Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 52.
V Ljubljani, v soboto 1. oktobi*aM898.
,   ____________________
Letnik III.
„Sl0Teniki Uit11 izhaja v sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnina jeza Vbe leto <t gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gol d. Vsaka Številka stane 8 novč.— Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista11 v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo sta v Ljubljani, Oradliie itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
0 položaju.
Državni zbor se je sešel. Zboruje. Do danes je imel že tri seje. Vsi vprašujejo: Kaj bo; kakšna ao znamenja za bodočnost? Oi listov zahtevajo odgovora na to. Saj — kot smo že često čuli — tudi večina poslancev dobiva pouk o politiškem položaju od časopisja. Časopisi vedo vse, tako — se sodi. Mi smo se skušali čim naj ■ bolje poučiti o politiških razmerah, ki so se razvile zadnje dni in na podlagi tega podajamo svojim bralcem ta-le pojasnila:
1.) Če časopisi vedo vse, med nje ne spada „Slov. Narod". Ta list se norčuje iz tega, kar so sklenili kat. narodni poslanci v Ljubljani. Mi temu nasproti samo jednostavno konštatiramo, da je vlada in večina ta sklep smatrala za izredno resno zadevo. Konštatiramo dalje, da je ta sklep v svojem bistvu in v svojih temeljih jednak sklepu rusinskih bratov, ki so v Stanislavu dne 23. septembra zborovali. Konštatiramo dalje, da se ta sklep sklada s sklepi dalmatinske pravaške stranke izza letošnjih počitnic in tudi z uspehi posvetovanja, ki so je imeli primorski deželni in državni poslanci pred nekaj dnevi. „Slov. Narod" — to povemo na vsa usta — nima med slovanskimi narodi, ki so zastopani v slov. kršč. narodni zvezi, razven k večjemu pri odločno vladni narodni stranki dr. Bulata v Dalmaciji, nobenih simpatij, pač pa se čuje z vseh stranij zaničevanje njegovega postopanja. S svojim pisarjenjem ne podira prav za piav nikogar druzega, nego poslance, ki pripadajo tako zvani „narodni stranki". Ti bi mu morali najpreje napovedati boj.
Malo jih ima; to mora priznavati i „ Narod" sam in trditi se drznemo, da ni oni sami ne odobravajo njegove smeri. A vkljub temu s strupeno lažnjivostjo bevska nad katoliško narodne poslance na Kranjskem. Prvi predpogoj za vza jemno delovanje naših državnih poslancev je ta, da se med seboj spoštujejo. Dokler so skupaj, so jedna celota in zato je več nego nesramno, če „Narod“ pri vsaki priliki z blatom okidava njegovi »stranki" nasprotne može. V „Slovencu"
tega nismo proti „Narodovim“ poslancem nikdar brali. Zato prosimo: „Si. Narod" naj si v lastnem interesu zapiše za uho nepremično dejstvo, da on že dlje časa ne vodi prav v nobenem oziru slovenske politike in da je kot količkaj merodajen list že dolgo prenehal. Po ti poti, po ka. ten hodi sedaj, bo samo še poostril nasprotja, in potrjeval nekaj vpijatih neslancev, nekaj jih tudi vzgojil, a splošno slovenski ideji škodoval nepopisno.
Z zadovoljstvom beležimo pri ti priliki, da je cela „krščansko narodna zveza" v svojem sklepu potrdila premise, katere smo pojasnili v članku „Poslanci in narod" m če tudi ni vspre-jela najodločnejšega predloga, vender ne pobija njegove istinitosti, marveč samo formalno izjavo v njegovem smislu, še odlaga. Veseli smo pa tudi, da sta večina in vlada opazili našo dele gacijo. V par dnčh so se rešili prizivi proti ši-kanoznim odlokom tržaškega namestništva, gled6 na primorske zavarovalnice. I v drugih vprašanjih se je zgugala vlada. To je vspeh in sicer velik vspeh!
Večina je pa tudi izjavila, da se hoče solidarno pokazati s slovansko-krščansko narodno zvezo v njenih zahtevah. Tudi to je dobro.
2.) Splošni politiški položaj kaže na to, da sedanji državni zbor ni za delo. To je že zdavnej dokazano, a vlada ni umevala nikdar tega dokazovanja. Sklicala je — prisiljena od ogerske vlade — državni zbor. V njem se gre v prvi vrsti za pogodbo z Ogri. Nemški opozicijci so spoznali past, ki se jim je nastavila. Vlada hoče vso krivdo zvrniti nanje. Da bi to preprečili, so vložili Schvvegel, Daszynski in dr. Gross v imenu svojih klubov nujne predloge, naj se prično razprave o ogerski nagodbi. Ti predlogi so precej osoljeni proti vladi. Že s tem so opozicijci mnogo pridobili. A brez dvojbe so — izvzemši socijalne demokrate — pri tem sklenili skrivaj še nekaj druzega. Z vsakovrstnimi zvijačami hočejo večino pripraviti do kakega koraka, ko bi zopet — za svoj svet iznova opravičeno — začeli obstrukcijo. Prav za prav se je ta že pričela v drugi seji, zadnji četrtek.
Cesarica Elizabeta.
(.Spominski list.)
„Najboljša žena je navadno ona, o kateri se najmanj govori", pravi znani pregovor. Če kdaj, uresničila se je ta prislovica pri umorjeni avstrijski cesarici Elizabeti. Že leta in leta se je o nji malo govorilo in pisalo, kot da je ni bilo. Ko ne bi bile dunajske novine med dvor nimi novostmi zdaj pa zdaj omenjale, kam je cesarica odpotovala in kje biva, niti vedeli ne bi bili, da Se živi. Saj pa tudi ni tako kmalu se dela na cesarskem prestolu bolj skromna, bolj priprosta, za zunajni blesk in dvorske veličast nosti menj vneta vladarica, nego je bila pokojna naša cesarica. A ta njena občudovanja vredna skromnost in pohlevnost nikakor ni prihajala iz ošabne prezirnosti ali duševne bede. Nahajajo se cvetice tako dražestne, da si roka ne upa odtrgati jih, da bi jih ne pomendrala, nahajajo se tudi duše tako idealno lepe in blage, da si človeške slabosti in strasti ne upajo približevati se jim, da jih ne bi oskrunile.
In tako vzvišena, izvanredno lepa duša di-čila je baš tako izvanredno krasno telo cesarice
Elizabete. Kar je bilo nežnega in v resnici lepega, bodisi v prirodi, bodisi v umetnosti in znanosti, to je ona čislala in ljubila, podpirala in vzgojevala. Posebno za prirodne čare je bila do skrajnosti navdušena. Nje nežnočutna duša je koprnela po miru in tolažbi, onem miru in oni tolažbi, katerih je v hrupu sveta zastonj iskati, pač pa ju je v obilni meri našla med blažilnim in tešilnim dihom božansko-lepe, pre-prosto-umetne prirode. Hoditi po gorah, prežati na prihod mladega dn6, občudovati veličastveni prizor vzhajajočega solnca, dolga peš-hoja po najbolj skritih in najbolj osamljenih kotičkih kake divne krajine, bilo je te kronane nena vadne gospe največe tešilo, največa zabava. Pri svtjih obhodih pridevala si je tuja imena, oblačila se v prostejše obleke, da je nepoznana smela svobodneje gibati se in govoriti. Marsikteremu kmetiču in revni ženici je bila dana čast, po govarjati se z avstrijsko vladarico, ko ni niti v sanjah slutila, kdo da je ta prijazna gospa.
Pravi se, da se za pravo ceno blage ženske izve navadno, kakor pri zdravju, še le tedaj, ko smo je izgubili. Še - le smrt, nepričakovana, grozna, nezaslišana smrt, ki je z enim mahom
Politiški položaj torej ne obeta nič novega. Sedanji državni zbor ni sposoben za delo. Treba torej izpremembe, in sicer izpremembe v ustavi. Če grof Thun, ki doslej še ni nikedar pokazal, da hoče iti z desnico, ne bo hotel tega, pojde tudi sam. Naših poslancev dolžnost je pa skrbeti, da se nobena izprememba ne zgodi na škodo slovenskega naroda.
Slovenščina pri višjem sodišču v Gradcu zopet pregnanaI
Gradec 29. septembra. (Izvirni dopis.)
V	trenotku, ko so slovenski poslanci zopet zaupno povzdignili svoje oči k vladi, zgodil se je v Gradcu slučaj, ki kaže, da ima vlada za nas vedno le obljube, dejanj pa ne.
Danes vršila se je pred tukajšnjim višjim sodiščem zopet prizivna razprava v pravdi radi ločitve zakona, ki se je bila pred ljubljanskim deželnim sodiščem kot prvi instanci dognala popolnoma v slovenskem jeziku. »Slovenskemu" prizivnemu senatu predsedoval je Led e ni g, kot zastopnika prišla sta iz Ljubljane dr. Krisper in dr, Kušar, slednji kot namestnik dr. Tavčarja.
Predsednik Ledenig je sklical razpravo zopet v nemškem jeziku. Takoj sta vstala oba zastopnika in dr. Krisper je izrekel grajo, da se slovenska pravda skliče v nemškem jeziku, zahtevajoč, da se ta graja zapiše v zapisnik. Pričel je svoj govor slovenski, toda predsednik zahteval je, da'se nemški govori. Dr. Krisper in dr. Kušar, ki se je pridružil graji, izjavila sta govoreč slovenski, da se le udasta, ker sta prisiljena nemški govoriti. Oba zastopnika sta potem zahtevala, naj senat sklene, da se slovenski razpravlja Dr. Krisper je povdarjal, da se nadeja, da je v zadnjem času vender j u -stični minister potrebno odredil, da se razprave slovenski vrše. Dr. Kušar je izjavil, da zastopnik slovenske stranke sploh ni zavezan po nobenem zakonu, d a bi nemški znal. Senat je sklenil, da je nemški razpravljati in da se slovenščine ne dopusti.
šiloma pokončala to redko cvetico v podobi ženske nežnosti, blagosti in lepote, odkrila je svetu in posebno nam Avstrijancem, kaj in koliko smo izgubili v cesarici Elizabeti. Sam cesar je nje vrednost proglasil in potrdil, imenujoč jo »angelj"!
Vsi, ki so kdaj na slikih občudovali nje obličje, čarobno tudi v starosti in krasno — kakor se je pravilo — tudi v otrpelosti smrtni, vedo, da je bilo to obličje angeljske milobe in lepote. A kdo ne ve, da je človeški obraz zrcalo značaja?
Pokojna cesarica bila je z dušo in srcem udana tudi vedam. Še zadnja leta poprijela se je učenja grškega jezika, v kojega znanju je tako napredovala, da se je bila odločila v letošnji zimi prevesti Šekspiiove drame v grško! Ljubav do uka je vselej znak moralnega prednjačenja, in to ne samo pri moških, temveč tudi pri ženskah, čeravno neki neuljudni pisatelj svoje-glavno trdi, da učenje napravlja žensko dolgočasno, bolehavo in neprijetno. No, pri naši cesarici se ta trditev izvestno ni uresničila.
Navzlic vsem dragocenim svojstvom, s kojimi je nebo ranjko cesarico bogato obdarilo,
Razprava se je potem vršila nemški, dasi-ravno ste obe pravdni stranki nemščini popolnoma nevešči. Oba zastopnika sta pričela svoja govora s protestom proti usiljeni jima nemščini in odrekla podpis zapisnika, ker je nemški.
Dr. Krisper zahteval je, da se naj izrečno zapiše v zapisnik, da se je nadejal od ju-stičnega ministra potrebne odredbe. Predsednik Ledenig je odredil, da se to zapiše in tudi zapiše, da je senat odklanjajoč slovenščino sklical se na to, da justični minister do sedaj ni ničesar odredil.
Tako je bila slovenščina zopet izključena in izkazalo se je, da prej ne bode mirovati, dokler slovenske pokrajine ne dob6 svojega lastnega višjega sodišča v Ljubljani.
Goriški deželni zbor.
(Izvirni dopis.)
