofinanciranje medijev. Tudi letos je tak natečaj, vendar se mi tokrat nanj nismo prijavili, ne zato, ker denaija ne bi potrebovali, ampak, ker se nam je uprlo strankarsko mešetarjenje.
Pismo ima seveda Še tretji del. Del, v katerem g. Franjo Bartolac po njemu lastnih kriterijih, umešča Naš čas in njegove novinarje. Ob tem sicer uporablja besedico če, da stvar izzveni bolj galantno. Torej, če so.., če delajo, če bi trdil... Toda s tem samo potrjuje tisto, zaradi česar se je vse pisanje začelo, na kar je opozoril tudi naš kolega Brane Piano. Na razvrščanje na naše in vaše, ne pa na dobre in slabe ideje, na dobre in slabe zapise. Za nobene kriterije novinarskega poročanja namreč ne gre, ampak le zato, da se vsakemu, ki ni vedno v isti stezi, naprti neprijazna podoba. Če svetnik na seji sveta naniza kopico amandmajev, replik, protestov, samogovorov etc., je frajer, jim je povedal, jih je "popljuval", če novinar del teh zmazkov ne objavi, je pa seveda sovražnik demokracije. Ali če g. Franjo Bartolac kot nekdanji predsednik izvršnega sveta oceni, da je pametno odgovoriti tudi na očitke in natolcevanja, je seveda takrat pameten mož, danes pa, ko to obrne in ugotovi, da so se mu pravzaprav dogajale grdobije, je zopet pameten mož. Le novinar, ta je kriv. Kriv je, če je vprašal, kriv je, če ni vprašal, kriv je, če misli s svojo glavo, kriv tudi, če misli s tujo in če je vprašal tega namesto onega in Če se je, nebodigatreba, sploh pleteničil s politiko.
G. Franjo Bartolac na koncu govori o poštenosti. No, prav o tem smo govorili tudi mi v naših prispevkih. Govorili smo o svetnikih, ki govorijo enkrat tako, drugič pa drugače, ki jim ni mar za kriterije, ampak za lastne cilje. Kako je to, smo pokazali pač na našem primeru. Lahko bi pa na kakšnem drugem. Govorili smo bolj o sedanjem, kot preteklem obdobju. Bolj malo o g. Bartolcu, pa več o prišepetovalcih. Enako o levih in desnih. Govorili smo namreč o tem, kako se danes delijo sredstva medijem, ne včeraj ali pred leti, ne v enostrankarskem, ampak v strankarskem sistemu.
Pa še nekaj čisto za konec. Marikaj od tistega, kar vi trdite, da ni bilo v Našem času, je bilo. Pa ne le tistega, tudi marsikaj dragega. Seveda pa se bo vedno našlo kaj, kar ne bo.
Toda, to je vedno možno dopolniti, časopis je tudi vaš in če so vaši argumenti trdni, vaš zapis korekten, podstavite svoja plečav Napišite svoj prispevek. Vedno bo dobrodošel.
Boris Zakošek
Vsak pred
svojim
pragom
Odgovor na članek "Kritično stanje v šoštanjski občini" z dne 16. novembra
Nekateri novinarji Našega časa, tednika, ki naj bi bil po lastnih navedbah neodvisen, imajo zelo čuden kodeks svojega dela. Vse leto namreč z užitkom pišejo to in ono o občini Šoštanj, skoraj nikoli pa tega ne preverijo na naslovu. Pa so tako letos uspeli sproducirati vrsto člankov o dogodkih v naši občini, ki niti slučajno ne odgovarjajo resnici.
Tako je ga. Milena Krstič -Planine prevzela KS Šoštanj in poroča s sestankov, na katerih je ni, pri tem pa se praviloma zadovolji zgolj s tistim, kar ji je "naflancal" g. Natek. Poročevalka Tatjana Podgoršek teka od predsednika do predsednika drugih krajevnih skupnosti in vleče iz njih, kako slabo da jim gre, da pa bi kdo prišel vprašat na občino o vzrokih, ki tičijo v načrtnih blokadah g. Srečka Meha, ki bi nekatere naloge moral opravljati za vse tri nove občine, pa jih ne, o tem seveda ni govora. Vse to se najbrž ne dogaja slučajno. Naš čas, kot da izpolnjuje nalogo izkrivljanja informacij s ciljem, da se z lažmi dokaže, kako vodstvo občine Šoštanj ne obvladuje situacije.
Zadnji cvet v tej seriji je člane izpod peresa g. Janeza Plesnika, ki v Našem času pokriva Zgornjo Savinjsko dolino, z naslovom Kritično stanje v šoštanjski občini. Govori pa o domnevno slabem vzdrževanju gozdnih cest. Seveda se tudi g. Plesniku ne zdi vredno, da bi o vzdrževanju povprašal tistega, ki ga plačuje. Niti ne vpraša tistih, ki ceste uporabljajo, niti tistih ki vzdrževanje strokovno nadzirajo. Ne. Poročevalec Plesnik gre povprašat tistega, ki bi ceste rad vzdrževal, pa jih ne more več, ker je predrag! Gre za očitno poročevalčevo nepoznavanje stvari, saj kot slepa kura ponavlja floskule o zakonih, ne da bi katerega kda-jkoli odprl in pogledal, kaj piše v njih. Pa tako ni čudno, da mu ni jasna struktura reorganizirane gozdarske službe. Na žalost ni jasna niti mnogim gozdarjem, ki so srečno pristali v državnem gozdnem zavodu in z GG Nazarje nimajo več nobene veze. Vendar jih GG Nazarje v glavnem uporablja kot kurirje za pridobitve raznoraznih opravil za to (profitno!) podjetje in med ta dela sodi tudi vzdrževanje gozdnih cest v zasebni lasti.
Odnos pa je naslednji: vodja izpostave Zavoda za gozdove Republike Slovenije g. Milan Pogorelčnik v Šoštanju nima nič z g. Milanom Cajnerjem, direktorjem GG Nazarje in vsi gozdarji, ki na šoštanjski izpostavi dela za področje šoštanjske občine, prav tako z g. Cajnarjem nimajo ničesar več. Formalno. Seveda pa jih vežejo niti preteklosti, ko so v imenu socializma skrbeli za gozdove, ki so jih komunisti po drugi svetovni vojni zaplenili kmetom in Cerkvi!
In kdo je g. Milan Cajner, ki ga tako skrbi usoda gozdnih cest v občini Šoštanj? To je človek, ki osebno odgovarja, da so vse te ceste še vedno črne gradnje in so bile izdelane nestrokovno, brez vsakih načrtov in so zato mnogokje žarišča plazov in drugih podobnih škodljivih pojavov v gozdovih. Takšnemu površnemu delu je botrovala predvsem potreba po ropanju nekdanjih družbenih gozdov, ne pa domnevna velika skrb za razvoj hribovskih kmetij. Ceste so pač urezali tja, od koder so z veliko pretežko mehanizacijo vlačili les in ga bolj ali manj na črno prodajali v nekdanje bratske republike rajnke Jugoslavije. Zato ni čudno, da vsako večje deževje te ceste dodobra zdela! Ni čudno, da so letošnja poletna neurja uničila toliko teh t. i. cest. Če bi bile te ceste napravljene strokovno, z vsemr potrebnimi projekti in elaborati, ki jih mora danes imeti vsak državljan za gradnjo vsake "pasje
ute" in če bi bile te ceste potem tako tudi narejene, jih ne bi vsako deževje spralo v dolino. Seveda bi jih bilo manj, toda v gozdovih se ne bi delalo škode, kot smo ji priča sedaj. G. Milan Cajner je tudi eden bolj jokavih, od žalujočih ostalih za preteklimi časi, ki je veliko energije vložil v to, da je skoncentriral "gozdni lobi" v Nazarjah. To so naredili tudi tako, da je bila Šoštanju ukradena nekdaj razvita gozdna služba, seveda ob izdatni asistenci nekaterih gozdarjev, ki so delali v Šoštanju. Seveda so iz Šoštanja šle tudi vse pridobitve minulega dela, predvsem v obliki težke mehanizacije, s katero pa g. Cajner na javnih razpisih očitno zaradi drage režije in vzdrževanja svoje vrbove graščine v Nazarjah ni več konkurenčen! Znan je tudi po tem, da je veliko prispeval k strašenju Slovencev in tarnal o veliki krivici, ki se godi njemu in njegovim pajdašem s tem, ko se del lastnine, ki so jo zaplenili komunisti, vrača nekdanjim lastnikom.
Direktor GG Nazarje g. Milan Cajner je seveda zadnji, ki je poklican soditi o vzdrževanju gozdnih cest v občini Šoštanj. On je namreč podpisnik ene od ponudb za opravljanje tega dela, pa ga ni dobil, ker je postavil previsoko ceno! Vse podrobnosti o poteku razpisa so vsak trenutek na vpogled na občini Šoštanj in vabim g. Janeza Plesnika, raziskovalnega poročevalca Našega časa, da si pride ogledat dokumentacijo, ki je po svoje zelo zanimiva. Povejmo na tem mestu samo to, da je podjetje gospoda Cajnerja, sodelujoče na obeh razpisih za vzdrževanje gozdnih cest v občini Šoštanj, ugotovilo, da je na prvem razpisu (za enak obseg dela!) "precenilo" svoje delo za 1.284.606,00 SIT, vendar je bilo še vedno za 1.448.363,00 SIT dražje od ponudnika, ki je delo dobil, pod težo tega argumenta, kljub izdatnemu mešetarjenju nekaterih, ki so z eno nogo še vedno v GG Nazaije, z drugo pa v državnem zavodu za gozdove. Povejmo še, da je po mojem mnenju to vzorčni primer, kako se rušijo dolgoletni monopoli samo z enim ciljem: racionalizirati porabo proračunskih sredstev! Občini Šoštanj je zahvaljujoč zakonskih podlagam uspelo skleniti posel za cca 40 % cene glede na najvišjo ponudbo za isto delo oziroma za cca 55 % cene, ki jo je najprej ponudilo GG Nazaije. To je tisti žulj, ki žuli g. Cajnerja, ne pa, kakšne da so ceste, ki jih od blizu najbrž že dolgo ni videl. Če bi jih, bi namreč videl, da gredo vzdrževalna dela na njih h kraju; sam sem (s cliom) te dni prevozil večino teh cest in moram reči, da so neprimerno bolje urejene, kot so bile pretekla leta. In ker sem vedel, da GG Nazaije ne bo mirno požrlo šestmilijonskega izpada v letu 1995, ki so ga nameravali pokasirati iz šoštanjskega proračuna, imam poleg ostalega tudi skrbno urejeno fotodokumentacijo o stanju na cestah prej in sedaj, imam pa še kakšno sliko iz svojih aktivno "zelenih" časov, kot argument ekoloških škod, ki so jih gozdarji v preteklih desetletjih z buldožerji povzročali po gozdovih. Računam, da mi teh argumentov ne bo treba uporabiti pri prevzemu opravljenega dela, saj vem, da ima g. Cajner, žal še vedno, velik vpliv na dogajanje v državnem zavodu za gozdove!
Lepo bi bilo, če bi vsi mi, ki smo plačani za kakšno delo, to delo korektno opravljali. Občinski funkcionarji smo dolžni skrbeti za racionalno porabo sredstev davkoplačevalcev, g. Cajner, da se praska tam, kjer ga srbi, časopisni poročevalci pa, da zadeve, ki jim jih razni cajnarji prodajajo, vsaj preverijo pri tistih, na katere se nanašajo.
Peter Rezman tajnik občine Šoštanj
Kaj imata skupnega Franc in Marjan?
Dne 2. novembra je bilo v rubriki Optometer v modrem ovkir-ju vprašanje pod zgornjim naslovom.
Odgovarjal bom po vrstnem redu s pripisom:
-	oba sta kandidirala za župana, vsak v svoji občini sicer, pa vendar;
Nisva uspela v svoji občini, ker sva kandidirala v občini Velenja in Šoštanj ter nisva obljubljala nemogoče in si plačala predvolilno kampanjo izključno z lastnimi sredstvi.
-	oba sta bila izvoljena za svetnika, vsak v svoji občini sicer, pa vendar;
Nisva bila izvoljena vsak v svoji občini, ker si občine ne prilaščava, kot tisti na poziciji, zato tudi mediji ne objavljajo tistih prizadevanj, ki so v dobrobit občanov. Izvoljena sva bila vsak v drugo občino.
-	oba sta nastopala kot neodvisna kandidata;
Jaz nisem nastopal kot neodvisni kandidat, ker nisem bil nikdar član nobene stranke, tako kot predsednik države. Kandidiral sem kot nestrankarski kandidat. Nikdar pa nisem želel biti neodvisen, tako kot glasilo Naš čas.
-	oba sta najbolj plodna razpravljalca, rekordejra po številu prihodov na govorniški oder, vsak v svojem svetu, pa vendar;
Da sva najbolj plodna razpravljalca, vedo novinarji. Prihodi na govorniški oder so lahko bili samo v velenju, ker v Šoštanju odra niso imeli. Nisem pa predsednik sveta, da bi si lastil svet in odločitve. Sem pa eden od enaintridesetih svetnikov.
-	oba sta zasebnika in to uspešna, vsak v svoji dejavnosti sicer, pa vendar;
Ali sva uspešna, o tem naj razsojajo drugi, resnica pa je vsak v SVOJI dejavnosti.
-	oba celo vsak svoje misli izražata z enakimi besedami in oba skrbijo popolnoma enake zadeve, vsakega v svoji občini sicer, pa
vendar...
Pa vendar to presega vse verjetnostne račune.
ta zadnji del je najbolj zavit v skrivnost in čutim se dolžnega, da ga malo bolj obelodanim.
Zakaj lahko veliko enakih ali sličnih besed ali vprašanj postavita dve svetnika, vsak v drugi (in ne v svoji) občini. Preprosto zato, ker je proračun pripravljal isti organ za obe občini z enkim oškodovanjem družbenih dejavnosti (otroško varstvo, socialno varstvo, kultura, izobraževanje zaščita in reševanje...) in obe občini sta predlagali podražitev v VVZ za 10 % namesto, da bi uporabo sredstev zagotovili po navodilih resornih ministrstev in dvig cen ni potreben. Kako novinarji tega ne vidijo in obelodanijo, v kolikor nimajo dokumentacijo za objektivno poročanje, naj kdaj tudi vprašajo nasprotno stran v politiki ali imamo argumente za trditev. Bralci še niso uspeli prebrati, da bi novinarji lahko zapisali, da je župan oziroma vladajoča koalicija z argumenti izpodbijala moje iziroma opozicijske trditve. Nikjer nisem prebral, da sem z argumenti prepričal svetnike, ko smo razpravljali o pokopališkem redu, da ni dopustno ukazovanje, ampak se mora upoštevati volja pokojnika, v kolikor jo je lahko izrazil oziroma svojcev, zato je bila takšna razprava. mene z argumenti ni težko prepričati. To, kar se dogaja v Svetu Mestne občine Velenje, da lahko določeni uslužbenci že pred sejo trdijo, da bo določeni akt sprejet, pa spoštovani, niso argumenti, ampak politična moč. Kar pomeni, da moraš podpreti določeni predlog, v kolikor ne boš, pa ne bo...
