Spedtzkme ta abbonamento postale — PoStntna phftaa ▼ guiwM Leto XXII., št. 288 Ljnbljana, sreda 16. decembra 1942-XX1 Cena cent« 80 Oprivmštvo. (.|uDl|ana. Huconiieva alica 5» Toleloo it. il-22. 51-23 51-24 bisera t tu oddelek: L|ubl|ana Pucciniieva ali- ca S — leleloo 4t. 51-25 51-26 Podružnica Nove mesto: Liubliaoska cesta 42 Računi ■ za Lmbliaosko pokraimc pn poštno-čekovnem zavode H. 17.749, za ostale kraje Italiif Servizir f.nnti Con Post Nr 11-5118 IZKLJUCIVO ^A.S IOHVI vo za oglase a Kt. Italije io inozemstva ima Uainnr Pahhlicitž Italiana S. A. MILANO izhaja fiik dan trna ponedeljka Naročnina znaša mesec o o Lir M.—* a inozemstvo vključno s »Ponedeliskitn J» tromc Lir $6.50. Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. S. telefon štev. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi te ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob« blkita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Duri combattimeiiti In Cirenaica U nemico arrestato dalla valorosa resistenza del nostri reparti mctccorazzati — 13 velivoli nemici distrutti II Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 15 dicembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra n. S34: Duri combattimenti si sono ieri svolti nella Cirenaica occidentale. Nonostante la superiorita in uomini e mezzi il nemico veniva arrestato dalla valorosa resistenza di reparti moto-eorazzati italiani e perde-va nei suoi ripetuti attacchi 22 carri ar-mati. Sulle coste libiche nostri cacciatori in-tereettavano un ricognitore britannico che, colpito, precipitava in mare, aitri nove apparecchi erano abbattuti dalla caccia germanica. Nessun avvenimento di rilievo sul fronte tunisino ove 1'aviazione tedesca di-struggeva tre aeroplani. A seguito di una violenta incursione aerea sono segnalate tra la popolazione di Tunisi e Susa oltre duecento morti e qualche centinaio di feriti. Nella seorsa notte velivoli avversari hanno attaccato Napoli sganciando alcune diecine di bombe. Finora non e stata accertata alcuna vittima fra la popola- zione. M. Sovražnik ustavljen p® junaškem odporu naših cklopnifo cfidelkev — 13 sovražnih letal uničenih danes šesto obletnico svoje ustanovitve je napisal nove strani junaštva. En savojskj vojaški red, ent zlata kolajna. 25 srebrnih kolajn. 83 bronastih kolajn. 155 vojnih križcev za vojaško hrabrost. 13 napredovanj zaradi zaslug v vojni in 94 svečanih proslav pričajo skupno z žrtvami številn h padlih in ranjenih o velikem deležu hrabrosti in krvi, ki ga je zbor doslej dal za Domovina skupno z ostalimi Oooroženirrii silami. Nov nemški top proti letalom in tankom Buenos Aires. 14. dec. s. Vojaški sodelavec lista »BaitunoTe Sun« se ie pokazal v nekem svojem dopisu kot navdušen obču-ovalec novega nemškega protiletalskega in protitankovskega topa kalibra 88 mm k1 so ga morala Američani spoznat1 na tunišk-fronti Prše. da so zadnji napadi si« Osi v Tunisu pokazali, kako težke so naloge Eisenhovverove armade Nek' ameriški oficir ki ie poveljeval napadalnemu oddelku poslanemu, da zavzame neko višino je pripovedoval. ko se je vrnili • svoie ekspedi-cije. da je bilo vse ameriško topništvo, ki naj bi podpiralo akcijo pehote, prisiljeno k mOlku. ko so pričeli strel lati nemški 88 mm topovi Prcciznost tega nemškega topa nima primere s topovi, s katerimi ie opremi 'ena ameriška in angleška vojska. Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 15. decembra naslednje 934-vojno poročilo: Včeraj so se v zapadni Cirenaiki vršili trdj hoji. Navzlic premoči na ljudeh in sredstv'h je bil sovražnik zadržan Po hrabrem odporu italijanskih motoriziranih in oklopnih oddelkov ter je pri svojih ponovnih napadih izgubili 22 tankov. Nad libijsko obalo so se naši lovci izpustili v borbo z britanskim izvidniškim letalom, ki je bilo zadeto in je strmoglavilo v morje, medtem ko so nemški lovci sestrelili 9 nadaljnjih letal. Nobenega omembe vrednega dogodka na tuniškem bojišču, kjer .je nemško letalstvo uničilo tri sovražna lcta'a. Zaradi sovražnega letalskega napada so zabeležili med prebivalstvom v Tunisu in Susi nad 200 mrtvih in več sto ranjenih. Preteklo noč so sovražna leta^ napadla Napoli in odvrgla več desetin bomb. Doslej niso ugotovil; nobenih izgub med civilnim prebivalstvom. Prispevek policijskega zbsra JtaEIfassske Afrike za Bsstssvln© Rim, 14. decembra, s. Za Italijansko Afriko. Policijski zbor ki proslavlja Angleži so od nekdaj nasprotniki Italije Rim, 14. dec. s. Revija »The Ninenth Centhury« je objavil ob priliki 20-letn:ce članek o fašizmu, ki je priča popolnega angleškega nerazumevanja tenkega ob-navljalnega pokreta v italijanskem življenju V članku pa so pomembna priznanja o neštevilnih krivdah bivših zaveznikov Italije v vojni leta 1915-1918. po zmagi in preden je fašizem prišel na oblast- Revija priznava, da Anglija niti najmanj nj podpirala Liberalne politične struje v Italiji v svrho spopoln- L ve italijanskega eciin-stva. Anglija tedaj, ko je bil primeren trenutek. nj znala s svojim glasom in vzgledom otežiti tehtnico italijanske politike s tem. da bi podpirala liberalne vlade v njih zahevah narodnega značaja. Revija obžaluje tud:, da so bila vsa Wil- Petaiiiov odgovor na Hitlerjevo poslanico Vich, 14. dec. s. Uradno je bilo objavljeno besedilo pisma ki ga je maršal Pe tain poslal v odgovor na Hitlerjevo poslanico z dne 27. novembra. V tem pismu je rečeno, da se je maršal moral uklonitJ odločitvam, ki so po anglosaškem vpadu v Francosko Afriko in po izdajstvu nekaterih šefov privedle do zasedbe meje in sredozemske obale in do demobilizacije francoskih oboroženih sil. V odgovor je dalje rečeno, da je maršal hotel prihraniti francoskemu narodu še večjo nesrečo s tem, da je odklonil zapustiti državno ozemlje, kajti sodil je, da bi bil časten sporazum med Nemčijo in Francijo mogoč in da bi ta politika ustrezala interesom evropskih narodov. Maršal Petain zaključuje poudarjajoč, da je s povečanjem oblasti predsednika Lavala pokazal svojo voljo po utrditvi odnosov medsebojnega političnega razumevanja in da računa na duh razumevanja v svrho lažjega uresničenja te politike __ Berlin. 14. dec s.. Ves nemški tisk je objavili brez komentarjev odgovor maršala Peitama na Hitlerjevo pismo na dan zasedbe Toulona po četah Osii V pristojnih krogih se omejujejo na opombo, da je najznačilnejša točka pisma nedvomno tista, v kateri se nekateri generali in admirali odkrito obtožujejo izdajstva Podčrtava se tudi zatrditev Lavala. da bo Evropo preplavili boljševizem, če v tej vojni nc bodo zmagale sile Osi. Končano delo kongresa »Mladina in družina" Madrid, 14. dec. s. Evropska mladinska in družinska komisija se je davi vrnila iz Seville ter v Escorialu položila lovorjev venec na grob Josea Antonih Pr.ma de Ri-vere. Zvečer se je vrnila v Madrid ter se sestala pod predsedništvom delegata mladinske fronte v palači narodnega sveta, kjer ie svečano zaključila svoje delo. Madrid, 15. dec. s Na zaključnem sestanku evropske komisije »Mladina in družina«, ki mu je predsedoval tajnik stranke minister Arrese so bili na predlog nacio- nalnega tajnika španske mladinske fronte Vrnete odobreni sklepi, sprejeti 18. septembra 1.1. na dunajskem kongresu evropske mladine. Po sestanku se je minister Arrese zadržal v prisrčnem razgovoru s predstavniki inozemskih odposlanstev in se z njimi porazgovoril o vprašanjih, nanašajočih se na delo komisije. Znanstveno delo v Španiji Madrid, 15. dec. s. Pod predsedstvom prosvetnega ministra se je sestal nacionalni svet znanstvenih proučevanj. Po prisegi novih svetnikov je madridski škof izrekel ministru zahvalo madridske škofije za zaščito, ki jo nudi režim teološkim študijem. Nato so direktorji zavodov poročali o delu sveta v preteklem letu. Nadaljnje hude sovietske izgube Sline Izgube švedske trgovinske mornarice Stockholm, 11. dec. s. Ravnatelj švedskih ladjedelnic Hogberg je podal v Stock-holmu zelo pesimistično izjavo glede stanja švedske trgovske mornarice. Naglasil je med drugim, da je švedska izgubila okrog 200 ladij s skupno 800.000 tonami. Trgovska mornarica na švedskem je bila ob pričetku vojne ena najmočnejših v Evropi, sedaj pa se je položaj izredno poslabšal, tembolj ker je 60 procentov ladjevja, ki je še ostalo, sestavljeno iz samih starih enot, izdelanih pred 20 do 50 leti. Vse te ladje bi bilo treba modernizirati, toda ladjedelnice obratujejo zelo počasi. Hogberg je zaključil, da glavna skrb za švedsko trgovsko mornarico ne izvira od tod, ker ima velike izgube, temveč predvsem od tod, ker ne more graditi nove tonaže. Odpor afriških domačinov proti ameriškim četam Tanger, 14. dec. s. Sistem rekviriranja po severnoameriških četah je vzbud'1 veliko vznemirjenje in nezadovoljstvo med prebivalstvom v Maroku in Alžiru. Maroški sultan je nedavno pri zasedbenih oblastih tolmačil to nezadovoljstvo. napad brezuspešne Iz Hitlerjevega glavnega stana. 15. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Ccte neke nemške lovske divizije so vrgle napadajočega sovražnika severovzhodno od Tuapseja v protinapadu na izhodiščne postojanke in mu povzročile težke izgube. Severno od Tereka so se ob žilavi obrambi nemških čet ponesrečili napadi sovražnih pehotnih in konjeniških oddelkov, ki so bili podprti od oklopnih sil. V ozemlju Volge in Dona so pehotni in cklopni oddelki v trdovratnih bojih razbili sovražne oklopne napade. Sovražnik je utrpel velike izgube, uničenih je bilo 67 oklopnih vozil. Ob Donu so italijanske čete krvavo odbile močan sovražni napad. V srednjem odseku so se, kakor doslej, ponesrečili vsi sovražni poskusi prodora. Sovjetski napadi so se razbili v koncentričnem ognju pred postojankami nemških čet, v kolikor ne že v pripravljenih postojankah. Južnovzhodno od Toropca so obkoljene sovražne sile včeraj s protinapadi zaman poskušale prodreti iz obroča, kateri je bil še nadalje zožen. Lastni napadi zapadno od Toropca pa so privedli do prodora skozi močno minirane in z žačni-mi ovirami zavarovane sovražne postojanke. Skupno je bilo v srednjem odseku vzhodne fronte uničenih 48 sovražnih oklopnih vozli ln sovjetskih transportnih vlakov z letalskimi napadi. Kandalakša in drugi kraji ob murman-ski železnici so bili podnevi in ponoči od bojnih letal z dobrim učinkom napadeni. V zapadni Cirenajki so se razvijali v teku včerajšnjega dne močni boji s številčno nadmočnimi britanskimi silami. Pri uspešni obrambi je bilo uničenih 22 sovražnih oklopnih vozil in sestreljenih 10 letal. Nemška bojna letala so dosegla bombne zadetke na razpostavljenih letalih na več letališčih v Cirenajki. Nemška letala so bombardirala sovražne stroje nad Kokromesom. Nemška lovska letala so včeraj v Tunisu brez lastne izgube sestrelila tri sovražna letala. V več valovih izvede«! ponrčni napadi proti Boni so povzročili v pristanišču znatno škodo. V vzhodnem Sredozemlju je bila t oom-hami napadena sovražna pidmornica in močno poškodovana. Nemške podmornice so pri Oranu potopile GOOO-tonska sovražno transportno ladjo in poškodovale s torpedi ameriški rušilec. V borbi proti Voliki Britaniji so bojna letala preteklo »uč napadla pristanišče Ha-venp-ol in neko industrijsko napravo v vzhodni Angliji z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Zlasti v dokih je bila povzročena velika škoda. $0.093 sovjetskih vojakov obkoljenih pri Toropcu Sovjetski poskusi za predor obroča ostajalo vsi brez uspeha — Italijanske čete ob Bonu zavzele važne sovražne položaje sonova približevanja Italij- »šepasta« ;n ' da so storila samo zlo. V Wilsonovem svetu, zatrjuje revija, in pod zaščito demokratičnega idealizma ni bilo mesta za Italijo Končno dodaja: »Ustanovtev velikega sistema medzavezn:škega oskrbovanja Italije po premirju, ki je bilo sklenjeno na agitacijo ameriških in angleških trgovcev. uvedba izvozne takse v Angliji na premog so bil: nadaljnji primeri angleškega nerazumevanja.