Naš deželni zbor boleha že davno. Odkar so slovenski poslanci zapustili zbornico, posrečilo se je Italijanom in vladi, katera jim gre povse na roke, le letos vdihniti mu toliko življenja, da je mogoče še o njem govoriti. Pri zimskem zasedanju prišli so v zbornico le Italijani in gospod deželni glavar, kateri je zasedanje otvoril, dasi je bilo to nezakonito. V našem deželnem zboru je namreč 22 poslancev, treba je torej, da je vsaj 12 poslancev nazočih, da je zborovanje mogoče. V zimskem zasedanji je bilo pa s predsednikom vred le 11 poslancev navzočih, torej ni bil zbor sklepčen. Glavar bi bil moral torej le konstatirati to dejanje ter zbornico zapustiti; a namesto tega, otvoril je zborovanje s posebnim nagovorom ter še le potem naznanil, da nima zbornica zadostno število poslancev ter da ni sklepčno. In res ono nezakonito postopanje smatra se kot prva seja zimske sezone, in poslanci so bili sedaj vabljeni k drugi, tretji in zadnji seji.
Kako močno jezi naše nasprotnike abstinenca Slovencev v deželnem zboru, kaže pač dejstvo, da so Italijani in vsi merodajni čini-telji molčali o sedanjem zasedanju in da so bili vsi slovenski poslanci iznenadjeni, ko so poizvedeli iz časopisov, da je sklican deželni zbor na 19. sept. Čemu ta molk ? Zakaj se ni ob vestil niti namestnik deželnega glavarja o nameravanem koraku? So hoteli h merodajni čini-telji s tem dokazati, da poznajo uljudnost in dolžnosti le do Italijanov, ali so se nadejali, da razburi to živce slovenskim poslancem tako, da naredijo kakšen nepremišljen korak, da bi jih potem grdili in obrekovali navzgor kot nelojalne? Prvo je nepotrebno, v tem oziru smo že davno na jasnem; kar se druzega namena tiče, jim je sedaj spodletelo, mogoče, da se jim posreči drugikrat. Slovenski poslanci in slovenski narod na Goriškem si je pa dobro zapomnil tako postopanje, in pride čas, ko vrnemo drago za milo.
vender tudi njej, kakor nobenemu smrtniku, ni zla usoda / prizanašala bridkosti. Da, duševno trpljenje je bilo njej celo v obilni meri odmerjeno ! Zraven tega bila je ona izvoljeno bitje in kot tako občutila je presunjenosti bolj živahno, nego navadni ljudje. Saj je bila ženska, bila mati! A ženska biti pomenja trpeti, in mati biti po-menja mučeništvo. Ko je uboga mati zrla v ole-denele črte v cvetu svojih let preminulega edinega sina, porušila se je vsaka radost v njenih prsih, in od tedaj ni mogla biti več vesela, od tedaj se je izogibala še bolj šumnih društev in sestankov z ljudmi, ter tavala kakor izgubljena po tujem svetu tolažbe iščoč; žalnih oblačil, znaka nje notranje žalosti, ni zamenila nikoli več.
Ko so jej pri njenem zadnjem bivanju v usodepolni Ženevi hoteli dati čuvaje, odklonila je to prijazno z bolestnim nasmehom rekoč: „Kdo se briga za me zapuščeno tujko, komu je mar življenje nesrečne matere?"
A našel se je krutež, ki je segel po tem nežnem, rahlem in silno zmučenem življenju, ki je hladnokrvno zabodel smrtonosno jeklo v najboljši, v najblažji del telesa te plemenite ženske, v nje velikodušno srcel Ta grozni čin, zavratni
Ta neopravičena in nepotrebna tajnost glede na otvorjenje goriškega deželnega zbora nasproti Slovencem, je pojasnila takoj, da Slovenci in njihovi poslanci stojijo pred novim položajem. Jasno je bilo, da so merodajni činitelji uplivali na našega knezo-nadškofa, naj bi omogočil zborovanje vsaj glede na dve točki, namreč glede na adreso cesarju in oproščenje osebnega davka deželnih naklad. Lahko umljivo je, da se ni mogel ustavljati prevzvišeni takim zahtevam to tem manj, ker je znan kot iskren Avstrijec in osebni častilec našega presvitlega cesarja. Glede na drugo točko mu je bilo pa vsekako znano, da slovenski poslanci niso načelno pro-tivni vladnemu načrtu, ampak protivijo se mu iz taktičnih ozirov. Pomisliti je tudi, da naš knezo-nadškof ni le slovenski škof, ampak isto tako škof Italijanov.
Ko se je sešel klub slovenskih poslancev v dan 17. t. m., je vsekako vedel, pri čem da je. In prašanje je nastale, kaj začeti v očigled spremenjeni situvaciji. Spremenila se je pa si-tuvacija še po drugem grozovitem dejanju, namreč s tem, da se je pripetila med objavo, da je deželni zbor sklican, in med zasedanjem ona strašna katastrofa v Švici, ki je pretresla vsako avstrijsko srce.
Med politiki v mestu in na deželi razmo-trivalo se je med tem prašanje, naj bi li šli slov. poslanci v zbornico ali ne, in v tem so bila mnenja različna. Nekateri so mislili, da je jedina prava politika na Goriškem abstinenca v očigled krutemu postopanju nekaterih činiteljev proti Slovencem, ki so uverjeni, da italijanska stranka v goriški zbornici noče miru v deželi, ali pa če ga hoče, privolila bi v to le s pogojem, da gospoduje ona, a Slovenci, da so sužnji, hlapci, ki smejo plačevati, delati in — molčati Poudarjali so, da adresa cesarju brez Slovencev bi bil pravi torso, kateri bi se ne upal dež. glavar predložiti presvitlemu cesarju; a če bi ga, povedati bi vender moral, da Slovenci niso bili v zbornici. Pripetilo bi se potem lahko, da bi vender v merodajnih krogih po prašali: nKaj se godi tu doli na jugu?“ In to ne le dež. glavarja, ampak še koga drugega. — Drugi zopet so povdarjali, da slov. poslanci delajo opozicijo pač proti italijanski stranki in njenim težnjam, nikakor ne pa proti cesarju in osrednji vladi. Tu delati najstrožjo opozicijo, a na Dunaju hoditi z vladino večino, to ni lo gično. Posebno prežalostno dejanje, da je bila naša cesarica zavratno umorjena, je povsod pomagalo prepričanju do zmage, da slovenski poslanci ne morejo delati opozicije glede na izjavo o žalostnem pripetljaju v cesarski hiši in glede na cesarjevo adreso, oziroma da se ne morejo odtegniti prvim dvem sejam tega zasedanja, v katerih sta bili omenjeni zadevi na dnevnem redu. Ta argumentacija bila je menda tudi merodajna za slovenske poslance, ki so se udele. žili tudi prvih dveh sej.
Da ne smejo poslanci k tretji seji in tudi ne za naprej v deželni zbor, dokler se ne za
umor bedne nedolžne ženske, stoji pač osamljen v knjigi zgodovine. Zgražamo se nad činom do dna duše, a ne čudimo se, da se je kaj tako neslišanega moglo zgoditi ob koncu toliko obla-govanega 19. stoletja. Ali je mogoče kaj dobrega pričakovati od sedanjih vedno bolj gnilih družbinskih razmer, pri nazorih in teženju današnje dobe? Socijalizem, anarhizem, dekaden-tstvo, dvobojstvo in samomorstvo, so bolezni veka, katere zahtevajo svojih žrtev, kakor n. pr. kužne bolezni, davica, osepnice in druge.
In takim nevošljivim, lenobnim, brezbožnim, prenapetim, ali bolje rečeno prismojenim fanatikom, padla je naša presvetla cesarica v žrtev!
„Tam, kjer ponehava bolest, začenja se sreča", modruje skeptični Schopenhauer Cesarica je nehala trpeti. Dolgo vrsto let je iskala zastonj po širnem svetu tešila ranjenemu maternemu srcu in pokoja bolni duši. Našla je zdaj, upajmo, oboje. Ta mir in ta pokoj bodeta trajna, bodeta večna! Blagor jej!
Bog pa tolaži in ohrani nje presvetlo rodbino, ki neutešeno žaluje po šiloma oropani blagi, ljubljeni soprogi in uzorni materi!
Pavlina Pajkova.
dosti našim opravičenim zahtevam, o tem so vsi merodajni slov. činitelji soglasni, o tem ni govora. Pri tem tudi ostanemo.
Glede na adreso je omeniti, da je bil njeni prvotni načrt pravi slavospev pridobljenih ži-dovsko-liberalnih novotarij in načel. To bi bila prava persiflaža v sedanjem času na ona brezbožna načela, ki so potisnila morilno bodalo Lucheni-ju v roko, da je učinil grozni čin. Slovenski poslanci so se ostro uprli onemu pamfletu ter zahtevali, da se vse prečrta, kar bi žalilo verski in narodni čut našega ljudstva. Ker so se branili italijanski poslanci, da bi sprejeli slovenske zahteve, bi bila šla kmalu vsa adresa po vodi. A naposled so se vender udali; odločno so se pa protivili slovenski zahtevi, naj bi se poudarjalo v adresi, da je. bil cesar vedno zaščitnik pravih katoliških načel. Ker so odnehali po. dolgem boju tudi jako merodajni krogi v tem, popustili so tudi slov. poslanci ta passus.
Zadnja in tretja seja vršila se je v petek 23. sept. Na dnevnem redu je bil predlog dež. odbora o načrtu zakona, po katerem bi se oprostila vseh doklad osebna dohodarina, imenovanje
4.	udov v deželno komisijo za odmero obrtnij-skega davka in 4. namestnikov in imenovanje 8 udov v prizivno komisijo za odmero osebne dohodarine in 8 namestnikov. Seja je bila le po tem mogoča, da se je udeležil tudi knezo-nadškof, ker slovenski poslanci niso šli v zbornico. Veseli nas, da je dobil prevzvišeni takoj priliko, da spozna to laško sigeorijo. Namesto, da bi bili gospodje poslanci italijanske stranke zadovoljni in hvaležni Nj. ekselenci, da so z njega pomočjo prišli do oproščenja osebne dohodarine vseh doklad ter do lepe vsote, katero jim vlada d& in pride večinoma njim v korist in po kateri so hrepeneli, kakor lačen volk po mesu, zropotali so v treh interpelacijah proti slov. poslancem in slovenski duhovščini, da je bilo joj! Že to kaže malo rahločutja, da si hladijo svojo jezo gospodje od nasprotne strani v nenavzočnosti slov. poslancev; a kar naravnost brezozirno, surovo je bilo, napadati v teh interpelacijah slov. duhovščino v pričo knezo nadškofa, kateremu bi lahko naznanili osebno one „strašne" slov. nemirneže, ki so se kaj pregrešili.
Prvi interpelant, župan Venuti, je ovajal vladi slov. poslance kot take, kateri delajo Lahom in goriškemu mestu s svojo trmasto opozicijo in abstinenco veliko krivico, in to toži oni župan, kateri ne privošči 500 slov. otrokom ljudske šole, dasi je naj višjo sodišče že pred 5. leti izreklo, da krši goriško mesto zakon s tem, da se obotavlja osnovati tako šolo!
Drugi interpelant, dr. Marani, toži vlado, kako je morala prisiliti mesto v to, da sprejme
—	post tot diserimina rerum — slovensko ljudsko šolo. Temu gospodu interpelantu je že to zločin, da pride Slovenec postavnim potom do ljudske sole.
Tretji interpelant, dr Versegnassi, je ožigosal preganjanje italijanskih delavcev od strani Slovencev, dočim je pozabil, da so v njegovi domovini, v Furlaniji, sami Furlani prepodili in zapodili one neznosne pijavke, tako v Tržiču, v Karminu, Červinjanu, Marjanu itd. Tam so celo jednega zabodli, a to je poštenjak Versegnassi zamolčal. Tem bolj je pa udrihal po slovenski duhovščini, kakor da bi smeli braniti ljudske pravice in sploh politikovati le čifutski brezvestneži in laški odvetniki. Po tem petju je menda tudi knezo nadškof spoznal laške ptičke ter jih ohrani — uverjeni smo — v dobrem spominu. Prevzvišeni se tudi lahko prav Jepo zahvali merodajnim krogom, ki so ga spravili v ono društvo, o katerem si lehko mislimo:
Es thut mir im Herzen weh,
Dass ich Dick in dieser Gesellschaft seh’.
Druge nesreče menda ni bilo v tej seji, vender pa se vidi, da je pretila, kajti seja je bila napovedana ob 5. uri in začela se je šele ob sedmi uri.
Italijanski listi in poslanci so — vsaj na videz — zadovoljni s svojimi vspehi. Slovenci in slovenski poslanci se za tako brezmiselno kokodakanje niti ne zmenijo, časi so minuli, ko se je Slovenec stresel, če ga je laški prena-petnež po krivici tega ali onega dolžil; pcifiliso
drugi resni časi, ko zahteva Slovenec iste pravice, katere vživajo Italijani, in ti menda sprevide vajo že sami, da njihovi nadvladi in njihovemu paševanju bode že skoro konec.
