Manjši vpis bodočiii dijaicov Ob potrditvi BSE-ja: silrliiapotrošniifa! Em T II I Dsofcp Sfi p.:. .vCü\.2agovarjanju< pred lastnikom kapitala.« Ureditev pritličja jihjesta-la 580 tisoč evrov, prenova Supermarketa ob Ljubljanski dobra 2,5 milijona evrov, medlem ko je bil najdražji trgovski center v Laškem -podjetje je stal 5,35 milijona evrov (nekaj tudi na račun birokracije). Kaj bodo naredili s praznimi kletnimi prostori bivše veleblagovnice T, še ne vedo. >>V tako obširno naložbo v mestnem jedru si še nismo upali iti,« pravi Bošnjak. »Najprej moramo videti, kako se bo obnesla pravkar odprta Delikatesa.« V širši celjski regiji namerava Engrotuš letos odpreti še pet Tuševih trgovin ter s tem delo ponuditi 240 ljudem. Čez mesec ali dva bo končana trgovina v Rogaški Slatini, nato v Slovenskih Konjicah ter Slovenski Bistrici, Zdaj dražje za vse Z aprilom so se maloprodajne cene električne energije za gospodinjstva zvišale v povprečju za 4,94 odstotka. Povišanje cen je po besedah vlade potrebno zaradi pokritja stroškov dobavitelja pri dobavi električne energije. Povečanje cen elektrike je selektivno. Tako se bo račun za elektriko za gospodinjske odjemalce z najnižjo porabo povečal za 4 odstotke, za porabnike 11. stopnje za 4,9 odstotka in za porabnike z največjo porabo za 5,1 odstotka. Kot je znano, so se z višjimi cenami električne energije morali že pred časom sprijazniti tudi gospodarstveniki. RP Celjsko trgovsko podjetje Tuš bo, če ne bo naletelo na kopico birokratskih težav, svoje prve trgovine v Bosni, Srbiji in Makedoniji odprlo že letos. Pri tem poudarjajo, da ne bodo ponovili napake, ki so jo storili z vstopom na hrvaški trg, temveč bodo namesto ene v tujih državah odprli več trgovin naenkrat. Supermarket v hrvaški Reki so biU namreč že lani prisiljeni prodati, saj je lokalni ti^ovec Konzum obvladoval vse dobavitelje. Zdaj so se odločili, da bodo v vsaki državi najprej poiskali dovolj lokacij za trgovine ter s tem zmanjšali logistične stroške ter okrepili moč nad dobavitelji. še letos, upajo, bodo vrata Tuševih trgovin odprli še v Velenju in Žalcu. ROZMARJ PETEK Andrej Bošnjak, direktor poslovne uprave Skupine Tuš: »Vsaka konkurenca seveda vpliva na poslovanje. Diskont ne verige, ki priha- jajo, vsekakor imajo ali bodo našle svoje mesto na tržišču, vtujih državah to znaša od 5 do 10 odstotkov tržnega deleža. Vprašanje pri tem je, kdo bo dovolj hitro rasel, da to ne bo vplivalo na njegov tržni delež. V letu 2006 smo mi kot edini izmed treh večjih trgovcev rasli. Mercator, ki je odkupil Ero in s tem njen 3-odstotni tržni delež, je Jani izgubil skoraj 2,5 odstotka, več kol odstotek je izgubil tudi Spar. Mi kljub temu, da se spuščamo na tuje trge, na domačem nameravamo investirati v enakem tempu, kot smo to počeli v preteklih letih. Še posebej se bomo usmerili v verigo bencinskih črpalk, gostinstvo, v Kopru in Kranju pa nameravamo še letos odpreti Planeta Tuš.« Svoja vrata je odprl Delmod! v celjskem starem mestnem jedru, na Glavnem trgu 14 nas je pred nekaj dnevi ' razveselila na novo odprta prodajalna Delmod. ' S svojo ponudbo ženske modne garderobe bo prav gotovo prepričala predstavnice nežnejšega spola, ki imajo izbran okus in iiživajo v modnih in izjemno kvalitetnih oblačilih. Prodajalna Delmod je prodajalna, kjer oblačila zase najdejo vse prave ženske. dELMOd IfitCAJ partner i najboljšim okusm Občutno manjši vpis bodočiii dijaicov Ministrstvo za šolstvo in šport je v torek objavilo začasno stanje prijav za vpis v programe nižjega in srednjega poklicnega, srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja ter gimnazij v šolskem letu 2007/2008. Na 25.759 razpisanih mest za bodoče dijake se je do 23. marca prijavilo 20.452 kandidatov. Zaradi premajhnega števila prijav na posameznih pro^amih se je pr-vomo število razpisanih mest že zmanjšalo ter sedaj znaša 24.409. Od tega je v programih nižjega poklicnega izobraževanja sedaj 862 vpisnih mest, kar pomeni, da je še 459 prostih mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja je še 2.006 prostih mest, v prograr^ srednjega strokovnega izobraževanja je ostalo 898, v programih gimnazij pa še 594 prostih mest, od tega 209 za programe splošnih ter 385 za pro- grame strokovnih gimnazij. Nekaj programov pa zaradi premajhnega števila prijav šole letos ne bodo izva-jale. Največ za gimnazije in zdravstveno šolo Po povečanem vpisu na Celjskem letos izstopa I. Gimnazija v Celju, kamor se je v program splošne gimnazije vpisalo kar 286 bodočih dijakov, medtem ko naj bi bilo prostora le za 180 dijakov. V ostalih gimnazijskih programih šole bo, kot kaže, dovolj prostora za vse zainteresirane. Medtem pa se je v splošni gimnazijski program Gimnazije Celje-Cen-ter, kjer so prav tako razpisali 180 mest, vpisalo le 85 kandidatov. Veliko zanimanje pa vlada za program predšolske vzgoje, kjer za 56 mest kandidira 83 vpisanih, Poslovno komercialna šola Celje bo imela prostora dovolj v vseh pro- Študent naj bo! Znani pa so tudi prvi podatki o vpisu v visokošolske zavode. Fakulteta za logistiko v Celju je za program rednega študija logistike sistemov razpisala 150 mest, prijavilo se je 153 kandidatov, za program gospodarske in tehniške logistike je na voljo 150 mest, vpisanih je kar 297. Fakulteta za management (Univerza na Primorskem), ki v Celju izvaja program managementa, je razpisala 40 rednih mest, prijavilo se je 86 kandidatov. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje, ki ima na voljo 70 mest za redni študij ekonomije v sodobni družbi, pa je prejela 26 piijavnic. gramih, pri Čemer najbolj izstopa poklicno in strokovno izobraževanje za prodajalca, saj se je prijavilo le 24 kandidatov, sprejeli pa bi jih 78. Majhno j e tudi povpraševanje za programe Srednje ekonomske šole Celje, za ekonomskega tehnika bi se izobraževalo le 30 bodočih dijakov, prostora je za 84, ekonomska gimnazija je razpisala 90 mest, prijavljenih je 51. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje beleži največ povpraševanja za izobraževanje v programu turističnega tehnika. Močno obremenjena bo tudi letos Srednja zdravstvena šola Celje, vpro-gram bohičarja negovalca se je vpisalo 26, v program tehnika zdravstvene nege pa 44 kandidatov več, kot je razpisanih mest. Vse poklicne in tehniške šole Šolskega centra Celje bodo predvidoma imele dovolj mest za prijavljene, pri tem izstopa le me-haö-onik operater, kjer so predvideli 28 mest, vpisalo pa se je 55 učencev Kot kaže, Srednja s&okovna in poklicna šola Celje programa izdelovalec oblačil zaradi premajhnega števila vpisanih ne bo izvajala, ostale programe bodo za silo zapolnili. Majhno zanimanje beleži tudi Šolski center Rogaška Slatina, za program steklarja sta se prijavila le dva kandidata. Šolskemu centru Šentjur pa ostaja največ prostora mih pomočnika peka in ter peka. Programa gospodar na Vsi kandidati, ki so prijavnico oddali v roku, jo lahko najkasneje do 13. aprila prenesejo na drugo srednjo šolo ah v drug program na isti šoli, če menijo, da je to za njih ustrezneje in si bodo na ta način zanesljiveje zagotovili vpis v srednjo šolo. Prenesene prijavnice bodo šole sprejemale do navedenega datuma ne glede na število prijav, ki jih že imajo. V primeru, da šola v šolskem letu 2007/2008 v izbrani program ne bo vpisovala, ker se je zanj prijavilo premalo kandidatov, morajo vsi, ki so se v ta program vpisovali, svojo prijavnico obvezno prenesti v drug program oziroma na drugo šolo. Informacija o stanju prijav po prenosih bo objavljena na spletnih straneh ministrstva 23. aprila, medtem ko bodo o morebitnih omejitvah oziroma povečanju obsega razpisa za vpis kandidati seznanjeni najkasneje do 8. maja 2007. deželju ne bodo izvajali. Šolski center Velenje letos zaradi premajhnega zanimanja ne bo izvajal programov elektrikar elektronik, elektrotehnik elektronik in instalater strojnih inštalacij. V vseh ostalih programih imajo dovolj prostora za zainteresirane. PM Vpis v višje stroicovne šole Ministrstvo za šolstvo je v sredo objavilo prve informacije o stanju po izteku prvega roka vpisa v višje strokovne šole. Kot kažejo prvi podatki, se ponudba in povpraševanje za programe višjega strokovnega izobraževanja na Celjskem dobro pokrivata. Kot prva izbira za redni študij vlada največ zanimanja za višje strokovno izobraževanje na Poslovno komercialni šoli Celje, kjer se je za program komerciaUst prijavilo 141 kandidatov, razpisanih mest je 100, za računovodjo pa 72, prostora je za 60 kandidatov. Šolski center Celje nudi programe gradbeništva, mehatronike in strojništva, število prijavljenih kandidatov pa zaenkrat ne presega števila razpisanih mest. Šolski center Šentjur ima za prodam upravljanje podeželja in krajine še dovolj prostih mest s 60 kandidatov, za program živilstvo in prehrana pa se jih je prijavilo 9 več, kot je bilo predvideno. Šolski center Velenje ima na voljo dovolj prostora, saj se je za redni študij vseh programov prijavilo manj kandidatov, kot pa je razpisanih mest. Vrtnarska šola Celje pa vpisuje v program hortikulture, prejeli so 56 prijav za 60 razpisanih mest. Do 18. aprila bodo šole sprejele sklepe o morebitnih omejitvah vpisa. Na voljo pa sta bodočim šm-dentom še dva vpisna roka, drugi med 1. avgustomin6. septembrom, tretji pa med 2. in 10 oktobrom. Velika nagradna igra , Citycenira Celje Casinoja Faraon ysako SREDO ob 10. T 5 V Citycentru Cefje in na frekvencah . Radia Celje. Tokrat vam predstavljamo: I Jof^OLflOni ntELJE DOB Tradjaja dfužine Dobnik segs vrsto let nazaj, ko so dorm začelt z ročmm-izdefovanjem čokolad za vse -starosti in .okuse. Za vse ljubitefje prave čokolade je čokoladr)! atelje. DobnikvOtycentfuCelje.pean naslov, saj njihova ponudba zajema še tako nemogoče izdelke iz čokolade od klasične črne do mlečne m bele, z raznovrstnim} dodatki, ceh pekoče ah grenkelmajol V njihovo pestro ponudbo sodijo tudi zelo ■ znane -PreSernove fige- dreol&slado obbte sähe -ßgehtn-čudovite franževe češpe {$ čokolado obftte suhe slive z orehovimi Jedrci) Vsi Kzdetki so privlačni embafažu V prihajajočih dneh pa so ponudbo Še obogatfli s Stevikilmi. v^likommmt izdelh - od jajčk/ iokoladnih zajčkov m velil«)nocmh košaric po. i:qmrno ugodnih cenah, do številnih bonbonier v privlačni embalaži in še mnogo več. Ne pozabite, da lahko pri njih kupitetudi vročo čokolado ölt' ledene napitke, ki jih lahko odnesete s sabo. \63bljeni v OAZA ZA ROKE Narava se prebuja in v zraku se Že cuu vonj pomladi. Seje tudi v vas prebudila želja po negovanju in razvajanju? . Potem vabljeni vOtycenterna mamkuro, ki vam jo že četrto leto nudi odprt puk Manikira -^ Oaza za roke, med trgovino Mango ip..LX)ccitane.- Prednost:Manikire je, da predhodno . naročilo m potrebno tniahl^-nego.rokopravite mimogrede mednakupi.::- ' ■. Že za 7 50€st pnvc^čite 20 minutno osnovno nego, za bolj zahtevne stranke pa so tokrat pripravili SPA nego, kip tnan-ikerks v Citycentru popestrijo z Orhidejino masko z Izvfe<^om orifkie/e,sorbttoki m vitamina E. ; Poleg nege roki-ki je pomembna za naš zdrav videz, vam letos pr^CfOcap vse odtenke rdeče barve v kombinaciji s poslJkavo srebrnega. In zlatega videza. Še vednqJe akWalna^ francoski manlkira, ki jo lahko popestrite z l^^^^ßß ______________ ... ____________________________________________. tako usmriteglamur videz. V Manikfrivmrb^ßß čokoladni atelje Dobnik, da bodo velikonočni ^a^M §f, ^j^magalf izpolniti vse vaše želje ter tako^ > tlniiil - ■t' .- , če rHKIonSnfl ^nnmlniinnvlto rlnowo ■-. ■ Novi tednik in Radio Celif Četrtek, 12.4.2007ob 18uri ; Petek, 13.4.2007ob 18uri Od 11.do30.apriia2007 OTROŠKA MODNA REVIJA.z' ■ MODNA REVIJA V STILU RAZSTAVA ČIPK IN NAJLEPŠIH Mačkom Murilem in Maiio MARILYN MONROE ■ ■ OBLEK NA IZBORU MIS ČIPKE 8 INTERVJU NOVI TEDNU Človek ne sme nikoli obupati Celjski škof dr. Anton Stres ob prvi obletnici škofije in velikonočnih praznikih Na letošnjo velikonočno soboto bo minilo leto dni, kar je iz Vatikana priSlo sporočilo o uresničitvi dolgoletne želje mnogih Sloven- vih škofij v Celju, Murski Soboti in Novem mestu in nadškofije v Mariboru. Kako se tistih dni spominja prvi celjski škof dr. Aiiton Stres? »Najprej ne morem verjeti, kako hitro beži čas in da mineva že leto dni, kar imamo celjsko škofijo. Gotovo se je v tem letu marsikaj oa-redilo, da smo škofijo postavili na lastne noge in da imamo vse, kar je potrebno za njeno normalno delovanje. Posebnega praznovanja ne bo, ker so velikonočni prazniki, bomo pa papežu in Bogu hvaležni za dar nove škofije.« Kako ste lani izvedeli, da je Celje postalo srce nove škofije? To je šlo po tisti normalni in utečeni poti, ki velja za take zgodbe. Najprej je o tem dobil sporočilo apostolski nuncij, ki se je dogovoril, kdaj bodo informacijo posredovali v javnost. V desetih dneh pred sporočilom javnosti smo se tudi dogovorili, kdo bodo novi škofje. To je bilo malo presenečenje, čeprav se je že prej po malem govorilo o možnih kandidatih. Sicer pa smo v cerkvi tako navajeni glede odločanja, da do zadnjega ne vemo, kako natanko bo. Osrednji dogodek ob novi škofiji z umestitvijo škofa je bil 21. maja na Glavnem trgu v Celju. Boste ob tej priložnosti pripravili kakšno slovesnost? 21. maj je tisti dan, ko smo našo škofljo dejansko usta-noviH. Gre za dva dogodka; prvi je odločitev papeža in drugi uradni dogodek v središču nove škofije, ko škof prevzame posest, nastopi svojo službo in jo začne izvrševati. Najprej smo prebrali papežev dokument, ki je bil povod za pravi začetek. Tbdi 21. maja ne pripravljamo nič posebnega, ker je to čas, ko bodo na vrhuncu bir-movanja po župnijah. T\idi ta datum ni naklonjen kakšnemu vidnemu zunanjemu praznovanju. Sicer pa bomo počakah na kakšne višje obletnice, da se bo splačalo praznovati. Koliko ste se že ločili od sedanje mariborske nadškofije? Koliko ste samostojni oz. kako poteka sodelovanje? Popolnoma smo samostojni, imamo pa nekatere sloip-ne službe, za katere smo se zavestno odločili. Na primer skupno je področje cerkve-, ker ni toliko za- dev, da bi morala vsaka škofija imeti svoje sodišče. Skupno delo velja tudi za nekatere gospodarske zadeve, ker ni prav nobenega razloga, da bi šli vsak na svoje. Smo za razumno delovanje in sodelovanje. Zadnjo nedeljo v marcu ste po cerkvah celjske škofije izvedli tako imenovano nabirko. Nekateri so jo podprli, nekateri ne. Kakšni so prvi rezultati? Žal še vedno nimamo vseh podatkov, ker gospodje župniki počasi prihajajo na škofijo in prinašajo zbrani denar. Po prvih ocenah pa smo zadovoljni, saj so se verniki lepo odzvali. Nabirka ima predvsem dva namena; da zberemo potrebna sredstva in da našim članom damo priložnost, da tudi sami sodelujejo. To je preizkus, kaj čutimo do škofije in kaj smo zanjo pripravljeni narediti. Lani ob umesHtvi v Celju, na letošnjem karitasovem koncertu v Žalcu in ob drugih dogodkih ste večkrat izpostavili pomembno vlogo dobrote in humanitarne pomoči do ljudi, ki so tega potrebni. Kako daleč ste z ustanavljanjem karitas? Škofijsko karitas smo us-tanovih 2. februarja letos. Prvi predsednik je župnik na Sladki gori. Rok Metličar, ki bo poskrbel za ljudi, ki bodo pripravljeni delati. Prav tako še iščemo sposobnega človeka, ki bo postal generalni tajnik Škofijske karitas in bo operativno skrbel za nemoteno delo. Trenutno imamo v celjski škofiji 112 župnij, karitasovi odbori pa so organizirani v 31 župnijah. Torej nas čaka še veliko dela. Pred cvetno nedeljo ste bili v Vatikanu. S kakšnim namenom? Bil sem na srečanju ob 50-letnici podpisa tako imenovanih Rimskih pogodb: V teh dokumentih vidimo začetek evropskega združevanja. Irska predsednica, ki je bila tudi navzoča, je 50-letnico lepo komentirala s primerjavo, da Evropska skupnost ni podobna starčku, ampak zrelemu mladostniku s polno optimizma. Vatikansko srečanje je organizirala komisija Škofovske konference Evropske skupnosti. Poudarjeno je bilo, da smo za to, da se bo mirovni proces nadaljeval. Kristjani smo bili vedno za združevanje v Evropi, ker je to stvar miru in sprave z moralno dimenzijo. Mi smo torej dolžni, da zagotovimo temelje za proces nadaljevanja, da bo Evropa postala pravi skupni dom in področje mi- Papež je bil ob dokumentu, ki so ga pripravili ob 50-letnici na srečanju v Nemčiji, kriUčen... Tudi mi smo na kongresu spregovorili o tem problemu in pripravili sporočilo, da si Evrope enostavno ni mogoče predstavljati brez krščanstva. To je zgodovinsko dejstvo, ki pa ga želijo nekateri enostavno pomesti pod preprogo. Ob tem je treba upo- Velikonočni nagovor ceijsicega šicofa Antona Stresa Velika noč je največji krščan iki praznik, praznik upanja in zmage ljubezni nad sovraštvom in življenja nad smrtjo. To upanje nosi v svojem srcu vsak človek, ki se trudi, da bi bil na strani dobrote, ljubezni, resnice. poštenja in življenja. Tak verjame, da bi morala dobrota, ljubezen, resnica in življenje imeti zadnjo besedo. Krščanska vera u Jezusovo vstajenje, ki ga obhajamo na veliko noč, daje temu upanju in pričakovanju najbolj zanesljivo podporo. Hkraä nas spodbuja, naj v življenju nikoli ne obupamo. Ko je Jezus na veliki petek kot žrtev človeškega sovraštva in hudobije umrl na križu, so njegovi učenci začeU odhajati domov, saj se jim je zdelo, da je vsega konec. Na velikonočno jutro pa se je pokazalo, da so prehitro obupali. Najtudinam morebitni neuspehi, porazi, izgube ali nesreče ne vzamejo veselja do življenja, zaupanja i; dobroto in ljubezen ter vere v smisel poštenega in plemenitega ravnanja. Velika noč naj vsem prinese novega življenjskega optimizma, radosti in vztrajnosti v prizadevanja za dobro, saj v tem prizadevanju nismo prepuščeni samim sebi. Z nami je Vstali Gospod. To je pravi in prvotni namen velikonočnega veselja in praznovanja. Takih velikonočnih praznikov potrebujemo in vam telim, naj bodo letos posebno srečni in blagoslovljeni. števati, da je v Evropski skujh nosti 27 držav, med katerimi sta samo dve, Francija in Belgija, izključno proti krščanstvu. Evropske države lahko razdelimo na tri skupine; tiste, ki se zavzemajo za omenjanje krščanskih korenin, dve državi od tega odstopata in vmes so nekatere države, ki pravijo, da jih nič ne moti in da to sprejemajo. Dr. Anton Stres, marca ste postali drugi človek med slovenskimi škofi. Kaj to pomeni? Biti podpredsednik Slovenske škofovske konference ni kaj posebnega, kajti glavni je predsednik. Nalo^ nas škofov v tem trenutku je, da v novih okohščinah vodimo cerkev, ki naj na nove izzive čimbolj ustrezno odgovarja. Kako |e s prostori škofije. Boste ostali tu, kjer ste ali se boste odločili za novogradnjo? Glede prostorov škofije je bUo več dilem, na koncu sta ostali dve; aU pozidati novo stavbo na praznem prostoru nasproti stolnice ali ostati tu, kjer smo, v prostorih Mohorjeve družbe na Prešernovi 23. Ko smo na seji duhovniškega sveta o tem razpravljali, je pater Branko Cestnik, ki je tudi tajnik škofijskega pastoralnega sveta, zelo lepo povedal. Če bomo gradili nove prostore, bo to Vatikan na robu mesta, če pa ostanemo tu, büa naša odločitev lahka, ostali bomo v sedanjih prostorih, ki jih bomo odkupili. Mohorjeva družba nam je šla v začetku nastanka škofije zelo na roke in smo ji za to hvaležni. Sredi življenja je naše mesto. Ali ste po letu dni škofo-vanja v Celju zadovoljni? V Celju sem zelo zadovoljen, saj je to moje domače mesto. V vsakem mestu, kjer sem živel in delal, sem se vsaj v začetku počutil bolj tuje kot v Celju. Kaj nam sporočajo velikonočni prazniki? Da človek ne sme nikoli obupati! Hvala Bogu, da imamo te praznike. Velika noč nam govori o tem, da nimamo pravice obupati in odnehati. Moje velikonočno sporočilo je, da vas naj velika noč utrdi in da novih moči, optimizma in volje ter zavedanja, da je Bog z vami. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ m NOVI TEDNIK Faksua 9 skupina sadfe csss^ skupina škrobna žmla |POZOB,HUPPES Horuk V referendum Prshnnska piramida Hujšati ob velikonočnih dobrotaii Slabe prehranske navade - Zmernost pot do uspeha Prehranske navade Slovencev so slabe. Pojemo preveč soli, hrano dosoljujemo, jemo preveč, le polovica nas zajtrkuje, še manj malica in večina nas užije kosilo pozno popoldan. Za tretjino premalo pojemo sestavljenih ogljikovih hidratov, premalo sadja in zelenjave, balastnih snovi in kar za tretjino preveč pojemo maščob ter enostavnih ogljikovih hidratov. Tatjana Škornik - Tovornik, sanitarna inženirka, zaposlena na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, je na zadnji delavnici govorila o pre-hranski piramidi in sestavljanji! jediliiika s pomočjo enot. »V trgovini preberite, koliko gramov maščob vsebuje izdelek, ki ga kupujete, ne kupujte kisle in sladke smetane, polnomastne majoneze, maslenega peciva, piškotov WTWMfi z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM'CEUE ko, da bo vaša telesna teža normalna in bodite dnevno telesno aktivni. Alkohol škoduje zdravju. Zdrav krožnik naj vsebuje dve petini priloge in prav toliko zelenjave, petino krožnika naj pokrivajo meso in mesni izdelki, lahko dodate še juho, skodelico solate in rezino kruha. ter rdečega mesa in ne pretiravajte z alkoholom,« je našim «hujšarjem« polagala na dušo. Prehranska priporočila pravijo, dauživajtevčimbolj pestri hrani, pretežno rastlinskega izvora večkrat na dan, ob vsakem obroku jejte kruh, žitarice, testenine, kaše, riž ali krompir. Mastno meso za- menjajte s stročnicami, ribami in pustim mesom, dnevno uživajte zmerne količine posnetega mesa, hrano pripravljajte s čim manj maščobami, jejte čim manj slaščic, sladke pijače pa nado-mesüte z naravnimi sokovi in vodo, ne jejte že pripravljene slane hrane in je ne do-soljujte pri mizi. Jejte toli- prazniki Na krožniku naše udeleženke zdravega hujšanjaMl-haele Čelik se je že marsikaj spremenilo- »Prejšnji teden nisem zaužila nobenih maščob in sladkarij. Veliko je zelenjave in sadja ter malo mesa. Se pa še vedno učim zjutraj zajtrkovati. Spijem skodehco čaja namesto kave, za malico pa rezino kruha in jabolko.« Polona Turnšek spretno dobiva bitko s kilogrami. »Držim se prehranske piramide in z 99 kilogramov sem prišla na 93, rada bi jih izgubila še okoli 20.« Suzana Drapič pa odslej bolj z veseljem posega po pol-nozrnatem kruhu. »Ne počutim se več napihnjeno in spijem več tekočine, kilogrami se počasi in zmerno poslavljajo.« Ob misli na prihajajoče praznike, ko se bodo po večini gospodinjstev mize ši-bile pod kaloričnimi dobrotami, je marsikoga stisnilo v želodcu ... Škornik - To-vornikova svetuje, da ostanite zmerni. »Tudi pri izbiri velikonočnih živil bodite pozorni. Izberite šunko z manj maščobami, ne pre-riravajte z jajci in potico, privoščite si kozarec rdečega vina,« MATEJA JAZBEC Kaj nam pravzaprav Hrvati hočejo? Zakaj imamo z njimi kar naprej probleme, zakaj? Zakaj se je Podobnik tako razjezil, da bo celotno Slovenijo skušal pripeljati do referenduma? Smo zato, da se Hrvaška sprejme v evropsko skupnost? Kaj so nam storili? So zgodbe o neprijaznih Hrvatih, ki jih občasno poslušam, resnične ali mi jih pripovedujejo tip, ki se še na navadno gostihiiš-ko oliko niso privadüi in v svoji objestnosti ukazovalno in vzvišeno hruhjo na gostinsko osebje, kot da bi kupili njih in ne kavo in podobno? Ampak res, kaj konkretno slabega so nam storili Hrvatje, česar verjetno mi njim nismo? Mislim, da prav nič, celo skupaj smo držali v najpomembnejših zgodovinskih obdobjih, celo neverjetno podobne smernice smo imeli vedno. Nekatere moti, da so nacionalisti. Kot da mi nismo. Toda realno vzeto, sodobno gledano, kakšna neumnost, kakšna priüehnost je zdaj to, da bi mi, zgolj mi, odločaU, če naj jih Evropska unija sprejme medse, v zbir narodov. Pred časom so v skupnost sprejeli še dve članici, Romunijo in Bolgarijo, verjetno ne zato, ker sta gospodarsko uspešnejši ali re-camo kulturno primernejši kot Hrvaška. Zagotovo tudi ne zato, ker sta recimo uspešnejši v odkrivanju korupcije, kje pa. Zato ker imata potencialno ogromen trg? Mogoče, verjetno pa predvsem, ker sta s svojo poceni delovno silo in predvsem lego ob Črnem morju geostrateško precej pomembni. Pa Hrvaška? Evropa jo lomi počasi» korak za kor^om; sprostitve pri možnosti nakupa nepremičnin so recimo eden izmed teh korakov, okoli katerega se tako zelo radi pogovarjajo. In seveda, ko bo vse nared, ne skrbite. Hrvaška bo v hipu bogatejša za nekaj luksuznih hotelov, na Jca-terih se bodo svetili napisi Meridien, Sheraton, Hilton Piše: MOHOR HÜDEJ mohorh@hotmail.com (no, Dubrovnik ga že ima), Novotel ... Dragi moji, ideja, da bomo mi usövili pot Hrvaške v Evropo z nekakšnim referendumom, je seveda bizarna, če ne popolnoma neumna in kaj laičnega se lahko spomni zgolj človek, ki je anahron, seveda pa mu ne manjka samovšečnosti in tako potrebnega provindalizma, ki je za tovrstno početje nujen. Obstaja zgodba o dveh bratih, ki sta podedovala neko določeno posest in po smrti svojih staršev sta se sprla, komu kaj pripada, do te mere, da sta za pomoč pri razsoji poprosila v tistih časih še seveda nekega vaškega modreca, če jima pravično razdeli posestvo. Njegov odgovor je bil preprost, eden izmed bratov naj razmeji posestvo, drugi pa bo izbiral, kateri del bo vzel. Ni treba omenjati, da je bila razdelitev kar se le da pravična, Vsak je dobil svoj del.. Ozemeljski spor med Slovenijo in Hrvaško je seveda bistveno bolj zapleten, vsak že ima svoj kos ozemlja, prepiramo se za »pošteno« razmejitev, do katere očitno pač ne moremo priti sami. Tako eni kot drugi imamo svoje interese, svoje argumente, ki so očitno diametralno nasprotni, tako da je . sporazum očitno nemogoč, kaj še preostane? Glede na to, da nisem strokovnjak na tem področju, lahko zgolj laično ugotavljam, da je za razrešitev potrebna politična volja za konsenz ali dejansko zunanja arbitraža, zakaj ne, da se le končno razreši povsem nepotrebna slaba volja. Referendum, kot je predlagano, pa nam je zgolj v sramoto. : Želja lahko postane resničnost titimtiiiii, , Fotografija iz prvega zvezita zbornika l^po mesto dolcazuje. kalco čista je bila nekoč Savinja. Zgodovina društva v zborniku 'I\iristično društvo Celje načrtuje v štirih letih še pet snopičev zbornika ■niristično društvo Ceije, ki ima danes okoli sto aktivnih članov, v najboljših letih pa jih je bilo tudi preko tisoč, je v sredo predstavilo novo številko svojega glasila Lepo mesto. Gre za prvi zvezek obsežnega zbornika, ki je začel nastajati ob lanski 135-letnici društva. Novo Lepo mesto nosi tudi naslov Edicija 1871, ki je leto uradnega nastanka tega nepogrešljivega mestnega društva. V prvem zvezku so zajeli obdobje od ustanovitve društva, ki ga je potrdila pokrajinska oblast v Gradcu, s sklepom pa ustanovil takratni mestni svet, do leta 1941. V zvezkih, ki bodo izhajali vse do leta 2011, ko bo društvo slavilo 140-letnico obsto- ja, bodo objavili obširna in zanimiva gradiva o delovanju društva. Predsednik turističnega društva Matija Golner je ob predstavitvi prvega snopiča povedal, da lahko prihodnje leto pričakujemo izid tematskega snopiča o celjskem Starem gradu in o vseh dejavnostih turističnega društva, povezanih z njim. »Leto zatem bo izšel snopič, ki bo predstavljal dejavnosti društva, povezane z nastankom in razvojem Mestnega parka. Prav naše društvo je dalo pobudo zanj in dolga leta imelo v njem tudi svojo drevesnico. V snopiču, ki bo izšel leta 2009, bomo predstavili društveno informacijsko dejavnost, pri čemer je poglavitna zanimivost, da smo imeli že leta 1928 v mestu turistično informacijsko pisarno. V na- slednjem snopiču bomo predstavili še srednjeveško zgodovino mesta in zgodovino prirejanja srednjeveškega dne v organizaciji društva, zbirko pa bo zaključil pregled delovanja in dosežkov društva v letih od n. svetovne vojne do danes,« je načrte predstavil Golner. Prvi predstavljeni snopič je nastal v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje, njegova avtorica je dr. Ivanka Zaje Cizelj, izšel pa je v 500 izvodih. Zbornik v besedi, slikah in faksimilih dokumentov obuja najuspešnejša leta delovanja društva, tudi dogajanja leta 1937, ko je bilo Celje razglašeno za najlepše mesto v takratni kraljevini Jugoslaviji. Publikacijo je mogoče dobiti na sedežu društva. BRST Risbe otrok o poplavah Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, izpostava Celje je na prostoru Poklicne gasilske enote Celje včeraj pripravila zaključno prireditev regijskega natečaja likovnih in literarnih del na temo Naravne in druge nesreče - Poplava. Na natečaj so dobili 150 Ukovnih in 11 literarnih del šolskih in predšolskih otrok, sodelovali pa so tudi učenci TEDNIK mm Adrenalinček zaživel V Celju so odprli največje mestno otroško igrišče pesmicami so otroci iz enote Živ-žav vrtca Zarja pospremili otvoritev novega in doslej največjega otroškega igrišča v Mestni občini Celje. Postavili in izredno lepo uredili so ga za športno dvorano Zlatorog. Gre za veliko pridobitev občine, saj bodo otroci lahko, kot je ob otvoritvi povedal župan Bojan Šrot, tam temeljito razvijali svoje gibalne sposobnosti. Je pa tudi edino igrišče v občini brez mivke, Igrišče je namenjeno vsem otrokom od 2. do 15. leta starosti. Opremljeno je z najsodobnejšimi igrali danske izdelave. »Igrala so stala 100 tisoč evrov, priprava terena z ograjo, potmi in podlago pa 144 tisoč evrov,« je povedala vodja oddelka družbenih dejavnosti v občini, Polona Ocvirk. Igrišče bo vzdrževalo podjetje Ravago, ki je dobavitelj igral. Vsa igrala imajo ^rancijo 10 let, njihova življenjska doba pa naj bi bila kar 25 let. »O varstvu otrok na igrišču za zdaj še nismo razmišljali, igrišče samo pa je varovano in izven obratovalnega časa, ki je za zdaj med 9. in 20. uro, tudi zaklenjeno,« je povedala Oc-virkova. Ker bo igrišče v kratkem tudi osvetljeno, odgovorni in zlasti otroci upajo, da ne bo postalo tarča van-daiov. Za zdaj nosi igrišče, katerega varovalno betonsko škaipo so poslikati otroci iz Osnovne šole Frana Krajnca, ime Adrenatinček. A v občini so že odprli natečaj za izbiro imena. Otroci iz vseh šol in vzgojno-varstvenih zavodov ga bodo izbirali do konca leta, BS Foto: SHERPA iz šol s prilagojenim programom. Posebna komisija je pregledala vsa prispela Ukov-na in literarna dela ter nagradila 17 likovnih in 5 literarnih v štirih kategorijah. Vsa nagrajena dela so poslali tudi na državni natečaj. Za vse ustvarjalce, mentorje in starše so ob podelitvi priznanj poklicni gasilci pripravili ogled opreme in sredstev, ki jih uporabljajo pri reševanju, prikazali pa so tudi ukrepe ob poplavi oziroma naravnih in drugih nesrečah, Vsa nagrajena dela so bila na dan zaključne prireditve na ogled v prostorih poklicnih gasilcev. TV «t A o VRTCI Mestne občine Celie obveščamo, da je VPIS OTROK NOVINCEV od11.doM.oprilci2007 VRTEC ANICE ČERNEJEVE CEUE vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Vpisujemo v enohnh: SONCE, Kajuhova ulica 5 telefon: 428 64 54 MAVRICA, Čopova jlicc 21 425 38 40 E-p05ta;vrtec.0nice-cernejeve®guest.arnes-si Spletne stroni: www.v-acernejeve.ce.edus.si VRTEC TONČKE ČEČEVE CEUE vsak delovni don od 8. do 16. ure. Vpisujemo v enotah; CENTER, Kocenova ulico 10 telefon; 428 25 80 GABERJE, Mariborska cesta 43/a 425 70 36 HUDINJA, Ulica frankolovskih žrtev 38 541 44 91 E-pošfa; v rtec. ton cke. ceceve@si o I, net Spletne strani: www.rcc-irc.si/vrtec VRTEC ZARJA CEUE vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob torkih do 16. ure. Vpisujemo ŽIV ŽAV, Zagajškova ulica 8 telefon: 426 64 00 E-pošta:vrtec.ce-zaria@guest.arne5.5i Spletne stroni: www.v-zarja.ce.edus.si WITSMII Strah pred rotvajlerjem So opozorila stanovalcev v Parižljah res nepotrebna, ker naj bi bila rotvajler in irski seter pod nadzorom in nenapadalna? v razmeroma mirni soseski Parižlje v BraslovCah se bojijo psa pasme rotvajler. Sosedje Seličevih, lastnikov psov rotvajlerja In Irskega setra, so vsak dan v strahu za svoje otroke, ne počutijo se varne na svojih vrtovih, dvoriščih in cesü. Rotvajler Cezar, ki naj hi hil nevarnejši od oheh, star približno dve leti in pol, težak okoli 55 kilogramov, je pogosto spuščen brez nagobčnika. Pred dnevi sta oba psa z renčanjem in v napadalni drži pot zaprla eni od sosed. »Ko sem se vračala iz večernega sprehoda po cesti mimo njihovega dvorišča, sem naeniyat zaslišala renčanje obeh psov. Zapodila sta se proti meni in renčala. V afektu sem se zadila na njiju z glasnim ej, ej in k sreči sta se ustavila,« pripoveduje Maja Kitak. Takrat je iz hiše prišla mama lastnice psov Petre Se-lič in Kitakovi dejala, da sta ji psa ravno ušla in naj ne bo prestrašena, saj da ni nič hudega. Kitakova je odhitela v hišo in poklicala poUdjo. Policista, ki sta po besedah Ki-takove lastnici psa napisala položnico v višini 800 evrov, sta Kitakovi še dejala, da je le zahvaljujoč njeni reakdji ob tem, da seje ustavila in ni tekla pred psoma, ostala »cela«. Kdaj bo podivjal? Strah pred rotvajlerjem v stmjeni soseski traja slabo leto dni. »Pogosto pride k hiši in samo strmi,« pove Kitakova, Id ima dva majhna otroka. »Ko se zunaj igrata, vozita s kolesi in rolkata, mora biti vedno nekdo zraven. Potreben je le Oba psa sta odslej zaprta v pesjaku, katei napačen trenutek in vsega je laliko konec. Če do sedaj še ni bilo najhujšega, ne more biti to garancija, da smo lahko varni.« Tudi ostali sosedje se bojijo, kdaj se bo spravil na katerega od njihovih otrok, predvsem vnukov, ki se radi igrajo okoli hiše. »Ne pustimo jim, da bi se sami igrali pred dvoriščem ali na travi za hišo, saj nikoli ne vemo, kaj se lahko zgodi,« še pove ena od sosed. »Ko ga vidim, da je spuščen, ne upam odnesü smeti,« pove najbližja soseda Seličevih, ki za psoma pogosto pobira iztrebke, ki ostajajo vsepovsod- »Psa nista poslušna in ne ubogata, ko jih lastnica kliče. Že lani marca smo jih opozorili, da sta Ce- 1 inšpekcija. 1 irski seter Roni lahko . Če je nekdo zraven psa, on pa brez nagobčnika in povodca, zame ni nadzor. Lastniki nas odslej grdo gledajo, namesto, da bi bili zadovoljni, da smo jih opozorili,« še pove sosed Seličevih. Rotvajler Cezar se /e pogosto prosto rn brez nagobčnika sprehajal po soseski, kjer ne manjka majhnih otrok. Na veterinarski postaji Žalec poudarjajo, da sodi rotvajler med nevarne pse. Vsak pes, ki se prosto sprehaja brez nadzora, je lahko nevaren, saj njegovih reakcij ne poznamo. Na neželen način običajno reagira tudi več psov skupaj. Značaj psa, ne glede na pasmo, pa je v veliki meri odvisen od značaja njegovega lastnika, še poudarjajo. Seličeva pravi, da ima psa pod nadzorom, kar pomeni, da sta »zaprta v pesjaku, ko sta prosta, pa je vedno nekdo zraven ali sta na povodcu.« Nagobčnika ne omenja. »Zaenkrat ni noben od psov nikogar napadel ali ugriznil in ga tudi ne bo, kljub temu, da k njim prihajajo gostje, saj imajo gostilno,« še pove, »Če pes leži in gleda otroke, pa to ni smrtni greh, Iz nič delajo slona.« Psa naj bi bila odslej le pogosteje zaprta v pesjaku in pod nadzorom. Ali je na to vplivalo opozorilo policistov in prestrašenih sosedov, ostaja vprašanje. Kot ostaja upanje, da nam ne bo treba poročati o tragediji zaradi psa, ki jih pri nas ne manjka. MATEJA JAZBEC ivmozirski kotlovnici Toplota iz kotlovnic v Mozirju in Lučah so v torek odprli dve manjši kotlovnici oziroma mikrosiste-ma daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. S tem so zaključili projekt »Gef - Odstranjevanje ovir za povečano izrabo biomase kot energetskega vira«, v okviru katerega je zraslo osem kotlovnic v skupni vrednosti 11,8 milijona dolarjev. K vsoti je svetovni okolj-ski sklad prispeval dobro tretjino, četrtino so dodali občine oziroma zasebni investitorji, projekt pa so izvajali pet let. V tem času so poleg omenjenih na Celjskem zrasle še kotlovnice na Vranskem, v Ločah in Solčavi. V Mozirju bodo ogrevali upravni in tri trgovske centre, v Lučah pa poleg inštitucij nekaj individualnih porabnikov. V Mozirju je podobna kotlovnica ob šoli, z njo bodo med drugim ogrevali tudi športno dvorano, po besedah župana Iva Suhoveršnika pa v središču kraja načrtujejo gradnjo tretje kotlovnice. Ob odprtju kotlovnic je minister za okolje Janez Podobnik poudarja] pomen biomase, sicer pa so podrobnosti o projektu Gef predstaviU na novinarski konferenci. Država je solastnica vseh osmih kotlovnic, po besedah Franca Beravsa iz Ekološkega sklada pa namerava svoje deleže odprodati, denar pa naložiti na poseben sklad, ki ga bodo oblikovali za gradnjo novih sistemov za daljinsko ogrevanje. Čeprav v ministrstvu za okolje m prostor projekt ocenjujejo kot zgodbo o uspe- hu, pa vse le ni teklo tako gladko, je opozoril Rok Su-hodolnik, direktor Ekoena, ki je koncesionar za gradnjo kotlovnic na območju Zgornje Savinjske doline. »Dolga pot je bila, pri registraciji, uskladitvi, ustanavljanju podjetja ... Groza me je, če se spomnim na naslednje projekte, predvsem ppirna-te vojne,« je omenil Suho-dolnik, ki je med prvimi pred desetimi leti začel v domači hiši z ogrevanjem na lesno biomaso. Ob tem je Suhodolnik, ki se sicer ukvarja z distribucijo kotlov na lesno biomaso, zagotovil, da se zaradi zasebnega kapitala in tehnične dovršenosri projekta ne more ponoviri zgodba gomjegrajskega podjetja Engo. US , NA KRATKO Pobrali 300 kubikov odpadkov POLZELA - Občina je skupaj z društvi in občani konec tedna pripravila akcijo čiščenja okolja. Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu se je akcije udeležilo 330 občanov iz 33 društev, kar pomeni, da je uspela v pravem pomenu besede. Po ocenah organiza- torjev so zbrali okoli 300 kubičnih metrov odpadkov, od tega so jih 70 odstotkov nabrali v akciji, ostale odpadke pa so v zbirni center v Andraž nad Polzelo pripeljali občani sami ter jih oddali na posebej pripravlja na mesta za odlaganje. Z akcijo so zadovoljni, pokazala pa je tudi, da je v zavest ljudi že prodrla misel, da je potrebno biti do narave, prijazen in spoštljiv. TT Velikonočna akcijska prodaja poliištva ŠEHTJUB I LAŠKO 12 Privajanje na funkcijo z laškim županom o naložbah in aktualni problematiki v občini Franc Zdolšek |e vodenje občine Laško prevzel novembra lani. Kot pravi, se še vedno privaja na župansko funkcijo in spoznava svoje delo. Kar ni nič neobičajnega, glede na to, da v svojem življenju, pred kandidaturo za župana, tako pravi, v občinski stavbi ni bU več kot trikrat Kljub te-rau je že začel izpolnjevati svoje predvolilne obljube. Med njimi je tudi ureditev parkirišča za osebna vozila v Rimskih Toplicah, ki so ga pravkar posodobili in za kar bo občina odštela približno 52 tisoč evrov. Sicer občino Laško v tem mandatu čaka kar nekaj večjih naložb. »Med pomembnejšimi investicijami bosta nov zdravstveni in gasilski dom v Rimskih Toplicah. Sledila bo tudi izdelava projektov za telovadnico in igrišče pri OŠ Antona Aškerca v Rimskih TopUcah in za šolo v Šentrupertu. Prav tako pripravljamo vse potrebno za gradnjo vrtca v Debru. Pivovarna Laško pristopa k sanaciji glavnega mostu čez Savinjo. Projekti so že narejeni in mislim, da bodo s sanacijo začeli že aprila ah maja, tako da bo most do Piva in cvetja kot nov.« Kdaj bo pa Uško dobilo svojo tržnico? Tržnico bomo odprh že ta mesec, tako rekoč je že zgrajena, nahaja pa se pri trgovini Hiš v starem mestnem jedru Laškega. Pred jesenskimi lokalnimi volitvami je bilo kar nekaj burnih razprav o obvozni cesti Rimske Toplice-Se-nožete. V igri je bilo več tras, Franc Zdolšek ena naj bi šla celo skozi zaš-äten zdraviliški park. Seveda je stroka temu nasprotovala. Katera trasa pa je trenutno najbolj aktualna? Zaenkrat še ni končne odločitve, katera trasa bo izbrana. Na občini si želimo, da se trasa ne bi spreminjala ter da bi bil dostop na Senožete po obstoječi cesti... ... čemur pa nasprotuje investitor. Z investitorjem bomo poskušali najti rešitev. Kako boste rešili zadevo glede sporne kanalščine, za katero je Ustavno sodišče lani ugotovilo, da jo je občina neupravičeno zaračunavala občanom? Sprejet je že nov odlok, s katerim je občina nadomestila spornega. Kdaj bodo morali občani, ki so zahtevali vračilo že plačanega zneska, poravnati novo dajatev? V zadnjem obdobju smo vse süe usmerili k pridobivanju morebitnih nepovratnih sredstev. Smo tudi v dogovoru s koncesionarjem, podjetjem WTE, da bi prispevek obča- nom zmanjšali Sicer pa, dokler gospodinjstva ne bodo priključena na lU-nalizacijski sistem, jim tudi ne bo treba plačevati nobene dajatve. Tistim, ki vračila denarja niso zahtevali, jim bomo razliko vrnili z obrestmi vred. Razvoj turizma bo v občini Laško prinesel več kot 300 novih delovnih mest. V kolikšni meri bo to zmanjšalo brezposelnost v občini? V Rimskih Toplicah so že obljubili, da bodo imeli brezposelni možnost in prioriteto pri zaposlitvi v termah. Verjetno pa bo neka strukturna brezposelnost kljub temu ostala. Z novim letom ste uvedli denarne nagrade za novorojenčke v višini 100 evrov na novorojenčka. Bo to po vašem mnenju pripomoglo k večji rodnosti v občini? Drži, da je rodnost v občini Laško zelo nizka, vendar bi morala k tej problematiki resneje pristopiti tudi država. Je pa denarna nabada, ki smo jo uvedli, po mojem mnenju vsekakor lepa vzpodbuda parom, ki se odločajo za otroka. Kako to, da ste kar dva podžupana? Vprejš-njih mandatih je bil vedno po eden. Eden od vzrokov je, da župansko funkdjo opravljam nepoklicno in zato poUebujem več pomoči pod^panov. En podžupan prihaja iz Rimskih Toplic, dru^ pa je iz vrst mladih, ki so bili v preteklosti potisnjeni ob rob dogajanja. Mislim, da jima dela ne manjka. BOJANA AVGUŠTINČIČ Sizif, pripravi se! Vprvo branje svetnikom je v sredo končno romal predle^ proračuna Občine Šentjur za leti 2007 in 2008. E)ve-letni predlog je ambiciozno razvojno ter investicijsko naravnan. Razprava po predstavitvi je bila dolgotrajna, izid ob glasovanju pa - presenečenje. Izid? 26 proti O za proračun. Do drugega branja pa bo treba postoriti še marsikaj. O predlogu proračuna smo podrobneje poročali že minuli teden, ko ga je na novinarski konferenci predstavil šentjurski župan mag. Štefan Tisel. V sredo pa so glavno besedo imeli svetniki. Jože Korže (SDS) je predlagal več dodatnih vsebinskih določil, pogrešal nekatere projekte, predvsem pa več sredstev iz državnega proračuna. Mag. Marko Diaci (SMS) je bil pričakovano oster, mimogrede je okrcal tudi sedmo silo, ki naj bi krivdo za tako pozno pripravo proračuna valila na politično klimo po volitvah, medtem ko je po njegovem to izključno odgovornost občinske uprave. Glede proračuna pa: »Lahko se obljubi vse živo, papirprenese vse.« Presenetljivo kritičen pa je bil Jože Artnak (LDS), ki meni, da je takšno zavlačevanje s proračunom nesprejemljivo. Pripombe svetnikov so se pričakovano nanašale na nekatere kritične cestne odseke, ki jihvdveletnemnačttn niso našli. Pojavili so se predlogi, da se ukin^o športne zveze in ustanovi javni zavod, ki bi zadeve dokončno uredil. Večkrat je bila omenjena vodooskrba Loke pri Žusmu in gasilstvo, ki naj bi mu namenili odločno pre malo sredstev. Nekatere krajevne skupnosti naj bi bile pri investicijah ponovno prikrajšane. Naštelo je zgolj vrh ledene gore. Kot je komentiral direktor občinske uprave Jože Palč-nik, bi büo sa izvedbo omenjenega potrebnih mnogo več sredstev, hkrati pa je povedal, da ni zaznal kakšnih temeljnih pomislekov glede proračuna. Kar so svetniki z ^sovanjem po prvem branju tudi {Kitfdili, saj so proračun podprli soglasno, vendar s pripombo, da bodo drugi osnutek podprli le, če bodo v njem upoštevane vse njihove zahteve. Občinski upravi in županu so tako podali neke vrste zaupnico, vendar ju hkrati postavili pred nalogo, vredno samega Sizifa. POLONA MASTNAK NOVI TEMI Kdaj ravnatelj, Icdaj tajnilc? Svetniki občinskega sveta Dobje so v torek med drugim razpravljali tudi o novem ravnatelju, prvi razpis je namreč propadel. Občina je dobila nov proračun, ni pa še jasno, kdaj bo dobila novega tajnika uprave. Na dnevni red seje je župan uvrstil tudi oblikovanje obrazloženega mnenja o kandidatih za ravnatelja OŠ Dobje, ki jo že od lanskega poletja vodi kot v^ilka dolžnosti ravnatelja Stanislava Hor-vatič. En razpis za novega ravnatelja je vmes propadel; spomnimo, da je občinski svet še v prejšnji sestavi podprl Vincenca Freceta, ki ga je svet šole zatem oktobra lani imenoval za ravnatelja. Po dolgotrajnem čakanju na potrditev s strani šolskega ministra so prejeli zavrnitev. Sledil je nov razpis, na katerega se je prijavilo pet ustreznih kandidatov. Svetniki načeloma niso imeli posebnih pripomb na njihove programe, vendar so izpostavili Ksenijo Kraševec, Suzano Pleme-nilaš Centrih in Vincenca Freceta. Z željo, da bi novi ravnatelj dokončno razrešil nesoglasja na šoh. Dolgotrajni postopek za izbiro se tako nadaljuje. Tesno, s štirimi glasovi za in tremi proti, so svetniki izglasovali proračun za letošnje leto. Predvidenih je 783.354 evrov prihodkov in milijon 356.639 evrov odhodkov, svetniki pa so potrdili še program prodaje občinskega stvarnega premoženja. Odprto ostaja vprašanje, kdaj bo občina dobila novega tajrtika uprave. Prejšnji tajnik Franc Leskovšekjenamreč zdaj pro- SLIKOPLESUltfTVO INPOUGANJENDOV iznAsnčNiNius mum fesionalni podžupan. Nekatera pooblastila tajnika so zaenkrat prenešena na eno od dveh uslužbenk občine, pri tem pa še ni znano, kdaj bo objavljenra^is. Svetiiika Karla Cadeja je zato zanimalo, kje v proračunu so predvidena sredstva za plačo tajnika. Vzel bi jih kar iz postavke, namenjene gradnji večnamenskega objekta in sicer tisti del za izgradnjo neprofitnih stanovanj. Sicer pa se razprave svetnikovvDobjutakoahdm-gače razplamtijo ravno na tej točki. Za Čadeja zgodba še ni končana, ponovno je bilo slišati namige, da se zna zadeva znajti na sodišču. POLONA MASTNAK bauniasšs Uspešna podjetja imajo uspešne in samoiniciativne sodelavce! S poslovnimi enotami na več kot 130 lokacijah v Avstriji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, Hrvaškem, v Romuniji in SI>In ko prelistavamo njuno skupno slikanico Sto ugank, se na- tzvima slovenska slikanica 2007 šim očem odpirajo živo pisane poljane podob in podobic, besed in verzov, med katerimi lahko vedno najdemo še kaj neznanega.« Uganke, ki so zdaj zbrane v slikanici Sto ugank, so začele nastajati pred približno šestimi leti, kot se spominja Anja Štefan: »Z Jelko Reichman sva se takrat menili, da bi skupaj pripravili tanjšo knjižico živalskih ugank, Začelo se je pa tako kot z vsemi mojimi knjigami - s postopnimi objavami v revijah Ciciban in Cicido. Tam so uganke izhajale mesec za mesecem, potem pa na- ma j e z Jelko Reichraan šlo delo tako dobro od rok, tako lepo nama je bilo tudi delati skupaj, da sva z živalskih ugank prišli tudi na i^anke o vsem, kar je okrog nas.« Tako sta prišli do številke sto. In tudi tu se nista ustavili: «Zdaj, ko je knjiga zunaj, še kar naprej sestavljava u^nke, tako da ne vem, mogoče bo še kdaj kaj,« pravi Anja Štefan. Uganke za otroke, risanje Kot pravi Anja Štefan, očitno precej dobro čuri, kaj je otrokom blizu. Dodaja, da so ji všeč podobne stvari kot ourokom. Kljub temu pa svoje uganke vedno najprej »preveri« kar pri svojih otrocih: »Mislim, da ni uganke v knjigi, ki je ne bi takoj, ko je nastala, zastavila svojim otrokom doma. Je pa tako, da dosti nastopam po šolah in vrtcih in lam rada povem kakšno uganko, ker vem, da so otrokom všeč. Uganke so tudi nekaj takega, s čimer v hipu uloviš pozornost otrok. Otroci jih imajo radi, mi pa tudi.« Slikanica pa ne bi bila slikanica, če ne bi imela ilustracij, Jelka Reichman že leta navdušuje otroke (tudi tiste tnalo starejše) s svojimi ilustracijami. Mimogrede, Herman Lisjak, ki ima svoj muzej znotraj Muzeja novejše zgodovine Celje, je prav tako nastal z barvicami Jelke Reichman. Sama pravi, da riše bolj ali manj zase: »Vsa lupina se ti stara, popolnoma dru^čen postajaš, daleč od tistega, ko si bil otrok, mlada punca... Ampak v notranjosti si pa še vedno isti. Vse tisto, kar te je veselilo in kar je tvoje, ostaja. In kar ni tvoje, nikoli ne pridobiš, Jaz rišem zase, kot da je to terapija, da sebi pomagam živeti, da preživim vse tisto, kar ni prijemo.« Jelka Reichman je avtorica ilustracij pribhžno dvestotih shkanic. Niti sama ne ve števila. Zato bi se tudi težko odločila, katero izmed svojih slikanic ima najraje. Pravi pa, da je zelo veliko odvi- Poleg zmagovalne slikanice so bile za nagrado no-minirane še slikanice Pe-pelka vprevodu Polonce Kovač z ilustracijami Alenke Sotüer, Zverinice Miklavža Komelja. ki jih je upodobil Marjan M an ček, Ravno prav velik avtorice Nataše Konc Lorenzutti in ilustra-torke Ane Zavadlav ter slikanica Kako sta Bibi in Gu-sti porabljala prepir Ide Mlakar z ilustracijami Kristine Krfain. Zmagovalna in nominirane sUkanice bodo prejele nalepke z znakom nagrade oziroma nominacije. s katerimi bodo založniki opremili naklade. Moje »odštekanoff mesto še vedno ste vabljeni k sodelovanju v nagradnem razpisu, za katerega potrebujete malo smisla za pisanje. Z objavo svojega besedila si boste prislužili mesto v skupini nagrajencev, ki jih bomo ob koncu akcije v sodelovanju z Mestno občino Celje popeljaU po mestu z okolico in izlet zaključili s kosilom. V skupini so že štirje nagrajenci. Pričakujemo čim bolj zabavno in duhovito, drugačno in »odštekano« besedilo, ki nam ga boste poslali na temo obiska tujca v Celju. Lahko temelji na resničnih dogodkih ali pa je povsem domiš- ljijsko. Po dolžini naj ne presega 3.500 znakov, Če boste pisali na računalnik, kar je za nas tudi najbolj pripravno, oziroma največ dve na roko napisani strani. K sodelovanju vabimo predvsem številne mlade iz osnovnih in srednji šol, kjer imajo novinarske, literarne in podobne krožke. Vaše prispevke pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Moje »odštekano« mesto ali na tednik-@nt-rc.si. www.novitediiik.coiii sno od avtorja besedila: »Če je avtor močan, potem te potegne. Tako kot močan plesalec. Četudi sama nisi ne vem kako dobra plesalka, bo z močnim plesalcem šlo. Dober avtor veliko pomeni, na primer France Prešeren, Srečko Kosovel, Anica Čer-nejeva, Kajetan Kovič, Leopold Suhodolčan, zdaj pa Anja. Anja je čudovita, Anja je steber mladih pisateljev« Najbolj se bodo zmagovalne in tudi nominiranih slikanic razveselili otroci. Za otroke v celjski bolnišnici pa so že poskrbeli, saj je zbornica založnikov in knjigotržcev otroškemu oddelku podarila veliko zbirko slikanic. ŠPELA OSET Sporočila na steklu in keramiki Dijaki 1, in 2, letnika umetniške smeri Gimnazije Ce-Ije-Center so v sodelovanju s Kihjem iz Liboj in Steklarsko novo iz Rogaške Slatine ter pod mentorstvom oblikovalke Mojce Šmit pripravili razstavo Sporočila na steklu in keramiki. Odprli jo bodo danes, v petek, ob 17, uri v Galeriji likoviuh del mladih Celje. Razstava bo na ogled do 6. maja. BA Vabljeni v Indijo Koromandijo Internet kavarna Stane iz Celja se bo za en mesec spremenila v Indijo Koromandijo. Tako je namreč naslov fotografske razstave, ki bo v kavarni na ogled od danes od 19. ure do 6. maja. Avtor razstave je član Društva fotografov Svit Žiga Gričnik. Žiga Gričnik fotografiji že od malih nog posveča veliko zanimanja. Pred približno dvema letoma je dobil prvi analogni fotoaparat, s katerim se je tudi začela njegova foto-^afska pot. Ker pa sodobna tehnologija dovoljuje večjo kreativnost, je čez dobro leto analogni fotoaparat zamenjal za digitalnega, V začetku fotografiranja se je dotikal vseh tem. S prihodom v Fotografsko društvo Celje v začetku leta 2006 je vse več pozornosti začel posvečati portretom, pri čemer najraje fotografira ljudi v njihovem domačem okolju in v mestih. 2 vldjučitvijo v Fotografsko društvo Celje se je tudi začel udeleževati raznih natečajev doma in v tujini. 24. avgusta lani so s prijatelji ustanovili Društvo fotografov Svit, kjer zdaj nadaljuje svojo fotografsko pot. BA 16 INFÜMMCUE SVEZE IN KAKOVOSTNO! ■ SLOVENSKA KVALITETA! Svinjsko stegno Šunka po prekmursko brez kosti, različni dobavitelji, MIR, pakirano, postrežno, i kg Ikg Jelenov kruh mešani, pakirano Sirjost ali postrežno. 45% m.m.. Ljubljanske 1 kg mlekarne, postrežno, Ikg redna cena €6,38 Sveže! i I Sveže! €/,4? i €4,55- Pomaranče softa Valencia, poreklo Grčija, Ikg SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 26 Ponudöa velja ofl 6.4. do 9.4.2007 oz. do prodaje zalog. I NTER S RAR Mi niNii 17 €5,39 NAJVEČJA IZBIRA BLAGOVNIH ZNAMK V SLOVENIJI! Čokolada Miika s celimi lešniki in rozinami/ 250 g SPAR SLOVENIJA d.o.o. Ljubljana, Letališka cesta 2( Ponudba velja od 6.4. do 9.4.2007 oz. do prodaje zalog. I NTER Škof - Magdeburgs kardinalna napaka Gorazd Škof bo še dve sezoni vratar Celja Pivovarne Laško, kasneje najbrž ne več, čeprav bo marsikaj odvisno od njega. Klub mu ni več pripravljen ponuditi ugodne nove pogodbe (štiriletne, z dodatkom še dveh let), saj je brez pravega razloga izgubljal čas in živce zaradi dogovora Magdeburga in Škofa, ki je bil piškav. Vmes je »padalo vzdušje«, kar naj bi prispevalo k slabim igram in tudi porazom. Precej je k padcu načrta pripomogel izbruh afere Magdeburgovega menedžerja Hildebrandta, sicer stvari ne bi potekale tako gladko. Na Dunaju, na sedežu EHF, so sicer govoričili, da besedilo pogodbe govori v prid Celjanom, vprašanje pa je, kako bi se stvai razpletla, če bi prav oni, kar precej nemško usmerjeni, morali sprejeti dokončno odločitev. Včeraj je Škof za nameček moral še k zdravniku: zbudil se je z ostro bolečino v očesu. Kar štiriletno pogodbo je v Zlatorogu podpisal hrvaški desni zunanji napadalec Igor Kos, ki je bil n^brž želja Seada Hasanefendiča. A slednji naj bi zahteval previsoko plačo ... Morda bo po 15 letih popravljena krivica in se bo v Celje vrnil «rokometni Katanec«. Medtem je ekipa slovenskih tkalcev, ki si ne zasluži imena reprezentanca - z raznoraznimi igralci ne reprezentira slovenskega moškega rokometa, vodi jo selektor s slovenskim potnim listom, ki ne govori slovensko - v Velenju med krajšimi pripravami izgubila proti Gorenju z 11 goli razlike, ko trener Miro Požun ni mogel računati pravzaprav na svojo prvo postavo (Vukovič, Blaževič, Skok, J. Do-belšek, Mlakar, Baškin)! «V Celje še tu in tam pride cirkus, v Velenje pa nikoli. Pa vendar!« je zgodovinska izjava enega rednih obiskovalcev Rdeče dvorane ... Desnemu krilu Gorenja, Rusu Pavlu Baškinu, se je poškodba kolena tako poslabšala, da je vprašljivo njegovo igranje v tej sezoni. Direktor Celja Pivovarne Laško Andrej Šušterič je priznal, da klub išče še dirigenta igre in desno krilo. Pred letom dni je celjski menedžer Džordže Vujanovič predlagal Uroša Mi-troviča iz beograjskega Partizana. Med SP se je mudil na celjskih treningih, padla je ponudba, potem je zadeva potihnila. Očitno imajo v Zlatorogu še nekaj alternativ. DEAN ŠUSTER Gorazd Škofje bil med rehabilitacijo po operaciji najbolj ognjen nanjač celjskegs moštva. Sprejeli darili Kariča in Galiča »Preden me je trener poslal na igrišče, mi je dejal, da moramo zmagati. Imel sem nekaj sreče, zoga je zadela neko^ izmed domačih branilcev in preletela Simeu-noviča,« je s širokim nasmehom razlagal Darijo Biščan, ki je mrežo Interblocka zatresel v 91. minuti m še na drugem gostovanju zapored (prej Primorje) poskrbel za zmago svojega moštva. V 75. minuti )e zamen)a] Dejana Rusiča, ki vse preveč preigrava, teža pa mu ne dovoljuje uspeha. V 57. minuti je sicer dobro ustavil žogo m sprožil z desetih metrov od-dalj enosti, a so domačmi blokirali njegov poskus. V1. polčasu je sprožil z roba kazenskega prostora. Hadžič pa )e bil za nekaj decimetrov prekratek pred vrati. Šeliga predvidel namero Več zrelih priložnosti so imeli gostitelji, v 42. minuti celo enajstmetrovko, ko se je Didič kar zgrudil med celjskima branilcema, nasedel pa je sodnik Tratnjekiz Murske k - .«f-jäSW. Cs. Dajan Rusič sicer ni letel, je pa dvakrat ogrozil vrata Interblocka. lajstrožje Sobote. Amir pred izvajanji kazni v nogah rebitno stanje na lestvici; MIK 23 točk. Bela krajina 22, I Interblock 21, Med zaletom krat odlično posredoval, je je zastal, potem pa žogo po- postal junak tekme. Ah ce- slal prori levi vratnici, kamor lo podviga - takšno je pač se je vrgel vratar Aleksan- bilo objektivno stanje. V 59. der Šeliga. Ker je že prej dva- minuti je moral zaradi dru- gega rumenega kartona igrišče zapustiti Marinko Galič: oba prekrška je storil na sredini igrišča (Brulc, Brezič). Številčnejši Celjani so vzpostavili navidezno premoč, a brez prave grožnje glede vodstva. Šele akcija Sešlar-Beršnjak-Pečnik-Biščan v sodniškem nadomestilu izgubljenega časa je obrodila veliki sad, tri točke. Točke le V gesteh «v Šiško smo prišli z željo po zmagi. Igrali smo dokaj stabilno, čvrsto. Imeli smo nekaj priložnosti. Mislim, da smo zasluženo zmagali,« je bil kratek Pavel Pinni, nato pa napovedal jutrišnjo tekmo: »Drava je zelo neugodna ekipa. Po visokem domačem porazu bo še bolj nevarna!