PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v goto vin l	/1	r. A •.
Abb. postale I gruppo	- tena 4U 11F
Leto XXII. St. 157 (6444)
TRST, četrtek, 7. julija 1966
NA SEJI MEDMINISTRSKEGA ODBORA IN V ZBORNICI
Živahna razprava o načinu in vsebini zakona o gospodarskem programiranju
Danes sestanek z ministrom za delo o sporu med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami - Sestanek o skupnem stališču državnih uradnikov
RIM, 6. — Dopoldne se je sestal pod predsedstvom Mora v palači Chigi medministrski odbor za gospodarsko programiranje — CIPE. Minister za proračun Pieraccini je po sestanku izjavil novinarjem, da je medministrski odbor pričel razpravo o okvirih proračuna za prihod-
nje leto. Sestanek se je pričel s poročilom ministra Colomba in sledili mu bodo drugi sestanki. Minister Pieraccini je v zvezi s to razpravo ugotovil, da se medministrski odbor CIPE že ravna v okviru načel gospodarskega načrta, saj so prvikrat pričeli razpravljati o proračunu v okviru tega organizma.
Gospodarsko načrtovanje Je bilo v ospredju tudi v poslanski zbornici, kjer je minister za proračun Pieraccini odgovoril na različne kritike v zvezi z zakonom, s katerim se preureja ministrstvo za proračun, ki bo prevzelo tudi tehnične obveznosti programiranja. Na seji so bili prisotni tudi predsednik vlade Moro, podpredsednik Nenni in zakladni minister Colom-bo.
Pieraccini je dejal, da zakonski predlog vzdrži kritike liberalcev, ki bi hoteli videti v programiranju samo neke «indikacije», kot tudi nasprotujoče si kritike komunistov, ki govore o premajhnih
pristojnostih programskih organov in istočasno o dvomih glede u-
stavnosti.
Nato je minister govoril o pristojnosti parlamenta in ugotovil, da je treba gospodarski načrt sprejeti z zakonom, s čimer se bosta utrdili pristojnost in nadzorstvo parlamenta. O tem je bilo mnogo razprav in so zavrnili predloge o odobritvi načrta z resolucijo ali s priporočilom, kar bi bilo enostaven izraz trenutne volje večine.
Minister je nato govoril o nekaterih predlogih v zvezi z reorganizacijo njegovega ministrstva ter je zagovarjal vladne teze o učinkovitosti predloženega organizma. Zavrnil je predloge o korporativi-stičnih rešitvah, pri čemer pa je nujno načelo o upoštevanju sindikatov, brez česar je nemogoče dosledno izvajanje demokratičnega načrtovanja. Glede odnosov z deželami je minister ugotovil, da zakon sicer ne govori točneje o decentralizaciji, o čemer bodo morali razpravljati v zvezi z zakonom o postopku.
O načinu odobritve zakona so bili tudi drugi sestanki in so se v poslanski zbornici sestali načelniki poslanskih skupin in sicer: za KD Zaccagnini, za PSI Ferri in za

FRANCIJA IN NATO
Napovedana nova pogajanja o francoskih četah v Nemčiji
De Ganile obišče Bonn 21. in 22. julija
PARIZ, 6. — Po današnji seji vlade je minister za informacije Bourges izjavil, da je zaho dnonemška vlada izrazila željo, naj bi francoski vojaki ostali v Nemčiji, zaradi česar je Francija pripravljena ugoditi tej zahtevi. V ta namen se bodo fran-cosko-nemška pogajanja nadaljevala v drugi polovici julija v Bonnu.
Kar se tiče pravne podlage, da francoski vojaki ostanejo v Za-
hodni Nemčiji, je Bourges omenil nekatere sporazume, ki so po francoskem mnenju primerna podlaga. Ce bodo potrebne spremembe, jih v Parizu ne bodo odklonili.
Kar se tiče imenovanja nemškega delegata, ki naj skrbi za povezavo, je minister izjavil, da vsekakor ne gre za tako imenovanje, ki bi škodovalo veljavnim sporazumom.
Jatem je Bourges izjavil, da Franclja «ne bo ostala v Nemčiji proti želji Namcev». «Očitno je, je dodal, da imamo v Nemčiji pravice, ki so znane. Ne bomo odklonili določitev Pogojev, v katerih bi naši vojaki mogli sodelovati pri skupni obrambi, če se bo francoska vlada odločila, da jih je treba uporabiti.«
Na seji vlade je zunanji minister de Murville govoril o svojem potovanju v London skupno s predsednikom vlade. Izjavil je, da bodo govorili o mednarodnih vprašanjih in o številnih vprašanjih, ki se neposredno tičejo obeh držav.
Pozneje so uradno javili, da bo de Gaulle obiskal Bonn 21. in 22. julija.
V Bonnu so danes Javili, da se bodo pogajanja o bivanju francoskih čet v Nemčiji nadaljevala 15. t.m. Na današnji seji bonske vlade so imenovali generala Koehler-
ja za Izrednega delegata, ki bo «za-stopal interese nemške obrambe in bo posredovalec med francoskim vrhovnim poveljstvom in nemškimi oblastmi«. Zunanji minister Schroeder je poročal o francoskem odgovoru na bonsko noto od 30. junija. Podtajnik za informacije von Hase je na tiskovni konferenci izjavil, da Francija poudarja v svojem odgovoru svoje pravno stališče glede svojih čet v Nemčiji, ki je različno od stališča bonske vlade.
Na seji francoske vlade so govorili tudi o NATO. Zunanji minister de Murville je podrobno poročal o dogodkih v zadnjih treh tednih. Med drugim Je omenil tudi, da je francoska vojaška udeležba v glavnem štabu NATO nehala s 1. julijem, kakor je bilo določeno.
Nato Je poročal o pogajanjih z ZDA glede ameriških oporišč v Franciji. Omenil je tudi, da je francoska vlada poslala 30. junija bonski vladi spomenico v zvezi z bivanjem francoskih čet v Nemčiji, in Nemčija Je izrazila željo, naj bi francoske čete ostale. Ne da bi prejudicirali drugačno dokončno rešitev, je Bonn predlagal imenovanje delegata, «ki bi bil predstavnik zahodnonemške suverenosti ln bi imel nalogo skrbeti za povezavo z vojaškimi enotami«. Francoski odgovor bonski vladi potrjuje že znano francosko stališče.
PSDI Orlandi. O sestanku niso Izdali nobenega sporočila, vendar je očitno, da gre za dogovore med predstavniki večinskih strank, da se zakonski predlog o proračunu odobri kot zakon in da se v ta namen zagotovijo glasovi poslancev večinskih strank. Kasneje je bilo glasovanje med demokristjanskimi poslanci za izvolitev predsednika njih skupine; ponovno so izvolili Zaccagninija s 157 glasovi, 44 belimi glasovnici, 23 razpršenimi in petimi neveljavnimi.
Načelniki skupin senata so se dogovorili, da bodo prenehali delo 23. julija. Ta teden bodo končali razpravo o «zelene;n načrtu«, v ponedeljek pa bodo pričeli razpravo o zakonu o «pravlčnem razlogu«, glede katerega je poslanska zbornica že sprejela stališče. Nato bo pričela debata o finančnem načrtu glede šolstva, ki bo trajala dalj časa. Vzporedno bodo razpravljali tudi o tarifah za električno energijo za družinske potrebe in o zvišanju IGE na mineralne vode in nealkoholne pijače.
Potrjen je bil sestanek med ministrom za delo Boscom in predstavniki sindikalnih organizacij, zdravniških zbornic ter zavarovalnimi u-stanovami. Sestanek je sklical minister za delo v zvezi s stališčem FNOOMM, ki je zagrozila s splošno stavko zdravnikov, ki jo je kasneje preklicala.
Jutri in pojutrišnjem se bodo sestali tajniki CGIL, CISL in UIL, ki bodo razpravljali o skupnem stališču glede organika javnih uslužbencev. Na zadnjem sestanku je namreč minister za reformo državne uprave Bertinelli pozvai sindikalne predstavnike naj pripravijo enotne predloge, o katerih bodo razpravljali v prvi polovici julija.
Protesti proti bombardiranju Vietnama
RIM, 6. — Delegacija rimskega odbora za mir in svobodo Vietnama je danes izročila drugemu tajniku ameriškega veleposlaništva resolucijo, ki je naslovljena na veleposlanika Reinhardta in v kateri izražajo protest proti bombnim napadom na Vietnam. V resoluciji se zahteva samoodločba vietnamskega ljudstva. Podobno resolucijo je poslala ameriškemu vele. poslaniku tudi UGI. Zvečer je večja skupina mladincev demonstrirala pred ameriškim konzulatom, nakar je nastopila policija, ki je 20 demonstrantov pridržala.
V Firencah je mestni odibor za mir in svobodo Vietnama priredil zborovanje proti ameriškim bombardiranjem Severnega Vietnama. Po pozdravnem govoru Enriquesa Angolettija je prebral pismo UNU-Rl predsedniku Johnsonu član vsedržavnega odbora Marcello Inghil-zi. Nato je govoril režiser Lino Dal Pra, ki je snemal šest mesecev v Severnem Vietnamu dokumentarni film. Bivši župan Gior-gio La Pira pa je prečital pismo duhovnika Dossettija, ki pravi, da je bombardiranje še zlasti obsojanja vredno, ker «so ga izvedli kristjani*.
Končano zasedanje varšavskega pakta
BUKAREŠTA, 6. — Politični po-svetovalni odbor držav članic var: savskega pakta je nocoj končal v Bukarešti svoje delo. Podpisali so
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii»»iiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i«»iiiiuiiiiiii
De Gaullov odposlanec Sainteny nadaljuje posvetovanja v Hanoju
Močno bombardiranje številnih krajev v Južnem Vietnamu ■ Protiameriške demonstracije v Indiji
HANOJ, 6. — De Gaullov odposlanec Jean Sainteny se .ie včeraj ponovno dolgo pogovarjal s sevemovietnamsfcim pred-ednikom Hošiminhom in s predsednikom vlade Fam Van Don-gom. Navzoč ni bil noben tolmač, ker sta govorila po francosko.
Zvedelo se je, da se je moralo nocoj kakih petdeset ameriških pi-
lotov, ki so jih ujeli, »sprehajati« po hanojskih ulicah med sovražnim razpoloženjem prebivalstva proti njim. To je prvikrat, ko so se-vemovietnamske oblasti pokazale prebivalstvu tako številno skupino ameriških ujetnikov.
Agencija «Nova 'Kitajska« Javlja, da so kitajski miličniki na področju Kvangsi, na meji s Severnim Vietnamom »pripravljeni stopiti v stik z Američani vsak trenutek.« Agencija dodaja, da tamkajšnje prebivalstvo skrbno spremlja nova vojna dejanja ZDA ter bombardiranje sevemovietnamskih mest.
Ameriška letala so včeraj bombardirala številna področja v Južnem Vietnamu. Skupno so izvedla 443 bombnih napadov na zbirališča osvobodilne vojske. Davi so enote osvobodilne vojske v manj kakor pol ure sestrelile tri ameriška iz-vidniška letala. Poleg tega so bili danes na številnih področjih spopadi osvobodilne vojske s sajgon-
skimi ln ameriškimi vojaki. Poveljnik ameriških mornariških strelcev za področje Tihega oceana general Victor Krulak je izjavil, da je bitka za riž v Južnem Vietnamu ena najbolj kritičnih plati sedanje vojne. Dejal je: «Ce bi se na kak način čudežno ustavile dobave riža gverilcem, bi ti imeli velike težave za nadaljevanje vojno.«
Ameriški podpredsednik Hum-phrey je danes izjavil, da je pobuda v vietnamski vojni prešla na ameriško stran «zaradi vrste neuspehov sevemovietnamskih tet in gverilcev«. Humphrey je zagovarjal ameriško politiko v Vietnamu in je dejal, da morajo ZDA ostati v Vietnamu, »dokler ne bo ustavljen napad s severa«.
Bivši senator Goldwater Pa Je včeraj izjavil, da bi morale ZDA upoštevati možnost bombardiranja ladij, ki raztovarjajo petrolej v se-vemovietnamskem pristanišču Haj-fongu. Pripomnil pa je, da bi morali še prej razmisliti o možnosti
blokade tega pristanišča.
V Kalkuti je več tisoč ljudi demonstriralo proti ameriški vojni v Vietnamu. V mestu Candernagore, 40 kilometrov od Kalkute je devet tisoč študentov zapustilo učilnice iz protesta proti ameriški vojni v Vietnamu.
Indira Gandi obsoja bombardiranje v Vietnamu
NOVI DELHI, 6. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi je izjavila, da Je Indija prav tako kakor Sovjetska zveza zaskrbljena in užaloščena zaradi bombardiranja v Vietnamu. Izjavila je, da se bo o Vietnamu pogovarjala s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom in upa, da bo moč najti pot v pravo smer. Indira Gandi bo odpotovala v Moskvo prihodnji teden.
Zvedelo se Je, da bo de Gaullov odposlanec Sainteny, ki je sedaj v Hanoju, prišel v nedeljo v Novi Delhi, kjer bo ostal dva dni, da se posvetuje z indijskimi voditelji.
izijavo o ameriškem napadu na Vietnam.
Uradno poročilo, ki so ga obja vili ob zaključku zasedanja, pravi, da so si na sejah vsestransko izmenjali misli o miru in varnosti v Evropi. Države udeleženke so odobrile izjavo, ki se tiče o-krepitve miru in varnosti v Evropi, katere besedilo bo objavljeno.
Govorili so tudi o stanju,, ki je nastalo zaradi ameriškega napada na Vietnam, zlasti v zvezi z novimi zločinskimi dejanji ameriških sil za zaostritev vojne proti vietnamskemu ljudstvu. Države udeleženke so soglasno odobrile izjavo o ameriškem napadu na Vietnam, ki bo tudi objavljena.
Romunski list »Scinteia« objavlja danes članek, v katerem poroča, da je romunski voditelj Ceause-scu v svojem govora poudaril važnost nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Poudaril je tudi, da bi moralo to načelo skupno z načelom suverenosti, neodvisnosti in enakopravnosti urejati odnose med evropskimi državami, tako da bi morala imeti vsaka možnost svobodno izbirati politiko in socialni sistem, ki ji je bolj primeren.
ŠE ENA IZJAVA PREDSEDNIKA SFRJ 0 ZADNJI SEJI CK KPJ
Tito o doslednem izvajanju brionskih sklepov Zakoni za izvajanje razvojnega načrta od 1966 do 1970
Vodstvo ZK Srbije obsoja zlorabe v službi državne varnosti ■ S. Stelanovič ni več član zveznega izvršnega sveta
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Na sinočnji večerji z zastopniki organizacij borcev je v svoji zdravici predsednik republike Tito med drugim dejal: «Naša socialistična skupnost gre skozi razne težave. Te težave so materialnega in idejnega značaja. Nacionalizem ali — bolje rečeno — šovinizem še ni likvidiran. Ni premagan niti razredni sovražnik, ki se od časa do časa, takoj ko se pojavijo težave, povampiri in pojavi v še slabši obliki. Hočem reči, da se moramo vedno zavedati tistega, kar bomo pustili, ko bomo odhajali. Mi moramo pustiti našo državo močno in monolitno. Razna pretresljaje, ki se od časa do časa, pojavljajo, in sicer bolj iz lokalističnih kot pa iz nacionalističnih razlogov, moramo sedaj pravilno reševati.
«Sedaj spremljam tisto, kar pišejo v inozemstvu po četrti seji CK ZKJ,« je nadaljeval Tito. «Tu je tudi nekaj pozitivnih komentarjev, toda mnogo več je negativnih. Pišejo baje pozitivno, toda dejansko želijo tisto, kar je nekoč zahteval Djilas. Omenjajo liberalizacijo, zmago nad dogmatizmom. To ni točno. Da, so tudi ostanki
dogmatizma, toda tudi drugih stvari. Govorijo, da se Jugoslavija ev-ropeizira. Toda jaz mislim, da smo mi lahko evropska država tudi brez ideoloških odklonov. Mi ustvarjamo novo družbeno ureditev, ki bi morala biti za zgled v odnosih med ljudmi. Tudi tokrat moramo dokazati, ob doslednem izvajanju naših sklepov, da smo sposobni premagati vse težave in da so, kar se je sedaj zgodilo, ne more imeti nobenega vpliva na našo notranjo enotnost.«
Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je sklical za 14. t.m. ob 9,15 skupno sejo vseh svetov zvezne skupščine. Na tej seji bodo razpravljali o ostavki poslanca zveznega sveta Aleksandra Ranko-viča na funkcijo podpredsednika republike in obravnavali predloge komisije zvezne skupščine za vprašanja volitev in imenovanj.
Ob sprejemu predloga razvojnega načrta za 1966-1970 sta zvezni in gospodarski svet sprejela večje število zakonskih predpisov, s katerimi se v glavnem zagotavlja izvajanje poglavitnih postavk načrta. V sprejetih zakonih, s katerimi se ureja sodelovanje federacije pri graditvi nekaterih največ-
•■flMiaiaiiiiaMiiiiiiiiiiii«iiiiviiiiiviiiiiii«aiaaiiiMiiiiiiaMiiiiiiiiiaMiaiiiiiiiiM>iiiMiiiMiftiiiiiiiiiiii*iii>iiiiiii*i>iii*ii>i*i**iaiaallia*iaa|iai>l|i>atiaM*"a**l|iiMaM*i*a*'aaM*>*"M|i
URADNO SPOROČILO V LONDONU
WiIson pojde 16. julija v Moskvo konec meseca pa v Washington
V Moskvi se bo sestal s Kosiginom, v VVashingtonu pa z Johnsonom - Pompidou in de Murville prispela na obisk v London
LONDON, fi. — Danes so v Londonu uradno sporočili, da bo predsednik britanske vlade šel od 16. do 18. julija na obisk v Moskvo, da si ogleda tamkajšnjo britansko trgovinsko razstavo, Uradno sporočilo dodaja, da je Wilson sprejel vabilo za o-bisk v Moskvi. V poučenih kro gih pravijo, da se bo Wilson 18. julija sestal s Kosiginom in z
drugimi sovjetskimi voditelji; govorili bodo o Vietnamu in o drugih mednarodnih vprašanjih. V Moskvo bo Wilson odpotoval 16. julija iz severne Anglije, kjer se bo udeležil zborovanja tamkajšnjih rudarjev. Iz Moskve bo odpotoval 19. julija.
28. julija bo VVilson odpotoval v Washington, kjer se bo naslednjega dne sestal s predsednikom Johnsonom. Baje se bo takoj na to vrnil v London. Govorili bodo verjetno o Vietnamu, o odnosih med vzhodom in zahodom in o NATO.
Na današnji seji laburistične parlamentarne skupine je velika večina zavrnila resolucijo levičarskih poslancev, ki je zahtevala, naj vlada v celoti loči svojo odgovornost od ameriške politike v Vietnamu.
Danes sta prišla v London predsednik francoske vlade Pompidou in zunanji minister de Murville.
Ob prihodu je Pompidou izjavil, da bi morali popolnoma iskreni razgovori s predsednikom vlade Wilsonom še bolj prispevati k an-gleško-francoskemu sodelovanju. Dodal je, da bodo v Londonu nadaljevali posvetovanja, ki jih je začel Wilson lani v Parizu.
Obisk Pompidouja je prvi uraden obisk francoskega ministrskega predsednika v Londonu v zadnjih sedmih letih. Dve uri po svo. jem prihodu se je Pompidou sestal z IVilsonom, de Murville pa se je sestal z zunanjim ministrom Stevvartom. Pozneje so se francoski gostje zbrali z britanskimi predstavniki na večerji.
pomirjenje med vzhodom in zahodom potrebnih več dvostranskih stikov ne samo med zahodnimi državami in Sovjetsko zvezo, temveč tudi med zahodnimi in vzhodnimi državami. Kar se tiče NATO, so angleški predstavniki poudarjali važnost integriranega sistema NATO. Pompidou je izjavil, da morata obe strani sprejeti dejstvo o različnem stališču, da pa se je treba truditi, da bo atlantsko zavezništvo postalo realno. Jutri bodo govorili o odnosih med Veliko Britanijo in skupnim tržiščem.
Verižne izsiljevala ostavke v Sloveniji
LJUBLJANA, 6. — Ostavke kot oblika izsiljevanja in pritiska na organe samouprave delovnih organizacij se pojavljajo v Sloveniji v
vedno večjem številu. Kot poroča Tanjug, izsiljujejo nekateri voditelji delavske svete, da sprejemajo njihove pogoje. Taki pojavi vplivajo negativno na krepitev samoupravljanja in je nevarnost, da bodo postale resno politično vprašanje.
Komisija za družbeno upravljanje republiškega sindikalnega sveta je na današnji seji obsodila družbeno politične razloge pogojnih ostavk, ki imajo značaj izsiljevanja sklepov samoupravnih organov, in istočasno poudarila, da je ostavka ustavna pravica državljanov, ki jo je treba spoštovati.
člani komisije so poudarili, da se poslužujejo pogojnih ostavk večinoma posamezniki, ki se še niso sprijaznili z dejstvom, da ne morejo delati proti volji kolektiva. Bili so primeri verižnih ostavk ravnateljev in skupin strokovnjak kov. Bojazen kolektivov pred verižnimi ostavkami povzroča kompromisne rešitve, zlasti ko gre za sklepe o investicijah. Osebe, ki grozijo z ostavko, navadno iščejo podporo zunanjih činiteljev, da bi kolektivu vsilili svojo voljo.
jih gospodarskih objektov do leta 1970 in pozneje, so določena sredstva iz centralnih virov in roki zgraditve teh objektov. Ker pa so med tem sklenili, da se vsi izdatki federacije v prihodnjih štirih letih zmanjšajo za 2 odst., so sorazmerno znižani tudi pred tem določeni izdatki za te objekte.
Zvezni izvršni svet je na posebni seji soglasno sprejel predlog predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, da se Sve-tislav Stefanovič, član izvršnega sveta razreši dolžnosti.
Pod predsedstvom Jovana Vese-linova je bila včeraj seja izvršnega komiteja ZK Srbije, na kateri so razpravljali o tekočih političnih nalogah glede izvajanja sklepov IV. seje CK ZKJ. Na podlagi poročila o dosedanjem delovanju organizacije in vodstva ZK Srbije so ugotovili, da se po prvem razumljivem presenečenju sedaj bolj jasno pojmuje daljnosežni pomen sklepov CK ZKJ za demokratični razvoj družbe in za nadaljnji razvoj Zveze komunistov. Državljani in komunisti so odločni v ocenah zlorab v službi državne varnosti in nevarnosti, ki so se v tem skrivale za nadaljnji razvoj samoupravljanja in za socialistične družbene odnose.
V vsej državi so sestanki komunistov, na katerih se podrobno razpravlja o sklepih brionskega sestanka. Na sestankih se izraža brez pridržkov podpora sklepom IV. seje CK ZKJ.
Sukamo
DŽAKARTA. 6. — Indonezijski ljudski posvetovalni kongres je včeraj razveljavil prejšnji sklep kongresa iz leta 1963 o podelitvi naziva «doživljenjskega predsednika« indonezijske republike Sukar-nu. Ponovno pa so mu podelili častni naziv »velikega voditelja revolucije« s pripombo, da ta naslov ne daje nobenih »pravnih pooblastil«. Kongres je zaupal generalu Suhartu nalogo za sestavo nove vlade.
Sukamo je danes izjavil, da sprejema to rešitev. Sukamo je nato izjavil, da se bo posvetoval z generalom Suhartom za. sestavo nove vlade tehnikov, ki mora biti sestav, ljena do 17. avgusta. Kongres je namreč sklenil, da se mora general Suharto o vseh sklepih posvetovati s predsednikom republike Sukamom. Dalje je kongres sklenil prepovedati «vse aktivnosti, katerih namen je širiti in propagirati ideologijo komunizma, marksizma in leninizma«. Proučevanje marksiz-ma-leninizma bo dovoljeno le v znanstvene namene na univerzah.
Kongres je dalje sklenil, da ne bodo določili podpredsednika republike. če pa Sukamo ne bo mogel opravljati svojih predsedniških funkcij, ga bo zamenjal general Suharto.
Predsednik posvetovalnega kongresa general Nasution je časnikarjem izjavil, da kongres ni hotel popolnoma odstraniti predsednika Sukarna s politične pozorni-
.......■■<■■■■■........................................................
TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA OZN
U Tant ne vidi novih elementov za pogajanja o Vietnamu
Izvor spora je v težnji prebivalstva, ki želi absolutno svobodo
Drugi del posvetovanj bo jutri
1 ŽENEVA, 6. — Glavni tajnik
zjutraj. Popoldne pa se bosta sestala zunanja ministra. V četrtek zjutraj bo Pompidouja in njegovo ženo sprejela kraljica Elizabeta. Baje bo Pompidou izročil kraljici de Gaullovo pismo z vabilom, naj uradno obišče Francijo.
V	glavnem bodo v Londonu govorili o Evropi in o Vietnamu. Zatrjuje se, da namerava Pompidou izkoristiti ta obisk za začetek dvostranskih razgovorov z Veliko Britanijo glede skupnega tržišča, preden britanska vlada začne prava pogajanja s to skupnostjo. Glede NATO se ne predvideva nobena temeljita diskusija, ker je francosko stališče dobro znano. Kar se tiče Vietnama, želi Wilson dobiti informacije o de Gaullovih razgovorih v Moskvi ln o francoskem stališču do novih ameriških pobud. Govorili bodo tudi o odnosih med vzhodom m zahodom, o Rodeziji, o evropski varnosti in o gospodarskih vprašanjih.
V	poučenih krogih izjavljajo, da so danes govorili o odnosih med vzhodom in zahodom in o reorganizaciji NATO. Prvi sestanek je trajal sedemdeset minut. V glavnem je zunanji minister de Murville poročal o de Gaullovem obisku v Sovjetski zvezi. Zatrjuje se, da so sklenili «ne ozirati se na medsebojna nesoglasja« in praktično obravnavati skupne proble-
OZN U Tant je na tiskovni kon-
ferenci izjavil, da v zadnjem času ni opaziti nobenega elementa, ki bi lahko omogočil pogajanja v zvezi z Vietnamom. Dejal je, da je še nedavno obrazložil točke, ki bi lahko omogočile sklicanje konference: 1. Popolna ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama. 2. Zmanjšanje vseh vojaških operacij na severu in jugu na obeh straneh. 3. Dobra volja za iskanje sporazuma med tistimi, ki se dejansko borijo v Vietnamu.