« Angleška revija, ki je največje glasilo angleškega liberalizma, pniznava, da položaj Anglije tudi glede demoliberalne Italije ni bil v stvarnosti drugačen kakor do fašistične Itaije Značilno za ta položaj je bilo nerazumevanje in sovraštvo. Berlin, 14. dec. žaloigra sovjetskih divizij obkoljenih v cdseku pri Toropcu, še ni zaključena. Vendar se zdaj že ve z izvestno gotovostjo, da gre za S ali 10 divizij, ki so zašle v izredno težak položaj. Ker imaio sovjetske divizije v tem cdseku sedoj povprečno po 5 do 6 tisoč mož. gre tedaj za najmanj 50.000 mož, ki so že teden dni od. rezani od svoje glavnine ter zapihani gotovemu uničenju. RazbHanje te »vreče« se nadaljuje neizprosno kljub temu, da sovražno poveljstvo poskuša vse mogoče, da bi odprlo izhod obkoljenim množicam. Ti napori so se pojačali zlasti zadnjih 48 ur, ko je sovražnik dobil pomoč, ki jo je takoj vrgel v bitko. O tej bitki se doznava da je "ostala brez upeha. Nemci imajo dovolj čet, da trdno vzdržujejo obkolitev in da obrezuspešijo vse napade, ki skušajo kjerkoli razbiti železni obkolitveni cbroč. Unccvanje sovjetskih cklopmh voz se med tem nadaljuje na vsem odseku kakor tudi na vsej ostali fronti. Vzdolž fronta med Kalinin:m in Ilmenskim jezerom zbira sovražnik brez prestanka nove čete in novo tepn štvo. To daje slutiti nove poskuse v velikem slogu za prodor nemškh črt. Toda nemški vojaški krogi zio z največjim mir;m na te boljševiške poizkuse. Splošno mnenje je, da se je nemški obrambni sistem, zgrajen v teku nekoliko mesecev na srednjem cdseku, obnesel 'n izkazal tako, da vsi poskusi sovražnika ne bodo mogli zadržati strahovitega procesa popolnega uničenia vojaške sile Sovjetske zveze, marveč da ga bedo le še pospešili- V sektorju Volga—Don se polagoma ustaljuje ona sprememba položaja, ki so jo vojaški' krogi predvideval* od samega začetka T mcšenkrve akcije. Dočim na fronti, kjer je znamenita nemška osrednja pozicija, polagoma pojemajo silo iti sovjetski napadi, nadaljujejo nemške in zaveznške čete na jugozapadu Stalingrada z oklepnimi formacijami svoje napade ter so pri tem ztrgale sovražniku kos ozemlja, ki ga je slednji osvojil takoj v začetku za ceno strahovitih žrtev. Veliki uspehi junaških italijanskih oddelkov Bolj na severa na fronti cb Donu so junaške čete Armira še enkrat p kazale svoj bojeviti duh in vrlino poveljstva. V bojih, ki so tra.iali vso prošlo nedeljo, so italijanski odeleiki odbili napad močnih pehotnih in kon'eniških sil s-vražnika. Nato so sami prešli v napad ter so se polastili važnih položajev in številnih baterij ter nabrali na tisoče ujetnikov Na neki drugi točki so madžarsk' napadalni oddelki prodrli preko zamrznjenega Dona globoko v sovjetske črte. Pri tem so Madžari uničili 16 utrdb in zajeli mnogo topov. Za pomoč kopnim akcijam so b!le vržene v borbo v južnem ,cieku nemške, 'talijan-ske rumunske in madžarske letalske sile. Njihove eskadre sr> bombardirale in obstreljevale s strojnicami sovražne črte ter zlasti obsipale z učinkovitim ognjem zb;ra-lišča oklopnih voz ter napadalnih kolon na pohodu. Italijanski lovci so zlasti m čno v opetovanih spopadih razbili ter uničili kakih 40 sovražnih letal. Brezuspešni sovjetski reševalni poskusi Berlin. 15. dec. s. Na odseku pri Toropcu, kjer je obkoljena močna sovražna napadalna skupina, so rdeči ponovno predli v protinapad, ne da bi se jim posrečilo prebiti obroča, ki se je v zadnjih 24 urah celo zožil. Sovjetski napad pa, kakor ugotavlja nemško vrhovno poveljstvo, ai napredovali. Rusko poveljstvo je moralo na tem odseku žrtvovati več bataljonov pehote in oklopnih oddelkov, ne da bi doseglo kak konkreten rezultat. V teku zadnjih dveh noči so rdeči poskusili dobavita obkoljenima. sovjetskim četam hrano in druge potrebščine po letalski poti. Nemški nočni lovci in nemško protiletalsko topništvo pa so preprečili te sovražne poskuse in niso niti za trenutek dali sovražniku imru. Tudi južno od Ržcva. kakor danes ugotavljajo v tukajšnjih pooblaščenih krogih, so sc obrambni boji nadaljevali v zadnjih 24 urah z vso silovitostjo. Boljševiki so znova vrgli v te boje močne pehotne edinice, oklepne oddelke in konjeniške eska-drone. Toda vsi napadi so se izjalovili ob osredotočenem ognju nemškega topništva, ki je izzvalo pravi pokol sovražnika. Zmagovit protinapad pri Stalingradu Berlin, 15. dec. s. Južnozapadno od Sta-lingrala so nemške oklepne edinice, kakor obvešča nemško vrhovno poveijstvo, začele v nedeljo silovit protinapad in se jim je pri tem posrečilo prebiti se skozi glavne sovjetske postojanke, ki so bile močno zavarovane s sistemom trdnjav. Nad 20 sovjetskih tankov je ostalo na terenu, obenem z velikimi količinami vojnega gradiva. Nemško letalsko orožje je uspešno podprlo te prebojne operacije napadalnih tankov in zadelo predvsem topniške postojanke in obrambna središča sovražnika. Tako je bilo uničenih večje število trdnjavic in še več nadaljnjih tankov izločenih iz borbe. Razen tega so bila zadeta in pognana v zrak skla- dišča streliva in gorrrek L«*«** «o hudo obstreljevala tudi avtomobSake kolone v oskrbovalni službi prve vojne črte, ki j8i je doletela enaka usoda, kakor sovjetffca skladišča. Kakor se doznava danes zjutraj so bfli v kolenu Dona odbiti vsi napadi rdečih z velikimi izgubami za sovražnika. Italijanske čete, ki operirajo na tem odseku s® bistveno in celo odločilno pripomogle k zmagovitemu uspehu teh obrambnih akcij, ki so povzročile sovražniku zelo hude izgube na ljudeh in gradivu. Rdeči 90 na tem odseku izgubili med drugim 52 trdnjavic in zaklonišč, ki so ae jih nato polastile čete OsL Boji na Kavkazu Berlin. 14. dec. V Katoliški stepi so včeraj nemške motorizirane enote iznenada napadle neki utrjeni sovjetski pas, ga naglo osvojile ter prodrle globoko v sovražno obrambo. Pri tem so popolnoma uničile posadko, od katere se je rešilo le kakih 150 mož. ki so se predali N'a severovzhodu od Tuapseja srn Rusi pred nekoliko dnevi zaman napada4i položaje. ki jih drže vurtemberški grenadirji ter so takisto brezuspešno naskočili od-sek neke nem:ke planinske divizije- Po hudi topniški pripravi sta dva bataljona prešla y napad. Jutrnja megla je zakriila njihovo približevanje, tako da so boljševiki prišli že čisto blizu nemških črt brez vsake zapreke. Šele v trenutku napada so Nemci opazitt sovražnika. V dragah in tcfcavah go-nskega. masiva se je razvil strahovih boj možia proti možu. Do večerna se je bitka nadaljevala z menjajočo se srečo. Naposled pa je bi>! sovražnik vržen nazaj. V odseku Tereka so se takisto razvijale hude borbe. Rusi se tu skušajo oprostiti nemškega pritiska na prelaze preko Kavkaza. Nemci hočejo skrajšati svojo fronto zlasti v Terekovem kolenu. Upori v sovjetski vojski Berlin. 14. dec. Zadnja poročila kažejo, da se na vsej vzhodni fronti vrše večji aH manjši boji Tudi v onih področjih, kjer vremenske prilike niso ugodne, opaža oživljenje bojev. Pri tem so veduo bolj vidni znaki postopnega izčrpanja in pojemajoče borbenosti rdečih čet. V tej zvezi navajajo kot zelo pomemben dokaz tajno listino, ki so jo Nemci dobili v roke in ki ima št. 159 in datum 6. novembra. V tem dokumentu je govor o uporu 43. boljševiške arrhije. ki je pod poveljstvom generalnega poročnika Golubova.. Njegove čete so se uprle zaradi silno slabe opreme in zaradi izredno zanikrne preskrbe. Ta upor ni posamezen primer v sovjetski vojski Tudi na odseku Kalinina ter na odseku ob Volgi so ugotovili štiri ali pet takih primerov iz čisto enakih razlogov. To vse dokazuje, kako si dne 4. junija 1925. in naslednjih izpre memb. Ravnotako se ustanovi za pokrajine Kr. pokrajinska blagajna. Ti uradi bod poleg dosedanjega delokroga izvrševali tud vse one funkcije, ki jim bodo dane po pred hodnem sporazumu z ministrstvom financ glavno blagajniška ravnateljstvo na osnov ureditve Ljubljanske pokrajine z dne 3 maja 1941. Ta dekret ima veljavnost od IE julija lanskega leta naprej. Vpisi v primeru izdelovanja na tuj račun Glede na to, da so v primeru izdelovanja na tuj račun izdelovalne tvrdke dolžne voditi posebne oddajne in prejemne vpisnike, se take tvrdke oproščajo dolžnosti zabeleženja predelav na tuj račun na obrazcih 14., 15., 16 in 17. Drugi odstavek naše okrožnice št. 34929 z dne 5. novembra 1.1. je torej razveljavljen in se za »predelave na tuj račun« uporabljajo določbe očke 5 iste okrožnice ki veljajo za »od-.aje blaga v dodeljevanje«. Iz tega sledi, da lastnik tkanine v primeru, ko predmet izgotovi kaka druga izdelovalna vrdka »na račun«, ni vezan, da takoj registrira cddajo te tkanine, temveč mora izročitev v predelavo vpisati v posebno knjigo, dolčeno za vpis blaga, ki je v predelavi. Ko je predmet izdelan in se vrne lastniku tkanine mora ta z dnem prejema izvršiti vse vpise, ki so potrebni v primeru, ko gre za izročitev blaga v lastno predelavo. Izdelovalna tvrdka, ki izdeluje predmet na račun, ni dolžna, da registrira prejem tkanine in izdelane predmete na projemne ;n oddajne liste (obrazci 14, 15, 16 in 17), mora pi izvršiti zadevne vpise v posebni knjigi dolčeni za vpis blaga, ki je v predelavi. Gospodarske vesti = Proizvodnja umetne svile »nylon«. Meg raznimi vrstami umetne svile se smatra kot kakovostno najboljša umetna svila nazvana wnylon«, ki so jo pričeli že pred vojno z uspehom proizvajati zlasti v Zedinjenih državah, ker najbolje nadomešča naravno svilo. Že pred izbruhom vojne je koncem Montecatini kupil! licenco za izdelovanje te vrste umetne svile, in sicer od ameriškega kemičnega koncema Du-Pont Družba Montecatini je takoi pričela za proizvodnjo te umetne svile graditi dve tvornic i, in siccr v* Novari in v Verbaniji, sedaj pa gradi tudi že tretjo tvornico. Pri-četek obratovanja v obeh tvornicah