OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ® U A t I T T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds Vol. xxxvil—leto xxxvil CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), JANUARY 19, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 12 CHARLES E. KRALL Eno uro potem ko je prišel domov iz Euclid-Glenville bolnišnice, kjer se je nahajal od 24. decembra, je umrl včeraj na svojemu domu Charles E. Krall, stanujoč na 22100 Wilmore Ave. Rojen je bil v Clevelandu in je bil slep zadnjih šest let. Delal je za organizacijo slepcev in imel zadnja tri leta v najemu stojnico pri Hydraulic Equipment Co. Bil je član društva Katoliških borštnarjev št. 1640 in društva Euclid št. 29 S.D.Z. Tukaj zapušča soprogo Amelia, rojena Spelko, sinova Charles J. Raymond, mater Agnes, rojena Kobe, brata Henry in dve sestri Mrs. Agnes Mahnich in Mrs. Genevieve Gorjup, ter štiri vnuke. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine, $ CIRIL JEJČIĆ Po enoletni mučni bolezni je preminil Ciril Jejčič, star 65 let, stanujoč na 14416 Darwin Ave. Doma je bil od Trsta, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 42 let ter je bil svoječasno zaposlen pri Master Foundry Co. Tukaj zapušča sinova Michael in Stanley ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Hillcrest pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen danes popoldne, po 4. uri. * THOMAS GOLUBIĆ Preminil je Thomas Golubič, star 36, stanujoč na 1792 E. 32 St. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva št. 21 HBZ. Tukaj zapušča soprogo Mary Ann, očeta John, sestre: Mrs. Mary Rich, Mrs. Helen Količ, Mrs. Martha Carr in Mrs. Mary Schultz ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave., v cerkev sv. Jozofata. * ' Pogreb pok. Anion Korbar Pogreb pokojnega Antona Korbar se vrši v sredo zjutraj ob 10. uri iz hiše žalosti v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. * Novi uradniki Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ je na svoji letni seji izvolilo sledeče uradnike: Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Ave., tel. VU 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, nadzorniki: John Samsa, John Lavrenčič in Joseph Rolih. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slov. del. dvorani na Prince Ave. ČISTKA MED JUGOSLOVANI: PRAVOVERNI IN NEPRAVOVERNI Jugoslovanski podpredsednik vlade Milovan Djilas je bil razrešen vseh svojih funkcij v jugoslovanski komunistični stranki potem, ko je tudi njegov vojni tovariš predsednik Tito nastopil zoper njega. Djilas, ki se je v zadnjem času zapletel v družabno afero, v kateri je bila potisnjena v ospredje neka jugoslovanska igralka, je bil obtožen, da je kritiziral politiko stranke—tako poroča ameriška časopisna agencija AP iz Beograda Poročilo nadaljuje: Predsed- ravno je bila Dapčevičeva takrat stara komaj 13 let. (O, tem, kdo pravilno razlaga nauke Marxa in Lenina, ali Moskva ali Beograd, je šla med Beogradom in Moskvo kritika od tedaj dalje, ko se je Tito ločil od Moskve. Jugoslovanski komunisti so zahtevali za sebe svojo razlago, ko gre za Jugoslavijo. Iz gornjega poročila sledi, da je sedaj nastal spor med njimi samimi.) Izredna seja Nocoj ob 7.30 uri se vrši iz redna seja društva Euclid št. 29 S.D.Z. v navadnih prostorih. Vljudno se vabi vse člane, da se Udeležijo, da se uredi vse potrebno za pogreb pokojnega člana Charles E. Krall. nik maršal Tito in osrednji odbor komunistične stranke so razrešili Milovana Djilasa, enega od glavnih Titovih pomočnikov, njegovih funkcij v eni izmed najbolj viharnih domačih debat od zadnje vojne dalje. Tito se je osebno udeležil izrednega zasedanja osrednjega odbora stranke in je obtožil svojega starega vojnega tovariša, vitkega 41-let starega Djilasa, da je poskusil uničiti komunistično stranko, na drugi strani pa pripraviti tla, da bi se uveljavil kapitalistični sistem. Djilas, globoko zadet in skesan, se je izjavil pripravljenega, da prekliče objavljene kritike strankine politike in kritiko nad ženami vidnih komunistov in je obljubil, da se bo v bodoče ravnal drugače. Toda njegovo ke-sanje ni bilo zadostno. Izšla je strankina obsodba, ki ga je izgnala iz osrednjega odbora komunistične stranke, mu vzela mesto v izvršilnem odboru stranke, ga izključila iz delovanja v Komunistični Ligi in mu dala resen opomin, naj spremeni svoje mišljenje. Djilas je nato takoj odložil funkcijo predsednika jugoslovanskega parlamenta, katero funkcijo naj bi prevzel dne 27. januarja. Ali bo lahko ostal eden od štirih podpredsednikov jugoslovanske vlade, o tem še ni padla odločitev. Vsekakor pa je tudi ta njegov položaj dvomljiv. Poudarja se v tej zvezi, da se je razprava pred osrednjim odborom stranke nanašala samo na stvari, ki se tičejo stranke kot take, ne pa vlade. Nasprotstva so se začela, potem ko je pred enim tednom osrednji odbor stranke sklenil, da začne z razpravo o člankih, katere je Djilas napisal v mesecu decembru in začetkoma januarja v komunističnem organu "Boria" in v reviji "Nova Misao." Ti članki so trdili, da nekateri vodilni člani vlade iščejo