« MIK CM Celju se obela(-jo) prva(-e) točka[-e) v spomladanskem delu DP na domači zelenici. Vseh sedem točk si je pod Pin-nijevim vodstvom priigral v gosteh (remi v Mariboru, zmagi v Ajdovščini in Ljubljani), medtem ko j e v Areni izgubü s Koprom in Nafto. Enajst naslovov Celjanom Rnalni turnir državnega prvenstva Shotokan karate-do international zveze Slovenije je bil v Rušah. Društvo za karate Celje je zelo uspešno zastopalo osem članov, kajti osvojili so 11 naslovov državnih prvakov, dve drugi in eno tretje mesto. Poleg tega so prejeh pokal za skupno drugo mesto v borbah. Prva mesta so osvojili Denis Julardži-?ljko Šašič, Rok Ojsteršek, Sebastian Kantužer, Davorin m in Nejc Knez ter ekipa starejših dečkov. DŠ Vojislav Simeunovič, 64- letni mariborski strateg na klo- i pi premožnega in nenavadnega ' prvoligaša z Ježice, je objek- | tivno strnil dogodke: »Česti- : tam Celju za zmago. Spet se | je potrdilo staro nogometno i pravilo, da če ne daš, dobiš. V prvem polčasu smo zapra- | vili nekaj imenitnih priložno- , Sli, potem je sledil šok, ko je Karič lagodno izvedel enajstmetrovko, kar nas je vrglo s tira. Vseeno smo po odmoru ; nadaljevali dobro, izključitev Galiča pa je dokončno pokopala naše načrte. Gostje so ^ imeli dve ali tri polprdožno- ' sti na celotni tekmi, potem pa so srečno zadeli v samem fi-nišu srečanja. Preostalo je še 11 krogov, ni Še vse izgubljeno za nas.« Bela krajina pod vodstvom Suada Bešireviča igra zelo dobro, čez pet dni bo v Črnomlju pričakala prav Celjane,Vmoštvosebožeju- , tri vrnil Sebastjan Gobec, medtem ko Dragan Čadikov- i ski upa, da bo lahko zaigral ! vsaj v p olfinalu pokalnega tek- I movanja. i Novi trener drugohgaša Dravinje iz Slovenskih Konjic | je Marin Bloudek. Pred zadnjo tretjino 2. lige je na dnu lestvice takole: Rudar Velenje in Mura po 20 točk, Dravinja ' 19, Aluminij 18, DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ : 25. krog I. SL: Interblock -MIK CM Celje 0:1 (0:0); Bis- ■ čan (90). Koper - HIT Gorica 1:2, PrimoTje ■ Maribor 3:1, Najra - Domžale 0:Q, Drava - i Bela krajina 1:6. ! mm TEDNIK 19 Derbi Laščanom Sredin 3. krog 1. A lige ni prinesel večjih presenečenj. Tri liUje še naprej ostajajo neosvojljive za Šentjurčane. Elektra je kljub dobri predstavi morala priznati premoč Unionu Olimpiji. Že znan scenarij Dva dni pred gostovanjem v Laškem nam je trener Al-posa Damjan Novakovič povsem resno dejal: «Spet bomo igrali dobro, spet bomo blizu in spet bomo izgubili ...« Kot da je že vnaprej vedel za scenarij dogajanj na laškem parketu. Na njem na domači strani ni bilo Jacka In-grama (Če bo zdrav, se bo vrnil v začetku maja), medtem ko so gosta Urbana Palčni-ka po le štirih minutah odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu zašili ustnico. Prvi del je bil izenačen, Šent-jurčani so največ vodili za 6 točkvll. minuti (21:27).Nato jih je zmedla conska obramba Zlatoroga, ki je prevzel vodstvo z 31:30, a se je polčas vseeno končal s +5 za Al-pos. V nadaljevanju so najprej domači povedli z 42:41, po izsiljeni tehnični napaki domačega trenerja Zorana Martiča pa se je prednost (42:46) vrnila na stran Alpo-sa. Takrat se je pri Zlatorogu razigral prvi mož srečanja Terry Williams (35 točk), ki je začel trojke zadevati kot za šalo (skupno 7:11, v drugem delu 6:9). To mu je omogočila tudi slaba obramba Šentjurčanov, ki je ves čas zamujala. Po njegovi zaslugi so Celjski košarkar Goran Jurak je že član italijanskega CUmamia Iz Bolog-ne. Razočaran je zapustil Oiimpijo. kjer so ga suspendirali, potem ko je upravičeno zahteval izplačilo denarnega dolga. domači povedli s 55:46 in držali prednost do konca 3. četrtine (68:64). V zadnjem delu je Williams nadaljeval serijo, z dvema trojkama se mu je priključil Boško Stojako-vič (16) in po tehnični napaki trenerju Novakoviču so Laščam vodili v 34. minuti s 86:71. Trener Martič je potegnil Williamsa na klop, Šentjurčani pa so znova začeli igrati. Jimmie Hunt (26) je zadeval z vseh položajev, tudi Mario Novak (19), in z delnim izidom 14:0 so Šentjurčani znižah na 86:85. Takrat so zapored izgubili kar štiri žoge (dve Koštomaj, po eno Hunt in Ribežl), kar so domači preko Slobodana Ocokoljiča (20, 10 skokov) in Williamsa znali kaznovati za drugo zmago v tem delu Dober odpor favoritu Pohla dvorana v Šoštanju je videla dober odpor Elektre Esotech proti favorizirani Olimpiji. Odlični Aleš Kune (26, 9) je bU gonilna moč šo-štanjske ekipe v napadu, medtem ko je bila obramba večji del srečanja zelo dobro postavljena. Tako je bilo po trojki Blaža RuČigaja (8) v 22. minuti samo 42:39 za goste, ki so nato znali izkoristiti svojo kvaliteto. Elektrina obramba se je namreč preveč osredotočila na nevarnega Finca Tee-muja Rannika, kar je kaznoval Domen Lorbek, ki je na-sul sedem trojk in je najzaslužnejši, da se je Olimpija odlepila na-H4 sredi 3, četrtine in nato razliko v samem fini-šu še povečala. Pri Elektri so manjkali predvsem koši zunanjih igralcev, ki so le stežka prihajali do meta, osamljeni Kune pa je bil premalo za presenečenje, čeprav je treba poudariti, da so bili domači dostojen nasprotnik najbolj- ši slovenski ekipi, kar so ob koncu z aplavzem potrdili gle- Eivis Kadič: »V prvem polčasu smo se držali našega načrta. V nadaljevanju se je kot že tolikokrat pokazalo, da se kriterij spremeni proti nam. Očitno še nismo vajeni grobe igre in sodniškega kriterija, ki to dopušča.« Lasčani v Tivoli v jutrišnjih dvobojih bosta dv« riaši moštvi gostoräli v Ljubljani, Zlatorog v Tivoliju in Al-pos na Kodeljevem. Laščani bodo morali zaustaviti mete z razdalje Olimpije in njene skoke v napadu po prihodu Marka Rakočeviča. Sposobni so presenetiti, če ne bodo preveč spoštovali domačinov. Enako velja za Šoštanjčane, ki bi z morebitno zmago na Kodeljevem tudi dokončno napovedali boj za vstop med četverico in s tem v polfinale DP. V tej sezoni je Slovan sicer dvakrat slavil, še posebej zanesljivo doma (+17), vendar je po odhodu alfe in omege Janeza Raj^ nedvomno precej bolj ranljiv kot prej. Elektra je v odUčni formi, trener Bojan Lazič pa še dodatno motiviran, saj prihaja na »svoje« Kodeljevo. Šentjurčani po treh porazih pričakujejo prvo zmago, kar proti vse boljši Krki nikakor ne bo lalika naloga. Moštvo iz dolenjske prestolnice igra sila trdo in na trenutke tudi grobo obrambo. Veliko bo odvisno od sodniškega kriterija. V tej sezoni sta na dveh tekmah zmagi ostali doma. Torej naj bi bil Alpos v domači dvorani v prednosti... Dan D za Rogašico Medtem ko bodo v B ligi Nova Gorica in Hops i lovili čim višjo razliko (v prednosti so Primorci, ki igrajo doma) zaradi količnika, bo jutri dan D za Rogaško. V kvalifikacijah za B ligo igra Rogaška namreč v zadnjem krogu na Jesenicah. Zmaga pomeni napredovanje, kar bi bila po 11 letih, ko je bivši klub razpadel in izstopil iz A lige, velika vrnitev slatinske košarke. Jesenice nimajo nikakršnih možnosti za napredovanje in je vprašljiva njihova motivacija, ki ne bi smela manjkati fantom Borisa Zrinskega. Na Gorenjsko bo odpeljal še en avtobus, poln navijačev. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIC Zoran Martič: »Ko se je Williamsu odprlo glede meta z razdalje, je še bolj stekla naša igra. Kar se sojenja tiče. bom najprej preštel do deset, da se umirim. Potem pa ne bom nič dodal.« Pri WBA in Empoliju Drugi celjski nogometni klub Get Power Šampion že vrsto let dela z mladimi, ki v zadnjem času uspešno hodijo na preizkušnje v tujino. Februarja sta angleški West Bromwich Albion, kjer za člansko ekipo nastopa bi\^i igralec Celja Robi Koren, obiskala Miha Goropevšek in Boban Jovič, mesec dni kasneje pa je GoropevSek skupaj z Denisom Džaferovičem odšel še v italijanski Empoli. Gre za nogometaše kategorije U-14. »Všeč mi je, kako Ai^eži razmišljajo o nogometu. Trenirajo na višji stopnji kot mi, vendar se lahko z nogometno razvitimi državami vseeno primerjamo. Navdušilo me je delo na treningu in tekmah. Pogoji so na najvišji možni stopnji, ki bi si jih želel vsakdo. Srečanja s Korenom sem se veselil že od samega začetka. Reprezentančni vezist mi je dal nov zagon za premagovanje nogometnih ciljev, saj sem spoznal, da se sanje lahko uresničijo,« je obisk v Angliji opisal Boban Jovič. Treninge in tekme dveh mladih nadebudnih nogometašev si je ogledal tudi predsednik celjskega kluba Jani Žil-nik, ki je angleški način treninga predstavil tudi ostalim igralcem. Na pravi poti Na preizkušnjo v Italijo je poleg Goro-pevška in Džaferoviča odšel še vodja celotnega mladinskega pogona Bojan Arčan: »Povabilo je eden od pokazateljev, da smo na pravi poti in da moramo s trdim delom samo še nadaljevati. Za fanta je bilo še posebej vzpodbudno in poučno, saj sta videla, da se lahko kosata s svojimi vrstniki iz tujine, hkrati pa sta tudi začutila, kakšen je odnos do nogometa v tujini. Z vodstvom Empolija smo se dogovorili o sodelovanju, saj bodo naša fanta spremljali še naprej, organizirali pa bomo tudi kakšno srečanje njihovih in naših ekip.« Sicer pa ekipa v Ligi U-14 vzhod na lestvici zaseda 5. mesto (2. MIK, 6. Rudar). Na šestem mestu pa je na razpredelnici v Štajerski ligi članska ekipa Šampiona, ki je na zadnji tekmi s 3:1 ugnala vodilno Šmartno, ko so zadeli Gregor Romih, Denis Omano-vič in Tomaž Kožar. V nedeljo bo celjski četrtoligaš gostoval v Rogatcu pri Möns Clau- JASMINA ŽOHAR MIha Goropevšek (levo) in Denis Ožaferovič VIKEND POD KOŠI Sobota, 7. 4. 1. A SL, 4. krog, Ljubljana: Geopltn Slovan - Elektra Esotech (19), Ljubljana; Union Ohmpija - Zlatorog, Alpos Šentjur - Krka (obe 20). 1. B SL, 24. krog. Celjski KK-Radenska (18),Zreče: Ro-gla - Črnomelj, Litija - Konjice (obe 19), Ljubljana: Bežigrad - Hopsi (20). Play-off, za 1. B SL, 6., zadnji krog: Jesenice- Rogaška (19). 1. SL (ž), liga za prvaka, 8. krog, Ljubljana: Ježica - Merkur (19). iUedeija,8.4. 1. SL (ž), od 7. do 12. me sta, 6. krog. Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Slovenija mlade (16), KOŠARKA 1. ASL Liga za prvaka, 3. krog: Zlatorog - Alpos Šentjur 99:88 (21:22, 34:39,68:64); Williams 35, Ocokoljič 20, Stojakovič 16, Vrečko 9, Nuhanovič 7, Alispahič 5, Maček 3, Brčina, Mali 2; Hunt 26, Novak 19, Kadič 17, Ribežl 10, Krušič 8, Koštomaj 5, Sebič 2, Lapornik 1. Bektra - Olimpija 64:81 (16:20, 33:40, 48:61); Kune 26, Mihalič 9, Ručigaj 8, Jeršin 7. Nedeljkovič 6, Vido-vič 4, Čmer, Ličartovsky 2; Lorbek 23, Zupan 17. Vretni red: Ohmpija 6, Helios, Zlatorog, Slovan, Elektra 5, Krka 4, Alpos, Loka kava 3. 1. SL (ž) Liga za prvaka, 7. krog: Merkur Celje - Uirija 92:63 (15:7, 42:27, 70:46); Conkova 27, Je reb 15, N. Kvas 14, Maganjič 13, Komplet 9, Radulovič 4, Vulič3.Kvaternik, U. Kvas, Prša 2. Muhovic 1; Moore 21, Gač-ner 16. Vrstni red: Merkur 14, Kranjska Gora 13, Ilirija 11, AJM, Ježica 9, Domžale 7. Liga od 7. do 12. mesta, 5, krog: Konjice - Kozmetika Afm-di£a61:85 (11:19,20:45,35:70); Javornik 22, Šrot 11, 1, Klanč-nik 10, Lubej 8. Soderžnik 6, Božičevič 4; Bukvič 23, Baloh 18, Knez 16, Grm 9, Lesjak 7, Zdolšek 5, Polajžer 3, Pliberšek, Bastašič 2, Vrstni red: Kozmetika Afrodita 34, Odeja 33, Konjice 30, Črnomelj 27, Neso Ihke 24, Slovenija - mlade 9. rMED GOLI Peteic, 6.4. 1. SLMN, četrtfinale, prva tekma, Šempeter: Gorica - Zi-vex (21.15). Sobota, 7.4. 1. SL, 26. krog: MIK CM Celje - Drava (19). 2. SL, 19. krog, Kranj: Triglav • Rudar, Ivančna Gorica: Livar - Dravinja (obe 16.30). 3.SL-vzhod. 18. krog,Štore: Kovinar - Šmarje pri Jelšah, Šentjur - Dravograd (obe 16). Štajerska liga, 18. krog: Möns Claudius- Šampion, Šoštanj - Ormož, Zreče - Rogaška (vse 16.30). Ponedeljelc,9.4. štajerska liga, 18. krog: Šmartno - Oplotnica (16.30). 20 Celjef est v Beogradu Danes se bo v beograjski Areni začelo tridnevno evropsko prvenstvo v judu. Na njem bo sodelovalo devet ju-doistk in judoistov iz Slovenije, vsi pa so svoje kariere začeli pri obeh celjskih klubih. Šestenca je še vedno pn Sankakuju, tnie pa so bih pre) člani Iva Reye. Z desetih kilometrov Reprezentanti prihajajo z območja, dolgega deset kilometrov, kar je veliko priznanje vsem dosedanjim delavcem v celjskem judu. Prednjači seveda Marjan Fabjan, ki je za veliko tekmovanje vzgojil kar pet deklet - Petro Nareks, Vesno Džukič, Urško Žolnir, Regino Jerneje in Ludjo Polavder - ter Rokija Drakšiča. Klemen Ferjan (do 81 kg) je sedaj pri Dravi, Primož Ferjan (do 100 k^ in Matjaž Ceraj (nad 100 kg) pa pri Impolu. EP bo prva priložnost za nabiranje dragocenih točk, ki štejejo za izpolnjevanje norm za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Pekingu. Vmes si bodo vozovnice skušali priboriti še na 12 tekmah svetovnega pokala, septembrskem svetovnem prvenstvu in še enem EP, ki bo naslednje leto. »Dekleta in Roki so solidno pripravljeni. Morda nisem maksimalno delal z njimi na treningih, saj mi je bil prvi cil|, da iih brez poškodb pripeljem na evropsko prvenstvo, ki pa m nič posebnega. Do olimpijskih iger nas čaka še obilo ovir.« je v svojem slogu govoril Fabjan. A bodite prepričam, da bo besen, če se bo v Celje moral vmiti brez odhčia. Pet boric z Lopate Urško Žolnir je Fabi vodil do medalj na olimpijskih igrah (Atene, 2004) in svetovnem prvenstvu (Kairo, 2005), ne pa še do odličja na EP. Za to pa je specialistka Petra Nareks, saj je bila pred štirimi leti v Diisseldorfu druga, tretja pa v letih 2002 (Maribor). 2004 (Bukarešta) in 2005 (Rotterdam). Še lani je bila peta v Tampereju, tokrat pa je odpotovala zelo sproščena in morebiti celo manj motivirana, kar pa ni nujno, da je slab znak. Na Finskem je Lucija Polavder osvojila svoj drugi bron na EP in spet bo med favoritinjami, saj je med supertežkašicami tudi su-perhitra. Vesna Džukič bo drugič sodelovala na prvenstvu Stare celine, prvič pa Regina Jerneje, potem ko je na svetovnih A pokalih morda edina, ki je zmagala v treh razhčnih kategorijah! DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Matjaž Ceraj Marjan Fabjan Urška Žolnir ^ En, dva, tri... na izlet S Tušem tUS in Novim tednikom se nam mudi! Le kako razveseliti zveste bralce Novega tednika in člane Tuš Kluba, smo se spraševali. In tuhtali, kako našim prijateljem pričarati čarobnost skupnih trenutkov, ki jih čas ne bo izbrisal. Pa smo se odločili, da vas ponovno popeljemo na izlet in v vaši družbi preživimo vesel, brezskrben dan. Obetamo si pravo zabavo, saj bomo na izlet popeljali en avtobus naročnikov Novega tednika. Na pot se bomo odpravili 21. aprila. Obiskali bomo romantični dvorec Miramar, ki ga je v 2. polovici 19. stoletja zgradil avstrijski nadvojvoda Maximilian, brat cesarja Franca Jožefa. Če vas mamijo skomine, če vas srbijo pete, če je v vas zrasla velika želja, da bi na tem avtobusu veselja Novega tednika in Tuša sedeli tudi vi, potem le brž izpolnite priložen kuponček in ga pošljite v uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Morda bo sreča potrkala prav na vaša vrata. Naročniška številka Novega tednika: □□□□□□_ Števiika Tuš klub kartice: □□□□□□□□□nmo WRIGLEY Telefon: Kupon pošljite na naslov: Novi tednil«, Prešernova 19,3000 Celje. Pogoj za sodelovanje je članstvo v Tuš Klubu. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo Novega tednika prispeli do srede, 11.4.2007.___ tusklub sil se je If ^riporu Uprava Zavoda za prestajanje ka; Celju je v soboto (Hu-ožno sodišče \ g za smrt naj M bil s I mladoletniškega zapora in kazni zapora v jlji! obvestila o smrti > I>-:ii«".m |i. iili ........... ?dnilc cei|a1cega okrožnega Pavlina je taktno db komisg&za ugotovitev smrti. Ddcončne pcHDčilo "bo komisija tako- poda!.» po irdeLni i'i predloitvi izvedenskega mnenja izvedenca sodno-medicinske stroke, pi tega tednai so sporočili iz Okrožnega sodišča v Celju, Komisija, 1-ni sodnOe^etenožna državna tožilka, direldHiiM.celjskega zapora ri'KKO slm:co, 10 siror ;)ri|ir.ivil.i iiTcIiimnarno pnroCdo, iz kviTog.! ..ii s-o č!aiJi fl znakov je siafep^B^^^^^^^tom^^^i^enjem.- ■ Samomon so v Z3paft;:dri?ai pogosti, sodeč po statistikah minulih let bi lahko rekli, da si življenje poskuša vzeti veliko več:j^ojencev kot pa no m. V tnintilih letih m WJe najpogostejši način samomora weznine, IKwkus zastnipitve z zdravili in obešanje. Gorela hiša Včeraj je v Cerovcu pri Šmaiju pri Jelšah zgorela starejša hiša s prizidkom, Ogenj, ki se je zaradi močnega vetra razširil na celoten objekt, so pogasili prostovoljni gasilci iz Šmarja, Šentvida pri Grobelnem, Mestinja, Svetega Štefana in Kristan Vrha. Požar je objekt uničil v celoti, višina škode še ni znana. Policisti še vedno ligotavljajo, kaj je vzrok požara. Foto: SHERPA Policist Boštjan Kave je malčkom svetoval, kako čim bolj pravilno sesti v varnostni sedež. Policist v vrtcu Policisti v okviru preven-tivnih aktivnostijjo^osto oblščejoluterega od celjskih oziroma okoliških vrtcev. Zavedajo se namreč, da je vsak njihov obisk, ki vključuje elemente prometne vzgoje, še kako dobrodošel. Tokrat je Boštjan Kave, policist postaje Celje, obiskal Vrtec Mavrica v Vojniku. Skupaj z vzgojiteljicami je preverjal znanje otrok o cestnem prometu. Letošnji cilj vzgojiteljic je bil seznanitev z varnim vedenjem pešcev v prometu, spoznavanje prometnih znakov, navajanje na pravilno hojo v koloni po ploč- niku, spoznavanje in pravilna uporaba barv na semaforju in še mnogo drugega. Policist je ob tokratnem obisku pozornost namenü tudi nasvetom za pravilno namestitev otrok v varnostnem sedežu, otroci pa so bili seveda najbolj navdušeni nad policijskim avtomobilom. Obisk je minil v zelo prijetnem vzdušju. Malčki so policistu v spomin narisali risbico, na kateri sta čisto pravi policist in medvedek policist. Na celjski policijski postaji bodo s tovrstnimi preventivnimi obiski nadaljevali tudi v prihodnje. MJ HALO, 113 Ovadeni policisti Lani so na ceipKi policijski upravi sprejeli 77 pritožb na delo policistov. V treh primerih so nadrejeni ravnanje policistov ocenili kot neskladno s predpisi zaradi storjenih strokovnih napak. Senat za pritožbe, v katerem sodelujeta dva zunanja člana, pa je prav tako tri pritožbe ocenil kot utemeljene. Največ pritožb je bilo zaradi izvajanja pooblastil pri nadzoru prometa na javnih cestah, med razlogi pa prevladujeta nekorektnost in žaljiv postopek. 2Lara-di uporabe prisünih sredstev jebilopodanihsedem pritožb, od teh je bila ena utemeljena. So pa občani lani vložili ovadbe za kar 74 policistov, največkrat zaradi domnevnih kaznivih dejanj zoper urad- no dolžnost m lavna pooblastila. a le v štmh primerih so bih očitki utemeljeni. Odvisen od mamil in tatvin Minuli teden so celjski policisti ovadili 22-letne^ Celjana, ki ga sumijo, saj je samo v marcu storil 14 vlomov vrazlične objekte. Gre za uživalca mamil in povratnika, ki je konec lanskega leta odslužil zaporno kazen zaradi velikih tatvin. Vlamljal je predvsem vposlovne prostore, gostinske lokale in stanovanjske hiše v Celju, odnašal največkrat tehnične predmete in denar ter s svojim početjem povzročil za skoraj 10 tisoč evrov škode. Omenjenemu so policisti odvzeli prostost in ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Preventivna akcija Obnovimo, dopolnimo in uporabljajmo je preventivni projekt, ki ga Policijska postaja Slovenske Konjice izvaja v sodelovanju z Av-tošolo Relax, Zavodom za mladino Dravinjske doline in občinami Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Projekt poteka že od 1. oktobra lani, zaključek pa bo jutri. Konjiški policisti bodo v sodelovaniu 7. Avtnšolo Relax in Prometno varnost-nun centrom iz Murske So- boto izvajali preventivno akcijo varne vožnje. Teoretično znanje cestno prometnih predpisov bo lahko vsakdo brezplačno preveril v predavalnici Avtošole Relax med 8. in 10. uro ter med 15. m 17- uro. Na parkirnem prostoru bivše upravne zgradbe Konusa boste lahko preizkusih tudi svoje vozniške sposobnosti in sicer med 11. in 13. uro ter med 17. in 19, uro. MJ Nadaljevanje sojenja konec meseca Sojenje Jaki Ulči žeta in poskusa u a brata Jo- I bratovega dekleta Nine Klavdl-je Lojen junija 2005 v Bistrici ob Sotll, so s srede prestavili na konec meseca. Zbolel je namreč eden od sodnikov porotnikov. Sojenje se sicer vleče že od marca lani. Največ težav povzroča ocena psihičnega stanja Jake Ulčnika. Prav zato so ga za nekaj mesecev poslali na opazovanje v Psihiatrično bolnišnico Polje, od koder pa je pobegnil. Sojenje se je tako še bolj zavleklo. Sicer pa so sodnega izvedenca psihiatrične stroke dr. Gorazda V. Mrevljeta glede Ulčniko-vega psihičnega stanja zaslišali že trikrat. Ker so bila njegova mnenja med sabo popolnoma različna, se je senat odločil, da bo zahteval še eno mnenje, ki naj bi ga že pripravila fakultetna komisija za izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, Mnenje komisije naj bi predstavili na obravnavi konec meseca, s tem pa naj bi se sojenje počasi vendarle približalo h koncu. ŠO radeče voddelku vzdrževanje -kovinar 1 (strojne, kovinarske smeri) Pogoji: - V si. izobrazbe - delovne izkušnje zaželene - ročne spretnosti - samoiniciativnost Če želite postati del papirnega sveta, vas vabimo, da se predstavite s kratkim življenjepisom in dokazili o Izobrazbi temam jih pošljite v 8-ih dneh po objavi na naš naslov: Radeče papir, d. d,, kadrovska služba, Njivice 7,1433 Radeče, ali na elektronski naslov:lnfo@radecepapir.sl. Pazite, gneča . ft"ometno-inlormae!|ski center za državne ceste opozarja na večjo ^ečo ob pnhajajocih velikonočnih praznikih, NaiveC ^meta na naSih cestah naj bi bilo danes m sicer predvsem od.meje . z Avstnjo proti Hrvc^ki. v notranjosti Sloveniie pa so ve^e gneče m zastoji bih že vCeraj. Zaradi zastojev oa mep s Hrvaško pnporočajo namesto mejnega prehcHla Gniškovje vožnjo skozi Dobovec. za itežavljane. Evropske.,am}6 tudi Ro^t«: m Zgornji Leskovec. Gneče nai bi ha cestah bile tudi v ponedeljek v obratni smen. Večja pre^dnost velja na cestah proti vsem turističnim krajem. Kakžno-stanie je na slovenskih cestah,.pa lahko vozniki 24 .ur preverijo-na spletnih-straneh prometno-mformacijskega centra www.promet.si, pa tudi na številki 01/518-8-518. (TlQtjQZ MATJAŽ, d.0.0. Montaža, zastopanje in posredovanje Ustvarjamo pozdrave Petrovče n5/b, 3301 PETROVČE n pod- Matjaž, d,o.o„ je z novimi povezavami, pristopi in Ica spektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni trac trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan jeiju predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kako» povečevanje obsega poslovanja. Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte. Posebno pozornost posvečamo zaposlovanju. saj_smo prepričani. da so ljudje najdragocenejši vir podjetja. Ce so vam sorodne vrednote kot Je zaupanje, odgovornost ter želja po uspehu, potem se nam pridružite kot TEHNOLOG m/ž O da izpolnjujete sledeče pogoje: - V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe za poklic elektrotehnik, inženir elektrotehnike ali drug ustrezen (elektro smeri), - vsaj 2 leti delovnih izkušenj, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, - uporaba računalniških orodij (MS Office). - poznavanje delovanja elektromotorjev in krmilne tehnike, - vozniški izpit B-kategorije. Vaša glavna skrb bo predvsem: - vodenje in usklajevanje tehnične in materialr^e dokumentacije po načrtih In delovnih nalogih. - prevajanje tehnoloških opisov. • planiranje izvedbe del po fazah dela in zaključek dela, - izdelava tehnoloških postopkov in dokumentacije. - predlogi za izboljšanje dela in kakovosti ter izvajanje ustreznih ukrepov, - tehnična strokovna pomoč servisu, prodaji, montaži skupnim službam in poslovnim partnerjem, - skrb za izobraževanje sodelavcev. Nudimo: - razgibano delo v urejenem okolju in prijetnem ozračju, - možnost osebnega in strokovnega razvoja ter - takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom. Ocenjujete, da ste poleg navedenega še iznajdljivi, spretni z rokami In pozitivno naravnani? Potem ste zagotovo kandidat, ki ga iščemo. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite oz. zahtevajte dodatne Informacije r>a klasičen ali elektronski način: pošljite vlogo za zaposlitev z življenjepisom, dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah do vključno 16. 4.2007 na naslov TRGOTlfR, d,o,o„ Ljubljanska cesta 13/b. 3320 Velenje ali na frfnail monlka@trgotur.si. Vaše prijave bodo obravnavane zaupno. CVETOČIii>OMLA^D Cuzco - Srce nekoč veličastnega imperija Inkov s čudovito mestno arhitekturo, kjer se prelivajo kamnite ulice in kolonialne cerkve, je priljubljeno turistično središče na zahodnem pobočju perujskih Andov, na višini 3326 metrov. Ne le zaradi Machu Piccha, temveč tudi zaradi odlične atmosfere in zanimivosti mesta samega. Legenda pravi, da so ustanovitelji izhajali iz jezera Ti-tikaka, ki so odšli, da bi našli popek sveta. To pa naj bi bilo tam, kjer bo pognala zlata vejica, ki jim jo je dal Sončni bog za na pot. Vejica je pognala prav na kraju, kjer so nato v 12. stoletju ustanovili mesto. Leta 1533 je Cuzco zavzel Francisco Pizarro, glavni španski osvajalec. Vse do leta 1911, ko je bil ponovno odkrit Machu Picchu, je bil Cuzco tiho kolonialno mestece. Kaj kmalu pa je postal priljubljeno tiuistično izhodišče Peruja in eno najbolj obiskanih mest Južne Ame- rike. Vsaka zgradba je namenjena turistom, bodisi kot gostilna, restavracija, turistična agencija, trgovina ali hostel. Cuzco pomeni v jeziku quechua popek sveta. Mesto bilo prestolnica Inkov in vladalo inkovskemu kraljestvu, ki je štelo 200.000 prebivalcev. Danes jih v mestu živi 350.000. Od nekoč ponosnega popka sveta so ostali le ogromni kamni in trd-njavske razvaline kot neme priče naroda, ki je izginil, propadel. Mesto s posebno obliko pume je zgrajeno na več orjaških terasah, ki leže druga nad drugo, obdano pa je bilo z mogočnimi kamnitimi zidovi, Trdnjava naj bi ščitila mesto ton težke klade so pripeljali iz 37 km oddaljenih kamnolomov. Kako, še danes ni jasno, saj vozil ni bilo, tovorne živine pa tudi ne. Španci so kamnito trdnjavo Sacsayhua-man tako razdejali, da so ostale le še razvaline. Danes je vidno le 20 odstotkov originalne strukture. Stene so porušili in si iz njih zgradili svoje domove. Ohranile pa so se razbite stopničaste terase s kamnitimi klopmi in nišami, ne- kaj mogočnih z pičene skale. Tre uivrstno cik-cal je predstavljala 22 sten pa njene zobe. En kamen je tehtal tudi 300 ton. Med hribom Rodadero in trdnjavo stoji veliko ravno polje, ki je bilo namenjeno obrednim igram. ObdajaE so ga orjaški templji, hiše ple-mičev in svečenikov. Sončni tempelj, največje svetišče v mestu, je stal na 25 m visoki planoti nad reko Hualenay. V sredini dvorane je stal kip Sončnega boga. Mesto, na katerem je stal, je bilo izbrano tako, da so nanj padali prvi žarki vzhajajočega sonca. Še danes častijo boga Sonca na 24. junij, ko na tem polju uprizorijo ritual. Poleg trdnjave so zanimivi inkovski ostanki še Qen-ko, Puca Pucara (Rdeča trdnjava), Tambo Machay (in-kovsko kopališče] in pa številne cerkve ter muzeji v me stu. Posebej prikupne so trgovinice s pleteninami, tekstilom, keramiko in drugimi ročnimi deli. Kakšne rokavice z motivom lame so obvezen nakup, META OMERZA POTOVANJA PO EVROPh 3Tri; »IhlL»^^^^^^^ rtl^ I tVt^WtS^^koA'^l! 4 M; laainft, .)! 4.ul., iM hralwv 4., 5i; Hir—djžfrtmf^ 26.4, i fa; ssssš; UDJt/inAlO/iVTOi IMIfflKHtnŠKO M«k«.27.4jdirM4rodri ^ , , SVETCVNl rOtOVANja: HM 25. «.,12 ü; IMm^ 4., t dri; K^li «nffa. 77.4. 9 ihč liates, Launas, HTL ALEKSANDER THE GREAT"-s<9v i« »d 349 EUR/tedea lelkas, Nikiona, HTL FlORENA-'sin., ž« ti 379 EUR/teden Hwodit HTl SEA STAR BEAU RIVAGE""*, U od 569 EUR/teden NE ZAMUDITE POPUSTOV ZA MODRE PRUAVE DO 30.4. u 370, LKIBUANA, Id. 01 !ZLC.TNII6?VA TURJATIČMA AC^CUA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: it8.celje@izletnik.5i; www.izletnik.si KRAJŠI IZLETI: SARAJEVO-MOSTAR 27.-2g.4., 25.-27.5.. 23-25.6. • BRUSEU 26.-30.4., 21.-25.6. • BAVARSKI DVOfiC112,-13.5., 9.-10.6.. GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 12.-13.&.. 16.-17.6.. BOROMEJSKI OTOKI 20,-21.4., 12.-13.5.. 9.-10.6. »TIROLSKA 19.-20.5., 23.-24.6. • NAKUPOVALNI IZIH ARIZONA -BiH 21.4. DOLGA POTOVANJA: SKANDIIMVSKE PRESTOLNICE 30.6.-7.7. • SKANDINAVIJA 00 NQRDKAPA 7.-21.7. • NORVEŠKI FJORDj21.-28.7 GARDALAND • vsako soboto!!!!! BOGATA PONUDBA PRVOMAJSKIH POČITNIC!! NOV! »MIK ^PISMABBiDCEV ' INFORMACIJE 23 Uredn^tvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razra ko ^e za o^ovore m popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne pres^ SO vrstic^ daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo, biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na kateri iahko prevenmo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom m priimkom avtor]a ter kra jem, od koder je doma. ODMEVI Kakšna bo usoda parka? v zvezi s člankom Bojane Av^štinčič.kijebU30.3.2007 objavljen na strani 12 Novega tednika, pojasnjujem nasled- Člani Občinskega sveta Občine Laško so na sredini seji. UREDNIŠTVO dne 28. 3. 2007. z dnevnega reda umaknili točko za sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Občino Laško. Umik z dnevnega reda je vzpodbudila burna razprava ob sprejemu dnevnega reda glede posegov v mestni park, ki naj bi jih navedeni odlok prinašal. Dejstvo pa je, da je občinska uprava na podlagi sklepa ja- iORODJiiRniim NEPREMIČNINE CELJE d.o.o. Telefon 03 42 65 100, Fax 03 42 65 134 Trg celjskih knezov 8 3000 Celje ZBIRANJE PONUDB ZA ODKUP STANOVANJ IN PODSTREŠIJ Dmžba Nepremičnine Celje, d. o..o., ku|ri vseljiva, dena stanovanja na območju Mestne občine Celje in podstrešja, iz katerih je mogoče zgradrti stanovanja. V ponudbi mora ponudnik: - navesti površino in lokacijo stanovanja; - ponuditi ceno, ki za stanovanja ne sme presegati 1.000 EUR/m^, za prazna podstrešja pa ne 200 EUR/m^'; - opredeliti rok, do katerega bo stanovanje prazno in vseljivo (najkasneje do konca leta 2007); - priložiti veljavna dokazila o lastništvu in prostem razpolaganju s stanovanjem Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo na naslov Nepremičnine Celje, d.o.o., Trg celjskih knezov 8, Celje. O sprejemljivosti ponudbe bodo ponudniki pisno obveščeni. Mestna občina Celje sklicuje prostorsko konferenco pred pripr ZAZIDALNEGA NAČRTA TRNOVUE JUG. ki bo v petek, 13. aprila 2007, ob lO.uri, v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju, Namen prostorne konference je pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva. Interesnih združenj in organizirane javnosti ter uskladiti interese pri pripravi pnDstorskega akta (28. člen ZUreP-1) Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, Interesnih združenj, organizirane javnosti ter nosilci urejanja prostora. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, dmštvo ali drugo pravno osebo, morajo ob regisfraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, l.r. iflfiflnfli.radiocelje.coiii nuarske seje strokovno obdelala tisti del odloka, ki govori o posegih v mestni park in ta del odloka umaknila iz gradiva za drugo obravnavo na sredini seji. Občina Laško je na podlagi strokovnih analiz in ocen ugotovila, da pose^ v mestni park predstavljajo preveliko prostorsko spremembo, da bi jo bilo mogoče obravnavati neodvisno od celotne urbanistične zasnove mesta Laško. Omenjena razprava na začetku seje se tako ni vsebinsko dotikala predlaganega odloka, saj je bil sporni del tega odloka že izvzet iz obravnave s strani pristojnih občinskih služb. Predlapni odlok je soglasno sprejel tudi odbor za komunalne dejavnosti občinskega sveta in nanj ni ime! vsebinskih pripomb, saj se spremembe v njem nanašajo le na spremembe namembnosti zemljišča, na katerem stoji Distribucijski center Pivovarne Laško (kpl) in namembnosti zemljišča ob vstopu v Rečiš-ko dolino (ksc3, kc2). Na seji občinskega sveta so bile izražene številne pobude svetnikov z željo po nedotakljivosti mesmega parka zaradi njegovega pomena za okolje - o tem bo občinska uprava pripravila strokovno analizo in predloge. Nadalje je bilo na isti seji ugotovljeno, daje lastnik mesmega parka Zdravilišče laško, daje to zemljiščevskla-du s preteklimi prostorskimi akti zazidljivo, da redno vzdrževanje parka opravlja JP Komunala Laško, d.o.o., in da je plačnik računov za redno vzdrževanj e tega paika Občina laško. Kljub temu, da Občina Laško ni lastnica mestnega parka v Laškem, se njeno vodstvo in uprava zavedata družbenega pomena tega prostora za obiskovalce, turiste in občane, zato bo tudi v prihodnje podpirala številne pobude o nedotakljivosti parka in poskušala zanj čim bolje skrbeti. KLEMEN GREŠAK, podžupan Občine Laško PREJELI i SMO Opeharjeni upokojenci Kot vsi upokojenci sem se tudi sam razveselil, ko sem slišal na televiziji o povišanju pokojnin za 3,2 odstotka. Toda to veselje je trajalo samo do prejema obvestila o prispeli pokojnini za februar. Nato je sledilo razočaranje, kot za mnoge druge z majhnimi pokojninami. Ta oblast si je pač izmislila svoj naän povišanja za tiste, ki prejemajo varstveni dodatek. Samo pokojnino je res zvišala, istočasno pa zmanjšala varstveni dodatek. Tako je končni znesek ostal v večini nespremenjen. Enostavno so nam vzeli iz desnega žepa in premestili v levega. Toda za nas ima 1 evro isto ceno ne glede na to, iz katerega žepa ga vzamemo. Po tej metodi se razlike med višjimi in nizkimi pokojninami še povečujejo, Kaj take^ se ni dogajalo niti v svinčenih časih. Toda vsi tisti, ki o tem odločajo, ne sodijo v to kategorijo. Sprašujem se, kje so zdaj sindikati, DeSUS in vodstva društev upokojencev. Kot da ni nikomur mar za revnejši sloj. Vsi gledajo le za svojo korist. Nikjer ni bilo zaslediti protesta zgoraj omenjenih. Ti gospodje in gospe imajo visoke pokojnine, povišanje je bilo zanje ugodno. Za majhne pa ni vredno izgubljati časa. Sttan-ka DeSUS se prilizuje predvsem pred volitvami, ko jim gre za glasove. Takrat so polm obljub, kako se bodo zavzemali za boljša življenja vseh upokojencev. Po volitvah pa na majhne pozabijo. Zato pozivam vse tiste upokojence, ki ste bili sedaj opeharjeni, da razmislite koga boste podprii na naslednjih volitvah. Upam, da ne teh, ki nam krojijo na tak način usodo. MIRKO GRETIČ, Rogaška Slatina ^□DRI TELEFON Mobitelova postaja Bralko zanima, kdo je do-voJUpostavitevMobitelovepo-stflje v celjski Novi vasi v bližini bloka Pod gabri 3 - 5 (po-sta\1jena je na poslovnem objektu, kjer je, na primer, sa-bn Kac in drugi lokali). Opazila jo je že pred letom, vendar so ji takrat rekli, da ne gre za tovrstno postajo. Bralka se boji sevanja, saj je postavljena nasproti njene sanice. Simon Šketa iz Službe za odnose z javnostmi v Mobi-teiu odgovarja: »Gradnjo sprejemno-oddajnih postaj, imenovanih tudi bazne postaje, slovenski zakonski in podzakonski akti natančno opredeljujejo, pri čemer v družbi Mobitel odgovorno upoštevamo vse postopke. Tako je bila tudi za omenje-- Št. 28-6. no postajo zbrana vsa dokumentacija in pridobljeno dovoljenje. Sestavni del dokumentacije je strokovna ocena vplivov na okolje, ki jo opravi zunanja pooblaščena institucija, ki v tej oceni opredeli jakost elektromagnetnega valovanja in s tem sprejemljivost sprejemno-oddaj-ne postaje za okolje. Pri tem se predpostavljajo največja obremenitev in najslabše možne razmere ter vsi visokofrekvenčni viri elektromagnetnega valovanja v okolju, ne zgolj postaja mobilne telefonije. Slovenija je glede dovoljenih mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja sprejela celo do desetkrat strožja merila, kot so siceršnja evropska priporočila. Dovoljene mejne vrednosti so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v narav-april2007 - OMIN Tone Zorko Tone Zorko se je rodil 18. septembra 1911 v Kamniku mami Franji in očetu. Antonu, ter se pridružil dvema sestrama. Njegova mati je bila v mladosti igralka v Trsta. Kasneje se je posvetila družini, a sposobnosti igranja so prešle na malega Toneta. Pridno je obiskoval šob inkon-čal Višjo pedagoško šolo -likovna smer - v Zagrebu. Uta 1933 je prišel v Voj-nik. Poučeval je, postal član Sokola, telovadil, re-žiral in slikal. 6. aprila 1941 so ga ujeli Nemci in ga odpeljali v taborišče Offlag VI-B Dossei v Westfaliji. Prikljaäl se je pevskemu zboru vojnih ujetnikov in si na ta način krajšal čas. Jeseni istega leta so Slovence izpustili iz taborišča. Odšel je u Zagreb, kjer je dobil hrvaško državljanstvo. Maja 1942 je pob^nil v Srbijo, kjer so kot izseljenci živeli njegovi starši. Zaposlil seje kot brusilec in konstruktor v tovarni stekla. 1944 se je vključil v l.Km-jinsko brigado. Postal je član kulturniške skupine kot režiser, igralec, pevo-vodja, prevajalec in novi- Po vojni je kot uätelj prišel v Šoštanj. Ko so nemški vojaki zapuščali slovensko ozemlje, so iz svojih nahrbtnikov metali odvečne stvari, ki so jih ovirale. Tone je med njimi našel čudovito ikono črne Matere božje, ki jo je hranil z veliko spoštljivostjo in željo, da ohrani prihodnje rodove. Leta 1946 je prišel v Celje. kjer seje priključil celjskim gledališčnikom. De- lali so v sedanjih prostorih kina Metropol, nato pa v kinu Dom. Pripomogel je k ustanovitvi ljudskegagle-dališča Delavski oder, ki se je kasneje preimenovalo v Amatersko gledališče Železar Celje - Store. V svoji karieri je režiral preko trideset iger. Pri delu je zahteval red, ki je bil pogoj za uspešno delo. l^alci so ga zelo spoštovali in so radi igrali pod njegovim strokovnim vodstvom. Tone Zorko je za svoje delo prejel državna priznanja: orden republike, or-den za hrabrost, za zasluge za narod in za delo. Na kulturniškem področju je prejel dvakrat Linhartovo plaketo in Linhartov obesek s pbšacami za 50 let dela. Za življenjsko delo je leta 1998 prejel bronasti grb Občine Vojnik, na katerega je bil še posebej pono- Tonetu življenje ni prizanašalo, vendar je vztrajal in z veseljem ter veliko ljubeznijo ustvarjal. Njegovo življenje sta popestrila sinova Anton in Ludjan. ki jima bo ostal v spominu tako kot vsem nam lik velikega človeka, režiserja in vsestranskega ustvarjalca. MILENA JURGEC nem in življenjskem okolju in jih v družbi Mobitel pri načrtovanju in delovanju infrastrukture upoštevamo dosledno. Strokovna ocena, ki je bila Izdelana za sprejem-no-oddajno postajo, za katero sprašujete, je pokazala, da so vplivi bistveno pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi. Po sami izgradnji oziroma postavitvi bazne postaje so bile opravljene prve meritve vplivov na okolje, ki so eden od pogojev za obratovanje postaje. Hidi meritve so pokazale, da so vplivi, ki jih ima ta postaja na okolje, precej pod mejni- mi vrednostmi. Vsekakor te meritve gospe lahko posredu-jemo. Ob tem moramo poudariti, da je tehnologija mobilnih telekomunikacij zasnovana tako, da je v neposredni bližini uporabnikov [sprejemno-od-dajne postaje lahko opazimo povsod v naši okolici). Poleg te^ naj pojasnimo, da čim bližje je sprejemno-oddajna postaja uporabniku, tem manjše je elektiomagnetno valovanje samega mobilnega telefona, saj tako za kakovosten sprejem oba potrebujeta manjšo moč.« BRANE JERANKO CMCeije KOMPLEKSU UVADA ŠENTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10, Šenčur, z oznako B 17 v velikosti 136,2 m^ in garaža i1.22 (na koncu). Ostala stanovanja in garaže s( prodani in predani. Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobiM ugodnih dolgoročniti kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatae intcrmaclje Dokličite na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas GA BERETE iTEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 2^četek iutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.CX3 Poroälo OKC, 6.15 Caso^ov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutra-i^a kronika RaSlo. 8,00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Va^sfarite želje uresničita Novi tednik ia Radio Celje - Nepozaben večer z WCTnerjem (fotografije na www.radiocelje.com), ll.OO Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev - PslhiČbo nasilje na delovnem mestu-paoovitev,i4.00Regi}skenovice. l5.00 Šport danes, IS^ODogodkiinödmeviRaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni Crojček z Majo Gorjup. 18.30 Na plesnem parketu. a«;SO Nogometni obračun MIK CM Celje - Drava -reporter Dean Šuster. 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 22.0020 Vročai Radia Celje, 23.00 Valette žeHe uresničita NT & RC - ponovitev. 24.00 SNOP (Radio Kum Trbov^e] 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Cäsoplov, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti vtemi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom-celjski škof dr. Anton Stres, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 CesÜtke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev], 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) B3322B0E53I 1,5.30 ll Celja iz skupine Ribiee, l(i so sodelovali na priiediui Izvirna slovanska slikaniea 2D07. Sto ugank in branje s Hermanom Lisjakom IKMIEDeUEK, 9. april 5.00 Začetek jutranjega progcarna, 5.30 NZmelodjja tedna,6.00 Poročilo OKC. 6;lS Ca8opIov, 6.30 älvöter v ^ji, 6,45 Horoskop, 7.00 2. juuanja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot.S.lS Bingo jack-predstavitev skladb, 10.00 Novice-, 1015 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozafl^ 12,00 Novtce, 13.00 Bmgoiack-izbuamo^adbi tedna, 14,00 Regijske novice, 15.005port danes. 15.M Dogodki inodmew RaSlo, 16.30100 medv^ov za IGO nasmehov-nagradiialgra, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pogle^vzvezdezGorda-no iH Doloresvl9.00 Novice, 19.15 Vrtillak polk in valčkov -ii,24,OOSNOP (Murski val) 5.00 Začetek jutfanj^ programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6,25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Stetoskop-Športna vzgoja v šolah, 10.00 Novice, 11,00 Kulturni mozaik, 12,00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Pokom se imenuje?. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmeviRaSb, 16.20 MESTNI STUDIO RADIACEUE - Župan na zvezi - župan občine Šmarje pri Jelšah - Jože Čaki, 17.00 Kronika, 1745 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rokz Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24,00 SNOP (Murski val) Kljub temu, da smo v oddaji Otroški radio že prejšnji teden govorili o knjigah, bomo tudi tokratno namenili knjigam. V ponedeljek, ob mednarodnem dnevu otroške knjige, so namreč v Muzeju novejše zgodovine Celje razglasili, katera slovenska slikanica je bila lani najlepša, najboljša, skratka zmagovalna. Poleg tega bodo danes v Otroškem muzeju Hermanov brlog odprli občasno razstavo Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Za konec oddaje imamo za vas pripravljeni tudi dve uganki iz zmagovalne sh-kanice Sto ugank. Zastavila jih bo kar avtorica slikanice Anja Štefan. Tisti, ki bo pravilno odgovoril, bo dobü lepo nagrado, zato bodite z nami! 3. TINKARAKOVAČ JffiSJSV 6. NELAŽEŠMETl-ANJARUPa&HARIMATAHARI (2) 7. MESTOOUHOV-UBIDO (4) 8. MISUŠ,DAMEVEM-KREMA, (3) 9. ŠTIRJEIfTNIČASI-NINAPUŠtAR(l) lO.SNOW-INTlMNFRIZURN (3) PREDLOGAZATUJO LESTVICO: GIVEAULLM-SINOARBOB GIVEITTOMI Zupan na zvezi JU^TmiBERLAKE PREDLOGA ZA DOMAČO t£S1VIC0: SIÄA102- JANPLESTENJAK FEAT. URA NIKL-INAMAZE UdUa ^ei,Zg. Selce 8, Ponikva ZlnkaMagDr.KBtt8jeva33c, Celje Vsak torek iz Mestnega studia Radia Celje pripravljamo oddajo Župan na zvezi. Minuli torek se je z županom Slovenskih Konjic Miranom Gorinškom pogovarjala Milena Brečko Poklič (na sliki), ta torek bomo med 16. in 17 uro gostili župana Šmarja pri Jelšah Jožeta Čakša, Vprašanja zanj lahko pošljete na radio©radiocelje.com oziroma pokličete v živo v oddajo na telefonski številki 49-00-880 ah 49-00-881. VRTILJAK POLKIH VALČKOV CEUSKIH 5 plus 1. EDINOUPANJE-SPEV (2) Z MUZIKAWTAßOMßEW-CEUSKI INSTRUMENTAIM KVINTET (5) a NlKUnNSKAKRIZA-MOORUANl (3) 4. KMETUENEPROOAMO-GOLTE (1) 5. NAjreSEMlVOJBOSVET-ČRNAMA0(A |4i Kaj naj oblečem? 1, PRVIH 10-MtADinOlENJCI (3| 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja n „, . Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 ta-soplov,6;45Horoskop, 7.002. jutranja krwiika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 PbtodUoPU Celje, 8,45 Jack pot, 8.55 Piškoslovje, 10.00 Novice, 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - nagradna igra, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 MESTNI STUDIO RADIACEUE - Zeleni val, 12,0QNovice, 12.15 Hujšajmo z NT & RC, 13.20 Mali O - pošta, 13.^ Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSio, 16-20 Fihnsko platno, 17.Dobr«doili v družini Amis- so pri Amisu še dodatno znižali cene za višje hitrosti paketov Interneta in tetefon^e, zraven oa ponudili še akcijsko ponudbo 1/4 Ma brM naročnine za pakete 2lvlB in več. Z ugodnimi cenami paktov In telefonije je Amis v phmeijavi z ostalimi ponudniki na slovenskem trgu najugodnejši ponudnik, kar je razvidno amis H Letošnji hit materiali so poleg prestižnega kačjega in krokodiljega usnja še tekstilni patchworki, kombinacije usnja in čipke, platno s strukturo, ki daje videz gobelina, etno bordure ... Vzorčenje se dogaja ob cvetlični in geometrijski rdeči niti, detajh pa so znova nepogrešljive okrasne sponke, kovinske verige, všitki z motivi pliseja. Tudi bleščeči in ljubko kičasti kamenčki se še vedno sprehajajo, predvsem po izrazito poletnih torbicah. Sicer pa - kaj, če bi vsaj za nekaj mesecev pozabile na klasično črno in rjavo torbo, ki se najbolje prilega v rahlo preživet miselni kalup »ker povsod paše«? Naj vam prišepnemo - izberite izrazito barvito torbico in podredite njej vse ostalo, od čevljev naprej! ASTROLOSKA ^ NAPOVED / ' Petek, 6. april; Mars v tem dnevu vstopa v znamenje Rib in po tem zoamenju potuje vse do 16, maja. V vaše delovanje prinaša v tem obdobju veliko več čustvene energije, po drugi strani pa tudi razdvojenosti in pasivnosti. Za dosego boljših rezultatov se bo potrebno zelo potruditi, saj bo včasih vaša volja šibkejša. V večernih urah Luna vstopa v ognjenega Strelca in prinaša bolj dinamično energijo. Ker bo v tem večeru v kvadratu z Marsom, vam svetujem večjo dozo potrpežljivosti. Prehitro lahko reagirate ali se prenaglile na kakšen drugačen način. To velja Še posebej za Strelce, Dvojčke. Device in Ribe. Sobota, 7. april; Jupiter, ki potuje po znamenju Strelca, se prične na svoji poti upočas-njevati in nastopi retrogradno gibanje. Do 7, av^sta, dokler bo trajalo to stanje, se vrne nazaj na 10, stopinjo, kjer je že bil v sredinskem delu decembra lani. Razmislite, kakšne ambidje in dogodke ste aktivirali v tem obdobju ali kaj je bilo aktualno v vašem življenju. Imeli boste občutek, da se je čas zavrtel nazaj in da lahko sedaj vsaj na enem novem življenjskem projektu nadaljujete s svojimi ambicijami. V tem času lahko dobijo svoj epilog tudi različne uradne in sodne zadeve ter tiste, ki so tesno povezane s tujino. Dan je dober za srečanja, zabave, obiske prireditev, nakupovanje, ne pozabite pa tudi na ljubezen. Nedelja, 8. april: Vsi, ki imate v svojih rojstnih kartah poudarjena ognjena znamenja, se boste v tem dnevu dobro počutili, saj boste imeli veliko pozitivne energije. Izkoristite jo v ustvarjalne namene, ne glede na to, da gre za dela prost dan. Izkoristite priložnosti, ki se ponujajo, ali pa si celo sami ustvarite nove, možnosti bodo iigodne. Nekoliko bolj stresne so lahko večeme ure, ko bo Luna v kvadratu zMerkurjem. Lahko, da se boste težje usklajevali z drugimi, povečana pa bo tudi količina živčne energije. Dobro je, da se tega zavedate in da niste preveč kritični do sebe, še manj do drugih. Ponedeljek, 9. april: Luna že v jutranjih urah prestopa v znamenje Kozoroga in njen vpliv vam bo omogočil dobro urejanje uradnih in upravnih zadev. V vse boste hoteU vnesti več reda in discipline, pripravljeni boste delati več in bolj organizirano. Zelo dober dan za konkretno akcijo in zahtevnejše fizično delo. Odlično se boste počutili vsi, ki ste rojeni v zemeljskih in vodnih znamenjih. Čustvenemu področju boste v tem dnevu posvečali nekaj manj energije, mogoče vam bo nekaj več samote celo prijalo. Torek, 10, april: V tem dnevu nastopi zadnji lunin krajec v znaku Kozoroga. Ta čas vedno zahteva več prilagajanja okoliščinam in ljudem, tudi večjo potrpežljivost. Okoli poldneva lahko pride do kak- šne nepričakovane spremembe ali situacije, saj bo Luna as-pektirana z Uranom. Dan nikakor ni primeren za uvajanje ve^ih sprememb, zelo dobro paje, da razmišljate o njih. Sreda, 11. april: Merkur že malo po polnoči prestopi v znamenje o^jenega Ovna in prinaša v prihodnjem obdobju bol) direktno, na trenutke celo drzno razmišljanje in komunikacijo, Dan je odličen za urejanje različnih zadev, za navezovanje stikov, izmenjavo mnenj, za dogovore, opravljanje poti in nakupe. Akdvnost se vam bo obrestovala, zato se odločite za konkretna dejanja. Četrtek, 12. april: Venera, kraljica ljubezni in denarja, vstopi v tem dnevu z znamenje Dvojčkov. To obeta vsem, ki imate poudarjena zračna znamenja Dvojček, Tehtnica in Vodnar, več srečnih okohš-än na področju čustvenih in finančnih zadev. Seveda boste še posebej blesteli Dvojčki, vas bo Venera vidno polepšala brez vašega posebnega truda. Odličen čas, da naredite kakšen večji premik na ljubezenskem področju. Samski se lahko celo zaljubite na novo. Astrologinja CORDANA ASTROLOGINJÄ GORDANA gsm 041 404 935 napovedi, bioterapije, regresije www,gordana.si ASTROLOGfNJA DOLORES 09043 61 090142827 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza www.dolores.si Štajerski val in MH^: MW Chryslervoyager med preskusnim trčenjem Slabo za chryslerja voyagerja Neodvisni evropski konzorcij EuroNCAP je opravil preskusno trčenje štirih avtomobilov: clievroleta captive, chryslerja voyagerja, volks-wagna eosa in volva C30. Najslabše se je izkazal voyager, saj je od petih možnih zvezdic dobil le eno (za čelno trčenje). Izkazalo se je, da bi oziroma je voznik ob učenju s prsnim košem udaril v volanski obroč in ga zlomil, ostri robovi armauime plošče so hudo poškodovali voznikova kolena, pedal za pEn se je za 30 centimetrov premaknil v poUiiško kabino ... Veliko bolje se je izkazala epi-ca, ki je dobila štiri zvezdice za čelno učenje, pri čemer ji je le nlalo manjkalo za peto. VW eos, kabriolet in kupe hkrati, si je prislužil štiri zvez- dice zaradi dveh slabosti: ob čelnem Uku ostri robovi armaturne plošče ogrožajo voznika, ob drugem pa se je odpel tudi vzvod oziroma zatič, ki streho povezuje z vetrobran-skim steklom. Edini avtomobil, ki je v tokratni preskuš-nji dobil vseh pet zvezdic, je torej volvo C30, najmanjši in najnovejši volvo doslej, saj je dobil 34 od možnih 37 točk. Maja pride fiat bravo Italijanski Fiat, ki je v preteklem letu tako rekoč čudežno ozdravel, saj naj bi imel celo dobiček, predsUv-Ija zamenjavo za nič posebej uspešnega stila. Bravo je sicer znano ime pri tej italijanski avtomobilski hiši, vendar je avtomobil po- vsem nov. Bravo se je v dolžino potegnil do 434 centimetrov, kar pomeni, da je v nižjem srednjem razredu eden najdaljših, pa tudi njegov400-litrski prtljažnik |e eden največjih. Kot pravijo pri Fiatu, ki je pred časom opravil no-Uanjo in siceršnjo reorgani- Toyota povsem zgoraj že dolgo se ugiba oziroma napoveduje, da bo japonska Toyota tako po obsegu izdelave kot tržni vrednosti kmalu prekosila doslej največjega, torej ameriški General Motors. Glede na to, da je slednji v globoki krizi in da vrednost njegovih delnic nenehno upada, ne preseneča, da je Toyota po borzni vrednosti daleč pred vsemi. Tako naj bi bila japonska avtomobilska hiša vredna vsaj 184 milijard evrov, Honda kot druga na tej lestvici, vsega 55 milijard, sledil naj bi DaimlerChrysler (48 milijard evrov) ... Zanimivo je, da je pet nemških avtomobUskih tovarn po tej oceni vrednih skupaj 148 mihjard evrov, torej niti toliko, kot Toyota. Volkswagen kot največja evropska tovarna osebnih vozil naj bi bil vreden le dobrih 30 milijard evrov ... Avto-salona v Celju ne bo? čeprav odločitev ni dokončna, se zdi, da avtomobilskega salona prihodnje leto v Celju, tam je bil lani, ne bo. Kot pravijo na sekciji za osebna motoma vozila, bi bil strošek ob padajoči prodaji vendarle prevelik. Pravijo tudi, da se bo sekcija dokončno odločila še pred koncem leta. Mercedes gre na hibride Pri Mercedes Benzu se očitno zavedajo, da bodo avtomobUski hibridi, torej vozila z različnim pogonom in zato ekološko veliko bolj prijazna, postali izjemno pomembni. Tako načrtujejo, da bo tudi velikih S dobil t, i. mehki hibridni pogon. Za to naj bi poskrbel električni motor, ki bo v pomoč bencinskemu ah dizelskemu. Hibridni pogon bodo namenili tudi terencu ML, medtem ko naj bi mer-cedes B poganjal tudi zemeljski plin. Tudi v E razredu bodo dobil hibridni pogon (t. 1. bluetec). ^ MEmiCt PRETOKA ZRAKA Ix VW, AUDI. SKODA-1,9701 ÄyrOüfll »mill^.«.«. KATAUZATORUNIVERZALNI \J LAMDA SONDE Mon^onk. u, cii. KOMPRESORJI KLIME tei,: («3) 41t-ii.79 TURBO KOMPRESORJI .wroyfod«lire9iie.«f.5i SERVOVOIANSKEČRPALKE Ipavčeva ul. 21, Celje IMATE 1000 €? PRIDITE K NAM PO NOV AVTO Pogoji veljajo za sklenrtev pogodbe operativnega leasinga z ^ ^oški fegisttacije. zavarovanja, vzdrževanja vozila ! ».fSllalKsiTridKe P^vico tto ravmitve f.nanc,r^,e 2 zaupanjem v prifiodnosf. Opel Astra Classic že za 9.990 EUR (2J94oo4stT) zacijo, so za razvoj brava porabili 100 milijonov evrov, kar ni izjemno velika vsota. Motorji bodo za začetek trije, in sicer 1,4-litrski bencinski štirivaljnik, ki bo zmogel 66 kW oziroma 90 KM, potem pride na vrsto 1,9-litrski dizelski mulUjet, ki bo na voljo v dveh izvedenkah. Prva bo imela 90 kW/120 KM, druga pa 110 kW oziroma 150 KM. Kasneje bodo ponudili še dva 1,4-Utrska bencinska agregata s turbopolnilnikoma ter močjo 90 kW (120 KM) oziroma 110 kW (150 KM). Pogon bo speljan na prednji kolesni par, menjalnika sta ročna 5- in 6-stopenjska. V Italiji se fiat bravo že vozi po cestah, pri čemer stane osnovna izvedenka 14.900 evrov. Pri nas naj bi bil novi fiat na voljo maja, ko bodo znane tudi cene. m ii-M F MALI OGIASI - INFORMACIJE 27 itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in tnale oglase v Novem tedniku. sti - 4 male oglase v Novem ted- niku do 10 besed in čestitka na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM iU'l>01|i>i,lilnlki006,šiigo[inilil, ptoijam. Cena po ijogavoru. Telefon 040857-271. iros »1190,letnik 1)81,d.br«oliriinien,pr> {fem za rezervne dele. TelefonOSl 265. 6«. Ž162 OSEBNO >11)10 Opel amiga I,Std^kinnan, tlnik 2000, digital.« kli..,nbs, da in še velika dodatne opreme, prodam, {e. napade to.Iele. fon 041 691.899. «EHiOlIclio 1,2, letnik 1996, r.,. do 4/ 200B,!rabr.e bom, prodom. Teleta 030 911-594. 1725 GOIF 1,9 tdi, letnik 2003, klimo, velib dadota. opreme, prodam lo 10.100 EUR.Tel!fc.041720499. S3i6 SKlllIRAprilia,l.t.ik2000,re,.Jo.v,a-sla,imdam.TeHoa(03)S740-lS7,od lB-do20.ure. Š3ie G01flldle!.l,letnlH991,5yiet,5prBslav, odtineobranjen, prvi lastnik, pmdom. Telefon 041 951.527 1737 HYONOAI prodom lo 200 EOR. Telefoo 5421.277 1734 KUPIM TO9ORN0 volilo, mooiše, kombl ali doslov-no vozile, tudi poškoifovano, kopim. Telefon 041407-130. 1249 ElATtlpo 1,7 ali galf2dienlkapim. Telefon 041 299-513. 1715 PAJEK no dve vreteni, naktadolko Sip In sejolnico Olt, ra konizo, prodom. Telefon 041 261.676. 1723 4.tetenilii pafek Ni Mr, tip kb 40, agodnipmdim.Telefoii04l 507J92. NEDOKONČAN v: PRODAM TRAČNO žago za razrez hlodoviae, tip 1200, bnisilni stroj ZD troine te in slroj za valjaaje listov, piodom. Telefoo 041 593-589. L144 STISKAlNICO,IOOI,nladisklplugza«iita, okrogh piiklop in beocioski motor za meiolei, prodom. Telefoo 5730-BS7, 040890^85. 1656 NAKIA0AH0Clasi,22m',dobroobraniih no,|»adam.Telefo.03l52»09. TRAKTOR Zetor 25, letnik 1972, prodomoli menjam zo tiosilec Sip. Telefon 031 485.217 1728 KOSUlCOCispard«, dvojni rez, prodom. Telefo. 041 736-248. 172« no prodom.Telefoa (0315708-744. BmiuunuiN Betonski zidak 30 - o;68 € Vcenaje ^alunBn20% L Betonski zidak 25 ^ 0.74 € Ol> gotovinskem pfaCiiu n Betonski zidak 30 - 0,79 € dodaten popust do 5%. tja^AFARG ODDAM SAMOSTI riomardol. žin. 6 ■.prodom. Telefon 041 758-B19. 1736 KLIIIASTE brone, težje, pabolnikTolfan In giimlioz,agodno prodom Telefon 040 241-418. 1748 TROSIl£tlilevsliegag.oiaSlp,3,5t,sjiad. oji priklop iaaoUodolko Sip, 25 .■,vs. malo robijean lo v delovnem stonjij, prodam.Telefon03146M77. 1760 PRODAM TIAKIOlterpiikljiiikelnmolokoItlvatoi, pilkljaikelabkondi v okvari, kapioi. T.lefi>n04l40M30. las V KOlirOlAH prodom zozidaliioprielo. Telefon 041 669.214. i5S5 PARCELO v l««llaga,a.z«iidalao, delno sadovnjak, delno obdelovalno površl. nn,ideaiaozavrtiikDrje, prodom zo 10 EUR/m'.Teleloa0413BS«19. 1631 NEPREtVftČNtNE DmUlUE.VECdvosDbnilisIiiniivani v izmeri .u01d.7üi,'.liiim„iM..ilil:i..i. vdK in trgovinE. cena i,12Z£Uli/m'. Prolin CEUE,Tr«ivlje.Vpetst. Ij.ie3n, POSUMI prostoissklodlšiem, 1.350 m'in lAeremiproIzvcHinjozn široko prrtrošnjo, v(entroŠentjuija,prodam.Telefon04l 329T175. 1635 GRADBENO paiielonnOobni, asfal1,elek-Irika, voda vse do poriele, prodom po 35 EUR/m'.Telefon 041 335-999. POSLOVNI piDStoioo Mariborski cesti, 212 m', pritličje, odlihilokoiijo, prodam. Telefoo 041 601-555- im nekaj zemlje, okoliioŠealjaijo pri ülla, prodnmzn 137000 EDR. Telefon |03| 5793.140. 1658 NJIVO, Irovnik, Žeplna, Lipovec, 2.817 m', prodam. Telcfca 031 B3S«13. 1672 POSESTVa,Sb, no soiišii legi, gospodarsko poslopje, biso stoto 20 let, v Šentvid., Grobelno,ptodamzal60.000EDR.Te. lefon 041283.778, zvečer I7t4 V ŽAGAJO pri Ponikvi ptoilom kmetijsko zemljišče, 1.400, no lepi, sončni legi. Telefon 041 835.584. Š307 SAMOSTOJNO stvbo, proizvodno skUiščnl prostor, tlorisno ai',parcelD 250 m', aaDdliaiilDkadjivCelju,potrobaacelat-ne obnove, ptodom. Telefo. 041 624-IBt 1751 GMEHO zazidljivo poicelovllovICeikvI, sončna lego, prodam. Telefo. |03| 5741.310,031 582-277 1752 KUPIM STAREIŠO hi^ vCelju lokolico kupim. PkHlo t.kojTey..04l 601-555. ii»2 VCENTRUŽalcaoddomvnojemdvosabao opromljenostonovanje,40ni',vpritlič-ju-Tolefon 5718-106,031 2611.536. PRODAM (350 m'l,vC.ljo(l.va|,iaporabaim dovoljeajem,addamvaajem.l.formo. ciiepolelelonu041 731.787. 157B OPREMUEN gostinski lokal zopremljenimi sobami oz. stanovanjem, kopotiteki do 100 oseb, oddomo. Telefon 031 384-4S2- žiei STANOVANJE GOSTINSKO opremo; sank, mize, stob: prodom. Telefon 5824J60. 1B62 ZAKONSKO |iosler|o,200.200,zvzmelnka. miMeblo,agodaoprcHtoni.Telefon(03) 572-8542,851470-178. iseo ŠESlDELNOotroško sobo ptodom za 300 EUR.Teleio.1031S77.3748. 1701 SPALNICO, a.vejšo,obtimitno in vgriidni blndilnik,agod..prodam.Telelin041 736-262,(031 5411-708. 1705 ZARADI selitve v lionjšestonnvonje prodom po ugodni ceaiifobloobronjeno pobistvoiovseeskibipiedmehiizstoao-voojske biše- laformacije po telefoan 041 62H49,medIi.B.uro. 1712 KAVČ, trosed, kotno sedežno, pralni stroj, zomijovolno omaro, mizo, skihi,oinan ikl. prodom. Telefon 851 424-303. KOTNO sedežna, fotelj, regal zo dnevno sobo,kc4niterom.rozapisar.o,kiipim. Telefon 041793.963. 1727 SDNE brostnve deske, debelinn 30 mm, piodonio. Ceno po doi|ovoiu. Telefon (03)5708-175- 163« ŠEST mesetovstoro divo, vos čas pod strelio, bukev in lirost, Inčenn, v nkolid Vojnikn, pr«him. Telefon 041 932-160- 1717 9mbukovi1isahibdivpiodamTelefi>i04l 493-773. S314 DRVA, bukova, gobrovo, brastovo in nknri-jeva,dolgavblodlbtermešonn,krntko žogooo, z dostavo, ptodom- Telefon 040211-346. p nDŠČICE, keramične In armmurae mntže, ugodno prodam Telefon |03| 5461-165,031 337-365. 1750 BEIONSKO železo, (i 10-400 kg, fi 12-400 kgler3žeh:zntiplališčaradloll,16S/ 14, prodom.Tolefon 041 806.124. SUNE btnslove plobe in deske prodam. Telefon 571H30. 1746 POSOJILA Dunajska 21, LJubljana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! CEUE, Delavsko. Pindnm stoaovoaje, 33 ni',eennl9.50OE0R.Telefoa041 970. BUKOVA dno,telo oliiizžagiina,zdosti-■ 'v6i"pi«l«m.Telefon031 776-591- NESNICE in bele pitonce, mlade, prodojo-mo. Kmetijo »lnler,Upotn 55, telefon (03)54724170,041 76M00. 1438 PRAŠIČE, težke od 50 do 120 kg, domočn rejo, prodam Telefon 031 509.061, _ (03) 5821-B63. 1B21 ŽREBICD, skiro 9 mesecev, pasmo norik, B todovnik, zelo mirno, prodom. Ceno po dogovoru. Telefoo 0(1708.920. itm ROOOiniŠKE nemške ovČDiie, broz papirjev, stomOted.ov.Telefoa 041 708-920. BIKCA simeatalco, približno 160 k), prodom zo 600 EOR.Telefon 031616.154. TELIC0,brejo9mesecev,piodani.Telefon 051 267^24. 1700 TELIČKO, staro eno leto In teličko, staro 3 tedne, prodom.Tolefon 031 6094164. lAGIlirAlnml.de broj.avce,skvoloml, prodam. Telefo. 031 561-765- Saoe BIKU, šarale,'Mll# 120 kg,-|itnlam. Telefoa5740.172. Š309 KREDITI DO 8 LET zo vse zap. tet upokojence do 50 % obtemeniive doli., stote obveznosM niso ovito. Krediti tudi no osnovi vozilo Moinnlodphaioiiipolniilea. PridtmoMlmdw. tel.: 02/252-48-26, 041/750-560, 041/331-991 IZPLAČILO TAKOJ! 03/»90 03 36 TEUCO svetlo simeokiHbnjoSmeseeev, težko približao 600 kg, prodam. Bron-šekPioseaiško,h!lefoa 5771-348. 1721 BEIE piščance. Žive,»!Žke3do4kg, prodom po 1,70 £UR/kg. Telefon 041437-149- 1730 ČEBEUE družine, rozeivie, prodom. Telefon 051335^16. 173J lELICO mesne pasme, zo zokol in svinjke zo pleme, ugodno plodom. Telefon 040 24M1B. 1748 KRAVO s teletom bikce», ielice po izbiri, pripušče.e in kobilo posovko, btejo 5 mmev, prodom Telefon 0S1-7M-823- 1754 HITRO NAROČiTE nn in soočnn lego. Cenn 1-280 EOR/m". Telefon 040 573J99- i372 Upico 2, Šenljur,p,;da.. Telefon 051 396462, Abiksoodio. S290 GARSONIER0,30m',Novo vos, takoj vsefjr va,prodnm.Telefon 041604031. DVOSOBNO stinova.je(piitllčje)vDolenii vnsrpriPreUd.,piodam.Telefon031 635-291- 18881689 KUPIM STAN0VANlE,do80m"atm.nišo,stare|So bišo, okolico Celje, Žolco, kupi stotejšo osebo. Gotovino tokoj, brez posrodoj. kov. Telefoo 041515447 Si06 E>OINPOLalldvosobaoslaoovaaje.u|no kupim, pločilo takoj. Telefoo 041 601-SS5. 1602 ODDAM GARS0IIIER0,30m',Kraigbetjev.7,No™ vns, Celje, oddomvnojem. Telefon 041 B24-207. m VBUŽNJIokolid Celje oddomopienlieno dvosobno stonovonje orejooemu poru atže.skLTelefon031 264104. i694 Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, li anje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. ä Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednilca € 0,63 (150,97 SIT), petlcovapa€ 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plaiälti za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačUu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2007 ^ J.V/.l-f M^Z^ prilogo TV-OKNO! Vsak petek 41 banmni strani teletriiijskega sgnmb in lannlvosti ii sveta glasbe in labaie. NAROČILNICA Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik n najmanj 6 mesecev NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal sa za potrebe oaiočniške službe Novega tednika 28 ^ M ALIHG^^j INFORMACIJE 101 lEDNIK nutKO simnlGlk., äüi. 3 t.d.., pit-d.in.IAfon031 447-I»5. 1766 BIICE, od 130 do 400 kg, prodam oli moniimiatelicozozoUTiMonO« 250-318. P EfAŠIČA, težkega 130 kg, ugodno prodorno, moiii koline pri nai. Telofoa 041 774-393. 1766 MIKROVjtUVNO peöto Gorenje MO 230 dn indlgitiliilolooparolSanyDCS-P43, 4,1 nego pijok, prodom. lolofon 031 739-184. 1741 GARAŽO v Ullri S. prikonorke brigade pmdam.1nlormailiepotelifono,ugodio prodam. lelelon Oil 688D36- i74e DVORIŠČNA kovinsko viuto, velikost 440-110 in eskordkarnon 1,4, letnik 1995, reg. do7/2007,prodom ToMo. 041 533-982. 1754 5EH0, tiiTsulo, tri noklodolke, vokolki Onfar ne,prodam.Telelon5778-471. 1693 KAKOlOSniOvino: loški riiliig. Mi pinot,1 EUR in modmfronkiiio prodom 101,25 EOR.Telefon (03) 5804-209. i7oe HiEVSKI gnoj, lahko tudi z dostavo, pro-doui.Ielelun041 901-595. 1722 SENO, sobo, v okroglih Mob, prodom oli meniomzoživah oli stroj, možnost dfr stave, lelefon 041818894. Š317 PRODAM ŠHRI nove letie gume Continental Premium 195/65 R 15 H 91, prodom. Melon 041 862-900. 1S73 IRI novo bolkonskovmlo,2M0io okno, 100-120, novo, ugodno prodom za 375,5tE»R oz. 90.000 SIT.Telolon 051 690-111. 1704 KOVINSKE polkrožoistoiiiko in 25 ■■ kri» ne Esmetol, poceni prodom, lelefon 5772-359. i7oe KOS1AHIEVO mizo in klopi, mizo 10 (irkukir zvelno, brez motorja iošratar,agadoo prodam. leleFoo 5771-101- 1698 KOIIIO poni, zoprovliivfek, por konjske vprege, kšire in sedlo, prodam, leiefon 041 736-248. I72e SVINISKO most, orviHie, vrtno mizo In Urga, novo, prodam. Telefon 031 281-418. t7Q9 KOlizoližol, 60 kosov,prodom. Telefon 5778-944,kliE1tezjutrnj. 1721 DOMAČE perivo m toite ugodno prodom. TelefoaOST 819-354. b DEKIIŠIi kostim, številka 34^6, zo birmo, prodom.Telefoa 5777-453- 1736 mimm Za PE |Mi Ce^u išfcino več trgovcev oz. kmelijakiii tehnikov ' zizpitpinzauMjawviiaiiaadslov Zaposlitev 6 mesecev 2 mažnostio red-nezsposlitve! RaHtotoea. Industrijske uLS.Lenait. . Inf: 041/70S^0oz. 04t/m072 phomztdalovtTisniu, IVMne» 03/42M1-50,|ion.-pet.oil :. DO 15.30 ure. Jdcon». d.o.o.. Maribonka c. 44, 3000 Celje. a prodajo na stojnici v Citycentru v Celju (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci) Tel.! 01/241-3372. Kličite dopoldan! Linde viličar d.o.o. o/šMic- Bukovžiak 65 c, Celje razpisuje prosto delovno mesto SKLADIŠČNIKA - zaželenalV. ali V. Stopnja izi 3brazbe - po možnosti avtomehanične ali strojne smeri - starost do 30 let - znanje nemškega jezika-aktivno - izpitzaviličar - delo v skladišču v Celju Prijave sprejemamo 7 dni po objavi v časopisu. Za vse nadaljnje informacije srr )0 vam na voljo na tel. št. 03/4260674 KOMBI PREVOZ OSEB 1x8 ALI 2x8 s 16 OSEB ■ Prevozi vaših povabljenih na praznovanje obletnic in nazaj (REZERVACIJA TERMINA) • Nakupovalni izleti Italija, Madžarska ■ Prevozi na dopustovanje in nazaj {REZERVACIJA TERMINA) DOBRO plačana ročna dela. Izdelovanje pri SNITMA posredovalnica Zouponje, ki. je upanje v ljubezen povrnila že več kol 10.000 osebom, posreduje za vso starostna obdobja, brezplačno za mlajše žeitsb. Telefon (03| 5726-319, 031 50J495. Leopold OrBnik 5. p„ Dolenja vos 85, Prebold._n Iskreni fanlje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaraniaterjlh brez stroškov spoznajte. Tel.; 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. LeopcldOr>lnA,s.o,Oiiltfi|a.asiS.Piboll DIREKTOR, Celjan, 38 let, ^iron, želi spo^ nati žensko ali momko, vsaj s SŠ izobrazbo. Lahko si brez službe. Telefon 041 24M47; www.superalan.si. 1698 SIMPATIČNA, 49-lelna uslužbenka, rado hodi v hribe, želi prijoteljo do 60 let. Telefon 041 248-647; www.supeta- klR.Si. 1698 STAREJŠI moški s svojo hišo želi spoznati resno žeiisb za skupno življenje. Nudim ji vso oskrbo. Naj bo slom od 57 do 65 let. Zaželene samo resne, ljubeznive ženske. Lahko ga samo obiskujejo - proti majhnemu dopločilu, Ri nujno, da z njim živijo. Resne naj se javijo po telefonu (03)5/15-782,Moica. ži63 ZAPOSUMOnotakarico ali prijazno dekle zo strežbo jedi in pijač. Banovina, d. o. o.,Vitštanj17, Podčetrtek, telefon 041 411-551. 1560 AVTOBUSI PREVOZI EDVARD VENGUSTdao. Cesta nagrad68a, Celje (Poslovni prostor Lava 6) zaposlimo redno ali pogodbeno voznika turističnega avtobusa za vožnje doma ali vtujini. Informacije: 04' 197 Zaposlimn ŠOFERJA ZA RAZVOZ PIC v piceriji BONtTA v Žalcu. Potrebne izkušnje, vozniški izpit najmani 3 leta, ler poznavanje Žalca z okolico. Možnost 2900-slitve Z8 nedoločen čas. Informscije ne tel. št.: 03/703-39-02, GSM: 041/393-002. SPD d.».!!.. Podlog 59,3311 Šem- ZAPOSLIMO voznika (in Ekotegorijezo reloaiepoSloveniji-Zoinformod-ie pokih čte go. Matejo Krančič, telefon 041 929-476. K Kron-trsde, stavbno lesarsNo, Ivan Krancič, s. p.,TrRovet 11, Rečica ob Savinji. 1729 Posredništvo in prevozništvo 8.p. Kidričeva 1, Žalec Tel.g041 807 060 V (EUSKI enoti nudimo terensko va17o, 5280 Idrija. POOBLAŠČENI Ronouhov servis v Šontiuriu izobraževonje in stimulativno nagrajevanje. Pisne vloge sprejemamo do za-sedbedelovnega mesto na naslovu: A( Naprudnik, d. o. o., Vrbno 2, Šentjur. Š320 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodorskih in poslovnih objektov tn podobno. Telefon |03| 8104-182,031 393-560, ARS^rojektironje, Anton Strniša, s. p., Gabrovecl a, 3241 Podplat. NAREDI si sam! S pro imi stroji in ZAPOSLIMO notokarico v dnevnem boru v Celju. Dvoizmensko delo in stimulativno plačo. Telefon (03) 4254-307. Bronko yBnc,s.p.,1pavčeva12,Celie. n ZAPOSLIMO vsestranskega, iznojdljivego in zaneslj-ivego delovro-ko v tekstilni delavnici. Telefon041 359-341.Tebm, ElzaBerglez,s.p.,Goričito14b,Šentjur. DELO na komerrialni liniji nudim izkušeni vedeževalki.TelefoD051 240-074.Tiia-na vedeževanje, s. p., Vojkova 3,3000 Celje. 17,3 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 28. 3.: Sabina KROPEČ iz Šmaiia pri Jelšah-dečka, Erna JANŽEK iz Slovenskih Konjic - dečka. Sabina KLE-NOVŠEK iz Rimskih Toplic - deklico, 29. 3.: Mojca KOVAČ -SEUČ iz Štor - deklico, Sabina JOKIČ iz Dobja pri Pla-riini - deklico, Daija JANE-CEK z Gomüskega - dečka, Irena STEBLOVNIK iz Mozirja - dečka. Darja ROBNIK iz Luč - dečka, 30. 3.: Mateja TRINKAUS iz Velenja - deklico, Martina MARČEN iz Šentjurja -dečka, Suzana GRAŠlC iz Slovenskih Konjic - deklico. Katarina ARHANIČ iz Celja - deklico. Barbara KOKLIČ iz Celja - deklico. 31. 3.: Andreja ŠEKO-RANJA iz Žalca - dekUco, Darja BRŠEK iz Prebolda -dečka, Brigita VEBER iz Žalca - deklico, Anita JEVNIŠEK iz Dobrne - deklico. napravami iz Izposojevalnice SAM, Ü brotovDobrotinškov 13, Hudinjo, Celje, telefon (0411629-644, {0315414-311. IZDELUJEMO strojne omele,estrihe in vse fasade po konkurenčnih cenoh.Telefon 031 598^55.Tr-grad,d.O. 0.,Bukovje pri Stivnici 24, Gorica pri Slivnici, iom CELOVin prenove kopalnic in stonovanj, vso gradbena in instalacijsko dela. Kopalnice Štelcei, Malgojeva 30, Celje, Telefon 041 826-594, 1173 SKORAJ novo posjouto prodam. Oddam 6 mesecev starega psa mešančka, cepljenega. Telebn (03) 572-8542,051470-178. 1680 KAKOVOSTNO in po konkurenčnih cenah izdelujemo dem[tfosade.M36rad,d.O. o, Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104, 1731 GRADUEUI, pozor! Po konkurenčnih cenoh izdelujem poči in bojierjezocentrolno ogrevanje. Garancijo za peči je S lel. V oprilu popust no vse izdelke. Anton Aplenc,s.p.,Prekorje29a,Škoflflvas, telefon 541-5011,041 531-976. 1730 ELEKFROINSTALACUSKA, vzdrievolna delo opravljnmo kakovostno, hitro in ugodno, Wrgo, d, o, 0., UL mesln Gnsvenbroidi 13,Celje,lelefon041 614-956. 1757 1. 4.: Sanela TALIČ iz Celja - dečka, Nina ŽMAVC iz Gornjega Grada - dečka, Celje Poročila sta se: Tadej CVIKL iz Vojnika in Barbara MEDVED s Ptuja, Celje UmrU so: Ana Marija KOSU iz Šempetra v Savinjski dolini, 85 let, Anton ZUPAN iz Jurkloštra, 68 let, Miran ŠKRABER iz Šoštanja, 58 let, Ana KLADNIK iz Celja, 84 let, Frančiška CEROVSEK iz Gorice pri Slivnici, 80 let, Marjan DIVJAK z Brega pri Polzeli, 67 lel, Ivanka ŽIGON iz Celja. 69 let. Stanislav BERGLEZ iz Bukovžlaka. 74 let, Neža DOLENC s Prekor-ja, 85 let, Štefanija KOME-RlCKl iz Celja. 76 let. Stanislav BRATINA iz Zg. Hudi-nje, 77 let, Stanislav SENICA iz Štor, 84 let, Dominik Zlavs 1 Kamor stopim, koder hodim, povsod siti z menoj. Tam, kjer si ti, sem tudi jaz s leboj. In v srcih z nami vedno boš ostala. 3, aprila 2007 je ininÜD leto žalosti i nate, draga žena, mamica lepiti spomin 1 babica VESNA RUDOLF ila vsem ki ste; wljate ob njem ohranili v lepem spomin a grobu in ji prižigate sv( Solza, žalost, bolečin te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hado boli. ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi dragega sina, moža in očeta PETRA GUČKA (14.6.1943-21.3.2007) se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in z nami delili bolečino. Hvala za darovano cvetje, sv. maše in izražena sožalja. Hvala tudi družini Bevc za ves trud. Žalujoči: mati Anica, žena Fani in sin Robi z družino Smi izlila je v belo oblitje. "Ogled je zaplaval v neznani pokoj. lič več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj Po težki bolezni se je tiho poslovila od nas draga mama, sestra, stara mama, teta in botrca JULIJANA JURIČ roj. Založnik iz lindeka 18 b, Frankolovo (5.2.1932-15.3.20073 Zahvala \ izrečena sožalja in vsem, ki so jo li zadnji poti. Hvala vsem za darova- spremili na nje no cvetje, sveCe in sv. maše. Hvala patru Branku za reden obisk na domu in pogrebni obred, ge Albini za poslovilne besede, pevcem na koru in na pokopališču za odpete žalostinke in pogrebni službi Raj. Posebna hvala tudi bolnišnici Topolšica, zdravstvenemu osebju Vojnik in vsem, ki ste v času njene bolezni kakor koU pomagali. Žalujoči vsi njeni iz Šmartnega v Rožni dolini, 82 let, Milan ŽIBRET iz Štor, 76 let. Jernej GAJŠEK iz Bukovžlaka, 92 let. Marjan PRE-LOŽNIK iz Celja. 46 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančiška VE-LENŠEK iz Trnovelj pri Celju. 82 let, Kristina CENTRIH iz Kozjega, 59 let. Marjan ZA-GORSEK iz Ločen DoU, 51 let, Marija VOUK iz Ustni-ča. 93 let. Srečko KAJBA iz Vršne vasi. 40 let. Jožefi KRUMPAK iz Bukovja n; Babni Gori, 69 let, Anton KU NEJ iz Križan Vrha, 70 let, Velenje Umrli so: Ana TIČER i: Šmarja pri Jelšah, 88 let Amalija LEBEN iz Cr ■ let. Kari ROŠAR iz Mislinji 60 let. Marijana VODIŠEK Velenja, 62 let. 83 Ml fEDIII l^vlWFÖBMJlCUE 29 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Tilio in mirno se )e od nas poslovila JOŽICA LONČAR z Lopate Ob boleči izgubi ljubljene mame, babice, prababice in tašče veliko pomeni, da v tej bolečini nisi sam.' Zato iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče ter vsako toplo misei, ki ste nam jo posvetili. Iskrena hvala gospe Marini za poslovilne besede, gospodu Brezovniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Veking za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči vsi njeni 5- aprila je minilo leto dni, kar nas je zapustila draga žena, mama in sestra OLGA NAPOTNIK roj. Lavrinc (rojena 2.2.1942 v Celju - umrla 5.4.2006 v Rogaški Slatini) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite z lepo mislijo ob njenem grobu in ji prižigate svečke. Žalujoči: mož Jožef, sin Aleš z družino in ostalo OLGI NAPOTNIK roj. Lavrinc (2.2.1942 v Celju - 5.4. 2006 v Rogaški Slatini Ljuba Olga, eno leto je minilo, kar si nas zapustila, za Teboj ostala je bolečina. ZAHVALA FRANJO DREŠČEK krojaški mojster (1922-2007) Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in pospremili k počitku našega dragega ata, dedka in pra-dedka. Vsi njegovi Bolečino da se skriti, solze moč je zalajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, brata in strica JOŽETA MERTIKA iz Šentjurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Splošni bolnišnici Maribor, še posebej dr. Arpadu Ivaneczu, gospodu župniku Čon-ču za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Zagajšek, govorniku, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino, Hvala podjetju Aqua-set, Osnovni šoli Franja Malgaja in teniškemu klubu. Hvala za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marta ter sinova Gregor in Peter Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo vsi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče UUDMILE AHTIK iz Arclina (8.6.191S-27.