Po mnenju U Tanta je ozračje malo naklonjeno za rešitev spora na tej podlagi. To pa tudi zaradi tega, ker je glede izvora spora raz lično mnenje med prizadetimi. Eni trdijo, da se je spopad začel z napadom s severa, drugi pa poudarjajo, da gre za pravo državljansko vojno. U Tant pravi, da ti dve tezi skrajno semplificirata to vprašanje in ustvarjata nespravljiva nesoglasja. Po mnenju U Tanta je treba izvor spora iskati v globokih težnjah prebivalstva, ki vroče želi absolutno narodno neodvisnost brez tujega vmešavanja.
U Tant je govoril tudi o gospodarskih vprašanjih, ki tarejo svet, v zvezi z desetletjem za razvoj, ki ga je razglasila OZN v korist revnim deželam. Ugotovil je krizo glede mednarodne pomoči. Izjavil je, da bogate države, ki so se od leta 1961 dalje razvijale, dajejo
__________ _____r__ ,_______ _____ ___________ ____________ „ tem podati »pretirano optimistič-
me. Wilson je izjavil, da bo za manjšo pomoč revAejšim državam, ne slike o položaju*, tudi zaradi
kakor so njihove možnosti. Zaradi tega se je v zadnjih letih prepad med bogatimi in revnimi deželami še povečal. Dejal je, da so gospodarska vprašanja v razvijajočih se deželah eksplozivna prav tako kakor politična in zato je potrebno posvetiti obojim enako pozornost.
Kar se tiče obnovitve njegovega mandata v OZN, je U Tant izjavil, da se ni še dokončno odločil. Po njegovem mnenju pa ne bi smel nihče biti več kakor enkrat izvoljen za glavnega tajnika.
Vprašali so ga tudi za mnenje o sedanjem delu razorožitvenega odbora. U Tant je izjavil, da se je večkrat pogovarjal z ameriškimi in sovjetskimi predstavniki ter da je dobil vtis, da bi bilo mogoče nekoliko napredovati pred prihodnjim zasedanjem skupščine Q-ZN. Predvsem bi lahko dosegli sporazum proti širjenju jedrskega orožja in o prekinitvi podzemeljskih jedrskih poskusov.
Bali o Vietnamu
WASHINGTON, 6. — Ameriški državni podtajnik George Bali ie izjavil, da so ZDA dobile poročila iz diplomatskih krogov in iz informacijske službe, da je Severni Vietnam truden vojne in je mnenja, da ne more več zmagati. Pripomnil pa je, da ne mara s
tega, ker je razlika med psihološkim stališčem in politično odločitvijo, ki bi jo bilo treba sprejeti. Zato je še daleč možnost, da Severni Vietnam sprejme pogajanja v pogojih, ki jih postavljajo ZDA. Bali je dalje izjavil, da ni mnenja, da bodo Kitajci nastopili v Vietnamu, kjer imajo svoje inženirske enote, toda ne udarnih čet.
Glede de Gaullovega obiska v Moskvi je izjavil, da ni mnenja, da so dosegli širši sporazum. Zdi se, da je de Gaulle obrazložil svo-je stališče in sovjetski voditelji svoje. Pripomnil je, da ne vidi nič novega v skupni francosko-so-vjetski izjavi, kjer je rečeno, da morajo ZDA imeti svojo vlogo pri morebitni rešitvi nerešenih evropskih vprašanj.
Zatem je Bali ugotovil, da imajo ZDA še vedno močne ugovore proti francoskemu stališču glede NATO in da sedaj ni možnosti, da bi rešili zadevna nesoglasja. ZDA so vedno mnenja, da je treba najti rešitev, ki naj omogoči tesno vojaško sodelovanje med atlantskimi državami. Ta rešitev se ni še našla in zamisel o večstranski jedrski sili je še vedno med temi možnostmi. ZDA so še vedno prepričane, da načelo o ustanovitvi atlantske jedrske sile nikakor ni v nasprotju z duhom načrta pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja. Zatem je Bali dejal, da se zdi, da so nesoglasja med državami članicami varšavskega pakta.
ce, «kajti če bi storili kaj takega, ne bi nihče bil bolj srečen kakor elementi neokolonializma ln imperializma in tisti, ki so bili naklonjeni državnemu udaru«. Nasution je dodal, da bodo novo vlado sestavili po posvetovanju med Suhartom, Sukamom ter predsednikoma kongresa in parlamenta. V poučenih krogih pravijo, da nameravata Suharto ln Nasution zaupati Sukarnu samo posvetovalno vlogo pri sestavi nove vlade. Zdi pa se, da hoče imeti predsednik prvo stopno vlogo in ni naklonjen vladi, ki bi jo sestavljali samo tehniki.
Mednarodno srečanje solidarnosti v Skoplju
SKOPJE, 6. — Več kot tisoč članov raznih ansamblov in športnih skupin Iz Jugoslavije in 15 evropskih držav bo od 25. julija do 2. avgusta letos sodelovalo na mednarodnem srečanju solidarnosti, ki ga bodo priredili v spomin na katastrofalni potres v Skopju. Na današnji tiskovni konferenci so povedali, da bodo izvedli več kot trideset prireditev, predvsem kultur-no-umetniških, na katerih bo sodelovalo okrog sto umetnikov iz CSSR. Madžarske,, Poljske, DR Nemčije, ZSSR, Italije, Grčije. Francije, Turčije, Bolgarije, Albanije, Romunije in čila.
RIM, 6. — Ob stoti obletnici bit-ke pri Bezzecci bo predsednik republike Saragat obiskal Caprero, kjer se bo poklonil spominu Garibaldija.
Ameriški napadi v Vietnamu in demonstracije proti njim na svetu se zaostrujejo. Včeraj so ameriška letala izvedla kar 443 bombnih napadov na zbirališča osvobodilne vojske. Ameriški podpredsednik Humphrey pa je izjavil, da bodo ZDA ostale v Vietnamu, »dokler ne bo ustavljen napad s severa«. Demonstracije pa so bile v Lon-donu, v Kalkuti in drugod, a predsednica indijske vlade Indira Gandi je izjavila, da je Indija prav tako kakor Sovjetska zveza zaskrb. ljena in užaloščena zaradi bombardiranja Vietnama. Ameriški državni podtajnik Bali se tolaži, da poročila iz Severnega Vietnama kažejo, da so v Hanr 'u ie »utrujeni« in da »ne bodo mogli zmagati«. Tolažilno izjavo je dal tudi glede de Gaullovega obiska v Moskvi, češ da so eni in drugi obrazložili svoje stališče. Priznal pa je, da v NATO ni moč rešiti nesoglasij, pri čemer se je zopet tolažil z domnevo, da vladajo nesoglasja tudi med državami varšavska ga pakta, ki zaseda v Bukarešti.
Spodbudne pa so vesti iz Hano. ja, kjer se de Gaullov odposlanec Sainteny posvetuje s Hočiminhotn. V nedeljo bo prispel v Novi Delhi, kjer se bo dva dni posvetoval. Toda U Tant je včeraj ugotovil, da ni opaziti nobenega elementa, ki bi lahko omogočil pogajanja, ter je obrazložil tri že znane pogoje, ki bi lahko omogočili sklicanje konference. Govoril je tudi o izvoru spora, ki ga je treba iskati v globokih težnjah prebivalstva, ki si vroče želi absolutno narodno neodvisnost brez tujega vmešavanja. Potem je dejal, da se je na žalost v zadnjih letih prepad med bogatinu in revnimi deželami še povečal. Glede dela razorožitvenega odbora pa je rekel, da je stanje tako, da bi lahko dosegli sporazum proti širjenju jedrskega o-rožja in o prekinitvi podzemeljskih jedrskih poskusov.
Predstavniki držav varšavskega pakta so včeraj končali posvetovanje in so odobrili izjavo o vojni v Vietnamu in objavili uradno spo. ročilo o posvetovanju. Značilna je tudi vest, da je predstavnik KP Romunije odpotoval predvčerajšnjim v Peking na razgovore s kitajskimi voditelji. Romunski tisk pa poudarja, da je Ceausescu med posvetovanjem poudaril zlasti važnost nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
Svetovni tisk spremlja z velikim zanimanjem tudi razgovore, ki jih imata Pompidou in de Murville v Londonu. Včeraj so govorili o odnosih med vzhodom in zahodom in o reorganizaciji NATO. De Murville je poročal o de Gaullovem obisku SZ. Baje so sklenili, da sa ne bodo ozirali na francosko-angle-ška nesoglasja in da bodo »praktično« obravnavali skupne probleme. Glede NATO so Angleži poudarili važnost »integriranega« sistema. Francozi pa so podčrtali, da se je treba truditi, da bo NATO postala »realna«. Danes bodo govorili o odnosih Anglije do skupnega tržišča. VVilson bo 28. t.m. obi-skal ZDA, kjer bo z Johnsonom razpravljal o Vietnamu in o odnosih med vzhodom in zahodom ter o NATO, še prej pa bo obiskal Moskvo.
— 2 —
Velika afera s «starfighterji» ali množična korupcija v Nemčiji
7. julija 1968
BONN, julija. — Korupcijska a-fera v zahodnonemškem obrambnem ministrstvu — ki se Je za šir-So javnost začela 24. maja, ko so objavili podatke o tem, kako 60 podkupovali nekega načelnika ministrstva — se sila naglo širi In zajema čedalje več visokih funkcionarjev In častnikov Bundes-wehra. še več, kriminalistična vsebina množičnega podkupovanja dobiva že takšne politične recidive, ki hudo majejo položaj samega ministra von Hassla in nekaterih njegovih najožjih sodelavcev.
Ko so pred šestimi tedni objavili prvi primer itrl tvrdke, ki dobavljajo opremo za vojna letala, so podkupile načelnika Ewersa s 100 000 markami), se je takoj vedelo, da afera s tem še ni končana. Navzlic strogi tajnosti, v kateri poteka preiskava, se je že teden dni pozneje zvedelo, da gre za tri med seboj povezane »korupcijske zadeve«, v katero so zapleteni visoki funkcionarji obrambnega ministrstva In bivši častniki Bun-deswehra. Skupno vrednost podkupnin v teh treh aferah so ocenili na okoli 4 milijone mark, najvišji častnik, zapleten v škandal, pa je po činu polkovnik.
Minister von Hassel je 3. Junija poskušal pomiriti javnost z izjavo, da »domnevajo, da gre za kakšnih pet korupcijskih zadev». Toda v Juniju se Je sprožila prava verižna reakcija. Najnovejši podatek: do konca prejšnjega meseca so že odkrili »dvanajst korupcijskih zadev«, v katere Je zapletenih 40 do 60 osumljenih funkcionarjev obrambnega ministrstva in urada za preskrbo Bundeswehra v Ko-blenzu. Tudi šarža ljudi, zapletenih v množično korupcijo, je višja: zdaj je «na čelu« že neki general Bundeswehra, čigar Imena ne povedo. Konkretne podatke o vsoti podkupnin, o identiteti tistih, ki so dobivali in dajali podkupnine, nadalje o tem, kako poteka množična preiskava, edinstvena v zgodovini ZR Nemčije, kakor tudi o vsem drugem, pa »v prid pre-iskavi« skrbno prikrivajo javnosti. Pa vendar se Je zvedelo, da je v vsem plazu afere najbolj kočljiva še vedno zadeva z reakcijskimi vojaškimi letali «starfighter», pravzaprav serija nesreč teh letal zaradi zastarelih naprav, ki je že dve leti nenehno ha dnevnem redu v Bonnu. Doslej Je strmoglavilo že več kot 60 »starfighterjev«, pri tem pa je izgubilo življenje 34 pilotov. če bo šlo tako naprej, potem bo
zahodnonemška Luftvvaffe, teoretično vzeto, v devetih letih na »mirnodoben način« ostala brez enega samega «starfighterja», na katerega sicer (zaradi možnosti atomske oborožitve tega letala) zidajo velike upe.
Pokazalo se je namreč, da so tvrdke, ki izdelujejo naprave za katapultske pilotske sedeže, tako da pilota avtomatično vrže iz letala v primeru okvare (pa tudi nekatere druge letalske naprave), podkupovale pristojne funkcionarje in višje častnike, da bi tako dobile izključna naročila za oskrbovanje letalstva s temi napravami. «Starfighterjl» torej padajo in piloti umirajo, proizvajalvi slabih naprav in podkupljeni funkcionarji in častniki pa si polnijo žepe. Val protestov je zajel vso ZR Nemčijo. Veliko državljanov je pri sodiščih vložilo tožbe «proti neznanim krivcem« za nesreče »starfighterjev«. Zvedelo se je, da so odkrili korupcijo tudi v zvezi z nabavo delov za reakcijska letala «Fouga-Mag!ster» In za transporterje «Noratlas». V Bundestagu so se razvnele žolčne debate poslancev, socialni demokrati pa so zahtevali, da minister von Hassel odstopi. Mnogi poslanci so v zadnjih tednih sami leteli v «star-fighterjih«, da bi se čimbolj neposredno seznanili s stvarjo. Televizija je obtožila von Hassla, da je «večkrat govoril laži v Bundesta-gu», trdeč da vojaškim oblastem ni prepovedano dajati podatkov za oddajo »Panorama«, medtem ko takšna prepoved dozdevno vendarle velja.
Politični refleks množične korupcije pa je dosegel doslej največjo intenzivnost 1. julija, ko je socialno demokratski poslanec Hans I-ven vložil uradno tožbo pri bonskem državnem tožilstvu zoper ministra von Hassla, njegovega prednika Franza Josefa Straussa in državnega sekretarja v obrambnem ministrstvu Karla Gumbela. V zvezi s številnimi nesrečami »starfighterjev« pri katerih Je mnoge pilote doletela smrt, obtožuje Iven omenjeno trojico zaradi «suma», da so krivi nenaklepnega umora«.
Skratka, Ivenova obtožba je zasnovana na trditvi, da so zahodno-nemški »starfighterji« opremljeni z zastarelimi napravami za avtomatičen odskok pilotov, namesto da bi imeli najsodobnejše naprave. Nastane vprašanje: zakaj in kako to, da so nabavili te zastarele naprave, čeprav je že zdavnaj zna-
VARNOST PLOVBE V JADRANU
Koristen sporazum med Italijo in Jugoslavijo
Po srečanju v Splitu se bodo predstavniki obeh držav ponovno sestali v La Spezii
REKA, 6. — V Splitu je bila pred časom delegacija italijanske svetil-ničarske in balisažne službe, ki je na povabilo Ustanove za vzdrževanje pomorskih plovnih poti prispela tja prvi dogovor o medsebojnem tehničnem sodelovanju obeh služb. Italijansko delegacijo je vodil kontraadmiral Marino Serra Caraccio-lo, direktor italijanske svetilničar-ske ln balisažne službe s kapitanom bojne ladje Giovannijem Ta-ramasso in admiral Serra Caraccio-lo je obenem predsednik Mednarodnega združenja za svetličarsko službo IALA, za katerega je bil izbran na VII. mednarodni konferenci tega združenja, ki je bila letos v Rimu.
Prav med to konferenco, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki jugoslovanske službe za sigurnost morskih plovnih poti, se je porodila ideja o koristnosti takih medsebojnih srečanj in dogovorov. Obojestransko je bila namreč tedaj izražena želja za uresničevanje možnega t.er koristnega sodelovanja. Po privolitvi pristojnih organov obeh sosednjih dežel, Je prišlo do prvega sestanka v Splitu, ki je obenem pomenil prvi dogovor za začetek skupne akcije, ki naj omogoči vsem pomorcem, ki plovejo skozi Jadransko morje,
farov) je obojestransko izražena želja, naj se ti le namestijo na tak način, da bi mogli služiti kot enotna celota, kar je laže uresničljivo zaradi bližine vzhodne in zahodne o^rle Jadrana.
Kar se tiče pravtako potrebnih zvočnih signalov (za meglo!) je do. seženo enotno stališče glede področja Jadrana severno od črte Zadar - Ancona, kateremu Je po mnenju delegacij potrebno posvetiti posebno pozornost za zagotovitev varnosti plovbe v megli.
Razveseljiv znak za bodoče sode. lovanje ter skupno akcijo je dejstvo, da so o vseh ključnih vprašanjih dosežena enotna stališča ter dogovorjene načelne naloge za bodočnost. Njihovemu uresničenju bo-sta obe strani, tako so se dogovorili v Splitu, težili da bi postopno z usklajenim delovanjem prispevale zboljšanju ter moderniziranju sredstev za varnost plovbe po Jadranskem morju. Poleg tega sta delegaciji izmenjali tudi vrsto koristnih informacij tehničnega značaja.
Na kraju sta se obe delegaciji strinjali o koristnosti novega medsebojnega sestanka, ki bo, na predlog italijanske delegacije, prihodnjega leta v La Spezii
s. d.
no, da so na voljo tudi boljše? Kakšno zvezo utegne to imeti s korupcijsko poplavo v obrambnem ministrstvu?
Vojaška komisija za varnost letenja je zahtevala v strogo zaupnem poročilu, naj nujno vgradijo v «starfighterje» Izpopolnjene na-Plave. Iven trdi, da je, pravno gledano, von Hasslu vsaj tedaj že bilo znano, da se je »povečalo tveganje za življenje pilotov«, in vendar ni ničesar ukrenil, potemtakem je kriv. Pravni krogi v Bonnu ocenjujejo Ivenovo tožbo kot «zelo resno« in najbolj konkretno od vseh številnih tožb »zoper neznanega krivca«, ki so jih doslej vložili na sodičih po vsej ZR Nemčiji.
Nadaljnjemu poteku množične korupcijske afere še ni videti konca, prav tako ni mogoče reči, kakšne bodo politične posledice. Nekaterim vplivnim bonskim ljudem je namreč veliko do tega, da bi se čim manj zvedelo o nečednih okoliščinah, v katerih se oborožuje Zahodna Nemčija. Do naslednjih epizod v verigi škandalov pa bo verjetno minilo nekaj več časa: Bundestag je namreč pravkar šel na poletne počitnice.
KREŠO KUKOLJA
«Proton 3» izstreljen v SZ
MOSKVA, 6. — Sovjetski znanstveniki so izstrelili težko vesoljsko postajo, ki so jo imenovali «Proton 3». Satelit je ponesla v vesolje močna nosilna raketa. V satelitu so številni aparati, s katerimi bodo opravili različne študije.
Za popularizacijo zgodovine delavskega gibanja v SFRJ
BEOGRAD, 6. — Komisija za zgodovino ZKJ je mnenja, da bi moral tisk, radio in televizija posvečati več pozornosti zgodovini delavskega gibanja in ZKJ in negi revolucionarnih tradicij narodov Jugoslavije. Pod predsedstvom Rodoljuba Colakoviča so na današnjem sestanku komisije v Beogradu, skupaj s predstavniki družbeno političnih organizacij in u-redništev večjih listov, radia in televizije sklenili, da je potrebno vzpostaviti neposredne stike z redakcijami. Nujno je, da se večkrat razpravlja o možnosti čim popolnejšega prikazovanja dogodkov in pojavov iz jugoslovanske revolucionarne preteklosti in iz zgodovine delavskega gibanja.
Belci v ZDA še streljajo črnce
SACRAMENTO (Kalifornija), 6. — Policija iz Sacramenta je sporočila, da sta bila včeraj zvečer ubita dva črnca, na katera so streljali belci z nekega avtomobila. Pozneje . so tri mlade belce aretirali.
Kvaliteta že takoj na začetku ljubljanskih XIV. poletnih kulturnih prireditev
(Pismo iz Ljubljane)
Spet so zadonele festivalne fanfare. Stirinajstič. Praznično in slovesno. Kakor zmerom doslej. Spet so zaiivele naše prelepe Križanke v edinstvenem času lepotne, veko-trajne ustvarjalnosti mojstra Jožeta Plečnika, nepozabnega oblikovalca Ljubljane, pesnika lokov in obokov, arkad in stebrišč. Tam okrog lepotnega žarišča, naše male slovenske akropole, bo spet vse praznično in živo. Do konca avgusta. Najprej se bodo zvrstile predstave četrtega baletnega bienala do 20. julija. Nato pa so v programu nanizane tudi druge prireditve od koncertov in folklornih prireditev pa do recitala, satiričnega kabareta in operetne predstave madžarske državne o-perete.
Kaj bi lahko povzeli ob letošnjih festivalnih in poletnih prireditvah v Križankah? Osnovna značilnost je kvaliteta. V programu je kvaliteta. Ob prvem balet nem bienalu v okviru Vlil. ljub Ijanskega festivala 1960 smo za snovali baletni program s teži ščem na jugoslovanski baletni j stvarjalnosti ter poustvarjalnosti Letošnji bienalni baletni program pomeni prelomnico. Program se preveša na torišče mednarodne bienalne baletne izpovednosti. Nedvomno sta imela uprava in u-pravni odbor prireditvene poslovalnice «Festival» z dinamičnim
Š -	\
m	j
m,
mm



* A* 1



MmmmM * f mmmm
Slika iz Baletnih impresij na glasbo Klasične simfonije Sergeja Prokofjeva v izvedbi baleta Narodnega pozorišta Beograd na IV. baletnem bienalu v ljubljanskih Križankah
direktorjem Ferdom Delakom na čelu srečno roko pri zasnovi bistveno razširjenega letošnjega fe-
.................................................................miiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiuiimiiiiimiiuiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE BLIZU MANTOVE
V zraku sta trčili vojaški letali Eno letalo je padlo na neko hišo
Od pilotov se je eden rešil s padalom, drugi se je ubil - Ob življenje je tudi neka oseba v hiši, na katero je padlo letalo, dve osebi pa sta ranjeni
MANTOVA, 6. — Dve vojaški letali sta v zraku trčili drugo v drugo. Eno letalo se je vnelo ln se prelomilo na dvoje. Del letala je padel na neko hišo, ki je zgorela, ostanki drugega dela pa so se raztresli naokoli. Pilot tega letala je izgubil življenje in prav tako je našel smrt v plamenih 32-letni kmet, ki je bil v hiši. Štiri osebe so bile. ranjene in od teh je ena v smrtni nevarnosti.
Pilot drugega letala je odskočil s padalom. Letalo je padlo na tla približno dva kilometra daleč, potem ko je komaj za nekaj metrov preletelo vlak Milan-Mantova.
Letali sta bila na navadnih va-
jah. Trčili sta v višini kakih 500 m. Zadeli sta se s krili.
Trije turisti utonili v Bibionu
BIBIONE, 6. — Zaradi velikih valov je bilo danes popoldne malo ljudi v morju. Postavljene (jo bile tudi rdeče zastavice v znak nevarnosti. Nenadoma pa je nekaj kopalcev, ki so bili kakih 100 m od obale, začelo klicati na pomoč. Takoj se je kakih deset oseb pognalo v vodo in med njimi tudi dva Nemca in en Avstrijec: 45-let-
Ta risba slikarice Vivianne VVoodard naj bi prikazovala ideal žen-ske lepote, kakor si ga zami Ijajo Američanke. Portret je bil napravljen na osnovi odgovorov na referendumu, v katerem je sodelovalo 23 milijonov ameriških žensk. Po teh odgovorih mora imeti lep obraz te značilnosti: oči Elisabeth Taylor, usta Sophie Loren, čelo Vir-ne Lisi, obrvi Lynde Johnson, lase Carrol Baker in nos Grace iz
ni Hinderk Kramer, 59-letni Wil-helm Baltz in 46-letni Johann Wei-ler. Osebe, ki so bile v nevarnosti, so rešili. Niso se pa iz valov vrnili navedeni trije. Očitno jih ja moral zajeti tako močan val, da niso imeli niti časa poklicati na pomoč.
Vsi trije turisti so prišli pred nekaj dnevi v Bibione z družinami. Kramer je • bil profesor (in-mojster za reševanje!) in zapušča tri otroke. Baltz je bil tu z ženo in dvema otrokoma in prav tako je z družino prišel semkaj Weiler.
Taboriščni zdravnik obsojen na dosmrtno ječo
BERLIN, H — Bivši zdravnik v koncentracijskem taborišču Neuen-gamme dr. Kurt Kreissmeyer je bil pred sodiščem v Magdeburgu (Vzhodna Nemčija) obsojen na dosmrtno ječo. Zdravnik, specialist za pljučne bolezni, je bil obtožen, da je od 1944 do 1945 injiciral bacile tuberkuloze številnim jetnikom in med temi 20 otrokom od 7 do 12 let.
terem imata glavni vlogi Emanuele Riva in Laurent Terrieff, je doživela čast, da je list «France-Soir» objavil njeno veliko sliko na prvi strani. Tega dnevnika prodajo vsak dan več kot milijon izvodov.
Z »Aido« se je pričela
poletna sezona v Rimu
RIM, 6. — Velik uspeh je dosegla predstava «Aide» v Caracal-lovih termah. Opera je skupaj z sLohengrinom«, «Traviato» in «Madame Butterfly» na sporedu poletne sezone. V glavni vlogi je nastopila Luisa Maragliano, ki bo v isti vlogi nastopila tudi v tržaški uprizoritvi «Aide» na gradu.
stivalnega programa. Nedvomno bo kulturni sloves Ljubljane na tej osnovi pridobival na svoji mednarodni veljavi.
Kvaliteta tudi ob startu XIV. ljubljanskih festivalnih in poletnih prireditev. Pričevanje: obe prvi predstavi. V nadrobnosti izvedbe se ne bi spuščali, saj je po namenu tega sestavka težišče na nekaterih splošnih poudarkih.
Letošnja festivalna premiera nam je ob treh domačih glasbenih stvaritvah, t.j. ob M. Lipov-škovem lahkotno razgibanem ((Festivalu 66», V. Ukmarjevem, po Prešernovi ((Zenski zvestobi» povzetem «Godcu» in Zv. Cigliče-vem učinkovitem ((Obrežju plesalk ter ob dr. D. Svarovi suvereni taktirki in dr. H. Neubauer-jevi spretni koreografski kompoziciji okrepila vero v kvalitetno domačo skladateljsko ustvarjalnost na področju baletne umetnosti. Prav tu je domači baletni ansambel prispeval nov, prepričljiv poustvarjalni umetniški do-I sežek. Res lep slovenski baletni večer.