je nekoliko otežila vojna, ker Zedinjene države niso dobavile potrebnih specialnih strojev in tudi niso bili na razpolago strokovnjaki za praktično izvežbanje delavcev. Navzlic temu pa so italijanski mženjerji napravici lastne načrte za sipccialr.e stroje* ki so bili nato izdelani v Italiji, kemičnim strokovnjakom pa je v kratkem času preskusne proizvodnje uspelo izvežbati domače delavstva Tako s.ta je6eni obe tvomici pričeli v polnem obsegu obratovati. Proizvodnja je v kratkem času prebolela vse začetne težave. Prve velike partije umetne svile »nvlon« so že na ita/lijanskem trgu. Sedaj je italijansko korporacijsko ministrstvo določilo tudii že maksimalne tvornične cene za prejo iz umetne svile »ny!on«. ki se giblje od 517 do 594 lir za kilogram. Prav tako je določilo maksimalno tvomično ceno za umetne ščetine, izdelane na isti način, in sicer v višini 520 do 595 lir za kiik>gram (te umetne ščetine se z uspehom uporabljajo za izdelovanje zobnih kntačk). Končno je ministrstvo določilo maksimalno cero za debela enonitna ribiška vlakna, ki stanejo 680 do 736 lir kilogram. Razen enonitnih debelih vlaken za ribiče, ki se prodajajo neposredno potrošnikom, morata obe tvor-nici vso proizvodnjo dati na razpolago državni organizaciji industrijcev. ki dobljeno količino dodeli industrijskim podjetjem za predelavo, kar se vršri pod kontrolo Nacionalnega urada za tekstilno stroko v sodelovanju s pokrajinskimi korpcracijskimi sveti. Nova umetna svila »nvlon« se zlasti uporablja za izdelovanje finih nogavic ter finih svilenih pletenin in tkanin. = Zadružništvo v Ljubljanski pokrajini. V »Narodnem gostx>darju«, glas'lu Zavoda za zadružništvo, je objavljena statistika zadrug v Ljubljanski pokrajini na dan 1. oktebra lanskega leta. Na ta dan je b:lo v vsej pokrajini 392 zadrug, od tega 29 v likvidaciji. Po posameznih kategorijah je bilo število zadrug naslednje (v oklepajih število zadrug v likvidaciji): kreditnih zadrug 146 (od tega 8 v likvidaciji), nabavno-prodajnih 77 (2). stavbenih 51 (4), živinorejskih 25 (1), strojnih 18 (0), mlekarskih 17 (1), obrtnh 11 (5). vodovodnih 6 (0), osrednji 2 (0), raznih zadrug 39 (8). = Zadružništvo v Evropi. Poslovodeči predsednik organizacije zadružništva v Nemčiji von Lindeiner-Windau navaja v listu »Deutsche Volkswirtschaft« podatke o evropskem zadružn:štvu v zadnjem letu pred vojno. Vsega je b:lo tedaj v Evropi 181.550 zadrug s 30.4 milijona članov- Največ zadrug je v Nemčiji, Italiji in Franciji. V Italiji je bilo pred vojno 14.740 zadrug z 2.6 milijona člani. Relativno najbolj razvito pa je zadružništvo na Danskem, kjer je bilo pred vojno 3486 zadrug z 1.97 milijona člani. Na Danskem je povprečno vsak drugi prebivalec član zadruge. Razmeroma slabo je razvito zadružništvo na Pirenejskem polotoku. Pisec računa, da je v Evropi, če se upoštpva. da se članstvo nanaša po večini na družinske očete, povezanih preko zadružništva 70 do 75 milijonov ljudi. = Zvišanje glavnice tvrdke »Štora« d- d. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je odobril sklep izrednega občnega zbo- ljali programe in ki niso znali v naprej predvideti, kako ogromte količine jakla so potrebne za vodstvo totalitarne vojno. Glede zamule v gradnji novih visokih plavže v pa je po mnenju senatorja Trumana treba pripisati krivdo predstavnikom jeklarske industrije, ki so bili pozvani k sodelovanju v vladnih uradih, a niso znali uveljaviti svojega stališča neodvisno od svojih podjetij, katerih interese so zastopali, meneč, da si bodo s tem preskrbeli velike zaslužke. Tako se namerno omejuje proizvodna moč, ker se ščitijo vojni in povojni dobički. Senator Truman zaključuje svoj članek s trditvijo, da je treba vse storiti, da se odstrani nevarnost, da bi Amerika izgubila vojno že v Washigtonu, ter predlaga, da bi bilo treba čim prej ukiniti vsa sedanja poveljstva in jih združiti v eno samo poveljstvo, odpraviti vse boječe nasvete in polovičarske ukrepe. Senator Truman je razen tega nasprotnik imenovanju oficirjev v organe uprave in nadzorstva civilne proizvodnje. ra tvrdke »Tovarna zaves Štora« d. d. ▼ Ljubljani, na katerem je bil razveljavljen sklep XIX. rednega občnega zbora glede zvišanja delniške glavnice od 380 000 na 3.800.000 Lir in spremenjen v tem smislu, da ostane zaenkrat delniška glavnica nespremenjena v višini 380.000 lir, lahko pa se na predlog upravnega sveta po sklepu občnega zbora zviša na 3,800.000 lir, in sicer tako. da se nove delnice ali v gotovini polno vplačajo, ali pa da se zvišanje izvrši z uporabo že obdavčenega rezervnega sklada in s povišanjem nominalnega zneska ene delnice. = Likvidacija starih klirinških terjatev med Hrvatsko in Madžarsko. Hrvatska državna banka je na podlagi sporazuma z Madžarsko pričela z likvidacijo obveznosti in terjatev izvirajočih iz blagovnega prometa pred 10. aprilom 1941. Likvidacijski postopek velja za tvrdke, ki imajo sedaj sedež na Hrvatskem ali v Madžarskem. — Iztrebljenje samorodnih trt na Spodnjem Štajerskem. Preteklo nedeljo je bilo v Mariboru zborovanje spodnješiajerskih vinogradnikov, na katerem so podali važna pojasnila vinarski strokovnjaki. Predvsem je govoril višji vladni svetnik, dr. Z\veigel iz Klosterneuburga, ki je opozoril na škodljivost samorodnih trt. V zadnjih desetletjih so se samorodne trte v Evropi zelo razširile, zlasti v Franciji, kjer se je njih površina povečala cd 30.000 na 300.000 ha. V vinogradništvu predstavlja samohodna trta umazano konkurenco, širijo pa se samorodne trte zgolj zaradi tega, ker povzročajo malo dela in ni potrebno škropljenje, toda vino od samorodne trte je slabo in škodljivo. Zato se morajo po sedaj veljavnih predpisih vsi nasadi samorodnih trt iztrebiti do konca leta 1946. S tem pa borba proti samorodni trti ni končana. Vsem onim, ki niso .sposobni vzgajati plemenito trto, jim je vinogradništvo le postranski posel, je treba dati posebno vrsto plemenite trte, ki bo odporna proti peronospori in trtni uši. V nemških trtnicah je v tem pogledu zabeležen že znaten napredek in bodo v nekaj letih končana prizadevanja za vzgojitev take trte, kar pa zahteva mnogo dela in iznajdljivosti. = Uprava nemške avtomobilske tvornice Adam Opel d. d. Pri znani nemški avtomobilski tvornici Opel je, kakor znano, v znatni meri udeležen ameriški kapital (General Motors). Sedaj poročajo iz Berlina, da je bila za to veliko podjetje imenovana posebna uprava, in sicer v nekoliko drugačni obliki, kakor to predvideva uredba za upravo sovražnega premoženja. Funkcije upravnega sveta in občnega zbora so prenesene na posebnega upravitelja. Za upravitelja je imenovan prof. dr. Karel Liier. predsednik gospodarske zbornice Hessen, ki je bil doslej predsednik direk-torija. = Zeleznjko omrežje pod upravo Nemčije. Nemški državni tajnik dr. inž. Gan-zenmiiller je imel te dni v Monakovem zanimivo predavanje o prometni organizaciji Evrope. Državni tajnik je opozoril na znatno povečanje železniškega omrežja, ki ga upravljajo nemšk edržavne železnice-Zelezniško omrežje Nemčije je leta 1937. znašalo 54.500 km. danes pa je pod železniško omrežje, ki je neposredno ali posredno pod upravo Nemčije (upoštevajoč železnice v Protektoratu. na Nizozemskem, in v zasedeni zapadni Evropi) trikrat večje in obsega 161.000 km. = Pridelovanje hmelja v Nemčiji. V Berlinu je bila te dni skupščina nemške zveze hmeljarjev, na kateri so razpravljali o načelnih vprašanjih pridelovanja hmelja v prihodnjem letu. Navzlic okolno-sti, da je letos nastopila napetost na trgu hmelja, ni za prihodnje leto predvideno nobeno povečanje dovoljene površine hmeljskih nasadov, ker je dana zadostna rezerva v on; površini, ki letos ni bila izkoriščena v ta namen- Zato ne bo spremenjena dosedanja naredba glede omejitve hmeljskih nasadov. = Mcnopcli v zasedenih sovjetskih pokrajinah. Nemški državni minister za zasedeno vzhodno področje je v sporazumu s pooblaščencem za štiriletni načrt izdal naredbo o državnih monopciih v zasedenih vzhodnih deželah. Po tej naredbi je področje vsakega državnega komisarijata zaokroženo monopolno področje. V vsakem državnem komisarijatu se ustanovi generalna direkcija za monopole, ki upravlja monopole na področju komisarijata. Istočasno je državni minister za zasedeno vzhodno področje izdal naredbo o ustanovitvi monopola za tobak in špirit. = Velike madžarske investicije v industriji. Iz Budimpešte poročajo, da je proračun madžarskega industrijskega ministrstva za leto 1943 povišan za 40°'o, in sicer v zvezi z obsežnim načrtom za izgraditev madžarske industrije. Znatni krediti so določeni za investicije v državnih rudarskih podjetjih. Načrt obsega tudi investicije v zasebnih industrijskih podjet-j h. V tej zvezi poročajo iz Budimpešte, da je na podlagi novih investicij v petrolej-ski industriji pričakovati, da se bo proizvodnja nafte v kratkem povečala za 70°/a. V gradnji so tudi velike električne hidro-centrale, v znatnem obsegu pa se obnavlja tudi rečna flotilja. = švicarski prekomorski promet. Kmalu po vdoru anglo-ameriških čet v francosko Severno Afriko se je zaradi ogrožene plavbe v zapadnem delu Sredozemskega morja ustavil promet Švice s prekomorski-mi državami, ki je šel deloma preko Južne Francije in Portugalske, deloma pa preko Genove. Sedaj poročajo iz Švice, da je zopet deloma vzpostavljen ladijski promet med Lizbono in Genovo, in sicer zaenkrat le za pcrtugalske ladje. Tudi promet preko Južne Francije je od začetka decembra zopet obnovljen. Turška trgovinska pogajanja Carigrad. 