za sebe posebne privilegije; dalje, da naj komunistična stranka postane bolj skupina, v kateri se lahko prosto razpravlja, kakor pa da je stranka delovni organ vlade. Djilas se je zavzel za to, da se načela Marxa in Lenina vzamejo v pretres in prilagodijo sodobnemu razvoju. Ti članki so vzbudili pri vodilnih komunistih sicer jezo, toda bili so tihi, dokler ni Djilas napisal dolgega članka v reviji "Nova Misao" in kritiziral žene drugih višjih uradnikov, češ, da gledajo postrani lepo, pred kratkim poročeno ženo generala Peka Dapčeviča, ki je šef generalnega štaba. Djilas sicer ni imenoval posameznih po imenu, trdil pa je, da njihove žene odrekajo Dapčevi-čevi dostop v njihovo ožjo druž bo, to pa iz razloga, ker je igralka, na drugi stiani pod pretvezo, ker se ni udeležila kot partizan- mladinskem sodišču. Vabi se čla-ka zadnje svetovne vojne, ako- nice in prijatelje na predavanje. Razne vesti s sveta v Londonu se je uradno potrdilo, da je bil vzrok nesreče br-zovoznega letala na poti Rim-London, ki se je ponesrečilo v bližini otoka Elba, bomba v enem kovčegu med prtljago, ki je med potjo eksplodirala. Senator Fanfani, krščanski demokrat, je v Rimu sestavil novo vlado, iz članov krščansko demokratske stranke. Bivša predsednika vlade De Gaspari in Pella nista v vladi. Fanfani računa na podporo mo-narhistov. Predstavil se bo parlamentu dne 26. januarja. Nekaj strank sredine je pridobil za to, da se bodo vzdržali glasovanja ko bo šlo za vprašanje zaupnice ali nezaupnice. Predsednik turške republike se nahaja na potu v Ameriko. Trenotno je v Londonu in odpotuje iz Londona v Združene države jutri, v sredo. V Ameriki bo iskal novo posojilo Turčiji. Dne 4. februarja je najavljen njegov prihod v Cleveland. Calii^ornija je imela nekaj dni senzacijo, ko je bil v soboto ugrabljen prekupčevalec z nepremičninami, bogati Mosko-vich. Ugrabitelji so zahtevali pol milijona dolarjev odkupnine. Danes ga je policija rešila in aretirala dva osumljenca. Vreme se je v Ameriki nenadno spremenilo, vsaj začasno. Danes zjutraj je temperatura bila kar za 44 stopinj višja od včerajšnje. V Clevelandu samem približno za 30 stopinj. Ameriška industrija, ki je bila odvisna od vladinih naročil, bo doživela zopet močan udarec. Za 500 milijonov vladinih naročil bo v kratkem črtanih. Danes v zgodnjih jutranjih urah je izbruhnil v stanovanjski hiši v rezidenčnem predelu New Yorka močan ogenj. Na vse zgodaj je moralo 50 družin zapustiti svoja stanovanja. Na srečo ni bilo ranjenih. ITALIJA ODKLANJA "SVOJE" GANGSTERJE IZ USA Italijani v Združenih državah igrajo med "ganster-ji" vidno vlogo. Spomnimo se le na čikaškega tihotapskega kralja Capone. Takih vidnih "kraljev," vsaj pa "podkraljev," po rodu Italijanov, je v Ameriki cela vrsta. Ameriške oblasti so začele z deportacijo teh elementov nazaj v Italijo. Ugotovile so, da so mnogi teh tipov prišli v Združene države nepravilnim potom, brez pravilnega potnega lista, obremenjeni z zločini že doma. Lansko leto je bilo deportiranih nezaželjenih evropskih naseljencev, četudi že naturaliziranih Amerikan-cev, kakih 600, po večini Italijanov. Spomnimo se na imena Luciano, Spinella, Costello! Ali so ti deportirane! v Italiji sedaj dobrodošli? Začela se je pravda med Italijo in Ameriko. Italija jih odklanja, češ, da so ti tipi itak ameriški državljani, doma pa ima svojih zločincev dovolj. Amerika jih ne mara, zato jih je deportira-la. Italijani so pravdo rešili na originalni način. Tem pustolovcem in zločincem so vzdeli napis: "Gangsterji, ampak narejeni v USA." Seja in predavanje Jutri, v sredo zvečer se vrši redna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja se prične točno ob 7.30 uri zvečer, ker po seji bo predaval John Alden, posredovalec na USA in trgovina s komunisti Zelo značilna je debata o tem, ali naj Združene države spremenijo svojo trgovinsko politiko do komunističnih držaV. Trdi se, da je bilo na konferenci na Bermudi sklenjeno, da trije zapadni zavezniki, torej tudi Združene države to politiko spremenijo. Trgovinska politika naj objame tudi evropski komunistični blok, komunistična Kitajska pa naj se pusti še vedno ob strani. To bi bil nekak kompromis med Londonom, Parizom in Washingto-nom. Akcija gre zoper politiko Mc-Carthya, zagovarja pa jo najbolj Stassen, ki upravlja apieriške fonde kot pomoč tujini. Stassen predlaga, naj se trgovina med Vzhodom in Zapadom obnovi z izjemo Kitajske. Ta trgovina sama na sebi ne more nujno škodovati interesom Zapada. Zapadno evropske države so na trgovini z Vzhodom bolj zainteresirane, kot pa na primer Združene države. Ker morajo živeti, morajo tudi trgovati. Lansko leto je za-padna Evropa izvozila v države "izza železne zavese" blaga za vrednost $908,000,000, uvozila iz teh držav pa za $1,013,000,000. Zapadno evropske države so lansko leto uvozile v Kitajsko za $375,000,000 več blaga, kakor pa je bil to slučaj leta 1952. Ni tre-lia, da bi se kontrola nad trgovino s komunističnimi državami na splošno ukinila. Upoštevati pa je, da evropske komunistične države hočejo kupovati, zapadni blok pa je tem državam vedno bolj na razpolago z blagom, ki ni strateške važnosti. Koreja se bliža usodnim dnem -vojni ujetniki dne 22. jan. ne bodo prosti? SPOR MED GENERALOM HULLOM IN INDIJSKIMI STRAŽAMI TOKIO, 18. januarja—Poveljnik indijskih straž general Thimayya na Koreji je poslal vrhovnemu poveljniku zavezniških čet na Koreji, ameriškemu generalu Hullu, osebno pismo, v katerem trdi, da bi ne odgovarjalo duhu pogodbe o premirju, če bi dne 22. januarja vrnil vojne ujetnike na Koreji tistim oboroženim silam, ki so te ujetnike za časa vojnih operacij ujele. Tudi da ne odgovarja premirju, če bi se ti ujetniki v noči od 22. na 23. januar pustili na svobodo. General Hull je to razlago listine o premirju na Koreji odklonil. Glede poveljstva indijskih čet' na Koreji, ki straži jo vojne ujetnike, se trdi naslednje: General Thimayya je naklonjen komunistom. To pa radi splošne politike Indije pod Nehru jem, ki jo vodi Nehru do komunistične Kitajske. Predsednik indijske vlade Nehru s svoje strani podpira generala Thimayya. Indija je neposredno zapletena v korejski spor tudi radi tega, ker je Nehru jeva sestra, ki se trenotno nahaja pri svojem bratu v New Delhi, predsednica letošnjega zasedanja Združenih narodov. Nehru, katerega podpira komunistični hlok s Sovjetsko zvezo na čelu, zahteva, da se vojnim ujetnikom na Koreji dne 22. januarja ne da svoboda, da se skliče vsaj na 9. februar izredno zasedanje Združenih narodov, ki naj odločijo o vojnih ujetnikih,, kakor tudi sicer o splošnem položaju na Koreji. Ameriško stališče: Listino o premirju na Koreji je pravilno tolmačiti tako, da so ti vojni ujetniki v noči 22.-23. januar popolnoma svobodni. Izredno itak že sestavljena. Vprašanje je sedaj ali bo oboje stališč USA obdržalo še naprej in ali ne bo prišla kaka intervencija, posebno ona iz Londona. Nehru—Amerika in komunisti • Iz New Delhi so prišle vesti, da se je posebno odposlanstvo indijske komunistične stranke nahajalo dalje časa v Moskvi, kjer se je vežbalo in poučevalo o prevzemu oblasti v Indiji. Indija naj bi bila zrela za prevzem te oblasti po komunistih v petih letih. Nehru se hoče otresti očitka, da je naklonjen komunistični stranki, oziroma, da ne predvideva komunistične nevarnosti v Indiji in da ne ceni dovolj moči te stranke. Nehru je za politiko Azije, obenem pa za finančno in gospodarsko pomoč iz Združenih držav. Indija Nehruja je prejela iz AmeHke, odkar so se začele sovražnosti na Koreji, okrog 400 milijonov dolarjev pomoči in posojil. Vkljub temu je poslala na Korejo samo neko sanitetsko skupino, ne pa prave vojne sile. Nehru ne ovira svojega 'finančnega ministra Deshnukha, da ne bi zahteval od Združenih držav najmanj še nadaljnih 450 milijonov dolarjev, da bi vlada lahko izvršila v naslednjih dveh letih svoj delavni program. Tudi vladujoča Kongresna stranka, kateri načeljuje Nehru, računa z ameriško pomočjo, da se lah- KJE SMO V ZUNANJI POLITIKI? DOČAKALA JE 102 LETI ' JOLIET, 111., 18. januarja— Mary Weir, v ostalem samica, je umrla v starosti 102 leti. Če bi dočakala 17. marec, bi bila stara 103 let. Pokojna je bila najstarejša ženska v tem okraju. WASHINGTON, 18. januarja —P redsednik Eisenhower je predložil danes kongresu svojo napovedano spomenico, ki se nanaša na organizacijo ameriškega zdravstva. Predsednik Eisenhower je zoper uvedbo splošnega zavarovanja v primeru bolezni in je šel preko priporočil komisije, ki je bila sestavljena po bivšem predsedniku Harryu Tru-manu in ki je po enoletnem študiju priporočala, da se uvede splošno zavarovanje zoper bolezen. Truman je tedaj dejal, da "se nekaj glede ameriškega zdravstva pač mora napraviti." Predsednik Eisenhower je le za delno direktno federalno pomoč, v ostalem pa naj bi zvezna vlada, posameznim zveznim državam pomagala le, ko gre za zdravstvene ustanove in poslopja kot taka. Sicer pa naj bo bolnik prepuščen dosedanji praksi prostega zdravljenja in tudi plačevanja privatnih bolniških stroškov. # Ko gre za socialno politiko, naj navedemo še druge momente, ki so značilni za sedanji dvoboj med naprednimi in konservativnimi krogi v kongresu. Predsednik unije C.I.O. je predlagal, da se vsota $600, ki je j sedaj kot letni dohodek izvzet od plačevanje davkov, poviša na $1,000. Temu predlogu se od ko vzdrži še v nadaljnjih letih na krmilu države. (Gre za znano sporno razmerje med Pakistanom in Indijo Nehruja. Amerika hoče Pakistan oborožiti, Indija pa vidi v tem koraku sovražno ameriško potezo* zoper Indijo. Ko bo na vrsti v ameriškem kongresu debata o Indiji, ter vobče ameri-^i pomoči do Pakistana in Indije, bo šlo gotovo za eno najbolj vročih zunanje političnih debat.) * DANAŠNJI POLOŽAJ NA KOREJI PANMUNJOM, 19. januarja —Indijsko poveljstvo se je odločilo, da bo v sredo, 20. januarja izročilo 22,930 Kitajcev in Severnih Korejcev zavezniškemu poveljstvu kot vojne ujetnike. Na drugi strani 21 Amerikancev, enega Britanca in 327 Južnih Korejcev komunističnemu vojnemu poveljstvu, zopet kot vojne ujetnike. Komunistično poveljstvo je vsaj za enkrat danes izjavilo, da teh ujetnikov ne sprejme. Zavezniško poveljstvo pa obratno, da bo 22,930 Kitajcev in Severnih Korejcev v soboto popolnoma oprostilo, tako da postanejo civilisti. Pariz pred Ameriko strani vlade ugovarja; Celo povišanje tega davkov prostega za $100 recimo od $600 na $700, bi pomenilo za federalno blagajno $2,500,000,000 manj dohodninskega davka na leto. Amerika je pač velika, delavski sloji gredo v desetine milijonov, vsled česar se tudi navidezno male vsote končno namnožijo v milijarde! Če naj obvelja predlog Reuther-ja, potem bi šlo za nadaljnjih $400, ki bi bili v vsoti $1,000 izvzeti od davka. To bi pomenilo za federalno blagajno izgubo letnih 10 milijard, česar federalna vlada ne more prenesti. Že sedaj je računati s tem, da se bo letošnjo proračunsko leto končalo s približno štirimi milijardami deficita. Reuther je nadalje predlagal, naj tajnik za delo James Mitchell sam v svojem delokrogu dvigne najnižjo mezdo na uro, ki je sedaj 75 centov, na $1.25. Dosedanja najnižja mezda absolutno ne odgovarja vzdrževanju živ-Ijenskih potrebščin. Bela hiša je prepustila vprašanje /višanja najnižje mezde na uro v kongresu. Zdi se, da vlada splošno prepričanje, da jo je dvigniti, predlogi pa se sučejo med 90 centi na uro in enim dolarjem. PARIZ, 18. januarja—Pariz ima svojo podzemsko železnico. Vozovi te železnice imajo kolesa, ki so napravljena iz jekla. Vodstvo te železnice si je zastavilo nalogo, da jih nadomesti s kolesi iz gumija. Naročila je nove vozove. Vozovi bodo prvič izgubili na teži, ker so kolesa napravljena iz gumija polovico lažja kot jeklena. Drugič pa bodo dalj trajala. Z enim vozom na gumijastih kolesih so že napravili poskus. Ko so prevozili 40 tisoč milj, so lahko ugotovili, da kolesa so bila zelo malo obrabljena. Seja direktorija Redna seja direktorija Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. se vrši v sredo zvečer ob osmih v navadnih prostorih. Vabi se vse direktorje, da se udeleže v polnem številu. V bolnišnici Mrs. Ann Zele iz 1457 Clear-aire Ave. se nahaja v Doctor's bolnišnici, kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega popolnega okrevanja. Zadušnica Jutri zjutraj ob 7.45 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin 11. obletnice smrti Johna Miklič. Iz bolnišnice Poznani Mr. John Kastel.ic se je vrnil iz St. Luke's^ bolnišnice na svoj dom na 383 E. 152 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu. 70. rojstni dan Mrs, Ivanka Champa iz 6519 Edna Ave. je v nedeljo obhajala svoj 70. rojstni dan. Sorodniki in prijatelji ji izrekajo svoje iskrene čestitke ter ji želijo še mnogo veselih rojstnih dni! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMŽRICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-6312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) _______________________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ................................ I _ For Three Months—(Za tri mesece) _______________________________'__________ Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE "Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže . . ." ..$10.00 .. 6.00 .. 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___________________________________________________________$12.00 For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________________% % 7,00 For Three Months—(Za tri mesece) __________________________________________ 4/50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KJE SMO V ZUNANJI POLITIKI? Predsedniški kandidat Eisenhower je krivil demokrate, da niso znali voditi odločne ameriške zunanje politike, s tem pa, da so dali Sovjetski zvezi v roke dragoceno orožje, kateremu se pravi iniciativa v zunanji politiki. Zato so bile Združene države pod demokra'ti redoma le v obrambi. Ali je bil takratni predsedniški kandidat Eisenhower prepričan v svoje trditve, ali pa je republikanske govore bral, kakor so jih napisali republikanski svetovalci, pustimo na strani. Če vzamemo suhoparno bilanco v letu 1953, ko je šlo za ameriško zunanjo politiko, pridemo do sledečih zaključkov: Ena zunanja okolnost je bila brez dvoma ta, ki je v resnici vsaj na zunaj pomenila nekaj novega, da je pre-nahalo klanje na Koreji. Mi vemo, da se je za ta cilj trudila Trumanova administracija in |е odstranjevala vse ovire, pa tudi osebe, ki bi temu cilju nasprotovale.' Mislimo na generala Mac Arthur j a, katerega vojaška strategija je šla za tem, da se vojno polje iz Koreje razširi tudi na druge dele vzhodne Azije. Objektivno se mora nadalje priznati, da so pri ukinitvi sovražnosti na Koreji sodelovali drugi ne—ameriški faktorji, toda veliko vprašanje ali je na Koreji nastopil mir, je še vedno odprto. Predsednik južne Koreje znani Rhee je dal Združenim narodom neki ultimatum, da v treh mesecih dosežejo zedinje-no Korejo, sicer, da bo šla južna Koreja svoja pota. Politična komisija na Kom j i do sedaj ni dosegla nobenega uspeha. Vprašanje vojnih ujetnikov bo odločeno v teh dneh. Ali mirno, ali v zvezi z nadaljnjimi zaplet-Ijaji, bodo pokazali ravno dnevi 22. in 23. januarja. Toda Azija je ostala Azija, kakor pod Trumanom, če ne za Ame-rikance bolj trd zunanje politično oreh. Kajti: Komunistična Kitajska je utrdila svoj položaj doma. V Indoneziji, to je v tistih pokrajinah, ki so bile svoječasno nizozemske kolonije, se opaža močan protiameriški tok. Stanje v francoski Indokini je slabo, da ne rečemo obupno. Francozi si želijo miru, komunisti so začeli z velikimi ofenzivami, francoski narod pa si v svoji izčrpanosti želi nehanja z nadaljnimi izdatki, pa tudi z boji, tudi če bi ta francoska zunanja politika ne šla v račun Ameriki. Nasprotstvo med veliko Indijo Nehruja in med Združenimi državami je v naraščanju in ne v upadanju. Orientacija Amerike do arabskega sveta v sporu z judovsko državo Izrael še ni popolnoma jasna. Res je, da se je arabski svet do sedaj od strani Amerike zanemarjal. Res je tudi, da je človeško vzeto skoraj nemogoče rešiti vprašanje Judov in Arabcev v Palestini, ker gre za dva elementa, ki se ne dasta spraviti skupaj. Toda dejstvo ostane, da se bistveno tudi pod Eisenhower jem v tem kotu sveta ni ničesar spremenilo. Morda je beležiti uspeh, da je v "vranu padel Mossadegh, da se je s tem odprla pot do boljših razmer med Veliko Britanijo in Iranom, a glavno do bodočega skoriščanja iranskega petroleja po izven iranskem kapitalu; tudi ameriškim. Eisenhower je ta fakt podčrtal. Za kako dobo? Ljubljenka Amerike zapadna Evropa se ne odgaja dobro. Veliko vprašanje političnega zedinjenja in skupne zapadno evropske obrambe je bilo pred Ilisenhowerjem priprto, sedaj je odprto na stežaj. Italija je v veliki notranji politični krizi kljub vsem spletkarijam ameriške po-slankinje ge. Luce. Francija krizari naprej. Že v pripravah na konferenco zunanjih ministrov, ki naj se vrši dne 25. januarja, je moglo komaj priti do sporazuma glede poslopja, kjer naj se diplomatje razgovarjajo. A glavno, I da ni pravega sporazuma med tremi zapadnimi zavezniki. | Ne bomo podčrtavali malenkosti tudi če so objavljene. Vemo, da je pot do končnega cilja, zlasti v današnjem ča-- -i dolga in trda. Toda formacija zapadne Evrope, tudi to jo dejstvo, ni bila še nikoU tako na slabih nogah, kakor je aanee. In razmerje z Veliko Britanijo in njeno politiko do Daljnjega vzhoda? Se ni razčistilo in obstoja vtis, da bo 1 jena ideja o trgovanju s komunističnim blokom zmagala tudi nad Ameriko, ki hoče enako biti trgovec s—Sovjetsko zvezo. L.Č. Tako poje naš največji pesnik France Prešeren. Z besedo; petje, misli ne samo na pesmi, ampak na splošno literarno delo. Če bi rekel, da sem se jaz že davno prepričal o tem, bi govoril seveda samo resnico. Ampak bratje, resnica je tista, ki ne sme v našo javnost. Resnica se vselej skrije kakor moli v preprogo. Resnica ne sme na dan. In če sploh pride, se moramo vselej zahvaliti redkim posameznikom, ki se ne strašijo pred zamerami ali pred grčastimi koli, ki padajo po glavah. Vzemimo samo en primer. Število naših ljudi se krči z vsakim dnem. Novi ne prihajajo. Kar se rodi tukaj našega naroda, je kar izgubljen za nas. Ni pa samo to, da je vedno manj ljudi našega jezika. Tudi to morate vpoštevati, da je povprečna starost teh, kar nas je še ostalo, nekako med 60 tim in 70 tim letom. To pa pomenja majhen zaslužek, zakaj starega človeka se boji vsak kapitalizem zastran dela in vsak drugi človek pa zastran bojazni, da bi moral z nekom deliti kruh. To sega tako daleč, da je oče proti sinu, mati proti hčeri, če javno ne, pa vsaj na skrivnem. To iz-kušamo vsi na lastni koži. No, s tem uvodom pridem do naših listov. Čitam vse liste, ki mi pridejo pod roko. So tukaj glasila štirih ali petih organizacij, ki so bila ustanovljena zastran podporne organizacije. Namen njih je delati reklamo za tisto zvezo ali jednoto, katera ga izdaja. In to je poglavitni vzrok, da jih ne moremo uvrščati med kulturne ustanove, zakaj med te more priti samo tisto, kar koristi ali pomaga vsemu narodu in ne samo eni inkor-porirani skupini. Ti listi morajo priobčevati vse, kar spada k dotični organizaciji. Ostalo gradivo pride na vrsto samo, če prostor dopušča. Jaz ne trdim, da ne prineso ta glasila dostikrat res kaj vrednega, kar se pa zgodi samo, če ima list' dobrega in zmožnega urednika. Na svetu se je vse podražilo in bo najbrže tudi ostalo pri cenah, kakoršne so danes. Ne rečem, da ne bo tukaj in tam kaj padlo—a ne za dosti. Vse se je zadnja leta dvignilo, med tem tudi naročnine za naše liste. In tako imamo problem, ki nam ne kaže dobro. Naši ljudje so vsled splošne starosti ali brez stalnih dohodkov, ali pa dobivajo tako malo, da komaj shajajo. Radi bi čitali, radi se naročili na ta ali oni list—toda vzeti iz žepa danes desetak in ga položiti za naročnino, je dokaj težavna stvar. O tem so se prepričali že davno zastopniki vseh naših listov. Težko je obdržati starega naročnika, skoro nemogoče je dobiti novega. Listi stoje finančno tako, da ne morejo znižati naročnine. Enostavno ne gre. Pa imamo zdaj pred sabo, veliko nalogo, kaj in kako bi naredili, da bi olajšali ljudem plačevati naročnino, zraven pa da bi dali za en in tisti denar nekaj več in boljše, kakor običajno. Vse to prihaja slednji dan človeku na vrsto, pa se mu rodi v glavi nova misel. Pred mano je Enakopravnost na štirih straneh, list, ki zastopa v principu svobodomiselne ideje. Zraven nje je Pro-sveta, ki ima v svojih pravilih svobodomiselnost za prvo in neizpodbitno podlago. Obe izdaji listov po štiri strani in oba imata letno nai'očnino po deset dolarjev. Precej velika, vsota tudi za današnje dni. Torej po štiri strani lista. Kaj imata na prvi strani' Splošne svetovne dogodke, brez katerih ne more biti noben list,} JANKO N. ROGELJ: ki spada pod dnevnik. Mogoče je tukaj in tam malo drugače povedano—toda v glavnem sta obe strani enaki. To bi bilo za prvo četrtino obeh listov. Obrnimo jih na drugo stran. Poleg več ali manj izvirnega uredniškega članka so dopisi. Jaz imam rad dopise, ampak ne, če se ponavljajo. Navadno vidimo ena in tista imena med dopisniki. Vsak izmed njih je povedal že po desetkrat eno in tisto. Res, nekaj dopisnikov je takih, da so njihovi prispevki važen del za list in za narod. Imamo pa poleg dobrih izredno veliko /število takih, ki vidijo radi, da je tiskano njihovo ime nekje pod kakim besedilom. Uredniki pri večjih narodih lahko mečejo dopise v koše, kar tudi delajo. Zato imamo med vsemi listi, ki izhajajo večkrat v obsegu po sto in več strani, le kake pol strani odločene za take dopise. Pri naših listih ima urednik težko nalogo. Dobi stvari, ki niso za list, snovi, ki so bile že dostikrat ponavljene ali ki ne spadajo v javnost. Kam z njimi? V list ? S tem se kvari vsebina in resnost lista. V koš? To pomeni zopet zamero. No in na ta način pride marsikaj v javnost, kar bi ne smelo biti. Če ima že samostojen list tak problem, kaj naj rečemo šele o glasilih, koder imajo člani ne samo kontrolo, ampak tudi nekake posebne pravice. Ta glasila izkušajo ustreči kar mogoče vsem članom, tudi takim, ki razvijajo svoje misli o predmetu, katerega sploh ne razumejo. Urednik se ogne svoje dolžnosti s tem, da napiše nad take dopise: "Kr-javljevo mnenje ali Gobezdač poroča." S tem se ogne vsega. Torej taka je druga stran obeh listov. Ostane še tretja in četrta. Kaj pride tam? Navadno izrezano gradivo iz staro-krajskih listov. Dobimo torej tak rezultat: Prva stran obeh listov je enaka. Druga je zopet jako enaka po gradivu, ki ga prinaša. Tretja in čeitrta zopet enaka. Ali vam ne prihaja na misel, da je en list odveč? Da bi se dalo iz obeh napraviti en dosti dober list, ki bi dajal dokaj zadosten pregled vsega, kar se godi tukaj ali tam? Ali je kaj bolj naravnega, kakor da človek misli na združitev obeh listov? Prihranilo bi se stroške enega lista in bi se del tistega prihranka porabil za izboljšanje in povečanje skupnega lista. Ljudem bi bilo zelo po-magano s tem, ker bi plačevali mesto dvajsetih dolarjev na leto le deset. Kogar sem do danes vprašal, kaj jnisli o tem, vsak je še rekel, da je to dobra misel. Treba jo je kar začeti, pa pojde sama naprej. No in to je tisto, kar sem jaz storil. In dosegel? Kar čitajte Prosveto, pa boste videli vse. Res, dostikrat sem malo pokritiziral ta ali oni list, kar pa mora biti. Kaj je treba samo hinavske hvale, ko vendar vemo, da postajajo listi od dne do dne manjši po cirkulaciji in slabši po vsebini ? To se ne godi samo med nami, ampak vsepovsod med malimi narodi. Če bi dali danes na glasovanje, ali naj sc združita oba lista ali ne, sem prepričan, da bi bilo devet desetin takih, ki bi glasovali za združitev. O tem sem tako prepričan, da bi na ta rezultat tudi stavil, četudi nisem prijatelj stave. In nadalje tudi to. Moji članki so samo ideja, katero lahko vsaka skupina vzame, predela ali pusti. Jednota ni zlato tele, pred katerim bi moral klečati in molčati vsak član. Jednota—ta ali druga—je tako, kakor j,e svoboda in demokracija, Vsak dan citate in be-(Dalje na 3. strani) Prispevek k zgodovini S.N.D. v Clevelandu (Nadaljevanje) I Nagrade: ] Za one zastopnike, ki bodo ob času kampanje dobili največ podpisanih delnic, je dire'ktorij določil trinajst lepih daril, ki so ostala od zadnjega semnja: Prvo darilo: Buffet (kredenca vredna najmanj $40.00), drugo darilo : preproga, vredna najmanj $40;00; tretje darilo: Usnjat gugalnik, 4. darilo: Usnjat gu-galnik; 5. darilo: Zlata žepna ura; 6. darilo: Gugalnik; 7. in 8. darilo: Lepa mala preproga; 10. in 11. darilo: Kotel za kuhanje perila; 12. darilo: Zlata verižica k uri; in 13. darilo: Zlat prstan. Vsak zastopnik, ki bo dobil vsaj deset novih delničarjev, dobi najmanjše darilo za spomin za požrtvovalno delo. Posebna darila so še določena za fanta, ki bo dobil največ delnic med ne-oženjenimi, in za ženo ali dekle, ki bo dobila največ ženskih delničarjev. Pogoji: Prvo in drugo darilo dobista zastopnika, ki pridobita najmanj sto delnic. Tretje darilo dobi zastopnik, 'ki pridobi najmanj 50 novih delnic. Četrto darilo dobi zastopnik, ki pridobi najmanj 25 novih delnic. Druga darila se razdele med ostale tekmovalce, ki dobe največ delnic. Če je več zastopnikov kot dva, ki dobijo 100 delnic, se vsakemu da darilo v vrednosti $40.00. Zastopnikom je dovoljeno prodajati delnice pri društvenih članih in po celi naselbini. Slovenskim trgovcem in odjemalcem Na slovenske trgovce in odjemalce apeliramo, da * za časa tekme rabijo naše "opeke" namesto drugih trgovskih znamk, da se tako cela naselbina navadi na naše pristno slovenske trgovske znamke. Sedaj so v prometu naše opeke po en cent in po pet centov. Ker se opeke dobijo le pri slovenskih trgovcih, slednji ž njimi podpirajo svojo trgovino, ker ne gredo ljudje nabirat stempsov v tuje trgovine. Slovenske gospodinje, ki težko kupijo delnice za denar, s pomočjo opek lahko pomagajo zidati Dom za njih sinove in hčere. Čimprej bo denar skupaj, tem prej bomo imeli Slovenci svoj Dom. Rabili bi ga že sedaj in ga ue smemo več dolgo odlašati. Torej vsi na delo za skupno stvar.—Direktorij. Opomba: Zastopniki, ki hočejo stopiti v tekmo za nagrade, naj se prijavijo pri tajniku, ki bo objavil njih imena v listu. Imena zmagovalcev, imena del ničarjev in koliko kdo podpiše, bo priobčeno na koncu tekme. Rojaki, katerih ne obišče noben zastopnik, si lahko zberejo katerega koli in mu pomagajo do zmage, ali pa podpišejo delnice pri tajniku Franku HUdoverniku na 1052 East 62 cesta. Delnice 30 po deset dolarjev, lahko sc plačuje tudi na obroke. Kdor more, naj podpiše več dclnic." Dne 20. oktobra je v listu "Clevelandska Domovina" priobčeno sledeče: "Člani društva Z. M. B, so pri nedeljskem nastopu 15. oktobra nabrali za SND vsoto $3.50. Hvala vxlim članom, ki se zavedajo, da je stavba SND v Clevelandu jako potrebna in ob vsaki priliki se spominjajo na proste darove, ki јШ po.tem darujejo Domu." "Dne 16. oktobra so bila raz. poslana 36 društvom, ki so člani SND, pisma za izvolitev dveh zastopnikov k letni seji delničarjev, ki se vrši v sredo 13. decembra ob 8. uri zvečer v Grdincto-vi dvorani. Društvg, so prošena, da meseca novembra, izvolijo dva zastopnika, - in sicer le resne in delavne ljudi. Na letni seji bo treba voliti deset novih direktorjev, pet jih ostane še za eno leto. Društveni tajnik naj takoj po izvolitvi naznani imena zastopnikov na glavnega tajnika SND, najkasneje do 28. novembra, da se potem lahko sestavi imenik zasopnikov." "Rojak Frank Berkopec je v nedeljo 15. oktobra nabral v veseli družbi pri L. Gorniku vsoto dva dolarja za SND. Hvala nabiralcu in darovalcem, ki so darovali v plemeniti namen." Društvo "Složne sestre" št. 120 SSPZ priredi v nedeljo 26. novembra veselico. Ob deseti uri bo ples z blazino v korist SND." Dne 20. oktobra je priobčen tudi račun od završenega semnja. Zanimivo v računu je to, koliko so prinesle licitacije. Ko-štrun, katerega je podarilo društvo ZMB, je prinesel na licitaciji $91.30. Meksikanski slamnik $163.16. Društvo "'Slovenec" je podarilo gos, raco in petelina: Na licitaciji prinese gos $29.80, raca $12.61, in petelin $32.35. Frank Žagar, sedanji predsednik Ameriško-jugoslovanskega središča v Euclidu, Ohio, je daroval dva para golobov. Prvi par je prinesel na licitaciji $23.55 in drugi par golobov pa $8.20. Potem sledijo še imena darovalcev na semnju, skupna vsota $48.86. Med dnevnimi novicami pri-občuje C. A. dne 23. oktobra sledeče: "Gospa Helena Perdan je od sufliranja igre "Učenjak" pri društvu "Lunder-Adamič" darovala vsoto $2.00 za SND. Tem potom se darovalki najiskrenejše zahvaljujemo za dar." "Društvo sv. Janeza Krstnika JSKJ je dne 21. oktobra plačalo radnji obrok na podpisanih 25 delnic za SND. To je sedaj" 14. društvo, ki imajo plačane vse delnice." "oGspodična Jennie Perdan je pri baniketu "Slovenske narodne citalnice" ob priliki praznovanja desetletnice dne 2. oktobra pri veselem omizju nabrala vsoto $25f65 za SND. Mladi navdušeni Slovenki se tem potom izraža iskrena zahvala za trud in obe-iiem cenjenim gostom banketa, ki so tako navdušeno darovali za to plemenito idejo. Da bi na-ša mlada Slovenka dobila še več takih posnemalk, to je naša srčna želja." Tako se vrstijo novico in poročila v vsaki izdaji "Cleveland-ske Amerike." Vedno je kaj novega pri delovanju za Slovenski narodni dom. Tajnik Frank Hu-dovernik je bil človek, ki je hotel vsako novico takoj povedati ljudem, in tedanji urednik Louis J. Pire je bil pripravljen vsake novico priobčiti na prvi strani lista. To se pravi, da je bil priobčen vsak najmanjši dar, nobenega se ni izpustilo. V mesecu novembru so se vršile volitve na društvenih sejah, in vsako društvo je izvolilo dva zastopnika za decembersko konfercnco. Tudi ta poročila so v listu. Pre-več jih jo, da bi človek vsa navajal, in končno so vsa ta darila skupno priobčena. Dne 24. novembra 1916 je poročilo v prvi koloni, da znašajo vsa vplačila za Dom že preko sedem tisoč dolarjev. Za konferenco dne 13. decembra je izvoljenih že 60 zastopnikov. Želja urednika je, da bi že na tej konferenci kaj določili glede zemljišča, kjer bo stal Dom. Dne 11. decembra 1916 pa prvi predsednik Slovenskega narodnega doma, doktor Frank J. Kern priobči v listu ''Cleveland-ka Amerika" sledeči članek: "Zakaj in kako naj zgradimo Slovenski narodni dom "Judje v Clevelandu so pred par leti sklenili sezidati svojo bolnišnico, po imenu Mount Si- nai Hospital. Rabili so $450,000. v dveh letih so podpisali vsoto $600,000, torej $150,000 več kot je bilo treba. Skoro vsi prispevki so bili v majhnih vsotah, po pet ali deset dolarjev. Sedaj nabirajo za svoje sirote v starem kraju. Za vsak funt mesa, katerega kupijo, plačajo en cent, za-kar dobijo eno znamko, katero trgovec raztrga in plača v centralno blagajno. "Čudno pri tem je to, da vse to podpirajo vsi Judje, brez razlike, ortodoksi in reformirani, to je Judje stare vere in judovski naprednjaki. "Romunci so zadnjo nedeljo odprli svoj dom (Club House) na West 58th Street. Društvo šteje samo 600 članov in vendar so toliko žrtvovali, da imajo lepe dvorane za veselice in seje. "Skoro vsak teden beremo, da 30 druge narodnosti odprle kak dom ali društvene dvorane. Kaj pa mi Slovenci? "Nedavno sem slišal od nekega uradnika v Chamber of Commerce, da so gotove osebe v naši naselbini pravile, da je naš Slovenski narodni dom ponesrečena stvar, da ga zidamo že zadnjih deset let, in nabiramo zanj že leta in leta, pa da ne bo nič iz tega. Glejte, tako delamo mi Slovenci. Mesto da bi vsi podpirali stvar, ali pa vsaj molčali, akoravno nismo navdušeni za Dom, pa še pri angleški javnosti jemlljemo ugled celi naselbini. "Pa navzlic temu, da je še veliko nevernih Tomažev, gremo naprej. Zasiguriranih imamo že blizu $12,800, nad $7,000 v blagajni, in to v teku osmih mesecev, ko smo se morali boriti zoper vsakovrstne predsodke tudi od strani dobromislečih rojakov. Od sedaj naprej bo šlo še hitreje, ker led je prebit in ljudstvo ve, da je ves denar v varnih rokah in se bo dobro izplačal posameznikom, kakor tudi celi naselbini. Nad 40 društev nam to jamči, naš Dom ni samo nekaj v-zi'aku, ampak bo stal, če ne takoj, pa gotovo v par letih. "So še nekateri trgovci, ki imajo precej vpljiva tudi na občinstvo, ki so še mlačni, pa bi morali biti navdušeni za Dom ravno tako kot naši delavci, ki težje žrtvujejo denar, pa vendar iupujejo delnice in prispevajo pri društvih. Dom je velika privlačna sila in dober oglasnik za naselbino in trgovce. "Dom je lahko ono ptodjetje, (jer bi se clevelandski Slovenci lahko zedinili, ker je nestrankarsko in neodvisno. Ako hočemo imeti primerno stavbo, bono morali vsi sodelovati, drugače bomo imeli kakih pet maj-mih barak, če bo vsaka stranka ?ama gradila. "Dne 13. decembra bo letna seja društvenih zastopnikov. Treba bo izboljšati pravila in ui-editi vse potrebno, da gre delo зе hitreje izpod rok. Pnpuročali bi zastopnikom, da preuredijo posebno eno točko pravil, da se • ne bo smela ne ena delnica prodati na ime—ne Slovan. Do sedaj se nima noben tujec certifikata in ga tudi ne bomo izdali, če seja tako sklene, da bomo lahko imenovali to stavbo 'Slovenski narodni dom.' "Slovenske gospodinje in mož-ke zopet opozarjam na to, da zahtevajo opeke mesto 'stampsov' od slovenskih trgovec ter na ta način pomagajo zidati bodoči Dom za njih mladino in sami zase. Trgovci plačajo za opeke in ako ima kak odjemalec za deset dolarjev opek, dobi eno delnico. Ne pozabite na kontest, ki se vfši do 1. januarja 1917. "S pozdravom, "Frank J. Kern, predsednik." To je lep in razgleden članek predsednika Doma. Naredil je prav dober vtis na zastopnike, ki so bili izvoljeni pri posameznih društvih. To sem opazil na konferenci delničarjev in društvenih zastopnikov, ki se je vršila dne 13. decembra. Zastopal sem takrat društvo "Vodnikov venec, št. 147 SNPJ. Drugi zastopnik je bil Frank Česen, ki mi je prodal prvo delnico za Slovenski narodni dom. (Dalje prOiodnjKI) ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 OB TIHEM OCEANU (Nadaljevanje s 2. strani) fGte, da sta svoboda in demokracija zadeva vseh ljudi in ne Samo nekaterih. Kadar bo kak list ali organizacija brez kritike, tedaj ga ne bo več med živimi. Jaz nisem v svojih člankih imenoval nobene osebe in pravilno bi bilo, da bi tisti, ki izku-G&jo odgovarjati meni kot ose-rajši odgovarjali na dejstva, ° katerih pišem. Kar je bilo vče-N mlado in dobro, to je lahko ri pogrebu. Hvala sorodnikom in prijateljem, ki so nosili krsto. Hvaležni smo vsem prijateljem, ki so pismeno izrazili svoje sožalje ob težki izgubi, ki nas je zadela. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Razposlali smo vsem zahvalna pisma. Ako pomotoma kdo ni prejel zahvale, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo tisočero zahvalo. Preljubljena naša mati; Končana je zdaj Vaša zemeljska pot. S solznimi očmi in bolestjo v naših srcih smo Vas gledali trpeti v hudih bolečina!:. Prosili smo Boga, da Vas reši trpljenja. Bili ste nam dobra, skrbna mati in ostali nam boste v najlepšemu spominu dokler se enkrat ne združimo z Vami in našim dobrim očetom pri dobremu Bogu. Spavajte sladko, draga mati, in večna luč naj Vam sveti. Spominjali se Vas bomo z ljubeznijo v molitvi do konca naših dni. STEVEN, LOUIS, STANLEY, sinovi MARY HROVAT, F AYE OPALEK, JANE BERKOPEC, ELEANOR, hčere TILLIE, DORIS, LILLIAN, sinahe FRANK HROVAT, JOSEPH OPALEK, FRANK BERKOPEC, zetje DENNIS ANDOLEK, LEONARD, DONALD, JUDY ANDOLEK, RONALD in AUDREY HROVAT, PATRICIA in SANDRA OPALEK, FRANK, JANICE in ELAINE BERKOPEC, vnuki in vnukinje sorodniki tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, dne 19. januarja 1954. ,