Kvaliteto, ki se krepko vzpenja na mednarodno raven, pa je prepričljivo izpovedal baletni ansambel beograjskega Narodnega pozorišta ob baletu Sergeja Prokofjeva «Romeo in Julija«. Trije mojstri, ki so poleg baletnega ansambla z odličnima osrednjima nosilcema Dušico Tomič in Dušanom Trniničem bistveno prispevali k prodornemu umetniškemu dosežku: koreograf in režiser Dimitrije Parlič, ki uživa mednarodni sloves, dirigent Dušan Miladinovič, ki je že večkrat zelo uspešno sodeloval v festivalnem okviru, ter Dušan Ristič, ki je
estetsko adaptiral sceno za predstavo v križanskem letnem gledališču. Ob «Romeu in Julijin smo uživali že na III. ljubljanskem festivalu, vendar tedaj zaradi neugodnih vremenskih razmer v omejenih prostorskih možnostih na odru ljubljanskega o-pemega gledališča.
Ob pregledu letošnjega živobarvnega festivalskega programa pogrešamo preizkušenega' partnerja: Slovensko gledališče v Trstu. Mnogo prijetnih doživetij smo imeli ob lepih dosežkih njegovega ansambla v naših Križankah. že na III. ljubljanskem festivalu l 1.955 so nam njegove »Primorske zdrahe« šestkrat napolnile križansko letno gledališče. V živem spominu so nam še trije osrednji «mušketirji» zglednega festivalskega sodelovanja: umetnostni oblikovalec režiser Jože Babič, pokojni Modest Sancin kot osrednja komična podoba, ter organizator Joco Turk, ki smo mu pripisovali posebno ((spretnost«, odganjati oblake iznad Križank ter zagotavljati lepo vreme.
(Sicer pa tudi letos sodeluje na festivalu članica tržaškega SG Mira Sardočeva s svojim recitalom. Op. ur.)
Nedvomno bo kvaliteta letošnjih križanskih prireditev vzbudila tudi zanimanje tržaškega slovenskega kulturnega občinstva, saj se nam zdi kulturno turistična razdalja Trst - Ljubljana - Trst iz leta v leto krajša. Lanske križan-ske prireditve si je z zadovoljstvom in užitkom ogledalo tudi lepo število Tržačanov neslovenskega rodu.
FRAN VATOVEC
Potres
BARI, 6. — Rahel potresni sunek so čutili v raznih centrih okrog Barija. V observatoriju v Tarantu so potres zabeležili ob 6.25.
Smrt Nobelovega nagrajenca
kemika Hevesyja
FRIEBURG, 6. — Profesor Georg von Hevesy, Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1943, je v starosti 80 let umrl na univerzitetni kliniki v Frieburgu. Rodil se je v Budimpešti in je tam študiral ter študije nadaljeval na univerzah v Berlinu in Frieburgu. Postal je slaven s svojimi študijami o zaščiti organizma proti u-činkom jedrskega sevanja.
Beba Lončar
na prvi strani «France-Solr»
Jugoslovanska filmska igralka Beba Lončar, ki sedaj v Dubrovniku snema film »Soledad«, v ka-
Milva, Noschese, Dorelli, Baudo ter Archie in Diane Bennett so včeraj navdušili občinstvo
Včerajšnja prireditev na gradu se mogoče ni končala povsem po programu. Ker pa je bil prav tedaj na odru Alighiero Noschese, je občinstvo odhajalo veselo razpoloženo, čeprav je že nekoliko padal dež. Prav ta dež je začel priganjati občinstvo, da je začelo zapuščati prostore. In čeprav je Pippo Baudo svaril No-scheseja, naj ne omenja pri svojih oponašanjih strank in vlade, «da ne bi deževalo«, se je Noschese le ((pregrešil« in začel oponašati Fanfanija: — začelo je deževati. Toda že pred tem je bilo prav z Noschesejem toliko smeha, da občinstvo ni čutilo, da bi bilo še kaj prikrajšano pri programu.
Napovedovalec je bil Pippo Baudo. ki ga že poznamo od lani. Lahko bi rekli, da je postal pri svojem poslu še bolj Izveden in neprisiljen. (Pozabil pa je, da nam je dva svoja dovtipa pove-
čimbolj varno, gotovo ter sodobno ...............................um..................milini..
plovbo.
Na splitskem sestanku so naj-1 prej pretresli pomorske plovne po-1 ti, ki so v obojestransko korist. I Doseženo je polno soglasje o značaju in vrstah vzdolžnih (longitudinalnih) ter prečnih (transverzalnih) plovnih poti, ki povezujejo italijansko ln jugoslovansko obalo, kakor tudi o onih ki vodijo iz Otranta v smeri posameznih pristanišč na eni ali drugi obali Jadrana.
Zalem so bila proučena sredstva za varnost plovbe na teh plovnih poteh. Pri tem sta bili delegaciji enotnega mnenja, da so osnovne naprave za varnost plovbe tiste, ki temeljijo na vidnih (vizualnih) pomorskih znakih, kot so svetilniki, svetleči znaki in svetleče boje (plovci) ter podobne, ter Jih Je zato prvenstveno potrebno nadalje izboljševati.
Kar se tiče radio-znakov (radio-
Monaca
illllllllUIIIIIMII||l||llllll,llll,ll,ll,l„lllllllll,lll,ll,„,|„,n|,||||||||||||||||||||||||||
Različno kaznovanje tatov
(Slabše za tistega, ki je ukradel malo)
MILAN, 8. — Neka 70-letna ženska Je v samopostrežni trgovini nekaj blaga skrila v obleko. Toda opazili so jo ter predali policiji. Vse, kar si je na nedovoljen način prisvojila, je bilo vredno 910 lir. Toda ker so jo zalotili in flagranti, so jo morali na policiji aretirati in prepeljali so jo v zapor v Monzo. Ali bo obsojena in na koliko, ne vemo. Toda sodeč po nekaterih podobnih primerih, bi se znalo zgoditi, da bodo ženski prisodili tudi več mesecev Iz Ternija pa poročajo, da si je
neki poštni uradnik prisvojil nad! seben pomen v kampanji, da se v
30 milijonov lir, pa je bil obsojen, SZ zatre kriminal med mladimi na leto dni in še enajst mesecev ljudmi
zapora Se zaradi nekih prekrškov	__________
je dobil še 80.000 lir globe Izgo | varjal se Je, da je denar potre- Ivobilice boval, ker so ga dobili v roke oderuhi. Toda za 30 milijonov bi šel marsikdo dve leti sedeti.
Sorazmerno bo stara ženska za 910 lir gotovo bolj kaznovana, kot uradnik iz Ternija za 30 milijonov.
V SZ pa so tri mlade fante (18 do 20 let) ustrelili, ker so ropali z orožjem v rokah in ubili štiri taksiste, Obsodba ima še svoj po-
CAGLIARI, 6. — Včeraj je Sas-sari napadel val kobilic. Ta pojav se ni ponovil od leta 1957. Kobilice so prišle do osrednjih ulic in mnogi prebivalci so se morali na pragih svojih hiš z metlami otepati nadležnih gostov. Zaradi debele plasti kobilic na cestah je mnoge avtomobile zanašalo na levo in desno.
«Beatles» so morali zapustiti Filipine med žvižganjem (ki pa ni pomenilo odobravanja) in ogorčenjem občinstva. Zamerili so se, ker niso prišli na sprejem k soprogi državnega predsednika. Na sliki so Ringo, Lennon in Harrison, ki gredo proti letalu
dal že lani. Toda ljudje so se smejali tudi letos; pomeni pač da sta bila dovtipa za mnoge nova.) Dvakrat je nastopil trio Gromas; nič posebnega, je bil nastop dveh akrobatskih plesalcev; to sta bila Archie in Diane Bennett. Njuna upogljivost telesa sega že kar čez mejo verjetnosti. Pri tem sta plesalca akrobata izvajala svoje gibe z izredno eleganco. Zasluženo sta bila deležna navdušenega odobravanja.
V prvem delu je nastopil simpatični pevec Johnny Dorelli, ki je občinstvo ogrel z lepoto svojega glasu. Poseben uspeh pa je dosegla Milva, ki je zapela vrsto pesmi, večinoma znanih. Pevka ne štedi glasu in s svojimi finali v fortissimlh potegne za seboj občinstvo v bučne aplavze. Medtem ko so sicer večinoma igrali godbeniki ansambla The Bari-mar's, je pa Milvo spremljal ansambel Tonyja Spade.
Kot smo povedali v začetku, se je prireditev zaključila z Noschesejem. Občinstvo se je na ves glas smejalo, ko je predstavo prekinil dež. Z veselim smehom je v naglici zapustilo pri-reditevni prostor.
Danes zvečer se bo prireditev ponovila.
Program festivala tantazii sko-znanstvenega filma i/ Trstu
Četrti mednarodni jestival fantazijsko - znanstvenega filma se bo pričel v soboto zvečer, ko bodo m gradu predvajali ameriški film «Mesto pod morjem« režiserja Jacquesa Tourneura. V nedeljo zvečer bosta na sporedu jrancoski film uZeleni planet« Piotra Kamlerja ter italijanski film ((Kriminalci Rimske ceste« Anthomjja Dauisona. V ponedeljek je najprej na vrsti španski
film ((Predzgodovinski zvok«, kt ga je zrežiral Josi Antonio Nie-ves Conde, nato pa angleški film «Napad» Alana Bridgesa. V torek zvečer so na sporedu trije filmi: jrancoski film «Polži» Re-nčja Lalouia, nato japonski film «Napad zvezde ■ pošasti«, ki ga je zrežiral Inoshiro Honda in potem še ameriški film «Zgubljeni v vesolju« Tonyja Leadera. Od dveh jugoslovanskih filmov, ki jih bomo videli na tem festivalu, je prvi na vrsti v sredo zvečer; to je film Iva Lehpamerja «Leto 3003». Sledil bo italijanski film «Krik» Camilla Bazzonija ter nato sovjetski film «Hiperbo-loid ing. Garina« režiserja Bor-dičevskega. Drugi jugoslovanski film bo na sporedu takoj naslednji dan, v četrtek H. julija, in sicer Zlatka Grgiča «Obislc iz vesolja«. Temu filmu bo isti večer sledil francoski film vZlato in svinec« Alana Cuniota. Drugi sovjetski film pride na vrsto v petek; to je film «Luna sprejme Zemljane« Pavla Klučanceva /stt večer ho na sporedu še britanski film «Otok grozote«, ki ga je zrežiral Terence Fisher. Festival se bo zaključil v soboto 16 julija z ameriškim filmom «Penniy Arcade« Harryja Hunvit-za ter češkim filmom «Kdo je u-bil Jesslef« Vaclava Vorlička.
Sporedno s temi filmi bodo prikazali še več drugih filmov v kulturni in informativni sekciji. Te filme bodo vrteli v kinu Filodrammatico. Prvi bodo na vrsti v nedeljo ob 17. uri in sicer iz skupine znanstvenih dokumentarnih filmov. Gre za krajše filme in bodo že kar prvi dan na vrsti štirje, trije francoski in en ameriški. V ponedeljek, prav tako ob 17. uri, bodo predvajali tri ameriške in dva francoska filma. V tako imenovani informativni sekciji pa bodo predvajali v nedeljo neki francoski film in sicer ob 18.30. Ob isti uri v ponedeljek bo na sporedu neki ruski film, medtem ko bodo naslednje tri dni ob 18. uri na sporedu ameriški filmi.
ČETRTKOVA ČRTICA
HI


n
11]
(j

Gospodična Mogensen je korakala čez dvorišče velike kaznilnice. Šil je lep dan v začetku maja. Gospodična Magen-&en je bila psihologinja.
Energija in zavest lastne pomembnosti sta žareli iz vse njene osebe, ko je stopala s hitrimi koraki prek dvorišča. Bi-la je na poti h kaznilniškemu zdravniku, ki je kazal močno zanimanje za psihološko plat njenega delovanja.
Ko je sfopila v njegovo delovno sobo, je sedel za pisalno mizo in listal po snopiču popisanih papirjev. Sedla je m stol, ki ji ga je nekoliko raztreseno Ponudil.
Zdravnik je odložil papirje m dejal, «Gospodična Mogensen, trenutno se ukvarjate s Petrom Olsenom, ki je moril • stolovo nogo. ali ne?»
«Da,» je odgovorila. «V zadnjem času sem se večkrat pogovarjala z • njim. Težak človek ie, ki nikogar ne pusti blizu.»
«To me pravzaprav ne preseneča,» je pripomnil zdravnik. «Pa mislite, da bo kaj uspeha?»
«No, da, šele čez nekaj dni, °-li recimo raje tednov, si bomo o njegovem primeru lahko bolj na jasnem. Mislim, da si bom odklenila vratca v njego-vo duševnost in si pridobila njegovo zaupanje. Pri prvih obiskih ga je bilo skoraj nemogoče spraviti do besede. Začela Sem kramljati z njim o povsem preprostih vsakdanjih rečeh. s tem sem želela sprostiti napetost med nama. Spočetka je samo sem ter tja izpustil kak ,Ah!' ali ,Tako?\ a počasi se mi je posrečilo, da je tudi kaj vprašal. Domnevam, da sem mu s tem pomagala ublažiti nekaj duševnih krčev, ki mu jih je prizadelo življenje. Zdaj se počasi razvija med nama človeški kontakt. Nobenega dvoma ni, da je imel s prilagoditvijo v družbi velike teža-Ve> v tem pogledu je njegov Primer izredno tipičen. Nezadovoljene ljubezenske potrebe so v zvezi z dokaj nizko inteligen-c° v mladih letih ustvarile v ujem množico kompleksov. Ka-ie izrazit čut manjvrednosti, ki ga skuša komentirati z moči, utrni poskusi uveljavitve, in vse t° ga je privedlo do družbi škodljivih dejanj.»
«Da, da,» je prikimal zdrav-uik. «Moram vam reči, da me *elo zanima vaše raziskovanje.» Vzel je v roke popisane liste z mize. «Sicer pa sem mislil, da bi vas morda zanimalo tole ~~ hm —» obtičal je sredi stavku in zamišljeno opazoval gospodično Mogensen. Potem je tiste spet odložil. «Ze prav, Pravzaprav nisem mislil več nič Povedati, gospodična Mogensen. Kajlepša hvala za vaše poroči-t°- Prav rad bi se tudi sam spot enkrat pogovoril s Petrom Glsenom.))
Gospodična Mogensen ga je začudeno pogledala, potem pa vstala in odšla.
Komaj je zaprla vrata za se-°°j- je zdravnik spet pobral ^oFisane liste z mize. Napisal nh je Peter Olsen, morilec s stolovo nogo. Za človeka z in-ell9enčnim kvocientom 85 ni-
FE
Radio Trst A
7.30	Jutranja glasba; 11.30 Šo-Pek slovenskih pesmi; 11.45 Trije klasovi, trije slogi; 12.00 Josip Jur-,lC: «Deseti brat«; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že-
17.00	Za prijeten uvod igra ivS^kel «Teen-agers» iz Trsta; ,Italijanščina po radiu: O-tečaj; 17.35 Glasba za vaš ?B^slstor; 1815 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Slav-J solisti: violinist Franco Gulli; ».00 Zlata skrinjica — otroške Pesmi in skladbe; 19.15 Gigi Delajo m njegov ansambel; 19.40 9(?on Furlanije - Julijske krajine;
šport; 20.35 Zabavali vas ,oo°; Kurt Edelhagen, ansambel ibe McGuire Sistersn in Arturo uantovani; 21.00 «žena», igra v 'teh dejanjih; 22.45 Magija glas-°il; 23.00 Vokalna polifonija.
12.05	Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran.
Koper
8.00	Prenos RL; 8.15 Jutranja Ž‘asba; 8.30 Vesti; 8.40 Nadaljevale jutranje glasbe; 9.00 Pevski Program; 10.15 Orkestralni kon-rfttj 10.30 Celentanova skupina; 11.15 Lahka glasba; 11.30 Pevci aanes; 12.00 Glasba po željah;
14.49	Glasbeni program; 13.40 Glasbeni vložek; 13.50 Mozartov kon-£ert; 14.30 Poročila; 14.40 Orkester jtTV Beograd; 15.00 Glasba po ^Jah; 15.45 Zabavna glasba; 16.00 operne melodije; 16.45 Domače viže in ansambli; 17.30 «Potovanje Veneron, kratek radijski pribor; I8.45 plošče; 19.00 Prenos jJU; 20.00 Šport; 20.05 Glasbeni vložek; 20.30 Prenos RL; 23.15
so bili slabi. Posebno zanimiv je bil odstavek, kjer je govoril o gospodični Mogensenovi. četrtič ali petič je že' bral zdrav nik.
«V zadnjih tednih me je večkrat obiskalo neko bitje, ki je po lastnih navedbah vpisano na prijavnem uradu kot Camilla Mogensen. Nimam pojma, čemu kar naprej leta tod okoli, domnevam, da so ji to dovolile oblasti. Kaj hoče od mene, bom že še izbrskal, saj je strašno zgovorna; usta ji kar naprej meljejo, pri tem pa ima težave, da bi misli dobro razporedila drugo za drugo. Take so pač ženske, ko se jim odveže jezik. Nobenega dvoma ni, da je življenje pripravilo tej Mogensenovi precej razočaranj, vrhu tega pa je sestradana v seksualnem oziru; a raje bo umrla, kot to priznala, če si je seveda sploh na jasnem o tem. Da ni poročena, mi je bilo že ko j spočetka jasno; to mi je sploh ni bilo treba vprašati.
Posebno čedna ravno ni. Meni osebno ni do dolgih žensk s čevlji številka 43, a to je seveda stvar okusa. Po mojem pa jo je zunanjost na življenjski poti ovirala. Zaradi osamljenosti svojega bistva je presenetljivo naivna in nerodna. Dosti premalo ve o ljudeh in življenju.
Najprej sem mislil, da me obiskuje zato, ker jo preganja misel na moškega, a kmalu sem opustil to domnevo. Zdaj sem prepričan, da išče samo človeški kontakt, za katerega jo je življenje oropalo, čeprav je to zame naporno, se trudim z vsemi močmi, da ji ne bi pokazal, da mi bo njenih neumnosti kmalu zadosti. Če spada k življenju v kaznilnici tudi to, da letajo tod okoli ženske, bi prosil, da jo v doglednem času nadomestite z drugim primerkom, po možnosti takim, ki bo malo bolj zabaven in manj prozoren, kot je ta moja gospodična Camilla Mogensen. Berem jo kot knjigo.»
Zdravnik je odložil liste. Na zbeganem obrazu se mu je videlo, da ne ve, kaj bi storil.
lUMBSjtfll
— Cuj, si slišau, kej so nardili u Ameriki? So nar-drli ano makeno, ane sorte robota, ke bo znou učet matematiko, nemščino jn vse sorte. Jn se bo lahko tudi ses štedentami menu.
— Ma ne! Sej jest zmiram pravem, de bo s tem napredkam zmiram hujše. Vidi, če bojo zdej začeli delat tašne robote, pole hmali ne bo več treba jemet profesorjev. Jn pole bojo profesorji brez službe jn kam bojo šli?
— Ma moreš premislet, de bo s tašnem rabotam država dosti pršparala. Narprej mu ne bo treba dajat plače, zatu ke robot ne jej jn tudi družine nima. Jn tudi penziona mu ne bo treba dajat jn nanka zavarovanja Za bolezen. Ce se bo kej frderbau, bo pršu an mehanik, ke bo popravu al zamenjau kašne valvole, na-mazau kolca ses oljem — pej bo. Se misleš, kolko bo država pršparala na plačah jn na pen-zionahl Bo lahko znižala davke. Jn tisti profesorji bojo pej mogli menjat meštir. Zatu ke napredek zmiram ttrja, de morejo kašni me-štirji nehat. Vidi, kaku so šli, denmo reč, ku-čerji. Nam.esto kučerjev, so danes šoferji. Kej češ, je taku, de se zmiram nekej spreminja jn gremo naprej. Jn ant meštirji gre jo, ani pej pridejo novi. Tle ni neč za naredet. Kej nisi vidu denmo reč, tle Pr nas, kaku so mofllt menjat meštir prfina ani politiki? Jn še ke politika je še dandanes an a reč, ke nese. Ma vselih je pr,šlo taku, de so se mogli primet druzga. Jn, se zna, so se primli tistga, ke je politiki narbol blizi. Ce reč trgovine. Jn taku so postali' trgovci. Kej češ, taku gre svet!
— Ma kam be šli profesorji? Jeh ne moreš poslat pala-pikon. So tudi preveč švoh jn ne bi zdržali U trgovino jeh tudi ne moreš dent, zatu ke za tu nimajo talenta. Morbet be lahko šli za žurnaliste?
E, za žurnaliste ni neč. Sej uideš, de ledje
zmiram mejn berejo jn tudi ta meštir nima bodočnosti. Vidi, glih uni dan je nthau	izhajat Pikolo dela
sera,	zatu ke	ga nobe-
den ni več brou, zatu ke ledje gledajo televižjon. Jest rečem, de be profesorjem še narbol kazalo jet h policiji. Videš, liani so u šuli že zdej vajeni milicam komen-dirat jn jeh spraulat na pravo pot. Jn pole be glih taku spraulali na pravo pot vse ledi. Tu be blo za nje h koker nalašč. Jn be pole tudi uani lahko rekli: «vi ne znaste, kad u sn jest!»
— E, Mihec moj, jest našem profesorjem vselih	tega	ne	prvoščem. Kej	ne videš,	kej se godi
po	sveti?	Kej	ne	videš,	kaku vsi	mahajo po
njeh? De so prevzetni, de čejo vse komendirat, de jemajo preveliko oblast, de jeh treba bol ahtat jn vse sorte. Jn nobeden jeh ne more videt. Videš, profesorje ledje vselih nekej poša-cajo. Magari se jem tudi namalo smilejo jn pravejo, de so revčki. Ma jeh jemajo vsaj radi jn nobeden se jeh neč ne boji. Jn vsak se namalo podrži, če je u kompaniji sez anem profesorjem. Ma s policijo se nobeden rad ne mej-ša. Ke če ledje zamerkajo, de hode človek u tako kompanijo, pride preči na slab glas. Jn ledje govorijo pole vse sorte. Ne, ne, jest be profesorjem zbrou kašen drug meštir.
— Ma kašnega? Znaš, de ni taku lahko.
—• Se zna, de ni. Zatu ke uani so ku ane sort specialisti. Jn za take je zmiram težko. Ce ne be znali neč, če be bli bol zabiti, pole be lahko bli kašni direktorji al ministri. Zatu ke govort be znali. Ma so, ku be reč, teletualci jn s takeh ledi ni nikdar neč, zatu ke vsako reč vrtajo, vrtajo jn pole ne pride ven neč. Za nje je res težko.
— Znaš kej? Upajmo, de se amerikancem morbet tista elektronska makena frderba jn de bojo profesorji ostali u službi.
LEPO USPELA RAZSTAVA V BLIŽNJI SOSEŠČINI
Tržaški likovni umetniki v piranski galeriji
Deseta letošnja prireditev piran-1 tako da pričara abstraktne podo-
ske galerije je razstava, ki sta jo organizirali tržaški galeriji «La Borat) in tiTorbandena« v sodelovanju z občinskim svetom Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Piranu. Uradna otvoritev je bila v sredo, 22. junija zvečer ob navzočnosti političnih in umetniških predstavnikov obmejnega področja z obeh strani, katerim je predsednik občinske skupščine Piran inž. Pajk priredil poseben sprejem.
Med slikarji nastopa 6 Tržačanov in 2 Furlana ter 1 kipar, tudi Furlan. Njim se je pridružil kot Tržačan še naš rojak Lojze Spacal. Kakor je njegovo ime že dobro znano med umetniškim svetom, tako so se avtorji v tej skupini prikazali s svojimi izdelki že skoraj na vseh kontinentih.
Po pregledu generalij in eksponatov razstavljajočih umetnikov se da ugotoviti naslednje:
GIORGIO CELIBERTI se je rodil v Vidmu. Študiral je v Benetkah, Parizu, Bruslju in Londonu. Zdaj prikazuje 4-stroko multiplo in še 2 abstraktni kompoziciji v temperi na platnu, v nekaterih smelih potezah raziskuje usklaje-nje kromatskih poizkusov s pretehtanim slikarskim izrazom.
' RENATO DANEO je Tržačan. Svojo umetniško kariero je pričel na sindikalni razstavi pred 27 leti v Trstu in nadaljeval svoje sodelovanje na številnih razstavah doma in v tujini. V mešani tehniki uporablja obojestransko s svetlimi barvami prepojeno juto z nekaterimi nalepki istega meteriala,
...............................m.m m.111..
BOLEZEN, KI MOČNO OTEŽKOČA NAŠE ŽIVLJENJE
f	" 1	1	' ' ...-	.-	-	■	-- —- -- —
Hipohondri ja je bolj razširjena
kot to domnevamo
Število namišljenih bolnikov se od dne do dne
veča - Stalno razmišljanje o bolezni je bolj nevarno od bolezni same - Dve različni stališči zdravnikov pri zdravljenju hipohondrov - Priporočljive tople kopeli, pomirjevalna sredstva in vitamini
so
Število namišljenih bolezni se stalno veča. Do določene mere smo vsi hipohondri: takoj se razburimo, če nam žila prehitro bije, prevzame nas strah, kakor hitro
Srečno veselje ljubke male deklice in simpatične mame na od sonca obsijani morski obali
ČETRTEK, 7. JULIJA 1966
Ansambel Georgie Auld; 23.35 Nočni motivi; 24.00 Prenos RL.
Nacionalni program
7.00	Jutranja glasba; 8.30 Zabavna glasba; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetni program; 10.05 Pevski program; 11.30 Veliki mojstri jazza; 11.45 Glasba yč-yč;
13.05	Prijatelji ob dvanajstih;
13.30	Srečanje z Ornello Vanoni; 15.15 Gospodarska rubrika; 15.45 Mojstri na harmoniko; 16.00 Plošče; 16.30 Program za najmlajše; 17.25 Simfonični koncert; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Izredna antologija; 21.25 Veliki orkestri lahke glasbe; 22.00 Politična tribuna.
II. program
8.30	Mali koncert; 9.40 Najnovejše italijanske pesmi; 10.00 Romance in arije iz oper; 11.15 Plošče; 11.35 Glasba za dobro voljo;
11.50	Motiv s posvetilom; 12.00 Romantične stezice; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.00 «Canta-giro»; 14.05 Pevski program; 14.45 Najnovejše plošče; 15.15 Oddaja za avtomobiliste; 16.00 Rapsodija; 16.35 Glasbeni program za mlade; 18.15 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Italijanski zbori;
18.50	Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 21.00 Nove francoske plošče; 21.40 Plesna glasba.
III. program
19.30	V-skovečerm koncert, nato pregled znanosti; 20.30 Revija revij; z2 45 Glasba danes.
Slovenija
9.05	Glasbena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.15 Lepe melodije; 10.45 Glasbena pravljica; 11.15 Naši solisti pojo duete iz popularnih oper; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05
Henryk Szeryng igra skladbe Fritza Kreislerja; 13.30 Kmetijski nasveti — Dr. Mihael Leonardi: U-poraba herbicidov v vinogradništvu; 13.40 Ansambel Miška Hočevarja in Tončkov ansambel; 14.15 Zabavna glasba; 15.00 Poročila;
15.05	Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja; 16.20 Zabavni inter-mezzo; 16.30 Igra pihalna godba RTVL; 16.40 Literarni sprehod;
17.00	Vsak dan za vas; 18.05 Turistična oddaja; 19.15 Paleta operetnih melodij; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.10 Večer klavirske glasbe skladatelja Oliviera Mes-siaena; 24.00 Poročila; 24.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
17.00	Na Evroviziji: Tour de France; 18.00 Oddaja za najmlajše; 19.05 Oddaja za poljedelce; 19.45 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Dakota», televizijska igra; 23.00 Dnevnik
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Pomorska enciklopedija; 22.30 Na Evroviziji: «Igre brez meja».
Jug. televizija
18.55 Poročila; 19.00 Od zore do mraka — oddaja o JLA; 19.30 Jubilejno srečanje z «Zarjo» iz Clevelanda; 19.45 Nezadovoljna Pikapolonica — balet; 20.15 Z vodo — reportaža; 20.40 Cikcak; 20.45 TV obzornik; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Rezerviran čas; 22.30 Portreti in srečanja: Mesta sanjajo o ljudeh;
22.50	Lirika Branka Čopiča; 23.00 S kamero po svetu; 23.20 Kvar-te* Pierra Favreja; 23.40 Zadnja poročila.
se nam zviša temperatura nad normalo itd. Toda pri normalnem človeku takšne skrbi hitro popuste. Drugače pa je to pri pravem hipohondru.
Neka zdravnica je tako označila te bolnike: hipohonder si v skritem kotičku svoje duše natanko izoblikuje vzorec bolezni, ki si Jo želi, in izbere simptome prav tako, kot si navaden človek Izbere obleko: namreč po kroju. zlasti pa po učinku na okolico.
Hipohondrija spada med najtežje in najbolj neprodime bolezni. Neprestano razmišljanje o bolezni pa Je vsaj toliko nevarno kolikor bolezen sama. Druge bolezni nastopajo z večjo silo, npr. sredi zime, manj sredi poletja ali v začetku Jeseni. Hipohondrija uspeva prav v vedrih mesecih spomladi in poletja, ko se pri normalnih ljudeh dvigajo podjetnost, veselje do potovanja, do ljubezni in pustolovščin.
Psihiatri dele hipohondre v različne skupine. Premnogi poizkusi so namreč pokazali, kaj npr. zmore domišljija v primeru, ko Je zdravnik hipohondru predpisal zdravilo, pripravljeno brez vsakih zdravilnih sestavin, pa so bolezenski simptomi po njegovi u-porabl izginili. V nekem primeru so zdravniki s takimi «zdravili» pregnali glavobol približno 200 bolnikom, v drugem so po operaciji olajšali bolečine 50 odstotkom bolnikov itd.
V posebno skupino soaljo bolniki, ki hodijo od znanca do znanca s svojo boleznijo ter najnovejšim zdravilom, ki da je tako učinkovito, da ga vsakomur priporočajo. V posebno vrsto neprijetnih bolnikov prištevamo tudi tiste, ki tekajo od zdravnika do zdravnika in niso z nobenim zadovoljni. Znan Je primer pacientke, ki je v štirinajstih dneh iskala pomoči kar pri dvanajsti'- zdravnikih.
Hipohondri postanejo često u-pokojenci, ki nimajo več prave zaposlitve niti primernega dela, pa osredotočajo vso svojo pozornost na lastno telesno počutje. Ce pridejo taki ljudje skupaj, o-bičajno drug drugega prehitevajo s svojim Jadikovanjem. Toda naj pripada hipohonder kateri koli skupini, v vsakem primeru hudo greni življenje vse svoje 0-kollce. Njegova prerazgibana fantazija sluti nesrečo že v vsaki najmanjši nezgodi ali bolečini.
Pogost povzročitelj hipohondri-Je Je nadalje duševna kriza, ki zbudi v človeku težnjo, da bi nečemu ubežal. Priganjač, ki nikoli z ničemer ni zadovoljen, običajno doseže to, da človeka, ki mu je podrejen, požene v nami* ljeno bolezen, zadnje zatočšče, kjer upa, da bo zaradi svoje oo-leznl deležen večjega usmiljenja in boljšega ravnanja. V mnogih primerih hipohondrije pa se za njo skriva zgolj želja, vzbudi sočutje svoje okolice. Človek pride že v otroških letih do spozna-
ravnodušni do njega, takoj spremene svoje zadržanje kakor hitro se ga loti bolezen.
Poročena zena, ki ni dovolj zaposlena in se dolgočasi, ker se ji zdi, da jo preveč zaposleni soprog zanemarja, se zateče v bolezen v upanju, da ga bo njeno stanje preplašilo in se bo začel bolj zanimati zanjo. Mati, ki ostane sama z odraslo hčerko, se prav tako boji samote v primeru, da bi se hčerka poročila. Izhod v'dl samo v tem, da to prepreči. Za tak primer pa Je najprimernejša huda bolezen, ki si Jo mora čim prej omisliti in v katero sčasoma sama verjame.
Na klinikah imajo pogosto o-pravka tudi s takimi osebami, ki edino možnost ozdravljenja svoje namišljene bolezni vidijo samo v operaciji. Simptome svoje bolezni prikažejo s toliko verjetnostjo, da včasih preverijo najboljše diagnostike.
Največja nevarnost hipohondrije je v tem, da bolnika nihče več ne vzame resno tudi zdravniki ne, tako da le-tl utegnejo spričo tega pri njem prezreti tudi do jansko bolezen. Mnogi zdravniki so tako preobremenjeni t svojim
delom, da se ne utegnejo poglobiti v potrebe hipohondra: v naglici ga pregledajo in mu zagotove, da je zdrav kot dren. Nekateri so mnenja, da ie to napačno. Pravijo, da Je y: mnogih primerih potrebno bolniku pustiti iluzijo bolezni, ki jo potrebujejo, ker mu Je bolezen opravičilo za marsikatero neuspelo početje. Zato številni zdravniki hi-pohondrijo obravnavajo z večjim čutom odgovornosti in Jo .matra-jo za resno bolezen. Strokovnjaki svetujejo, naj zdravnik takega bolnika od časa do časa sprejme, ga z zanimanjem posluša in mu tudi da kak resen nasvet, ziasti kar zadeva njegovo zaposlitev in prehrano, s čimer vpliva na izboljšanje njegovega duševnega stanja. Priporočljive so nadalje tople kopeli, pomirjevalna sredstva in vitamini.
Pri teh bolnikih je.treba vedeti tudi tole preveč sočutja utegne bolnikovo občutljivost še povečati, torej nj -ovo duševno stanje poslabšati. Po drugi strani pa ne bi bilo niti dobro niti pametno človeka, ki je morda res bolan, odpraviti kar na kratko in morda celo z grobostjo.
be pokrajinskih motivov v nekakšni lirični transpoziciji.
EDOARDO DEVETTA je tudi Tržačan. Njegova udeležba na raznovrstnih domačih in tujih umetniških manifestacijah je bila izredno živahna posebno v poslednjih 5 letih, tako da je zbral okoli 30 raznih prvih in drugih nagrad in medalj. Tukaj pa prikazuje 3 večje oljnate slike na platnu, raznobarvne pejsažne motivike, abstraktnega značaja, pri tem dosledno podvržen impresionizmu, v kolikor se tiče svetlobnih vibracij, v katerih se razblinjajo njegove podobe, kar je sicer težje dostopno povprečnemu gledalcu, ker zahteva prefinjen čut kritičnega očesa.
TIZIANA FANTINI je iz Milana, živi■ pa v Trstu. Študirala je na akademiji Brera in razstavlja od 1946. leta dalje. Tematika je vzeta iz vsakodnevnega življenja, prikazana realistično, z mnogoterimi ljudskimi liki v razgibanih skupinah. Čeprav se vidi v izvedbi nežna roka s poudarkom blage barvitosti, je njena slikarska pripoved bodeče jasna z rahlim prizvokom posmeha. •kar očituje ostro oko slikarke kot opazovalke. Kot take so njene slike razumljive in dostopne najširšemu krogu občinstva.
MICHELANGELO GUACCI se je rodil v Traniju leta 1930. Prinesel je na razstavo 4 oljnate slike na platnu. Portretni motivi so izraženi s karikaturno potezo ob poenostavljeni barvni kompoziciji, ki pa le kaže delikatne in rafinirane odtenke, kar se očituje tudi na dodanem motivu tihožitja, košare s cvetjem. Gledalec se ne more znebiti vtisa hotene ironije, sicer nekoliko zameglene. Vsekakor je slikar originalen v svojem prikazovanju.
MARCELLO MASCHERINI je e-dini kipar v tej skupini. Rodil se je v Vidmu, živi pa v Trstu, kjer je dokončal svoje študije. Kot nadarjenega kiparja ga priznavajo že od njegove prve samostojne razstave leta 1925. Predstavil nam je dva bronasta kipca polabstraktne vsebine fantastičnih oblik «filozofa» in «petelina s himero«. Stil mu je arhaičen i v figuralni sestavi i v pravljični razgibanosti oblik in ponazorjenih kretenj, vendar sugestivno vpliva na gledalca, kakor da bi moral dočakati gromoglasen spev neznane vsebine.
LIVIO ROSIGNANO je 41-letni samouk, ki se je pbklicno posvetil slikanju po vrnitvi iz nemškega koncentracijskega taborišča. V njegovih 5 oljnatih slikah na platnu prevladuje pokrajinska motivika z dodanim tihožitjem in portretom. One so lahko dojemljive, spomi-njejo pa na podjetnost fauvistične smeri, sicer nekoliko zadržano v realističnem prikazovanju skozi nekakšen meglen filter, ki vzbuja melanholijo.
MARIO SORMANI je doma v Nabrežini. Razstavlja od 1951. leta naprej v Italiji, na Švedskem in v ZDA. Njegove 4 slike so izdelane v temperi na platnu v realističnem žanru s prikazovanjem pokrajinskih motivov in podoživljanjem domačega kraja, pri čemer je uporabil posebno linearno ritmiko in barvno analizo skoraj enakomernih odtenkov taka prepričevalno, da vzbujata v podzavesti domotožje.
LOJZE SPACAL je i v Trstu i v Piranu tako dobro znan. da aa ni treba še posebej predstavljati. V Italiji ga smatrajo za resnega u metnika. saj so ga poklicali na vo moč. in sodelovanje tudi pri not.ra niem dekoriraniu moderne preko oceanske potniške ladje sMichelan gelo». V 4 kosih razstavljene me šane tehnike z uporabo deloma izsušenega lesa in preproste barvne kompozicije je simboliziral pokrajino, gradbene podrobnosti in dnevno-nočno dogajanje usklajeno in pomirjevalno.
GIUSEPPE ZIGAINA je Furlan, rojen v Cervignanu. S 4 barvnimi risbami istega našima spalnic interpretira nekam mo eče socialne situacije v emblcmahčnih oblikah. Njegova razvojna pot ie peljala skozi neorealistično obdobje, ki mu je v Italiji načeloval Guttuso, spet nazaj do prvotnega čutnega poimpresionističnega izražanja, v
Iz razstavne dvorane tržaških likovnih umetnikov v Piranu. Na steni so vidne štiri slike tržaškega akademskega slikarja Spacala. V ospredju pa skulpture kiparja Marcella Mascherinija
................................................................i..................................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte sami razvozlati neko zapleteno vprašanje. šli boste na prijetno potovanje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite preveč drzni v svojem poslovanju. Ljubezen je preresna stvar, da bi se z njo poigravali,
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) U-špehi, ki jih boste danes dosegli, bodo dokazovali vašo izjemno poslovno spretnost. Tudi v veselju bodite bolj zmerni.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte neko delo opraviti skupno s svojimi najožjimi sodelavci. Zanimajte se nekoliko bolj za nekatere družinske potrebe.
HOROSKOP
nja, da svojci, ki so po navuui I kem^sesUnku V* boste"‘zagotovili
izredno ugoden posel. Glede lastnih čustvenih zadev se ne zanašajte na druge.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite bolj previdni pri izbiri svojih sodelavcev. Prevelika samozavest bi vam utegnila škodovati.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekdo ne bo izpolnil obljube, ki vam jo je bil dal. Resnične sreče nikakor ne moreš doseči z lahkoto.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ce se morate ukvarjati s težkoča-mi, o tem nikar ne govorite vsa-
komur. Skušajte uspešneje obvladovati svojo sebičnost.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne izgubljajte časa z brezpomembnimi zadevami. Potrudite se, da bi s prijatelji vedno bili prijetni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne zaupajte neke skrivnosti osebi, ki zanjo niste gotovi, da jo bo znala ohraniti zase. Kratkotrajno neraz-položenje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-spešni stiki na visoki ravni vam bodo omogočili izreden finančni uspeh. Nekdo ne bo opravičil zaupanja, ki ste ga imeli vanj.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Srečno boste izpeljali do konca svojo nalogo. Vašemu tekmecu v ljubezni ne bo uspelo, da bi vas premagal.
katerem se dalje razvija in išče ključ posredovanja gledalcu. Dela neodvisno od drugih kot zanimiva sestavina italijanske umetnosti.
Razstava je poleg svoje pestrosti zanimiva tudi zato, kgr v njej ni skupne estetske predstave niti ne skupnega stilnega izražanja med posameznimi sodelujočimi umetniki, marveč si skorajda oponirajo in se bijejo v jasni divergenci in-telekta, čustev in umetniškega izražanja.
Edina pomanjkljivost v okviru danih možnosti je v tem, da se je pri tiskanju sicer okusnih in s fotografijami sodelujočih umetnikov opremljenih prospektov prikradlo ničkoliko napak v slovenskem delu dvojezičnega teksta. Temu bi se prireditelji mogli izogniti, če bi bili vsaj krtačni odtis dali v pregled komu, ki je vešč slovenskega jezika. Ti prospekti so se razpečevali v precejšnjem številu, kar je vsekakor malo nerodno.
Ne glede na ta spodrsljaj pa je celotna prireditev značilna za naše ozemlje in si lahko le želimo še podobnih ponovitev.
A. L.
Emanuela Marassi v «Gbčinski»
V Občinski galeriji razstavlja intarzije Emanuela Marassi, ki jo že dobro poznamo po odlično izvršenih dekoracijah zn ladje pa tudi po intarzijah po Černigojevih o-snutkih, ki krase naš novi Kulturni dom. Tokrat pa se Marassijeva predstavlja s povsem samostojnimi deli, ki po izvirnosti risbe in izdelave potrjujejo, da je bila res vredna prve nagrade v Samemu. Sicer je razstavljala tudi v Firencah, Londonu in Muenchnu s pohvalnim priznanjem in uspehom, ki pač nikdar ne izostane pri nadarjenih učencih prof. Černigoja. Vendar je neverjetno, kako slikarsko učinkujejo te sestave iz najrazličnejših vrst lesa in njih o litja v barvi in risbi. Tu se vidno združujeta iznajdljivost z umetniškim darom, ki v tej nelahki zvrsti likovne ustvarjalnosti vodita do pravih umetnin. Čeprav Marassijeva ne more zatajiti učiteljev’h nazorov, pa je tu že krenila korak naprej po Lastni poti. Riše namreč svoje zasnove istočasno z obema rokama, s čimer doseže res neposredno lepotni čar nesomerne simetrije čelno podanih oseb tn glav, kot v delih <(Jokajoča žena«. «Bik», «Glava>>, «Daly«. Posebno preseneča po umetniški dovršenosti intarzija s sedečo golo ženo, kjer nežnost barvnih odtenkov kontrastno odpeva krepki, naravnost picassovsko moško izvedeni igri risbe. V delih «Stroj», «Ritm.», «Gibanje>> prehaja v učinkovito abstraktnost, ki pa ni preobložena z lepotnostjo in torej ostaja vedno na višini prave umetnosti. Ce smo nekoč poudarili višje razvojne možnosti te umetnice, nam sedaj ta razstava to nevsiljivo dokazuie Soraestavljajoči kipar Giulio Ca-stagna nam je znan po prefinjeni lepoti, ki se zlasti zrcali v ženskih telesih m glavah, čeprav je izvršit že nekaj javno postavljenih kipov moške moči. V teh letih st je v Trstu priboril štiri vidne nagrad3. Vojna leta. ki so mu udušila jprvi mladostni zalet in povojno umetniško vretje, so v marsičem zavrti njegovo tzrazdo v lepoto usmerjeno kiparstvo. Da bt pa mogel u-stvarjati tudi zelo sodobno, kaze kip «Siesta«, ki podaja pri čitanju usnulega starca, tako izvirno modeliranega. da se približuje delom kiparjev upoštevane naprednosti. Ampak čut za naravno lepoto je pri njem tako zakoreninjena, da bo težko prenehal ustvarjati dela, kot so to lepa skup na «Snemanje s križa«, «Dekliška glava«, aVeter* in «Suzana na kopanju«, sedeče dekle, ki je v izrazu psihološko ostro približana nazorom naše dobe v dojemanju tega motiva. Zato pričakujemo, da bo ta novi zalet privedel kiparja do plodnejšega delovanja in do uspehov, ki si jih vsekakor zasluži po resnosti in sposobnosti v izvrševanju svojega umetniškega poslanstva.
MILKO BAMBIČ
Izpopolnjena mm j na roka
Ročno protezo, tako premično in občutljivo, da v mnogočem le malo zaostaja za človeško roko, so pokazali italijanski ortopedi na strokovnem zborovanju v Rimu. S takšno roko bo lahko invalid po določeni vaji olupil celo trdo kuhano jajce.
Prof. Nicolo, eden Izmed znanstvenikov, ki so konstruirali protezo, je pojasnil, da je umetna roka zasnovana na tistih načelih, ki vesoljcem omogočajo ohraniti kontrolo nad vesoljsko kabino tudi takrat, kadar morejo zaradi velikega pospeška iz sredobežne sile komaj še premikati prste.
Invalid stiska mišice, pri tem nastajajo šibki električni tokovi, ki jih prestrezajo in usmerjajo na določena mesta zelo občutljivi instrumenti v ročni protezi.
Nova umetna roka trna palec, ki ga je mogoče premikati različno naglo, tako da se pritisk roke, ki prijema določen predmet, spreminja od trenutka do trenutka.
. °JAude1!’ w so Pred kratkim izgubili roko, pravi prof. Nicolo da si bodo že v nekaj urah pridobili potrebno spretnost za uspešno rabo te ročne proteze. Pri tistih ki so brez rok že dalj časa pa bo trajalo precej dlje, preden bodo znali z živci in z mišicami t nadlaktu pravilno vplivati na protezo, oziroma usmerjati njeno dat lovanje.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.7, najnižja 22.8, ob 19. uri 27.5; zračni tlak 1006.0 pada, vlaga 55 odst., veter 20 km Jugozahodnik, nebo 4 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 7. julija
Manica
Sonce vzide ob 5.23 In zatone ob 20,56. Dolžina dneva 15.33. Luna vzide ob 23.54 in zatone ob 9.42 Jutri, PETEK, 8 julija Liza
V RAZGOVORU S SINDIKALNO DELEGACIJO IZ TRSTA
Predsednik IRI vztraja na Stališču Sprejet zakon o ukrepih za pomoč
o potrebi ukinitve ladjedelnice Sv. Marka p” gradnji športnih naprav v deželi
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Sindikalni predstavniki so ponovno odločno zavrnili nameravano preureditev ladje-delstva na škodo Trsta - Danes bo sindikaliste sprejel podpredsednik vlade Nenni
Včeraj je predsednik IRI prof. Petrilli sprejel predstavnike tržaških sindikatov v zvezi z vprašanjem ladjedelnice Sv. Marka. O tem sestanku nam je tajnik Nove delavske zbornice iz Trsta Calabria sporočil iz Rima sledeče:
Na sestanku na sedežu IRI, ki se je zavlekel od 16.30 do 21. ure glede vprašanja ladjedelnice Sv. Marka so CGIL zastopali tajnika FIOM poslanca Trentin in Boni ter tajnik za ladjedelstvo Pastorino, Novo delavsko zbornico iz Trsta pa Calabria, Gerli in Burlo.
Predsednik IRI prof. Petrilli, s katerim so bili vsi člani predsedstva IRI ter predsednik in generalni ravnatelj Flncantieri, je v svojem uvodnem poročilu z ostrino ponovil smernice o preureditvi ladjedelstva z državno udeležbo, ki bo morala dovesti do zapore ladjedelnice Sv. Marka.
Najprej Pastorino in nato še poslanec Trentin sta v okviru splošnega vprašanja pomorske politike kritizirala vsebino in perspektive načrta ter pomanjkanje večletnega programa za gradnjo ladij, povezanosti cen in koordinacije na različnih proizvajalnih področjih IRI, da sta s tem nasprotovala zapori ladjedelnice Sv. Marka.
Tajnik Nove delavske zbornice Calabria je v svojem posegu odločno zavrnil stališče IRI in poudaril, da prizadeti ladjedelnico Sv. Marka pomeni uresničiti do kraja načrt za spremembo osnovnih značilnosti tržaškega gospodarstva, zmanjšati «težo» državnih udeležb v deželi in preprečiti pravično vlogo spodbude in vodilne vloge državnih udeležb v industrijskem razvoju. Calabria je zaključil svoj poseg z ugotovitvijo, da so in da bodo Tržačani vedno nasprotovali politiki krčenja tržaškega gospodarstva in z njo zapori ladjedelnice Sv. Marka.
Predstavniki Delavske zbornice — UIL in CISL iz Trsta pa so po sestanku na sedežu IRI izjavili, da ne morejo sprejeti rešitev, ki jih predlagata IRI in Fincantieri. Nadalje so dejali, da so pripravljeni proučiti vse rešitve, ki pa ne smejo pomeniti obsodbe ladjedelnice Sv. Marka. V zvezi z vprašanjem napovedane združitve ladjedelniških podjetij z državno udeležbo v eno samo podjetje, so omenjeni predstavniki izjavili, da bi moral biti sedež združenega podjetja v Trstu.
Nato so izjavili, da so v luči sedanjih dejstev nezadovoljni in da nasprotujejo načrtu IRI o preureditvi ladjedelske industrije predvsem zaradi tega, ker ta preureditev predvideva zaporo ladjedelnice Svetega Marka.
Danes ob 12. uri bo predstavnike tržaških sindikatov sprejel podpredsednik vlade Nenni. Možni so sestanki tudi z drugimi predstavniki vlade v Rimu.
skupščino voditeljev terenskih in tovarniških sekcij, katerim bodo obrazložili sprejete sklepe in pa zaradi priprave za vsedržavni teden novačenja v partijo v krajevnem merilu.
Delegacija PSDI na razgovorih v Rimu
Delegacija federacije PSDI, ki jo je vodil pokrajinski tajnik Pieran-drei, se je včeraj razgovarjala o gospodarskih in političnih vprašanjih našega mesta z vsedržavnim tajnikom stranke, s finančnim ministrom Pretijem in s podpredsednikom Fincantieri dr. Ginom Ippo-litom. Poleg Pierandreia so bili v delegaciji še odbornik De Gioia, prof. Bonifacio, Claudio Boniciol-lo in miljski občinski svetovalec Menguzzato.
V dolgem razgovoru s tajnikom
PSDI posl. Tanassijem in s podtajnikom posl. Cariglio so bila o-bravnavana zlasti vprašanja ladjedelništva s posebnim poudarkom na ladjedelnici Sv. Marka, vprašanja industrijskega razvoja, prista-
voril organizacijski tajnik federacije Claudio Tonel o položaju v Vietnamu.
Jutri ob 20.30 bo v Štramarju o isti temi govoril na javnem zbo-
n ™ P^vnlh družb v okviru rovanju politični tajnik miljske
politične funkcije, ki jo Trst mora imeti in ki jo vlada mora zagotoviti Trstu kot glavnemu mestu dežele. Tehnična plat podjetij IRI je bila predmet široke diskusije z ministrom Pretijem in s podpredsednikom Fincantieri.
Tržaška delegacija se je na Vimi-nalu sestala tudi s podtajnikom v notranjem ministrstvu posl. Cec-cherinijem. Med razgovori na politični ravni so proučili tudi nekatere krajevne in deželne aspekte procesa socialističnega združevanja, predvsem v vidu bližnjih volitev.
sekcije KPI Gino Fontanot.
Sestanek vodilnih organov federacije KPI
Deželni svet je na včerajšnji seji z glasovi svetovalcev skoraj vseh strank, razen KPI in PSIUP, ki so se vzdržali, sprejel zakon, ki določa ukrepe za pomoč pri gradnji športnih in rekreacijskih naprav v deželi.
Člen 1 zakona pravi: Z namenom, da se uresniči večletni načrt prispevkov za razvoj rekreacijskih in športnih dejavnosti v deželi, je deželna uprava pooblaščena dati pokrajinam, občinam in občinskim konzorcijem stalne letne prispevke, in sicer ne več kot za 20 let, v najvišji meri do 5 odst. na najeti kapital na osnovi priznanih stroškov, za gradnjo in povečanje telovadnic, športnih igrišč, bazenov in tekališč,, namenjenih omenjenim dejavnostim, ter na najeti kapital za nakup potrebnih zemljišč do največ 20 odst. vrednosti posameznih del.
Prispevki, ki jih določa prejšnji odstavek, bodo lahko, v okviru razpoložljivih sredstev, podrejeno nakazani tudi drugim ustanovam
•lllllllllllllll■llllllllUllllllllllllllllllllllllllllllll^|||||||||||ulllllll|||||||||||Ilf|||||||ll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||tllnllllllllllMllllmlllllllllllllllllllllllllllll||||Ml||||||||||||
PONOVEN OGROMEN VZPON 0SERNEGA PROMETA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
3.600.000 potnikov je v juniju prešlo mejo na tržaškem sektorju
V mednarodnem prometu je s potnimi listi potovalo v obeh smereh skoraj 1.800.000 ljudi, v maloobmejnem prometu s propustnicami pa le malo manj
ZBOROVANJA KPI
Jutri ob 20.30 bo na javnem zborovanju KPI pri Sv. Barbari go-
Sestanek kraških županov
Na pobudo Slovenskega gospodarskega združenja so se včeraj sestali kraškl župani s predstavniki omenjenega združenja in nekaterih drugih ustanov. V daljšem razgovoru so se pogovorili o bodočem razvoju Krasa, o nameravani razširitvi industrijskih področij, o naravnih rezervatih itd. Ugotovili so, da so taki razgovori zelo koristni in so sklenili, da bodo o teh zelo važnih vprašanjih še razpravljali.
Zakon predvideva, da bo deželna uprava izdala 425 milijonov lir letno za razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti - Proti so glasovali le svetovalci KPI in PSIUP
menjene obveznosti.
Iz gornjega sledi, da je deželna uprava dejansko določila 425 milijonov lir prispevkov letno za razvoj rekreacijskih in športnih dejavnosti v deželi.
Med splošno razpravo o predloženem zakonu so skoraj vsi predstavniki skupin, ki so glasovali za
Na italijansko jugoslovanski meji na Tržaškem so v preteklem juniju zabeležili rekorden promet: 1 milijon 800.000 prehodov s potnimi listi ter skoraj prav toliko z obmejnimi propustnicami; vsega skupaj je v teh tridesetih dneh prekoračilo mejo 3,600.000 potnikov ali povprečno po 120.000 na dan. Statistični podatki, ki jih je zbrala italijanska obmejna policija so namreč naslednji: v juniju je šlo čez mejo iz Trsta v Jugoslavijo 404.699 italijanskih in 394.668 tujih državljanov, v nasprotno smer pa je potovalo 404.277 italijanskih in 394.360 tujih državljanov. Italijanskih potnikov so vsega skupaj našteli 808.976, tujcev pa 789.028, tako da je doseglo število ljudi, ki so prešli mejo v mednairrtlnefn-pro* metu z rednimi potnimi listi rekordno višino 1,798.004; ta promet, je. znašal v letošnjem 'majp. 978.098, v lanskem juniju pa 57tfTO' pfčnčPf dov. Zanimivo je v tej zvezi omeniti, da je letošnji junijski promet presegel celo promet iz julija in avgusta lanskega leta (julija 1965 so našteli 915.008, avgusta pa 1,612.217 prehodov s potnimi listi).
Med tujimi potniki so tudi v preteklem juniju prevladovali Jugoslovani, ki so dali skupno 294.680 prehodov. Tem so sledili Avstrijci s _ .	.	, ,	,.	149.137 prehodi (junija lanskega le-
Pod predsedstvom Lina Crevatina ta jih je bilo komaj 41.000); na sta zasedala federalni odbor in fe- tretjem mestu so bili Zahodni Nem-deralna nadzorna komisija tržaške Ci s 128.139 prehodi, tem so sledili avtonomne federacije KPI. Na dnev- Angleži s 60.800, dalje Francozi s nem redu je bilo poročilo Paola , 37.046, Švedi z 20.317, Švicarji s 17
Seme o vprašanju ladjedelnice Sv.
Marka in o pobudah KPI glede tega. Po obširni razpravi je bilo odobreno dosedanje stališče partije in sprejeti sklepi za delo v bližnji bodočnosti.
Nato Je organizacijski tajnik federacije Claudio Tonel poročal o položaju partije in o volilnih pripravah. V diskusijo so posegli številni člani, obeh organov partije, nato pa so sprejeli načelne sklepe o izvajanju volilne kampanje.
Med zasedanjem sta bili odobreni tudi dve resoluciji o vprašanju Sv. Marka in o poslabšanju položaja v Vietnamu. Oba federalna organa sta nato sklenila sklicati
■llllfllflll|liiilllllllllllllllllllllllllllHlllllllilllllllllnillllilllUMlliilliiiiiiifiiiii|iiiiii|||iiiiiiiiiii|..
Izjava tržaške federacije PSI o anonimnih letakih v Dolini
tisoč 184, Holandci z 12.698, Belgijci z 10.853, Američani z 10.827, Grki z 8462 prehodi, itd.
Tudi podatki o maloobmejnem osebnem prometu Izkazujejo za junij nov rekord: 1.756.734 prehodov v obe smeri, medtem ko Je znašal majski promet 1.376.560, lanski junijski promet pa 933.077 prehodov. V zadnjem mesecu se je namreč podalo na sosednje jugoslovansko obmejno področje 650.814 italijanskih, sem pa je prišlo 228.551 jugoslovanskih državljanov. Ce k tem podatkom dodamo še število povratkov (650.814 prehodov pri italijanskih in 227.560 pri jugoslovanskih državljanih), potem naraste junijski ob-
Tržaška federacija PSI nam Je poslala s prošnjo za objavo naslednjo izjavo:
«Neki neznanci, o katerih moralni ravni priča dejstvo, da se skrivajo za anonimnostjo, so pretekle dni razpečali nekaj letakov, ki z lažmi in izkrivljanjem dejstev žalijo požrtvovalne ljudi in tovariše, ki so nesebično pomagali in pomagajo, v mejah možnosti in pristojnosti, prebivalcem dolinske občine, prizadetim zaradi razlastitev za naftovod, da dosežejo čim boljše in pravičnejše odškodnine za lastno zemljo.
Ti nepodpisani letaki se še posebej zaganjajo v našo stranko s tem, da obtožujejo njene vidne pripadnike.
Govora je namreč o dr. Salvu Teinerju, dolinskemu podžupanu Bandlju, o tovariših Pittoniju, Pečenku in Volku.
Ti novopečeni antikapitalisti obtožujejo dr. Teinerja, da predseduje komisiji, ki poleg tega, da določa cene za razlaščena zemljišča, «izbira zemljišča ter hiše za razlastitev». Ostale tovariše ti slavni neznanci obtožujejo, da so 1. februarja letos izjavili, da «so cene od 970 do 1070 za kvadratni meter naše zemlje stvarne in pravične.»
S tem ti neznani antikapitalisti novega kova trdijo, da so se ti tovariši postavili na stran kapitalistov.
Takim anonimnim pisunom ni naša stranka dolžna odgovora, ker ne misli ponižati sebe in tovarišev do njihove anonimne rami. Vendar zato, da bi še kakšen neobveščen Do-linčan ne nasedel tej najnovejši pisariji, je Socialistična stranka mnenja, da ponomo potrdi svoje stališče in brani z vso silo poštene in požrtvovalne tovariše, katerih čast in poštenost sta iznad vsa-
kega dvoma. Dolinč 1
iani, prisotni na sestanku 1.
februarja tega leta v prostorih stare občine, prav dobro vedo, da je bil sklican ta sestanek zato, da razpravljajo o cenah zemljišč in da bi dali navodila in pooblastila lastnim predstavnikom — in ne Socialistični stranki — za sprejem ali zavrnitev sporazuma, katerega vsebino so vsi prizadeti že dobro poznali.
Prizadeti lastniki so imeli priliko presojati in presoditi ter so na demokratičen način izrekli svoje mnenje, ko so pooblastili svoje predstavnike, da se pogodijo z družbo SIOT.
Sporazum je bil dosežen 7. februarja, to je potem, ko so prizadeti lastniki izdali pismena notarska pooblastila lastnim predstavnikom in ko so na seji 3. februarja po dolgi razpravi še enkrat s poimenskim glasovanjem potrdili veljavnost že izdanega pismenega pooblastila.
Pri vsem tem vprašanju je Socialistična stranka imela svoj delež v toliko, da je stalno podpirala upravičene zahteve prizadetih in da se je tovariš Pittoni, na prošnjo tako Konzorcija kot Odbora razlaščencev, zavzel pri vseh pristojnih oblasteh in ustanovah zato, da bi se za ta zemljišča dosegla za lastnike zadovoljiva cena.
Jasno in prozorno je torej, da gre v tem primeru za politično špekulacijo «neznanih» ljudi, ki bi si radi cinično, izkoriščajoč težave de-lomih ljudi, ustvarjali politične pozicije.
Take manevre naša stranka ostro obsoja in obsoja vse tiste, ki bi si radi gradili politični kapital na koži hudo prizadetih ljudi.
Naši ljudje so pa toliko zreli, da znajo take «neznance» in kroge oceniti ter postaviti tja kamor spadajo — v anonimnosti.»
Tržaška federacija PSI TRST
mejni promet v obeh smereh, kakor rečeno, na 1.756.734 prehodov.
čez obmejni blok pri škofijah je v juniju potovalo s prepustnico skoraj milijon ljudi (937.696), približno polovico tega prometa so zabeležili pri Fernetičih (434.374); posebno živahno je bilo tudi na bloku pri Šentjerneju, predvsem zaradi nastopa kopalne sezone in zaradi tega, ker se marsikdo, ki potuje v Jugoslavijo s propustnico, rajši odloči za ta prehod, kjer cariniki ne delajo sitnosti zaradi bencina in drugih vrst blaga (144.506); nadalje'so zabeležili živahen promet na prehodu pri Pesku (101.098), precej ljudi pa jo je tudi v juniju mahnilo v zeleno oazo bližnje Lipice (49.359 preho-dtrv) .- S5-4W»č*rtno manjšim prometom sledijo po vrsti prehodi pod Repen-pri Orehu (20.948), 0,119), pri Sv. Bar-, v-amporah (7212), pri Cerejih (6297) in na Opčinah železnica (5989 prehodov).
S stalnim naraščanjem prometa na cestnih prehodih med Italijo in Jugoslavijo pa žal narašča tudi negodovanje ljudi, ki morajo v dolgih vrstah čakati na carinski pregled vozil, izpolnjevati prijave za bencin in ob povratku podrobno navajati blago, ki so ga kupili na sosednem področju. Te kolone avtomobilov prav gotovo ne prijajo niti tujim turistom, ki se čudijo tem anahronističnim formalnostim. Carinsko nadzorstvo v sedanji obliki samo škoduje domačemu in tujemu turizmu, poleg tega pa zavira tudi blagovno menjavo in trgovinsko poslovanje med sosednjimi področji. Ce je namreč res, da se italijanske lire, ki jih italijanski državljani trošijo v Jugoslaviji, prej ali slej vrnejo v Italijo, potem zavira omejevanje drobnih nakupov v sosednji republiki tudi poznejšo prodajo italijanskega blaga jugoslovanskim kupcem. In teh kupcev nikakor ne gre podcenjevati, kakor to predobro vedo tržaški in goriški trgovci, zlasti tisti, ki prodajajo električne gospodinjske stroje, tkanine in marsikatere druge vrste industrijskih proizvodov. Po svojem številu predstavljajo jugoslovanski kupci dobršen del vseh potrošnikov v mestih v obmejnem pasu. Prav te dni smo imeli priložnost opaziti, koliko Jugoslovanov je prišlo med prazniki ob dnevu borca. V enem samem dnevu so samo na prehodu pri Fernetičih zabeležili čez 100 jugoslovanskih avtobusov na izredni vožnji in veliko število zasebnih avtomobilov z jugoslovansko registracijo. Kakšen dotok denarnih sredstev predstavljajo jugoslovanski turisti pa bi vedele povedati predvsem menjalnice, pred katerimi se je te dni vila dolga vrsta ljudi, ki so potrebovali lire za nakupovanje.
Danes se zaključi 3-dnevna stavka gradbincev
Danes opolnoči se bo zaključila tridnevna vsedržavna stavka gradbenih delavcev in delavcev cementne industrije. Na Tržaškem so se delavci polnoštevilno udeležili stavke, ki je zajela več kot 90 odst. vseh zaposlenih v obeh omenjenih industrijah.
Danes pa se začne 24-urna stavka delavcev kamnarske industrije, ki se borijo za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Na našem področju bo ta stavka zajela predvsem kamnolome v nabrežinski in repen-taborski občini. Predstavniki sindikatov bodo danes ob 10. uri v dvorani «Igo Gruden» v Nabrežini o-brazložili stavkajočim delavcem pomen in smotre stavke. '
Deželni natečaj za zgodovinska dela o odporniškem gibanju
Deželna uprava je razpisala natečaj z mnogimi nagradami za neobjavljena zgodovinska dela o odporniškem gibanju, da s tem počasti 20. obletnico odporništva. Določena je nagrada 1 milijon lir z obveznostjo, da bo napisano delo
objavljeno, ter dve nagradi, ena po 500.000 in ena po 300.000 lir za deli iste narave, za kateri pa ni obvezna objava. Poleg tega pa je deželna uprava razpisala 22 nagrad za študente in dijake. Dvanajst nagrad po 500.000 lir je namenjenih univerzitetnim študentom; deset nagrad po 150.000 lir pa dijakom višjih srednjih šol v deželi.
Zaključek pismenih maturitetnih nalog
Kandidati na klasičnem in znanstvenem liceju ter trgovski akademiji so včeraj z zadnjlfhi pismenimi nalogami zaključili prvi del zrelostnega izpita, medtem ko so na učiteljišču zaključili s pismenimi nalogami že predvčerajšnjim.
Po prvem trudu čaka maturante še ena težavna naloga: ustni izpiti. Marsikdo bo današnji prost dan dzjkoristil, da se nekoliko oddahne, zbere misli in morda prelista učbenike in pregleda kakšno poglavje, ki mu ni prav dobro o-stalo v spominu. Medtem bodo člani izpraševalnih komisij pregledali in ocenili naloge. Pri zaključ-nem ocenjevanju pridejo v poštev tudi ocene pismenih nalog in morda je več takih, ki niso prav prepričani, da so naloge v redu napisali.
Kar je, je, po toči je zvonjenje brez smisla. Sedaj čakajo kandidate ustni izpiti in pri teh se bo treba zanašati samo na lastne moči in znanje.
Pred izpraševalno komisijo bodo že danes dopoldne sedeli kandidati na učiteljišču.
Sestanka organizmov za javno dobrodelnost
27. in 30. junija sta se pod predsedstvom komisarja dr. Mazze sestala pokrajinski odbor za pomoč in dobrodelnost ter pokrajinski u-pravni odbor, da zaključita svojo dejavnost na tem področju pred prenosom funkcij nadzorstva nad akti krajevnih ustanov in javnih ustanov za pomoč in dobrodelnost-na deželo.
Na obeh sestankih je prefekt dr. Mazza poudaril dolgo in plodno delo teh organizmov in se članom obeh zborov zahvalil za njih vestno, kompetentno in skrbno delo.
V morje je skočila
Priletna ženska, 72 letna Maria Favretto vd. Macorin iz Ul. Navali 29, se je sinoči odločila za usodni korak in pred Lloydovo palačo na Obrežju Grumula skočila v morje. Na srečo je tedaj šel mimo moški, ki je skočil v vodo in žensko potegnil na suho. Nekaj minut kasneje so Favrettovo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in jo s prognozo okrevanja v 5 dneh sprejeli na opazovalni oddelek zaradi premraženja. Niso
postavilo počez cestišča. Ker je poškodovani tovornjak oviral promet, so pod vodstvom podčastnika Scalfija prihiteli gasilci in s pomočjo premičnega žerjava premaknili težko vozilo. Na srečo ni bilo človeških žrtev in gasilci so svoje delo opravili v dobri uri. Tovornjak je vozil proti Industrijskemu pristanišču.
S Danes ob 20.30 bo v kulturnem krožku «Rinaldo Rinaldi» v Ljudskem domu v Ul. Madonnina javno predavanje o temi: «Novo pojmovanje družine in vprašanje ločitve « Predavala bo novinarka dnevnika «Paese Sera« Luciana Castellina.
Isto predavanje bo novinarka ponovila jutri ob 20.30 v občinski u-metnosti dvorani «Lo Squero» v Miljah.
in institucijam za naprave, ki bodo obvezno namenjene rekreacijski in športni dejavnosti javne koristi.
Člen 2 pa pooblašča deželno u-pravo, da v iste namene, kot so navedeni v prvem členu, da pokrajinam, občinam, občinskim konzorcijem, javnim ustanovam, društvom in institucijam občasne prispevke na priznane stroške, ki pa ne smejo presegati 20 milijonov lir, za gradnjo in izboljšanje športnih nepremičnih in premičnih naprav, Vključno dela za o-grajo ter za ureditev in za naprave otroških igrišč.
Ti prispevki gredo do 90 odst. na skupne stroške, ki ne znašajo več kot 5 milijonov lir; 70 odst. na skupne stroške, ki ne znašajo več kot 10 milijonov lir in 50 odst. na skupne stroške, ki ne presegajo 20 milijonov lir.
V	členu 8 pa je določeno, da je deželna uprava pooblaščena, da za prispevke, ki jih določa člen 1, določi 150 milijonov lir za finančno leto 1966. S tem členom je nadalje določenih 150 milijonov Ur letno za vsa finančna leta do 1985.
V	členu 9 pa je med drugim rečeno, da je deželna uprava pooblaščena nakazati za smotre, določene v členu 2 za finančna leta 1966, 1967 in 1968 250 milijonov lir letno. Vsi ostali členi odobrenega zakona so bolj tehnične narave
Deželni svet je poleg omenjene ga zakona odobril še dve resoluciji, od katerih ena ugotavlja, da je treba upoštevati tudi dejstvo da podpore, ki jih določa zakon ne bodo priznane za vse športne potrebe. Zato resolucija poziva deželni odbor, naj da prispevke tudi za nakup športnih potrebščin in naj v te namene določi 25 milijo-! nov lir. Podpora posameznim društvom pa ne sme preseči 500.000 lir in 30 odst. celotnih stroškov za nabavo potrebščin.
Druga resolucija pa ugotavlja, da bodo lahko nastale težave zvezi z uporabo športnih naprav, ki jih bodo gradili s pomočjo deželne uprave, za skupine in športna združenja; ki nimajo svojega sedeža v občini, ki je dobila prispevek. Zato resolucija poziva deželni odbor, naj budno zasleduje to vprašanje, da bodo imeli prost vstop vsi prizadeti, seveda na o-snovi določenega koledarja športnih prireditev. Za občine, ki ne bodo spoštovale tega, je predviden tudi preklic denarnih podpor, ki jih določa omenjeni zakon. Zaradi tega resolucija obvezuje deželni odbor, da mora vsakdo, ob trenutku, ko dobi prispevek, podpisati izjavo, da bo spoštoval o-
iiiiiiiiiiHiHiiimiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiii
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE ZA MAJ
se je rodilo 319 otrok, umrlo pa je 321 ljudi. Vreme ni bilo posebno naklonjeno kmetijskim dejavnostim in suša je škodovala predvsem grahu in krompirju. Pridelovanje zelenjave in cvetja se je razvijalo normalno, toda le v predelih, kjer imajo urejeno vse potrebno za namakanje. Sadjarstvo jo utrpelo precejšnjo škodo, češnjeve nasade pa je močno napadla lymanthia dispor.
V	hotelih tržaške pokrajine je v maju prenočilo 30.350 italijanskih in 30.391 tujih turistov, tako da je v razdobju prvih petih mesecev število prvih naraslo na 130 tisoč 917, število drugih pa na 89 tisoč 547, V primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta se je število domačih turistov občutno znižalo (lani jih je bilo 148.288) število tujcev pa je' ostalo praktič. no nespremenjeno (lani so jih namreč našteli 89.673).
V	trgovini na drobno maj ni prinesel pričakovane živahnosti, le prodaja^ oblačil in obuval je nekoliko zaživela, sicer pa je bilo povsod opaziti precejšnje mrtvilo. V trgovini na debelo so zabeležili nekaj večjih poslov z mlečnimi izdelki in živalskimi maščobami ter prekajenim mesom; prodaja domačih jajc je šla nekoliko bolje od rok zaradi pomanjkanja uvoženega blaga. Na tržišču z vinom je maj potekel povsem mirno. Tudi
_ i Prodaje popra in drugih začimb znani razlogi, zakaj se je Favret- so se odvijale razmeroma počasi.
tova vrgla v morje, pri pregledu °---------------
pa je dežurni zdravnik ugotovil, da je ženska umsko bolna. Reševalca sta identificirala mestna stražnika, ki sta tedaj privozila mimo na motorjih.
Občutno nazadovanje števila tujih turistov v našem mestu
V trgovini na drobno ni prišlo do pričakovane živahnosti - Stagnacija števila zaposlenih
Po podatkih, ki jih je objavila trgovinska zbornica, je konec preteklega maja prebivalstvo tržaške pokrajine štelo 307.140 ljudi, od tega pa jih je imelo stalno bivališče v tržaški občini 280.492. V maju
Avtomobilist podrl
pešca na zebrastem prehodu
Ko je sinoči 46-letni uradnik Vittorio Piša iz Ul. Commerciale 95/1 na zebrastem prehodu prečkal Ul. Carducci na vogalu Ul. Milano, ga je z avtom fiat 600 NS 183-35 (YU) podrl 34-letni Radoljub Malenčič iz Novega Sada, ki je privozil iz Ul. Ghega. Zaradi sunka je Piša padel in se pobil po levi rami, nogah in desnem kolenu. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Tovornjak treščil v skalnato steno
Včeraj popoldne je na Trbiški cesti nad Ključem zdrsel na mokrem asfaltu nemški tovornjak s
prikolico. Težko vozilo je trešči-	_____.
lo v skalnato steno na desni in se cena medi rahlo popustila.
Povpraševanje po kavi se ni razvilo čez običajno raven. Zaradi zmanjšanih nakupov s strani tujih pražilcev in trgovcev se tranzitna trgovina s tem blagom ni razmahnila. To velja v glavnem tudi za les za domačo porabo in v tranzitu
Na tržaškem trgu z nepremičninami so v maju zabeležili 399 kupčij, katerih skupna vrednost je po izjavah prizadetih podpisnikov dosegla 1446 milijonov lir; število kupčij, sklenjenih v prvih petih mesecih leta, je tako naraslo na 1616, njihova vrednost pa na 6543 milijonov lir.
Kar se tiče gibanja cen na tržaškem trgu. so proti koncu meseca zabeležili rahlo napredovanje pri domačih jajcih in manjše popuščanje pri cenah vina, po katerem — kakor rečeno — ni bilo posebnega povpraševanja. Nizke kvotacije popra in eksotičnih začimb v državah pridelovalkah in na mednarodnem tržišču so vplivale tudi na tukajšnje cene. Cena raznim vrstam kave je ostala praktično ves mesec nespremenjena. Tudi les in druge vrste gradbenega materiala so ostale pri prejšnjih cenah. Med kovinami je
Neposredni davki na poslovanje so vrgli 1676 milijonov lir, kar predstavlja občutno nazadovanje v primerjavi z lanskim majem, ko so na davkariji kasirali 1!' 5 milijonov. K temu je treba dodati izkupiček davka na poslovni promet, ki ga prizadeti zavezanci nakazujejo neposredno na urad IGE v Milanu.
Raznih stavk se je v maju udeležilo 19.948 delavcev in uslužbencev; konec meseca je bilo na našem področju v delovnem razmerju 92.841 ljudi, to je 83 ljudi več kakor konec prejšnjega meseca. V primerjavi s stanjem konec maja lanskega leta pa je število za' poslenih nazadovalo za 1.2 odst. Na uradu za delo so imeli konec maia zabeleženih 6149 ljudi brez posla, medtem ko so jih leto poprej našteli 6546. V relativni vrednosti je število brezposelnih ljudi v enem letu nazadovalo za 6.1 odstotka.
Praznik terana in pršuta v V. Repnu
V soboto ob 18.30 bo v Velikem Repnu svečana otvoritev četrtega praznika terana in kraškega pršuta, ki ga organizira Pokrajinska turistična ustanova s sodelovanjem re-pentaborske občine in Kmetijskega nadzorništva. Letos bo na razstavi sodelovalo osem vinogradnikov Iz repentaborske občine, število je letos manjše kot prejšnja leta, ker pač lani ni bila dovolj ugodna letina. Po svečani otvoritvi bo v soboto od 19. do 23. koncert godbe iz Gradeža in nastop pevskega zbora iz Gradeža. V nedeljo popoldne ob 17 bo koncert godbe s Proseka in nastop pevskega zbora iz Velikega Repna. Ocenjevalna komisija se bo sestala že v nedeljo in bo objavila imena nagrajencev v nedeljo ob 21. uri.
Poletna avtobusna zveza Trst-Videm-Ortisei
10. t.m. bo začela redno trikrat na teden poslovati poletna avtobusna proga Trst - Videm - Codroipo -Casarsa - Pordenone - Sacile - Co-negliano - Belluno - Agordo - Cen-ceniche - Passo Pordoi - Canazei -Ortisei, družbe SARA.
Odhodi iz Trsta:
v torek, četrtek, nedeljo ob 6.30 prihodi istega dne v Ortisei ob 16.40
Odhodi iz Ortisei: v ponedeljek, sredo, petek ob 7.30 prihodi istega dne v Trst ob 18.00
Informacije in rezervacija sedežev pri vseh potovalnih uradih in prodajalnih listkov št. 1 na avtobusni postaji, tel. 38-845—37-752.
V Vidmu pri potovalnem uradu Trojan, Ul. Calzolai št. 2, tel. 64-820 in na avtobusni postaji, tel. 58-404.
zakon, poudarili, da so določeni prispevki sicer skromni, da pa je treba tolmačiti zakon kot začetek in ne kot konec prizadevanj deželne uprave za razvoj rekreacijskih in športnih dejavnosti. S temi in še z drugimi priporočili deželnemu odboru, da naj se še nadalje zanima in konkretno pomaga v raznih oblikah pri razvoju te tako važne dejavnosti za mladino, so svetovalci skupin, ki so glasovali za zakon, opravičili svoje stališče.
Odbornik za šport prof. Cum-bat, je prav tako v svojem zaključnem govoru poudaril, da se s tem zakonom šele začenjajo vprašanja podpor za razvoj športa v deželi. Zatem je dejal, da je gradnja športnih naprav osnova za razvoj vse športne dejavnosti. Tudi odbornik je priznal, da so prispevki sorazmerno na potrebe v naši deželi skromni, da pa je treba pri tem upoštevati, da bodo z njimi omogočili naložbe za gradnjo športnih naprav, ki bodo dosegle več milijard lir vredho-sti. Namen tega zakona, je poudaril odbornik, je predvsem v tein, da Se omogoči gradnja večjih naprav in da se hkrati tudi omogoči okoliškim krajem, da bodo končno dobili ustrezne športne naprave. Razumljivo je, je dejal odbornik, da bo deželna uprava dala prednost pri izdajanju prispevkov krajevnim in javnim ustanovam. Kjer pa te ne morejo graditi športnih naprav, bodo prispevki dani tudi drugim ustanovam, ki se ukvarjajo z rekreacijsko športno dejavnostjo.
Komunistični svetovalec Siško-vič je v glasovalni izjavi dejal, da svetovalci KPI se ne strinjajo z zakonom, ker vsebuje mnogo protislovij in ne zadovoljuje pričakovanj komunistov. Poleg tega o šiškovič poudaril, da deželni odbor ni pokazal nobenega zanimanja za predlog komunistov, da bi bilo potrebno sestaviti in sprejeti deželni okvirni zakon o športu, ki naj bi urejeval celotno športno problematiko. Zaradi teh in drugih vzrokov, ki so jih poudarili tudi drugi komunistični svetovalci med razpravo, je najavil, da se bodo komunisti vzdržali glasovanja.
Sestanek za priprave konference občinskih prevoznih podjetij
Na sedežu Acegata je bil sestanek zastopnikov ustanov, ki so dale pobudo za deželno konferenco o občinskih prevoznih podjetjih. Predsednik Acegata dr. Stasi je poročal o sestanku, ki je bil v juniju, ter je poudaril nujnost, da se podrobno prouči vprašanje potreb in zahtev občinstva in ugotovijo kraji, ki pridejo v poštev za prevoz meščanov. Ravnatelj občinskega prevozniškega podjetja iz Vidma inž. Piuzzo je omenil zapletenost zadevnih zakonskih predpisov ter je predlagal, naj bi izdelali konkretne načrte in predloge, ki bi jih predložili deželni oblasti. Med drugim so na sestanku tudi poudarili, da je glede občinskih prevozov nujno potrebno sodelovanje z urbanisti.
Poskus samomora
Sinoči so na tretji medicinski oddelek bolnišnice s pridržano prognozo sprejeli 23-letno študentko Fiorello Fabbris iz Ul. San Pa-squale 36 zaradi zastrupitve z uspa. valnimi tabletami in zmrznjenja. Nesrečno mladenko je v bolnišnico spremljala njena 54-letna mati Giovanna Valle por. Fabbris. Ta je povedala, da se je malo prej vrnila domov in hčer našla v kopalnici, kjer je nezavestna ležala v kopalni kadi polni mrzle vode. Dodala je še, da se je njena hči odločila za usodni korak, ker je pred dvema letoma postala žrtev prometne nesreče in se od tedaj ni nikoli opomogla.
Branko Žerjal nam piše iz Braz-zavilla — Kongo:
Pred dnevi sem srečal gospoda Horsta Mittwocha iz Demokratične repubhke Nemčije, ki je bil nekaj dni tukaj v Brazzavillu. Ko sva se pogovarjala, mi je povedal, kako se je končalo življenje Tržačana Maria Depangherja. Bila sta namreč skupaj v taborišču v Avstraliji in tam sta se spoznala. Leta 1944, če sem prav razumel, je Mario odpotoval z ladjo v Evropo in to ladjo je na poti potopila gusarska ladja hitlerjevske Nemčije. Povedal mi je še, da mu je Mario pravil, da je po rodu iz Trsta, da je njegov oče ribič in da je bil takrat v partizanih.
Ker sem pomislil, da je možno, da doma o Mariu ne vedo nič bolj natančnega, sem se odločil in vam to napisal. Svojci Maria Depangherja se lahko obrnejo tudi do gospoda Horsta Mittwocha, ki bo rade volje dal še bolj točne podatke o usodi Maria. Njegov naslov je: Horst Mittwoch, Berlin C 2, Fritz - Heckert Strasse 70, Demokratična republika Nemčija. (Moj naslov Branko Žerjal, BP 2062 Brazzaville - Congo).
Razstave
Silvester Godina razstavlja svoje umetniške slike v galeriji Rossoni, Razstava bo trajala do 10. julija tl.
Mlramarskj park Danes nadaljevanje sugestivnih predstav «Luči in zvoki«. Ob 21.30 in ob 22.45 v italijanščini «Massimiliano e Carlotta«.
* * v
Nazionale 16.00 «La camera blindata« Derren Nesbit, Ann Lynn.
Excelsior 16.00 ((Sherlock Holmes: no-tti di terrore« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Maya», Technicolor.
Eden 16.00 ((Attento Gringo ora sl špara« G. Martin.
Grattacielo 16.00 «M M M Missione Morte Moto 83» Gerard Blain, An-na Maria Pierangeli. Film, ki so ga vrteli v Trstu.
Alabarda 16.30 «Extra coniugale« Liana Orfel, Renato Salvatori. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 ((Schiava e sl-gnora« Susan Hayworth, Charlton Heston.
Aurora 17.00 »Paperino e Co. nel Far West».
Cristallo Zaprto zaradi počitnic,
Garibaldi 16.30 «Pugni pupe e dina-mlte» Eddie Constantine.
Capitol 16.30 «La vergine della valle« Technicolor. Robert VVagner.
Impero 16.30 «Universo di notte« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Smania dl vita« Su-zanne Pleshette. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «Mia moglie o* prova« Technicolor. Bob Hope, Lu-cille Bali.
Astra 17,00 ((Arrivano i Beatles m aiuto«.
Ideale 16.30 ((Duello a Canyon Rlveri Technicolor. George Montgomery.
Abbazia 16.30 «Horla: diario segreto di un pazzo« Prepovedano mladini pod 14. letom.
LETNI KINO
Satelllte 21.15 — blagajna ob 20 30 «Le folli nobti del Dottor Jerryll* Technicolor, Jerry Levvis, Stelia Stewens.
Paradtso 21.00 — blagajna ob 20.30 ((Strani compagmi di letto« Technicolor. Rock Hudson, Gina Lotlobrl-gida.
Arena Diana (Ul. Revoltella) 21.15 blagajna ob 20.30 ((Sauadrilia 633» Technicolor. Olift Robertson.
Šolske vesti
Vpisovanje v I. razred srednje šole na Proseku je do 25. julija vsak dan od 9. do 12. ure.
Na srednji šoli v Dolini je vpisovanje v I. razred vsak dan od 9. do 13. ure do vključno 25. tm.
Razna obvestila
Pri vrnitvi iz Pariza je neka udeleženka izleta ob odhodu iz vlaka našla neko zapestnico. Ce Je zapestnico izgubila kaka udeleženka našega izleta v Pariz, Jo lahko dobi n» našem uredništvu.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar*
vabi vse člane in simpatizerje, da s* ob zaključku letošnjega društvenega delovanja zberejo v soboto 9. tm. o» 21. url na vrtu gostilne Jadran pri Sv. Jakobu.
Ljudska prosveta
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Rožine Cok ( iz Lonjerja) daruje Marija Do-micelj 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Franca Žagarja s Padrič darujeta Milka in Danilo 2000 lir za Dijaško Matico.
P. d. v Skednju sklicuje sejo odbora za četrtek, 7, tm. ob, 20. uri na sedežu.
SPDT Trst obvešča, da ima za i*" let, ki ga priredi 10. 7. 1966, na razpolago še nekaj prostih mest. Vpisovanje in poravnava prevoznine v Tržaški knjigarni. Cilj izleta bo Vršič kot izhodiščna točka za vzpon* na Mojstrovko in Prisojnik. Kdor želi izstopiti v Trenti bo lahko obiskal izvir Soče in Vintgar Mlinarice. Odhod ob 5.15 z začetka Ul. F. Se-vero.
P. d. v Skednju organizira v nedeljo, 31. Julija tl. izlet v dolino Vrata pod Triglavom z ogledom Gozda Martuljka in s povratkom čez Vršič. Vpisovanje in pojasnila vsak dan od 20. do 22. ure na sedežu društva V Ul. Servola 124-1,
P.d. I. Cankar, P.d. I. Gruden, »Krasil, P.d. S. Škamperle priredij0 11, septembra avtobusni izlet na Bled z ogledom finalnih tekmovanj svetovnega prvenstva v veslanju, vpisovanje se zaključi 17. julija. Vpisovanje v Trstu: Ul. Montecchi 6-4. in n* stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta '■ ob delavnikih od 20,30 do 21.30; v Zgoniku gostilna Guštin; v Šale-žu: Kocman Vojmlr št. 19; v Maleri Repnu Rebula Vladimir št. 2; v Mavhinjah. Okretič Teodor št. 30! v Nabrežini: gostilna Silvester in v dvorani PD «1. Gruden« od 20.30 do 21.30. Cena Izleta s kosilom in vstopnico za tekmovanje 3200 lir.
Prosvetno društvo Prosek-Kontov*1 organizira v nedeljo, 24. julija enodnevni izlet v Trbovlje, Zagorje >•> Hrastnik. Vpisovanje na sedežu društva vsak večer.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 6. julija 1966 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb.
UMRLI SO: 55-letna Marija Rijavec por. Querlnuzzi, 62-letma Mari* Maglizza vd. les, 60-letna Maria Va-lenza, 59-letnl Alessandro Plahuta. 86-letna Anna Marcusi vd. Nicoluzzi, 63-'-tni Stanislao Gregori, 84-letn» Giacinta Galltna vd. Rigo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All-Alabaiia, Ul. dedristria 7; Al Galeno, Ul. S. Clltno 36 (Sv. Ivan)' de Leitenburg, Trg S. Giovannl 5! Mlzzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4! Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; G.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vrst - (JI. st. Vrnnčlftka 20 lelelon 01-702
Novo:
Koneski:
Vezilja	420 lir
PRIMORSKI dnevnik
5 —
7. julija 1966
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Zdelo se mu je, da so prevleke v tujem avtomobilu njegova last
Toda neljube pomote je bila v prvi vrsti kriva vinjenost - Oproščen zaradi amnestije
Pred tržaškim kazenskim sodi-Spem (predsednik Franzot, tožilec “renči, zapisnikar De Paoli) se je rnoral zagovarjati 32-letni Giorgio Larmiani iz Ul. Ronchetto 24, ki ■le bil obtožen, da je skušal ukrasti avtomobilske prevleke iz avta, ki j® last mestnega redarja Giuseppa Loppola, ki stanuje v isti ulici.
Larmianijev primer je zares edin. “tven, saj ne gre za zakrnjenega •atu, ampak, nasprotno, za poštenega mesarja, ki je celo precej Premožen, ima urejeno zakonsko Oljenje, pridno ženo in sinčka. ..Kaj vse se utegne človeku zgolj1'1 v življenju, pa nihče ne more Predvidevati. Tako tudi Larmiani n> predvideval, da se bo nekega une, oziroma neko noč, vrnil iz jugoslovanskega obmejnega področja Precej vinjen. Na poti se ni zgo-uuo nič hudega in kljub temu, da Je bil mesar precej vesel in zado-''oijen, se mu je posrečilo, da ga Policijske oblasti niso nadlegovale, padeva se je začela zapletati, ko Larmiani parkiral avto v bližini uomače hiše. Kdo ve, kaj ga je Premotilo, da je pogledal v neki , žnji «fiat 600». Z začudenjem je ugotovil, da so bile prevleke sede-®v na las podobne njegovim, ki jih je neki neznanec ukradel ne"aJ Casa Prej.
Mesar je najbrž mislil, da ima Pravico, da si prisvoji ponovno to, je bila njegova zakonita last.
I ™0 je segel po ključu in kot na-ase je z njim odprl vrata tujega avtomobila. Takoj nato je začel po-rjra'> prevleke. Pri tem pa ga je sasačil neki redar, ki je prav v ustem trenutku prišel iz hiše, kjer jtunuje Coppola in pri katerem se J® bil zadržal na prijateljskem upjsku. Redar, ki je poznal Cop-Poiov avto, je urno pristopil ter "Paral Larmianija, kaj počenja. Kh, saj vidite — mu je odvrnil mesar, iz tega avta pobiram pre-ki so moja last. Redar je • cer poslušal potrpežljivo Larmia-mjevo opravičevanje, toda potem ^Poklical policijske agente ter ga
^rmiani se ni Upjrai Odkrito-je povedal, da je menil, da •F *mel sveto pravico, da pride spet svoje lastnine. To je ponovil udi agentom in pozneje javnemu mdlcu, ki ga je zaslišhl. Vsi ti j F govori pa mu niso pomagali. Po-ucijske oblasti so ga prijavile so-uisču in tako se je znašel na za-t0*ni klopi.
Obravnava je hitro potekla. 2e sam javni tožilec je bil precej skromen pri svojih zahtevah, a sodniki so menili, da je treba uki-uiti kazenski postopek zaradi amne-zjue- Ko je odslovil Larmianija, J”1} je predsednik Franzot dejal, T*j gre drugič, ko bo rabil prevle-Ke' rajše v trgovino.
• m m
Pred istimi sodniki se je moral "Ogovarjati tudi 19-letni Franco Gfi-iz ui. G. Bosco 24, ki je bil da je skupaj z mladolet-jum Fiaviom G. 17. januarja letos tvjadel v Križu avto, ki je last. rgidora Radojkoviča. Mladeniča sta
••iiiiin
se potem vozila sem ter tja z ukradenim avtom, dokler ju niso karabinjerji ustavili v bližini Lazareta,
Sodniki so spoznali oba za kriva ter so obsodili Guština na 2 leti zapora, 60.000 lir globe, 2 meseca pripora in 8.000 lir denarne kazni, Flavia G. pa na 20 mesecev zapora, 50.000 lir globe, 5 dni pripora in 6.700 lir denarne kazni. Pripor in denarne kazni zadevajo prekršek upravljanja avtomobila brez šoferskega dovoljenja.
Včeraj bi se morala začeti pred tržaškim porotnim sodiščem obrav. nava proti skupini jugoslovanskih beguncev, ki so obtoženi ropa. Do obravnave pa še ni prišlo, ker je eden izmed porotnikov, ki je bil pred dnevi izžreban, odsoten (je namreč kuhar na neki ladji), a drugi nima predpisane šolske izobrazbe. Zato so obravnavo odložili na 11. t. m.
Da bi razpolagali z ustreznim številom ljudskih sodnikov, so včeraj izžrebali še 4 dodatne. Ti so naslednji: 46-letni Giordano Tram-pos iz Istrske ulice 104, 31-letni Enrico Cesar iz Ul. Malino a va-pore 79, 55-letni Attilio Jori iz Ul. D’Alviano 32 in 58-letna Gllberta Rovatti por. Gandini iz Ul.Oriani 2.
Odvzem dovoljenj za vožnjo avtomobilov
V juniju je prefektura odredila odvzem vozniškega dovoljenja naslednjim vozačem, ki so zagrešili nesreče s smrtnimi posledicami ali s povzročitvijo hudih poškodb osebam ali pa ker se po povzročenih nesrečah niso ustavili in nudili pomoč svojim žrtvami: Luigi De-grassi za 24 mesecev, Giuseppe Piaz-za 24, Livio Grimalda 24, Silvestro Coren 12, Antonino Alzetta 9, Ales-sandro Monteduro 9, Tullio Poli 9, Franco Zenone 6 in Nicola Melucci za 3 mesece.
Zaradi neupoštevanja prometnih pravil je bilo vozniško dovoljenje odvzeto za 2 meseca tudi Xeniji Afenduli por. Di Demetrio-Filtzo in Virgiliu Iacobiniju. Za 16 vozniških dovoljenj je bila preklicana veljavnost zaradi nastale neprimernosti lastnikov za vožnjo, 2 pa sta bili razveljavljeni, ker se lastniki niso podvrgli zdravniškemu pregledu za ugotovitev njih psihofizičnih rekvizitov za vožnjo.
Izredno izterjevanje IGE una tantum za leto 1966
Finančna uprava v Trstu sporoča, da je finančno ministrstvo — glavno ravnateljstvo za davke ln posredne davke na posle — objavilo okrožnico, ki prinaša točna določila za izterjevanje davka IGE «una tan-tum» na nekatere vrste dohodkov, v smislu določil mlniatrškiegd'tlekre-
ta štev. 168236 iz dne 21.12.1965. Nova določila se nanašajo na sledeče vrste proizvodov: kava in kavni nadomestki, čaj in južnoameriški čaj (mate), naftni proizvodi, goriva in maziva, polenovke in slaniki, začimbe, krzna in navadni krzneni izdelki.
Okrožnica nadalje potrjuje vsa določila, ki so začela veljati v prejšnjih letih. Prizadeti lahko dobijo vsa potrebna pojasnila v uradih finančne uprave v Trstu, na Trgu Panfili 2.
NALEZLJIVE BOLEZNI
V tržaški občini so od 27.6. do 3. 7. zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatin. ka 8 (3 izven občine), meningitis 1 (izven občine), ošpice 28, norice 1, vnetje priušesne slinavke 9, rdečke 3, nalezljivo vnetje jeter 13 (4 izven občine).
V lokalu so razgrajali
Agenti letečega oddelka so prijavili sodišču 22-letnega pismonošo Luciana Musuruana iz Ul. De Ami-cis 21 zaradi pijanosti in razgrajanja.
Okoli 19. ure 29. maja je lastnik bara-restavracije «La Marinella« v Miramarskem drevoredu št. 323, 46-letni Boris Žerjal, stanujoč v istem drevoredu, kjer ima lokal, poklical po telefonu agente letečega oddelka, ker so nekateri mladeniči, ki so bili v lokalu, motili goste in osebje bara. Agenti so takoj odšli v «La Marinello«, toda ko so prišli v lokal, ni bilo o mladeničih ne duha ne sluha. Naleteli so samo na Musuruanija in ga takoj odpeljali v bolnišnico zaradi pijanosti.
Pozneje je Musuruana sicer priznal, da je bil v družbi s tistimi mladeniči, ki pa jih je le slučajno našel, toda zanikal je, da je nadlegoval goste in osebje.
Ukradli so mu torbo z valuto in srebrnino
Preteklo noč so 50-letnemu trgovcu Aldu Cencilliju iz Ul. Flavia 14 neznanci ukradli potovalno torbo, v kateri je bila aktovka z denarjem ln nekaterimi dragocenostmi.
CencilU je izjavil, da je med 1. in 3. uro sedel na stopnici pred vhodom v Banco di Roma pri Stari mitnici v pričakovanju nočnega avtobusa. Pri sebi je imel torbo, ki jo je tesno držal pod pazduho, ko je nenadoma zaspal. Ko pa se je zbudil, je opazil, da mu je torbo nekdo izmaknil.
Cencilli je utrpel precejšnjo škodo, saj je imel v aktovki okoli 35 tisoč lir, 150 ameriških dolarjev, 120 t:soč dinarjev, 200 nemških mark, verižico, prstan, nekaj srebrnih in bronastih kovancev ter osebne dokumente.	,
Prispevajte .ca DIMŠKO MATilLO!
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
VESTI I ONSTRAN MEJE
Številne proslave na Primorskem v počastitev praznika borcev NOV
V prvih 6 mesecih 470.000 ton prometa v koprski luki ■ Pri Dolu prebit 602 m dolg predor za progo Koper-Prešnica - Lov za kriminalcema po koprskih ulicah
Dvojni prazniki — nedelja in ““n borca so privabili na koprsko uoaio na desettisoče turistov. Vsa Tališča so bija polno zasedena, »ostinski lokali so imeli polne roji? dela. Tudi prometna milica je l»ufala okrepiti službo, da so se
oko po cestah kolikor toliko nor-n a no premikale nepregledne kolo-
t,	:..vo*il. Ogromno turistov je bilo v, v Hrvatski Istri, zlasti na področju Savudrije. Številni turisti te kn!l^alje obiskali Goriško, kjer rt bilo več prireditev v počastitev zhf1? borca. Med drugim se je .ralo več tisoč ljudi na Nanosu, ških so PbcasfIU obletnico juna-np'b dejanj partizanske čete narod-Ti.t? beroja Janka Premrla Vojka, sr. Vv številnih drugih krajih so L zorali bivši borci, polagali ven-j„,.Pred spomenike padlih in obu-2 1 spomine na slavne dni NOB. S] .'briogih zborovanj so borci po-■j.?* 11 Pozdravne brzojavke tovarišu
v katerih poudarjajo svojo , ‘bravljenost pomagati pri izva-sklepov četrtega plenuma basi	največjih prireditev naj
ia"”eJejo zborovanje v Renčah, na
u,	"1 Planini na Tolminske v Toplici na Krasu, v Hru.ševju, v
“ki in za gladkami na Idrijskem.
Zelo lepa prireditev je bila tudi v Ilirski Bistrici, kjer so se zbrali slovenski izseljenci iz ZDA in iz nekaterih drugih držav. V kulturnem programu so sodelovale folklorne skupine, ansambel bratov Boštajančič in najstarejši slovenski pevski zbor Zarja iz Clevelanda. Z včerajšnjim izseljenskim piknikom v Ilirski Bistrici so slovenski izseljenci proslavili jubilejno leto oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in 15-letnico ustanovitve Slovenske izseljenske matice.
* ♦ *
Koprska luka se tudi letos zelo uspešno uveljavlja. Podatki prvih šestih mesecev kažejo, da so ustva. rili 470.000 ton prometa, medtem ko je letni plan 800 tisoč ton. Največji porast je v tranzitnem prometu (157 tisoč ton), medtem ko so lani ustvarili v enakem razdobju le 91 tisoč ton.
V prvem polletju je v koprski luki pristalo 400 ladij, od tega 300 tujih.
* * *
Delavci gradbenega podjetja Slovenija ceste so prebili predor pri Dolu. Ta predor, ki je dolg 602 metra, je največji objekt na progi
14 11\0 «1 K1S» PBOBEH
Predvaja danes, 7. t.m. ob 19.30 Cinemascope barvni film:
/ GIGANTI DI ROMA
(VELIKANI RIMA)
Igrajo: Richard Harrison, Ettore Manni in Wandisa Guida.
Titmna
predvaja danes, 7. t.m. ob 18. in 21. uri na prostem barvni film:
DONNE, MITRA E DIAMANTI
(ŽENSKE, BRZOSTRELKE
IN DIAMANTI)
Igrajo: JEAN MARAIS, LISELOTTE PULVER, MARIA GRAZIA BUCCELLA in drugi.
Koper-Prešnica. Ob tej priložnosti je bila tudi skromna slovesnost, na kateri je predstavnik podjetja Luka Koper čestital graditeljem.
* * *
V kino dvorani v Portorožu je z uspehom nastopila folklorna skupina turističnega društva Portorož-Piran. Predstavila se je z novo naštudiranim programom istrskih ljudskih pesmi in plesov. S tem programom bodo člani skupine gostovali tudi v nekaterih drugih krajih Primorske in morda tudi v zamejstvu.
* * *
Hitra reakcija ter sodelovanje med ljudsko milico in prebivalstvom, sta onemogočila gangsterski vlom v Čevljarski ulici v Kopru. Zadeva se je pripetila v noči od nedelje na ponedeljek ob pol štirih zjutraj. Čistilka v restavraciji Riba je ob tej uri opazila vlom v zlatarsko filigransko delavnico Nikole Stafanovskega. Takoj je obvestila službujočega miličnika Toma Obre-noviča, ki je prišel na kraj dogodka in v stranski, slepi ulici, opazil sumljivega moškega. Čeprav je le ta izstrelil proti njemu naboj in le za las zgrešil cilj, se je miličnik pognal za njim in za njegovim pomočnikom. Začel se Je dramatični lov, pri katerem je pomagalo še okrog 15 mimoidočih občanov in še nekateri drugi člani ljudske milice. Končno so oba storilca prijeli. To sta 24-letni Srečko Sešek iz Ljubljane, ki je uporabil strelno orožje, in Stojan Vojislac, prav tako iz Ljubljane. Kaže, da gre za nevarna zlikovca. Preiskava se nadaljuje. Predvsem hočejo ugotoviti, če ima Sešek na vesti še druge vlome v Ljubljani in okolici.
Dva ranjena pri padcu z vespe
Ob 7.50 so pripeljali v glavno bolnišnico 39-ietnega delavca Adriana Pleteška iz Ul. dell’Acqua 14 ter 29-letnega mehanika Lucia Babi-cija iz Ul, dell’Acqua 12, in sicer prvega, ker se je ranil po komolcu in desnem stegnu, drugega pa zaradi pretresa možganov.
Babici je izjavil, da se je nekaj pred 7.50 peljal z vespo TS 21447 po Ul. Bramante v bližini Trga Sansovino, namenjen v Ul. S. Mi-chele. Na zadnjem sedežu je sedel Pletešek. Zaradi mokrega tlaka pa se je skuter prevrnil.
« • •
48-letna Glronda Stefania por. Ot-tonelli iz Ul, Bonafata 32 je obvestila agente letečega oddelka, da so ji preteklo noč neznanci ukradli avto fiat 750 TS 76404, ki ga je pustila v bližini svojega stanovanja. Ottonellijeva je utrpela okoli 700 tisoč lir škode.
Gorlško-lieneški dnevnik
P0 DVODNEVNI DOLE! IN ŽIVAHNI DEBATI
Večina levega centra v Gorici odobrila splošni regulacijski načrt
Zanj je glasovalo 21 svetovalcev KD. PSDI in PSI - Proti je bilo 6 svetovalcev Pil in MSI, 2 komunista sta se vzdržala - Poudarjena potreba medobčinskega sporazuma in ohranitve značilnosti predmestnih področij
ločiti zakon 167 od urbanističnega načrta kot takega in upoštevati koristi intenzivnega vrtnarstva kot npr. v Standrežu. Obenem je poudaril potrebo, da se ohrani posameznim naseljem njihov sedanji značaj in da načrt ne sme imeti prisilnega značaja za kmetijstvo. Kar se tiče medobčinskega načrta, je potreben predvsem s sovodenj-sko občino.
Prof. Piccinato je ob 23. uri na kratko odgovoril posameznim svetovalcem. Poudaril je, da v načrtu ni govora o nekakem zgodovinskem centru v mestu ampak o področju A, ki ga je treba valorizirati, obnoviti ln sanirati. Načrt upošteva tudi vrednote, ki jih je treba ohraniti in zaščititi. Poudaril je nadalje, da načrtovanje ne pomeni kratitve svobode posameznikov, ampak jo še celo zaščititi ter citiral knjigo »Svoboda in
Po več kot peturni debati je občinski svet v Gorici v torek opolnoči z javnim glasovanjem odobril splošen urbanistični načrt, kot ga je izdelal rimski urbanist prof.
Piccinato po navodilih in smernicah občinskega odbora. Za načrt se je izreklo 21 svetovalcev KD,
PSI in PSDI, proti je glasovalo 6 liberalcev in misovcev, vzdržala pa sta se dva komunista, potem ko je dr. Battello tik pred glasovanjem izjavil, da so komunisti za načrt in njegovo takojšnjo izvedbo, ker se strinjajo z njegovimi glavnimi smernicami, vendar imajo še nekaj pomislekov v nekaterih podrobnostih, ki jih bo iznesel pri debati o podrobnostih.
Sejo je nekaj pred 19. uro otvo-ril župan Martina ter povabil svetovalce naj se v svoji debati držijo le splošnih obrisov načrta v i.jegovi celoti ter naj se ne spuščajo v podrobnosti, o katerih bodo lahko razpravljali ob drugi pr. liki, ko bo govora o podrobnem načrtu za posamezna področ ja. Nato je odbornik Lupieri pre-čital pklep odbora z dne 13. aprila 1965, s katerim so poverili o-dobritev načrta novemu svetu, ki je bil izvoljen pri poznejših volitvah.
Pri debati so zopet šli v napad liberalci, ki ga je otvoril odv.
Mayo. Za njim je Chiozza kritiziral načrt češ da predvideva porast prebivalstva na 85.000 prebivalcev v prihodnjih 30 letih kar se mu zdi pretirano. Njegov kolega inž.
Fornasir pa je takoj za njim trdil, da je načrt preozek, ker se lahko število prebivalstva dvigne tudi nad 85.000. Nato se je spustil v razne podrobnosti in tudi v protislovja.
Svetovalec PSDI Devetag je izjavil, da ima predložen načrt notranjo logiko in da je v skladu s po-trebami in zahtevami Gorice ter bo glasoval zanj.
Svetovalka Bonnes (KPI) je poudarila potrebo, da se določi pri izvajanju načrta prednostno lestvico za bolj važna dela in da bi naj, občina pri izvajanju načrta sodelovala tudi z upravo iz Nove Gorice.
Svetovalec dr. Battello (KPI) je poudaril, da se strinja z glavnimi smernicami načrta in želi njegovo takojšnje izvajanje, vendar pa ima še nekatere pomisleke glede podrobnosti v njem. Predvsem ni v njem dovolj jasnosti glede vloge in usode občinskega kmetij stva; dalje bi bilo potrebno napra. viti za njegovo izvajanje sporazum z drugimi občinami kot so Sovod-nje, Moša in Farra. Poudaril je tudi, da je treba ohraniti značilnosti predmestnih okrajev, kar je že pred njim poudaril tudi svetnik Zuccalli.
Proti načrtu se je izrekel miso-vec odv. Pedroni, ki je med dru-g n kritiziral lokacijo industrije v mestu (Ul. Aquileia) ter izjavil, da so odv. Sfiligoj in drugi umaknili svoje nasprotovanje glede industrijske cone na etnično mešanem področju.
Dr. Cian je za KD izjavil, da njegova skupina soglaša s predloženim načrtom, omenil pri tem tu. di načrt pokojnega arh. Fabianija ter polemiziral z liberalci. Tudi on se je izrazil proti integraciji avtonomnih skupnosti, kar bi bilo krivično in nečloveško.
Dr. Sancin Je za PSI poudaril da gre pri tem načrtu za problem bodočega razvoja mesta, ki ima naravno možnost proti jugu. Omenil je tudi položaj gradenj na desnem bregu Soče ter dodal, da so v načrtu jasno izražene misli glede ureditve industrijske cone. Vse skupaj pa ima vrednost le kot organska celota. Pri tem je treba
...............MII«........................................
načrtovanje« nekega nemškega avtorja. Glede izvajanja načrta se bodo držali prednostne lestvice, ki je tudi vključena v načrt. Prav tako se je izrekel za medobčinski načrt, predvsem s Sovodnjami, ker je regulacijski načrt osnova za bodoči razvoj in delo.
Zaključil je odbornik Lupieri, ki je poudaril, da bodo pri podrobnih načrtih za posamezna področja imeli vsi možnost, da sodelujejo pri njihovi izvedbi. Po nekaterih krajših izjavah, je nato sledilo glasovanje o katerem poročamo na začetku.
V zvezi z debato, ki se je razvila na seji prejšnji teden in o kateri pišemo v torkovi številki, svetovalec Rovis želi pojasniti, da v svoji debati z dr. Battelom z besedo »slavi« ni nameraval žaliti nikogar in še najmanj svoje slovenske prijatelje.
NA GORIŠKIH OBMEJNIH PREHODIH
V juniju je prekoračilo mejo v obeh smereh 626.000 oseb
S potnimi listi je potovalo 327.000 oseb, z obmejnimi propustnicami in drugimi dovoljenji pa 298.000 oseb
Po podatkih obmejne policije smo imeli v preteklem juniju na goriškem področju nadaljnji porast osebnih prehodov s prepustnicami in potnimi listi. V tem mesecu je prešlo mejo v obeh smereh na tem področju 626.410 oseb.
Od tega je šlo pri Rdeči hiši čez mejo 327.472 potnikov s potnimi Usti. Med njimi je bilo 296.012 italijanskih in 31.460 drugih državljanov. S prepustnicami in dvolastni-škimi dovoljenji se je okoristilo 298.938 ljudi od tega 181.061 italijanskih in 117.877 jugoslovanskih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji je šlo na drugo stran 3.941 italijanskih in 12.455 jugoslovanskih dvolastnikov, z navadnimi prepustnicami pa 175.462 italijanskih in 101.439 jugoslovanskih državljanov. S tranzitnim dovoljenjem je potovalo 3662 Jugoslovanov, z izrednimi prepustnicami pa 1658 ita-Ujanskih in 321 jugoslovanskih državljanov.
V primerjavi s preteklim majem je število prehodov naraslo za okrog 40.000, in sicer predvsem
liiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiintiiMiimiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniuiuiiMiiiiiuiiMniiiiiiiiMiiiiiiiiiiHnimmiMM
V	NEDELJO POPOLDNE NA TRGU SV. MARTINA
V	Doberdobu so uradno otvorili
dvojezično občinsko knjižnico
Država je zanjo prispevala 2 in pot milijona za knjige in opremo, občina pa je uredila prostore - Govor župana Jarca in ravnatelja goričke knjižnice dr. Manzinija
Preteklo nedeljo dopoldne ob 11. uri so v Doberdobu uradno otvorili občinsko knjižnico. Za to pri-Uko so se zbrali v poslopju, kjer ima knjižnica svoj sedež na Trgu sv. Martina krajevni predstavniki in druge osebnosti z Goriškega.
Omenimo naj med njimi poslanca Franca, pokrajinskega odbornika \Valtritscha, deželnega svetovalca Jarca, ravnatelja državne knjižnice v Gorici dr. Manzinija, ravnatelja muzeja s Kromberka dr. Marušiča, l(;i, je prinesel v dar nekaj lepih knjig, predstavnika knjižnice iz Nove Gorice Marjana Breclja, dalje., župana Jožefa Ceščuta iz Sovodenj, ter župan iz Fogliana in Romansa. Goste je sprejel domači župan Andrej Jarc, skupaj z odborniki, svetovalci in tajnikom Franzotom.
Ob tej priUki je imel župan govor v slovenščini in italijanščini.
Poudaril je pomen te nove kulturne ustanove v Doberdobu, ki je tudi prva dvojezična knjižnica na Goriškem. Zahvalil se je dr. Man-ziniju in sodelavcem, ki so prispevali za realizacijo te lepe zamisli in omogočili današnjo otvoritev.
2upan je zagotovil, da bodo knjižnico iz leta v leto izpopolnjevali z novimi knjigami, da bo zadoščeno vsem ljubiteljem knjige.
Zahvalil se je dr. Manziniju in podpredsedniku SKGZ dr. Sancinu, ki sta pomagala pri naročilu slovenskih knjig iz Jugoslavije.
Končno je povabil vse občane, zlasti pa mladino naj redno obiskujejo domačo občinsko knjižnico, ki jim bo koristila pri izvenšolski izobrazbi.
Po blagoslovu knjižnice je posl.
Franco prerezal trak ob vhodu «V imenu znanosti«. V precej veliki sobi, v kateri so ob dveh stenah namestili zložljive kovinske police s knjigami, ob eni steni slovenske in ob drugi italijanske, je goste in številne domačine pozdravil ravnatelj državne knjižnice iz Gorice dr.
Manzini. Poudaril je dejstvo, da je ta knjižnica dvojezična. Država je zanjo do sedaj prispevala dva in pol milijona lir. Slovenske kpjige so nabavili s posredovanjem državne knjižnice iz Gorice v Jugoslaviji. Realizacija te knjižnice, ki
Doberdobski župan A. Jarc na otvoritvi nove knjižnice v Doberdobu
je deveta občinska knjižnica na Goriškem, je važen dokaz konkretnega sodelovanja z jugoslovanskimi kulturnimi krogi in dokaz volje demokratične Italije za spoštovanje pravic slovenske narodne manjšine, po žalostni preteklosti, ko so fašisti tudi v naši pokrajini sežigali slovenske knjige. Dr. Manzini je zaključil s citatom iz Prešernove »Zdravljice« v slovenščini, ki naj bi bil vodilo tudi na kulturnem področju, da «... le sosed bo mejak«.
Omenimo naj, da šteje knjižnica že sedaj okrog 1000 knjig, slovenskih in italijanskih, za katere je prispevala država 1,8 milijona lir,
600.000	lir je prispevala za opremo in 120.000 lir za knjižničarko, za katero je občinska uprava imenovala domačinko Severino Peric. Knjižnica je urejena v prvem nadstropju občinskega poslopja na trgu, ki ga je občina obnovila. Dvoranica, ki ima tudi dve mizi in več stolov, bi lahko služila tudi za kul. turna predavanja in sestanke, za katere je najbolj primerna prav knjižnica.
Župan je nato povabil vse goste na županstvo, kjer jim Je občinska uprava pripravila zakusko. Ob prigrizku ln kozarcu vina se Je nato razvil med prisotnimi razgovor o kulturnih problemih in stikih.
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Šolski slugu je padel z vespo na trgu v Standrežu
Nesreče kosca iz Grojne, bolničarke iz Pevme in mizarja s Peči
Prejšnji večer ob 23. uri se je vračal 58-letni Fortunat Doles, ki stanuje v Standrežu, Kraška ulica 14 ter je zaposlen kot šolski sluga na slovenski šoli v Ulici Croce, z vespo po končanem delu proti domu. Na trgu v Standrežu pa je izgubil kontrolo nad vozilom in padel. Očividci so takoj poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Zdravniki so mu ugotovi-
li udarce po obrazu, zlom lične kosti in izgubo spomina ter so ga pridržali za 10 dni
Dobro uro prej so za 20 dni sprejeli na zdravljenje 57-letnega Petra Kraščka iz Grojne št. 5, ki se je porezal na levi nogi, ko je kosil travo blizu svojega doma.
Nenavadna nezgoda se je pripe tila včeraj okrog 11. ure 52-letni bolničarki Josipini Mavrič iz Pevme, Ul. Forte del bosco 18. Ko so hoteli bolničarji Zelenega križa zapreti vrata rešilnega voza.
so jo z vrati ranili na lasišču. Ker je pri tem dobila tudi pretres možganov, so jo pridržali v bolnišnici za 10 dni na zdravljenju.
delu se je ponesrečil nekaj Po 14. uri mizar Ludvik Cevdek s Peči št. 37. Ko j« stružil les pri podjetju Olivierl v Gorici, se je porezal na prstih leve roke. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v 10 dneh.
Prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh so nudili ob 13 50 včeraj tudi 27-letnemu Gabrielu Land t iz Bračana. Na delu pri podjetju La Giulia v Gorici, kjer dela kot karamelist, se je opekel na hrbtu desne roke.
Dopoldne nekaj po 8. uri pa je v Ul. della Barca v Gorici padel z motocikla 26-letni delavec Gian-franco Sandrin iz Tržiča. Z vozilom je zavozil s ceste ter se u-daril na medenici. Pridržali so ga na zdravljenju.
vega gastronomskega natečan, na meravajo sedanji organizatorji pripraviti še drugi in še bolj razširjen natečaj te vrste, katerega bodo še izboljšali in izpopolnili z izkušnjami, ki so si jih pridobili pri tem prvem tekmovanju.
s potnimi listi pri Rdeči hiši. še večji napredek pa je razviden v primerjavi z junijem lani, ko je bilo vsega 207.750 prehodov in so se ti v razdobju enega leta kar potrojili.
Gostota prometa po goriških ulicah
Mestni stražniki v Gorici so objavili rezultate o nadzorstvu prometa po goriških ulicah, ki so ga izvedli v preteklem aprilu. Zadnje tako nadzorstvo so izvedli septembra 1964.
Pri tem so ugotovili, da Je promet vozil najbolj živahen na križišču Ul. Roma in Crispi, ki mu sledi skoraj z enakim prometom križišče pred sodno palačo v Ul. Sauro . Aosta . XXIV maggio. Na teh križiščih so našteli povprečno po 150 vozil na uro.
Celotno število vozil Je manjše za okrog 10 odstotkov kot pred 20 meseci. Zmanjšalo se je število biciklov za 25 odst. in motociklov in skuterjev za 30 odst.; pač pa se je povečalo število avtomobilov, in sicer za 25 odstotkov. Tovomi-ški promet je ostal na enaki višini.
Izgubij«*no. najdeno
Na poveljstvu mestnih stražnikov v Gorici, v Mazzinijevi ulici št. 7/IL hranijo naslednje najdene predmete:
Naočnike za sonce in za vid. ženski in moški pullover, zapestno uro iz dragocene kovine, žensko in moško kolo, vsoto denarja, ciklomotor, moški klobuk ln štiri denarnice z denarjem.
Kdor lahko dokaže, da Je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu.
Menični prolesli
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice Je bilo v gor;-ški pokrajini v prvi polovici meseca junija 760 meničnih protestov. Od tega jih Je bilo v Gorici 305, Tržiču 218, Ronkah 50, Gradežu 38. Krminu 30, Škocjanu 25, Zagraju 23, Grad.Ski 23, Turjaku 10, Doberdobu 5, Foglianu 5. Farri 4, Marianu 4, Romansu 4, Sovodnjah 4. Staran-canu 3, Villessah 2, St Petru ob Soči 2, Moraru 2. Moši 1, Steverja-nu 1 in Slovrencu 1.
Davčni seznami na ogled na goriškem županstvu
Goriško županstvo sporoča, da je od 7. do vključno 11. t.m. na protokolnem uradu županstva na vpogled seznam prve serije za leto 1966 za naslednje davke:
Razni obč^ki davki, državni davki, prispevki direktnih obdelovalcev, socialni prispevki kolonov In spolovinarjev, socialne dajatve zdravnikov in geometrov, pokrajinska davčna doklada, ter socialne dajatve trgovcev in obrtnikov.
Te davke bo treba začeti plačevati prihodnjega avgusta. Proti morebitnim nepravilnostim pri vpisu se prizadeti lahko pritožijo.
Dr. Battello vložil resoluciji o avto cesti
Občinski svetovalec KPI eti Ne-reo Battello je poslal županu občine Gorica Martini resolucijo a ! odcepku avtomobilske ceste Villes-! 3e - Gorica, o kateri se bodo imeli pravico izjasniti vse skupine v občinskem svetu. Svetovalec v uvodu ugotavlja, da so na shodu o avta cestah v Vidmu ugotovili nujnost izgradnje tega odseka, velikega po-mena za goriško gospodarstvo, tet obsoja nasprotna si stališča v občinskem odboru, kjer je PSDI predlagal drugo alternativo. Zaradi takšnih stališč se zavlačuje takojšnja uporaba finančnih sredstev, ki jih je dala na voljo dežela Svetovalec predlaga, naj odbor pri osrednjih ln deželnih predstavnikih oblasti doseže takojšnjo odobritev načrta ter takojšnje njegovo uresničevanje. kar bi moglo blagodejno vpit vati tudi na gradbeno dejavnost.
VESTI IZ TRŽIČA
Priprave za poletni festival pesmi
Pod pokroviteljstvom EPT in ob sodelovanju občinske uprave iz Tržič« .Pro loco. CRA-CRDA itd. so v Tržiču in v Gradežu v polnem teku priprave za festival poletne pesmi, ki bo 27. avgusta v Gradežu. Prijavilo se je že 63 konkurentov in ocenjevalni odbor bo izbral za semifinale 20 pesmi. V Tržiču bodo priredili dva izbirna koncerta.
Pri cestni nesreči se je poškodovala 6-letna Cinzia Auber iz Vižovelj pri Sesljanu. V tržiški bolnišnici so ji nudili prvo pomoč zaradi udarca v glavo, na čelu in odrgnjen] na desni nogi. Okrevala bo v 7 dneh.
Danes razdelitev nagrad gastronomskega tekmovanja
Danes bo v prostorih gostilne «Ai ponte« v Gradiški uradna razdelitev nagrad in odlikovanj v okviru prvega gastronomskega tekmovanja, ki ga je organiziralo pokrajinsko turistično združenje (EPT) ob sodelovanju pokrajinske zveze trgovcev In drugih. Na svečanost so povabili vse udeležence tekmovanja in predstavnike oblasti
Natečaj so zaključili že prejšnji teden. Prvo nagrado, zlato kolajno ln 50.000 lir so prisodili gostimi «A1 ponte« iz Gradiške, ki jo vodi Bruno Bean; drugo nagrado, srebrno kolajno ln 30.000 Ur, prečne restavracija »Lombardia« iz Tržiča, ki Jo vodi Melchlore Peiosl; tretjo nagrado, bronasto kolajno in 25.000 lir, so prisodili restavraciji «A1 corso« iz Gorice, ki Jo vodi Val-neo Pontoni.
Razsodišče Je ugotovilo, da se Je vseh 12 konkurentov dobro pripravilo na tekmovanje in da je bila razlika v točkah med njimi zelo majhna. Kot je bilo že prej določeno, bodo vsem tekmovalcem podelili posebno diplomo in po 20.000
lir v gotovini kot nagrado za ude- Visokogorsko turo na Rombon nad ležbo. Pri tekmovanju so dali svo- Bovcem (220« m) priredi SPD v ne-jo oceno tudi klienti, vendar Je bi- delJo 10- trn. za udeležence z lastni-la njihova ocena samo posvetoval- m' prevoznimi sredstvi. Odhod Iz Go-npon 7r>(ičata	rlce v *8<xinjih Jutranjih urah. Po-
nega značaja.	drobnejše informacije na sedežu SPD
Zaradi dobrega uspeha tega pr-1 v Ul. Ascoll l-l.
Poškodovan poltovornjak med nevihto v Standrežu
Včeraj dopoldne okrog 11. ure je 39-letni Izidor Beltram iz Ul. Sv. Mihaela v Standrežu vozil po Ul. Tabaj poltovornjak volkswagen GO 26609. Prav takrat je divjala nevihta in veter Je polomil električna droga, ki sta padla na njegovo vozilo. Pri tem sta drogova povzročila nekaj škode na karoseriji vozila. Na srečo pa je ostal Beltram nepoškodovan.
Gorica
VERDI. 17.30: «Lilith». W. Beatt: in J. Seberg; črnobeli film, mls dini pod 18. letom vstop p repov« dan.
CORSO. 17.15 «Vagone letto per a: sassini«. I. Montand ln S. Signc ret; francoski črnobeli film. mla dinl pod 18. letom vstop prep«, vedan
MODERNISSIMO. — Zaprto.
VITTORIA. 17.30: »Tre indlvidu: tanto odio» i. Lindfors in Riti Gam; angleški črnobeli film, mla dini pod 18. letom vstop prepove dan. Zadnja predstava oo 22
CENTRALE. 17.15-21.30: «Pel!e d oca«. R. Hosseln in C. Rouve! italijanski črnobeli film, rnladin pod 14. letom vstop prepovedan
Tržič
PRINCIPE. 18.—22.: «La pištola pe un vile«. M. Murals in G. Hunter barvni kinemaskopsk! film.
EXCEL8IOR. 17.30—22.: »Tutti ir sleme appassionatamente« J. An drews; klnemaskope v barvah
AZZCRRO. 18.—22.: »Stlegoni il tlght« Dokumentarni kinema skopski film v barvah.
R on tre
RIO. 19,—22.: «Le De 'e iamiglie« A. Girardot in S. Milo
EXCELSIOR. - Zaprto
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je od ta v Gorici lekarna ORr.SVO* LETTI na Travniku, tel 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici naj jo temperaturo 26,5 stopinje 13.40, najnižjo 17,4 stopinje ob url; povprečne dnevne vlage je I 75 odstotkov, dežja je padlo i
ODBOJKA
KONEC SEZONE
Domače ekipe na vseh frontah
Disciplina prvi pogoj za nadaljnje uspehe Oktobra začetek v prvi ženski ligi
Prejšnji teden je padel zastor nad zadnjim dejanjem letošnje italijanske odbojkarske sezone: v Florenci je v dodatni tekmi proti Minel-liju osvojila Max Mara La Torre že drugič zaporedoma naslov državnega ženskega prvaka, potem, ko je zmagala s 3:0 (4, 7, 13).
Ker je odbojka najbolj razširjen 1 sl
šport med slovensko zamejsko mladino, športno združenje Bor pa eno izmed najbolj aktivnih društev v tej disciplini v vsaj Italiji, je prav, če si na kratko ogledamo letošnji obračun slovenskih odbojkarskih e-kip v Italiji.
Naša športna društva so bila prisotna v raznih prvenstvih vseh stopenj, od naraščajnikov, pa tja do prve lige. Začnimo naš pregled pri najmlajših. Naraščajniško prvenstvo je odbojkarska zveza letos priredila prvič. Pet slovenskih ekip med skupnim številom osmih udeležencev najlepše kaže popularnost odbojke med našimi najmlajšimi.
Naj lepše možnosti za uspeh je Imela goriška Olimpija, ki pa Je poslala v Trst na finale tehnično slabo pripravljeno moštvo, ki bi od boljši pripravi lahko z istimi igralci doseglo mnogo več, kot tretje mesto. Mladi igralci Bora so se tu di uvrstili v finale, vendar ne toliko po zaslugi svojih sposobnosti, kolikor zaradi malomarnosti na-brežinskega Sokola, ki je povsem nepotrebno zapravil svoje možnosti, ki niso bile majhne. Moštvo Izrednih potencialnih možnosti je bazoviška Zarja, toda potrebuje še precej vigravanja in samodisc pline. Breg je tehnično še na nizki stopnji, vendar ima zelo obetaioče elemente.
Med mladinci ima trenutno najboljšo ekipo v naši deželi Bor, ki se je tudi uvrstil v meddeželno fazo tekmovanja, toda tam je bil zaradi dokaj čudnih mahinacij vodstva tega tekmovanja izločen. V Trstu ima med našimi društvi precej obetajočih mladih sil Kras, v Gorici pa Olimpija.
V	tretji ilgl Je letos branil prvič naše manjšinske barve zgoniški Kras. Moštvo je — glede na svojo neizkušenost — opravilo zadovoljivo prvenstvo. Vendar pa Je bolj kot končna uvrstitev značilno za to e-kipo, da je odigrala nekaj odličnih tekem, kar Jasno kaže, da ima še-sterka Krasa še velike možnosti in rezerve notranjega potenciala, katerega bo moral trener le sprostiti. Ce bi Kras ne imel nekaj hudih in nepredvidenih spodrsljajev — pa tudi neopravičljivih — bi že letos zasedel na lestvici precej višje mesto.
V	2. ligi Je imel Trst edinega predstavnika v Boru, ki Je letos nastopal s spremenljivo srečo. Ekipa ni zaigrala tako uspešno kot lani, toda to gre na rovaš raznih činiteljev. Po dolgoletnem zaporednem kakovostnem vzponu je moštvo zajela kriza, kateri nobena ekipa ne uide. Nadalje je bila letos tudi konkurenca precej ostrejša od lanske. Ne moremo pa tudi mimo dejstva, da vsi igralci niso vedno dali od sebe vsega, kar bi morali. Ekipa bi se morala pač sporazumeti glede koncepta svojega nastopanja: če je njen cilj bolj ali manj le ta, da fantje Igrajo ter se z igro razvedrijo in krepijo, torej nastopajo nekako bolj rekreativno, potem lahko stopajo tudi po dosedanji poti. V kolikor pa seveda nameravajo v prihodnji sezoni osvojiti zanje povsem dosegljivi cilj: vstop v prvo ligo, potem bi morali seveda značaj svojih priprav povsem spremeniti. Predvsem količina dosedanjih treningov v tem primeru ne more zadovoljiti, razen tega pa bi bilo treba vnesti v svoje delo precej več hotene zavestnostl, volje, žrtvovanja in odpovedi, pa tudi sa-
modiscipline. Z vsem tem borovcem prva odbojkarska liga letos ne bi smela ostati nedosegljiva.
Pri dekletih so imela naša društva v preteklem prvenstvu dve ekipi v drugi in eno v prvi italijanski ligi.
V drugi ligi sta bila tako Bor «B» kot Breg novinca. Igralke Bora, ki so letos trenirale pod novim tehničnim vodstvom Franka Viteza, so zasedle na koncu prvenstva četrto mesto na lestvici, kar je vsekakor zadovoljiv uspeh. Ekipa bi se lahko uvrstila še precej višje, če bi zaigrala bolj napadalno. Nerazumljivo je, da igralke, ki na treningih tolčejo, na tekmah v napadu odpovedo, še-sterka je v obrambi še premalo gibčna, kljub temu pa je tukaj boljša kot v napadu. Ker so vse igralke — za odbojkarice — dokaj nizke, bodo morale nadomestiti pomanjkanje telesne višine z večjo dinamiko in napadalnostjo. Le s tem si bodo odprle pot do še boljših storitev.