15. dec. s. Turško trgovinsko odposlanstvo je odpotovalo v Budimpešto, kjer bp vodijo pogajanja za sklenitev nove 4rgovinske pogodbe. Sklenjeno je bilo, da bo stara pogodba ostala v veljavi do pod-Disa nove. Medtem obveščajo da ugodno potekajo tudi pogajanja z rumunskim trgovinskim odposlanstvom v Ankari, in pričakujejo, da bo nova pogodba poglobila trgovske odnose med obema državama. čas dela za Os Sedaj bi sovražniki radi začeli z »bliskovito vojno", doživ ijajo pa le neuspehe Znani italijanski publicist Aldo Valori je v milanskem listu »Corriere della Sera« objavil te dni zanimiv članek o tehničnem razvoju sedanje vojne. V članku izvaja: Pomembno dejstvo v tej fazi konflikta je popolna sprememba metod, ki se jih poslužujeta oba vojna tabora glede na čini-telj »čas«. V prvi dobi so Nemci z uspehom uporabili metodo »bliskovite vojne«. Vojne in diplomatske komplikacije ter s tem zvezano razširjenje vojnih operacij pa je v nekem trenutku imelo za posledico podaljšanje vojne, ki je vsaj deloma postala obrambna vojna. Os je odločno stopila v to novo fazo konflikta, kar je med drugim pokazala s povečanjem podmorniške-ga delovanja in delovanja torpednih letal. Metodično uničevanje sovražnih konvojev bo povzročilo obrabo vseh virov sovražnika, kar bo seveda odločilnega pomena. Nihče ne taji, da to zahteva čas. Nasprotno pa se kaže, da se je sovražnikov polastila velika skrb. Anglosasi si danes, po treh letih in pol vojne domišlju-jejo, da bodo mogli vojno naglo zaključiti. Temu primerno so priredili vso svojo strategijo. Ni izključeno, da je na to zamisel vplival angleški temperament obenem z znano neizkušenostjo strategov od onkraj Atlantika, ki so nagnjeni k temu, da precenjujejo pomen mehaničnih sredstev, s katerimi razpolagajo, medtem ko zanemarjajo v svojih računih ne le duhovne čini-telje, temveč tudi zavlačevalne okolnosti, ki izhajajo iz zemljepisnih, topografskih, etnografskih in političnih elementov. Trenutno fazo vojne označuje potem takem velik napor sovražnikov, da bi pospešili rešitev konflikta, katerega podaljšanje je naravnost nevzdržno zanje. To je tem bolj čudno, ker so prav oni ob začetku konflikta proslavljali »generala čas« kot svojega generala. Utvara, da bi mogli spremeniti obrabno vojno v novo »bliskovito vojno« ameriške znamke, se je pokazala v verigi kombiniranih akcij, ki so sicer dosegle neizbežne začetne uspehe, ki pa so se sedaj ustavile in se bodo le stežka razpletali sedaj s prvotno naglico. Videli smo, kako so se Američani in Angleži ob sokrivdi Francozov izkrcali v Severni Afriki; videli smo Ruse, ki so močno napadli na vzhodnem bojišču, angleško-ameriško letalstvo pa je povečalo bombardiranja italijanskih mest. Ne smemo tudi pozabiti obupnih poskusov ameriškega brodovja z napadi na Salomonskem otočju, ki so se začeli tik pred izkrcanjem v Alžiru in Maroku. Od vseh teh svojih pobud so nasprotniki pričakovali znatnih uspehov, ki naj bi jim zelo približali zmago. Iz francoske Afrike naj bi čimprej ponudili roko angleškim oboroženim silam iz Egipta; ruska ofenziva naj bi pognala Nemce izpred Stalingrada in jih vrgla nazaj vsaj na prvotno bojno črto ob Doncu; zverinski letalski napadi na italijanska mesta, ako jih povežemo s Churchillovim govorom, pa naj bi izzvali razcep Osi in odstop naše države iz vojne in Trojnega pakta. Ti primitivni načrti pa so naleteli na hude težave. Ne glede na otročje ocenjevanje sposobnosti moralnega odpora italijanskega naroda, so sovražniki na zgolj vojaškem področju zelo slabo postavili svoje račune o »bliskoviti vojni«, o kateri so mislili, da so jo sprožili v Afriki, medtem ko se je prav tam zaustavila v pesku, kakor je ruski poskus obtičal v zasneženih ruskih stepah, čeprav položaj ni še nikjer dozorel, je vendar dejstvo, da je bliskoviti uspeh, s katerim so Anglosasi računali, povsod izostal. Celo izdajstvo francoskih šefov ^e je izvršilo na tako čuden način, da je ustvarilo precej zmeden in skoro smešen položaj, vsekakor tak, da ne more olajšati nadaljnjih akcij sovražnika. Naravni činitelji in značaj domačega prebivalstva, ki ga Američani očitno sploh ne poznajo, sta dve nadaljnji težki oviri. Resno zaskrbljenost vzbuja pri nasprotniku ako je res, da so izkrcali v severni Afriki 140.000 mož, moramo pomisliti, da zahteva oskrbovanje te vojske poldrug milijon ton ladjevja v stalnem premikanju. To je seveda kaj neprijetna stvar, zlasti v tej fazi, ko se je delovanje podmornic sil Trojnega pakta povečalo in morajo sovražniki misliti tudi na oskrbovanje baz v Egiptu, na Bližnjem vzhodu, v Indiji in Komisar za občino Dobrovo Z dekretom Visokega komisarja št. 9543 z dne 27. novembra 1942-XXI. je bil imenovan za izrednega komisarja občine Dobrove g. Alojz Jamnik. Avstraliji in seveda še prav posebno tudi v sami Angliji, ki ji primanjkuje hrane in surovin. Prva posledica afriškega podjetja je bila, da se je zmanjšalo to oskrbovanja in da so se znižale skoro na ničlo že itak skromne dobave Rusiji. Anglosasi se morajo sprijazniti z usodo. Ako jih je »general čas« izdal, ga seveda navzlic temu ne smejo zanemariti v iskanju prenagljenih rešitev. čas je plemenit, pravi neki italijanski pregovor ki ga tudi Anglosasi radi navajajo. Za nas pomeni čas gospodarsko reorganizacijo vzhodne Eviope, postopno, a zanesljivo pojemanje agresivne moči Sovjetske zveze, obnove nadvse bogatih področij, ki so jih zasedli Japonci, nujno obrabo sovražnih pomorskih sil in iz tega izhajajočo krizo njihove oskrbe. Skratka, čas pomeni poraz naših sovražnikov. Amerika Izgublja vojno na notranji fronti Senzacionalne ugotsvitve vplivnega senatorja o neredu v ameriškem vojnem gospodarstvu Rim, 12. dec. Severnoameriška revija »The American« objavlja članek pod naslovom »Vojno lahko izgubimo v Washing-tonu«. članek je napisal senator Truman, ki prikazuje v njem zmote in slabosti Zedinjenih držav v vojni organizaciji, članek ima posebno vrednost zaradi dejstva, da je senator Truman po svojem položaju in po poslih, ki jih opravlja, najbolj neposredno povezan z vojnimi vprašanji v Wa-shingtonu. Senator Truman najprej poudarja kot predsednik posebnega senatorskega odbora za proučevanje nacionalnega obrambnega programa, da se je mogel neštetokrat prepričati, kako je mogoče po ambiciji, po osebnih zvezah, po želji, po zaslužku oškodovati narodno varnost. Navaja številne primere, ki z njimi dokazuje, da preti Zedinjenim državam nevarnost, da izgube vojno na notranjem bojišču, ker je bila oblast prav na življenjskih področjih porazdeljena na več oseb. Ko je na primer odbor, ki mu on predseduje, sklenil rešiti vprašanje pomanjkanja gume, se je moral obrniti na nič manj kot sedem različnih vladnih ustanov. Razne vojaške in civilne ustanove ne sodelujejo med seboj, kakor dokazuje dejstvo, da se na tisoče kilogramov bakra zbira v nekaterih mornariških skladiščih, kjer čakajo na uporabo, medtem ko se mora neka zasebna tvornica odpovedati zelo važni vojni pogodbi zaradi pomanjkanja te surovine, pa navzlic temu se mornariško poveljstvo brani izročiti del svojih rezerv, še drug primer: neki izdelovalec motorjev za težke avtomobile je že spomladi sporočil upravi vojske, da ne bo mogel dobaviti naročenih motorjev do konca oktobra. Navzlic temu mu je vojno ministrstvo za-ukazalo, da mora zbirati rezerve starih kosov in graditi karoserije brez motorjev, s čemer ostajajo seveda neizrabljena sredstva, ki jih nujno rabi mornarica za gradnjo manjših edinic. Načrti se spil o h ne proučujejo, odn ceno jih sp'lo'h ni. Tako je na primer že v začetku tega leta urad za mornariško strelivo določili potrebo ene izmed redkih kovin, ki se Izpred vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazio. odsek v Ljubljani je izreklo naslednji dve sodbi v zadevi proti: 1) Vodniku Alojzu, sinu pok. Alojza in pok. Frančiške Kos, roj. _v Polju 21. IV. 1909., bivajočemu v Ljubljani, v begstvu; 2) Požar ju Jakobu, sinu Martina in pok. Safret Tereze, roj. v št. Petru na Krasu, 9. VII. 1899., bivajočemu v Ljubljani, na begstvu; obtožena sta bila: a) sodelovanja pri oboroženi četi, čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker sta v Ljubljani od septembra 1941 dalje sodelovala in še vedno sodelujeta pri oboroženi četi ustanovljeni z namenom, da Izvršuje zločine proti državni osebnosti; b) prevratne združbe po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941 ker sta v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala in še vedno sodelujeta pri prevratni združbi, ki hoče nasilno spremeniti politični, gospodarski in socialni red v državi; e) prevratne propagande po čl. 5. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941 ker sta v Istih časovnih in krajevnih okoliščinah z več fotografijami in zastavo vršila propagando za nasilni prevrat obstoječega reda v državi; d) protizakonite posesti orožja in streliva po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941, ker sta do aprila 1942 imela v Ljubljani brez dovoljenja pristojne oblasti v nekem skladišču na Poljanskem nasipu 47, 7 pušk ln revolver starega tipa, 139 vojnih patron tn 28 nabojev za bivše jugoslovansko orožje, eno pištolo tipa flobert in 1 prazno bombo starega avstrijskega tipa. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Vodnika Alojza in Požarja Jakoba za kriva pripisanih jima zločinov in ju kot takšna obsoja vsakega posebej na dosmrtno ječo, trajno prepoved javnih služb in~žak6nlTi preklic ter na plačilo sodnih stroškov in vzdrževanja v ječi. Odreja objavo te sodbe v izvlečku v listih »Jutro« v Ljubljani in »Piccolu« v Triestu. Ljubljana, 11. dec. 1942-XXI. V zadevi preti: Mehletu Antonu, sinu Antona, roj. v Veliki Bočni 1. V. 1911. in tamkaj bivajočemu na št. 2. na begstvu, obtoženemu: a) zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941, ker je v nedoločenem času sodeloval v Bočni in še vedno sodeluje pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim, b) zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X- 1941, ker je bil v istih časovnih in krajevnih okoliščinah v pesest' razstreliva brez dovoljenja pristojne oblasti; c) zločina po čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941., ker je v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri združbi, naperjeni na nasilni prevrat političnega in socialnega reda v državi. Iz teh razlogov je sodišče spoznale Meh-leta Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga kot takšnega obsoja na dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami, vključno trajne prepovedi javnih služb, zakonitega prekliea ter plačila sodnih stroškov in vzdrževanja v zaporu. Odreja enkratno objavo te sodbe v listih »Jutru« v Ljubljani in v »Piccolu« v Triestu. Ljubljana, 11. dec. 1941-XXL uporablja pri zlitinah jekla, na 50 do 60 milijonov funtov na leto, ne da bi pri tem niti pomislil, da predstavljajo tolikšne količine te dragocenc kovine njeno desetkratno svetovno proizvodnjo. Včasih se pripete prave komične zgodbe. Tako je urad za vojno proizvodnjo odredil zmanjšanje proizvodnje rezil za brivne aparate na količino, ki jc omejila potrošnjo teh rezil na eno rezilo na teden za vsakega državljana. Kmalu pa se je izvedelo, da ni potrošnja teh rezil v Zedinjenih državah nikdar prekoračila te količine. Da bi se zmota popravila. je ta urad s čisto otročjim izgovorom spremenil svojo odredbo, češ da sc odredba ni nanašala na rez:-'-* za brivne aparate, temveč na srpe. kar je vzbudilo ostre kritike v vsej javnosti. Po mnenju senatoria Trumana je ena izmed glavnih napak, ki jih za gre še v vojni proizvodnji, nasprotovanje vsemu, kar je novega, kar se odraža zlasti v mišljenju mnogih severnoameriških generalov, ki načelujejo vladnim uradom. Nadaljnja nesreča, na katero opozarja senator Truman, je počasnost ameriške birokncijo in ki se kaže na primer v tem, da je mesto VVashingtcn danes mesto, v katerem si mnogi ljudje služijo kruh samo s tem. da rešujejo birokratske pcue. Spričo tega so morala mnoga podjetja zaposliti osebje, ki ne dela nič drugega, kakor izpolnjuje razne formula^je, ki jih pošiljajo ministrstva