Franc Sever nestrankarski svetnik
Stanetu
"V
Zuli
Neslišno pada listje z dreves, narava diha v mirnem spanju in oznanja jesen.
Vaša, dragi Stane, 68. jesen se je prevesila v večno $ zimo - smrt. Življenjske preizkušnje so vas oblikovale v samorastniško osebnost. Življenje ste živeli sami, a nikdar osamljeni. Vaše srce je imelo razumevanje za potrebe drugih ljudi v stiski in vselej ste storili več kot le obveznost. V organizacijo Rdečega križa ste se vključili že leta 1952 v Črnomlju in čez deset let nadaljevali začeto delo pri nas v Veelnju. Kar celih 14 let ste bili predsednik naše organizacije. Imeli ste posluh za sočloveka v stiski, bili ste v oporo in pomoč tistim, do katerih je bila usoda nepravična in kruta. Odveč je naštevati preštevilne naloge, ki ste jih opravljali med nami in usklajevali tudi na republiškem nivoju.
Oblikoval vas je izreden čut odgovornostih za prevzete naloge, natančnost in doseld-nost. Obsežno znanje in izkušnje ter duhovno bogastvo ste nesebično prenašali na nas, vaše sodelavce. Nikoli niste reki: "Danes pa nimam časa!" Vsako težavo ste znali rešiti v dobro vseh.
Bili ste eden prvih krvodajalcev v Slvoeniji. 56-krat ste darovali kri in si prizadevali za razvoj in kulturo krvodajalstva. Zavzemali ste se za pravice darovalcev krvi ter za pridobivanje ustrezne populacije in ševila darovalcev.
Bili ste učitelj in vzgojitelj mladih, pobudnik šolskih poučnih tekmovanj - kvizov za Mlade člane Rdečega križa na šolah ter v občini Zelo pomembno se vam je zdelo povedati mladim, kako pomembni so pri-
jateljski in odkriti odnosi med ljudmi in da bo naše življenje lepše, če si bomo med sebom pomagali
Med svojim socialnim delom na Rudniku iste se zavzemali za pravice do benificirane delovne
Vdobe, za pravice delavcev
-	invalidov in bili soustanovitelj kluba odvisnosti. Za višjo kakovost življenja ljudi ste se v občini Velenje srčno zavzemali vse svoje življenje. Vaše plemenito delo je bilo nagrajeno s številnimi priznanji.
Bolezen ste premagovali potrpežljivo. Niste tožili, ničesar niste zahtevali zase. Le dan pred vašo smrtjo smo pogrešali vašo prisotnost ob svečanem dogodku na Rdečem jkrižu, vendar smo vas osebno še o vsem seznanili. Vi pa ste nam dajali še zadnje nasvete.
V	spominu vas bomo ohranili kot človeka, prijatelja in humanista, kakršnih je v naši družbi malo.
Vse to zapušča v nas spošto-
-	vanje, hvaležnost in trajen spomin.
V	teh dneh delavci na Rdečem križu zaman čakamo na vaš prihod ali vsaj vaš klic. Stane, radi smo vas imeli. Vemo, da ste enako čutili tudi vi do nas. Premalokrat smo si to povedali. Zato vam še poslednjič pravimo, radi vas imamo.
Prijatelji In sodelavci Območne organizacije Rdečega križa Velenje
23. novembra 1995
za $?zvedrilo
nas vas i:
HOROSKOP
rOven
od 21. marca do 21. aprila
Zadnje dni se vse odvija tako, da ste lahko resnično zadovoljni, le na končni, bleščeči uspeh bo tr.eba še malo počakati. Veliko boste govorili o ljubezni in zvestobi, skrivaj pa boste še vedno mislili enako kot nekdo, ki ga poskušate pozabiti.
V Bih
od 22. aprila do 20. maja
Pravica se bo izkazala šele v soboto, do takrat pa stisnite zobe in potrpite. Partner si bo prizadeval, da bi vam polepšal življenje, vi pa mu od časa do časa namignite, kaj si od vsega najbolj želite. Poskrbite malo bolj za svoje telo in dobro počutje.
Dvojčka
od 21. maja do 21. junija
Za vse bo najbolje, da čimprej pozabite kar je bilo in začnete spet vse od začetka. Krivica, ki jo je doživel neki vaš znanec, vas bo razburila, zato boste povedali svoje tudi tistemu, ki sploh ni vpleten v zadevo. Denarnica bo bolj tanka, zato pazite na izdatke.
iT* Rak
od 22. junija do 22. julija
Čas še ni dozorel za veliki in odločilni korak, vi pa kljub temu delate tako, kot da ste že na cilju. Naj vas ne zanese preveč med oblake, ker bo pristanek zelo trd. Partner tokrat ne bo več imel živcev, da bi vas podpiral, zato bodite toliko bolj previdni. V nedeljo nepričakovan obisk.
«lev
od 23. julija do 23. avgusta
Medtem, ko razmišljate o velikih in usodnih spremembah, zanemarjate nekatere vsakodnevne dolžnosti. Pot, po kateri hodite, je zelo ozka in strma, zato pa je cilj, ki se mu bližate, vsega občudovanja vreden. Z nekom boste izmenjali sladko skrivnost, nato pa vas bo od hrepenenja bolelo srce. Ne govorite več kot je treba.
■110 od 24. avgusta do 23. septembra
'	Imate dober nos za zadeve, ki se zdijo drugim močno
zapletene in tvegane, vi pa jih opravite takorekoč z levo roko. Ponovili boste neki uspeh iz preteklosti, pa tudi nekemu prijaznemu zapeljevanju se boste stežka uprli. Veliko časa boste porabili za prepričevanje in dokazovanje, nato pa boste dokončno zmagali.
Tehtnica
od 24. septembra do 23. oktobra
Z nakupi počakajte do ponedeljka, prej pa si krajšajte čas in lajšajte denarnico na drugačen, bolj zanimiv način. Sorodnike držite v nenehni napetosti, ker jim ne izdate svojih načrtov bolj podrobno, vedar bodite zadržani vsaj še toliko časa, da boste skoraj 100 odstotno prepričani, da vam bodo tudi uspeli.^
a^j Škorpijon fffr 24. oktobra do 22. novembra
Z veliko dela in volje boste premagali težave, v katerih ste se znašli po svoji krivdi. Zamera bo skalila družinske odnose, s sorodniki lep čas ne boste želeli imeti opravka. Ko boste natanko razmislili o vsem skupaj, boste spoznali, da ste nemara krenili po napačni poti. Odločite se, ne bo vam žal.
^ Strelec
od 23. novembra do 22. decembra
Novo poznanstvo vas bo vznemirilo in spravilo v dobro voljo. Spet boste verjeli v srečo, čeprav vam bodo nekateri sorodniki poskušali soliti pamet z nekakšnimi nasveti. Zamisel je odlična, vprašanje pa je, kdaj jo boste lahko popolnoma uresničili. Delnih rešitev se izogibajte, že veste zakaj.
Kozorog
od 23. decembra do 20. januarja
Zbadanje in nagajanja bodo na dnevnem redu do torka, ko boste enkrat za vselej naredili red. To, da ste bili nekoč neodločni, še ne pomeni, da ne morete tega spremeniti. Končno se boste morali zavedati, da boste za svoje dobro počutje lahko poskrbeli le sami.
Vodnar
od 21. januarja do 19. februarja
Nepričakovano srečanje bo krivo, da boste pozabili na obljubo in dolžnost. Veselja ne bo ne konca ne kraja, nato pa boste končno lahko rekli, da ste na konju. Počakajte do sobote, nato potegnite črto pod nekim poglavjem svojega življenja. Tisti, ki ga najbolj ljubite, se vam iz neznanih vzrokov izmika.
Ribi
MW od 20. februarja do 20. marca
^ Čim bolj se trudite, tem bolj je nekdo razočaran nad vami: poskusite drugače, z ravnodušnostjo in hladom, pa boste videli, da učinek ne bo izostal. Z delom boste v zaostanku, na nekem drugem področju pa boste prehitevali dogodke. Prisrčno doživetje vas bo rahlo utrudilo, privoščite si oddih in preslišite očitke.
je vrat prekratek...
...ga podaljšamo s spretnim načinom oblačenja. Izbiramo oblačila, ki odvrnejo pozornost drugam. Za okrogel obraz in sorazmerno kratek vrat so najbolj neprimerni puloverji ali bluze z visokim, stoječim ovratnikom. Ta kroj poudari napako, ki bi jo želeli prikriti. Nasprotno pa so za krajši vrat kot nalašč oblačila, ki so ali izrezana ali pa dopolnjena s kakim modnim dodatkom. Tudi visok ovratnik lahko nosimo, če le ni tesno oprijet, ampak stoji bolj odmaknjen od vratu. Preb gladkega puloverjo ali bluze nosimo dolgo okrasno verižico - ta podaljša linijo vratu in pritegne pogled. Prav tako učinkovit je tudi okrasni šal, ki ga nosimo samo ograjenega preko ramen, da visi s koncema proti izrezu na obleki. Najboljše pa so izrezane bluze ali pletenine. Koničast vratni izrez podaljša vrat, postava je videti sorazmernejša. Neprimerni po so veliki, kričeči vzorci.
Sest pravil za boljše spanje
1.	Odpovedati se morate popoldanskemu spanju.
2.	Zvečer ne pijte alkoholnih pijač, črne kave in pravega čaja. Tudi nikotin je škodljiv.
3.	Zvečer ne kaže naložiti želodcu pretežkega dela. Večerja naj bo zgodnjo in skromno, predvsem pa lahko prebavljiva.
Po možnosti je treba vsak večer k počitku ob isti
uri.
5.	Uspavalo oli pomirjevalo vzemite le po posvetu z zdravnikom.
6.	Zvečer odvržite skrbi in se sproščeno odpravite k počitku. To je sevedo lahko reči, teže pa uresničiti -toda zdravo spanje je veliko vredno, zato se je treba potruditi.
rnmrnmsimmmmsEismsBSMSMSBmasimi
Kartonske škatle - gBfl uporabna reč
ilff
kuharski namig
Lazanja z zelenjavo
Spi i*
»»* Jh—i
Zo 4 osebe potrebujemo: 250g korenjo, 250g bučk, 1 žlico moslo oli margarine, 150g šompinjonov, boziliko, sol, poper, vegeto,
žlico olivnega olja; poleg tega bešomelno omako, liste za lazanjo in 150gsira.
Najprej pripravimo zelenjavo. Korenje olupimo, bučke obrežemo na koceh. Narežemo jih na podolgaste pramene. Korenje pražimo na vroči maščobi pribl. 3 minute. Pustimo, da se ohladi. Šampinjone na hitro oplaknemo z vodo, obrežemo jim kocen. Narežemo jih no lističe. Zelenjavo zmešamo z začimbami in olivnim oljem. Potem skuhamo bešomelno omako. V kožici razpustimo maslo ali margarino. Primešamo moko in svetlo prepražimo. Hitro mešamo z metlico za steponje, hkrati po v tankem curku prilivamo mleko. Pazimo, da se ne naredijo grudice. Med mešanjem jo segrevamo, da zavre, pazimo, do se ne prime dna. Omako odstavimo s štedilnika, primešamo ji naribani parmezan in naribani gaudo sir. Solimo, popramo in začinimo z muškotnim oreškom. Potem skuhamo liste za lazanjo, noto zložimo sestavine v plosteh v pekoč in spečemo.
Gsto običojne cenene kartonske škotle so kot nalašč zo omare in police. Še posebej prav bodo prišle, če nam primanjkuje predolov. V njih lahko hranimo raznovrstne drobne predmete, ki sicer nimajo svojega stalnega mesta.
Če škatle primerno obdelamo, so lahko nadvse dekorativne. Lahko jih prebarvamo z oljnatimi barvami ali nitrolakom in okrasimo z raznimi dekorativnimi nalepkami. Nalepke izrežemo iz barvnih samolepilnih folij, nanje pa izpišemo, kaj hranimo v škatli. V omarah so uporabne za nogavice, rokavice, šale, rute, pasove...V pisalni mizi' bo zavladal red, če bomo v škatle spravili svinčnike, risalne žebljičke in sponke, radirke in ravnila, lepilo in podobno. Večje kartonske škotle lahko uporabimo v kopalnici za umazano perilo; veni hranimo belo perilo, v drugi pisano. In še bi lahko naštevali...
ste vedeli
Je ustna prha nujno potrebna?
Izmed zob odplokne ostanke hrane, hkrati pa masira dlesni. Na zobne obloge pa nima neposrednega učinke Zobni kamen bi se kljub vztrajnemu prh iju delal no zobovju, če ga ne bi hkrati snažili s ščetko. Kdor pa zares skrbi za temeljito čiščenje zob, si lahko izdoi , za takšno prho prihrani. Ustno vodo, i jo novodno uporabimo pri prhanju, ne eprečuje gnitja zob, ampak samo p /eživonj.