Druga ekipa v tej skupini Breg, je bila ob koncu prvenstva predzadnja. Nadja Kriščakova, ki ekipo trenira, je imela s šesterko dokaj težko delo, saj je bila osnovna priprava te ekipe tik pred začetkom prvenstva dokaj elementarna. Nastopa te ekipe zato ne sinemo oceniti toliko skozi očala tehničnih možnosti, kolikor tega, da ji Je prvenstvo služilo kot sonda, kot zbiranje skušenj. Vsekakor pa je v ekipi nekaj elementov, ki bodo lahko v 2. ligi dostojno branili ime Brega.
Prva ekipa Bora Je v 1. italijanski ligi opravila svoje krstno prvenstvo povsem zadovoljivo. Borov-ke so šle v prvoligaški boj s skromnimi ambicijami: ostati v ligi. To nalogo so že predčasno izpolnile, vsaki italijanski ekipi so odvzele po en set — tudi državnim prvakinjam — poleg nekaj slabih, pa so pokazale tudi več sijajnih tekem. Ekipa se je letos dopolnila z novimi mladimi elementi, ki bodo vsekakor razbremenili starejše i-gralke, ki so toliko let požrtvovalno nosile same zastavo ženske odbojke v Trstu. Borovke so letos odigrale začetni del prvenstva slabo pripravljene, ker jih je vstop v 1.
ligo presenetil. Odlična srečanja proti koncu prvenstva pa so pokazala, da ekipa — čeprav nima visokih napadalk, kot ostale italijanske ekipe — še ni povsem izčrpala svojih možnosti. Zlasti se bo morala trdo pripraviti na prihodnjo sezono, ki se bo začela v oktobru in novembru in to v razširjeni ligi. število članov so namreč povišali nsy deset, in sicer: Max Mara la Torre, Minelli, Cabassi, Palermo, Virtus Ravenna, Bor, Sestese, AGT, Virtus Modena (ex Muratori) in Bergamo,
Za zaključek pa priobčujemo še končno lestvico tega prvenstva: Max M.	La	Torre 14	13	1	38:11	26
Minelli	14	13	1	41:10	26
Cabassi	14	10	4	34:24	20
FARI Palermo	14	6	8	21:33	12
Virtus Ravenna Bor Sestese AGI Gorica
14
14
14
14
5 9 20:31 10 4 10 20:34 7 3 11 22:35 6 2 12 8:35 3 T, O.
Ron Clarke — po včerajšnjem rekordu na 5000 m ponovno daleč pred vsemi
JABRAMJC
Tradicionalna transjadranska regata italijanskih in jugoslovanskih jadralcev se bo letos začela 2. avgusta v Splitu. Iz Splita bo predvidoma štartalo 25 posadk. Do Trsta bodo čolni prepluli približno 330 milj.
ATLETIKA
PRIPRAVE VELESIL NA EP
Rekordi in kolajne v načrtih Poljske
Napredek Komarja in Jaskolskega - Radenski ima konkurenta na 400 m - Med ženskami v ospredju Kirszenstein
Poljska z vso resnostjo pripravlja svojo atletsko vrsto, ki bo nastopila na letošnjem evropskem prvenstvu v Budimpešti. Velik razmah, katerega je ta šport doživel na Poljskem je omogočil, da so se kadri pomladili ne da bi kvaliteta padla.
Do sedaj se Poljska še ni pred-avila z vso svojo močjo. N Ji jsl atleti so nastopali najv doma in niti na Memorialu Kuso-cinskega ni nastopila vsa elita.
m, kar je druga najboljša znamka na svetu. Med istim tekmovanjem je atlet z malenkostnim prestopom dosegel tudi 17 m, kar pomeni, da je zmožen svetovnega rekorda.
Da Poljaki resno mislijo na re korde in istočasno tudi na kolajne na evropskem prvenstvu je gotovo. Zanimiv je predvsem razvoj troskoka pri njih. Svetovni prvak Schmidt se je letos sredi maja težje poškodoval, izguba takega a-sa pa ni veliko vplivala na rentabilnost v tej panogi. 26-letni Jan Jaskolski je bil kar 5 let potrpežljiv «večni drugi« za bolj znanim rojakom, letos pa je prišlo menda njegovo leto. Doslej je skakal vedno zelo dobro in višek dosegel v začetku junija ko je na domačem tekmovanju dosegel kar 16,76
IHimHllllllllliiiliiiMiiiinillllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIinilllllMIIIIIIIMilMliiiiiMiiiiiiiiiiiitiiJiiHiitlllHIIIlIftllllllllllllllllllllHIItltllMIIIIMIIIIIItlllllllMIMIII
KOUSARSrVO
TOUR DE FRANCE
Premoč Spancev v 15. etapi
Danes prvi vzponi na Alpe - Amaterji počivajo
španski kolesarji so dosegli na 15. etapi Toura velik uspeh. Po 205 km od Vals les Bainsa do Bourg d’Oissansa je prvi prispel na cilj Otano, rojaka Galera in Jimenez pa sta imela več kot 2 minuti in pol zamude. Splošna lestvica se po današnji etapi na vrhu ni spremenila, zanimivo pa je, da Je Poulidor tudi na 15. etapi, ki je bila na koncu precej naporna za celo minuto prehitel Anquetila. Danes bodo kolesarji vozili čez prve alpske vrhove in možne so temeljite spremembe na lestvici. Vrstni red 15. etape:
1.	Otano (šp.) 5.46’50"
2.	Galera (šp.) z zaost. 2’34”
3.	Jimenez (šp.) isti čas
8. Poulidor (Fr.) 3’22”
12. Kunde (Nem.) 3’54”
24. Anquetil (Fr.) 4’23”
Splošna lestvica po 15. etapi:
1.	KUNDE (Nem.) 79.27’55”
2.	Janssen (Hol.) z zaost. 31”
3.	Aixmar (Fr.) 58”
4.	Mugnaini (It.) 219”
7. De Rosso (It.) 3’33”
10. Poulidor (Fr.) 512”
13.	Altig (Nem.) 6’06”
14.	Anquetil (Fr.) 6’20”
* • *
Italijan Albonetti Je z naskokom 13' zmagal na peti etapi amaterskega Toura. 203 km dolgo pot od Pri-vasa do Bourg d’Oissans Je prevozil v 5 urah, 36’40”. Drugi je bil rojak Denti, tretji Spanec Canet, četrti pa Dolman (HI.). Slednji si Je tudi krepko opomogel v splošni lestvici in ima sedaj le 7’ zaostanka za ru-
meno majico, katero še vedno brani Anglež Hill.
Splošna lestvica Je naslednja:
1.	Hill (VB) 21.12’27”
2.	Dolman (Hol.) z zaost. 7”
3.	Beugels (Hol ) 19”
4.	Denti (It.) 37”
5.	Benfatto (It.) 1'43”
* * *
Danes sta bili prevoženi dve etapi dirke po Srbiji. V prvi je na progi od Banje Koviljače zmagal Romun Suču, v drugi od Novega Sada do Beograda pa je bil prvi Poljak Ke-gel. V splošni lestvici je po petih etapah prvi Romun Suču, Italijan Toschi, ki je pa vodil po tretji etapi je komaj šesti. V ekipni lestvici Je prišla na prvo mesto ekipa iz
Zaradi diskvalifikacije zapravljeno leto misli nadoknaditi tudi metalec krogle Komar. Že v samem začetku je ta orjaški atlet dokazal, da bo kmalu presegel evropski rekord Angleža Rovveja. Imel je malo smole. Ko je bil v najboljši formi je novo znamko dosegel Madžar Varju, poljski atlet pa ni hotel preveč zaostati in še sam presegel staro znamko z 19,61, kar je bilo le 1 cm manj od svežega rekorda. Skupno z madžarskim rivalom je Komar trenutno edini evropski metalec sposoben metov nad 20 m in morda bomo to znamko dočakali prav med neposrednim dvobojem obeh atletov v Budimpešti.
Vesele so novice tudi v sprintu na 400 m. Poljska ima že zrelega specialista v Andreju Badenskem, ki je tudi najboljši v Evropi, letos pa je mladi Badenski dobil še mlajšega rivala, ki ga lahko v taki meri nadomesti, da tudi sam zmaga na evropskem prvenstvu. Novo ime je 21-letni Gredzinski. Lani je imel najboljši čas 47”5, letos pa je že dosegel 46”8, 46”2 in 46”5. Gredzinski ni samo mlad. Ima tudi rutino in najboljše čase je dosegel prav proti Badenske-mu (46”2) na memorialu Kuso-cinski, z 46”5 pa je podpisal tudi zmago na memorialu bratov Zna-menskih v Odesi. Pravi sprinterji na 100 .in 200 m, mislimo na Ma-niaka in Dudziaka, še niso dosegli višek forme, 400-metraši pa so že na mestu in Poljska ekipa ima že sedaj'-daj več možnosti uspeha v štafeti na EP.
kolajne potegovala tudi zaprekaši-ca Bednarek (20 let), ki je letos že pretekla progo 80 m v 10”7.
Prvi skupni napor moške in ženske reprezentance bo 16. in 17. julija v ZDA, kjer se bo v Berkeleyu pomerila z Američani.
BRUNO KRIŽMAN
SALINA, 6. — Možno je, da svetovnega rekorda v deseteroboju, katerega je dosegel Bill Toomey ne bodo priznali, ker je med skokom v daljino veter pihal atletom v hrbet s hitrostjo več kot 3 metrov na sekundo, medtem ko mednarodna pravila dopuščajo samo dva metra.
* * •
Jutri se bo začelo v Firencah letošnje italijansko prvenstvo v atletiki za moške in ženske. Prvenstvo bo na prenovljeni stezi občinskega stadiona. Prijavljenih je 500 atletov. Od boljših ne manjka nihče. Tekme bodo zjutraj in popoldne.
Ljubljane, Bologna pa je druga.
PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM
Italija Danska 4:0
Goli: Mazzola 3, Rivera I
KOPENHAGEN, 6. — V zadnji tekmi pred odhodom na svetovno prevnstvo je Italija danes z lahkoto odpravila izbrano moštvo Danske s 4:0, potem ko je prvi polčas zaključila s tremi goli prednosti. Italijani so šli v napad takoj po sodnikovem žvižgu. V 4’ je Rivera podal žogo Mazzoli, ki je izkoristil negotovost obrambe in vratarja in dosegel prvi gol. Tri minute kasneje sta bila v napadu ponovno Rivera in Mazzola. Slednji je lepo preigral vratarja Niel-sena in rezultat povišal na 2:0.
Danci so skušali izvesti nekaj akcij. Prišli so do roba kazenskega prostora, njihovi streli pa so bili razen nekaj izjem, ko se je Albertosi lepo izkazal, precej netočni. Danci so dalj časa napadali, vendar brez odločnosti in v protinapadu je v 35’ ponovno do zadetka prišla Italija po zaslugi Rivere. V prvem polčasu so Dan-
ci izvedli še nekaj nevarnih akcij, pred vrati pa so se zmedli.
V drugem polčasu so sprva prevzeli vajeti v svoje roke Danci, Italijani pa so se polagoma otresli pritiska in v 28’, je Mazzola postavil končni rezultat 4:0.
Postava Italije: Albertosi, Bur-gnich, Facchetti, Rosato, Salvado-re, Fogli, Ferani, Lodetti, Mazzola, Rivera, Pascutti.
SP leta 1974 v Zah. Nemčiji
LONDON, 6. — Izvršni odbor mednarodne nogometne zveze Je sporočil, da bo svetovno prvenstvo leta 1974 v Zahodni Nemčiji. Prvenstvo 1970 bo v Mehiki, baje pa je za leto 1978 že postavila kandidaturo Argentina.
MEDNARODNI NOGOMET
LONDON, 6. — Sovjetska reprezentanca Je danes prispela z letalom v London in nato nadaljevala pot v Newcastle. Vodja delegacije Leonid Nikomov Je zanikal vesti, češ da vratar Jašin ni popolnoma zdrav. Nikomov je izjavil, da je Jašin igral pred nekaj dnevi na švedskem in da ga je treba še vedno smatrati za prvega vratarja.
LONDON, 6. — Britanska kraljica Elizabeta bo prisostvovala otvoritveni svečanosti svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo v ponedeljek 11. julija. Kraljici bodo tudi predstavili igralce reprezentance Anglije in Urugvaja, ki bosta odigrali prvo srečanje.
LONDON, 6. — Organizacijski odbor je sporočil, da so do sedaj prodali za 1.177.000 funtov šterlin-gov listkov, kar predstavlja 65 odstotkov vseh razpoložljivih mest. Razprodana je pa finalna tekma, ki bo 30. julija.
* * •
LONDON, 6. — Da 'bi preprečila ostro igro Je mednarodna nogometna zveza imenovala posebno komisijo, ki bo vsak dan pregledala poročila sodnikov in uradnih
delegatov in nemudoma ukrepala proti krivcem. Možna bo tudi diskvalifikacija cele ekipe, ki bi se «izkazalav> s posebno grobo igro.
• * *
OBERHAUSEN, 6. — Zahodno-nemškega kanolerja Erharda so novinarji vprašali, kaj meni o nemški ekipi na svetovnem prvenstvu. Kancler Je povedal, da je po njegovem mnenju enajsterica zelo močna in da se bo uvrstila najmanj v polfinale. Na vprašanje če je dal sam potrebna navodila trenerju Schoenu je Erhard dejal: «Moje nogometno znanje ni tako veliko.« * * •
LONDON, 6. — 22 igralcev urugvajske reprezentance si je danes ogledalo stadion v Wembleyu, kjer bo odigrana prva tekma prvenstva. Trener Viera je izjavil, da ima največ možnosti za osvojitev naslova Anglija.
* * •
LONDON, 6. —- Madžarska napadalca Albert in Bene sta se poškodovala med prijateljsko tekmo s holandsko «Sparto». Prvi bo verjetno do prve tekme okreval, Bene pa bo mogel verjetno gledati tekme iz tribune. Poškodovana napadalca bosta zamenjala Molnar in Tichy. Trener Baroti je izjavil, da bo odsotnost Alberta in Beneja veliko vplivala na rentabilnost enajsterice, katero je že dve leti skrbno pripravljal.
Med metalci se poleg Komarja odlikujeta še dva kopjaša. 33-letni Sidlo bo menda moral tudi letos nastopiti v vlogi enega favoritov, vloga ki mu nikakor ne leži, ker mu je na važnih tekmovanjih že večkrat spodletelo. Sidlo je že nekajkrat vrgel čez 80 m in največ skoraj 83 m. Boljši od njega je po rezultatu mlajši Nikiciuk, njegova rentabilnost pa ni enaka Si-dlovi.
Važna karta bo na evropskem prvenstvu tudi skakalec v daljino Stalmach. Normalno dosega sedaj okoli 7,80 m, do prvenstva v Budimpešti pa bi morali biti njegovi skoki vsaj okoli 7,90 in morda tudi 8 metrov. Skakalec v višino je prebolel vse poškodbe in se bliža rentabilnosti iz leta 1964, Do sedaj je skočil največ 212 cm. Močno je napredoval v skoku s palico Butscher, ki je že preskočil 495 cm.
V ženski konkurenci je največ dosegla Irena Kirszenstein, ki pa ni še dosegla višek sezone. 100 m je na primer pretekla v samo 11”4, v daljino pa je skočila največ 6,39 m. Njena največja tekmica Ewa Klobuchovvska je bila dalj časa poškodovana in bo začela tekmovati komaj v teku tega meseca. Na evropskem prvenstvu se bo za
RIM, 6. — Italijanska zveza je sklenila razširiti prvo žensko ligo od dosedanjih 8 članov na 10. Goriška AGI, ki bi morala izpasti iz prve lige bo tako lahko igrala med najboljšimi tudi v prihodnji sezoni.
ZDA za Poljsko in Sov. Zvezo
Ameriška atletska reprezentanca bo imela 16. in 17. julija v Berke-leyu dvoboj s Poljsko, 23 in 24. julija pa bo v Los Angelesu tako pričakovano srečanje s Sovjetsko zvezo.
Ameriška reprezentanca bo nastopila z naslednjim atleti:
Moški:
100, 200, 4x100 m: Green, HineS, Busby, Anderson, Smith (če bo okreval), Plummer.
400, 4x400 m: Evans, Lewis, Freyi Mattews, Crook.
800 m: Farrel, Nelson.
1500 m: Ryun, Burleson.
5000 m: Young, Smith, Lindgren (če bo kreval).
10.000 m: Smith, Mills, Lingren.
110 m zapreke: Davenport, Shy.
400 m zapreke: Miller, Vanderstock. 3000 m steeple: Traynor, Barrus, Višina: Burrell, Hartfield.
Daljina: Boston, Mays.
Palica: Seagren, Wilson.
Troskok: Walker, Horn.
Krogla: Matson, Steinhauer.
Disk: Oerter, Babka.
Kladivo: Burke, Connolly.
Kopje: Rad, Tushaus. ženske:
100, 200, 4x100 m: McGuire, ThyUfc Ferrell, Debusk.
400 m: Cook, Stoneback.
800 m: Cook, Mannlng.
80 m zapreke: Sherrard, Davis. Daljina: White, Watson.
Višina: Montgomery, Baskerville. Krogla: Graham, Moseke.
Disk: Moseke, Wyatt.
Kopje: Bair, Friedrich.

MILAN, 6. — zaradi dežja so prekinili državno prvenstvo na dirkališču Vigorelli,

TRST v*ale xx Settembre IH tel. 96016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLA Tl /Dl SREBRNI OKRASNI PREDMETI
carpani
i
Viale XX Settembre 32 Trst, tel. 41222-95370 ,
Popolna izbira ploščic za oblogo sten in za polaganje podov - enobarvnih, dekoriranih in artističnih
Z DIAPOZITIVI PRIKAZUJEMO I OPREMO KOPALNIC, PREDSOB 1 IN KUHINJ	j
☆
ARETTA
ULTRA T H1N
med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo « L A CLESSIDR A> Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT Prodaja .na veliko in drobno FVPnnT Velika izh,ra zlatnine po tovarniških cenah! *'**' ‘ Izreden popust — Garancija —
sn«;«98t;;jjlEK;fiffi3iSiii;38roaia:-iinatiiiH-tt:3i;i:-;Hii;SSSS;:i;;:i;Si3:S:ai::::::ii;ii;i:i;i:Hni^	.......::f
JURIJ KOROUKOV
24.
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
vstopil je bil v japonsko protimilitaristično skupino in Osaki se je takoj zaustavil ob njem, ko je nastala potreba poslati v Mandžurijo zanesljivega človeka.
Sedeli so v troje v kitajski restavraciji francoskega sektorja mesta. Kavai je rekel:
«Strinjam se s potovanjem, toda ne za dolgo, za nekaj mesecev. Naš tednik se zanima za nekakšno takšno potovanje. To pa je ugodno s slehernega stališča.«
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Vstopila je Agnes in poprosila moška, naj namestita mizo. led večerjo je Richard spet pripovedoval o tistem, kar je bil idel v Mukdenu.
Ko je Sorge vozil Hosumi Osaki j a nazaj do Vrtnega mostu, ; spet začel govoriti o problemu, ki ga je vznemirjal.
((Poslušajte, Osaki-san, povejte mi, kdo od zanesljivih ljudi i lahko zdaj odpotoval v Mandžurijo? Mi moramo vedeti vse, ar se tam dogaja.«
«Tudi jaz sem mislil na to. V mislih imam nekega člo-eka. Ce se bo strinjal, bova prišla skupaj.«
Na naslednji sestanek je prišel Osaki skupaj z nekim Ja-oncem, ki ga Richard ni poznal. Hosumi ga je predstavil — eikiti Kavai, dopisnik «Sanghajskih novic«, ilustriranega ted-ika, ki je izhajal na Kitajskem v japonščini.
Havai je bil videti čisto mlad, čeprav je bil takrat star recej čez trideset let. Suh In manjše rasti je vzbujal videz amozaupanja vase, njegove, malce utrujene oči pa so bile ozorne in zamišljene. Kavai je že nekaj let živel v Šanghaju,
O podrobnostih so se pogovarjali o avtomobilu, Sorge je sedel za volanom, Kavai in Osaki pa zadaj.
«V Mukdenu pa,» je rekel Osaki, «dela kot dopisnik Asa-hija neki moj dober prijatelj, piše se Takeuči. Je, tako bi rekel, v prijateljskih stikih z načelnikom štaba kvantunške armade polkovnikom Itagakijem. Tudi Jaz ga malce poznam, eden izmed aktivnih voditeljev oficirskega združenja «Višnja» Je, ali po Japonsko «Sakura-kai». To združenje zbira okrog sebe pristaše najodločnejših akcij v Mandžuriji. Prepričan sem, da je njihova skupina spravila s poti maršala Can Co Lina, Doi-harovo vlogo pri umoru pa itak poznata.«
Sorge je pozorno poslušal Osakija, Doiharovo vlogo poznajo In v svojih rokah držijo niti zarot. Boriti se proti njim pomeni odkrivati načrte japonske soldateske. V tem je naloga! Vendar pa Richard smatra, da je v boljšem položaju — sicer še ne pozna njihovih skrivnosti, ona dva pa, Itagaki in Doi-hara, ne smeta vedeti in tudi nikoli ne smeta izvedeti, da obstaja «Ramzaj».
Hosumi Osaki Je predložil odličen načrt. Bistvo načrta je bilo v tem, da bi se Kavai srečaval s Takeučijem in prejemal od njega potrebne informacije. Srečanja japonskih novinarjev ne bodo vzbujala dvomov. Kar zadeva Takeučija, bo ta, kot prej, ohranjal dobre odnose z načelnikom štaba polkovnikom Itagakijem in se bo potrudil, da si bo osvojil njegovo popolno zaupanje.
Svoja poročila mora dopisnik «šanghajskih novic« poši-
ljati na zasebni naslov — železniškemu uslužbencu, s katerim se je Osaki dobro poznal.
Richard se je strinjal s predloženo varianto, samo dopolnil jo Je: istočasno z informacijo naj bi Kavai poslal še dopisnico kaki drugi osebi. To naj bi bilo znamenje, da je Kavai poslal pismo iz Mukdena. Ce bi pismo zadržali, bi morali biti previdni. Sam Osaki pa ne sme hoditi po pisma, za to bi bil potreben drug človek.
Bilo je ob koncu oktobra, ko je Kavai Teikiti odpotoval v Mukden po Johnsonovem ukazu Minil je samo mesec dni, odkar se je bila začela okupacija Mandžurje, a zaupni človek Richarda Sorgeja je že prejemal informacije od... načelnika štaba kvantunške armade.
Prvo pismo, ki so ga prejeli od Kavaia, je kazalo, kako resen značaj so začeli dobivati dogodki v Mandžuriji. Kvan-tunška armada je bila v vojnem stanju, razširjala je okupacijsko cono in se pomikala proti mejam Sovjetske zveze in Mongolske ljudske republike. Poveljstvo kvantunške armade se je obrnilo na vlado s predlogom, naj v Mandžuriji ustanovijo samostojno armado, neodvisno od Kitajske. V Tokiu so predlog z odobravanjem sprejeli. Poveljnik, general Honsio, se je neprestano posvetoval s predstavniki japonskega generalnega štaba In odposlanci vojnega ministra, generala Arakija.
Po prvem poročilu od Kavaia dolgo ni bilo vesti — niti pisem, niti opozorilnih dopisnic. Vse se je malo kasneje pojasnilo — načelnik štaba kvantunške armade Itagaki je na skrivaj zapustil Mukden In Kavai je ostal brez vira informacij. V naslednjemu, obširnemu pismu, je bilo priloženih nekaj časnikarskih izrezkov. V njih so poročali o ugrabitvi bivšega kitajskega cesarja Puja, zadnjega cesarja cinske dinastije. Pu je bil star pet let, ko ga je revolucija vrgla s prestola. Dvajset let je bil brez vladavine, živel je v Tlencinu, zdaj pa so se nenadoma začeli zanj zanimati Japonci.
Drugega novembra se je v tiencinskem listu «I-ši» pojavila senzacionalna vest: «Novi predsednik občine v Mukdenu in na-
čelnik posebne japonske misije polkovnik Doiharo je na skrivaj pripotoval v Tiencin. Proučuje načrt o ugrabitvi bivšega kitajskega cesarja Puja, ki, kot je znano, živi v Tiencinu.«
Naslednji izrezek je bil iz številke z dne 4. novembra 1931-leta. Kitajski list je pod naslovom ((Tajni obisk Doihare v Tiencinu« sporočal nove podrobnosti o obisku japonskega obveščevalca v Tiencinu:
((Polkovnik Doihara je pripotoval v Tiencin po ukazu japonskega vojnega ministra generala Arakija, da bi prepričal Puja, naj ustanovi in stopi na čelo neodvisne mandžurske vlade.«
Cez tri dni je isti list sporočal novo senzacijo: «BivšemU cesarju so prinesli košarico s sadjem, v kateri sta bili dve bombi, ki, na srečo, nista eksplodirali. Istočasno pa je Pu prejel nekaj grozilnih pisem od štaba tajnega društva «2elezo in kri«, od tiencinskega oddelka komunistične partije in drugih neznanih oseb.«
Na istem mestu so dalje poročali, da so bili v Tiencinu neredi, da je prišlo do puškarjenja, vendar pa je japonski konzulat obvestil bivšega cesarja, da bodo storili vse posebne varnostne ukrepe, ki bodo onemogočili atentat nanj. «Vendar pa Pu sodi, da je bolje, če ne zapušča svoje hiše,« je zapisal list.
In končno, poslednje sporočilo:
((Včeraj ob treh popoldne je manjša japonska ladja priplula po reki z nekaj civilisti v spremstvu skupine japonskih vojakov na palubi. Domnevajo, da so s to ladjico ugrabili bivšega cesarja Puja. Njega so na skrivaj odpeljali z avtomobilom do pristanišča, odkoder so z ladjico v spremstvu oboroženih vojakov pod poveljstvom polkovnika Doihare bivšega cesarja prepeljali na japonsko ladjo «Imaši Maru«.
V istem listu je bila še drobna vest:
((Včeraj so na tlencinski ulici našli truplo sodelavca lista I-ši, avtorja informacije o ugrabitvi Puja. Storilcev umora niso našli.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 8, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco l-II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20- Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečna hoii ur četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račtrn- Založništvo tržaška« tisk« Trst SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun prt Narodni banld v Ljubljani - 503-3 85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oelasi 40 Ur beseda _ neiasi	m
gorlške pokrajine se naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt nSocietk Pubbllcitš ItaUana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.	’ ~	8	*