in od njih odv sni nešteti uradi. Kot tipičen primer škodljive birokracije navaja s on a ter Truman propagando za zbiranje odpadkov. Lastniki kovinskih odpadkov so prejeli celo reko ukazov ki so si med seboj nasprotovali, ker so jih prejeli istočasno c>d raznih uradov7, ki se s tem pečajo. Ako dodamo k temu še razne prevozne težave in težave, ki nastajajo zaradi blokiranja cen in raznih ureditev, si lahko predstavljamo, kakšne uspehe je imela ta propaganda. Nadaljnja huda pomanjkljivost je odpor velikih industrij:kili podjetij za sklepanje pogodb za oddajo dela', s čimer so obsojene na smrt mnoge maihne industrije, ki so bile prisiljene odpustiti svije delavce. Izmed 184.000 industrijskih podjetij v državi so samo nekatera večja podjetja prejela več ko tri četrtine ponudb za vojaške in mornariške dobave, medtem ko je bil ostanek razdeljen na manj ko 6000 podjetij. Še hujša pa je v nacionalnem pogledu velika počasnost, s katero so bile nekatere industrije spremenjene v vojno industrijo. Odbor za raziskovanje obrambnih sredstev, ki ima nalogo, da prouči pomanjkljivost programa vojne proizvodnje, jc ugotovil da so razlogi sedanje zmede vedno isti: pomanjkanje enotnega poveljstva in osrednjih smernic. Senator Truman navaja v tej zvezi primer tovarne čevljev, ki ni mogla odposlati 30 tisoč parov čevljev, namenjenih neki zavezniški državi, samo zarali pomanjkanja pomorskih prevoznih sredstev, tako da so ti čevlji Š2 vedno naloženi na tovorne vozove na dvorišču industrijskega podjetja. Medtem ko železnica zahteva čim prejšnje raz-tovorjenje vozov, industrijec pa plačilo za izdelane čevlje, ostajajo čevlji na mestu, navzlic temu, da jih vojska nujno potrebuje, to pa samo zaradi tega, ker ni mogoče doseči sporazuma med raznimi uradi, ki bi morali izdati dovoljenje za izročitev čevljev vojni upravi, kar naj bi omogočilo raztovorjenje vagonov in plačilo industrij-cu. še hujša pomanjkljivost se je pojavila v industriji jekla, že vse od začetka so odgovorni upravni činitelji podcenjevali celokupno potrebo jekla in slabo preračunali možnosti za njegovo dobavo. Tako se je zgodilo, da so šefi jeklarske industrije v strahu> da ne bi njih zaslužka ogrožala po vojni večja proizvo Ina sposobnost, trdili, da lahko ustrežejo vsem zahtevam proizvodnje po obrambnem načrtu. Nedvomno je krivda na njihovi strani, trdi senator Truman, a velik del krivde je treba pripisati tudi onim vojaškim krogom> ki so sestav- KULTURNI PREGLED Ponovitev simfoničnega koncerta Ponedeljkova ponovitev simfoničnega koncerta v »Unionu« je dodobra napolnila dvorano ln dosegla tudi s te strani razveseljiv uspeh. Dejstvo, da sta bila dva koncerta z srm programom in v največji ljubljanski concertni dvorani do malega razprodana prvi k;ncert popolnoma )t je vredno poseb-lega poudarka v Kulturni kroniki n.išega licsta. Zamisel rednih simfoničnih koncer. . v, ki imajo pri nas še največ publike, je -ftdla na rodovitna tla. Nekoč bi bilo treba m nj.h pripravo skrbne organizacije in iikega propagandnega bobna; danes se da se razvija zadeva kar sama po sebi m postaja v našem mestu popularna, če r 'iiiislimo, da je na pragu nadaljnji koncert pomeni to v enem mesecu tri s;mfc-rtičnt koncerte, kar je v ljubljanskem glas-oenem življenju vprav izreden pojav. O programu, ki ga je izvajal orkester pod taktirko vnetega izpcdbudnika naših riaobenih prizadevanj, dirigenta D. M. Ujanca, je že izrekla svoje priznanje stro-t vna kritika. Tudi na ponovitvi je bila /r, ka posamezna točka sprejeta z navduše-. i m priznanjem. Prav posebno je občinstvo ; zdravilo nastop pianista, prcrektorja '.sbene akademije prof. Antona Trosta. :i je kot solist v Griegovem »Koncertu za ilavir in orkester op. 16s vzbujal obiudo-.'iije s svojim natančnim in umetniško p>-olobljerrim igranjem. Po tej točki, ki ie voril% jedro koncertnega programa, je bil oi\ f. Trost nagrajen z dolgotrajnim ploskanjem in s cvetjem. Po izvajanju Lajov-rvega »Andanta« je občinstvo aplavdiralo udi v dvorani prisotnemu skladatelju. Jvofakova simfonična pesnitev »Divja že-in njegova 'Dva slovanska plesa« so po ognjevito barvitem Ross:niju, resnobno ' .onumentalnem Griegu in razgibanem La_ lovcu s kar največjim učinkom zaključili dobro izbrani koncertni spored. Dirigent D. M. Sijanec je požel zasluženo priznanje. Umel je z nevilikimi sredstvi zbrati in umetniško uskladiti simfonični orkester ki je zmožen uspešno izvršiti tudi zahtevne koncertne naloge. V četrti zimi vojnega obdobja kaže Ljubljana sorazmerno živah-n glasbeno življenje. Naše revialno slovstvo Nov zvezek »Doma in sveta« S pravkar izišlo 7.—10. številko je bil zaključen 54. letnik literarne revije »Dom in svet«, ki zastopa častno tradicijo slovenskih slovstvenih obzornikov, časopis izhaja v redakciji pesnika in kritika dr. Tiri ta Debeljaka. Za novi (55.) letnik i apoveduje »Dom in svet« značilno spremembo: izšel bo v nezmanjšanem obsegu, leda samo dvakrat na leto v obliki zaključnega zbornika z bogatimi umetniškimi rgami. Sklepni zvezek tekočega letnika prinaša i.: uvodnem mestu Frangoisa Villona nalilo pesem z marijanskim motivom v prepesnitvi dr. Ante Debeljaka, ki je p.avkar dovršil celoten prevod znamenitih p cezij tega sreinjeveškega pesnika, v ka-i .em se je pobožnost družila z najhujšim naturalizmom. Ko bo kdaj izšel Antona . beljaka celotni Villon — in vsak založnik . mogel biti hvaležen za ta slovstveni po-idek! — bo to dogodek v slovenski pre-ni literaturi. — Stanko Kociper, pi-,cc romana »Goričanec«, nadarjeni epik ■venjegoriških vinogradov in kmetov, je gel v življenjski krog svojega, v »Gori-ncu« tako lepo orisanega domačega Kraja prozo »Starca«. Tej sočni povesti je treba koj pridružiti »Viničarjevo selitev« iz resa Jožeta Krivca; slednji opisuje . vi jen je in človeške usode na sosednem ■ aloškem hribovju, torej sorolen ambient, ki dopušča primerjavo tudi glede na pripovedno moč obeh mladih pisateljev. — Pesnik Stanko Majcen se po daljšem času zopet oglaša in sicer s fino izoblikovan/mi podobami iz svetega pisma nove zaveze »Ženin«. Ta pripovedni triptihon napoveduje po vsej verjetnosti nadaljnje primere nove Majcnove proze, ki opravičuje vse zanimanje in pozornost. Poleg Villona zastopajo v tem zvezku vezano besedo nekateri domači pesniki, tako France Balantič (žalostinka, Posto-pačeva smrt), Ivan Čampa (Spominčica), Stanko B račk o (Deklica s slaiole-dom. Midva, Zadnjikrat, Starci), Stana V i n š e k (Ti in jaz) in Marijan Ž a 1 a z -n i k, medtem ko je A. Komar prevedel odlomek iz Villona. Kakor je videti, se oglašajo večidel nova imena; pri tem opažamo, da sedanji pesniški naraščaj vstopa v literaturo z večjimi formalnimi kvalitetami, kakor so jih kazali nekoč pesniški začetniki. — Končuje se v tem zvezku Janka Modra prevod Calieronove igre »Veliki oier sveta«, prispevek, ki ni zanimiv samo kot poizkus obnoviti zanimanje za dramatiko španskega baroka, marveč tudi po pesniških odlikah prevoda. Morda najzanimivejši sestavek v tem zvezku je slavistični prispevek dr. Tineta I) e b e 1 j a k a »Pesniški Krim«. Na primerih Puškinovega »Bahčisarajskega vodometa« in dveh Mickievviczev h sonetov kaže pisec, kako je dva velika pesnika in-spiriral pogle! na isti zgodovinski ostanek in njegovo okolje. Tine Debeljak je prevedel med drugim tudi Puškinovo Hvalnico Krimu in dognal v odtenke pokoj. Ivana Hribarja prevod »Bahčisarajskega vodometa«. O tem pa kaj več v zvezi s ponatisom članka in prevoda, ki se nam obeta za božične dni v lepo opremljeni knjižici. — Nadaljuje se razprava dr. Stanka M i - k u ž a »Slogovni razvoj umetnosti Franca llovška (1700—1764), opremljena z ilustracijami na posebnih prilogah. — Profesor za italijansko literaturo na naši univerzi dr. Bartolomeo C a 1 v i je prispeval besedilo svojega nastopnega predavanja, ki ga je imel v slovenščini 11. decembra 1. 1. V njem se bavi, kakor je za načelni uvod v italijansko slovstvo kar umljivo, z Dantejem in sicer s konstitutivnimi elementi njegovega umetniškega sveta. Dr. Ivan G r a -f e n a u e r priobčuje »Nove doneske k zgodovini narodne balade o ,Lepi Vidi'« (gradivo, ki bo v kratkem objavljeno v obsežni znanstveni razpravi naše Akademije). V i-ubriki književnost ocenjuje Stanko J a - n e ž i č Kociprove »Goricance«, T. G 1 a -v a n nove knjige J. Likoviča, M. Malešiča in J. Lovrenčiča. Obširno oceno slovenskega prevoda Bulakovega »Ognjišta« je spisal C. B e 1 i č i č, ki tudi simpatično po- j ix>ča o knjigi prof. U. Urbanija »Piccolo ( mondo sloveno — Mali slovenski svet«, i Kroi * Za zmago orožja je bila te dni v Triestu v cerkvi sv. Antona maša., katero je daroval nadškof Bartolomasi. Službe božje srta se udeležila tudi Prefekt in Zvezni tajnik. Nadškof je zaključil mašo s pozivom na delo za Boga domovino in družino. Po-pollne istega dne je visoki cerkveni dostojanstvenik obiskal sedež Oboroženih sil v prostorih Rdečega križa, kjer je bil sprejet od predstavnikov vojaških in civilnih oblasti. * Ste letnica smrti Domenica Rosettija V Triestu so obhajali stoto obletnico *urti znanega domoljuba Domenica Rosettija. V Verdijevem gledal'šču je bila spominska proslava, na kateri je govoril akademik Arturo Farinelli. Po svečanosti je bilo položenih na Rosettijev spomenik več vencev. * Podpredsednik nemškega državnega zbora je umrl. V Berlinu je umrl 651etni dr. Georg v. Strauss, državni svetnik in podpredsednik državnega zbora v Berlinu. Načeloval je uradu za razdeljevanje petroleja. * Smrt nemškega smučarja. Nemški smučarski šport je izgubil zopet enega izmed svojih »asov«. Padel je Mathias Worndle, znan z zimskih smučarskih tekem v Garmisch Partenkirchnu, najboljši nemški smučar na daljavo 50 km. Pokojnik je dosegel več mednarodnih prvenstev celo pri tekmah v Zedinjenih državah. * Boksar Baumgarten padel na vzhodnem bojišču. V zadnjih bojih na vzhodnem bojišču je padel Adolf Baumgarten, 27-letnik, eden izmed najmlajših nemških amaterskih boksarjev. Spadal je med najbolj aktivne boksarje mlade Nemčije. * Smrt jezuitskega generala. V Rimu je umrl znani jezuitski general, pater Vladimir Ledoehowski. Do zadnjega je bil pri zavesti, nekaj ur pred smrtjo pa je izgubil vid in dar govora. Prel smrtjo je podelil kardinal Maglione umirajočemu še papežev blagoslov. Pokojni jezuitski general je bil poljskega pokolenja. oče je bil grof, mati pa je bila švicarka. * Najstarejši Zeppelinov sotrudnik nad-krmar Ludvik Marx je umrl v Friedrichs-hafnu, star 64 let. Marx je stal Zeppelinu ob strani še v času. ko je nemšk' grcf gradil pivo svojo »zračno cigaro«. Med svetovno vojno je bil ves čas v službi Zeppeli-novega podjetja. * Jubilej cestne milice. Fašistična cestna milica v Italiji je te dni praznovala 14. obletnico obstoja. Vrhovni poveljnik milice, general Leonardi. je ob tej priliki izdal posebno dnevno povelje, v katerem podčrtava zasluge te ustanove pod fašističnim režimom. * Nova naselbina. M'nister za kmetijstvo Pareschi je te dni na visoki ravnici Apulije položil temeljni kamen za novo mestno naselje, ki bo dobilo ime Sagezia. Jedro naselbine bodo utemeljili bojevniki. * Delo italjansko-nemškega Kulturbun-da v Triestu. V prostorih italijansko-nemškega Kulturbunda v Triestu je govoril prefesor Philipp Andreas o temi »Italija in začetek moderne diplomacije«. V drugi polovici decembra bo v tem krožku predaval profesor Guido Manacorda, avtor nedavno izišle knjige o boljševizmu. To knjigo je sam Duce označil za doslej najbolj izčrpno delo o tem predmetu. * Nova kmetijska šola v Canaln! V Ison-tiniji pri Canalu je bila minuli ponedeljek odprta rova kmetijska šola. Proslave so se udeležili poleg šolskih nadzornikov vav-natelj kmetijskih šol Zamboni, podpoveljnik GII a in predu'avnik političnega tajništva fašistične skupine. * Novi vozni red V n či cd ponedeljka na današnji torek je v veljavi na vseh železniških progah Ljubljanske pokraine nov vozni red. Zaradi tega je potnikom na razpolago strokovno sestavljeni novi vozni red »Ekspres«, ki ga dobijo v vseh večjih trafikah in knjigarnah za ceno ene lire. * Nesreča na lovu. 25 letnemu Evgenijc Mart:nel!iju iz Colerna pri Comu se je primerila v začetku decembra lovska nesreča. Ko je sprožil pu:;ko, da bi ustrelil zajca, je naboj eksplodiral in ranil Marti-nell'ja na levici, s katere mu je odtrgal več prstov. * Smrtna nesreča 14 letnega dečka. V Bagni di Lucca je postal 14 letni deček J?