** *** A *	* X # Z	VEZ		*** : D N	* * # * * l# * K		*.„*** A Z 1 F		* #** * O T «		* *{ *#1
© © © dobro srednje| slabo	Oven	lit	Dvojčka	Rak	Lev	Devica	Tehtnica	fkerplin	Strti«	Kozorog	votif
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	(F
ljubezen	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	<£
denar	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	E /i tevc
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	€
* *
Ribi
ČETRTEK, 23. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
10.05 Čarovnik Ujtata, 2/4 10.25 Batman, 7/32 10.45 Starodavni vojščaki, 1/3 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Pisave
14.55 Jeanne, franc. drama
16.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Sorodne duše 18.30 Ometnost in civilizacija 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Kdo bo koga, 2/3 20.40 Vpliv renskega rizlinga na slovensko samobitnost, 2/6 21.15 Tednik
22.00 Nikar, oddaja o prometu 22.10 "IV dnevnik 3 22.30 Žarišče 22.50 Poslovna borza 23.00 SOVA: sledi Alfred Hitchcock vam predstavlja, 18/22 23.30 Hobotnica, 18/22
SLOVENIJA 2
16.05 Sorodne duše 16.35 SOVA, ponovitev sledi Noro zaljubljena, 9/22
17.00 Hobotnica, 12/22 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami
19.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.15 TOK TOK 20.05 Intervju 21.05 Umetniški večer 21.45 Sejem INFOS '95 21.50 H - kot heroin, amer. film
VTV
09.15 Testni signal 09.30 VIDEO TOP, ponovitev 10.30 TROPSKA VROČICA, ponovitev 5. dela 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 4.del
19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP
20.05 DIVJE PALME, 3. del ameriške nadaljevanke 20.55 VABIMO K OGLEDU 21.00 ODPRTA TEMA, kontaktna oddaja
21.45 Celovečerni film: DEKLE V ZRAKU
23.25 REGIONALNE NOVICE 23.30 HOROSKOP 23.35 TV IZLOŽBA 23.40 Videostrani do 24.00
REGIONALNI STUDIO
Vaša televizija - kanal 52
VElfNJE, Stantetova 2 tel.: 063/854 405. KM: 063/854 268
PETEK, 24. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
10.05 Planet zemlja 10.20 Otroci širnega sveta, 8/26
10.45 Roka ročka 11.45 Boj za obstanek, 8/8 12.40 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila
14.45 Kam vodijo naše stezice 15.20 Amnezija, čilski film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Heathcliff 18.00 Sorodne duše 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 IV dnevnik 3 22.20. Žarišče 22.40 SOVA: sledi Frasier, 12/22 23.05 Hobotnica, 19/22 00.00 Zabava, kanadsko amer. film
SLOVENIJA 2
11.10 Učitelj, 8/24 12.00 Omizje 14.50 Sorodne duše 15.20 SOVA, ponovitev sledi Alfred Hitchcock vam prestavlja, 18/22 15.50 Hobotnica, 18/22 16.50 Izziv 17.15 Planet šport 18.00 Regionalni studio Koper 19.00 Podelitev Bloudkovih priznanj
20.05 Beg s Tibeta, ang. do-kum. oddaja
21.05 Nepomembna afera, 4/5 21.50 Opus
22.50 Koncert orkestra NHK Tokio, 1. del
23.20 Večer v jazz klubu Gajo: Janša Ugrin kvintet
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 DIVJE PALME, ponovitev 10.20 ODPRTA TEMA, ponovitev
11.10 DEKLE V ZRAKU, ponovitev
12.45 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ:
BRENDI IN MLADI KORENJAKI 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SALTY, 19. del
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU/
EPP
20.05 FREDDIE MERCURY-LEGENDA (ob obletnici smrti) 20.20 ŽIVETI DANES, dokume-tama oddaja
20.40 ZAKLETI OCEAN, celovečerni film
22.10 REGIONALNE NOVICE 22.15 HOROSKOP 22.20 TV IZLOŽBA 22.25 Videostrani do 24.00
SOBOTA, 25. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
07.15 Radovedni Taček 07.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
07.50 Zaspanec, slovaški film
08.00 TOK TOK 08.45 Oglejmo si!, 6/12
19.10 Male sive celice, kviz 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Kralj vetra, angleški film
12.10 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.05 Intervju
14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Junaki petega razreda, 3/3
17.45 Trije prašički 18.00 Kimberley, dežela vodnih božanstev
18.50 Hugo - tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip
20.10 Hipnotični svet Paula Mckenne, angleški show, 3/5
21.05 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 6/13 21.30 Za tv kamero 21.45 Ozare 22.00 TV dnevnik 3 22.25 Grace na udaru, 12/26 22.00 Venera v krznu, ital.nemško franc. film
SLOVENIJA 2
10.45 Kdo bo koga, 2/3 11.15 Turistična oddaja 11.30 Sorodne duše 12.00 SOVA, ponovitev sledi Frasier, 12/22 12.30 Hobotnica, 19/22 13.30 Videošpon 14.15 Gordijski vozel mamil, amer. dokum. film 15.00 Mladost brez odvisnosti, posnetek okrogle mize 15.50 Slovenski magazin 16.20 Športna sobota sledi Ljubljana: predvalifika-cije za EP v rokometu (Ž) SLOVENIJA-MAKEDONIJA, prenos
17.55 Park city: SP v alp. smuč. VSL (M), 1. tek 18.45 Lake Louis: SPv alp. smuč. VSL (Ž), 1. tek 19.20 Karaoke 20.10 Resnični zahod, 6/6 20.55 SPv alp. smuč.,VSL (M), 2. tek
21.45 SP v alp. smuč.,VSL (Ž), 2. tek
22.30 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Rokumentarec: Joe Cocker
sledi
NEDELJA, 26. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
08.55- ZIVZAV 09.40 Čebelica Maja 10.05 Samo za punce, 6/13 10.35 Junaki petega razreda, 3/3
11.10 Grace na udaru, pon. 11.35 Obzorja duha 12.05 Opazujmo naravo, 4/12
12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 13.55 Za tv kamero 14.25 Policisti s srcem 15.10 Stanovanjska stiska, nemški film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Klic dobrote, prenos iz Celja
21.35 Antologija skupine The beatles, J/6 22.40 TV dnevnik 3 23.00 SOVA: sledi Črni krog, 4/5 sledi Hobotnica, 20/22
SLOVENIJA 2
08.00 Dvanajst slovenskih po-dob ljudskega plesa - AFS France Marolt
08.35 Planet šport 09.20 V vrtincu 10.05 Lahkih nog naokrog 11.15 Nepomembna afera, 4/5 12.05 Hipnotični svet Paula Mckenne, ang. show, 3/5 16.25 Športna nedelja sledi SP v smučarskih tekih, 10 km (M)
17.25 SP v alp.smuč. SL (Ž), prenos, 1. teka
17.55 SPv alp.smuč. SL (M), prenos, 1. teka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Fant s kroglo, dokum. oddaja
20.25 SP v alp.smuč. SL (Ž), 2. tek
20.55 SPv alp.smuč. SL (M), 2. tek
21.50 Biblija
22.20 Slavnostni koncert ob 15-letnici delovanja Cankarjevega doma in 50-letnici umet. delovanja Dubravke Tomšič Srebotnjak
23.25 Športni pregled
VTV
08.00 Testni signal 08.15 SALTY, ameriška serija 08.45 OTROŠKI MIŠ MAŠ,
pon. 09.45 pon. 10.15
Angleška glasbena lestvica 35
VTV
08.45 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš, ponovitev
10.30 SALTY, ponovitev 19. dela
10.50 ŽIVETI DANES, ponovitev
11.15 ZAKLETI OCEAN, ponovitev
12.45 Videostrani
428. VTV MAGAZIN,
ŠPORTNI TOREK, pon. ŠPORTNI GOST, pon. 10.55 VABIMO K OGLEDU/ EPP
11.00 429. VTV MAGAZIN, pon.
11.30 ODVZEM DRŽAVLJANSTVA, pon.
12.30 GOST V STUDIU, pon. 13.30 MED PRIJATELJI, pon. 14.20 Videostrani 15.00 ODPRTA TEMA, pon. pogovora
15.45 VIDEO TOP, pon.
PONEDELJEK, 27. NOVEMBRA
SLOVENIJA
10.15 Kapitan Power, 22/22 10.40 Izziv
11.05 AIDS: Ne umrite za nevednostjo, 2/2
11.20 Igrani film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 15.05 Umetniški večer 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Oglejmo si, 7/12 18.05 Simpsonovi, 8/48 18.30 Umetnost in civilizacija 18.45 ABC-ITD., tv igrica 19.10 Risanka 19.18 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Celia, 3/6 21.00 Televizijska konferenca
22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA
sledi Fina gospa, 4/10 sledi Hobotnica, 21/22
SLOVENIJA 2
14.25 Utrip
14.40 Zrcalo tedna
14.55 Klic dobrote, posnetek iz Celja
16.15 Policisti s srcem, 3/26 17.00 SOVA, ponovitev sledi Hobotnica, 20/22 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Že veste 19.00 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 20.55 Morilka, švic. drama
23.25 Brane Rončel izza odra
VTV
08.45 Testni signal
09.00 DOBRO JUTRO
09.30 429. VTV MAGAZIN, ponovitev
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO K OGLEDU/
EPP
20.05 AKTUALNO: KDAJ V VELENJE VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, Rudi Knabl 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 Videostrani do 24.00
TOREK, 28. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
09.55 Krikec in Pikec, lutkovna igrica, 1/2
10.15 .......
10.55 Igrani film
12.45 Že veste
13.00 Poročila
13.05 Sedma steza
14.05 Sobotna noč
16.20 Mostovi
17.00 TV dnevniki
17.10 Samo za punce, 7/13
17.40	Iskalki uši, madžarski film
18.00	Sorodne duše
18.30	Umetnost in civilizacija
18.45	Kolo sreče, tv igrica
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Učitelj, 9/24
20.55	Osmi dan
22.00	TV dnevnik 3
22.20	Žarišče
22.40	Poslovna borza
22.50	SOVA:
sledi	Ko se srca vnamejo, 8/20
sledi	Hobotnica, 22/22
SLOVENIJA 2
14.50 Malo angleščine prosim
15.05 Studio city
16.05 Simpsonovi, 8/48
16.30 SOVA, ponovitev
sledi Fina gospa, 4/10
17.00 Hobotnica, 21/22
18.00 Regionalni program
18.45 Iz življenja za življenje
19.15 Videošpon
20.05 Zelena ura R&R
20.55 Roka ročka
22.25 Razseljena oseba, slovenski film
VTV
09.15 Testni signal
09.30 KDAJ V VELENJE VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, ponovitev
10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, ponovitev
12.00 Videostrani
19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 5.del
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMOKOGLEDU/ EPP
20.05 430. VTV MAGAZIN 20.35 ŠPORTNI TOREK 20.55 ŠPORTNI GOST: Tema: LOKOSTRELSTVO
21.25 HOROSKOP 21.30 TV IZLOŽBA 21.35 Videostrani do 24.00
SREDA, 29. NOVEMBRA
SLOVENIJA 1
10.20 Cobi in prijatelji, 12/13 10.45 Beg s Tibeta, ang. dokum. oddaja
11.40 Iz življenja za življenje
12.05 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 6/13
12.30 Slovenski magazin
13.00 Poročila
15.20 Biblija
15.50 Opus
17.00 TV dnevniki
17.10 Pod klobukom
18.00 Sorodne duše
18.30 Umetnost in civilizacija
18.45 Kolo sreče, tv igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Forum
20.25 Slovenske novele
Striptih
22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 SOVA:
sledi Noro zaljubljena, 10/22 sledi Načelnik Scali, 1/21
SLOVENIJA 2
14.45 Zgodbe iz školjke 15.15 Celia, 3/6 16.05 Sorodne duše 16.35 SOVA, ponovitev sledi Ko se srca vnamejo, 8/20 17.00 Hobotnica, 22/22 18.00 RPL studio Luwigana 18.45 Starodavni vojščaki, 2/13
19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda sledi Laško: rokomet (M) SLOVENIJA:HRVAŠKA, KFza EP
21.40 Omizje
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 430. VTV magazin, ponovitev
10.00 ŠPORTNI TOREK, ponovitev
10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev
12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 VABIMO KOGLEDU/
EPP
20.05 NAJ SPOT, gost-4 FUN
21.05 TROPSKA VROČICA III, 6. del
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00
Petek, 24. novembra
TVSl (PO SOVI)
ZABAVA, ka-nad.amer. film, 1994
Režija: Rafael Zielinski Igrajo: Alicia Witt, Renee Humprey, Ania Suli
Film je dobil dve visoki priznanji uradne žirije, od tam pa je krenil na festivalsko pot po vsem svetu in povsod so ta pretresljivi film sprejeli z začudenim navdušenjem. Gre za dokumentarno dramo o dveh mladoletnih dekletih,	storilkah
nerazložljivega, brutalnega umora, ki sta še dandanašnji v zaporu, saj sta bili obsojeni na dolgoletni mladoletniški zapor. Basleyjaje nesmiselen, brutalen umor, ki sta ga storili dve mladoletnici, za zabavo, kot sta izjavili, zainteresiral za možno ozdaje, za razlago, za morebiten motiv. Po raziskovalnem delu tega kriminalističnega primera je napisal dokumentarno zasnovano dramo, v ospredju katere sta dekleti Bonnie in Hillary, novinar John, ki skuša najti smisel tega ne-
smiselnega zločina, in svetovalka Jane, ki poizkuša odstraniti psihološko blokado, ki deklicama preprečuje, da bi se soočili z grozovitostjo svejega zločinskega dejanja.
Sobota, 25. novembra
TVSl 10.30
KRALJ VETRA, ang. film, 1989
Režija: Peter Duffell Igrajo: Frank Finlay, Jen-nyAgutter, Nigel Havvthorne
Zgodba se odvija na afriških
tleh, v domovini plemenitih arabskih konj. Eden afriških mogočnežev iz Tunizije pred več kot dvesto teti pošlje francoskemu kralju v dar nekaj dragocenih konj. Z njimi odpotujeta preizkušeni vodnik in mutasti deček brez staršev, po imenu Agba, ki skrbi za konje in je še posebej navezan na enega od žrebcev, od katerega se ni ločil od malega. Fant doživi že na ladji nekaj bridkih izkušenj, saj izgubi prijatelja vodnika. Ko ladja pristane v Franciji, se zdi, da se dečku vendarle obetajo
boljši časi...
TVSl 22.50
VENERA V KRZNU, Ital.nemški film
Režija: Massimo Della-mano
Igrajo: Laura Antonelli, Regis Valee, Mady Rahl
Film je posnet v ambientu visoke družbe, mondenega turizma, kjer se "Venera v krznu" vozi z jaguarjem, rolls roycei, tako kot njeni sprevrženi prijatelji, ki si želijo seksa - pa ne navadnega - ampak takšnega, kakršnega pač Masoch opi-
suje. Masohizem je pač pojem. Tovrstnega nasilja je v filmu kar precej, česa drugega pa niti ni mogoče pričakovati...
Ponedeljek, 27. novembra
TVS2 20.55
MORILKA, švicarska drama
Režija: Beat Kuert Igrajo: Elena Sofia Ricci, Margaret Mazzantini, Vadim Glovvna
Zgodba se odvija v samotni južni vasi ob meji. V Mariji-
nem baru pričakuje policaj Pasqual carinika Roberta, saj sta na sledi nekemu tihotapcu; vzela naj bi mu denar in si ga razdelita. Namesto Roberta pride pisatelj Gambrini, ki se je naveličal mestnega hrupa in želi na deželi najti svoj mir. Že prvo noč pa potrka na njegova vrata neznana ženska, ki pravi, da je pravkar nekoga ubila; le s težavo se je Gambrini znebi, ki pa ostane sam, opazi na mizi vrečo, polno tujih bankov-

wmm
IJSKA POSTAJA VELENJE
Gorelo v Skalah
V	ponedeljek, 13. novembra, okoli 6. ure, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jožefe P. iz Škal. Požar je uničil celotno poslopje veliko 18 krat 10 metrov.
V	objektu je zgorel vprežni voz, voziček motorne kosilnice, elek-tromotorni mlin za žito, stroj za čiščenje žita, prikolica za motokul-tivator, traktorski obračalnik za seno, 5 kubikov rezanega lesa, delovna mizarska miza in približno 10 ton sena.
Gmotno škodo, ki je v požaru nastala, so ocenili na okoli 2.000.000 tolarjev. Kriminalisti in policisti pa vzrok požara še ugo-tavljajo.
Odnesel 90 buteljk arhivskega vina
V	času od oktobra do 12. novembra, je neznanec obiskal klet v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu, kjer je vlomil v klet Stanislava V. iz Velenja. Iz kleti je odnesel 90 buteljk raznovrstnega arhivskega vina in lastnika oškodoval za okoli 200.000 tolaijev.