Iz državnega zbora.
(Izvirno poročilo.)
Petnajsto zasedanje državnega zbora pričelo se je dnč 26. septembra t. 1. ob mnogobrojni vdeležbi poslancev. Zbrala jih je skrb za nagodbo z Ogersko, katera ima toliko vitalnih vprašanj za seboj. Ministri in desnica se je odlikovala s črno obleko, na levici zapazilo se je pa tudi navadnih oblek.
Sejo je otvoril ministerski predsednik grof T h u n ter poklical poslanca dr. Z u r k a n ■ a kot starosto zbornice, da vodi volitev zborniškega predsednika.
Novoizvoljeni predsednik, to je dosedajni predsednik dr. Fuchs, vodil je takoj volitev podpredsednikovo. Voljena sta bila dozdajna predsednika dr. Ferjančič in Lupul.
Po dovršeni volitvi vstal je dr. Fuchs in imel ginljiv govor o smrti presvitle cesarice Elizabete ter sklenil z besedami: „Preblagi pokojni cesarici položimo nezvenljiv venec na krsto in vpletimo vanj dve dragoceni inmorteli: Mir avstrijskih narodov in ljubezen do našega presvetlega cesarja."
Precej 26. septembra pričelo se je pa tudi v „Slov. kršč. nar. zvezi" posvetovanje o političnem položaju. Posvetovanje prouzročil je oni sklep vodstva katoliške narodne stranke, ki je naročal poslancem, da naj z vso odločnostjo zahtevajo od vlade, da se spolnijo Slovencem opetovano vladi naznanjene zahteve — ali pa, da naj izstopijo iz vladne večine ter vodijo slovensko politiko na prosto roko.
Ta nepričakovani korak bruhnil je s vso silo v pohtiški svet, o njem se je povsod govo-vorilo, razmotrivalo in pisalo po vseh politiških časopisih. O tem koraku so se posvetovali že v domovini zbrani poslanci Rusinov in istrskih Hrvatov ter razna politiška društva na Štajarskem. Jugoslovansko vprašanje je nastalo središče politiškega življenja in to po vsej pravici. Ako bi izstopila cela „Zveza", razbita je desnica, in prihodnjost bi bila povsem negotova. Pa tudi če ii stopijo samo Jugoslovani, ne more računati vlada na večino. Iz tega se lahko sodi, koliko preglavice je delal položaj vladi in vladnim pristašem.
Vsled tega je pa tudi „Zveza“ štiri dni neprenehoma posvetovala se o položaju. Bliskalo je in treskalo, a vse na korist naroda.
Najprvo so poročali posamni poslanci o opravičenih pritožbah proti postopanju vlade. Prelat Einspieler je poročal o težnjah koroških Slovencev, pl. Berk s o štajarskih, dr. Krek o kranjskih, dr. Gregorčič o goriških, profesor Spinčič o istrskih, Biankini o hrvaških in prof. Barvinski o rusinskih razmerah. Poročila so dala podlago ostri debati, ki se je vnela o tem, kako pripraviti vlado, da ustreže zakonitim, a vender le pohlevnim zahtevam. Uvidevalo se je od vseh stranij, da je položaj neznosen, da je treba pomoči, — a pregrevala se je stara, prestara politiška misel: »zdaj ni čas za odločilen korak". Je pač povsodi pomirujočih dvornih svetnikov in pa takih, ki bi radi postali! —
Končno se je sprejel v »Zvezi" sledeči sklep: Slovanska krščansko-narodna zveza je zborovala pod predsedstvom tedajnega načelnika posl. Po v še ta od 26. do vštetega 29. septembra. Najprvo se je spominjal načelnik s toplimi besedami pokojne presvetle cesarice Elizabete, in , to sožalno izjavo naznanilo je klubovo načel-ništvo po ministerskem predsedniku grofu Thun u Nj. Veličanstvu cesarju. (Cesar je »Zvezi" že izrekel svojo zahvalo. Opomb. ured.).
Na to je pretresaval klub obširno in temeljito politični položaj, Poslanci vseh skupin v „Zvezi“ so naštevali iz vseh dežela, katere zastopajo, dolgo vrsto slučajev, ki jasno dokazujejo, da se razmere v zvezi zastopanih narodov v zadnjem času niso zboljšale, temveč v marsikaterem oziru še poslabšale. To dejstvo je tem-
bolj obžalovanja vredno, ker se pritožbe tičejo le takih slučajev, v katerih se obstoječi zakoni in naredbe ali niso izvršile, ali pa se kar naravnost kršile, in bi bila torej vlada lahko odstranila te neprilike. »Zveza" mora torej konstato-vati, da je popolnoma utemeljena nazadovoljnost, katera se je odločno pokazala v najnovejšem času v raznih sklepih političnih strank, poslancev in političnih društev.
»Zveza" je pa prepričana, da parlamentarna večina teh razmer absolutno ne more odobravati!
„Zveza“ odločno izjavlja, da bode svoje stališče nasproti vladi uravnavala lepo njenih dejanjih, da pa zdaj ni povoda za premembo razmer nasproti ostalim strankam večine, dokler more „Zveza“ prepričana biti, da ostane večina zvesta v adresi izraženim načelom. Vsled tega sklepa storila je pa „Zveza" še druge primerne sklepe in potrebne korake, da se pojasni in zboljša položaj." To je besedilo sklepa, kateri bo vodil »Slovansko krščansko narodno zvezo" od zdaj zanaprej. „Zveza“ bo morala stati na straži kakor vojak s pripravljeno puško, ona bo morala aktivno nastopati in izvrševanje svojih opravičenih zahtev od vlade odločno nadzorovati, zajedno pa tudi velemožno podporo svojih zaveznikov iskati; in ako bo videla na jedni ali na drugi strani negativen uspeh, bo morala ne-isprosno posledice izvajati. Našim poslancem kaže bodočnost veliko dela in veliko pozornosti, a to je njih posel. Če bodo pa izpolnili svojo dolžnost, jim bodi hvaležnost naroda zagotovljena.
Nekoliko uspeha kaže delavnost »Zveze" uže zdaj. Rusinom je uresničenje njih zahtev zagotovljeno in isterske posojilnice so oproščene tržaškega vladnega nasilstva, ki je bilo tako ne varno, da bi bile morale svoje delovanje ustaviti. Ministerstvo je brž ugodilo dotičnim re-kurzom in s tem so rešene hranilnice. Rekurze je pa zastopal g. dr. Šušteršič, in ni vodil nikake politiške akcije, najmanj se pa udeleževal posvetovanj „Zveze“, kakor kvasi lažnjivi kukec v »Slov. Narodu."
V seji dne 29. sept. so predlagali ekselenca Schwegel in drugovi nujno, da naj se razpravlja o nagodbi.
Levičarji ne morejo razumeti, kako |da niso zapovedovalci v zbornici in da ne vodijo zdaj avstrijske politike, zato iščejo povsodi uzroka, da uničijo vlado. Treba je, da je desnica previdna, in da ostane slovanska.
Obstrukcija se bode nadaljevala z vso silo, tako je sklenila nemškonacijonalna stranka državnega zbora. Povod je našla v tem, da je predsednik dal prednost za obravnavo vladnim predlogam, mesto nujnim predlogom. Nemci trde, da je s tem kršil poslovnik. Nemškonacijonalna stranka se je tesneje zvezala s Schonererijanci, da bode lože ropotala.
V tej seji je dolgo trajalo čitanje interpelacij in predlogov. Mej predlogi je važen predlog Ferjančičev, s katerim se pritožuje glede brezpravnosti slovenskega jezika pred graškim nad-sodiščem in tirja ustanovitev nadsodišča v Ljubljani ter interpelacija, zakaj je graško nadsodišče naročilo notarski zbornici kranjski, da mora razglašati uradna naznanila v nemškem jeziku.
Ko je predsednik dr. Fuchs odgovarjal na Schwegelnov predlog, začel je zmerjati Wolf, ki je posebno besnel pozneje med govorom poslanca Luegerja. Zato so ga obložili krščanski socijalci s priimki »Lausbub" itd. Lueger je zahteval, naj se nagodba na vsak način reši parlamentarnim potom. V istem smislu se je izrekel tudi zastopnik Čehov dr. Engel. Nazadnje je volila zbornica perovodje in reditelje.
Po seji se je sešla parlamentarna komisija desnice, pri kateri sta bila navzoča tudi ministra Thun in Kaizl.
Izvirni dopisi.
Iz Kranja, 27. septembra (Besede in
—	delo!) Poldrugi mesec dnij je vže skoro poteklo izza veličastne manifestacije slovenskega naroda — izza županskega shoda v Ljubljani, na katerem se je sklenilo toliko lepih resolucij, na katerem se je napravilo toliko krasnih na-
črtov in naklepov za bodoče narodno delovanje. A smelo lahko trdimo, in pritegnil nam bode vsak nepristranski Slovenec, da smo v tej dovolj dolgi dobi po županskem sestanku zelo malo storili, da nismo prišli mnogo naprej od onih resolucij in načrtov!
Res je bilo mej tem časom nekaj zborovanj, na katerih se je jednoglasno zahtevalo, da se nam osnuj vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Tudi nekaj županstev se je izreklo v tem smislu. Pa neusmiljeno skromno je številce teh županov, ki so se imenom svojih občin oglasili v smislu županskega sestanka in odposlali dotične peticije na ministerstvo. In večina teh peticij ni izšla iz Kranjske katera kronovina je baje najbolj »zavedna", kakor nekateri vpijati vedno kriče. Pokazalo se je, da največ zavednih občinskih predstojnikov se nahaja v obmejnih naših pokrajinah. To je lepa brca za kranjske župane in za Kranjce sploh, ki se nosijo, kakor bi bili v zakup vzeli naše narodno delo, ki se pa v resnici kruto malo kažejo odločne in delavne rodoljube, dočim jim ne zmanjka časa za spletkarjenje in medsebojno pobijanje.
Boga mi, v srce mora boleti Človeka, če razmotriva naše kranjske odnošaje in se prepričuje, kaka nedelavnost, kaka brezbrižnost, pogubonosno strankarstvo, kakor mora tiči na nas in nam brani, da bi se ganili k poštenemu, složnemu delovanju. In kdo pod milim nebom bi moral biti bolj neumorno delaven, kdo bolj vztrajen, odločen in neustrašen v svojih opravičenih a vedno prikra jševanih zahtevah in tir-jatvah, kakor baš Kranjska? V stotinah bi morale neprestano romati k dunajski vladi in birokraciji raznolike peticije, preplaviti bi morali z njimi vse ministerstvo in je opomniti — ker je Dunaj od Slovenske precej daleč, se to lahko pozabi — da smo še na svetu, da hočemo Slovenci na svetu vstrajati, da se naj nam pa tudi nujno in brez prigovora dado pogoji k našemu obstanku in naj se nam nikari ne kopljejo tako sistematično tla pod nogami! In ako vržejo devet in devetdeset prošenj in peticij v koš, uslišati bodo morali vsaj jedno! Le otročji ne biti in se slepiti s sladko nado, da bode že bolje, da nam bo vže vlada pomagala. Mi se moramo ponašati jedino le sami nase in iz samih sebe stvarjati boljšo prihodnjost. Pomniti treba, da ljuba naša vlada ravna z nami v jedno mer, kakor najkrutejša mačeha
—	zadnja imenovanja sodnikov in notarjev! — da nas sovraži ona toli vplivna birokracija; radi tega nastopajmo za svoje pravo brezobzirno, ponosno, ne v podobi ponižnih prošenj, temveč krepko, radikalno in neprestano zahtevajmo in tirjajmo, kar nam gre.
To naj upoštevajo slavna naša županstva, vzdramijo naj se vender in pridejo na dan s svojimi peticijami v kolikor možno velikem številu. Le silni bodo kaj dosegli! Pred vsem bi morala županstva po mestih in trgih storiti odločen korak in dati dober vzgled kmetskim županom, ki niso toli zavedni in ne toli poučeni o naših nujnih potrebah. Tako bi n. pr-mi želeli, da bi se skoro jedenkrat pri nas v Kranju vzbudili mestni očetje s svojim županom na če 1 u in poslali na pristojno mesto peticijo za slovensko vseučilišče, česar — in to naj si zapiše naš slavni mestni svet dobro za ušesa — še do danes, skoro dva meseca po županskem sestanku, v svoji nebriž-nosti niso storili. Ako se hočejo — vsaj tako se vsak dan bolj vidi — po svojem nastopu in obnašanju naši mestni očetje kazati aristokrate' bodo naj aristokrati in plemeniti tudi v svojem delovanju. Nadejamo se, da naš opravičeni glas seže do njihovih ušes in jih opozori na njihovo dolžnost, da učinijo to, kar bi morali kot meščanje in aristokrati (!) vže zdavnaj storiti in biti tako v vspodbujo kmetskim občinskim predstojnikom, sicer jih bodo ti prehiteli, kar bi ne bilo lepo za slavne mestne očete.