_ ccb Sedi žrtev nenavadne nesreče. Na vozičku. katerega je potiskal pred seboj s pomočjo b:ciklja in na katerem so bila naložena drva. ki jih je bila njegeva mati nabrala v okoliškem gozdu, je zavozil na poti domov v reko Limo, kjer je utonil. Našli so ga mrtvega šele čez nekaj dn\ * Tragičen konec železničarja. 501etni železničar Angelo Gigczzi je plačal prevelik pogum z lastni.ii življenjem. Pred dnevi je hotel pomagati neki materi, ki je stopala z vlaka na postaji v Gerenzanu. Mati je imela dva otročička. V trenutku, Prof. dr. G r i v e c se izčrpno bavi z Nah- tigalovp izdajo Euchologiuma Sinaticum, posebej še v zvezi z brižinskimi spomeniki in z razpravo Nieolaasa von Wijka o jezikovnem in stilističnem značaju staro-cerkvenoslovanskega žitja Konstantinove-ga. V Zapiskih prikazuje dr. Tine Debeljak obsežno mpuščino pesnika Silvina Sardenka, ki je imel pripravljenih za izdajo vrsto novih knjig in načrt za bo:loče izdajanje vse do 1. 1952. Smrt je plodovitne-ga pesnika pobrala točno deset let prej, kakor so kazali njegovi načrti. V zvezku sta dve debri vinjeti kiparja Smerduja. Naš jezik Jezikovna paša III 11.) Tuberkel. tuberkla — tuberkulum. tuberkuluma — bacil tuberkuloze. Pri rabi mednarodnih zdravstvenih oznak je pri nas še siilna neenotnost, nerazsodnost in zmedenost. »Posušene tube:kulc ohranijo nalezljivo sposobnost.^ Tako berem zadnjič enkrat nekje; mišljeni so seveda bacili tuberkuloze. Tuberkuila. tubcrkule ni nič. take tvorbe mednarodno besed je ne pozna Iuberkel, tuberkla je to. čemur Nemec pravi »das tuberkulose Kndtchen«. po slovensko bi temu rekli »jetična ali tuberkulozna bun-čica«, to je prosa sta tvorba v tkivu, ki jo povzroča bacil tuberkuloze Tuberkulum, tuberkuluma pa je grča na kosti: tuberkulum costae — rebrna kostna grča. Prvo in zadnjo oznako ima Klinični besednjak obrazloženo. Kdaj neki se bodo naši nestrokovni pisci potrudiili in pinoili strokovne oznake po strokovnih navodilih? Pred dvema, tremi leti je nekdo od terminus, termi-nusia = strokovni izraz, ki ga imata Brez- nika ko je Bigozzi prečkal železniški tir, da bi se vrnil na vlak, s katerega je spravil mater in otroke, je pridrvel z nasprotne strani drugI vlak in ga povozil. Pokojnik je zapustil ženo in tri otroke. * Prehranbene razmere v Zedinjenih državah so se po izjavi ameriškega ministra za kmetijstvo Wickarda znatno poslabšale, zaradi česar je minister odredil štednjo z vsemi živili sedaj in v bodoče. IZ LJUBLJANE u— Jug zmaguje. Odkar se je preteklo soboto vreme po mrazu ublažilo, je začel jug zmagovati na vsej črti. Medtem ko smo imeli v ponedeljek zvečer še 0.2 mraza, se je čez dan ogrelo ozračje na 8.S°C. Noč od ponedeljka na torek je bila nenavadno topla in je začelo pršiti. V torek zjutraj smo imeli 8.7°C. Tako visoke jutranje temperature nismo zabeležili že od 1. novembra dalje, ko je bilo 8.1 stopinja Celzija. Vsekakor smo v tem razdobju imeli precejšnje število mrzlih juter. Pretekli mesec je bilo najbolj hladno jutro 27 novembra, ko smo zabeležili —7.2<>C. V decembru pa je bilo najbolj mrzlo 3. t. m. zjutraj, ko je padlo živo srebro na —6°C. V včerajšnjem mlačnem jutru je nekaj časa pršilo, nato pa se je uneslo in je celo sonce posijalo izmed kopastih oblakov. u— Nov grob. Dotrpel je uslužbenec SK Ilirije g. Alojzij Sattler. Za njim žalujejo žena, hčerka in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v sredo ob pol 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Svojcem internirancev in vojnih ujetnikov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in internirancev v kresiji, soba št. 44, vhod z Lingarjeve ul'ce 1, prosi svojce prijavljenih internirancev in vojnih ujetnikov, ki so se prijavili za podporo pri mestnem socialno-političnem uradu, naj takoj sporoče povratek interniranca iz internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe. u— Druga javna produkcija Glasbene akademije, ki bo dane3 ob 18. v mali fi1-harmonični dvorani, ima na sporedu skladbe za violino, bariton, klavir, klarinet in sopran. Sporedi se prodajajo v Matični knjigarni in pri večerni blagajni. u— IV. simfonični koncert letošnje sezone se bo vršil v ponedeljek dne 21. t. m. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Koncert bo dirigiral violinist Karlo Rupel in kot solistka violinistka bo sodelovala ga. Francka Ornik-Rojčeva. Simfonični kon- GLEDALIŠČE D KAM A Sreda, 16 decembra: ob 16.30: Gradbenih Solnes. Red A. Četrtek. 17 decembra: ob 16.30: Oče. Premiera Red premierski. Petek. 13. decembra: ob 15.: Večno mlad\ Šaloma. Izven. Zelo znižano cene od 10 lir navzdol. H- Ibrcn: »Gradbenik Solnes«. Drama v treh dejanjih. Orebe: Solnes-Levar, Alina, njegova žena—Marija Vera. dr. Herdal— Raztresen, Knut Brovik—J. Kovič, Ragnar Brovik, njegov sin—Vordonik. Kaja Fosl:-jeva—S mčičeva. Hilda V/anglcva—Bolt-ar-Ukmarjeva, Režiser: Marija Vera, inscena-tor: inž. B- Stupicn. OPERA Sreda. 16 decembra: ob 16.: Thais. Red Sreda četrtek, 17. decembra: ob 16.: Gasparone. Opereta. Red četrtek. Petek. 18. decembra: ob 17.: Vokalni in instrumentalni koncert v kerist Udiu- ženja gledaliških igralcev. * J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Osebe: Atanael—Primožič, Nicias— Sladoljev, Palemon—Dolničar, suženj— Gregorin, Thars—Heybalova, Krobila— Mlejnikova, Mirtala—Polajnarjeva, Albina —Španova. Dirigent: N. Stritof, rež ser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, ko-reograf: inž. P- Golovin. Solo plešejo: Bravničarjsva, Japljeva, Remšloarjeva, Kiirbos, Pogačar in baletni zbor. Načrti za sceno: A. Gerlovičeva; realizacija scene ped vodstvom inž. E. Franza in mojstra V. Skružnega. načrt: za kostume: J. Vilfanova, izdelava pod vodstvom J. Staničeve in F. Remškarja. nik - Ramovš v svojem Slovensktm pravo-p:su. kar samovoljno preskočil na termina, terminov (množina srednjega sjp<,'ia). nekako tako kakor gornji pisec na ženski spol. Treba jc samo še, da kak vnet nabiralec slovenskega besed ja in izrazja te m take samovoljnosti ovekoveči v kakem besednjaku. pa bomo imeli zmešnjavo kakor v pragozdu. kjer ra:'te vse križem kmžem v divji naturi brez s'eheme kulture! 12.) Nalezljiv, nalezljivost. »...ohranijo naiez.j.vo sj.-:cobnost«, jc druga polovica gornjega sLes Trophees«. Vzlic vsej dragu-Ijaeti izjemnosti teh sonetov in njihovi klasicistični stilizaciji, ki je po svojem artiz-mu dokaj odtujena dinamični in stvarni poeziji sodobnosti, je de Herediova poezija chranila svojo vrednost pri vseh, ki so zmežni višjih, nad čas in njegove minljive podobe povzdignjenih pesniških čustev in prividov. ŠPORT Športniki v sporu z naravo Kdor precenjuje svoje sposobnosti, lahko doživi bridka razočaranja Mnogo znanih športnikov, ki so redno dosegali najvidnejše uspehe in jih je tudi občinstvo poznalo kot »nepremagljive«, je včasi preveč pripisovalo samim sebi in posledica je bila, da so doživeli marsikatero hudo razočaranje. Znanega nemškega kolesarskega prvaka Lohmanna, ki vozi in dirka za denar in ga poznajo po mnogih mestih Evrope kot najbolj zanesljivega zmagovalca, so nedavno izžvižgali v sred; Berlina. Ta svetovni prvak v svoj; stroki je odpovedal dal na najvažnejši prireditvi Deutschlands-halli- In kaj je bilo prvo, kar je mislilo občinstvo? Da mož ni izgubil po pravici in je morda tekmecem na ljubo — morda celo po dogovoru — popustil v najbolj odločilnem trenutku. Sploh se je zdelo naravnost neverjetno :n nezaslišano, da ni bil prvi. Take in podobne govorice Sy prišle na uho tudi pristojnim faktorjem, ki morajo pač paziti na red in disciplino v športu, in seveda niso mogli ukreniti pametnejšega kakor odrediti preiskavo. Uspeh je bil ta. da so morali Lohmanna proglasiti za nedolžnega. Zdravniki so namreč namršili čelo in morali izjavit; najbolj slovesno, da se je Lohmann kratko in malo spri z naravo, ki se je maščevala nad njim zaradi prevelikih zahtev. Usodno pri takih primerih je še, da prizadeti do zadnjega ne čutijo nobenega znaka, da jim narava pripravlja neljubo presenečenje. Lohmann se je zavedel krize šele takrat, ko je že slišal okrog sebe žvižganje publike. Zdaj so mu dal; nekaj odmora, da se bo med tem lahko spet sprijateljil z materjo naravo. Podobne nauke je moral zdravnik nedavno dajati tudi svetovnemu rekorderju Švedu Haeggu. Ta čudežni tekač je tekel za čas skoraj vsake tri dni. kljub temu, da ga je že enkrat podrlo med tekom in je že takrat kazalo, da bo moral odnehati za dlje. Pozneje se je pokazalo, da je napad izviral iz zahrbtnega prehlada; ko je minila ta nevšečnost, je bil Haegg kmalu spet v stari formi. Nov dokaz, da so bolezni včasi celo zdravju v korist. Haegg je moral tedaj rad ali nerad nastopiti nekaj časa dopusta in po tem počitku je šele 7. novimi silam; začel rušiti nove rekordne znamke- Narave ni mogoče goljufati, to bi moral vedeti vsak športnik. Znano je, da so nekoč boksarji živeli v trdnem prepričanju, da si morajo za vsako ceno pridobiti čim več trdote in odpornosti. Med še živečo generacijo boksarjev je nekaj takih — seveda bivših — ki so se v začetkih svoje kratke slave pripravljali za svoje nastope na najbolj neverjetne načine. O nekaterih vemo. da so si dali z gumijastimi kladivi udarjati po kolenih, ker