Tat obiskal Figaro
V	ponedeljek, 13. novembra, je v času med 17.45 in 18. uro, neznanec izkoristil nepazljivost zaposlenih v frizerskem in kozmetičnem salonu Figaro d.o.o. na Cankarjevi cesti v Velenju. Iz garderobne omarice je ukradel 60.000 tolarjev gotovine in dva bona v vrednosti 1.500 tolarjev in za toliko oškodoval lastnico Alenko M. iz Velenja.
V skladišče po žgane pijače
V	noči na 14. november je neznanec vlomil v skladišče ERA Vino v Šmartnem ob Paki. Iz skladišča je odnesel kartonski zaboj whiskyja in 5 steklenic drugih žganih pijač. Vse ukradeno so našli v gozdu v bližini skladišča. Ni pa še znano, kaj vse je vlomilec odnesel s seboj. Vrednost najdenih pijač znaša več kot 20.000 tolarjev.
Tatvina plošč
V	dneh med 10. in 15. novembrom je neznanec na doslej še nepojasnjen način, odtujil iz delovnih prostorov Vegrada - Dom 101, 22 paketov Armstrong stropnih plošč. Z dejanjem je oškodoval Vegrad Idds d.o.o. za okoli 80.000 tolarjev.
Požig
V	četrtek, 16. novembra, ob 3.50, je pričelo goreti v skladišču, ki je v kompleksu lokala Gambrinus na Trgu mladosti v Velenju. V požaru je zgorelo večje število videokaset, steklenic in prtov. Lastnik lokala Branko R. je oškodovan za okoli 500.000 tolarjev. Vse kaže, daje bil ogenj podtaknjen.
Vlom v avto
V	noči na 19. november, je neznanec vlomil v osebni avtomobil jugo, parkiran na parkirnem prostoru na Stritarjevi cesti v Velenju. Iz avtomobila je odnesel avtoradiokasetofon in dve igrači. Z dejanjem je lastnika Matjaža U. oškodoval za okoli 20.000 tolarjev.
Relativno miren teden
Policisti Policijske postaje Mozirje so prejšnji teden obravnavali 5 prometnih nezgod, 4 poškodovanja avtomobilov na parkirnih prostorih, 1 kršitev javnega reda in miru na javnem kraju in 1 kršitev javnega reda in miru v zasebnem prostoru. Pri slednjem niso mogli ravnati drugače, kot da so vročekrvneža, ki si ni pomiril niti po njihovem posredovanju, pridržali do iztreznitve.
POLICIJSKA POSTAJA			
p t/A:':., ' 'ž'		/A -' ALE	n li
Bliža se "vesel" december
Petarde že pokajo
Bližajo se božično-novoletni prazniki, bliža se vesel december, ki bo enim spet ostal v spominu zaradi neznosnega pokanja petard in drugih pirotehničnih pripomočkov. Samo želeti pa sije, da ne komu tudi zaradi kakšne nesreče pri rokovanju s temi sredstvi. Na velenjski policijski postaji so nam povedali, da so že zabeležili vrsto klicev občanov, kijih pokanje vznemirja.
Naj vas spomnimo, da lahko petarde in druge pokalice prodajajo samo trgovine, ki imajo za to posebno dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve. Pri tem morajo te trgovine spoštovati posebne, z zakonom predpisane normative. Se pa dogaja, da petarde prodajajo tudi tisti, ki za to sploh nimajo nobenega dovoljenja, še več, petarde menda prodajajo tudi po stanovanjih. Komandir Policijske postaje Velenje Robert Mravljak je povedal, da vedo za več takih primerov, eden čisto konkreten je M. M. na Kardeljevem trgu. Še največ bi pri nezakonitem prodajanju petard lahko naredil tržni inšpektor, in na to so ga spomnili tudi s policije.
Petarde, ki so le ena od množice pirotehničnih sredstev, se lahko uporabljajo le na mestih, kjer ne motijo in ogrožajo drugih ljudi. Na podlagi odloka se petarde in druga pirotehnična sredstva ne smejo uporabljati v urbanih središčih in tudi ne po 22. uri. Ob nespoštovanju določil odloka in zakona, lahko policisti podajo kazensko ovadbo za povzročitev splošne nevarnosti. Po občinskem odloku pa znaša denarna kazen 10.000 tolaijev.
■ mkp
Osumljen neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Po hišni preiskavi v pripor
Kriminalisti Urada kriminalistične službe UNZ Celje so v sodelovanju s policisti iz Velenja odkrili in k preiskovalnemu sodniku v Celju privedli Velenjčana Stanislava B., ki ga utemeljeno sumijo, da se je ukvarjal s kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanj odredil pripor.
Do Stanislava B. so prišli na podlagi zbiranja obvestil. Ko so v začetku novembra v stanovanju, kjer živi, opravili hišno preiskavo, je imel osumljeni pri sebi dva PVC-zavoja z rjavo snovjo, skupaj težka približno 7 gramov. Osumljeni je ob vstopu kriminalistov in policistov v
stanovanje skušal vsebino raztresti po stanovanju, enega od zavojčkov pa je hotel pogoltniti.
Kriminalisti so pri preiskavi stanovanja našli in zasegli tudi papirnat zavoj z rjavo uprašeno snovjo, večje število stekleničk z neznano snovjo, za katero sumijo, da je metadon, tehtnico za tehtanje mamil, pivnike, ki so po mnenju kriminalistov prepojeni z LSD, ter večjo količino tolarjev in deviz.
Istega dne, ko so celjski kriminalisti opravili v stanovanju Stanislava B. hišno preiskavo, so v Velenju prijeli dve osebi, za kateri utemeljeno sumijo, da sta istega dne heroin nabavili pri osumljenemu Stanislavu B.
Na celjskem v devetih mesecih v prometnih nesrečah umrlo 46 oseb
a ® « ® K ® K 41 M 'fl » « a » ® C, //,	-S/ V,	VA /A Kt V/ 'J, al » <* u, rs, « n » 's,	s/, -t/ v,	„ v, -s. ,s.	m	v* -s,	,,. „ „ .„ ,,.	,,	■„ ,„	.„ ... „. .„.
385 SSž % % 335 3ŽŽ 55! iŽŽ '/C '<%■. '//, t.
Največkrat usodna prevelika hitrost
Na območju Uprave za notranje zadeve Celje se je v devetih mesecih letošnjega leta pripetilo 4376 prometnih nesreč, kar je za 2 odstotka več kot lani v enakem obdobju. V 36 nesrečah, ki so se končale najbolj tragično, je umrlo 46 oseb, v 796 prometnih
nesrečah je 341 oseb utrpelo hude, 737 oseb pa lažje telesne poškodobe.
Največ nesreč, 1118, se je primerilo na območju Policijske postaje Celje, 3 osebe so umrle; na območju Žalca seje zgodilo 909 nesreč in umrlo 10 oseb, na območju Velenja so
zabeležili 714 nesreč in 4 smrtne žrtve, v Slovenjskih Konjicah 496 nesreč, v njih je umrlo 8 oseb, v Šmarju se je pripetilo 405 nesreč, umrle so 3 osebe; v 302 nesrečah na območju Šentjurja je življenje izgubilo 5 oseb, v Laškem so policisti obravnavali 265
nesreč, življenje je izgubilo 6 oseb; v Mozirju so obravnavali 167 nesreč, v njih pa je umrlo kar 6 oseb.
Med vzroki prometnih nesreč je še vedno daleč na prvem mestu prevelika hitrost.
■ mkp
Vlom v skladišče, tatvina traktorjev
Med 10. in 13. novembrom je neznanec v Prekopi vlomil v skladišče orodja in mehanizacije, kije last Hmezadovega Kmetijstva Latkova vas, poslovne enote Prekopa. Ukradel je dva traktorja: traktor znamke IMT z varnostno kabino, rdeče barve 539, registrskih oznak CE D9-41 in traktor znamke STEYR 540 z varnostno kabino, rdeče barve, registrskih oznak CE D8-88. Podjetje je oškodoval za 1.200.000 tolarjev.
Krožna žaga mu je poškodovala prste
V	ponedeljek, 13. novembra, okoli 16. ure je 46-letni Jožef H. iz Žalca v firmi Inntal v Petrovčah na krožni žagi, brez varnostnega pokrova, obrezoval letve. Pri tem mu je rezilo krožne žage poškodovalo prste leve roke. Odpeljali so ga v bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da ima Jožef hude poškodobe.
Požar v kurilnici
V	torek, 14. novembra, okoli 14. ure je Robert K s tovornim avtomobilom pripeljal kurilno olje Mariji P. v Brode. Olje je hotel pretočiti v novo cisterno. Ko je s prečrpavanjem že pričel, je ugotovil, da na cisterni ni zamaška in da olje teče na tla. S pretakanjem je nehal, lastniku pa naročil, naj olje, ki je izteklo, bilo pa ga je kakšnih 30 litrov, počisti, nato pa bo prečrpavanje nadaljeval. Razlito olje pa je priteklo do peči na trda goriva in se vnelo. Požar v kurilnici je poškodoval novo peč za centralno ogrevanje, vodno črpalko, termostat, električno napeljavo, dvojna vrata in del fasade. Požar so pogasili gasilci.
Poskus tatvine v trgovini
V	četrtek, 16. novembra, ob 14.20 sta se v TC Merkur v Levcu nahajala 18-letni Sebastjan Š. in 22-letni Skender D., oba iz Maribora. S police sta odtujila električno orodje - nadrezkar, vreden 126.690 tolarjev. Sebastjan je stroj skril pod oblačila. Ko sta hotela zapustiti trgovino, soju prijeli zaposleni.
Posekal tuj les
V	dneh od 13. do 17. novembra, je neznanec v gozdu last Antona F. iz Letuša posekal in odpeljal 7 hrastov v izmeri okoli 15 kubičnih metrov. Lastnik je oškodovan za okoli 200.000 tolarjev.
Na podlagi 6. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestnih mer za posojila v obrti in podjetništvu (Uradni vestnik občine Velenje št. 6/93) objavlja ŽUPAN MESTNE OBČINE VELENJE
RAZPIS
ZA SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA POSOJILA V MALEM GOSPODARSTVU
I.	Na razpis se lahko prijavijo: samostojni podjetniki posamezniki, podjetja z do 50 zaposlenimi, občani, ki so pričeli postopek za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja in priložili vse potrebne dokumente, s sedežem in investicijo na območju Mestne občine Velenje.
II.	Prednost pri dodeljevanju subvencij bodo imeli prosilci, ki izpolnjujejo naslednje ekonomske in druge cilje:
-	ki povečujejo zaposlovanje na podlagi novih programov in samozaposlovanja,
-	katerih proizvodnja je izvozno usmerjena,
-	ki uvajajo sodobne tehnologije v enote malega gospodarstva, so energetsko varčni in ne onesnažujejo okolja.
III.	Subvencionira se realna obrestna mera posojil do višine 1 mio tolarjev, za dobo enega leta.
Obrestna mera posojila banke se subvencionira do višine 50 % realne obrestne mere (r). Temeljno obrestno mero plača uporabnik kredita.
IV.	K vlogi za subvencioniranje obrestne mere mora biti priložena naslednja dokumentacija:
-	kratka predstavitev prosilca,
-	poslovni načrt, opis razvojnega programa s predvidenimi rezultati,
-	kreditna pogodba z banko o odobritvi kredita, iz katerega so razvidni pogoji in amortizacijski načrt o odplačevanju kredita in realnih obresti (r),
-	samostojni podjetniki morajo predložiti še fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec 1/1, potrjenega na RUJPter potrdilo o plačanih davkih RUJR
-	gospodarske družbe morajo priložiti še fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register s prilogami ter obrazec BON 3.
V.	Vloge pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad za gospodarstvo in finance, Titov trg 1. Razpis je odprt do konca leta 1995 oziroma do porabe proračunskih sredstev zate namene.
VI.	Komisija bo najkasneje v roku 30 dni po prejemu popolnih vlog poslala prosilcu ustrezen sklep.
Župan in prosilec skleneta pogodbo, v kateri se določi, da prosilec poravna vse svoje obveznosti, glavnico in obresti banki, ki ga je kreditirala, potem pa se na zahtevo prosilca povrne subvencionirani del obresti.
Srečko Meh župan
Biostart Publikum:Rudar 4:6 (3:2)
m m m m
Ruleta v Celju
Do konca jesenskega dela prvenstva, ki tokrat prvi teče po štirlkrožnem sistemu, je le še nedeljski krog. V njem bodo nogometaši velenjskega Rudarja poskušali nadigrati Muro, se ji tako oddolžiti za nesrečno izgubljeno zmago v zadnjih sekundah srečanja v Soboti in jo zamenjati na drugem mestu.
V eni izmed ocen prvega dela prvenstva bo nedvomno zapisano, da so bili izidi mnogih tekem nepredvidljivi, nekateri pa celo takšni, da bi jih celo jasnovidec težko napovedal.
Tekma predzadnjega kroga prvenstva v Celju med domačim Biostart Publikumom in velenjskim Rudarjem je bila stres, ruleta, pa še kakšen okrasni pridevek bi lahko našli za njen opis, tako za domače gledalce, kot za ljubitelje nogometa iz Velenja, ki jih je bilo v Celju kar precej. Vseskozi je gotovo treslo tudi oba trenerja; toda ne zaradi mraza, ampak zaradi gibanja izida. V velenjskih vratih je bil mladi Jo-vanovič, ki dolgo ne bo pozabil te tekme. Na semafoiju je tekla 27. minuta, v njegovi mreži pa so bile do tedaj že tri žoge, dvakrat jo je zatresel Rakovič (4., 17.) in enkrat Kamberovič (27.).
Tudi rudarji so imeli v tem delu igre priložnosti za zadetek, pa je bil med drugim Žurman v 8. minuti netočen, Cviklovo žogo s približno dvanajstih metrov pa je vratar Zupan, ki na tem srečanju ni branil reprezentančno, odbil v kot. V 21. minuti je Ekmečič z roba 16-metrskega prostora poslal žogo čez prečko, nenatančen je bil tudi tik pred tretjim zadetkom, med tem pa so domači polnili mrežo. Bodo rudarji zaradi (kronične) neučinkovitosti doživeli katastrofo, so se nekateri spraševali. Priznati je treba, Velenjčani so pokazali novo odliko. Visoko vodstvo Jarčeve čete jih ni streslo. Vsi so se usmerili v napad in prvi žarek upanja je zasijal v 30. minuti, ko je Ekmečič vendar-
le naravnal nogo in načel Zupanovo mrežo. Osem minut za tem se je pred domačimi vrati znašel branilec Balagič in odbito žogo potisnil v mrežo.
V 45. minuti je imel Cvikl stoodstotno priložnost, da poravna rezultat, a je iz dobrega položaja zgrešil vrata. Verjetno je bilo edino Prašnikarjevo navodilo Velenjčanom v odmoru - napadati in samo napadati! V 54. minuti so obnemeli domači gledalci, saj je bilo domače vodstvo izničeno. Razigrani Cvikl je poslal žogo pred Zupanova vrata, domači igralec Bašič je žogo zaustavil z roko; to je bila enajstmetrovka, Ekmečič pa je že drugič zatresel Publikumovo mrežo. Samo štiri minute kasneje novo navdušenje med velenjskimi navijači. Po pre-dložku Pranjiča je Cvikl dosegel prvič povedel rudarje v vodstvo, a le do 68. minute. Razburljivo srečanje se je nadaljevalo in Kamberovič je z drugim svojim zadetkom izenačil. To je bil novi stres, tokrat za Velenjčane, ki pa jih je spodbudil k še silovitejšim napadom. Z zadetkom Ekmečiča v 77. minuti in Žurmana v zadnjih sekundah srečanja so dosegli zmago, ki bo gotovo šla, kot je dejal trener Bojan Prašnikar, v kroniko slovenskega nogometa.
In njegova napoved za nedeljsko tekmo z Muro?
"Igrali bomo na zmago, s čimer bi si zagotovili odlično u-vrstitev po jesenskem delu. S tem bi uspešno sklenili tudi celo koledarsko leto."
Bojan Prašnikar bo imel kar precej težav s sestavo ekipe, saj zaradi rumenih kartonov ne bodo igrali Milan Žurman, Boštjan Ratkovič in Robi Doler, med vratnice pa bo verjetno znova stopil prvi vratar Goran Stankovič.
Rudar: Jovanovič, Oblak (Pe-šič), Pranjič, Silo, Ratkovič, S. Javornik (Doler), Žurman, Pav-lovič, Cvikl, Ekmečič (Šoštar)
■ vos
Preverit ".Gorenje 26:21 (16:9)
Načrta ne bodo izpolnili
Napoved trenerja Gorenja Bojana Požuna, da bodo po porazu s celjsko Pivovarno Laško skušali do konca jesenskega dela prvenstva premagati vse nasprotnike, se ne bo uresničila. V soboto so v derbiju tega kroga v Slovenj Gradcu ostali praznih rok, saj so z domačim Preventom izgubili z 21:26 (9:16).
Gostje so zlasti v prvem polčasu igrali zelo slabo. Ko so domači v začetku drugega dela igre povedli že z osmimi zadetki razlike in ko je bila na pragu že prava katastrofa, so se Velenjčani le nekako prebudili in se gostiteljem z izvrstno igro približali na samo tri zadetke, to pa je bilo tudi vse, kar so bili sposobni v tem sobotnem večeru.
GORENJE: Anžič, Čater5, Krejan 1, Ocvirk, Ojsteršek 1, Plaskan 3, Khimtchenko 1, Tome, Semerdijev 3, Cvetko 2, Ilič 5, Lapajne.
ERA Smartno:Zelezničar 2:3 (1:1)
Slaba zaloga ozimnice
V zadnjem jesenskem krogu so šmarski nogometaši zamudili priliko, da bi z novimi tremi točkami prezimili v sredini lestvice. Namesto njih se je tja povzpel njihov nedeljski nasprotnik mariborski Železničar. Takšnega "slovesa" si seveda niso želeli niti zaslužili ljubitelji nogometa v Šmartnem ob Paki.
Igralci ERE Šmartno so sicer nedeljsko tekmo pričeli zelo napadalno, gostje pa so že v 4. minuti kaznovali prvo napako domače o-brambe in povedli. Šmarčani so nadaljevali napade in v 9. minuti je Podgoršek z lepim strelom izsilil le kot. V naslednjih minutah priložnosti nista izkoristila Purg in Mašič, prav tako neuspešen je bil gostujoči napadalec v 27. minuti. Tri minute pred odmorom je Druškovič z neposredne bližine streljal mimo gostujočih vrat, po lepi akciji
Druškoviča in Delameje pa je slednji v 45. minuti vendarle izenačil.
Takoj v nadaljevanju so domači znova pritisnili, v prvih priložnostih nista bila uspešna Purg in Druškovič, gostje pa iskali priložnost v nasprotnih napadih. V 60. minuti je Delameja po lepi podaji Mašiča zadel še drugič in domači so se veselili vodstva. Vendar ne dolgo. Deset minut kasneje so namreč gostje izkoristili opušče-nost domačih in v pičlih dveh minutah z dvema zadetkoma izid obrnili sebi v prid, vodstvo s 3:2 pa so spretno obdržali do konca srečanja.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Pire, Irman, Omeragič, Pavič, Mašič, Podgoršek, Purg (Hodžar), Druškovič, Delameja.
■Janko Goričnik
Elektra:Plima 74:70 (45:27)
V ligi zanje ni nepremagljivih
Košarkarji Elektre so v zadnjih dveh tekmah dokazali, da še vedno znajo igrati košarko, zato lahko njihovi navijači pričakujejo nove zmage in točke. Najprej so namreč v prijateljski tekmi visoko z 79:59 premagali A-2 ligaša Celje, uspešni pa so bili tudi v prvenstveni tekmi.
Brez večjih težav so premagali dotlej vodilno ekipo Plime. Zlasti odlično so igrali v prvem polčasu, ki so ga dobili kar s 45:27. V drugem so sicer nekoliko popustili in dovolili nasprotniku, daje s trojko v zadnji sekundi razliko znižal na le štiri točke. Dobro so igrali predvsem Maličevič s štirimi trojkami v prvem polčasu ter Mrzel in Plešej, vsi pa so dokazali,a da lahko s kolektivno igro premagajo vsakega nasprotnika v tej ligi.
V prihodnjih dveh krogih bodo košarkarji Elektre obakrat igrali v svoji dvorani in to je lepa priložnost za nove štiri točke.
ELEKTRA: Brinovšek 9, Mrzel 20, Bogataj 2, Kovačevič, Ferlin, Maličevič 15, Lipnik 4, Pučnik, Selimovič, Brešar 4, Plešej 20 in Divjak.
Odbojka
m m. & m m m
Tokrat polovičen izkupiček
V	odbojkarskih ligah so odigrali 7. krog. V 1 .A ženski ligi so se odbojkarice Zgornje Savinjske v derbiju z dna lestvice v Kočevju srečale z domačo Lik Tillio in izgubile z 0:3. Gostje so prva dva niza izgubile na razliko, v tretjem pa so jim pošle moči. V naslednjem krogu bo Zgornja Savinjska gostovala v Celju.
V	l.B ligi so igralci Šoštanj Topolšice gostovali pri drugi ekipi Olimpije v Brezovici. Zadnje moštvo na lestvici so gladko premagali s 3:0 in so zdaj na varnem v sredini lestvice, v naslednjem krogu pa bodo gostili predzadnjo Žirovnico.
Sabljanje
Rok Bezlaj se je i
V soboto, 18. novembra 1995 je bil v Mariboru mednarodni Mohorjev memorial, ki ga v spomin na učitelja sabljanja Metoda Mohorja, organizira sabljaški klub Branik.
Med 46 sabljači in 26 sablja-čicami so bili tudi tekmovalci iz

NAPOVED REZULTATA
Rudar: Mura
Ime in priimek: Naslov:
Izrežite stavni listek in ga oddajte na stavno mesto najkasneje do 20. ure zadnjega dne pred tekmo.
Stavna mesta: bistro ARKADA, bistro OAZA, biie GRUDNIK Šoštanj, bile NA IGRIŠČU Gaherke


NAPOVED REZULTATA
Rudar: Mura
Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip pa 1 točko. Točke se seštevajo.
Vsak igralec lahko v enem kolu sodeluje le z enim stavnim listkom, objavljenim v tedniku NAŠ ČAS. Dodatne stavne listke lahko dobite na stavnih mestih.
Dobiček od nagradne igre je namenjen financiranju mladinske, kadetske in pionirske selekcije NK Rudar.
Vegrad Velenje - Branik Maribor 26 :22 (11:9)
Z Robit Olimpijo za drugo mesto
V zaostali prvenstveni tekmi so si domače rokometašice preigrale novi točki. Srečanje je bilo zelo borbeno in tudi zanimivo, Velenjčanke pa so odpor Branikovk zlomile šele v zadnjih desetih minutah.
Domače so prvič povedle šele v 17. minuti (6 : 5). Predtem so gostje predvsem zaradi zelo dobrih obramb Tahairove, ki je v 14. minuti celo obranila dva "zicera" zapored, po nekajkratni prednosti enega zadetka v 12. minutli povedle z dvema (3 : 5). Na nasprotni strani je tudi Lakičeva imela nekaj dobrih obramb, domače so se razigrale in po zadnjem vodstvu Mariborčank v prvem delu v 20. minuti (6 : 7) je bilo v 27. minuti že 11 : 8.
Tudi deset minut nadaljevanja so igralke Vegrada vseskozi uhajale gostjam za tri zedetke, toda za tem je sledil nov preobrat. Mariborčanke so v 44. minuti izenečile (18 : 18), takoj za tem pa po zapravljenem domačem napadu prvič povedle v tem delu igre. Rokometašice Vegrada so se hitro zbrale , zadnjih deset minut so bile precej boljše in si do konca priigrale pričakovano zmago.
Za rokometašice Vegrada prvenstvo še ni končano, saj morajo odigrati še zaostalo tekmo z Robit Olimpijo (2. decembra v Ljubljani). Jesenski naslov so osvojile rokometašice Krim Electe brez poraza, rokometašice Vegrada pa so trenutno druge, to mesto pa lahko obdržijo z uspehom proti Olimpiji.
Vegrad: Lakič, Rodič, Semerdžijeva 7, Draganovič, Bižiene 9, Nojinovič, Oder 5, Krajnc, Stevanovič, Ibralič, Vujovič 5(4), Grudnik
■ vos
Plavanje
Ajda in Andraž najboljša
Avstrije, Italije in Hrvaške. Mo-hoijev memorial je osvojil Rok Bezlaj, član velenjskega kluba Rudolf Cvetko.
Prvo mesto med mladinci je osvojil prav tako Velenjčan Drago Ranzinger, sedmi pa je bil Gregor Uranjek. Rok Bezlaj je bil seveda prvi tudi v kategoriji kadetov, tretje mesto in bronasto medaljo je osvojil Gregor Gorjan, Jure Uranjek je bil peti in Mitja Uranjek trinajsti.
V	skupini dečki A je bil Lenart Jerabek prvi in Matej Gorjan drugi, 6. Rok Kovše, 7. Tadej Knez in 8. Matevž Ferme. Srebrno medaljo pa je osvojila tudi Barbara Kapfer pri deklicah.
Rok Bezlaj in Gregor Uranjek sta se 10. novembra letos udeležila tudi evropskega mladinskega prvenstva na Madžarskem, kjer je Rok Bezlaj zasedel 42., Gregor Uranjek pa 56. mesto, čeprav sta pred odhodom upala na boljšo uvrstitev.
V	nedeljo pa so se naši sabljači odzvali vabilu kluba iz Salzburga in se pridružili okrog 300 sabljačem in sabljačicami na velikem mednarodnem turnirju. V kategoriji dečki B (letnik 1982, 1983) je bil v predtekmo-vanjih med 79 sabljači Tine Čas 37., Žiga Žuber 42. in Matej Zapušek 65.	Ubg
Preteklo soboto in nedeljo je Plavalni klub Neptun organiziral tradicionalni, že 10. Mednarodni plavalni miting za pokal mesta celja. Tekmovalci iz češke, Slovaške, Madžarske, Be-lorusije, Hrvaške, Jugoslavije, Makedonije in seveda iz vseh slovenskih klubov, so nastopali v članski, mladinski in kadetski konkurenci. Med 321 plavalci se je tekmovanja udeležilo tudi 15 najboljših velenjskih plavalcev. To je bilo njihovo prvo tekmovanje v novi tekmovalni sezoni.
Na tekmovanju so bili zelo uspešni, saj so v zelo močni mednarodni konkurenci osvojili 8 medalj: 3 zlate, 2 srebrni in 3 bronaste. Najuspešnejša je bila Ajda Valcl z zmagama na 100 in 200 m hrbtno in Andraž Valcl z zmago na 200 m delfin. Najmlajša plavalka mitinga, 10-letna Tina Pandža, je osvojila 3. mesto v disciplini 200 m hrbtno in dosegla rezultat 2:45.89, kar je le za 49 stoting slabše od že 18 let starega državnega rekorda za mlajše deklice.
Rezultati najbolje uvrščenih velenjskih plavalcev - kadetinje:* 100 m hrbtno: 5. Tina
Pandža 1:19.14; 200 m hrbtno: 3. Tina Pandža 2:45.89.
Kadeti: 200 m delfin: 5. Bojan Knez 2:36.83, 7. Peter Rovšnik 2:38.93, 9. Jernej Ocepe 2:47.12.
Mladinke: 100 m prosto: 2. Ajda Valcl 1:02.16; 200 m prosto: 2. Ajda Valcl 2:11.81; 100 m prsno: 8. Mateja Udovičič 1:20.99; 200 m prsno: 4. Mateja Udovičič 2:50.46; 100 m hrbtno: 1. Ajda Valcl 1:06.47; 200 m hrbtno: 1. Ajda Valcl 2:21.24; 100 m delfin: 8. Mateja Udovičič 1:14.57; 200 m mešano: 10. Mateja Udovičič 2:36.38.
Mladinci: 100 m prosto: 10. Mario Petras 57.68; 200 m prosto: 3. Andraž Valcl 2:02.16, 6. Mario Petras 2:03.25; 400 m prosto: 3. Andraž Valcl 4:18.50, 4. Jure Primožič 4:20.58, 8. Mario Petras 4:24.38; 100 m delfin. 4. Andraž Valcl 1:01.53; 200 m delfin: 1. Andraž Valcl 2:13.14,9. Jure Primožič 2.26.84.
Članice: 100 m delfin: 9. Špela Bukovec 1:08.86; 200 m delfin. 4. Špela Bukovec 2:26.00; 200 m mešano: 9. Špela Bukovec 2:30.64.
■Marko Primožič
Sportklub Velenje
m m & m m '<st ® & m m & w m m
Malonogometni turnir
Velenjski Sportklub bo od 15. do 17. decembra organiziral že 13. mednarodni turnir v malem nogometu. V Rdeči dvorani bodo ekipe igrale v dveh skupinah, v končnici pa na izpadanje. Prva nagrada je 150.000 tolarjev, prijavnina znaša 12.000 tolarjev in jo ekipe lahko poravnajo na ŽR: 52800-678-57358 ali vsak ponedeljek in sredo med 18. in 19. uro v klubskih prostorih. Potrdilo o vplačilu je treba poslati na naslov Sportklub, Šmarska 24/a, 63320 Velenje do 5. decemabra. Istočasno bodo izvedli tudi 1. veteranski turnir, za katerega je prijavnina 8.000 tolarjev. Informacije in prijave: 063 853-321, int.523 ali 857-125 (Golob).
im i ni—«!!■■! ii nn i
_
Squash
s » a s a s
Obetaven začetek
Konec minulega tedna so s tekmovanjem za sleovensko jakost-no lestvico v Ljubljani pričeli tudi igralci squasha. Pri ženskah je prepričljivo zmagala Petra Vihar, zelo pa sta se izkazali štirinajstletni Sagmeistrova in Gorškova z 10. in 13. mestom. Za 10. mestom je bil med Velenjčani najboljši Salmič, ki je s tem na lestvici napredoval kar za deset mest.
Ekipno državno prvenstvo bodo pričeli 2. decembra.
Kegljanje - Četrti po prvem delu
Šoštanjski kegljači so v zadnjem jesenskem krogu gostili zadnjeuvrščeno ekipo Krilato kolo iz Maribora. Gostje so na začetku presenetili domače in povedli s 3:1, v nadaljevanju pa so Šoštanjčani le pokazali zobe in znanje ter zmagali s 5:3 ali 5113:5:022.
Po prvem delu prvenstva so na 4. mestu, drugi del pa bodo pričeli že v soboto, ko bodo kegljači Šoštanja na svojem igrišču gostili tretjeuvrščeno ekipo iz Dravograda. Srečanje bodo pričeli ob 16. uri.
ŠOŠTANJ: S.Fidej 864 (1), Kramer 873 (0), Križovnik 813 (0), Glavič 825 (0), Hasičič 862 (1) in L.Fidej 876 (1).
Jadralno padalstvo
■ •■■■■■■■•a ^m ■
Malovrh in Zerovnik odlična
V	črnogorskem Hercegnovem so sklenili odprto mednarodno prvenstvo ZR Jugoslavije v jadralnem padalstvu.
V	zelo težkih razmerah sta se od 45 jadralcev do prve obratne točke prebila samo Marko Malovrh iz Velenja in Miran Žerovnik iz Gornjega Grada in seveda osvojila prvo in drugo mesto.
Na podlagi 53. čl. Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS št 14/84 in 29/86) in 2. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list RS št 7/93) in Odredbe o postopku za izvajanje javnega
razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list št. 28/93 in 19/94) objavlja Mestna občina Velenje
JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca sanacije podstrešja na Velenjskem gradu.
1.	investitor: Mestna občina Velenje.
2.	Predmet razpisa: sanacija podstrešja na Velenjskem gradu po projektu št. 3452, PB Velenje.
3.	Orientacijska vrednost del je 7.000.000,00 SIT.
4.	Popise del lahko ponudniki dvignejo na Uradu za negospodarske javne službe, Efenkova 61, Velenje (Dom učencev) vsak delovni dan od 7.-15. ure. Na istem naslovu so na vpogled tudi projekti (g. Silvo Grmovšek). Eventuelne dodatne informacije s tehničnega področja daje projektant g. Zdravko Gutman, tel. 853-367. Ogled podstrešja na kraju samem je mogoč vsak delovni dan od 8. do 14. ure.
5.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so:
-	usposobljenost izvajalca za tovrstna dela
-	ponudbena cena
-	rok izvedbe
-	plačilni pogoji
6.	Priloge k ponudbi:
-	dokazilo o registraciji in odločba za opravljanje dejavnosti
-	reference
7.	Ponudbo je potrebno oddati v zapečateni kuverti z oznako "Ne odpiraj -ponudba Velenjski grad" do 1.12.1995 do 11. ure v tajništvu Urada za negospodarske javne službe, Efenkova 61, Velenje. Javno odpiranje ponudb ob isti dan ob 11. uri v sejni sobi.
8.0 izbiri izvajalca bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh od odpiranja ponudb.
9. Investitor si pridržuje pravico, da sklene z izbranim izvajalcem pogodbo v več fazah.
Mestna občina Velenje Urad za negospodarske javne službe
Po hribih in dolinah
Izlet za nedeljsko popoldne
Tudi danes vam želimo predstaviti eno izmed zgodovinskih znamenitosti, ki je lahko dobrodošla za krajši in nezahteven izlet. Tudi ta se nahaja v bližini ene izmed planinskih poti.
Nad naseljem Lokovina se dviga skalni hrib, ves poraščen z drevjem, ki že več kot dvesto let prerašča ruševine gradu Dobrna. V knjigi Ivana Jakiča "Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem" lahko preberemo, da se ta grad prvič omenja leta 1275 skupaj s takratnimi lastniki krškimi ministeriali vitezi Dobrnskimi. Leta 1613 so grad kupili Gačniki, kasnejši plemiči Schlangenburgi, po katerih je grad dobil ime Kačnik, danes pa ga poznamo po imenu Kačji grad. Njegov zadnji lastnik baron Diennersberg gaje moral leta 1772 na hitro zapustiti, ker seje le-ta pričel nenadoma podirati.
In kako do Kačjega gradu? V Vinski Gori se napotimo proti vzhodu do zaselka Janškovo selo. Po dveh kilometrih je konec asfaitirane ceste. Dober streljaj od kapelice stoji električni drog, na katerem sta pritrjeni smerni tabli Gorjak - Volk, kontrolni točki za planinsko pot okrog Vinske Gore. Če je naše prevozno sredstvo bolj terenske narave, lahko nadaljujemo vožnjo v smeri Volk. V nasprotnem primeru, pot pod noge. Čaka nas pol ure prijetne hoje, med katero si laiiko v gozdu ob potoku ogledamo razpadajoči mlin. Kmalu za tem, ko stopimo na piano, zagledamo na naši desni naselje Lokovina in nad njim naš cilj. Ko pridemo v vas, je najbolje, da poiščemo hišo Lokovina 39 (je brez ometa). Tukaj domuje upokojeni rudar Edo Krajnc, ki nas bo rade volje popeljal na ruševine in nam povedal in pokazal marsikaj zanimivega, med drugim tudi mesto, kjer so razgrete glave domačinov takoj po prvi svetovni vojni uničile bronasti grb zadnjega lastnika gradu.
Še nasvet, če smo brez vodiča. Zaradi nekakšne ovčereje enega izmed domačinov je velik del sveta pod gradom ograjen z žično mrežo, tako da se je na ruševine mogoče povzpeti samo z južne strani. Tukaj preplezamo leseno ograjo, ki varuje spodaj ležeče hiše pred kamenjem, ki se ruši z zidovja. Sama pot na vrh ni preveč zahtevna, le primerno se moramo obuti.
UM. Hrusti
Ole, smučanje!
Jubilejna trideseta sezona svetovnega pokala v smučanju se je pričela v francoskem smučarskem središču Tignes. Svetovno smučanje oziroma smučarsko karavano boste lahko tudi letos preko vse zime spremljali na televizijskih ekranih, v Kranjski Gori in Mariboru pa z nekoliko volje tudi v živo. Vse najboljše smučaije bo letos gostilo dvajset prizorišč v moškem delu ter šestnajst v ženskem delu svetovnega pokala. V Pirenejih, točneje v španski Sierri Nevadi, pa bo februarja, če bo letos kaj več sreče s snežno "obleko" tudi svetovno prvenstvo, ki je lansko zimo odpadlo. Z nekaj upanja lahko pričakujemo, da bo ob podeljevanju medalj prisoten tudi kateri izmed naših smučarjev.
Vsem preostalim ljubiteljem smučanja in vseh preostalih norij na snegu, ki se ne bodo pognali iz štartne hišice ene izmed vrhunskih letošnjih prireditev, pa ne preostane nič drugega, kot da se bodo preganjali po številnih smučiščih. Zadnja leta so prav tuja smučišča, predvsem tista v Alpah Švice, Avstrije, Francije ter v italijanskih Dolomitih za Slovence zanimiva bolj kot kdajkoli prej. Višji življenjski standard, večje zahteve, boljši pogoji, avantura, dokazovanje pa so razlogi, zaradi katerih se odločajo številne družine in posamezniki za
smuko v tujini. Letošnja zima pa glede tega prav gotovo ne bo izjema. Res je, da tudi cene kart in prenočišč niso dosti višje kot pri nas, kar pa je naslednji razlog, ki je ponavadi pika na i k odločitvi, pa nič ne de, kje boste letos smučali, le da boste preživeli čim več lepih in predvsem aktivnih dni na snegu.
Smučanje, tek na smučeh, turno smučanje in v zadnjih letih deskanje na snegu so športi, ki so prijetni, a tudi naporni in zahtevajo celega človeka. Ni vseeno, kako z aktivnostjo pričnemo, še posebej, če smo slabo telesno pripravljeni. Pomembna je predvsem postopnost, se pravi, da z vsako aktivnostjo pričnemo iz osnov. Prvi dan na smučeh si vsekakor ne smemo privoščiti elementov in hitrosti, ki smo jih izvajali ob lanskih najuspešnejših dneh. Pričnite umirjeno in z občutkom za obvladovanje situacije, v kateri ste. Vsak padec, ki se zgodi zaradi pretiravanja, je lahko usoden za smučarja. Nihče pa si ne želi poškodb in zaradi tega neprijetne zime. Smučajte, "borda-jte" z zmernostjo in šele ko
boste sposobni obladovati hitrost in okolje, se predajte užitkom z večjim vložkom hitrosti, moči, drznosti...
Kaj vse pa sploh lahko počnete pozimi? Vsekakor smučate, tečete na smučeh se odpravite na turno smuko, se z desko preizušate v "celcu" ali na grbinah, ali pa se sankate - s sankami, napihnjeno gumo, na polivinilu, lahko pa se odpravite na sprehod v naravo ali gore. Pri tem je potrebna previdnost. Turno smučanje in pohodi po gorah pa pozimi terjajo od človeka še več previdnosti in odgovornosti. Prav turno smučanje postaja zadnja leta množično, kar pa pri vseh zanesenjakih pomeni, da morajo iti v gore ustrezno oprem-
00LDS
Šmartno ob Paki
vabi na razgovor
SLOVENCA DANES IN JUTRI
z gosti:
Jožefom Školčem - predsednikom Državnega zbora in poslanci: Tonetom Anderličem, Jožetom Protnerjem, Janezom Zupancem, Maksom Suškom, Vladimirjem Toplerjem in Petrom Petrovičem
v Kulturnem domu Šmartno ob Paki v petek, .. 24.11.1995, ob 19. uri. ^fl&V^
Karate
« m m
Odlično v Novi Gorici
Letošnje državno prvenstvo za mlajše in starejše mladince in mladinke v katah in športnih bojih je bilo v Novi Gorici. Milijaš iz Karate kluba Velenje je pri starejših mladincih osvojil drugo emesto v katah in si tako utrdil možnosti za vstop v državno reprezentanco.
Uspešni so bili tudi tekmovalci Karate kluba Tiger. Tabakovičeva je pri starejših mladinkah v bojih zmagala in bila četrta v katah, Stoj-nič je bil tretji pri mlajših mladincih v težki kategoriji tretji, Gashi pa je bil v isti kategoriji obakrat četrti.
Še popravek: na pokalni tekmi v Idriji so tekmovalci KK Tiger osvojili 3. mesto in ne 4., kot je organizator sprva sporočil. ■
Strelski šport
V tretjem krogu prve državne strelske lige so pištoljarji Mroža na Ptuju premagali domačine in so z vsemi tremi zmagami na vrhu lestvice. V drugi državni ligi so mladinke Mroža izgubile z drugo ekipo Olimpije, na prvem strelskem mladinskem turnirju z zračnim orožjem v Ljubljani pa se je s prvim mestom izkazala Suljičeva.
Šahovske novice
Od 9. do 12. novembra je bil v Vidmu v Italiji šahovski turnir partnerskih mest Evrope. Turnirja se je udeležilo sedem šestčlanskih ekip. Vlogo prvega favorita je brezhibno odigrala ekipa Maribora, saj je imela v svojih vrstah praktično polovico slovenske reprezentance (dr. Janez Barle, Marko Tratar, Osmanbegovič).
Ekipa Velenja (Drago Kristan, Milan Matko, Radiša Rajkovič, Peter Voglar, Tone Vedenik in Alojz Plaskan) je po kategorijah in ratingu kotirala med četrtim in petim mestom, vendar je z dobro igro in pomembno zmago proti Beljaku (5:1) v prvem krogu, zasluženo osvojila tretje mesto, kar je v tej konkurenci lep uspeh.
V Slovenski Bistrici sta bila v soboto, 11. novembra 1995, na sporedu zadnja dva kroga 2. slovenske lige - vzhodna skupina. Tokrat so velenjski šahisti v oslabljeni postavi dvakrat izgubili. Najprej proti šahis-tom iz Trbovelj z rezultatom 2:4. Točki sta priborila Milan Goršek in Robi Podlipnik. V zadnjem krogu so izgubili s šahisti iz Lendave 1.5:4.5. Remizirali so Milan Goršek, Petra Hudournik in Sašo Brusnjak. Na koncu so osvojili 12. mesto med 21. ekipami. Zmagala je ekipa Branik iz Maribora.
Na turnirju za osnovnošolce so si prvo mesto delili Sašo Brusnjak, Janez Konovšek in Uroš Mevc.
■Andrej Novak
ljeni in poučeni. Če ste pri tem začetnik, potem nikar ne hodite na turo sami, ampak le z izkušenimi vodniki in smučarji. S tem boste prihranili težave sebi in drugim. Zima se v bistvu še niti ni prav pričela, zato je lahko sedaj obdobje, ko se pregleda oprema, uredijo določene stvari in formalnosti, da boste zimo pričakali prirpavljeni. Tudi kakšna ura telesne aktivnosti ne bo škodovala.
Zima je pred durmi in še posebej se je bodo razveselili otroci. Njim je tudi namenjenih največ radosti in doživetij. Ob TV-spre-jemnikih pa bo večina Slovencev nestrpno spremljala smučarsko sezono, tudi tisti, ki nikoli niso stopili na smuči. Ali ne?
U Matej Mejovšek
Razstava ptic pevk
Dobra razstava, dober obisk
Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline je ob koncu preteklega tedna organiziralo razstavo ptic pevk v avli osnovne šole Livada.
Razstavili so več kot 250 vrst ptic, ki so pritegnile izredno pozornost Velenjčanov, saj si je razstavo ogledalo res veliko obiskovalcev, predvsem šolarjev. Kako tudi ne, mali pirnati prijatelji so pogosti hišni ljubljenčki. Poleg tega je zima tu, razstavo pa smo lahko razumeli tudi kot opozorilo, da ptice v naravi pozimi marsikaj potrebujejo, predvsem hrano.
■foto: vos
Mobitel vam spremeni življenje
S pticami si delimo nebo.
Poslovna enota Celje
Lava 7, 63000 Celje,
tel. 063 451 - 334, fax 063 451 - 811
DC Velenje
tel., fax: 063 852 - 890
mobitel
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 13. novembra do 19. novembra 1995 so povprečne dnevne Koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
16.11. AMP Šoštanj........................270
■ MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
120«
juta. 11. BI4.11. Olji. 11. M18.11. B17.U. 018,11, «1» llj
TRGOVSKO PODJETJE
,,INTRADE"doo
EXPORT- IMPORT
GENERALNI ZASTOPNIK ZA
V SLOVENIJI
INTRADE d.o.o. Maribor, Mlinska 22,62000 Maribor tel.: 062/22-66-00,062/22-42-80, fax: 062/22-66-13
ALI JE T

TA HIP: ZELO UGODNE
AKCIJSKE CENE
APARATOV SAMSUNG!
(TV, VIDEO, HI-FI, CAMCORDERJI...)
m^SSMI^ •• t
... JE, VENDAR SAMO V
tfEimnnru
Del. čas: vsak dan od 9. -12. in 15. do 19. ure, v soboto od 9.-12. ure. Informacije na telefon: 062/22-66-00, fax: 062/22-66-13
gorenjeoD^on^ii ©pD^tnfiD
Program Keramika
Gorenje^ 1/b
63327 Šmartno ob Paki
telefon: 063/ 885-030
V novembru zopet izredna ponudba v naši prodajalni keramičnih ploščic v Šmartnem ob Paki:
-	znižanje opuščenega programa keramičnih ploščic do 50%
-	od 7. do 30. novembra še dodaten 5% popust!

gorenje Keramika
Republika Slovenija
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Republika Slovenija, Upravna enota Velenje razpisuje naslednji prosti delovni mesti z razpisnimi pogoji kot sledi;
I.	REFERENT I. ZA POSEGE V PROSTOR
-	višja šola gradbene ali upravne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	strokovni izpit ZUP
-	opravljen vozniški izpit B kategorije
-	znanje računalniških programov
-	drževljan Republike Slovenije
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim deiovnim časom.
II.	REFERENT I: ZA PRIJAVO IN ODJAVO PREBIVALCEV
-	višja šola upravne ali pravne smeri ali srednja upravna šola
-	3 oz. 6 let delovnih izkušenj
-	strokovni izpit ZUP
-	opravljen vozniški izpit B kategorije
-	znanje računalniških programov
-	drževljan Republike Slovenije
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Prijave z dokazili pošljite na naslov:
Republika Slovenija, Upravna enota Velenje, Titov trg 1, Velenje
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni.
PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA, p.o.
Koroška cesta 37/b, 63320 Velenje tel: 063/856-900 Jax: 063/853-645
RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
V najem nudimo poslovni prostor v pritličju stavbe "Rudarski dom" ob Koroški cesti 46, v skupni izmeri okoli 100 m2, ki je doslej služil za razdeljevanje malic.
Prostor dajemo v najem za pisarne, ali za kakšno mirno obrtno dejavnost (tudi za pripravo in razdeljevanje malic), za določen čas, največ 5 let.
Izhodiščna najemnina znaša 15 DEM netto na m2 mesečno, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Preurejanje prostora in obratovanje je dopustno le z našim so glasjem, ter na podlagi ustreznih upravnih dovoljenj, kar je v celoti stvar najemnika.
Ogled prostorov je mogoč vsak delovni dan od 7. do 15. ure, po predhodni najavi ogleda v tajništvu podjetja.
Interesenti so vabljeni, da svoje ponudbe oddajo na naslov Podjetje za urejanje prostora, p.o., Koroška 37/b, 63320 Velenje, pod oznako "Rudarski dom", v 15 dneh po objavi razpisa v lokalnem časopisu.
Pri izbiri najemnika bodo v prednosti primerna dejavnost, ponujena najemnina in morebitni ponudniki iz podjetja.
PUP, p.o.
II Alti O V EliUlii
ČETRTEK, 23. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 24. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 25. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 26. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 27. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 28. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 29. NOVEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
wnc kinc kinc
uu
DOM KULTURE VELENJE
®8i®SS®fS!»SB<B«»«9S®&®iaKSJ»SI
Petek, 24.11. ob 20. uri Soboto, 25.11. ob 19.30 uri POGUMNO SRCE - zgodovinski spektakl.
Režija: Mel Gibson
Vloge: Mel Gibson, Sophie Marce-
au...
Mel Gibson je za svoj nov režijsko-igralski projekt izbral slikovito pripoved o VVilliamu Bravc Hart, ki seje po dramatični izkušnji najprej, ko je izgubil starše, potem pa še svojo ljubljeno, odločil, da se bo z nekaj uporniki boril za svobodo Škotske.
V filmu je izjemno veliko spektaku-larnih prizorov bitk. Poleg zgodovinskih momentov je film poln lepih, romantičnih prizorov, ki prikazujejo izredno VVilliamovo ljubezen do svoje izbranke. Rim od katerega boste imeli nekaj več, vas v skoraj treh urah trajanja zagotovo ne bo razočaral ali dolgočasil, nasprotno! Sobota, 25.11. ob 23. uri OBLEGANI 2 - akcijski. Režija: Geoff Murphy Vloge: Steven Seagal, Eric Bogo-sian...
Skozi koloradsko divjino drvi luksuzen potniški vlak. Kilometre nad zemljo kroži smrtonosni satelit, orožje za množično uničenje. Norec ju poveže! Samo junak ga lahko zaustavi. To je lahko le dobrodušni kuhar, ki skriva v sebi lastnosti iznajdlivega in neustrašnega bivšega specialca. To-
krat Steven Seagal rešuje svet pred nevarnostjo, ki preti na vlaku... Ponedeljek, 27.11. ob 20. uri
TO SO BILI ČASI - romantična komedija.
Režija: Pat 0'Connor
Vloge: Chris 0'Donnell, Minnie Dri-
ver...
Film je ljubezenska zgodba in kronika o prijateljstvu med tremi dekleti. Posnet je po literarni uspešnici Maeve Binchy in je poln humorja ter posebnega šarma, ki ga pomagajo ustvariti posrečena filmska ekipa. Pripoveduje pa o prvih dotikih, nedolžnostih, prvi pravi ljubezni, o občutjih, ki se jih vsakdo spominja kot -'to so bili časi...)".
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 28.11. ob 15. uri POGUMNO SRCE - zgodovinski.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 26.11. ob 18.15 uri POGUMNO SRCE - zgodovinski
Naslednji filmi: TUJA VRSTA, P0-CAHONTAS, MREŽA, (FILMI LETA)
Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo.

DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezerviran za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševa-no službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki:
Četrtke 23.novembra 1995 od 7. do 20. ure dr. Mejin, nočna dr. Friškovec in dr. Renko Petek 24.novembra 1995 od 7. do 20. ure dr. Rus, nočna dr. Kozorog in dr. Kočevar
Sobota in nedelja 25. in 26. novembra 1995 od 7. do 13. ure dr.
Mijin od 13. ure dalje dr. Mijin in dr. Kočevar Zobozdravstvo:
25.in 26. novembra 1995 dr. Vla-sta Šterbenk
v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
Lekarna Velenje:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 24.11. do 1.12.95 Tomo Wan-kmuller, dr.vet.med..mobitel 0609-633-676
Veterinsarska postaja v Mozirju:
Od 20. novembra 1995 do 26.11.1995 Drago Zagožen, dr.vet.med. Ljubno, telefon 0609-633-418 in
od 27.novembra do 3.decembra 1995 Ciril Kralj, dr.vet.med.Ljub-no, telefon 0609-633-417. Izdaja zdravil: vsak dan od 7. do 8.30 ure,
osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih.
MALI OGLASI
GIBANJE PREBIVALSTVA
POSODIM DO 1000 DEM. Telefon 0609-637-322.
ZAPOSUMO KV ELEK-TRIČARJA- MONTERJA z več
let delovnih izkušenj. Telefon 853-468, 0609-624-912.
IŠČEM VARUŠKO za dve leti staro deklico v večernih urah. Telefon 856-537 Sonja.
FIAT ZASTAVA 750, letnik 85, še registriran, vozen, prdam za 30.000 sit. Telefon 850-918. DVOSOBNO STANOVANJE V PTUJU, zamenjam za enosobno v Velenju. Telefon 881-019. PRALNA STROJA ZOPAS in Kan-dy, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 855-707.
KUPIM HIŠO V VELENJU ali okolici do 20 km. Telefon 854-353. V CENTRU MOZIRJA prodam trisobno stanovanje 67 m2, z balkonom, KTV, CK. Informacije popoldan po telefonu 063-832-730.
ZASTAVO 750, registrirano do 96/4, letnik 81, prodam za 450 DEM. Telefon 850-517. P-126, letnik 86, prodam ali menjam za hrošča. Selič, Šempeter 35 a.
PLEMENSKE ZAJCE PRO-DAM. Telefon 882-754.
SOBO NUDIM ZAPOSLENEMU MOŠKEMU, veščemu vrtnih del za pomoč. Telefon 858-367. DVO IN POL SOBNO STANOVANJE, Tomšičeva 20,18/2 v Velenju,
64 m2, s centralno, prodam. Telefon 856-440.
PRAŠIČKE težke 40-50 kg in svinjo težko 130 kg, prodam. Telefon 721-436.
PRODAM KOMBINIRAN ŠROTAR,
malo rabljen, po zelo, zelo ugodni ceni. Telefon 857-478. OTROŠKO POSTEUO Z jogijem prodam za 14.000 sit. Telefon 853-445.
KLAVIRSKO HARMONIKO 60 BA-
SNO prodam. Telefon 856-126. PRAŠIČA V CELOTI AU POLOVICO prodam. Telefon 856-159. BIKCA TEŽKEGA 110 kg, prodam za nadaljno rejo. Cena 450 sit/kg. Basist, Družmirje 87, Šoštanj. NOVO FRAJTONARICO Sitar in klarinet Jamaha, prodam. Telefon 858-423.
PROSTOR ZA MIRNO OBRT od
dam v najem. Telefon 893-410. BMW 316, letnik 87, tegistriran do 96/11, zelo ugodno prodam. Telefon 063-858-706. VVARDBUDG UMUZINO, letnik 88 prodam. Cena po dogovoru. Mobitel 0609-61-20-17. NAJAMEM DVO AU TROSOBNO STANOVNJE. Telefon dopoldan 853-265, popoldna 38-777 Ivo Stropnik.
V VELENJU ODDAMO AVTO-MEHANIČNO DELAVNICO cca
70 m2, z obratovalnim dovoljenjem. Telefon 0609-625-512.
PIANINO, BELARUS ugodno prodm. Cena po dogovoru. Telefon 854-428 od 17. do 20. ure.
MADŽARSKA, NAKUPOVALNI IZLET. Telefon 850-449.
ZASTAVA 55 SKALA, letnik 88, prodam za 3000 DEM. Telefon 850-552.
FRAITONARICO KAČ oglasotevfi, cis, ha prodam. Telefon 856-219. PRALNI STROJ 16 programski, malo rabljen, prodam za 26.000 sit. Telefon 851-776. NISSAN PREMERA 2,0 SLX, 1.90 prodam. Oprema: ABS, servo volan, e. pomična streha, el.pomik stekl spr.in zad. centr. zakl.alarm, cena 17.900 dem, možen kredit do 4 let. Telefon 063-855-975. AUDI 80 TD, 1.1990, reg. 1/96, izredno dobro ohranjen, 1. lastnik, prodam za 19.900 dem, možen kredit do 4 let. Telefon 063-855-975.
BIKCA 130 KG IN PRAŠIČA 140
KG prodam. Telefon 882-391. OPEL K 1,3 4 V, metalno sive barve, zelo dobro ohranjen, registriran do 8/96,1/86, prodam a 9.200,00 dem, možen kredit do 4 let. Telefon 063-855-975. STANOVANJE 52 m2 v Šoštanju prodam. Naslov v uredništvu. GARSONJERO 24 m2 in telefon na Kidričevi cesti, prodam. Telefon 061-346-055 zvečer. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, stro 6 mesecev, prodam za 1000 dem. Telefon 854-590. PISARNIŠKE PROSTORE IN HIŠO V LETUŠU, prodamo. Telefon 856-899.
STANOVANJSKO HIŠO ZAMENJAM ZA STANOVANJE z doplačilom. Telefon 856-899. ŠKODO 105, letnik 80, registrirano do 96/10, prodam. Telefon 882-786 po 13 uri.
UREJENO KINTO ter plinsko peč za ogrevanje prodam. Vse po dogovoru. Telefon 854-130.
GOST d.o.o. Velenje razpisuje oddajo lokalov v najem (za uslužnostne dejavnosti) v pritličju stanovanjskega bloka v Velenju, Kersnikova 11. Velikost lokalov od 26 do 38 m2.
Prošnje oddati na GOST d.o.o. Velenje, Kersnikova 11, do 5. 12. 1995.
POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL.: 063 / 720 - 003,720 - 660
Stanovanjski sklad občine Velenje Titov trg 1 63320 Velenje
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih
prostorih (Ur. I. RS št. 18/74 in 34/88) objavljamo
JAVNI RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov v najem v podhodu pri mestnem igrišču Velenje
Lokal zajema prostor:
kavarna	6,80 x 4,75 m2	= 32,30 m2
skladišče 2,30 x 2,04 m2	= 4,69 m2
WC	= 4,10 m2
predprostor	= 0,76 m2
SKUPAJ:	= 41,85 m2
Izhodiščna najemnina za poslovni prostor znaša 20 DEM/m2. Obračunava se mesečno po srednjem tečaju Banke Slovenije. Poslovni prostor je namenjen za mirno dejavnost, prednost pri izbiri najemnika bodo imeli tisti, ki bi opravljali gostinsko dejavnost, za kar je lokal že namenjen. Oprema ni upoštevana v najemnini.
Interesenti naj dostavijo pisne vloge v roku 8 dni od objave javnega razpisa na Stanovanjski sklad občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Vloge naj vsebujejo dejavnost najemnika s pisnim dokazilom ter ponujena cena najemnine na m2. Morebitna vlaganja v poslovni prostor se ne vrnejo in se pri najemnini ne obračunavajo. Poslovni prostor se oddaja za nedoločen čas. 0 izbiri najemnika bo sklepal Upravni odbor Stanovanjskega sklada in pri tem upošteval dejavnost in najemnino. Vsi, ki bodo v roku oddali vloge, bodo o izbiri pisno obveščeni.
Predsednik UO
Janko Lukner, dipl. soc. »
V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA TEDNIKA JE PRI OBJAVI REKLAMNEGA OGLASA PODJETJA APS TURISTIČNA AGENCIJA PRIŠLO DO NELJUBE NAPAKE.
VREKLAMNEM SPOROČILU PIŠE, DAJE TURISTIČNA AGENCIJA APS ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 12.UREIN0D 13. D017. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 14. URE.
PRAVILNO JE VSAK DAN OD 9. D012. IN OD 13. DO 17. URE, OB PETKIH OD 9. D014. URE, OB SOBOTAH PA JE POSLOVALNICA ZAPRTA. HVALA ZA RAZUMEVANJE!
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE
LJUBIJA121, TEL.: 831 -109
OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PUNSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBORU ŠIVANJE.
DEL. ČAS: • VSAK DAN OD 13.-18. URE. VLJUDNO VABLJENI!
HIIIHIHIMtfl
lil III11IIII
UPR. ENOTA MOZIRJE
«■»••*«*■*■•*«•■*»»■»
POROKE: Vladimir Avberšek, 1960, Lopatnik pri Velenju 15 in Mojca Koštmaj, 1968, Lopatnik pri Velenju 15;
Jurij Krajner, 1970, Dobletina 41 in Suzana Bitenc, 1975, Kokarje 8 SMRT: Franc Pavlic, 1931, Robanov kot 7
UPRAVNA ENOTA ŽALEC:
ROJSTEV NI BILO POROKE: Roman Dobrovnik, Do-
brovlje in Jožica Brezovnik, Dobro-vlje
SMRTI: Marija Uranjek, stara 73 let, upokojenka, Kasaze 49 Drago Černič, star 58 let, Celje, Okrogarjeva 7
Stanislav Zupan, star 64 let, soc.podp. Poljče 1
UPR. ENOTA VELENJE
POROKA: Branko Ževart, Škaleske Cirkovce 6 in Pavla Špegel, Šmar-tinske Cirkovce 23 SMARTI: Alojz Bračič, rojen 1907, Jernej pri Ločah 7
Jožef Lipovšek, rojen 1922, Leveč 44, Alojzija Vogrin, rojena 1923, Pokopališka 9, Edvard Blažič, rojen 1935, Ložnica 5, Marija Lepko, rojena 1911, Kidričeva 17, Velenje, Avberšek Josip, rojen 1928, Paški Kozjak 19,
Marija Dobrišek, rojena 1914, Male Braslovče 21, Marija Ivačič, rojena 1901, Lastnič 32, Frančišek Meh, rojen 1912, Ravne 55, Štefan Tomazin, rojen 1927, Mežica, Trg 4. aprila 3.
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata
MATEVŽA STROPNIKA
izŠkal
smo se na njegovo osebno željo poslovili v ožjem družinskem
krogu dne 10.11.1995 na škaleskem pokopališču. Hvala vsem tistim, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, denar ter ga pospremili do zadnjega doma. Hvala vsem, ki ste ga razumeli in prihajali v njegovo hišo. Hvala dr. Reberniku za lajšanje bolečin. Prav tako hvala gospodu duhovniku za opravljen obred. Posebej hvala Karliju za tako lepe poslovilne besede. Prisrčna hvala Jožetu Oštiiju, Janku, Milki, Vikici, Slaviti ter družini Francija Oštirja ter Zvonetu Pečniku. Hvala sodelavcem pekarne Tratnik in
Name Velenje.
Hvala vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Utihnil je Tvoj glas, nehalo je biti Tvoje srce,
ostali so le sledovi Tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vmes...
Žalujoči: Žena Anica, hči Jelka, sin Uroš, Špela, Bogdan ter sestra Elica z družino.
ZAHVALA
ob boleči in prerani izgubi našega
STANETA ŽULA
5.8.1927 - 11.11.1995
se za vso pomoč, podporo in sočutje v najtežjih trenutkih iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem Območnega odbora Rdečega križa Velenje, mestni občini Velenje, stranki Združene liste socilanih demokratov Velenje, območni Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Kulturnemu centru Velenje, govornikom gospe Cvetki Pušnik, gospe Darinki Herman, gospodu Karlu Semetu, gospodu Ivanu Jelenu, sindikatu RLV, društvu upokojencev Velenje, društvu invalidov Velenje, pevcem, rudarski godbi, nosilcem prapoijev, vsem sosedom, prijateljem in znancem. Enaka zahvala velja vsem, ki ste mu darovali cvetje in sveče ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žaljoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta
JOŽETA AVBERŠKA
19.2.1928 - 16.11.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo
pot.
Žalujoči vsi njegovi
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št 23V26-92je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznem izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: kft VIIIIKIM1II »'.#.1 in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Od 25. novembra do 3. decembra v velenjski Rdeči dvorani
Vrhunski teniški dogodek
V Rdeči dvorani v Velenju bo od 25. novembra do 3. decembra izjemno zanimiv dvoranski teniški turnir Challenger, zadnji v letošnjem letu. Ta turnir bo za nekatere igralce odločilen, saj bi se z novimi točkami lahko neposredno uvrstili na "Austraiian Open", prvi turnir v prihodnjem letu. Tretji ATP Challenger teniški turnir "Nika Crystal pokal Velenje 95" bo imel nagradni sklad 25.000 dolarjev in bo najmočnejši doslej.
O tem so spregovorili na ponedeljkovi novinarski konferenci v prostorih občinske zgradbe direktor turnirja dr. Otmar Kugovnik in člana organizacijskega odbora Aleksander Lucu ter Marjan Ga-beršek, navzoč pa je bil tudi velenjski župan Srečko Meh.
Po besedah Aleksandra Lu-cuja in dr. Otmarja Kugovni-ka bo to takorekoč vrhunski turnir v Rdeči dvorani zaradi več razlogov. Velenje nedvomno sodi v sam vrh slovenskih športnih mest. Tu seje ob drugih športih v zadnjih letih zelo pospešeno razvijal tudi tenis. Krona tega razvoja pa je prav gotovo Katarina Srebotnik, ki ji mnogi napovedujejo veliko teniško bodočnost. Tudi ta turnir naj bi bil določena podpora velenjskemu tenisu. Velenjčani so že doslej videli nekaj zelo zanimivih in dobro organiziranih teniških prireditev, na tem pa bodo lahko ljubitelji tenisa lahko spoznali, kaj pravzaprav vrhunski tenis
je, obenem pa je Velenje prišlo med približno 150 izbranih mest na svetu, kjer ATP turnirji sploh so.
Igralska zasedba bo zelo močna. Zadnji igralec, ki se je neposredno uvrstil nanj, je 186. na svetovni računalniški lestvici -Italijan Vincenzo Santopadre, prvi nosilec pa bo Slovak Jan Kroslak (93.), kar turnirju daje še večjo vrednost, kot jo sicer ima. Kroslak je pred dobrimi tremi tedni zmagal na odprtem prvenstvu Izraela, drugi nosilec Sandor Noszaly (97.) pa se je v avgustu med drugim uvrstil v polfinale odprtega prvenstva Romunije, kjer je premagal vse najboljše Špance. Letos je zableste-la zvezda Uzbekistanca Olega Ogorodova (118.), ki je na odprtem dvoranskem prvenstvu Avstrije premagal številne ase in se iz kvalifikacij prebil v četrtfina-le. Tu so še znana imena Daviš Cup igralcev teniških velesil Italijan Omar Camporese (132.), Rus Andrej Čerkasov (184.) in mladi upi Nemcev Lars Rehmann
(130.), Dirk Dier (133.) in Patrick Baur (168.), Američan Chuck A-dams (117.), Šved Thomas Jo-hansson (126.) in drugi znani igralci. Za slovenske igralce je ta turnir kar za nekaj številk previsok, vseeno pa bo dobro videti primerjavo. Na glavni turnir so povabili Iztoka Božiča, Andreja Krašov-ca in Andreja Bizjaka, v kvalifikacijah pa bodo nastopili še najmanj štirje.
Turnir se bo začel že jutri zvečer, ko bo ob 21. uri v Rdeči dvorani žrebanje za kvalifikaciji. Že to bo zelo zanimiv dogodek, saj se bodo zbrali mladi igralci z vsega sveta, ki hočejo priti vsaj v kvalifikacije tako močnega turnirja, kot bo velenjski. V soboto navsezgodaj bodo začeli kvalifikacije, ki bodo trajale do poznih nočnih ur, nadaljevali pa jih bodo v nedeljo zjutraj. Opoldne tega dne bo žrebanje za glavni turnir, ki ga bodo začeli v ponedeljek dopoldne in bo trajal vse do finala, v nedeljo, 3. decembra (začetek predvidoma ob 16.uri).
Tako bo Velenje v teh dneh gostilo skupaj z igralci, njihovimi tr-
enerji in spremljevalci oziroma teniškimi in neteniškimi poslovneži, približno 200 ljudi iz vsega sveta, in upam, da bomo znali to izkoristiti, kot je dejal župan Srečko Meh.
Prireditelji bodo v nedeljo dopoldne na finalni dan poskrbeli tudi za zanimiv teniški vložek. V tem belem športu se bodo pomerili znani slovenski poslanci proti znanim Slovencem.
Ta velik teniški dogodek v velenjski Rdeči dvorani bo denarno dostopen vsem ljubiteljem tega športa, predvsem pa najmlajšim. Mladi do 15-leta starosti bodo imeli do polfinalnih iger prost vstop, do 15. ure bo vstop prost tudi za vse druge, od 15. ure naprej bo vstopnina do četrfinalnih iger le simbolična, za četrtflnalna, pol-flnalna srečanje in finale pa bo vstopnina 500 tolarjev.
Skratka, kot sta dejala župan Srečko Meh in Marjan Gaberšek, bo to nova priložnost, da se Velenje tudi s pomočjo takšne prireditve predstavi kot močna gospodarsko okolje, ki ima tudi posluh za športnike in za vse Velenjčane v obliki rekreacije. Ob koncu novinarske konference so vsi navzoči izrekli prepričanje, da bodo Velenjčani tudi tokrat pokazali veliko ljubezem do tega športa, "zato vse prisrčno vabijo na zanimiv 9-dnevni teniški dogodek".
■ vos
Florjan nad Gornjim Gradom
Vez z dolino in sosedi
Gorenje Gospodinjski aparati
15-milijonti hladilno -zamrzovalni aparat
V programu Hladilno zamrzovalni aparati Gorenje Gospodinjski aparati so v ponedeljek opoldne s tekočega traku slovesno pospremili 15-milijonti hladilnik. Ob tem so pripravili krajšo priložnostno slovesnost, dogodek pa izkoristili za predstavitev dela in načrtov tudi ostalih programov Gorenja Gospodinjski aparati.
V tem času namreč zaključujejo 5 letno obdobje, za katerega pravijo da je bilo težko, po drugi strani pa tudi uspešno. Največ energije so vložili v posod-abljenje proizvodnje, tehnologije ter v osvajanja tržišč, osrednjo pozornost pa so namenili ravno programu hladilno zamrzovalni aparati.
Razvoj hladilnikov traja skoraj polnih 27 let, saj so le prvo leto, leta 1968, hladilnike izdelovali po licenci Aristona. Danes spadajo hladilno zamrzovalni aparati Gorenja med najsodobnejše v svetu. V Gorenju so med
prvimi uvedli proizvodnjo okolju prijaznih izdelkov, saj so fre-one, škodljive ozračju, nadomestili z okolju neškodljivimi snovmi. Takšen tehnološki razvoj pa je zahteval ogromna vlaganja, dodatna pa še izguba Bire - Bihač, saj so morali tako proizvodnjo kot tehnologijo na novo postaviti še enkrat. Po besedah Jožeta Dolinarja, namestnika generalnega direktorja Gorenja Gospodinjski aparati, so v posodobitev tehnologije, v razvoj, testiranja, izdelave prototipov, orodij in pridobitev licenc vložili 33 milijonov nemških mark.
"V sorazmerno kratkem času smo v Velenju morali nadomestiti izgubo proizvodnje Bire Bihač, to pa nas je stalo dodatnih 30 milijonov nemških mark". Boro Jerabek, direktor programa hladilno-zamrzovalni aparati:
"V letu 1995 smo povečali produktivnost z 2,32 aparata na zaposlenega, junija 94, na današnjih 2,71 ali 3700 aparatov dnevno, do konca leta pa načrtujemo proizvodnjo 2,85 aparata na zaposlenega."
Izdelavo 15-milijontega hladilnika pa so seveda pospremili tudi zaposleni na drugih progra-
mih v Gorenju Gospodinjski a-parati. Franc Košec, direktor programa pralno pomivalnih strojev, je opozoril na pomemben razvoj njihovega programa. Z novo generacijo pralnih aparatov so posegli v sam evropski
CD plošča pevskega zbora Gorenje
Lepo zasnežena pokrajina je . i, *;>. •!'Mat 'ABfEsjFi •' prebivalcem Florjana in vsem, ''Vi'**,,*.	,	*
ki so^jim pripomogli pri	_	"	**
Trak za skoraj tri nove kilo-metre posodobljene ceste je pre- ■L^jSpl^^^^^^^^HH	- - jy
rezal gornejegrajski župan Toni	JH
Rifelj, zadovoljni in srečni pa so	" flfl
bili vsi gostje in zlasti domačini. JrpHSV
Sredstva je prispevala občina M,■ AjglB^^^^^^^^I^^F^^Bpt/' Gornji Grad, nekaj je primakni- .JpM^^^H^^^HL, la država za demografsko ogro- ^^^^^^mjgmM žena področja, veliko seveda
krajani sami Pot v oddalieno Zupan Tonl RlfelJ ln ob njem Franc Prek' MJe vod" &adbe"l , ,.	. v . v	odbor, sta izrazila skupno veselje in zadovoljstvo
dolino je sedaj se lepša, veliko
pa pomeni tudi lepša in krajša povezava preko hriba v sosednjo občino Ljubno, ki je tudi s svoje strani že posodobila velik del ceste in se bo še trudila.	mfoto:jp
vrh, so okolju prijazni, poraba vode pa majhna. Izvozijo kar 95 odstotkov proizvodnje in sicer v 36 držav sveta, v letu 96 pa načrtujejo prodor na tržišče Združenih držav Amerike. Program kuhalnih aparatov je predstavil
_
Mešani pevski zbor Gorenje s svojim bogatim programom že devetnajst let bogati kulturna dogajanja v velenjskem okolju, pa tudi širše. Slovensko ljudsko in umetno pesem je ponesel po domovini pa tudi na tujem je požel že marsikatero priznanje.
Pod pokroviteljstvom Gorenja Gospodinjski aparati in vodstvom dirigenta mag. Nikolaja Žličarja se je pred dnevi ponovno predstavil v koncertni dvorani Glasbene šole. Ob tem so posneli tudi samostojno CD ploščo. Koncert je bil namenjen predvsem delavcem Gorenja Gospodinjski aparati, njihovim družinskim članom in prijateljem.. V polni dvorani so obiskovalci preživeli lep večer. Dirigentu, pevcem, pa tudi Gorenju, ki je pokrovitelj zbora, ob tem iskrene čestitke.
Zvrhana mera veselja
direktor Iztok Omladič, ki je
posebej opozoril na ugotovitve strokovnjakov, da se kuhinji vrača vloga osrednjega družbenega prostora v stanovanju," in temu se pri nas prilagajamo".
■ao
DOBROVLJE - V mrzlem sobotnem dopoldnevu je prebivalce Dobrovelj nad Nazarjami in Mozirjem prijetno ogrelo spoznanje, da so uspeli uresničiti dolgoletno željo, obenem tudi življensko nujo. Gre za poldrugi kilometer ceste, ki njihove višinske domačije na prijaznejši način povezuje z dolino in svetom. Prijetno je tudi spoznanje, da sta jim na pomoč priskočili obe občini - Mozirje in Nazarje, z obema so namreč neločljivo povezani, kar dodatno utrjuje upanje, da novi medobčinski plotovi niso previsoki. Nekaj sredstev je prispevala tudi država in veliko seveda krajani sami.
Naloga seveda še ni v celoti sklenjena. Manjka še drugi del ceste, vendar letošnja zagnanost, sodelovanje in uspešnost obetata, da bodo kaj kmalu posodobili še cesto do vrha Dobrovelj. To so se trdno odločili, zato povabilo predsednika gradbenega odbora Ivana Žagarja vsem zbranim in predvsem gostom "naj si ogledajo kaj vse so skupno zgradili in predvsem kar niso in še morajo," ni izzvenelo nič drugače kot ponos, zahvalo in željo.
Trak sta prerezala župana Ivan Purnat In Jakob Presečnlk In s tem več kot simbolično pokazala upravičenost In uspešnost
skupnih prizadevanj »jp