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ler darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo negovalkam iz Doma upokojencev v Celju, g. župniku za opravljen obred, ge. Ivici za poslovilne besede in pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni domači Ko V ranem jutru smo se prebudili, oznanjal se je lep pomladni dan. Nihče še takrat slutil ni, dato bo dan, ko zamrl bo tvoj smehijaj, ugasnil tvojih oči sijaj. 2AHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA OPREŠNIKA iz Male Breze (14.3.1929--28.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ob atovem slovesu izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se sodelavcem kolektiva Alpos oprema trgovin in Steel Štore. Hvala tudi g. župniku Jožetu Muršcu za lepo opravljen mašni obred, govorniku Jožetu Kapelu in pevcem iz Dobja. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla ter otroci Vera, Pani, Jaka in Mici z družinami Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne objame in vse molči, odkar te. ZAHVALA Gospodar življenja je v 82. letu k večnemu počitku poklical našo drago mamo in staro mamo IVANKO PRAPROTNIK roj. Kotnik, iz Vojnika nazadnje je stanovala na Gmajni 16, Ljubečna Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Kostanjšku za opravljen cerkveni in pogrebni obred, govorniku g. Ofentavšku za poslovilne besede, hvala tudi pevcem z Ljubečne za petje pri sv. maši in pogrebu. Posebna hvala patronažni sestri Jani in negovalki Cvetki iz Zdravstvenega doma Celje ter vsem, ki ste ji v času bolezni kakor koli pomagali. Topla zahvala ge. dr. Rakovi za prijazne in spodbudne besede in zdravniško pomoč. Hčerki Ivica in Marta z družinama Zakaj usoda tako je hotela, da ti je moč življenja vzela? ZAHVALA Ob boleči izgubi moža. JOŽETA GOLEZA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in sodelavcem Monteija, g. župniku za lep obred, pogrebni službi Žalujka, g. Lavbiču za lep nagovor, drameljskim gasilcem in ŠD Šedina. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Z lepo mislijo nanj: vsi njegovi domači O, mama, odšla si _ in vse nas si zapustila. Čeprav nas gledaš iz nebes, smo vendar žalostni vsi, ker tebe, mama, med nami ni, toda ti za vedno v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete ZOFIJE KNEZ roj. Hropot i. Prvomajska ulica 37 v Celju (21.4.1928-24.3.2007) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se ji poklonili ob zadnjem slovesu, darovali sveče in cvetje ter nam ustno in pisno izrazih sožalje, Hvala g. župniku za opravljen obred in ge. Marini za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej, ki ste pospremili našo mamo na njeni poti v večnost, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 30 NOVI TEMIK KINO As V rokavu vsak dsn: 20.20 peteK sobota, neifetia: 22.40 NortaH vsak dan: ie.l5.18.40,2100 petek, sobota, nedelja: 23.30 ponedeljek, sobota, nedHja: 11.10,13.30 Ninja ialve vsakdan: 16.20,18.20 ponedellek,sobata.«idelja: 53.00 sobota, nedrja: 10.50 Rodty Bsliioa vsak dan: 16.10,21.30 petek, sobota. nei}ella:23.M Oobri pastir vsak den: 17.20 Pisma z Km Jima vsak dan: 20.30 petek, sobota, neddja: 23.10 300 vsak dan* IS 50.18.25 20.50 lili 56.4a 19.J0,23.40, aOS HmiOit 12^0.14.30.16.30, 18.30 ZKtm iMŠiti oesttv 2030, 23.W Narfeit 13.10.15.20.17.30,19.40 Morilca 01 21.50. 0.10 12.80.15.00 17.10 pftdstavfsa v/b^ soboto, nedelo 20.00 Šutk« NEDEUA SOBOTA 19.00 Nnamabaib 21.00 PoaitniM Modna ogrlica obrtniScaustvarjcdmca 14.00 Muzq premogovništva Slovenije Vdenie Vili Podgoršek in Zmago Žorž: Minerali Pohorja odprtje razstave 17.00 MNZ Celje - Otrošld muzej _ Hermanov briog 17.00 do If 00 Planet TuS. Oslarija Podali se bomo na lov za skriü-ml velikonočnimi pirhi 19.00 Internet Kavama Stane_ Fotografije Žige Gričnika odprtje razstave Indija Koroman-dija 22.00 Mladinski center Velenje mp Hop dogodek leta z Ziebane 8.00 do 12.00 Središče Gotove!) .......toečka tržnica 8.00 do 13.00 Attij KSC Velenje 9,00 do 12.00 MNZ Celje - Pod __balkonom muzga__ 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja 10.00 Kulturni dom VirStenj 10.00 Interspar Velenje___ Dan zdravja Zdrav način življenja ji zdravju 9.00 do 19.00 Gasilski dom Drešinja "^itazstav^Trhovi^ dobrot 9.00 do 19,00 Gasilski dom Drešinja 20.00 Cerkev sv. Martina Velmje Koncert duhovnih pesmi 20.00 Cerkev sv. Duha Nova vas. C^lje 11. redni letni koncert Mednega komorn^ zbora Emanuel Celje vdikonočni koncert 20.00 Cerkev sv. itotina Velenje Koncert duhovne glasbe OBČINE CELJE PETBI.6.4. 10.30 in 16.30 Muzej novgše 12.00 Galerija v Mercator centru na zgodovme Celje Hudinji Demonstracija obrti Dijaki Gimnazije Celje-Center: predstavlja se zlatar Miroslav Bah- Upodobitve knežjega mesta 0Č odprtje razstave DijakiGimnazije Celje^ter Sporočila v steklu in keramiki odprtje razstave 18.00 Otroški muzej Hermanov brlog Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo icapico odprtje razstave RAZSTAVE S. Grum: Dogodek v mestu Gogi abonma Sobota popoldan in izven 22.00 Mladinski center Velenje Zgod ki arhiv Celje: Odperga- menta do e-zapisa, do 31. 5. Muzq novejše zgodovine Celje -občasni razstavni prostori: Cvetno-nedeljske butare, občasna razstava MNZC, do 12.4. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z iapidarijem, kulturna in loška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid, Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Galerija MozaikCelje: razstava stal- Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - irenumo ni na ogled. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog - za- prt. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Eneigy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oslauja Kogoja ter gra- Likovni salon Celje: Video inštala-cijaManWomenUnfinnished umetniškega paraAteksandniVa/d (Slovenija) in HynefeAJ! (Češka), do 15.4. Galerija sodobne umetnosti Celje: preglednarazstava to/zetaLogorja Fragmenti 11, do 15.5. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del Jurija Godca, do 16- 4. Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke. Galerija Mik Celje: likovna dela (sK-ke) akademskega slikarja Jožeta Horvata - Jakija, do 10. 5. Galerija Borovo Celje: slike (olja na plamo) Amine Kokirič. do 20.4. GalerijaOttoŠko^avas: likovna dela (slike v mešaiu tehniki) Vesne Filipič, do 30. 4. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Volk: likovna dela olja na platno) iz lastne zbirke, do 30.4. Galerija Mozaik: stalne umetniške zbirke,na ogledvaprilu. Galerija Železarskega muzeja Te-haije: Ujeti trenutki sveta, razstava (Sanol/ Društva popotnih, foto^afov infoto-reporterjev Ljubljana, do 10.4. Pokrajinski muzej Celje Gumbi iz zbirke Fraju:aPa;ttei7a, do septembra 2007, ter V eno roko vzamem puškico, v dn^o svetlo sabljico. avtorica razstave je muzejska svetovalka Tatjana Ba-dovinac, do oktobra 2007 Osrednja knjižnica Celje - avla II. nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: pregledna razstava Malo druga- ITI Zbiramo prijave za predsUvitve Nacionalne agencije programa Mladi v akciji in Eurodesk, ki bo 12.4. - e- naslov: info@mc-celje.si KUD Technolo^a objavlja natečaj za najpei^pekdvnej šega neuveljavlj enega techno^lectro/house DJ-a. info@kiid- technologija.com Info pisarna: nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do Interneta. Več info: www. mcrcelje. si 03/490-87-40 in 040-7S6-009 Redno do^ianie v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek ob 16. in 20. uri. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice; sreda ob 17 uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. cianim:ponedeljekobl8.uri Petek ob 20.30, P2: Novi val Predavanjeo glasbenem dogajanju v zgodnjih 80. na območju bivše Juge. Sobota ob 19.30, P2: Katanijada Igranje naseljencev otoka Catan Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15, do 17. ure. P2 - odpiralni čas {z marcem tudi ob ponedeljkih): pon. -čet. 18. -22. ure, pet - sob. 19, - 24. ure, nedelja 16. -20. ure, ob prireditvah po dogovoru. P2 je odprt, če je zagotovljeno dežurstvo. Obiskovalci so se dolžni držati navodil dežurnega. Prijave za dežurstvaspre-jemamo na 031404-146! Sportanje Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki ob 18.00. Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota ob 14.30-16-00 odbojka. Kombiniramo košarko in odbojko. Možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rek- ^imom Petek: Onik Klub: večer freaky fil- 18.00-Ken park 19.45 - Kids 21.30 - Ted Bundy Sobota ob 21.00 - koncert Nastopajoče skupine: In Amaze, Eve- nrain,L3s day here www.radiocelje.coin ^PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje M; na Ledino. Z naročenim parkirno stavbo ob Ljublj abi 9. aprila na velikonočni ponedeljek coDusom se ob S.OO odpljemo s postajališča pred 5ki cesti. Prijavimo se v društveni pisarni v Stanežo- Prenosi, oddaja Ponedeljkovo ^itno dopf m 11.00 Muzej novejše ^odovine Celje UOO Galerija likovnih del mladih Celje stalna postavitev. Galerija VUda Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pexCe^, gostišče Hochkiaufnemeiie, Restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihololki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov ti^ 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati Svljenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONAU^A VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duäevnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ZAVOD vni, DNEVNI CENTER ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 CENTER ZA POMOC NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 Podjetje NrT&RC.d,o.o. Direktor Srečko Šrot Podj etj e opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-iržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cenaiorkovegaizvodaieO,63 EUR (150,97 sm petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT). Tajnica: Tfea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek i^esečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 Sn). Za tujino je letna naročnina 170,26 E[JR(40.801,llSIT).Številkatransakdjd(egaračuna: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisi iamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor; Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, z katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: ■ - :tednik@nt-i prelom: E-mail uredništva tehnika.tednik@>nt-rc Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihai E-maU: radio@nt-rc.si. E-mall v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset AGENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jiC. Organizacijski vodja: Franček Pungerčlč. Prop^anda: V(^ko Grabar, Zlatko Bd>inac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Teleto (03)42 25 190 Pas (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: £®endja@nt-rc.si NOV! TEDill pAilAZVEDRILO 31 - Nagradna križanka POMOČ: NAIR-indijska režiserka (Mira), OMAGRA-protin v rami, SABATIST-sabatariJec, ŠEN-kožno vnetje, erizipef, UAKARI-opica iz družine kapiicink Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 20,86 evra za pregled su jok (dlani in stopala) v Biovitalu na Proseniškem pri Šentjurju 2. nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 3. - S. nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 12. aprila 2007 Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšU 30. marca 2007. Rešite iradne križanke iz št. 26 Vodoravno: KLOP, RIBE, RIVER, AlVlATO, VID, JANEZ, JENA, LEJ, BAŠ, LEOPARD, MORNAR, AMONIAK, ALEŠ, ALK, HESSEN, LIZANJE, GAZA, Kl, IVA, AKTER, DLESK, NE, STAVKA, ROV, ARTUR, ASPEN. AVT, AHIL, PATOS, DA, STROJILO, TVOREC, URAT, MARJAS, OLE, Š0, ICO, TELE, PA, ABONENT KRAVA, KLAMAR, FRAK. Geslo: Naša dva najvišja funkcionarja Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednost) 20,86 evra za nakup izdelkov v trgovinah, pekarnah in slaščičarnah Brglez, prejme: Boris Hebar, Strmca 125, 3270 Uško. 2. nagrado - bona za klasični piči v gostišču Hochkraut v Tremerju, prejme: Gorazd Šturbej, Kidričeva ulica 92,3250 Rogaška Slatina. OVEN Ona: Le vas tarejo finančne težave, napnite oči in možgane. ka}ti tik pred vašim pragom ;e rešitev. Pri tem vam lahko zelo pomaga nekdo, ki ste ga spoznali pred kratkim. Naj vam ne bo nerodno prositi za pomot. On: V kratkem se vam bo odprlo m dosegli boste, kar ste si zamislih. Stroškov bo končno manj. zlezli boste nazeleno mejo. S partnerko bodo nastopile določene težave in nesoglasja, kar bo vse prej kot prijetno. mm 3. - 5. nagrado - vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Dominik Blaj, Titova 78, 1433 Radeče, Milica Mesarič, Ljubljanska 60, 3000 Celje in Mihael Vodušek, Osredek 15, 3230 Šentjur. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so osebe druge ■ mogoče ravno tiste prave. Za delo bo čas drugič. Oiv Res ste nekaj naredili, vendar je to prava malenkost proti temu, kar bi morali. Če ne boste aktivni, vas nihče ne bo jemal resno, to pa se utegne končati tako, da ne bo všeč ne vam ne vašim prijateljem. DVOJČKA "fljf Ona: Odpovedati se boste morali osebi, ki vam veUko pomeni, a je to v danem trenutku najboljša rešitev za oba. Zakaj bi še vedno vztrajali pri nečem, v čemer ne vidite nobene prihodnosti? Poskusite raje drugje... On: Sprejeli boste vabilo, saj boste hitro ugotovili, da lahko pridobile veliko več, kot boste tvegali. Nekdo se bo odločal, vi pa se boste odločili. In seveda dobili tisto, kar vam sicer ni bilo namenjeno ... Ona: Malo razvade vam vsekakor ne bo škodilo, toda raje malo popazite, da se ne vrnete na nekdanja življenjska pota. Nekdo vam bo skušal sporočiti važno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikajte. On: Dobro bi bilo. če bi se posvetili tudi denarnim zadevam. saj se vam sicer lahko vse podre na glavo. Je že res, da je ljubezen presneto lepa in pri-jetnazadeva, vendar pa gre ljubezen tudi skozi želodec! Ona: Dobronamerne kritike vas bodo sprva sicer skoraj užalile, a se boste po treznem premisleku vendar lotili uresničevanja nasvetov, ki sle jih dobili. Prijatelji vam želijo le najbolje. On: Napete trenutke vam bo v veliki meri olajšalo partnerkino razumevanje vašega trenutnega stanja, saj jiboste lahko o vsem skupaj potožili. Skupaj bo veliko lažje. DEVICA Ona: Ne razmišljajte o tem, zakaj se vam je posrečilo, temveč skušajte čimprej izkoristiti nastalo situacijo. Priložnost bo odšla prav tako hitro, kot se je pojairila. zato ne bo časa za kakšne velike razmisleke. On: V ljubezni ni prav nobenega razloga za preplah. Dobro bi bilo le to, če bi si lahko vzeli malo več časa za srčno izvo-Ijenko, ki si je zadnje časa začela domišljati precej čudne zadeve. Ona: Čisto sle pozabili na neko stvar, ki bi jo že zdavnaj morali opraviti, zato je res skrajni čas, dn. se je lotite. Ne omahujte, drugače vam bo lepa priložnost ušla iz rok. To pa vsekakor ni vaša želja. On: Nikar ne pričakujte čudežev, saj se le-ti dogajajo le v pravljicah. Rajepoprimäezade-k) in se izkopljite iz težav sami. To vam bo na vsak način v dokajšnji meri povzdignilo samozavest, ki je i; rahli krizi. ŠKORPIJON^ Ona: Naredili boste odloäl-no iMslovno potezo, ki ste jo že dalj časa previdno pripravljali, sedaj pa je nastopil pravi čas za realizacijo. Pri tem pa nikakor ne boste pozabili na tiste, ki so vam pomagali. On: Znanec se vam bo s svojim dejanjem zameni, a nikar si tega ne jemljite k srcu. Poskusite mimo rešiti težave in spoznaU boste, da lepa beseda lepo mesto najde! Proti koncu tedna boste še zelo dobre volje. STRELEC ^ Ona: S prijatelji se boste podali na prijeten izlet, ki pa se bo končal povsem nepričt^va-no, vendar tudi zelo prijetno. V veseli dražbi novih znancev se bo porodila simpatija, kivam bo še veliko pomenila. On: Ne pozabite na partnerkino prošnjo v zvezi z nekim dogodkom, ki ste ga že skoraj pozabili, ona pa mu še vedno posveča kar veliko pozornost. Ta pozonwst se vam bo kar hitro pošteno obrestovala. KOZOROG ^ Ona: Odnosi z okolico so že dalj časa blizu vrelišča, zato se pomirite in temeljito premislite, preden boste storili naslednji korak. Poskušajte zadevo urejati po mirni poti, saj bo tako bolje za vas in tudi ostale. On: Ne bodite krivični do osebe, ki vas ima rada in je zaradi ljubezni tudi tako popustljiva do vas. Poškilite se malo ustalili in prenehali z avanlurica-mi, ki so sicer prijetne, vendar na nek način tudi nevarne... VODNAR ^ Ona: Srečali boste popolnega neznanca, ki pa bo kmalu našel mesto v vašem zasebnem življenju, saj vas bo povsem očaral. Končno ste si to srečo tudi zaslužili, saj ste bili zadnje čase kar nekoliko prikrajšani. On: Le kako sizamišljatepri-hodnost, ne da bi vsaj poskusili odpreti srce in prijateljici pokazati čustita? Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boste tega kaj hitro naveličali. Ona: Še vedno se ne boste uspeli odločiti med dvema al-temalivama, kajti vsaka ima tako dobre kot tudi slabe strani. Prijatelj vam bo skušal pomagati, zato ga nikar ne zavrnite, ampak mu prisluhnite. On: Je že res, da sedaj niste ravno v zavidanja vrednem položaju, a naj vas tolaži to, da bi lahko bilo vse skupaj še veliko slabše. Še vedno vam ostaja vsaj partnerkirm podpora, pa Četudi le moralna. m la knjigo rekordov Ste že pobarvali jajčka in postorili vse potrebno pred prazniki? Verjetno se boste v skladu s tradicijo vseh teh prijetnih drobnih opravkov v miru lotili jutri. Novi tednik in Radio Celje pa sta se svojevrstnih priprav na velikonočne praznike v središču mesta lotila že v sredo. Pravi velikonočni direndaj je zavladal v jedru knežjega mesta, pred Mestnim studiem Radia Celje v Stanetovi ulici. Pestro je biio tudi v Lilekovi ulici pred trgovino Mravljica, kjer so se z izvirnimi idejami izkazaU prvošold, učenci likovnega krožka III. OŠ Celje, ki so pod vodstvom Darje Basti barvali jajčka in izdelovali piščančke. za našo akcijo so se potrudili učenci OŠ Lava Celje, ki so tednu dni oblikovali oblogi za dva metra ter dober meter veliki jajci, za kateri je železno konstrukcijo izdelal obrtnik Jure Krava-nja. Vse ostalo je bilo prepuščalo domišljiji številnih mimoidočih, ki so se najprej iskreno čudili vrvežu, nato pa se še sami pridno lotili ustvarjanja. Jajci velikanki je bilo treba poslikati, mnogi pa so se navdušili tudi nad spoznavanjem marmoriranja jajc. Iz 600 plastičnih in 200 stiropornih jajčk so nastajale prave umetnine, ki so jih priložnostni ustvarjalci lahko odnesli s seboj. Pri poslikavi sta na pomoč piskočili še učenki 8.a-razreda OŠ Lava Katarina in Tjaša, dogajanje pa je spremljal Uroš Bohinc iz u-govine Mravljica. Med prvimi je za čopič prijel slikar Stane Petrovič - Čonči, končni izdelek pa... Velikansko jajce si lahko v velikonočnem Času ogledate v izložbenem oknu Mestnega studia Radia Celje. PM, foto; ALEKS ŠTERN P v smo za tPJS t.« ^ ■ t