s0 verjeti ne-siv.jselni domnevi, da se bodo tako najbolj trdili- Toda pri tem »treningu« so jim j■'.jugoma popustili živci in kmalu potem so morali zapustiti tudi deske. Ti primeri samo še enkrat dokazali, da je boks .' ort pesti in da bo največ uspehov dose-g'"l v njem le oni. ki bo znal najbolj udar-ati, z obema rokama in v vsaki drži. Ni Hi zaman slavni Hein Domgorgen, kj je -Se dar>.anes znan kot pravi mojster boksajo |a in skoraj akrobat v umikanju in pokrivanju, skoraj 40 let, uspešen v ringu. Veliki finski drsalec na daljave Thun-r :rg — saj zdaj tega nedoseženega hi-•"ega drsalca ni več med živimi — je f *koč zatrjeval, da je vselej videl v svo-j h lastnih očeh. kadar je bil v nevarnosti. da bi treniral preveč. Treba se mu je l Jo samo pogledati v zrcalo in že je natančno vedel, da od narave ne sme zahtevati ničesar več, temveč počakati. Na zadnji olimpiadi v Berlinu je postal fcden glavnih junakov tudj žrtev pretre-Mrancsti. To je bil Argentinec Zabaia, ki pa prišel kot velik; favorit za zmagovalca maratonu mnogo pred pričetkom prireditve v nemško prestolnico in je v teku fvojih priprav pretekel vse mogoče daljava v rekordnih časih. Menil je pač. da bo po tem zagrizenem edinstvenem treningu * lahkoto pustil za seboj vse še tako moč-k-e nasprotnike. Ko je napočil usodni dan Ut so tekači odšli na maratonsko progo, je friali Argentinec kmalu izginil v množici, lh ko je stotisoč gledalcev vzklikalo neslanemu Japoncu Sonu kot zmagovalcu » najtežji olimpijski konkurenci, je Zabaia Ifežal nekje ob progi, telesno izčrpan in du-ittevno potrt in strašno sprt z naravo, ki te je neusmiljeno udarila v morda najpomembnejšem trenutku njegovega življenja. čista na kratko Prihodnjo nedeljo bodo nemški hokejisti na ledu otvoril sezono, in sicer z med- narodno tekmo s Slovaško v Bratislavi-Nemška hokejska reprezentanca bo nastopila to pot stotič v mednarodni areni v približno 15 letih — v znani sestavi s slavnim branilcem Jaenneckejem. Ta igralec je skoraj nenadomestljiv v vsaki hokejski ekipi Nemčije in je dosedaj odigral nič manj kakor 81 meddržavnih tekem zanjo. Ko smo moža gledali pred 6 leti v Garmischu, že ni bil več videti v najmlajših letih, iz česar lahko sklepamo, da se talenti tudi v tej borben-; igri na ledu držijo lahko tudi preko običajnih let, v katerih so športniki običajno na višku svojih sposobnosti. Bolgarsko železniško ministrstvo je dovolilo mestni ohčini v Skoplju 2.5 milijona levov posojila, da bo s tem denarjem zgradila velik in najmodernejše opremljen stadion za vse športne klube v tem novem bolgarskem športnem središču. Ista ustanova je že pred tem dovolila večje denarne zneske za graditev športnih naprav po ostalih bolgarskih mestih. V borbah na Kavkazu je pred kratkim padel novinar Hans Hirth iz Munchena. Mož. ki je bil star šele 35 let, se je razen v uredništvu »Miinchener Neueste Nach-rlchten« usoešno udejstvoval tudi kot športni sotrudnik raznih športnih listov, zelo znan pa je bil tudi kot športni predavatelj in radijski poročevalec. Z Gorenjskega V Medvodah je bilo prirejeno miklavžo-vanje Nemške delavske fronte v prostorih Delavskega doma. Pred Miklavževim prihodom je skupina šolarjev iz Pirnič predvajala kratko igrico, ki jo je spremljaj domači šramel. Nato je bilo obdarovanih s 240 otrok. Prispevale so medvodske tovar- <1 ne. V Dvoru nad Kranjem so priredili zbirko sadja ir. zelenjave za vojaške bolnice in za socialno skibstvo. Nabrali so 1500 kg Jabolk. 170 kg krompirja, 20 kg fižola in 40 ženskih tobačnih nakaznic. Nadalje so nabrali 700 kg repe in 150 kg zelja ter so vse to prepeljali na okrožno upravo v Kranju. Mladinska skupina je razen tega nabirala darove za miklavževanje. Obdarovanih je bilo 73 otrok s sladkarijami, še posebej pa 30 otrok, ki redno obiskujejo otroško skupino. Ti so dobili razne igrače, ki jih je otroška skupina sama napravila. V šmartnem pod šmarno goro je šolski rektor Binder sklical krajevno zborovanje, na katerem je opisoval smernice Volksbun-da. Stranka ima zdaj nove prostore v Gradovem hotelu v Tacnu. Fomožnl urad za matere in otroke pa ima uradne ure v Travnovi hiši v Tacnu, kjer je doslej ura-dovala uprava stranke. V žabnici se je krajevna organizacija stranke preselila v nove prostore v občinski hiši Okrožni prosvetar Lilling je ob tej priliki predaval o narodno socialistični revoluciji. Prirejena je bila tudi zbirka suhega sadja, ki so ga nabrali 196 kg za ranjence. O novem šolskem poslopju v Koroški Beli poroča gorenjski tednik: Nova šola se naslanja na staro šolsko poslopje. Moderno je zgrajena in opremljena. Takoj pri vhodu pridemo v prostorno vežo, levo iz veže pa v veliko dvorano, ki lahko sprejme 300 oseb. V dvorani sta oder in galerija, šolske sobe so v treh nadstropjih in imajo predprostor z omarami za odlaganje obleke in lepe šolske razrede z novo opremo. Vse sobe imajo velika okna z dnevno svetlobo proti jugozapadu. Centralna kurjava ogreva vse prostore, dočim čaka v kletnih prostorih moderno urejena kuhinja še bodoče uporabe, šolo obiskuje okrog 40 otrok iz okolice in delavvskih otrok z Ja-vornika. Božični odmor v obratih. Državni gospodarski minister je odredil, da traja letošnji božični odmor od 23. novembra 1942. kjer je med drugim določeno, da se izpadli delavniki in izpadek proizvodnje ob božičnih praznikih po možnosti nadoknadijo z delom v ostalih dneh. Iz Spodnje staferske Veliko zborovanje nradništva je bilo sklicano v nedeljo v Gotzovi dvorani v Mariboru. Bilo je prva velika manifestacija spodnještajerskega uradništva. Po glasbenem uvodu je izpregovoril vodja urada za uradnike, nato pa je zvezni vodja Heimat-bunda Franc Steindl obširno razpravljal o upravnih in političnih vprašanjih na Spodnjem štajerskem- Novi grobovi. V visoki starosti 87 let je v Mariboru umrl železniški na-eiešenee Ri-hard Dominik. Nadalje sta v Mariboru umrli 821etna hišna posestnica Marija Lor-berjeva in 491etna soproga mizarja Antonija šiškova. — V Jazbinah pri št. Jurju je umrl Ivan Iskrač, v št. Jurju pa 73-letni Herman Kiinzl in 621etni Ivan Obrez. — V Braslovčah je umrl v starosti 79 let preužitkar Jakob Praprotnik. Poroke. V St. Jurju sta sklenila zakonsko zvezo Ivan VoJušek in Marija Kolar-jeva, oba iz Sv. Uršule. V Braslovčah sta se poročila posestnikov sin Friderik šmi-gel in posestnikova hči Pavla Fundova, dalje vrtnar Franc Korošec in mizarjeva hčerka Zofija Kolškova iz Le tuša ter posestnikov sin Leopold Kok iz Topole in kuharica Marija Plesnikova s Polzele. Tovariški večer so priredili v soboto zvečer borci iz prve svetovne vojne ranjenim vojakom, kl so na zdravljenju v Mariboru. V Grajski kleti so se zbrali stari in mladi z mnogimi odlikovanji na prsih, zastopniki oblastev, Heimatbunda in vojske, navzočen pa je bil tudi okrožni vodja Mihael Strobl. Na prireditvi so nastopili člani mariborskega gledališča s pevskimi točkami. Najmlajši spodnječtajerski vojak je Jožef Čeme iz Trbovelj, ki je nedavno pisal z vzhodne fronte in v svojem pismu pozval k borbi vse sposobne tovariše, naj slede njegovemu vzgledu in naj prej ne odnehajo, doki«- ne bo strt zadnji boljševiški odpor. Jožef Cerne se je z dovoljenjem svojih staršev prijavil kot prostovoljec SS oddelkov in se kot najmlajši Štajerec bori na Kavkazu. Mariborski dnevnik pripominja, da. je mlademu fantu bil za vzgled že njegov oče, ki se je v prvi svetovni vojni odlikoval s svojo hrabrostjo in potem vršil odgovorno službo pri orožništvu. Električni tok Sa je ubil- Iz Velenja poročajo o smrtni nesreči nekega delavca, ki je padel z 28 metrov visokega stolpa visoke napetosti. Bil je na mestu mrtev. Domnevajo, da je po nesreči prišel v stik z električnim tokom. Nesreče. Pri podiranju drevja se je ponesrečil 52-letni posestnik Jožef Plemenitaš iz okolice Rogaške Slatine. Padajoče drevo ga je pokopalo in je obležal z zlomljeno hrbtenico. 271etna Marija Kolarjeva iz Maribora je spodrsnila v kuhinji, zalela z desnico v steklena vrata in se hudo porezala po dlani. V mariborsko bolnišnico so sprejeli 671etnega nameščenca Alojzija Ka-Ioha iz Studencev, ki mu je nenadno postalo slabo in se je pri padcu poškodoval na glavi. — V celjsko bolnišnico so pripeljali nekega motorista in kolesarja, ki sta oba težko ranjena. Na cesti sta trčila drug v drugega. Nesreče je bil kriv kolesar, ker je vozil na napačni strani ceste. Prodam pečico (gašperček) in žim-nico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17535-6 Brivci, pozor! Britve, štosarice naprodaj. Drago Weber, BIei»ei»ova cesta 13. 17529-6 Žimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri Mi-LAN JAGER, mehanična predilnica žime. Kupujem vsako količino prediva po najvišji dnevni ceni. Trgovina Sv. Petra cesta 17, predilnica: Fužine. 16093-6 Več foteljev Biedermeier-omar - i, starinske slike, ogledala, preproge, blago za obleko, servise, vaze, svetilke, knjige itd., proda Tribuč, Sodar-ska 2 nad florijansko cerkvijo. ✓ 17549-6 Pisarniško opremo hrastovo, masivno, svetlo, 2 mizi, 1 omaro, 5 stolov z usnjenimi sedeži, produm ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 175-45-6 Štedilnike in peči v različnih velikostih, več komadov, za zelo znižano ceno prodamo. — Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 17542-6 Drva in premog si prihranite (50#), ako si nabavite Merkur predpečico za Vašo lončeno peč. — Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 17541-6 Del prodigio della Lampada Osram 1'economia di funzionamenlo di una lampada elel-trica dipende dal modo con cui essa utilizze la cor- renle che corsuma. le lampede OSRAM-D eol plamenlo a doppia spirale trasformano nel modo piu economico la corrente in luce. Percid si otfiene con le LAMPADE OSRAM-D molta luce e poco cor.sumo Ekonomicnosl žarnice Usnjen kovčeg in moške semiš čevlje št. 42 prodam. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 17534-6 Prodam srebrno lisico, polhov ovrat nik in muf za deklico, moško črno sukn:o za srednie-veliko postavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17531-6 Radio Ljubljana SREDA. 16 12. 1942-XXI 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Polke in mazurke. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pisano glasbo vodi dirierent Segmini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Operna glasba. 14.30: Koncert Klasičnega tria. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Na harmoniko igra Avgust Stanko, 17.35: Koncert violinistke Wande De Sena. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 16.45: Pisana glasba. 20.00: Ne.po-ved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Radio za družino. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Znane pesmi vodi dirigent Zeme. 22.00: Plošče. 