Kar velja o vzgledni zaspanosti mestnih očetov v Kranju, isto se da trditi tudi o pretežni večini gorenjskih županov. Gorenjci, na
dan tedaj! Pokažite svojo zavednost, če so vam mar svete naše narodne pravice in ovrzite ono očitanje, katero moramo tolikrat čuti, da je Gorenjska v narodnem oziru tako kruto zanemarjena, kakor morda nobena druga slovenska pokrajina ne. Mestna županstva t aprej, za njimi kmetski občinski predstojniki!
Skušajmo vender, da pridemo od besed, če tudi lepih besed, do — dela. Ne bodimo v toliki meri teoretični, marveč veliko bolj praktični domoljubi, v resnici in v dejanju. Pokazati treba, da vstajamo v resnici v vseh ozirih, da se ne damo več teptati. Potem bo prevzel protivnike naše opravičen strah pred nami, zavezniki naši nas bodo spoštovali in vlada in birokracija videč, da smo radikalni v svojih zahtevah, upoštevala nas bo. Dati nam bode morala to, kar mi hočemo, ne pa kar se njej zljubi! Imejmo pa vedno pred očmi, da zaspancev in dremalcev nikjer na svetu ne spoštujejo in se nanje ne ozirajo. Čujmo tedaj in bodimo na straži!
S Koroškega. Devetnajsto stoletje bliža se svojemu koncu in narod slovanski svojemu začetku. Stoletje naše se bliža pogrebu, a narod slovanski svojemu vstajenju — to vedo in vidijo nasprotniki naši prav dobro. Dokaz temu je v prvi vrsti neverjetni, džt velikanski gospodarski napredek naroda ruskega in njega države, dokaz temu prosveta, jeklenost in od ločnost bratov Čehov pri vsaki priložnosti, dokaz temu tudi da so Poljaki začeli spoznavati našega nasprotnika — nasprotnika Slovanov, in najsijajnejši dokaz temu je. da nasprotnik Slovanov sam kliče javno „Gewehr bei Fussi" — a mu bo gotovo municije zmanjkalo, ako se bo zavedal ves narod slovanski čedalje bolj svojega zvanja in svoje krvi.
Da	mora priti	enkrat do odločitve	med
Slovani in Nemci, to vemo v obeh taborih.
Da bo pa zmagala pri tej odločitvi in da zamore zmagati le jedinost na rodna, to Nemec tudi dobro ve, in ker ima domačih močij premalo, si išče v našem narodu armado izdajalcev — janičarjev za odločilni trenotek. In ža-libog! da jih tudi najde med Slovenci. Nekateri so slepi pri odprtih oč*-h, nekateri bi pa radi postali — nemški Moltkeji na Slovenskem.
Za	narod naš	se v gospodarskem	oziru
borno malo dela — zato pa tudi narod propada! V njem se ne more zbuditi narodni ponos in spoštovanje samega sebe, dokler mu ptujec kruh reže, in to tem manj, kar nam Slovencem solnoe le na jugu vzhaja, če nočemo, da nas v „rabučni palači" pajk ne zaplete v svoje mreže.	To se zgodi	pa prav lahko, samo	treba,
da	zmaga politika	»Narodove* klike in	njih
„narodni# nazori. Mi koroški Slovenci rajši brez take inteligence umrjemo, kakor s tako inteli genco živimo. Kranjskih Slovencev dolžnost pa je v prvi vrsti, da pokažejo v dejanju svojo slovensko narodno zavest in odločnost.
Koroški Slovenci začeli bodemo sicer z nezaupanjem in obupanjem gledati na Kranjsko, kjer začno zidati .Berolinske ceste", pokrite z belo modrim-rudečim plaščem. Pojdite jedi ni na narodno delo, potem se bode tudi po vsem Slovenskem z veseljem pripoznalo, da je Ljubljana naše središče. »Slov. List", ki je brezdvomno eden najboljših ljubljanskih listov, je to zadevo večkrat opomnil. Res žalostno, da doslej vemo v Ljubljani samo za novice:	„Ukor“ in »strog
ukor", za katoličanstvo, ki ima premalo krščanstva, kar je menda uzrok, da so slovenski de lavci „stekli psi“. Vse to se godi na Kranjskem v času vladanja „proste duše".
Pri vsem tem pa hočemo rešiti slovenski program ! Napravljamo shode, veselice in sklepamo resolucije, zgubljamo denar in čas a sadu ne bodemo uživali, dokler se ne stavi sledeča resolucija: »Pošiljajte otroke v slovanske šole!" A to more pač z uspehom klicati le dr. Pod lipny; o Ljubljani veljajo žalibože še danes besede Prešernove: „Ti Ljubljana spačena!" Mir napravite na Kranjskem, ozdravite srce, pa bo z veseljem celo telo delovalo.
Franjo Grafenauer, deželni poslanec.
Ob Sočinih bregovih. (Izv. dopis.) Dn6 5. septembra je Cecilijansko društvo pri-
redilo procesijo na Sv. Goro. Zbrali so se pevci iz hribov (Cerkno, Šebrelje, Št. Viška gora, Če-Jovan) ter peli Schweitzerjevo „Kind-Jesu Messe". 3ontifikalno mašo, kakor tudi govor je imel sam jrevzv. knezonadškof. Opoldne so bili povabljeni vsi pevci in duhovniki na kosilo v samostan. 3ilo je kakih 50 slovenskih duhovnikov Laških duhovnikov je bilo le 5. Pri mizi je prof. Alpi napitnico napravil v latinskem jeziku. Pač debelo so gledali hribovski pevci, ko je mož go voril latinsko skoraj mej samimi Slovenci. Knezonadškof je pa odgovoril slovenski, saj je imel hribovce pred seboj, ne pa starih Rimljanov.
—	Pri blagoslovu popoldne so pevci peli slovenske litanije. Pred altarjem pa je bilo slišati zopet latinščino. Namesto »Pod Tvojo pomoč .. slišalo se je: »Sub Tuum praesidium ..." Ne smem pozabiti, da je imel popoludansko službo sožjo isti Alpi, profesor morale v Gorici. Laška predrznost! — Kaj bi se godilo, ako bi imeli Furlani v Gradiški ali pa na Barbani kako tako laško slovesnost in bi kak slovenski duhovnik vsilil se med nje in pred altarjem zapel „Poi Tvojo pomoč . . namesto »Sub Tuum . . ." Ni čuda, ako vzhodne cerkve sovražijo to laško zagrizenost, ki je že toliko hudega zakrivila pri narodih vzhodnega obreda.
Zadnjič sem omenil izlet v Monaster na posestvo Eugenija Ritterja. Posestvo je res vzorno urejeno. Toda to je lahko mogoče, kajti največ dobi delavec plače eno krono na dan brez hrane. Ker ima veliko kolonov, zato lahko obdeluje vse polje. V slovenskem delu dežele morajo posestniki plačati delavcu 50 kr. na dan in dati še petkrat na dan jesti. — Koloni v Furlaniji so pravi sužnji in kar jicn da gospodar, to morajo vzeti. No, vi laški krščanski socijalici, kje ste?
Naši slovenski deželni poslanci so vstopili v deželni zbor zaradi sožalnice in udanostne iz jave. »Soča" je sicer poprej pisala in namignila, naj tega ne delajo. Vsi so mislili, da bodo de želni poslanci ta glas razumeli. Toda poslanci so z dejanjem pokazali, da se ne ujemajo s tem. Kakšno je skrivno — mnenje razumnikov na deželi, je drugo vprašanje. Kdor ima pred očmi stoletna preziranja in zaničevanja od strani nemških knezov — bo gotovo na strani »Soči-nega" mnenja. Obžalujemo, da se še danes niso odprle oči našim zastopnikom in da tako malo upoštevajo preteklost! — Recimo Slovenci: Mea, mea culpa, mea maxima culpa!
Ta teden se selijo č. g. duhovniki. Dn6
26.	t. m. zapustil je g. Kosec Novake ter šel v Komnje. Ta teden pride tudi župnik Ant. Zarli iz Podbrda v Volče Koncem tega tedna pride k Sv. Luciji kapelan iz Bovca. Gosp. Cigoj, ka-pelan iz Tolmina, preseli se tudi s 1. oktobrom v Jageršče. Za njim žalujejo Tolminci. Po vsej pravici, saj je vzoren duhovnik. Po njem žalujejo vsi, najbolj pa tolminska posojilnica, kateri je zvesto služil štiri leta. Tak vinogradnik gospodov zasluži nekaj več, kakor Jageršče!
V	Tolmin se je naselil zdravnik g. dr. Josip Skočir. Tolminska občina mu daje nagrade 400 gld. Tudi svetolucijska županija mu bode dajala 200 gld. na leto ter ga sprejme kot občinskega zdravnika. Vsak petek popoldne prihaja na Slap, Idrijo in k Sv. Luciji. Lepa pridobitev za idrijsko dolino. Gospodje duhovniki ae potegujejo zanj in ga toplo priporočajo ljudstvu. Upamo, da bodo vsi slovenski inteligentni krogi podpirali našega rojaka. Lepo je od slovenskih gospodov v Tolminu, da mu gred6 na r6ke.
Iz zlate Prage, dne 27. septembra. Dne 25. sept so odkrili v Klecanih spomenik znanemu pripovedovalcu češkemu Večeslavu Benešu Tfeblzskemu, isti dan je bila odkrita v Pragi na Karlovem trgu spominska plošča Ve česlavu Klementu Klicperi, ustanovitelju češke dramatične literature, (Pri tej priliki je napisal Fr. Ad. Šubert večje delo: »Klipcera dramatik, jeho profil a mlsto v českč dramaturgii.") jed-nemu iz prvih buditeljev narodovih. V soboto pred 24. so na njegovo oslavo igrali v narodnem gledišči njegove igre: Kytka, Každy neče pro vlast, Veselohra na most e. — 21. sept. se je pela prvikrat nova opera Hor&kova v 1 dejanju, „Na večer bfl6 soboty," besede napisal Adolf
Wenig. V celoti se dosti hvali. Godi se vse v cerkvi na koru. Pripravlja se tudi druga nova opera Rozkošnega „Satanella", tekst napisal po pesni Vrchlickega K. K&dner.
V	nedeljo je bil na razstavi inžen. in ar-litekt. oslavovan konec tlake, razstavo je obiskalo čez 20.000 ljudi (vseh bode skoro pol milijona). Zelo priljubljeno je na razstavi gledišče Uranija, v katerem se igra vsak večer in to izborno. Mej novejšimi češkimi, izvirnimi igrami, ki dosti vgajajo in se tu vprizarjajo so „StudentiB od K. Maška. »Zlat6 perč" od K. Tflme, »Jftro" od K. Maška, »Na letnim byt<5" veseloigra Štolbova.
Češki listi prinašajo izjavo ministerstva železničnega, ki pripušča ljudem, prebivalcem okoli postaj, kakšni napisi naj bodo na postajah. Seveda po Češkem v kratkem izginejo vsi dvo-ezični napisi — in pri nas?
»Hlas Naroda" je natisnil v 219. št. zanimiv dopis, ki ga je poslal Viktor Hugo Bis-marku: »Bismarku. Gigant pozdravlja giganta, neprijatelj neprijatelja, prijatelj prijatelja. So vražim te kruto, ker si ponižal Francijo, ljubim te, ker sem večji nego ti. Molčal si, ko je na uri slave mojega življenja odbilo 80, jaz govorim, ko je tebi 70. Jaz 80, ti 70, ostali ljudje so ničle za nama. Ko bi se midva spojila, skonča se svetovna zgodovina. Ti si telo, jaz duh, ti tema, jaz luč, ti moč, jaz slava. Pokimaj z glavo in jaz tudi, pa imamo svetovni mir. Hugo." Dopis je težko pravi, hugovske antithese so se pa posrečile.
Politiški pregled.
Pri občinskih volitvah v Gradcu so dne
27.	sept. v II. razredu zopet zmagali nemški nacijonalci, ki so dobili po 1778 do 1829 glasov, nasprotna patrijotična stranka pa le 387 do 407 glasov. Izid teh volitev je značilen, ker se je a tem graško uradništvo, ki voli v tem razredu, postavilo ob bok Wolfu.
Nemška vlada je razpustila češkega .Sokola" v Berolinu. Z istimi sredstvi bode pričela postopati proti ostalim slovanskim društvom v Nemčiji.
Nemški cesar se bode baje sešel z laškim kraljem 14. oktobra v Benetkah.
Proti anarhistom so se dogovorile že vse evropske vlasti, izvzemši Francosko, da skličejo v kratkem mednarodno konferenco. Francoska vlada se tudi odzove.
Na Francoskem je ministerstvo sklenilo revizijo Dreyfussove zadeve. Dotični akti so se izročili kasacijskemu sodišču. Židje se vesele, ker ne vedo, da jim je ta sklep izvil iz rok očitanje, da se ministerstvo boji revizije, ki bi pokazala nedolžnost Dreyfussovo. Revizija seve Dreyfussa ne bode rešila, pač pa utegne še koga omadeževati.
Danska kraljica je umrla pretekli četrtek. Stara je bila 81 let.
Kreta. Rusija, Angleška, Italija in Francoska so sultanu predložile ultimatum, v katerem so zahtevale, nij se turške čete odstranijo iz Krete. Varstvo Mohamedancev prevzamejo velevlasti. Ako bi se sultan ne odzval, od-' stranile bodo šiloma turške čete in pred Carigrad poslale svoje vojne ladije.
Domače novice.
Osebne vesti. Dr. Ivan Babnik, svet. tajnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, je pozvan v pravosodno ministerstvo. — Ravnatelj pošte in brzojava v Trstu gosp. P o k o r n y odide vender v istem svojstvu v Gradec. Iz Gradca pride baje na njegovo mesto dr. F e 1 i c e 11 i, o katerem se govori, da je strog, a pravičen uradnik.
—	Notarski kandidat v Kostanjevici gosp. Pavel Hudovernik je imenovan avskultantom. — Poročil ae je gosp. dr. Vladimir Ravnihar v Celju z gdč. Antonijo Sterle iz Zagorja. — V Škofji Loki je umrl 27. septembra notarski kon-cipijent gosp. Alojzij Triller. — Isti dan je umrl č. g. Ignacij Mali, duhovnik v pokoju v Ribnem pri Bledu. — V Mariboru je umrl gosp. Henrik Kolman, ravnatelj sadje- in vincrejske šole.
Zumberško vprašanje. Kranjski uradni list in nekateri slovenski listi so prinesli brez opazke poročilo ogerskega brzojavnega korespondenčnega urada, da je ogersko hrvatska državna komisija dne 7. septembra rešila vprašanje o Žumberku v prilog Hrvatski. Pod vodstvom ministerijal nega svetnika Badinovca in deželnega arhivarja dr. Bojničiča je komisija prekopala razvaline starega Žumberka in določila, da je to tisti Žumberk, katerega je narisal leta 1639 v svoji zbirki (.original leži v kranjskem dež. muzeju) cesaiski inženir Giovanni Pieroni, in da vsled te najdbe žumbersko grajščinstvo z gozdi, ki so vredni milijone, pripade Ogerski, oziroma Hrvatski. Hrvatje so precej potem praznovali slavlje in odposlali brzojavko cesarju. Z ozirom na etnografične razmere bi mi privoščili Žumber-čanom, da se stalno priklopijo Hrvatski, ali tega Kranjci ne moremo dc voliti, da bi se tako važno pravno vprašanje rešilo brez nas in na podlagi najdbe (?), ki nima zgodovinske podlage. Tuše gre za staro pravico dežele kranjske, katere kos se utegne odstopiti sosedom po pogodbi, nikakor pa ne po neutemeljenem izreku jednostranske komisije. Brez števila izvirnih listin hrani kranjski muzej, v katerih je dokazano, da je Žumberk nekdaj spadal pod Kranjsko. Umestno bi bilo tedaj, da bi bil v omenjeni komisiji tudi navzoč kak veščak zastopnik dežele kranjske. — Prav kar se onih izkopanih razvalin tiče, je bila hrvatska komisija na napačnem sledu. Bila sta nekdaj res dva gradova z imenom Žumberk, stari in novi grad. Stari grad Žumberk, o katerem menijo Hrvatje, da ga je narisal Pieroni 1. 1639, pa istega leta ni več stal. Imenuje se v urbarjih, katere ima kranjski arhiv in na katere se Hrvatje niso ozirali, že 1. 1598. in 1631 razdrt grad (»odes Geslos"). Opozarjamo naše gg. državne in deželne poslance in slavni kranjski deželni odbor, da precej store korake in da se na podlagi preiskav z naše strani pobrinejo za pravice kranjske dežele. Zanamci bodo gotovo vestno študirali dokumente za naša prava!
Nov denarni zavod. V Ljubljani se je ustanovilo »Splošno kreditno društvo". Namen tej zadrugi z omejeno zavezo je za sedaj, zlasti trgovcem in obrtnikom dovoljevati kredit in posojila, odnosno pomagati do hitrega obrestovanja njihovega denarja. Nadaljnji namen jej je, zbližati domače kapitalske moči, da se iz tega zavoda osnuje s časom domača, kreditna in es-komptna banka. Zadružni deleži so po 100 gld. in pa, da se morejo vdelažiti tudi manj premožne osebe, po 10 gld. V upravni svet, ki šteje za sedaj 8 članov, so bili na prvem občnem zboru izvoljeni naslednji: gosp. Filip Supančič, stavbeni podjetnik in posestnik v Ljubljani, kakor predsednik; gosp. Ferdinand Staič, c, kr. sodnik v p. in posestnik v Ljubljani, kakor podpredsednik in pisarniški ravnatelj; gosp. Jan. Dejak, c. in kr. pomorski častnik v p. in posestnik v Ljubljani; gosp. Jos. Lenarčič, tovarnar in posestnik na Vrhniki; gosp. dr. Danilo Majaron, advokat, gosp. Ant. Putrich, trgovec in posestnik, V. H. Rohrmann, trgovec, F. M. Schmitt, trgovec in posestnik, vsi v Ljubljani. V nadzorstvu so za sedaj gosp. Kornelij Gorup, podjetnik in posestnik v Trstu, gosp. A. Klein, posestnik in tiskarnar, gosp. Fran Kollmann. posestnik in trgovec, gosp. I. Lininger, trgovec in posestnik, vsi v Ljubljani. Zavodu je pristopilo, kakor čujemo, že v teh dneh mnogo zadružnikov, mej temi več posojilnic; podpisanih je v deležih že sedaj nad 70.000 gld. Poslovati začne kreditno društvo dne 1. oktobra t. 1. in ima svojo pisarno na Dvornem trgu hiš. št. 3.
Jednakopravnost, kje Bi ? Pred kratkim so bili premeščeni naslednji sodni pristavi gg.: Al bert Luschan iz Kranja v Ljubljano, Fran Peterlin iz Črnomlja v Kranj, V. Kronasser iz Ma renberga v Ptuj, Fr. Jagodič iz Kozjega v Slov. Bistrico in Fr. Rekar iz Vipave v Radovljico. Med temi sta dva Nemca Luschan in Kronasser in oba sta dobila izmed drugih najboljši mesti: Ljubljano, Ptuj; drugi so vsi Slovenci, a bili so premeščeni iz neznatnega kraja zopet v neznaten kraj. Nemec sne meso, Slovenec gloda kost.
„Rudeči prapor * je prinesel članke, ki kažejo na Slančevo pamet. „Dr. S.“ je torej pričel
plavati v struji, kamor mu gotovo ne bodo sledili »neumni farji", katere je te dni zopet pod-učeval v »Narodu", kako naj delajo, da bodo njemu ustregli. In mož, ki hiti na pomoč soci-jalni demokraciji na Slovenskem, hoče, da se mu klanja Dolenjska kot voditelju narodne politike. Lepa je ta narodna politika »Rudečega prapora", ki izgrede proti Italijanom označuje za slovensko bestijalnost. Dr. Tavčar z Nemci, dr. Slane s socijalnimi demokrati — vsak po svoje,' a v cilju se najdeta!
O našem gledališču se nam piše iz delavskih krogov: Intendanca slovenskega gledališča je dejala, da bode letos resno gojila na rodne igre. Prav! Ali narodne igre naj bi bile namenjene širšim krogom, prav tem krogom je pa pristop v gledališče znatno omejen, ker se je pri zidanju gledališča gledalo na vse, samo na prostorno galerijo ne. Sedanja galerija je pravi „kurnik“, ki je takoj prenapolnjen. Pri predstavi »Jurčkovih sanj" se je ta nedostatek kaj jasno pokazal. Slovenski delavci bi radi zahajali v gledališče, zato prosimo intendanco slovenskega gledališča, da posreduje pri deželnem odboru, ki naj popolnoma nepotrebne lože ob balkonskih sedežih vender že odpravi, namestu njih pa poveča galerijo. To je nujno potrebno, če naše gledališče hoče biti res vzgojevališče narodovo.
Iz meščanskih krogov. Kdor zasleduje regulacijo našega mesta po potresu, mora se vprašati, jeli se ta dela izvršujejo res pod inže nirskim nadzorstvom. Našemu županu se ne more očitati, da ne skrbi za regulacijo. Ako bi bil on inženir, preverjeni smo, izpadla bi drugače. S takimi inženirskimi talenti je pač težko delati. Oglejmo si v Špitalski ulici g. Kleina hišo. Ali ta ne kazi cele ulice? Kakor se pa sedaj regulira Rimska cesta in sosedni trg, pa že presega vse meje. Na jedni strani hiše v nižini, na drugi strani v višini, da bode moral dobiti vsak uhod svoje stopnice! Kaj pa za Boga moti mali cestni strmec? Ali se kaj ta-cega ne vidi v vseh mestih? Staro mesto se ne moie po ravnilu in vodoravno urediti. Gledati se mora na faktične, a ne na idealne potrebe. Saj vender pri tem trpe davkoplačevalci in posestniki hiš, katere se na ta način po nepotrebnem nadleguje. Ne moremo verjeti, da ima pri tem delu g. upokojeni nadinženir Žužek prvo besedo. Skoraj neverjetne so razmere in delo pri »Mestnem domu", kjer se je ravno pred nekaterimi dnevi udrl hrib, ker so škarpo kopali, ne da bi se tehnično pravilno zavarovalo in potem delo pričelo. To vse nam daje povod, da apelujemo na našega g župana, naj vender sproži ureditev našega stavbinskega urada v mestnem zboru. Tako ne more iti dalje!
Ljubljanski davkoplačevalec nam piše: »Cesto na Blervveisovem ringu pričeli so graditi začetkom tekočega leta, a še sedaj dela niso končana. Kedaj se bode pač ta cesta izročila prometu? Tudi na Rimski cesti se dela po polžje. Ali je morda uzrok, da se ta važna prometna dela tako zavlačujejo, v tem, da se dela v regiji, ali pa morda nadzoruje delo kak akci-jonar kranjske stavbinske družbe. Koliko b de veljala regulacija teh dveh cest? V drugih mestih narede mestni inženirji troškovnik in potem se dela oddajo potom licitacije. Tako tudi davkoplačevalci izvedo, koliko se poseže v njih žep. V Ljubljani imamo seve druge raz mere, ki pa niso pravilne, pa tudi častne ne za prvo slovensko mesto."
I. C. Mayer, veletržec v Ljubljani, ima banko in hoče biti »pravičen". Te dni je otvoril svojo lepo, novourejeno prodajalnico v Špitalskih ulicah. Na napisih pa je pokazal, da njegov čut za pravicoljubnost kaže, da imamo v Ljubljani nemško in laško večino, in samo nekaj Slovencev. Napis »Wechselstube“, »Cambio valute" in na zadnjem mestu »Menjalnica" je skrajno žaljiv na nas. Gospod Mayer do Slovencev veliko prezirnosti.
Ljubljanska efektna loterija. Javno žrebanje srečk loterije, katero je Njegovo Veličanstvo uresvetli cesar deželnemu stolnemu mestu Ljub ljani Najmilostneje dovoliti blagovolil, vršilo se bode nepreklicno dnč 4. oktobra letos ob šestih
zvečer ob intervenciji občinskega sveta v mestni dvorani. Ker se bode to žrebanje že v nekolikih dneh vršilo, utegne nakupovanje srečk sedaj tem živahneje postati, ker je ta loterija, ki ima 2700 glavnih in pristranskih dobitkov v vrednosti 100.000 kron, nenavadno bogato opravljena in se glavni dobitek na željo onega, ki ga bode zadel, tudi v gotovini izplača. Srečke po kroni dobiti je v vseh c. kr. tabačnih trafikah, loterijskih kolekturah in menjalnicah.
Prihodna seja občinskega sveta .ljubljanskega bode v torek 4., eventuvelno v sredo dne
5.	oktobra.
O pravicah Slovencev, katere vživarno, tvoreč vladno večino, kaže naslednja brzojavka, katero je dne 27. sept. poslalo uredništvo »Soče" načelnikom vseh desniških klubov drž. zbora: »Današnjo sodno obravnavo zaradi zaplenitve »Soče" je predsednik otvoril in vodil v laščini, zastopnika lista, ki je temu ugovarjal, zavrnil je predsednik, češ: »Tukaj ni uredništvo ,Soče‘!" Ko je govornik izjavil, da tej razpravi ne more prisostvovati, dejal mu je predsednik Zbrrer: »Pojdite, kamor hočete." Zastopnik lista je odšel, obravnava se je vršila brez njega Proti takemu slovansko večino v deželi žalečemu postopanju laških sodnih uradnikov uredništvo protestuje in prosi, naj se vender jedenkrat konec napravi takim razmeram." — 0 naših pravicah jasno govori tudi to, da vlada že 14 let ne more prisiliti magistrata v Trstu, naj ustanovi slovensko ljudsko šolo. Zadnji rekurz Slovencev leži v prahu že 4 leta! Poslanci naj silijo, da ga reši!
Iz Logatca se nam poroča, da je nedavno psoval tamošnji načelnik postaje logaške Slovenke, ki so bile v narodni noši s pečami: »Schauen Sie mal’ diese Leute da, mit Kikiriki, das konnen mir nur unter diesem ungebildeten Volke finden" ter je pristavil na vprašanje, če zaničuje naš narod, trkajoč se na psi, »Ja wohl, ich verachte es". Slavna direkcija južne železnice pa naj bi temu in enakemu izzivanju konec napravila s tem, da gospodov ala Plut ne bi nastavljala v naše kraje, oziroma naj bi jim dala primernih lekcij!
Podučni shod v Ribnici je priredil tamošnji g. notar Ig. Gruntar preteklo nedeljo. Zbrani kmetovalci so bili zelo hvaležni g. notarju za pouk, kako se napravi veljavno oporoko, da se preprečijo poznejše tožbe. Z veseljem je bil vsprejet nasvet, naj se za ribniško dolino osnuje mlekarska zadruga. Tako kot g. Gruntar naj bi delala za ljudstvo slovenska in-teligencija tudi po drugih krajih na Kranjskem!
Slovesna otvoritev cistercijanskega samostana v Zatičini se bode vršila dne 4. oktobra. Cerkveni govor bode imel prevzv. knezoškof ljubljanski. V samostanu bode 7 patrov, G bratov lajikov in 2 kandidata.
Srednje šole na Slovenskem. Dosedaj smo dobili tale poročila: V prvi razred državnega gimnazija v Trstu je vstopilo letos 46 učencev.
—	Na gimnaziji v Kranju je letos 407 dijakov v prvem razredu jih je 96. Profesorjev z direktorjem 14, na novo sta vstopila kot suplenta gg. dr. Val Kušar in Milan Pajek. — Gimnazija v Novem Mestu ima 232 učencev.
„11 Pensiero Slavo*' poneha izhajati. Namesto njega bo »Pensče Slave", list, pisan v francoščini, zvunanji svet obveščal o slovanskih rečeh.
V	Doliču pri Vitanju so pri občinskih volitvah prevrgli odbor, ki je nemško posloval.
Slovenski otroški vrtec se je otvoril dne 26. septembra v Škednju.
Poziv! Na južnem podnožju Sv. Višarij ležečo slovensko »Ovčjo ves" je zadela dne 17. septembra t. 1. ob 1. uri po noči grozna nesreča. Nastal je po dosihmal neznanem načinu požar, ki je tekom jedne ure vpepelil 38 hišnim posestnikom vse njihovo premoženje: hišno opravo, obleko, mnogo živine, vse seno, žito in poljske pridelke, — sploh vse. Vaščani, kot posestniki, se ne morejo pri lastnem, malem zemljišču preživeti in so tako primorani si iskati svoj kruh kot drvarji v tujem svetu. To je vzrok, da ob času požara ni bilo domačih moških, ki bi ohranili svoje imetje. Beda in potreba je velika
—	in to tem večja, ker je uničil požar tudi cerkev. Škode je blizo 100.000 gld. Siromašni prebivalci so bili za neznatno svoto zavarovani. Podpisani obračajo se tem potom do usmiljenih bratov Slovanov ter trkajo v upu uslišanja na njih srce, da bo vsak po svojih močeh pomagal olajšati nesrečo svojim bratom v Ovčji vesi. Blagohotna vsakovrstna darila sprejema Jožef Svaton, župnijski upravitelj v Ukvah na Koroškem. — Ukve, dne 25. septembra 1898. — Luka Jelnik, župnik. — Franjo Grafenauer, dež poslanec. — Jožef Svaton.
Cesarjevo zahvalo	narodom"	so
v Celju nalepili samo v nemSkem jeziku, isto se je zgodilo v kočevsken okraju — na Kranjskem. Baron Hein mora dati zadoščenje v de želnem zboru! Prav radovedni smo, če ga bode radi tega res kak slovenski poslanec interpeloval. Taka interpelacija bi ne bila ljuba dr. Schafferju!
V	Gorici so slovenski del zahvale odtrgali raz vogalov.
V	spomin cesarici ste izšli v Ljubljani dve lepi knjigi, obsegajoči podatke o rojstvu, življenju, žalostni smrti in pogrebu visoke pokojnice. — V zalogi g Ivana Bonača je izšla knjiga „Naša Cesarica Elizabeta*. Sestavil jo je znani pisatelj poljudnih spisov, g. Fran Nedeljko jako pregledno. Knjigo krase štiri slike. Cena 12 kr. Priporočamo jo najtopleje, ter opozarjamo na inserat v današnji številki. — Prav mična knjiga je izšla tudi v založbi g. Gion-tinija v Ljubljani. Tej knjigi je naslov: „Cesa-rica Elizabeta. V spomin povodom nje žalostne smrti slovenski mladini sestavil Jakob Dimnik." Cena knjigi je 15 kr , po pošti 18 kr.
Darovi. Uredništvu »Slovenskega Lista“ so poslali: Za »Družbo sv. Cirila in Metoda": Gospica Anica Močnikova 41 kron in 64 vinarjev, nabranih na novi maši g. Al. Peterlina v Kamniku. — Anton Gnus, nadučitelj v Dolu, Šta-jarsko, nam je poslal udnino rednih udov društva »Naša straža za leto 1898 in sicer: Franc Peklar, župan v Dolu 2 K, Alojzij Podmenik, užitninski uradnik v Dolu 1 K., Franc Majcen, trgovec v Dolu 1 K., Anton Štefančič, krojaški mojster, Hrastnik 1 K, Anton Šebat, kaplan Po-ličane 1 K, Anton Gnus, nadučitelj v Dolu 1 K., Jerica Gnus nadučitelja soproga v Dolu 1 K., skupaj 8 kron. — Iz Ljubljane odhajajoči g. dr. Jankovič je za »Našo Stražo “ nabral naslednje ude; po 1 gld.: g. Gregor Trdina, poslovodja; po BO kr: gdč. Adela Mozetič, učiteljica v Solkanu; gdč. Franica Dermastija v Vodmatu; gg. dr. Jenko, asistent kirurgičnega oddelka; sekun dariji deželne bolnice: dr. Krajec; dr. Zarnik; dr. Karfig; dr. Jankovič; Kreft Leo, cand. med, na Dunaju; Brecelj Tone, cand. med., v Gradcu; Pretnar France, blagajnik mestne hranilnice v Ljubljani; Hudovernik Pavel, notar, kandidat v Kostanjevici; Lozar Pavel; Sevnik Pepo ml., tr govec z usnjem v Ljubljani; Hus Zdravko, far-macent pri g. Leusteku; Hus Gjuro, abiturijent v Zagrebu; Gerbec Anton, novomašnik iz Gorice ; Čemažar Jakob, novomašnik iz Trsta; Vuga Ciril Metod bogoslovec; Abram Jožef, bogoslovec IV, leta v Gorici; phil. Bergant Jakob, predsednik »Danice"; iur. Carli A ; Fr.|Ban, poslovodja „Kat. tiskarne;" Medic Peter; Snoj Ivan; Dermastija Josip, abiturijent v Ljubljani. Skupaj 27 članov. Vrlemu narodnjaku in sotrudniku .Naše straže" g. dr. Jankoviču kličemo ob odhodu krepki »Živijo", novo pristopivšim udom se pa iskreno zahvaljujemo z željo, da vsak v svojem krogu vrlo dela za napredek »Naše straže". — G. J. Karba, sluga v c. kr. dvoru na Dunaju, za „Našo stražo" 1 gld. — Prvi redni član »Naše Straže* v Radgoni na Štajarskem je g. Ivan Kovačič in ne Kavčič, kakor je bilo zadnjič pomotoma tiskano. — G. Janko Okič, urednik „Kneipp Blatter" v W5rishofenu, 5 gld. za po-gorelce v Ostercu.
Društva.
»Glasbena Matica" v Ljubljani. Pevski zbor »Glasbene Matice" bo imel redne pevske vaje od dne 4. oktobra nadalje in sicer ženski zbor vsak ponedeljek in vsako sredo od ya7. do '/„8. ure zvečer, moški zbor pa vsak pone-
nedeljek in vsako sredo od 8. do 9. ure zvečer. Nove pevke in pevci se pri vsaki vaji sprejemajo. Uljudno vabim gospe in gospodične bivše pevke ter gospode bivše pevce, naj se v polnem številu zopet snidejo, nove pevke in pevce pa, naj v obilnem številu pristopajo. Matej Hubad, koncertni vodja »Glasbene Matice".
Pevsko društvo „Ljubljana“ priredi danes v gostilnici g. Josipa Kramarja zabavni večer v slovo onim članom, kateri morajo letos iti v vojake. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina prosta. Gostje in prijatelji petja dobro došli.
Javno predavanje priredi » Slovenska kr ščanskosocijalna zveza" prihodnji četrtek ob Va8. uri zvečer v »Katoliškem Domu" v Ljubljani. Potem se bodo vrstila predavanja vsakih 14 dnij.
Shod avstrijskih zdravniških zbornic vršil se bode letos dne 10. oktobra v Lvovu. Kranjsko zdravniško zbornico zastopal bode primarij g. dr. Gregorič.
Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju je razposlalo vabila za pristop k društvu vsem gg. odvetnikom in notarjem, ter njih uradnikom širne Slovenije. Ti se oglašajo dan na dan, ter vračajo pristopne izjave; do sedaj oglašenih je blizu 80 rednih Članov. Kot ustanovnik je na novo pristopil gospod dr. Fran Mayer iz Šoštanja, naj mlajši odvetnik na Štajerskem, kar je za društvo veselo znamenje. Sedaj šteje isto 4 ustanovnike: gg. dr. Jerneja Glančnik-a, odvetnika v Mariboru, dr. Ivana Ru lolf- a, odvetnika v Konjicah, Antona Svetina, c. kr. notarja v Pliberku na Koroškem in dr. Frana Mayer-ja odvetnika v Šoštanji. — Kot podpornika sta pristopila gg. dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji in Kazimir Bratkovič c. kr. notar v Gornjem-gradu. Vsi tisti gg. šefi in uradniki, kateri iz katerihkoli vzrokov ne nameravajo k društvu pristopiti, naj blagovolijo vabila vrniti. Društvo ima velevažen namen vzgajati in podpirati odvetniške in notarske uradnike, posebno pa gojiti tesnopis, kojega potreba se je zadnji čas tako živo pokazala, ter osnovati si lastno bolniško blagajno. Vsled tega je pa tudi isto vredno vsestranske podpore, da bode potem svoji nalogi kos. Sicer je zanimanje za to društvo postalo živahneje, odkar je svoj delokrog razširilo, ter se postavilo na odločno narodno stališče, kar kaže to, da so se javili uradniki od vseh stranij širne Slovenije, da se udeležijo občnega zbora, ki bode danes v Celju.
Shod avstrijskih učiteljic na Dunaju Tekom preteklih počitnic se je vršil na Dunaju shod avstrijskih učiteljic. Največ udeleženk sta dali Češka in Moravska, a takoj za njimi je bila Kranjska najbolje zastopana. Na tem shodu se je pred vsem razgovarjalo o načrtu preosnove državnega šolskega zakona, katerega so sestavili češki in moravski (nemški) učitelji ter v njem izpustili §§ 14., 15,, 16., v katerih se učiteljicam jamčijo jednake pravice z učitelji (seveda z jednakimi dolžnostimi!). Dunajske in druge bližnje učiteljice so se tudi udeležile shoda, katerega so imeli ti snovači novega zakona v Brnu (8. avg ), ter so odločno zahtevale, da se omenjeni §§ zopet vsprejmč. Tej zahtevi se je slednjič ugodilo, vender pa je ta izkušnja rodila vsem navzočim učiteljicam prepričanje, kako živo potrebna so društva učiteljic, kajti dan za dnevom se lahko osvedočujejo, da se za njih potrebe, za njih stanovski interes ne bode nihče brigal, ako se same ne bodo. Res je, da se društva učiteljev krepko borš za napredek šole in svojega stanu, a za izključno učiteljične potrebe, za prospeh dekliških šol in vzgoje ne delajo. V njih društvih tudi učiteljice ne morejo nikdar kaj doseči, ker so, če se tudi vse udeleže — vedno le v manjšini. To razmerje je dalo povsod, da ao dunajske in na shodu zbrane učiteljice sklenile ustanoviti „Zavezo avstrijskih društev za učiteljice" (Osterreichischer Lehrer-innenbund), katera se z vrši k letu osorej, ali pa še poprej, o binkoštih. Kakor se čuje, ustanavljajo se prav pridno društva učiteljic. — O ustanovitvi novih društev so poročale na shodu: češka učiteljica A. Woburka — moravska R. Zapletal in o našem slovenskem društvu učiteljic — J. Miklavčič, čuje se tudi, da šta-
jarske nemške učiteljice snujejo svoje društvo. Upamo, da se slovenje -štajarske ne bodo dale od njih prekositi. In naša Primorska? — Najbolje organizovane so doslej Čehinje, ki imajo poleg Dunajčank najkrepkejše društvo in v svojem rojaku dr. Heroldu, državnem poslancu, najvnetejšega zagovornika in poapešitelja svojih teženj. Dal Bog, da bi bile tudi Slovenke jedine in vnete za napredek avojega stanu! Zanimanje za novo slovensko društvo — katerega pravila so ravnokar potrjena — je veliko in nadejamo se, da ostane vztrajno.
* Litijska.
Najnovejše vesti.
Repertoir slovenskega gledališča. Danes, v soboto in v torek (ob navadnih cenah) se bo ponavljala »Aida", največje delo slovenskega opernega repertoira. V četrtek se uprizori — mej 4 dramskimi predstavami — že tretja noviteta: »Martin Smola", burka v 3 dejanjih, spisala Blumenthal in Kadelburg, prevel in priredil Aleksij Nikolajev. Naslovno ulogo bo igral gosp. Jurij P rej a c. — Pripravlja se tudi že prva letošnja klasična igra: »Emilija Galotti", žaloigra Lessinga. V opernem repertoiru se pripravljata »Ksenija" in (noviteta) »Stara pesem", obe zložil Viktor Parma. Pripravljena pa je že jako melodijozna in zabavna opereta »Klariča na vojaških vajah", v kateri ima glavno vlogo naša su breta, g. Polakova.
Občina Središče se je izjavila za slovensko vseučilišče in za nadsodišče v Ljubljani.
Cesarice Elizabete ustanove za učiteljske sirote bode haložilo slovensko učiteljstvo v spomin na pokojno cesarico. Oklic priobčimo prihodnjič.
Vpisovanje v dijaški moški zbor »Glasbene Matice" v Ljubljani se bode vršilo v torek, 4. oktobra zvečer od 1/i8. do l/a9- ure.
V državnem zboru je včeraj Schonerer predlagal, naj se uveljavi nemški državni jezik. Volila se je kvotna deputacija. Volilo se ni imenoma, kakor je zahteval Schonerer. Wolfovci so strahovito kričali, ko je Schwegel utemeljeval svoj predlog, katerega omenjamo v poročilu iz drž. zbora. Predlog je bil sprejet. Thun je nemškim kričačem dejal, da parlament, ki noče delati, tudi nima pravice vpraševati, kaj se zgodi, kadar se pokaže, da ne izpolni svoje dolžnosti. Italijanski poslanci so interpelovali radi dogodkov v Trstu, Nabrežini in v Devinu. Prihodnja seja je v ponedeljek. Za prvo čitanje nagodbenih predlogov je vpisanih že 56 govornikov. Z največjim zanimanjem se pričakuje nastop dr. Lu-egerjev. Glede nagodbe z Ogersko si slovenski katoliško narodni poslanci pridrže prosto roko.
Iz Dunaja se poroča: Trgovinski minister dr. Barnreiti er je ministerskemu predsedniku grofu Thunu naznanil avojo demiaijo ter jo utemeljil s tem, da se je vlada izrekla proti nujnim predlogom nemški a veleposestnikov. Za naslednika ae imenuje Bilinaki. Demiaija še ni vapre-jeta. Ker je bil Schwegelnov predlog V8prejet, morda Barenreither umakne demiaijo.
Na Dunaju prirede jutri krščanaki aocijalci veliko slavnost v spomin na pričetek antisemitskega gibanja v Avstriji.
V ogerski poslanski zbornici se je včeraj vsprejel zakon, v katerem so se ovekovečile zasluge cesarice za Ogersko.
Atentat na rumunsko kraljevsko dvojico je preprečila policija. V Orsovi so aretovali anarhista, ki je imel nalog ju umoriti. Dobili so pri njem razno orožje.
Kreta. Turški zapovednik je naznanil admiralom, da se bode s turškimi četami umaknil iz Kandije.
Razne stvari.
Finančni stražniki dobe baje regulacijo plač in sicer bodo sedaj dobivali letne plače: nadzornik 400 gld., višji nadzornik 500 gld., respicijent 600 in višji respicijent 700 gld. Poleg tega dobili bodo službene doklade.
Slovenskega milijonarja imamo v Ameriki. Rojen je 1. 1867. na Dolenjskem, ime mu je S t a n d e r. Ko je prišel v Ameriko, imel je v žepu 1 dolar 75 cent. O priliki pariške razstave pride s svojo ženo obiskat svojo domovino.
Kako bode kaznovan Lucheni. Obsojen bode na dosmrtno ječo, ki je v Genfu poostrena s tem, da morajo jetniki delati ves dan, ne da bi med seboj smeli besedico spregovoriti. Tudi na sprehodih morajo molčati. V nedeljo jim je dovoljeno brati. Govoriti smejo v nedeljo nekaj trenutkov samo z duhovnikom. Najtrši hudodelci se poslužujejo te pravice, ker jim je vedni molk strašna muka.
Rotšildovo premoženje. Leta 1876. so imeli Rotšildi premoženja 5000 milijonov frankov. Iz obrestij tega premoženja bi se lahko živilo 680.000 ljudij. Ko bi se to premoženje podvojilo le vsacih 15 let — dozdaj se jim je množilo hitreje — zneslo bi bilo 1. 1890. že 10.000 mili-lijonov in danes nad 15.000 milijonov frankov, iz katerega bi lahko živelo 1,600.000 ljudij, tedaj vsi Slovenci in še nekaj Hrvatov po vrhu. Ako bi se premoženje samo v tej meri množilo naprej, znašalo bi leta 1895. že 300.000 milijonov frankov, iz katerega bi lahko živelo 37,120.000 ljudij, t. j. skoraj vsi prebivalci Avstrije. Ker pa Rotšildi znajo svoje kapitalije še bolj obresto-nosno nalagati, množi se jim premoženje še veliko hitreje.
Atentati na vladarje in vladarice. V zadnjih 50 letih je atentat na avstrijsko cesarico Elizabeto jedini, ki se je pripetil na živ ljenje soproge vladarja. Mej vladaricami je doživela angleška kraljica Viktorija osem aten tatov, ki pa so vsi ponesi ečili. Ruski car Aleksander II. je ušel trikrat smrti, četrtič pa ga je ubila bomba. Car Aleksander III. je doživel več atentatov in dvakrat je komaj rešil življenje. Cesar Viljem I. je bil že dvakrat napaden in ranjen. Tudi Viljemu II. so že parkrat pripravljali smrt, a brezuspešno. Italijanski kralj Humbert je bil že dvakrat napaden. Kralja vir-temberški in grški sta bila tudi že v smrtni nevarnosti vsled atentata.
Atentat je izvršilo nedavno neko blazno dekle na soprogo predsedaika ameriških zjedi-njenih držav gospo Kinley. Napadla jo je z nožem, a je ni ranila.
Vezuv je zopet začel bljuvati.
Amerikansko slovenskega koledarja se je letos prodalo 1300 izvodov.
Prebivalstvo Evrope. Leta 1897. je bilo v Evropi 380 milijonov prebivalcev in to v evropski Rusiji 106,000.000 milijonov, v Nemčiji
52.300.000, v Avstro-Ogerski 43,500.000, y Veliki Britaniji 39,800.000, na Francoskem 38,500.000, v Italiji 31,300.000, na Španskem 18,000.000, v Belgiji 6,500.000, v evropski Turčiji 5,800.000, v Rumunski 5,600.000, na Portugalskem 6,000.000, na Švedskem 5,000.000, na Nizozemskem
4.900.000, na Bolgarskem 3,300.000, v Švici,
3.000.000, na Grškem 2,400.000, na Danskem
2.300.000, v Srbiji 2,200.000 in v Norveškem
2.000.000,
Slovensko gledališče.
Drama.
23. septembra. — Gospod ravnatelj. Veseloigra v treh dejanjih, francoski spisala Aleks Bisson in Ferd. Carr6.
Francozi so skrajno nasladen narod. Dovzetni nad vse prijetnemu vznemirjenju živcev, žive le trenotku. Ugoditvi seksuvalnega nagona žrtvujejo, dejal bi, vse. In menda ga ni naroda, ki bi oboževal žensko kot tako bolj, nego Francozi. Šesto in deveto zapoved božjo prekoračiti to jim je — v krvi. Baš zato je pa družbinsko, kakor družabno življenje francosko povsem črvivo in korumpirano.
Ako pa hočeš Francozom kazati in bičati njih popačenost, storiti moraš to v duhoviti in pa pikantno dovtipni obliki, sicer te ne poslu šajo. Pisatelja „Gospoda ravnatelja" sta imela to namero. Uradniki, katerih žene ali pa sorodnice so krasne pa dostopne različnim uplivnim pred-
stojnikom, zlezejo naglo kvišku; če imajo v to potrebne zmožnosti ali ne, po tem nihče ne vpraša. Aleksander Bisson, sam bivši ministeri-jalni uradnik, torej dober poznavalec birokratske korupcije, napisal je o tem komiško satiro, polno pikantnih situvacij, okretov in besedil. Kljub temu pa v ti igri precej pogrešamo onega, kar je finim francoskim veseloigram toliko značilno. Zapletenega dejanja, ojstro risanih značajev, duhovitega dijaloga, blestečih dovtipov veseloigra baš nima v obilici. Močno moti tudi množica „na stran" (aparte) govorjenih stavkov. Moderni dramatski pisatelji to strogo izključujejo.
Igra je bila dobro naučena. Motilo je le silno pointiranje dvoumnih in krepkih dovtipov. To pretiravanje je zakrivilo, da je dostikrat zginil pikantno satiriški izraz, pa na njega mesto stopil — ciniški. Vsakdo ljubi zdravo pikantnost, zamenjavati je pa ravno radi tega ne smemo z ostudno frivolnostjo. To povdarjanje je bilo torej povsem napačno. Seveda tvarja obilica takih „krepkih" pravo moč te igre; namenjena je francoskemu občinstvu,- katero je navajeno najrezkejšim izrazom poltnosti. Nam pa je cenzura prihranila „zgražanjeu, ker odstrigla je najbolj duh teče cvetke semtertja „ kruleče" Bisso-nove muze.
Naslovno ulogo je igral g. R. Inemann. Značaj glasovitega ženščaka, ki je že skoraj nasičen „ljubezni“, pogodil je prav dobro v igri in besedi. Gospa J. Polakova je umotnica. Kako diskretno je igrala dražestno in zapeljivo vdovo Suzano, to je treba videti. Kdor zna notranje čute tako izražati, ta je umetnik. Samo njena slovenščina moti, no pa temu se da priučiti. Izvrstna bi bila g. A. D a n i 1 o v a, ko ne bi mestoma preveč pretiravala. Nadarjena igralka je, vsestranski vporabna, za nekatere uloge uprav nenadomestna, Poštenega in značajnega uradnika je pravilno tolmačil g. R. Deyl. Elegantno postavo ima, živo oko, poln, lepodoneč glas in živahno le tu pa tam previhravo kre-tanje. Torej vsa vnanja svojstva, s kakeršnimi mora razpolagati igralec ljubimskih nalog. No tranjo svojo moč pa nam popolnoma še-le pokaže, ko nastopi v veliki ljubimski ulogi. Slovenščina mu teče že jako lepo; vidi se, da je zelo vesten, vstrajen in priden. Leporejenega pa vedno lačnega, flegmatiškega uradnika trdo-kožca je igral g. A. V ero v še k prav imenitno. Zelo komičen je bil g. I. Prejac kot župan in takisto karakterističen g. VI. Ho us a kot stari, vse intimnosti svojega gospoda dobro poznaja-joči sluga Ostali so zadoščali. Občinstva je bilo več kot pri prvi predstavi.
*
* *
25. septembra. — Jurčkove sanje. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Češki spisal I. K. Tyl.
Deco osrečiš neizmerno, ako ji pripove: duješ mične pravljice. Take mične pripovedke pa so ljudstvu čarobne igre. Nekoliko mističnega, nadnaravnega, nekaj parodiranih slik iz rejalnega življenja, zaključek lepa morala, vse to pa pomešamo s petjem in plesom in širše občinstvo je zadovoljno. To zahtevamo od takih iger in v toliko nas tudi zadovoljijo „ Jurčkove sanje".
Igrali so vihravo, površno, takorekoč vsak „na svojo roko". Umetniški izraz gledališke discipline je pa ensemble. Kje je bil v nedeljo naš ensemble! Pokazalo se je očividno, da ga nimamo. Gospod režiser, tu zastavite svojo umetniško roko, tu pokažite svojo moč!
Novo angažovani komik g. VI. Housa se nam je predstavil v glavni ulogi. Boriti se mu je bilo še hudo z jezikom, pa temu se ni čuditi. Napram ti nepriliki, ki pa upam, da kmalu zgine, izvedel je svojo nalogo prav dobro. Kako igra g. J. Polakova subretske uloge, to je v obče znano, čemu govoriti o tem. O g. J. Pre-jacu se nisem motil, zelo vporaben igralec je; umetniška njegova moč pa so značaji v modernih igrah. G. A. Danilova je bila klasična zastarela, sramežljiva pa hlepeča devičica. Ona, g. Polakova, g. Inemann in g. Prejac so jedini, ki so v „ sanj ah “ zadeli oni parodistiški ton, ki napravi utis govorjene operete in ki je bil tu
jedino umesten. Gdč. M. Ogrinec in gosp. A. Verovšek, sta bila na mestu. G.Fr. Lovšin e bil originalen, pa je menda pretiraval.
Kakor rečeno, igrali so v znamenju vihravosti ; režiser je bil pač na odru, pa le kot igralec. To je skrajna netaktnost napram nedeljskemu občinstvu. Gledališče je bilo natlačeno polno.	—m.—
*
*	*
Opera.
29. sept. — Verdijeva opera „Aida“
V	razvoju plodovitega delovanja Verdijevega vstvarja „Aida“ (zložena 1. 1871.) početek zadnje dobe, dobe muzikališki-dramatskega tvorjenja. Ne da bi kaj izgubil od svoje individualitete, je razširil Verdi obzorje svojega umetniškega na-ziranja, postal je dramatičnejši, uglobil se je v intimne tajnosti orkestra, njega polnozvočja in čara. Ni v stran vrgel jasne, žarke melodike, ki diči v vseh njegovih operah petje, pridružil je marveč le še nov element, ki ga v prejšnjih svojih delih ni zadostno upošteval, pridružil je bogato in pa kar je značilno, samostojno se razvijajočo orkestracijo. Neizčrpni vir Verdijeve melodike in iznajdlivosti zamore pri tem le ži-vahneje žuboreti in vstvarja se Verdiju vzpričo tega pod rokami prebogata, divna, harmonije polna skladba.
Tudi faktura operne skladbe je v Aidi napredna. Dasi se vrača Verdi še Časih k razkosavanju skladbe v posamezne, vzajemno se izključujoče in neposredno zraven druge uvrščene oddelke in odstavke, je vender glasba že v obilni meri simfoniška. S tem sta postala značaj in zabarvanje skladbe dejanju primernejša in nam podaja Aida celo lepe primere poetiški na-dahnjenih simfoniških slik.
Verdijevi aAidi" služi za podlago dober libreto. Ni pač v pripovedki nič novega, novo in zanimivo je le okoliš, v kateri je presajena. Egiptska doba s slikovitimi svojimi kostumi je ono, kar daje pripovedki novo značilno odejo. Vrline libreta je pa najti v hitro in konoizno se vršečem dejanju, katero ne obtežuje nič nepotrebnega.
Uprizoritev opere zahteva velik aparat, za kateri imajo tako naš oder, kakor tudi naše razmere skopo odmerjene meje. Vender je pa uprizoritev tako v prav lepih kostumih, kakor tudi v dekoraciji povsem dostojna, izvzemši morda triumfatorski sprevod, kateri je vzbudil vzpričo nepotrebnih rekvizitov — na pr. triumfatorjev voz in pa našemljeni malik — nekaj neprostovoljne komike. Tudi bi bilo sceneriji na dobro, da se v bodoče ne mesi egiptska z — grško arhitekturo.
V	muzikališkem oziru je uspela opera popolnoma, saj jo je naštudiral in vodil g. kapelnik Beni še k, čigar priznano neutrudna marljivost in krepka roka vodita in družita operni ensemble vselej le k uspehu. Predstavile so se občinstvu dve novi moči. V vsakem oziru se je' odlikovala izmed njiju altistinja, gospica Wanda Radkievicz (Amneris). Pohvaliti, jo je brezpogojno tako kot pevkinjo, kakor tudi kot igralko. Polnozvočen in obsežen svoj alt rabi rutinirano in umerjeno v vseh legah jednako uspešno. Nadejati se je, da se izkaže gospica Radkieviczeva za najboljšo izmed dosedanjih naših altistinj. V naslovni ulogi Aide smo se seznanili z naslednico gospice Ševčikove, z gospico Mafenko Stropnicko. Sopran njen je mehak, ima nekaj toplega v sebi in se razvija lepo v visokih legah. Gosp. Raško vic (Radames), gosp. N o 11 i (Arno-nasso) in gosp. Fedyczkowski (Ramphis) so bili odlični v svolih ulogah, dobri in ljubi nam znanci na odru slovenskem. Čas počitnic jih je učvrstil, pomlajeni so se vrnili k svojemu hvaležnemu umetniškemu delovanju. Priznavalno je pohvaliti manjši ulogi gosp. Krono vi ča (kralj) in gosp. Rusa (sel), katera sta neutajljivo mnogo napredovala. Voditeljica ženskega zbora gospica Slavenova se je izkazala v treh za odrom petih kiticah kot simpatična, prav dobra pev-kinja. Orkester je težavno svojo nalogo z vnemo izvršil in tudi zbor, ki je bil pri premieri nepozoren, utegne pri reprizah zadostiti.
Dr. Foerster.
»Slovenski List“ so prodaja v Šte-fetovi prodajalnici prod škofijo in Podre k a r j e v i prodajalnici na sv. Jakoba trgu. Posamezne številke so po (S kr.
skš* Ravnokar je Izšla knjig-a ^
Elizabeta
cesarica avstrijska umorjena v Genevi.
Knjiga ima 4 podobe; krasno podobo cesarice, dalji napad in umor, pogreb in morilno
orožje.
Krasna knjižica je mladini in odraslim v trajen spomin blage cesarice.
Stane 12 kr. s pošto 14 kr.
ioo knjižic 10 gld. franko odposlane.-primerni rabat.
- Gospodom trgovcem
87 (2—1)
Naroča se pri
Ivan Bonaču
v Ljubljani.
VIZITNICE
priporoča
J. Blasnikova tiskarna
Primarij dr. Vinko Gregorič
odpotuje za čas	8n (1 2)
od 1. do 30. oktobra.
Odvetniškega koncipijenta
išče	85	(i	l)
dr. Josip Furlan,
advokat v Ljubljani.
J Alojzij VedajTl
pefiarski mojster v Ljubljani,
™	Opekarska	cesta	št. 61.
priporoča svojo izborno zaJogo vsakovrstnih
pečij iz glina te snovi
od najpriprostejSih do najfinejših ruj a ve, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
Cene nizke. 1	S (52-24)
•ooooooooooooooooo«
Zoper slabokrvnost
v
Zeleznato vino
kemične analize odličnih strokovnjakov
i
o
o
2oo
kateri so v
železnatem vinu
lekarja
Piccoli-ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega nčinek.	(5)
To vino je kaj dobro za slabokrvne, neivozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (sulie) in bolehave otroke.
Cena politerski steklenic 1 gld.
0.Vq j] A J P- n občinstvo se opozarja, da se v OVulliu. trgovino na brezvesten ntčin spravlja China-železnato vino, katero nima ni trohice železa v sebi ter je s koseniljo pobarvano. Tako vino nima nobene zdravilne veljave, pa ga tudi kose-niljina primes ne stori za dijetetično sredstvo.
OOOOOoOOOOOOOd
1|
»o*
XMXXKXXXtttt**XXKftKKXX*XXKKKX
$ Zarezano strešno opeko £
J	(Strangfalz-Dachziegel)	K
* prešano opeko za zid x x navadno opeko za zid S
S 39	ponujata	£
X	po izdatno znižanih cenah	X
** ww	S	^	  «r
▼▼	■	#	v	I	v	▼▼
'	ponujata
po izdatno znižanih, cenah
*Knez & SupančičI
J tovarna za opeko v Ljubljani. *
XX«XXXXXXXX||XXXXXXXXXX« XXX*
Kave ni treba domažgati!
Pred kratkim ustanovljena
»Delniška družba za žganje kave
na Reki“
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opravičeno uživa „svetovno slavo“, kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno:
Prvič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
drugič:
pridobi kava, po tem načinu žgana, v velikanski meri na ukusu,
katera svoj st ua jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izjav najslovitejših kemikov potrjuje zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako jo kupi za poskušnjo.
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst:
Portoriko kilo gld. 2*20,
Java	.«	..	1-80,
San Paolo
ii
v
1-60.
75 (12 8)
Jeglič & Leskovic
Jurčičev (Prešernov) trg št. 1.
mehanik, Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
(„Katollikl I)om.“)
Zaloga šivalnih strojev in bicikljev po najnižjih cenah iz različnih tovarn.
tZS* Najnovejši izumi.
Vsa v to stroko spadajoča dela se točno in solidno in po najnižjih cenah izvršujejo.
Za mnogobrojna naročila se udano priporoča
28 (24-20)
Ernst Speil,
mehanik.
igiiiiigiiiiigiiiiiaiiiiigBiiiiiigiiiiiiiigiiiiliSlii
jg y Pi*« naj večja kranjska tvrdka.	j|
H
11
H
M
Fran Prlmožid,
jermenar in sedlar	74	(10-10)
Sv. Petra cesta štev. 34. Ljubljana.
D
m
H
H
11
11
1
H
H
II
II
11
H
H
H
Priporoča se slavnemu občinstvu za izdelovanje jermenarskih in sedlarskih s proizvodov, katera ukusno, (Sj trpežno in oeno izdeluje.
Ravno tam velika zaloga različnih konjskih oprem in sedlov, popolne jezdne opreme itd.
Izdelovanje jermen za stroje in mline. — Vse poprave se dobro in po ceni izvršujejo.
Zunanja naročila le vestno In točno Izvršujejo.
H
H
H
m
H
»___________________________________________________________________________________________________________ ipn
Splošno kreditno društvo t Ljubljani.
Dvorni trg hiš. štev. 3
sprejema in izplačuje	88(.!i-l)
hranilne uloge
vsak dan
obresti 4^ polumesečno in 4 °[> od dneva vložitve do dneva vzdige.
V tekočem računu (Giro konto) se računajo obresti po: 3 °/0 za 10 dnij
3 l/s «/o
J?
20
30
4 °/o ,f ww Rentni davek plača društvo samo.
Poštne nakaznice, položnice in pojasnila brezplačno v pisarni
ali po pošti.
Odgovoriti urednik: Svitoelsv Breskvar. Isdsjatelj: Konsoroij .Slovanskega Lista," lisek J, Glasnikovih naslednikov v Ljubljani,