22.30: Znani vai-čki. 22.43: Poročila v italijanščini. Vaš« razvedrilo naj bo „Bc&ra ktsjlga" Leica III. C s Summitarjem ali Elmar-iem kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Leica-gctovina«. 17557-7 2 motorni kolesi no\i. izvrstne znamke, zelo ugcdr.o naprodaj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 17540-10 Postrežnico za dopoldne in popoldne, sna no m hitro, mla;šo moč, sprejmemo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17551-1 Kontoristko ftudi začetnico), z znanjem italijanščine, sprejmemo takoj. — Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 17548-1 Služkinjo samostojno kuharico sprej-ntm takoj. Plača 250 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17544-1 Postrežnico za vse dopoldne sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17533-1 INSERIRAJ V „JUTRU"! Klav. harmoniko poučuje gospod po izvrstni metodi. Pride n» dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra-. 17553-4 r/i* Bel mufek in ovrarnik za deklico do 6 let, še dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17510-6 »Hammonia« parketno čistuo je prispelo — poskusite. Je odlična tekočina, čisti le-po, temeljito, hitro in poceni. HAMMONIA čisti parkete, pohištvo, Iino-ieurn, gumi folge, umet na in kamenita tla. — Glavna wloga »PETRO NAFTA«, — Ljubljana, Bleivveisora cesti 35a. J 175bM-6 Samska soba zelo leps. s kaučem in fotelji, malo rabiiena, za 3300 lir naprodaj. Ogled pri Su-šreršič, delavnica za tricik-1-e. Tyršcva 13 (Figovec, levo dvorišče). 175-47-12 Prodam 2 postelji, 1 nočno omarico, vse dobro ohranjeno, politirano. Ogled od 9■ do 1-4. ure. Fr.inkopansk.i ulica 23-11., Gamberger. 17528-12 je odvisna od načina, kako žarnica preivarja porabljeni lok. Žarnice OSRAM-D z dvojno vijacni-co spreminjajo lok v sveHobo na najbolj ekonomičen način. Zalo dosežemo z O S R AM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo G 5 Stavbno parcelo v Vipavski ulici, 850 m2 veliko, prodam po Lir 150. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa leea". " 17558-20 Prodam dva zemljišča. 3000 m2 v Sp. šiški, po Lir 260.— za kv. m. Naslov ali ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto zemliišče«. 17561-20 Naprodaj »LTniversal Bibliothek« veliko kniig. Poljanska cesta 10-1. od 14. do 17. ure. 17530-8 Kupimo biciklje, bicikeli-gurr.e, motorna kolesa. Plačamo zelo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva ulica 6. 17539-U Damski plašč trn. dobro ohranjen, proda 1-ušin, Jesenkova 2-11. 17552-13 Predam ženski črn plašč fpliš), moško obleko za sredmo postavo in smučarski dres gospodično. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 17532-13 Prodam enonadstropno tristanovanj-sko hišo na Rudniku v neposredni bližini Dolemske ccste, v nedograjenem stanju, po dvosobna stanovanja. za Lir 140.OOO.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ncdogiajcna«. 17560-20 Prodam dvonadstropno novo hišo v bližini stare cerkve v Sp. šiški, na krasni legi, šest dvosobnih stanovanj s kopalnicami, 2 enosobna stanovanja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 650 tisoč«. 17559-20 Skladišče v centru mesta oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17536-19 Prazno sobo s kuhinio ali samo sobo iščem za takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17513-21 a Učiteljica išče opremljeno sobo s souporabo kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvi ■ anuar«. 17546-23a Opremljeno sobo iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »48922«. 17528-23a Prazno sobo s strogo separiranim vhodom (s stopnišča) ali garsonjero, v strogem centru, primerno za privatno pisarno, iščem za 1. januar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17556-23a Prodam dobro ohranjen star šivalni stroj »Singer«. Ogled med 13. in 15. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17550-29 Gospodje, pozor! Klobučarna t Pajk« Vam strokovno osnaž., preob hka m prebarva VaS klobuk, da izgleda kot nov Lastna delavnica Zaloga novih klobukov S€ priporoča Rudolf Pajk Sv. Petra c. št. 33 Miklošičeva c. 12. Nsi sproti hotela Un on. J 158 M 3f Prodam izvrsten mali koncertni klavir. Samo resni kupci dohe-naslov v vseh poslovalnic, h Jutra. 17554-25 Preteklo nedeljo zvečer sem izgubil temno-rjavo žepuo denarnico v Stritarjevi ulici do Zaloške ceste. Najditelj naj denar obdrži, ostalo pa odda vratarju poštne direkcije. Sv. Jakoba ali ogl. odd. Jutra ali pa na i:\esturo. 17537-24 PRIMERJAVA Žena: — čuj, dragi, kupi mi želvo ali ježa. Mož: — Cemu ti pa bo? — Cemu mi bo? Rada bi tudi jaz imela nekaj. Ti imaš trakuljo, jaz pa razen tebe nimam nikogar. >»♦♦♦♦♦»♦♦«♦♦♦♦»»♦♦»»♦»♦»»♦»♦♦»»»♦>»« i K U P I M HIŠO j ♦ V STROGEM CENTRU. — t ♦ ♦ Ponudbe na oglasni oddelek J »Jutra« pod značko »Plačam ♦ takoj!« ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 121-5a-J ►♦»♦»♦♦»♦♦»»»♦»o DOMMERCIANTI! Per i vostri acqui-sti di qualsiasi ar-ticolo rivolgetevi, serivendo in italia-no, francese, croa-to al trgovci: Za vaše nakupe kateregakoli blaga obrnite se in pišite v italijanščini, francoščini, hrvaščini na Rag. MARK BERLSHA Via Mario Pagano 52 — MILANO + Pisalni stroj švedski, v dobrem stanju (večji pisarniški), ugodno prodamo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17555-29 Dotrpel je naš ljubljeni soprog, dobri oče, sin in brat, gospod Saffier Alojzij uslužbenec S. K. »Ilirije« Pogreb se bo vršil v sredo, dne 16. decembra ob uri popoldne z žal — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. decembra 1942. ŽALUJOČA ŽENA, HČERKI in ostalo sorodstvo I*. 6. Wodehooset 49 PODJETNI SAN Hnmoristlfen mm— Hashu ta brezbrižnost ni bila všeč. »Da, da,« je vzkliknil s svojim otožnim glasom. •Zdaj vam mora biti prva skrb, da si jih umažete fn dobite mrtvični krč. Nekoč sem imel strica, ki *e je ranil z umazanim nožem; čez tri dni smo že kupovali žalno obleko.« »Oh!« je s sigajočim glasom vzkliknila Kay. »Niti ne čez tri: čez dva in pol,« je Hash turobno nadaljeval. »Umrl je že proti večeru.« »Precej skočim po umivalnik in gobo,« je razburjeno rekla Kay. »Predobri ste,« se je Sam raznežil. »O, ženske!« je pomislil sam pri sebi. »V srečnih urah ste nezanesljive, trdosrčne in vetrnjaške, kadar pa nastopi trenutek žalosti in gorja, se prelevite v angela va-ruha!« »Nikar se ne vnemirjajte, gospodična,« je ta mah rekel Hash. »Bolj preprosto je, da gre Sam z menoj v hišo in nastavi roko pod vodovodno pipo.« »Nemara res,« je Kay pritrdila. Sam je pogledal bistroumnega uslužbenca z enakim pritajenim sovraštvom, kakor ga je gledala posadka na »Araminti«, kadar ji je bil prismodil jed. »Zdi se mi, da nimate danes nič posla, prijatelj Hash?« ga je vprašal z ledenim glasom. »Kaj pravite?« _I »Zdi se mi, da si delate življenje prelahko. Zakaj se ne lotite kakega opravila? Če mislite, da ste poklicani igrati cvetlico na trati, se poglejte v zrcalo in mi povejte svoje mnenje.« Hash, zadet v živo, se je vzravnal. »Prišel sem le, da bi vam pomagal in vas hrabril,« je suho odvrnil. »Zdaj, ko je nevarnost minila, me seveda ne potrebujete ...« »Prav nič več,« je Sam rade volje pritrdil. »Če je tako, pa grem!« je rekel Hash, kakor bi hotel namigniti, da ima njegova potrpežljivost meje. »Mislim, da veste pot,« je Sam odgovoril. Ko je Hash vendar že odšel, se je obrnil h Xayi. »Hash je osel,« je rekel z glasom popolne iskrenosti. »Kakopak, pod vodovodno pipo! Moje uboge roke potrebujejo vse drugačne nege.« »Oh da, tudi meni se zdi,« je odgovorilo dekle. »In jaz se brezpogojno strinjam z vami.« »Torej greva v hišo. kaj ne?« »Brez najmanjšega odlaganja,« je mladi človek pritrdil. Prešlo je deset minut. »Evo,« je rekla Kay in zadrgnila obvezo. »Mislim, da je stvar kolikor toliko v redu.« Najnežnejša prizadevanja najbolj spretnega kirurga ne bi bila mogla izvabiti našemu ranjencu bolj kipečih izrazov navdušenja. Sam se je z vznesenim občudovanjem ozrl na svoje obvezane roke. »Ste že kdaj prej delali take reči?« je vprašal. »Nikoli ne,« je odgovorilo dekle. »Niti otroka še niste zdravili?« »Niti otroka ne.« »Torej imate poseben dar!« je prepričevalno vzkliknil Sam. »Poseben dar. Tu gre za nenavaden primor prirojenega čuta. Kdo ve, morda ste mi rešili življenje. Oh da! Spomnite se, kaj je pravil Hash o mrtvičnem krču.« »Saj ste dejali, da je osel,« ga je Kay opomnila. »V splošnem ni o tem nikakega dvoma,« je Sam cdvrnil. »Toda v nekaterih ozirih se mu ne manjka zdrave pameti.« »Ali ne bo že strašno pozno za pisarno?« ga je vprašala Kay. »Pozno za kaj?« je v skrbeh vprašal Sam. >Oh, da! Prav imate. Mislim, da moram neutegoma iti. A najprej bom še zajtrkoval.« »Potem pa pojdite brez odlaganja. Stric bo že mislil, da se vam je pripetilo sam Boe si ga vedi kaj.« »Da, da, že grem,« je rekel Sam, čeprav ni bilo videti, da bi se premikal. »Kak prelesten mož je vaš stric.« »Da? ... Torej do svidenja.« »Mislim, da zlepa ne poznam človeka, ki bi ga bolj spoštoval.« »Zadovoljen bo, da vam je tako po godu.« »Tako ljubezniv je ... « »Da, da.« »Tako potrpežljiv z menoj.« »Menda je časih kar treba biti « »Prav tiste vrste mož, ki je človek srečen, da sme delati z njimi.« »Če se ppdvizate, boste v kratkem deležni vse sreče, ki si jo morete želeti.« »Da, da. ras je, da grem,« je Sam končal in stopil proti vratom. »Čujte,« je nadaljeval in se obrnil, da bi popravil ta izgubljeni korak, »kaj menite, ali bi šli popoldne z menoj na ,lunch'?« Dekle se je nekaj trenutkov obotavljalo. Nato so ji oči obstale na njegovih povitih in obvezanih rokah, in srce se ji je omehčalo. Če je mlad moški pokazal toliko junaštva, se tudi dekletu spodobi, da stori nekaj njemu na ljubo. x Pojdem...« je preprosto dejala. »O polidveh v ,grill-room' hotela ,Savoy'?« »Izvrstno... Upam, da pri vede ta tudi strička ?« Sam se je zdrznil. »Kaj ? ... Ehm ... Oh da, kakopak ... Imenitna misel, hudimana!« »Oh, ne... Pozabila sem,« je s hinavsko brezbrižnostjo nadaljevala Kay. »Striček je povabljen na ,lunch' k enemu svojih prijateljev iz novinarskega kluba.« »Res?« je vzkliknil Sam. »Res je povabljen?« Njegova ljubezen in spoštovanje do gospoda Wrenna sta prekipela. Ko je nazadnje vendar že pustil mladenko samo, se je vrnil v sMon Repos« globoko prepričan, da to, da žive na svetu ljudje, kakršen je gospod Wrenn, že po sebi izpodbija vse črnoglede nauke o bližnjem propadu človeškega rodu. Kay se je ta čas v svoji vlogi kot namestnica Klare Lippettove (ki se ji je glavobol obračal na bolje, tako da je bilo po najnovejšem poročilu popoldne pričakovati njenega vstajenja) vneto lotila brisanja prahu po hiši. Drugače ji je bilo to opravilo na moč zoprno, a danes jo je krepil občutek čudne veselosti. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodu« tiskamo d. d. kot tiskarnarja: Fran JeraD — Za inseratni del je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani