Naročnina mesečne 85 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi aL 6/111
SLOVENEC
Telefoni erednfštvai dnevna služba 2050 — sočne 2994, 2994 le 205»
Uhaja vsak dan ajntraj, razea ponedeljka ia dneva po praznika
ček. račnn: Ljnb* Ijana it 10.6-so ia 10.349 za inserate« Sarajevo Itv. 71b\ Zagreb itv. 39.011« Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva b. telefon 2999
Streli v Moskvi
Ca hočemo to, kar se pravkar v Moskvi dogaja, vsaj po eni bistveni strani razumeti, moramo poseči sto dva in štirideset let nazaj, ko je francoski kojivent pod vodstvom Barrasa poslal na giljotina Robespierra, Henriota in Saint Justa. Ker se take zgodovinske analogije nikoli popolnoma ne krijejo, so tudi med tO. tliermi-dorjem 1794 in 24. avgustom 1936 velike razlike, toda obakrat imamo opraviti z reakcijo naravnega razvoja zoper skrajne revolucionarje, ki želijo kolo časa obrniti nazaj in postanejo žrtev svojega življenju nasprotujočega doktrinarstva.
Velika francoska revolucija je že po 5 letih dosegla svoj višek, ko je Robespierre prevzel diktatorsko oblast, da načela jakobinskega kluba izvede do kraja, čeprav je bil že on prisiljen, da omili ateistično-kolektivistične utopije najbolj skrajne levice. Toda mož, ki ni bil noben genij, se je bil nekoliko zakasnil, zakaj reakcija velike večine francoskega meščanstva in kmetstva, ki je bilo po likvidaciji plemiške veleposesti že nasičeno in si je želelo zopet mirnega življenja na podlagi pridobljenih demokratičnih pravic, ni potrebovala več jakobinske diktature, ki je »pravice človeka< prena-penjala do nemogočih meja, kjer se neha urejena družba. Konvent je diktatorja, ki je bil radi svoje brezmiselne osebne diktature izročil rablju svoje najboljše tovariše, dal obglaviti in pripravil pot novemu preobratu, ki ga je uvedel mladi general Bonaparte, ko je 13. vendemiuira 1795 razgnal v imenu konventa zadnje ostanke jakobinstva. Učinek je bil ta, da se je starina spravila z novimi elementi, ki jih je rodila revolucija, da se je francoski narod zedinil in odprl demokraciji, osvobojeni skrajnosti fanatičnih elementov, pot v ves svet. Ta naloga je bila namenjena Napoleonu.
Nič ne pretiravamo, če menimo, da je — mutatis mutandis — ista funkcija v zgodovini ruake revolucije namenjena Stalinu in če krvavi obračun, ki mu je sedaj priča ves svet, skušamo providencialno razumeti s tega stališča, kar seveda nikakor ne pomeni, da ga z moralnega stališča odobravamo. Stalin je diktator, kakor je bil Robespierre, toda ta je bil otrok preteklosti, nad katero je usoda že zlomila palico, dočim je Stalin mož brez primere širjega razgleda. Podobnost je tudi v tem, da je Trockij v svojem ozko zagrizenem doktrinarstvu veliko bolj podoben Robespierru nego Ljeninu, ki mu je Stalin gotovo po duhu in namenih konge-riialnejši. nego oni Ljeninovi najožji tovariši in sodelavci, ki so po svojih poniževalnih samo-obtožbah včeraj padli na morišču, kamor so svojčas sami poslali na tisoče in tisoče žrtev-Razliko, ki je v tem, da se je v Rusiji šele po dveh desetletjih zgodilo s početniki boljševiške revolucije to, kar je doletelo francoske že po petih letih, pa moramo iskati v veliko bolj počasnem tempu, s katerim se v ogromni deželi razvija revolucija, ki preobrača miselnost in čustva ljudstva, ki je tisoč let živelo v absolutnem suženjstvu in pasivni udanosti v vse, kar se je z njim dogajalo.
Bistvo teh strahotnih dogodkov, ki so po-medli skoro vse prvake Ljeninove rcvolucije, med katerimi je prvi organizator komunistične strokovne zveze, ki je izvršil samoumor (najmočnejši dokaz, da krvava sodba 24. avgusta Ie ni bila gola uprizorjena komedija), bomo najlažje dojeli, če pomislimo, da je velika večina teh »revolucionarjev prve urec, kakor bi jim rekli v fašistični Italiji, židovskega pokolenja: Zinovjev, bivši Radomiselski (Wohlgemut), Ka-menjev, bivši Finkelstein, Sokolnikov, bivši Bril-liant, Radek, bivši Sobelsohn in drugi; na prvem mestu je seveda Trockij, ki je žid par excellence in je bil od samega početka naj-ljutejši nasprotnik Stalinovega režima. Ti iz vsakega naroda popolnoma izkoreninjeni, že zaradi tega k utopizmu nagnjeni skrajneži in vsako narodno tradicijo zametajoči elementi so bili izpočetka, ko je bilo treba starino samo rušiti, najpripravnejši pomagači revolucije, so
Sa morali stopati čedalje bolj v ozadje, čim olj je rastla potreba, da se na ruševinah zgradi nov red. Danes so postali kot goli negativni element škodljivi in so postali žrtev onega brezobzirnega terorizma, katerega prvi in najod-ločnejši propagatorji so bili ravno oni. S tega stališča se sme reči, da jih je doletelo ono maščevanje, s katerim zgodovinska usoda ni še nikoli nikomur prizanesla.
Nositelj ruske revolucije danes ni več izključno tenka plast razumnikov, ki prisegajo na integralno marksistično breznarodno in proti-narodno doktrino. Misel socialnega in gospodarskega preobrata se je razširila na široke sloje naroda, ki čuti potrebo po izkoriščenju revolucionarnih idej v namen pozitivne zgradbe novega reda in družbe, ki nnj bi ne značil popolnega, skrajnega in vse rušečega preloma z vso ljudsko miselnostjo in preteklostjo, ampak naj bi spoštoval vse vrednote moralnega in socialnega značaja, ki žive v ljudski duši od nekdaj in jo obrazujejo neglede na vse mene časa. Stalinov režim se ne naslanja več na 20 ali 30 odstotkov industrijskega delavstva, ampak mora računati z ogromno maso kmetskega naroda, ki je in ostane bolj konservativno usmerjen, pa z vsemi onimi, ki se iz proletarstva dvigajo na višjo raven življenja z vsemi njegovimi zahtevami čim večjega gmotnega blagostanja, kulturne višine in stanovske diferenciacije, brez katere sploh ni napredka. Vse izravnajoči komunizem se tu izkaže kot utopija, ki jo življenje samo obsoja na smrt in Stalin je bil pri-moran, da proti lastni doktrini in končnemu hotenju dela kompromise z vsemi onimi činitelji narodne preteklosti, miselnosti in vrednotenja ter realnih zahtev in potreb, ki jih trockizem proglaša za buržuazne predsodke, udobnostne nagone in razredna hotenja. Stalin mora to reakcijo nazaj v nacionalno bit in neporuSljiva naturna stremljenja opravičevati in se ji — hočeš, nočeš — udnjnti s frazami i/, marksistične doktrine, ki jo pa naravni razvoj bistveno iz-preminja v kljub geslom režima, ki še vedno hoče veljati kot pristno marksističen, pa je naletel nn odpor onih, ki so v re«nici ostali marksisti in s katerimi režim ne more zdržati konkurence. ako jih ne spravi s poti s silo v prepričanju, da je z njim dejanski razvoj življenja,
Kdo je kriv oboroževanja
Nemčija 1 milijon stalne vojske
Izgovor: 2 milijona rdeče armade
Berlin, 25. avgusta. AA. (DNB) Vodja rajha in državni kancler Hitler je včeraj (kot je »Slovenec« že poročal, op. ur.) objavil dekret o aktivni vojni službi. V tem dekretu se med drugim pravi:
Doba aktivne vojne službe se v vseh treh vrstah vojske podaljša na dve leti. Vojni minister in vrhovni poveljnik vojnih sil naj objavi potrebne prehodne odredbe, da se ta ukaz lahko izvrši.
Nemška uradna utemeljitev
Uradna utemeljitev (»Nationalsozialistische Korrespondenz« o potrebi tega ukrepa se glasi:
Medtem ko se je v Berlinu razvijala velika olimpijska slovesnost miru in ko je Nemčija bila srečna, da svojim gostom lahko pokaže red in mir v današnjem nemškem rajhu, so svet pretresali strašni boji državljanskih vojn in gospodarskih nasprotij. Številčno majhna toda po svojem mednarodnem vplivu močna propagandistična skupina poskuša svet vreči v kaos komunizma. Ogromna sredstva so bila dana na razpolago boljševiškemu militarizmu. Narodni socializem je pred tremi leti osvobodil Nemčijo od notranjih napadov s slrani boljševiških požigalcev in ubijalcev. NarcMnosoci-ialistična stranka je z izredno disciplinirano revolucijo dosegla, da Nemčijo na znotraj zavaruje od teh pretresov in da v sami državi uvede socialni mir in da na ta način ustvari predpogojej za gospodarsko ojačenje. Med tem ko se v Španiji čuti prokletstvo marksističnega terorja, ki je to državo spremenil v puščavo, se pa v narodnosocialistični Nemčiji z edinstvenimi napori vrši obnova nemškega gospodarstva. Ko boljševiški oblastniki cinično in javno izjavljajo, da je naloga njihove vojske podpreti revolucijo v drugih državah, potem mora narodnosocialistična Nemčija izjaviti, da ne bo nikdar kapitulirala pred takimi grožnjami, kakor tudi ni Kapitulirala pred grožnjami moskovskih plačancev v sami Nemčiji. Kakor je stranka zaščitila mir v notranjosti Nemčije, tako ga bo narodnosocialistična armada zaščitila tudi izven nemškega rajha. Zgodovina nas je naučila, da je boljše za ta mir popreje doprinesti velike žrtve, pre-den bi mogli utoniti v boljševiški zmedi. Proti sovjetskemu imperialimzmu in njegovim utilitarističnim grožnjam bo narodnosocialistična Nemčija kot braniteljica svojega lastnega miru in potemtakem tudi kot zaščitnica svoje kulture, storila vse potrebno za obrambo svobode in neodvistnosti Nemčije.
Berlin, 25. avgusta. AA. (Havas) Podaljšanje kadrskega roka na dve leti pomeni med drugim, da se stalna moč nemške armade povečuje sedaj na 1 milijon vojakov, ki bodo stalno pod orožjem.
Odmevi
V Londonu
„Neugodno presenečenje"
London, 25. avgusta. AA. (Havas) Vest o podaljšanju kadrovskega roka v Nemčiji na dve leti je izzvala v angleških političnih krogih neugodno presenečenje. Nemška vlada ni do večera dala nobenega uradnega pojasnila evropskim vladam o tem koraku. Pristojni krogi odbijajo sleherni komentar v tem vprašanju, češ da je vest prispela pozno zvečer in ker je nemško uradno poročilo la-konično in kratko. Prevladuje prepričanje, da je ta odredba poslabšala mednarodni položaj in da je ta korak Nemčije odgovor na oboroževanje sov-jetov. Levičarski in zmerni krogi trdijo, da je Nemčija oboroževanje sovjetov samo izrabila, da bi lahko podaljšala rok službovanja v vojski.
Vsi znaki kažejo, da je ugodni vtis, ki ga jc napravila v angleških političnih krogih prepoved orožja iz Nemčije v Španijo, ugladil tudi neraz-položenje, ki bi v nasprotnem slučaju nastalo v Angliji zaradi zadnjega nemškega ukrepa o zvišanju vojaške službe.
V	Avstriji
„Največja senzacija"
Dunaj, 25. avgusta. AA. Havas poroča: No vica, da je Hitler podaljšal kadrovski rok na dve lete je izzvala na Dunaju največjo senzacijo. Dasi so s tem računali že dalje časa. Uradni krogi odbijajo sleherni komentar in listi prinašajo samo poročilo, ki ga je objavil nemški tiskovni urad.
V	Parizu
„Ni nikogar iznenadilo"
Pariz, 25. avg. b. Podaljšanje vojaškega roka v Nemčiji ni tukaj nikogar iznenadilo. Kljub temu pa se more zanikati razpoloženje, ki je nastalo v francoskih političnih krogih ne toliko zaradi samega dejstva, da je Nemčija povišala vojaški rok, temveč zaradi splošnega mednarodnega položaja v Evropi, ki je po mnenju francoskih vodilnih politikov še vedno izredno napet. Nacionalistični »Echo de Pariš«, ki je organ francoskega generalnega
štaba, pa celo spravlja prepoved izvoza orožja iz Nemčije in zvišanje vojaškega roka v gotovo zvezo. Nemška politika je odkrito naperjena proti boljševizma, ki postaja vsak dan bolj nevaren za Evropo in ki se sedaj z vso naglico širi v Španiji. Ce bi zmagal v Španiji boljševizem, bi kaj hitro zajel tudi Francijo. Zaradi tega je Francija v nevarnosti, da bi bila še bolj osamljena. Strah pred boljševizmom in nezanesljivo stanje v Franciji bi zbližalo mnoge države z Nemčijo.
V Italiji
„Mirno, ker pričahovano"
Rim, 25. avgusta. AA. (Havas) Sklep nemške vlade o podaljšanju kadrovskega roka je bil v tukajšnjih krogih sprejet mirno, ker ni prišel nepričakovano. Italijanski vladni krogi vidijo v tem sklejju celo eno jamstvo več proti nekaterim možnostim, ki so v zvezi s špansko državljansko vojno. Nekateri italijanski krogi se zopet navdušujejo za ustvaritev bloka proti boljševizmu. Ti krogi menijo, da ima nemški sklep o podaljšanju vojaške službe edino ta namen.
Velike letalske bitke
med Guaderamo in Iranom
Madrid, 25. avg. (Havas.) Prvič od začetka državljanske vojne se je včeraj na fronti v Gvada-rami bila prva letalska bitka velikega obsega. Najbolj ogorčen je bil boj med rdečimi in belimi letali v odseku med Panalaro in Navarskim sedlom. Med bojem sta strmoglavili na tla dve beli letali.
Letala belih so se pojavila davi zopet nad Iru-nom in St. Sebastianom in zmetala večjo količino bomb. Škoda je zelo velika in tudi človeških žrtev je mnogo. Položaj v obeh mestih je tragičen. Rdeče čete so v kleščah s kopnega in z morja in nimajo toliko moči, da bi lahko še dalje branile mesto. Po nekaterih neuspelih napadih so sedaj beli onemogočili vsako zvezo z mestom ter upajo, da ga bodo prisilili, da se bo predalo.
Glede na napad rdečih miličnikov na Cordo-bo poročajo iz Burgosa, da je poveljnik južne vojske o pravem času pripravil vsa letala, ki z njimi razpolaga, in dal obstreljevati močne rdeče kolone ter jih popolnoma uničil. Ostanek kakih 1000 mož je pribežal k belim v Cordobi.
Madrid, 25. avg. b. Vlada je davi sporočila, da sta bili dve letali belih, ki sta sodelovali včeraj v ponovnem bombardiranju Madrida, sestreljeni in da sta pri padcu zgoreli. Danes sporočajo rdeči, da so asturski rudarji končno obvladali odpor belih na okoliških hribih ter popolnoma razbili uporniški obrambni obroč in prodrli v mesto. V mestu so z dinamitom vrgli v zrak vse važnejše objekte, ni pa še znano, če se je rudarjem posrečilo ostati v mestu, ali so se morali zopet umakniti.
Rim, 25. avg. b. Tukajšnji listi poročajo, da so letala belih pri bombardiranju letališča v Madridu nničila 21 letal. Dopisnik istega lista iz Seville potrjuje, da je vse brodovje rdečih prešlo na stran belih. _
Gibraltar, 25. avg, b. Iz glavnega stana v Bur-gosu poročajo, da so včeraj letala rdečih uničila 21 francoskih letal najnovejše konstrukcije. Ta letala so prišla v zadnjem času in jih je vlada pripravila za napad na razna mesta, ki so v rokah belih.
Dunajska vremenska napoved. Lepo vreme.
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno. Deževati utegne na severu.
Vsiaski neredi v Albaniji
Dve diviziji mobilizirani
Pariz, 25. avgusta TO. Tukajšnji »Matin« objavlja brzojavno i>oročilo svojega dopisnika, da je v Albaniji izbruhnilo uporniško gibanje. Po »Ma-tinovih« informacijah so zavladali neredi na vzhodni albanski meji in so se najprej pojavili v vojaških posadkah, nakar so se razširili med razna gorska, sedanjemu režimu nasprotna in silno bojevita ple-
mena. List pripoveduje nadalje, da je vlada tak<-proglasila kratki vojni sod po vsej državi in da je bilo večje število častnikov aretiranih.« Za vsak primer je baje albansko vojno min. odredilo tudi mobilizicajo dveh divizij, ki sta v polni pripravljenosti. Podrobnejših podatkov o nadaljnem poteku neredov francoski list ne navaja.
Komunisti sežgali 45 skavtov
Lizbona, 25. avg. b. V Rosa de Ia Frontera, malem obmejnem mestecu, ki tvori del ozemlja, ki ga imajo na jugu v rudarskih revirjih R. Tinta rdeči še zasedenega, so komunisti navalili na poslopje , v katerem je bilo 45 skavtov, ga zažgali in onemogočili beg mladeničem, ki so živi zgoreli, Ta nečloveški zločin utemeljujejo komunisti s" tem. 'la so dobili informacije, da se hočejo skavti prebiti v tabor belih.
V Madridu ustreljeni glavni urednik ABC dnevnika, Alfonzo Santa Maria, je bil predsednik španske časnikarske organizacije in eden najpomembnejših španskih časnikarjev.
Major Franco k belim
Lisbona, 25. avg. b. Veliko senzacijo je zbudila vest danšnjega »Secola«, po kateri je sloviti španski letalec major Franco preiel na stran belih. On je sicer znan republikanec, pa se je sedaj odločil, da reorganizira nacionalistične letalske sile belih, ki jih namerava voditi v borbo proti Madridu.
Nadaljevanje na 2. 6trani spodaj.
Podoba španskega boljševizma. Komunistka, ki |e s polkom prostovoljcev oišla na bojišče.
ki ne korenini v sistemih pravovernih komunistov. ampak v naravnem razpoloženju in nagonih ljudstva. Čc pomislimo, da je ia sila in to instinktivno hoteuje ruskega ljudstva danes bolj nego v strokovnih organizacijah organizirano in izraženo v nacionalni armudi in da tej armadi poveljuje odločni antisemit Vorošilov, ki je poleg Stalina najbolj tarča trockistične oj>ozicije, notem se nam vsa vzročnost in ves smisel moskovskega procesa vsaj po eni svojih bistvenih strani dovolj jasno odkriva. Čudno se sliši, da Stalinov teror v borbi s terorjem troc-kizma predstavlja borbo tradicionalnega nacionalnega — komunisti bi rekli fašističnega — elementa v razvoju nove Rusije proti anti-narionalnemu židovsko doktrinarnemn elementu, ki je revolucijo vžgal — res pa jc le'-
Ta svojevrstni razvoj, ki pa ima, kakor smo uvodoma naznačili, svoje analogije v preteklih revolucijah Evrope, je svoje delo vidno zastavil v momentu, ko je moral sedanji diktator od-
preti Evropi pot v boljševiško Rusijo, sklepati z Evtojki zunanjepolitične in trgovinske pogodbe ter jjodirati kitajski zid, s katerim so jo bili ločili od »buržiiaznega« sveta prvi kolovodje revolucije. Kar je veliki Peter storil namenoma in načrtoma, v to je Stalin bil prisiljen po razmerah. Opravičba zn to se je lahko našlu že v Ljeninovpm geslu, da je Rusiji namenjena naloga, da zrevolucionira v smislu marksizma ves svet in ta ideja je tudi Stalinu slejkoprej zvezda vodnica- Toda Evropa ni goli mrtvi |>red-met za eksperimente nauka, ki se je bil že davno porodil v njej snini, in kolikor jc oslabela, toliko je še v njej ogromno kulturne sile, da je nemogoče sklepati z njo taktične kompromise, nc da bi se opekel cksprrimentntor sam. Namen fjočasi zdemokratizirati sovjetsko ustavo, omiljenje totalitarnega kolektivizma j>o : uvedbi omejene zasebne lasti, poudarjanje vred-! nosti družinskega življenja in uvajanje strožjih I moralnih pravil (tudi za to nam nudi čudovito
analogijo režim ob zatonu tlobespicrrove diktature) — to je mišljeno po velikem dolu kot politična taktika, todu ima svoje vzroke in korenine v še komaj zaznavnem, a dejanskem postopnem proobrntu mišljenja, ki sc razvija ravno v nasprotni smeri nego jc smer boljševiške doktrine. Zopetno močnejše poudarjanje ateizma, oziroma antireligioznosti, jc po našem mnenju kolikor je odkrito hoteno. le poizkus zavreti razvoj, ki usodno teče z vso silo narave drugam in drugače, nego bi sistem in oblastniki hoteli.
Toda to so žc stvari, za katere je okvir dnevnikovegn uvodnika pretesen. Tudi n ogabnih straneh moskovskega procesa in krvniškf. vloge Stalinovega režima tu ne bomo pisali — prilike ho žnlibog še dovolj. Ugotavljamo le. dn so tudi v najbolj nemoralnih in ogabnih stvareh v zgodovini nn delu višje sile, ki zgodovino resnično tvorijo in tudi zlo vedno in povsod obru-čajo v končno dobro in veličasten smisel.
Stran 2
»SI,O VENEC«, dne 26. avpista 19%.
Ster- <94
Na križišča imperijalizmov
Balearski otoki - Ceuia
Krvavi gladovni nemiri v Ukrajini
Rdeča vojska brez usmiljenja strelja kmete

Zadnje tedne so se v zvezi z državljansko
vojno v Španiji širile razne vznemirljive vesti o osvajalnih namenih, ki jih nekatere evropske velesile zasledujejo na španskem področju. Tako se je sprva govorilo, da želi Anglija ne samo ohraniti svoj Gibraltar na južni konici španskega polotoka, ampak, da išče tudi na nasprotni obali španskega Maroka neko novo postojanko, tako da bi mogla gibraltarske ožine, ki so zapadna vrata v Sredozemsko morje, nadzorovati hkrati z obeh strani. Ti načrti so se vsem zdeli verjetni, ker angleška vlada nikoli ne zamudi nobene prilike, kjer le more utrditi svoj imperij in zavarovati pomorske ceste, ki ga vežejo. Toda mnogo bolj alarmantne so bile vesti zadnjih dni, ko se je reklo, da sta se Italija in Nemčija nted seboj dogovorili, da na področju španske države zasedeta neke važne točke in sicer Italija mesto Ceuto v španskem Maroku, Nemčija pa Balearske otoke ali vsaj enega izmed njih, da bi nata način dobili v 3voje roke neprecenljive strategiene postojanke potrebne obema za njuno imperijalno politiko. S Ceuto bi Italija nagajala Angležem, ker bi takorekoč razveljavila vrednost Gibraltarja in dobila pod nadzorstvo svojih topovskih žrel prehod skozi gibraltarske ožine, z Bnleari pa bi Nemčija postavila nepremagljivo trdnjavo uprav na sredi velike pomorske ceste, ki veže evropsko Francijo z njenimi afriškimi kolonijami. Kot najzadnja in ravnotako verjetna pa se je pojavila vest, da se francoska vlada pogaja z madridsko vlado, d bi ji kot protiuslugo z pomoč, ki ji nudi v državljanski vojni, odstopila Baleare, kar bi pomenilo za Francijo toliko, kot da si je za vso bodočnost zavarovala svoje zveze e kolonijalnini imperijem v Afriki.
Državljanska vojna v Španiji je torej sprožila veliko razgibanost med velesilami in na mah odkrila vse nevarno omrežje interesov in političnih načrtov velesil, ki se križajo na ozemlju španske države. Ce danes doživljamo to zunanjepolitično čudo, da nekatere velesile odkrito podpirajo en tabor v državljanski vojni, druge ptt, zopet nudjjo svojo pomoč drugim, in če na drugi strani opažamo, da so vsa prizadevanja, da bi se velesile med seboj zedinile na nevtralno stališče do španskih dogodkov obsojena na neuspeh, je temu treba iskati osnovnih vzrokov v navedenem nasprotju, ki vlada med njihovimi zunanjepolitičnimi nujnostmi ali imperialističnimi cilji. Francijo skrbi njena pot v Alžir in Maroko in si seveda prizadeva, da si jo zavaruje z vsemi sredstvi, ker ne mara priti v položaj, da bi bila stisnjena od Nemčije in njenih zaveznic od severa in od juga, istočasno pa odrezana od vsake pomoči svojih afriških posesti. Nemčija nasprotno ima največji interes na tem, da pride Franciji v hrbet tudi s pirenejske strani in ji preseka vsako možnost občevanja s kolonijami. Italija hoče kot sredozemska velesila, ki mora biti vsak čas pripravljena na obračun z angleškim imperijem, dobiti v svoje roke možnost, da Angliji ponagaja in njeno čezsredozemsko pot v Indijo ogroža na čim več krajih, medtem ko si mora angleški imperij zopet z vsemi sredstvi zavarovati neovirano svobodo prehoda skozi gibraltarske ožine, ako noče v Sredozemlju pasti v popolno odvisnost od italijanskega novorojenega imperija.
Izmed vseh navedenih vesti o osvajalnih namenih velesil v Španiji, je po našem mnenju treba najbolj resno vzeti vprašanje balearskega otočja, torej dvoboj, ki ga bijeta Francija in Nemčija na španskem ozemlju sredi vika in krika strašne državljanske vojne. Baleari so — kot mora vsakemu povedati površen pogled na zemljevid — poveljujoča postojanka v osrčju zapadnega dela Sredozemskega morja. Dokler jih je imela v rokah slabotna Španija, to otočje velesil ni skrbelo, toda kakor hitro preti nevarnost, da si jih osvoji kakšna močna velesila, morajo nujno postati predmet mednarodnega spora, ker daje njihova posest nedvom-ljivo nadrnoč v tem predelu Sredozemlja. Rimljani so jih zasedli 123. leta pred Kristusom in so se šele takrat čutili varne pred Kartago, ki jih je do takrat imela v svoji posesti. Mavri so si jih osvojili 1.798 ter na nje oslonili svojo nadoblast nad španskim polotokom. L. 1344 so prišli pod Španijo ter so predstavljali tako rekoč hrbtišče njene sredozemske veljave. Od 1713 do 1783 so bili zopet angleška last, kajti angleški imperij je že takrat
gradil svojo pot v Indijo in spoznal njihovo vrednost poleg Gibraltarja, ki so ga Angleži zasedli nekaj let prej (1704). Od 1783 dalje so bili zopet španska last, toda tako Francija kakor Anglija sta ljubosumno zrli na to otočje in čakali priložnosti — ki je žalibog ni bilo — da po njih sežeta. Sele v najnovejši dobi, ko sta se poleg angleškega in francoskega imperija pojavili dve drugi silno dinamični velesili, to je nemška in italijanska, so se vrvi okrog Balearov zopet nategnile. Saj je znano, da so v svetovni vojni nemške podmornice imele svoja skrivališča na balearskih otokih in da je imela nemška vlada namen zasesti jih v primeru, da bi bila zmagala, Španijo pa odškodovati g francoskim Marokom. Tudi za časa diktature generala Primo de Rivere v Španiji se Je takratna nemška vlada tajno pogajala z diktatorjem za odstop enega otoka (glavni otoki so Malorca, Menor-ca ,Cabrera, Dragonera in Conejera) in je baje bilo že vse urejeno, ko je bil Primo de Rivera nenadoma strmoglavljen po nemali zaslugi francoske vlade, ki je za intrige zvedela in jih izigrala. Tudi sedanje poveljujoče postopanje nemške mornarice, ki tako rekoč gospodari po španskih obalah in je že trikrat izkrcala mornarje in strojnice na špansko zemljo, dokazuje, da hoče Nemčija vež, ko pa samo ščititi varnost nemških državljanov. Govorice torej, da se je nemška vlada dogovorila z generalom Francom, da ji odstopi enega izmed balearskih otokov, ako mu Nemčija pomaga, da potlači madridsko rdečo vlado, zadobivajo v tej luči veliko verjetnost. A ravno tako razumljivo nam postaja tudi prizadevanje francoske vlade, da dobi za podobne usluge podobno zagotovilo od strani rdeče vlade v Madridu, če bo kos nacionalistični vstaji.
Isto razdvojenost, ali še boljše, podoben dvoboj vidimo tudi med Angleži in Italijo z ozirom na Ceuto. Italija ima menda že konkretne, otipljive obljube v svojem žepu. Angležem se je to zataknilo v grlu in kar naenkrat se je odkrita simpatija londonske vlade za generala Franca spremenila v hladno oddaljenost in kar naenkrat tudi so se pojavile bombe angleškega izdelka v skladiščih madridske vlade. Kakor za Baleare bo torej šla zunanjepolitična borba na ostrino tudi za špansko maroško obalo in državljanska vojna v Španiji, katere grozote in krvoločnosti niso jnogle omehčati kulturnih velesil ,da nastopijo složno in ta pokolj prekinejo, se bo lepo razvila v mednaroden spor z dvema vulkanskima ognjiščema na Ba-learih in v španskem Maroku. Sovjetska Rusija, ki ima pri tej žaloigri svoje lastne idejne in imperi-jalistične cilje, si lahko mane roke, kajti zdi se, da bo v Španiji dosegla svoje najvišje upe, da si namreč skočijo v lase velesile, kajti potem sme pričakovati, da bo mogla razpihati ogenj v svetovni požar rdeče barve, rdeče ne samo simbolično mišljeno, marveč rdeče v človeški krvi, ki bo tekla.
Abd-el-Krim pobegnil
da skoči gen. Francu v hrbet
Pariz, 25. avg. AA. (Havas.) Današnji »Matin« objavlja še nepotrjeno vest, da je Abi el Krim, , nekdanji dolgoletni voditelj marokanskih upornikov v španskem Maroku, pobegnil z otoka Reuni-on, kjer je bil doslej konfiniran. Abd el Krim je svoječasno dobil od Španije protektorat nad svojimi rojaki v španskem Maroku. Kmalu po svetovni vojni pa je prišlo do vojne v španskem Maroku. Španci so se morali več let vojskovati z njim in to s spremenljivo srečo. Ker je njegova akcija grozila tudi sosednjemu francoskemu Maroku, je prišlo do skupnega nastopa proti Abd el Krimu v 1. 1926, ko sta Francija in Španija poslali pravi armadi in tako premagali Abd el Krima, ki se je mora! prelati. Po sporazumu med Španijo in Francijo je Abd el Krim bil poslan na francoski otok Reunion, ki je jugovzhodno od Madagaskarja. Domnevajo, da je Abd e! Krimu pomagala zbežati francoska vlada sama, da bi organiziral upor Ma-ročanov proti generalu Francu v španskem Maroku.
Schacht v Parizu
Berlin, 25. avg. AA. (DNB.) Da vrne obisk guvernerju francoske narodne banke Labeyriju, ki je pretekli teden obiskal Berlin, se bo danes popoldne odpeljal z letalom v Pariz predsednik rajhs-banke '3r. Schacht. Čeprav je ta obisk v prvi vrsti čisto vljudnostnega značaja in niso v zvezi z njim nobena aktualna vprašanja, je vendarle vredno poudariti stremljenja na nemški in francoski strani, da bi se s proučevanjem medsebojnih odnošajev
pripomoglo k zboljšanju mednarodnega položaja. ★
London, 25. avg. c. Predstavniki plemena Ga-la v južnozapadni Abesiniji so prišli v London in prosili angleško vlado, da naj nad tem delom Abesinije proglasi svojo oblast, ker se hoče to pleme predati Angliji. To je sedaj že drugi korak predstavnikov tega plemena in v Londonu jih sedaj na vso moč pregovarjajo, da naj opuste svojo namero.
Odesa, 25. avg. TG. Čeravno je sovjetska oblast proglasila po večjem delu Ukrajine obsedno stanje, se nemiri, ki jih povzroča lakota, še vedno bolj širijo. Tako so danes prispela poročila o velikih izgredih v okolici Poltave, kjer je bilo 23 oseb ubitih med krvavim udarom med delavci in kmeti ter vojaki. 200 demonstrantov je bilo aretiranih. V okolici Konotopa je istotako prišlo do krvavih izgredov, pri katerih je bilo ubitih mnogo kmetov. Ravnotako prihajajo poročila o velikih gladovnih neredih, ki so izbruhnili v se-verno-kavkazijskih republika!, nadalje v pokrajini Kursk in Salatov. V Jelansku na Donu je več
16 strelov v Moskvi
sto delaveev napadlo in do smrti kamenjalo komisarje rdeče armade, ki so hoteli rekvirirati Sitno letino in drugi živež. Rdeča vojska je nato vdrla v kmečke vasi, aretirala sploh vse prebivalstvo is devetih vasi, na licu mesta ustrelila 16 kmetov, ostale z ženami in otroci vred pa odgnala neznanokam. V Djelenkoje na Dnjepru je skupina okrog 100 kmetov skušala pobegniti čes reko, toda opazila jih je rdeča obmejna straža, ki je takoj začela s strojnicami streljati na čolne in je smrtno sadela 40 oseb, med njimi več žensk in otrok, medtem ko se je ostalim posrečilo pobegniti na drago stran reke.
Na_vrsti: Radek, Ryhov, Buharin .. •
Nadaljevanje poročil iz Španije
Poročila beUh
Burgos, 25. avgusta. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Štab vrhovnega poveljstva bele junte v Valladolidu javlja: General Franco poroča, da je dokončno odbita in delno uničena močna sovražna kolona, ki je v nedeljo zvečer napadla Cordobo. V tem boju je vidno vlogo igralo ludi letalstvo. Po boju se je več tisoč rdečih pristašev vdalo belim oblastvom v Cordobi. Po kratkem zatišju, pravi dalje poročilo, ki je belim dalo priložnost za reformiranje njihovih sil, so bele čete ponovno prešle v napad na vseh frontah. Na ara-gonski fronti se je belini posrečilo priti na desni breg Ebra. V več drugih odsekih je belo letalstvo razvijalo zelo živahno delovanje proti rdečim četam. Na estremadurskem bojišču so bele čete strmoglavile neko rdeče letalo. Belemu letalstvu se jc posrečilo vreči nekaj živeža belim četam, obleganim v Toledu in Alcazirjil.
Na fronti prt G ladarami je včeraj prišlo do spopada na cesti, ki vodi v Ecurial. Rdeči so bili pobiti. Kolona '.asteiona je /avzela Na^altnoral della Mata, ki so ga rdeče čete v begu zapustile. Beli napredujeijo v smeri 1 alabcr«. delta Reina lz La Lineje je kre.iila kolona 2000 vojakov na fronto pri Mala^i, da ojači ' ele če'e pri Estepone. V Santanderju, v Bilbau in v drugih mestih je položaj rdečih čet !;ritič;n.
r»-i-	t o <-arllo a ctnnlmln rrlo^p roi o crv
IJCIC V. C IC 3*-» tHJ\.uiv • .oi«-.««.-- - *	--
prestopile k belim. Poprej pa so rdeči vojaki pobili 20 talcev.
Bele čete so'zasedle tudi vas Pueblo deva! Verde.
General Q;iiepo de Liano je izjavil časnikarjem, da so bele čete pobili rde':o kolono, ki ie šla proti Heusci in Sara^osi. Drugi koloni na Majorki preti ista usoda. Niti v Katalonijji položaj rdečih ni ugoden. V Argoniji so bile rdeče čete pri Oviedu vržene za dva kilometra nazaj. General je govoril o uspešne bombardiranju madridskih letališč in je rekel, da so bila ob tej priliki razbita rdeča letala, ki so bila na letališču v Getafe. —■ eBli so v Estramaduri zavzeli de Alcantar, Albu-qtterque in Benito. Izve se, da so se rdeče čete v Ifniu uprle, zaprle svojega poveljnika majorja Man-tero in se pridružile nacionalistom.
Poročila rdečih
Madrid, 25. avg. AA. Havas poroča iz Valen-cije, da so rdeče čete z uspehom nadaljevale prodiranje proti Teruelu.
List »Informacione« piše v današnji številki, da je položaj nacijonalistov v obleganem Ovideu tako obupen, da vsak trenutek pričakujejo poročila o kapitulaciji mesta.
Ženeva, 25. avg. AA. (DNB.) »Journal de Ge-neve« prinaša članek pod naslovom »Če rdeči zmagajo«. Člankar pravi med drugim: Domneva o takšnem izidu državljanske vojne na Španskem in o zmagi rdeče ljudske fronte sicer ni verjetna. Zmaga rdečih bi dejansko pomenila najnevarnejšo rešitev tega vprašanja, ne samo za Španijo, temveč tudi za zahodno Fvropo. Če bi rdeči zmagali, bi Švica na lepem prišla med dva sovražna tabora, boljševiškega in protiboljševiškega.
Moskva, 25. avgusta. (Tass.) Davi ob zori so bili ustreljeni vsi obsojenci, po številu 16, v terorističnem procesu, ker je glavni izvršni odbor odbil njihovo prošnjo za pomilostitev.
Moskva. 25. avgusta. TG. Državni tožilec Vi-šinjski v »procesu proti teroristom«, ki 60 bili davi ustreljeni, je izjavil o procesu naslednje:
Na podlagi izjav obtožencev in prič med sodno obravnavo, da so tudi Tomski, Bukarin, Rykov, Uglanov, Radek, Pjatakov, Serebriakov in Sokolni-kov sokrivi zločina proti državi, sem odredil, da 6e takoj uvede preiskava, če so te izjave verodostojne v kolikor se tičejo Tomskega, ki je napravil samo-umor,Bukarina, Uglanova, Radeka in Pjatakova. Po preiskavi bo predmet oddan pristojnemu sodišču v nadaljnje postopanje. Serebriakov in Sokol-nikov pa sta bila na podlagi dosedanjih sodnijskih dognanj že aretirana in stavljena sodišču na razpolago. Preiskava se bo seveda nadaljevala.
Trocki izjavlja
Oslo, 25. avg. c. Ko je zvedel, da so vseh 16 obsojencev v Moskvi že ustrelili, je Troekij sprejel časnikarje in jim rekel:
Njim r.i ostalo nič, drugega kot da so jih po-rtrolili! .laz kot glavni obtoženec pa sem ostal živ. Od Francije, Danske in Norveške bom zahteval, da proti meni nastopijo, čc sem v katerikoli stvari rovaril z ljudmi, ki so morali biti sedaj postreljeni v Moskvi.
Kaj je zahtevala opozicija, ki je bila včeraj ustreljena
Na drugem mestu prinašamo vsebino obtožb, ki so jih vladajoči komunistični diktatorji v sovjetski Rusiji dvignili proti 16 obtožencem. Komunističen rdeči paradiž je poln krvavih procesov, ki neprestano slede drug drugemu in ki so naperjeni proti raznim ^nasprotnikom proletar-ske diktature«. Evropska javnost navadno ne more kotrolirati, kaj-je v teh obtožnicah, ki se neprestano ponavljajo proti raznim skupinam res-ničnesa in kaj je izmišljenega ter prikrojenega za boljševiško reklamo. Tako tudi v tem procesu, ki se je. pravkar končal na krvav način, ne moremo vedeti, kaj je resnica in kaj je izmišljotina. Diktatura komunizma je brez kontrole in poroča v svet, kar hoče. Toda v tem slučaju gre za ljudi, ki so bili tvorci komunističnega raja, za katerega so pršili potoke tuje krvi, o katerem pa najbrže niso slutili, da jih bo na tako učinkovit način poplačal za vso vnemo, ki so jo kazali za komunistične ideale. Pod kroglami komunističnih pušk je padel takorekoč cvet in elita tistih komunistov, ki so z Leninom ramo ob rami izvedli komunistično revolucijo in pahnili sovjetske narode v strašno komunistično suženjstvo. Bili so to vodilni komunisti, njihovi ideologi in stvaritelji boljševiško države. Iz tega vidika je plačilo, lu so ga dobili, bilo primerno in še dokaj milo. Upamo, da se bo mlajša komunistična generacija na podoben način oddolžila tudi še ostalim za komunizem vrlo zaslužnim voditeljem; dokler v istem krogotoku ludi ti, ki danes puste druge streljati, ne pridejo na vrsto. V komunizmu človek ni drugega kot delovna žival in se nihče ne sme čuditi, ako se ga na isti način kakor žival spravi 6 pota, ko ni več za rabo — ali pa, ako je mogočnejšim na poti.
In komunisti, ki so bili včeraj v Moskvi ustreljeni, so bili že dolgo na poti Stalinu in njegovim ciljem. Njih opozicija je stara že vsaj 10 let. Prvič se je v javnosti pojavila 1926 z znano spomenico, ki so jo podpisali še Ttrocki, Sinovjev, Kamenev in tovariši. Spis je bil tedaj naslovljen na »vladajočo večino«, kateri so podpisniik očitali, da je zavrgla misel svetovne revolucije in da misli le na to, kako bi obdržala moč v svojih rokah. Opozicija je tedaj trdila, 'la bo komunistični značaj sovjetske Rusije mogoče ohraniti le, če se izvede revolucija vsaj v vsej Evropi. Organizacije socialističnega gospodarstva ni mogoče docela izvesti v eni državi. Dalje očitajo v tej spomenici opozicionalci vladi, da podpira razvoj nove buržuazije pod sovjetsko zvezdo. Opozicija je zahtevala: vrnitev opo-zicionalnih voditeljev na prejšnje uradne polažaje; omejitev Stalinove diktatorske oblasti; opustitev terorja nasproti drugače mislečim komunistom^ ^izvedbo demokratičnih načel v okviru komunistične stranke.
Nadaljnji očitki so gospodarsko tehnične vsebine, ki se končavajo z resolucijo: delavske plače naj se zvišajo v sorazmerju s povišano proizvodnjo; gotova podjetja naj se tehnično izboljšajo in nacionalizirajo; razdelitev ogromnih količin šnopsa (vodke) med delavstvo, ki ga pospešuje vlada, naj se omeji; odpomore naj se nad vse bednim stanovanjskim razmeram po delavskih okrajih; v tovarne naj se uvede zopet demokratičen princip delavskih svetov mesto brezobzirno in oblastno nastopajočih ravnateljev in paznikov, ki se ne ozirajo na potrebe delavstva, ampak gledajo le na to, kako čim bolj dvigniti proizvodnjo; neodvisnost strokovnih organizacij od tehničnega vodstva tovarn v svrho objektivnega zastopanja delavskih koristi; pravico soodločbe delavstva pri nastavljanju direktorjev in delovodij; konec šikaniranju delavstva od strani tovarniškega uredništva; zvišanje socialnega zavarovanja; odprava brezposelnosti (1926. leta so sovjeti izkazali 783.000 brezposelnih) z gradnjo javnih del itd.
Te zahteve opozicije, ki so bile tedaj objav-! ljene z ostro kritiko seveda v moskovski »Pravdi«, 1 so za nas le v toliko zanimive, ker izvetno, pod kakimi razmerami delavstvo v komunizmu prav za prav živi in kažejo položaj sovjetskega proletarca v precej drugačni luči, kakor pa ga prikazujejo plačani komunistični agenti v izven sovjetskih državah.
Odgovor Stalinove vlade na zahteve starih, pravovernih komunistov je znan. Stalin se je držal
Leninovega navodila, da komunistična stranka v svojih vrstah ne sme nikdar trpeti nobene opozicije. Trocki je bil izgnan iz sovjetije, ostali opozicionalci pa izključeni iz stranke (decembra 1927) in deloma izgnani v Sibirijo, deloma postavljeni pod nadzorstvo Ceke, čeprav so pozneje vsi brez izjeme izjavili pokorščino rdečemu diktatorju. Stalin se tedaj pred 10 leti še ni čutil dovolj močnega, da bi jih dal usmrtiti. Toda njihovega upora ni pozbil. Sedaj pa se očividno čuti že dovolj trdnega v svoji diktatorski oblasti, da je tudi te najuglednejše boljševike mogel postaviti pred puške. Morda pa je tudi njih delo postalo tako nevarno, da se je moral odločiti za ta krvavi korak.
Domači odmevi
Mariborski občinski svet
Maribor, 25. avgusta.
Nocoj ob pol 7 je bila kratka, komaj 5 minut trajajoča seja občinskega sveta, na kateri so se oddala zadnja dela za opremo nove šole v ma-gdalenskem predmestju. Opremo telovadnice je dobila tvrdka Oražem iz Ribnice na Dolenjskem, ki je nudila na proračunsko vsoto 71.931 Din 20.25% popusta. Opremo kabinetov, konferenčnih sob in ostalih prostorov so dobili združeni mariborski mizarji in pa tvrdka Koter in sicer 7 12% popustom od vsote 189.950 Din. Dobavo obešalnikov za garderobe in kabinete je dobila tvrdka Tager, ki je dala 7% popusta na znesek 25.340 Din. Dobavo svetilnih teles je dobila tvrdka A. Šprager z 29.75% popustom na znesek 100.45 Din. Nabavo šolskih vodnjakov in del iz umetnega kamna je dobila tvrdka »Gradivo« s 5% popustom od zneska 19.450 Din. Tapetniška dela so bila poverjena tvrdki Kuhar, ki je dala 6% popust na znesek 30.400 Din. Za keramična dela ni bilo nobenega ponudnika in jih bo oddal upravni odbor.
Dr. Stepinac pri dr. Mačku
Zagreb, 25. avg. b. Nadškof koadjutor dr. Alojzij Stepinac je v Kupincu obiskal 'lr. Vladka Mačka in se z njim dolgo časa razgovarjal o veeh perečih vprašanjih sedanje notranje politike. lice dr. Mačka se čuje, da je med hrvaškim narodnim vodstvom in cerkvenim predstavnišjvop dosežen popolen sporazum glede naših litičnih problemov.
Trgovinska pogajanja z Italijo
Belgrad, 25. avgusta, m. Naša vlada je izročila italijanskemu poslaništvu noto kot odgovor na predlog italijanske vlade za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Kakor smo izvedeli, bo naša vlada v glavnem sprejela italijanski predlog z nekaterimi omejitvami.
Obiranje hmelja
Uradno poročilo banovinske hmelj, komisije dravske banovine z dne 25. avg. 1936:
Vreme je bilo tudi danes prav ugodno ter ie je obiranje nailaljevalo v polnem obsegu.
Mnogo hmeljarjev je z obiranjem že gotovih in se vsak dan večje število obiralcev vrača domov.
V kupčiji položaj ni bistveno izpremenjen. Z nakupovanjem se nadaljuje v neizpremenjenem obsegu in kupci plačujejo po 20—25 Din, izjemoma najboljše blago z napitnino vred do 26 Din za kilogram.
Šahovska olimpijada
Jugoslavija na 4. mestu
Monakovo, 25. avg. AA. (DNB.) V ponedeljek zvečer je bilo stanje posameznih dežel na šahovni olimpijadi naslednje:
1. Poljska 65 in pol, 2. Nemčija 64 in pol, 3. Madžarska 61 in pol, 4. Jugoslavija 60 in pol, 5. Letonska 58, 6. Češkoslovaška 57 in pol, 7. Avstrija 56, 8. Švedska 52, 9. Danska 52, 10. Estonska 47 in pol, 11. Litva 41 in pol, 12. Finska 39 in pol, 13. Romunija 39, 14. Nizozemska 39, 15. Brazilija 37 in pol, 16. Islandija 35, 17. Švica 34 in pol, 18. Italija 33 in pol, 19. Norveška 32 in pol, 20. Francija 23 in pol, 21. Bolgarska 21 in pol.
Dosedanji izidi današnjih iger (13. kola): Bolgarska : Jugoslavija 0 : 6, Estonska : Nizozemska 5 : 1, Brazilija : Avstrija 1 in pol : 6 in pol, Finska : Danska 1 : 4, Madžarska : Litva 5 : 3, Italija : Islandija 3 in pol : 1 in pol, Romunija : Letonska pol : 4 in pol, Češkoslovaška : Nemčija 3 in pol : 1 in pol, Švica : Poljska pol : 2 in pol, Švedska je bila prosta.
Osebne vesti
Belgrad, 25. avgusta, m. Vpokojen je višji svetnik VI. pol. skup. 1. stop. generalnega ravnateljstva drž. žel. Josip Dolinar.
Belgrad, 25. avgusta, m. Z odlokom finančnega ministra so prestavljeni naslednji cariniki: na glavno carinarnico v Dubrovnik Mitar Carovič z Jesenic; na glavno carinarnico v Ehibrovnik Vojin Rojkovič iz Kotoribe; v Zagreb Stane Zoreč iz Dravograda-Meža in Lavoslav Štrekelj iz Zameta; na glavno carinarnico v Ljubljano Miloš Andljel-kovič iz Belgrada; na glavna carinarnico v Maribor: Oskar Kolar iz Zemunika in Sijepan Galaso z Jesenic; na glavno carinarnico v Split: Mustafa Kara Hasanovič iz Kotoribe; na carinarnico I. reda v Dravograd-Mežo Dušan Jelič iz Bezdana; na carinarnico I. reda na Jesenicah Julij Tot iz Vel. Kikinde; na carinarnico I. reda v Kotoribo Adolf Matavšek iz Zagreba in na carinarnico II. reda v Obrovcu za upravnika Alojzij Velinger iz Sarajeva.
Belgrad, 25. avgusta, m. Na predlog prosvetnega ministra je s kraljevim ukazom odlikovana z redom sv. Save IV. 6topnje Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano; z rerom sv. Save V. stopnje pa Ivan Simon, najstarejši član in dolgoletni predsednik te čitalnice.
Kakšno je ljubljansko
Pazile na	ObUgaCtjskO p0S0jH0
knjižice Mestne hranilnice in ne prodajajte jih špekulantom l
Kakor drugi denarni zavodi, tako je tuli ljubljanska Mestna hranilnica prišla v zadrego zaradi pomanjkanja razpoložljivega ienarja. Vzroki so bili isti, kakor pri vseh drugih denarnih zavodih: splošen gospodarski zastoj in prepočasno renti-ranje investiranega kapitala. Ljubljanska Mestna hranilnica ima okrog 478 milijonov vlog, ki jih ne more izplačevati v takih vsotah in tako redno, kakor bi vložniki želeli. Na drugi strani pa ji je mesto dolžno 115 milijonov, ki pa jih zaradi že itak precejšnje finančne obremenjenosti ne more prej izplačati, kakor pa je po pogodbi dolžno. To veliko vsoto bo mesto odplačevalo v dolgi dobi 15, 25 in tudi 50 let. Mestni hranilnici pa noben vložnik ni obljubil, da se tako dolgo ne bo oglasil pri njej za večji ali manjši lel svoje vloge. Tako je pri Mestni hranilnici večje povpraševanje po pri njej vloženem denarju, kakor pa dotok od nje naprej posojenega denarja. Nastane zastoj, ki mu pravimo pomanjkanje razpoložljivega denarja.
Poživitev poslovanja Mestne hranilnice bi bilo mogoče doseči ali na ta način, da Mestna hranilnica sama od nekod dobi veliko gotovine, ali pa tudi na ta način, da kakšen velik dolžnik prej plača svoj dolg, kakor pa je po suhi črki iz posojilne pogodbe prav za prav dolžan. Ako bi n. pr. mesto svojih dolžnih 115 milijonov vrnilo Mestni hranilnici, bi ta naenkrat prišla do velike množine gotovine, e katero bi lahko zadostila povpraševanju vložnikov po njihovih doslej zamrznjenih vlogah. Izkušnja pa kaže, da tolikšna vsota niti potrebna ni, ker Mestno hranilnico nadlegujejo le tisti vložniki, ki denar nujno potrebujejo, vsi drugi pa so precej potrpežljivi. Računi, ki jih podpira dolgoletna izkušnja, so pokazali, da bi bilo za poživitev ljubljanske Mestne hranilnice 50 milijonov popolnoma dovolj. Nastane sedaj vprašanje, kje dobiti teh 50 milijonov.
Posojilo mestn, da plača del svojega dolga.
Merodajni činitelji so se zedinili v tem, da bo mesto del svojih dolgov, ki jih je dolžno poravnati morda šele čez 20 ali celo 50 let, v večjem znesku plačalo že sedaj, kakor hitro se mu posreči od kakšne druge strani dobiti denar. Državna hipotekama banka je dovolila ljubljanskemu mestu posojilo v znesku 30 milijonov Din za dobo 15 let po 7%. Na drugi strani pa se je mest a uprava odločila, da bo najela v naši javnosti obligacijsko posojilo v znesku 20 milijonov Din za dobo 15 let po 6%. Na ta način bi mesto zbralo 50 milijonov Din, ki bi jih položilo v Mestno hranilnico kot plačilo za svoje dolgove. Mesto s tem ne bo 'dobilo novega upnika, ampak samo drugega upnika: 50 milijonov, ki jih je doslej dolgovalo Mestni hranilnici, bo odslej dolgovalo v vsoti 30 milijonov Državni hipotekami banki, v vsoti 20 milijonov pa onim, ki bodo podpisali obligacijsko posojilo.
Kaj je to obligacijsko posojilo?
Dočim je posojilo Državne hipotekarne banke precej enostavno: redno je treba plačevati 7% obresti, celo vsoto pa vrniti po 15 letih, je obliga-crijskb posojilo bolj zamotana zadeva. Pri tem ne gre za drugega, kakor za to, da mesto dobi 20 milijonov, s katerimi se bo razbremenilo pri svojem tfa j večjem upniku, Mestni hranilnici. To vsoto mesto namerava zbrati s knjižicami Mestne hranilnice in z gotovino. Mestu gre največ za to, da zbere čim več gotovine, zato je moralo dati seveda večje ugodnosti, kakor pa jih je deležen denar v drugačnih naložbah. Za 97 Din dobiš obligacijo, ki se glasi na 100. Ta obligacija, ki ni drugega kot papir, ki služi za dokaz, da si mestu res posodil tako in tako vsoto, opravičuje do 6% obresti na leto, ki pa se bodo izplačevale dvakrat na leto. Obligacijo, ki jo Mestna hranilnica ali pa mestno knjigovodstvo izroči proti plačilu tvoje gotovine, odneseš s seboj in z njo vsako leto hodiš po obresti, ali pa dvakrat na leto po polovični del obresti, ali pa jo pustiš v Mestni hranilnici, ki jo shrani zastonj in potem obresti po-iilja za teboj. Te obligacije se bodo izdale v posameznih komadih po 1000, 5000 in 10.000 Din in jih kupiš za gotovino, daš zanje po 970, 4850 in 9700 Din. Vsota sama pa se ti po žrebanju izplača najkasneje čez 15 let. Žrebanje teh obligacij je urejeno tako, da v teku 15 let pridejo vse na vrsto in bi v najboljšem slučaju mogel že naslednje leto po končnoveljavnem razpisu dobiti izplačano že celo vsoto, v najslabšem slučaju pa koncem 15. leta po razpisu. V sedanjih razmerah je to gotovo najbolj ugoden način nalaganja denarja, saj se skoro nikjer ne obrestuje po tako visoki obrestni meri in nihče ne porokuje, da ga boš v slučaju potrebe v 15 letih gotovo dobil nazaj. Tu pa je za redno izplačevanje obresti in za redno odplačevanje (amortizacijo) posojene glavnice porok mesto z vso davčno močjo, ki bo v vsakoletnem proračunu namenilo za te obveznosti potrebne vsote.
Ako podpišeš obligacijsko posojilo s knjižico
Mestne hranilnice, daš 100 Din za 100 Dim, in v dokaz prejmeš enako obligacijo, kot zgoraj opisano. Vložniki Mestne hranilnice morejo podpisovati to posojilo ali za celo vsoto iz hranil, knjižice, ali pa samo za neki njen del, ostali del pa pustijo kot naložbo v hranilnici pod dosedanjimi obrestnimi in izplačilnimi pogoji.
Tisti, ki že imajo hranilne knjižice Mestne hranilnice, morejo ob podpisu obligacijskega posojila izraziti zahtevo, da se jim pripadajoče obresti sproti izplačujejo, ali pa, da se jim pripisujejo k dosedanjim vlogam. Isto velja za izplačilo izžrebanih obligacij: na zahtevo se bodo po žrebanju ali izplačevale ali pa se njihov znesek pripiše dosedanjim vlogam.
Vrednostnih papirjev naši ljudje nimajo preveč radi zaradi slabih izkušenj. Papirjev ljubljanske mestne občine pa se to nezaupanje še ni dotaknilo, ker vedno vestno izpolnjuje svoje obveznosti. Dočim se drugih papirjev vsak skuša čimpreje iznebiti, pa obveznic ljubljanskega mestnega posojila iz leta 1927. sploh ni na denarnem trgu in široka javnost komaj ve, da obstojajo. Vsak, ki 6i jih je takrat nabavil, jih drži pri sebi in jih nič ne ponuja okrog. Vsako leto si da izplačati obresti, glavnico pa, kakor je določeno v načrtu, in ker še noben rok ni potekel, ki bi podpisnike razočaral, 6e je zaupanje ohranilo. To ljudje dobro vedo, zato je mestni svet sprejel mišljenje zastopnikov denarnih zavodov, da za podpisovanje letos razpisanega obligacijskega posojila zadostuje mesec dni. V tej sicer kratki dobi bo to obligacijsko posojilo prav zaradi tega zaupanja v zadostni višini podpisano, mesto samo pa tudi nima nobenega interesa, da bi se izid zavlačeval preko po-
trebe, ki jo zahtevajo tehnični in knjigo vodstven i posli.
Varujte se špekulantov
Verjetno je, da ee bodo razni špekulanti, ki razpolagajo z nekaj gotovine, hoteli te prilike po-služiti in da bodo pod različnimi pretvezami skušali kupovati knjižice Mestne hranilnice po kakšnih 70 ali 80 odstotkov ali tudi več, da bi z njimi podpisovali obligacijsko posojilo po 100 za 100, kjer se jim bo njihov denar, ki so ga dali za hranilne knjižice obrestoval po 6 odstotkov in po žrebanju izplačal najkasneje v 15 letih. Zato bo cena hranilnih knjižic ljubljanske Mestne hranil-?/,cev °a. lem Spekulativnem trgu gotovo poskočila. Vložniki naj takim mahinacijam ne nasedajo, ampak naj podpisujejo obligacijsko posojilo v svojem imenu in v svojo korist. Treba je čim bolj izključiti prste vmesnih rok, da se gospodarska korist ne razdrobi, tako da bi je bili največ deležni denarni špekulanti. S to velikopotezno in posrečeno idejo so tudi zamrznjene vloge Mestne hranilnicc dobile 100 odstotno vrednost in bi bilo silno nepremišljeno dajati jih iz rok, saj vsak sam z njimi lahko doseže prav iste gospodanske koiristi, kakor špekulant.
Napačno pa bi bilo misliti, da so vloge pri Mestni hranilnici že popolnoma oživele. Oživele so pač v toliko, kolikor si je hranilnica sama opomogla s 30 milijoni Državne hipotekarne banke, za redno poslovanje pa to še ni dovolj. Mestni dolg pri njej je nujno treba znižati še za nadaljnjih 20 milij-onov z obligacijskim posojilom, kakor smo ga zgoraj razložili. Čim več gotovine se zbere v to posojilo, tem bolj redno bo poslovala Mastna hranilnica. Tudi del vlog iz hranilnih knjižic se mora izpremeniti v posojilo mestu, s katerim bo mesto odplačalo svoj dolg, potem šele bodo o.slale vloge deležne rednega poslovanja hranilnice. Ako bi vsi vložniki čakali s svojimi knjižicami doma, češ, saj se bodo itak v kratkem začele redno izplačevati, bi ne bilo prav uobenega gospodarskega uspeha, vse bi ostalo pri starem. Zato pa je tudi ( mestni svet dal obligacijskemu posojilu večje ; ugodnosti, kakor pa jih imajo v sedanjih razmerah naložbe drugod.
DVOJNI UŽITEK
Svetišče M. B. v Planici
V nedeljo je g. knezoško! dr. Gr. Rožman blago slovil novo Marijino kapelo pri Tamarju.
Pretekla nedelja je bila za obmejno rateško pokrajino pomembno slavnosten dan. Prevzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman je letos že v drugič prihitel v gorsko dolino Planico, katere sloves se tako naglo širi po svetu. V marcu je blagoslovil povečano smuško skakalnico SK Ilirije in prisostvoval mednarodnim skakalnim tekmam, seiaj pa nas je počastil s svojim obiskom, da posveti novo Marijino svetišče pri Tamarju in ga tako izroči službi božji. Nebo, ki se je v marcu ob toplem soncu in v nepozabno lepi visokogorski modrini razpenjalo nad zimsko Planico, je to nedeljo zavilo julijske vrhove v temne oblake in motilo slovesnost s hudim deževjem. Jalovec se je uporno skrival za gostimi meglami in šele pozno popoldne, ko smo se vračali domov, je zopet posijalo sonce. Kljub slabemu vremenu in morda prav zato pa je bila slovesnost zelo pirsrčna in svojemu namenu tem bolj odgovarjajoča. Rateča-nov deževje ni premotilo. Prihiteli so v velikem številu, da prisostvujejo lepim obredom blagoslovitve. V krasnem, vsakomur razumljivem in v srce segajočem govoru je Prevzvišeni razložil po-
Mati Slovencev. Brezje so s tem približali ne le sebi, temveč tudi onim, ki bi se časih tako rali pridružili breškim romanjem, a jim to otežkoča meja; v tolažbo jim bo, da ima sedaj Marija Pomagaj tako rekoč svojo podružnico v bližnji Pla-
Marijina kapela v Planici med sv. mašo.
men nove kapele, ki se tako ljubko prilega veličastni gorski pokrajini. Prav je, da so jo Ratečani s pomočjo številnih dobrotnikov postavili in da so jo okrasili s sliko Marije z Brezij, ki je resnična
Naporno delo gasilcev
Ljubljana, 25. avgusta.
Požrtvovalno in naporno delo naših gasilcev je tudi markantno in priznalno izraženo v pregledni statistiki, ki jo je sestavil g. inž. Dolenc, tehnični vodja pisarne Gasilske zajednice za Slovenijo. Kako veliko delo so gasilci opravili v prvih štirih mesecih tega leta, nam zgovorno pove skrbno sestavljeni seznam požarov, ki navaja v natančnih podatkih vse požare po njihovih obsežnosti, glavne vzroke požarov, povrečno cenjeno škodo, delovanje gasilskih čet, število gasilcev pri požarih in čas gašenja, požarne nesreče in zlasti, koliko narodnega premoženja so vrli gasilci obvarovali pred vse uničujočim elementom.
Ze v zimskih mesecih je bilo pri nas več požarov, tako januarja 44 in februarja 63. V marcu jih je bilo 107, aprila je število padlo na 95. V Sloveniji je bilo torej v tem času že 309 požarov, ki se dele po svojem obsegu v 154 malih, 122 srednjih, 24 večjih in 9 velikih fiožarov, ko je škoda presegala nad 100.000 Din. Iz maščevanja je bilo
Lem kraju okraja Šmarje pri Jelšah. Pač redek slučaj! Iz koristoljubja je nastalo 9 požarov. Pri mnogih požarih pa so vzroki ostali nepojasnjeni.
Iz nadaljnega seznama posnema, da je bilo 234 požarov na zavarovanih in 75 na nezavaro vanih poslopjih. Milijonsko škodo so povzročili že ti požari našim krajem! Povprečna škoda na zavarovanih poslopjih je znašala 6,365.360 in na ne zavarovanih 376.300 Din, torej skupaj v prvem četrtletju 6,741.660 Din. Najvišjo škodo so povzročili požari aprila, namreč 2,549.450 Din. Statistika
za poznejše mesece, ki šc ni izdelana, bo naravno pokazala še groznejšo sliko, kako velikansko premoženje uniči vsako leto ogenj.
In delo naših gasilskih čet! Pri 292 požarih so aktivno delovale gasilske čete, pri ostalili 17 niso, ker so požar že poprej pogasili. Pri vseh požarnih nesrečah je delovala pri gašenju častna armada gasilcev. V akcijo je stopilo 6032 gasilcev, ki so bili pri delu zaposleni 988 ur ali 42 dni in 4 ure.
V	gorenjem času štirih mesecev so se primerile (udi razne požarne nesreče. Med gorečim poslopjem je bilo lažje ali težje poškodovanih 23 06eb, med temi sta bila 2 smrtna slučaja. Pri gašenju se je jx>nesrečilo 30 gasilcev in med vaščani je bilo 10 oseb poškodovanih. Pri požarih je dalje poginilo 31 glav živine in 264 glav drobnice m perutnine.
V	glavnem pa je najvažnejša (očka požarne statistike, ki obravnava, kako velika škoda bi bila lahko nastala na sosednjih poslopjih in hišah, ko bi ne poseglo v gasilno akcijo dobro organizirano gasilstvo. To ideelno škodo ocenjujejo za štiri mesece na 53,198.700 Din. ki se razdeli na januar 7,419.000, februar 4,219.000, marec 7,971.700 Din in april 13,579.000 Din.
vrli naši gaslici so nam rešili ogromno mili jonsko premoženje, ko je na drugi strani zahteval tudi velike žrtve. Splošno pa računajo, da so požari v šestih mesecih uničili na raznih krajih pre moženje v vrcdno6li nad 20 milijonov. Prav požarna statistika, ki jo vodi naš gasilski urad, je prav odlično spričevalo gasilskim organizacijam za njih huma imamo m požrtvovalno učlu, ki ne išče sebične gmotne koristi.
Gosp. knezoškof dr. Gr. Rožman blagoslavlja kapelo.
niči. Govoru je sledila sv. maša, tej pa pete li-tanije Matere božje in končno zahvalna pesem. Domači cerkveni zbor je svojo nalogo rešil odlično. Vredno je tudi omeniti, da je akustika nove kapele zelo dobra. Med molitve in petje se je mešal prijetni glas zvončka, ki se bo sedaj slično kakor oni na Blejskem otoku mnogokrat oglašal m s tem povečal romantičnost Planice. Kapela, ki so jo domačini že prejšnji dan okrasili s pestrim cvetjem in venci, stoji na lepem, pred plazovi varnem kraju nasproti slapu Naliže. Je prav prostorna in prikupna tako po zunanjosti kakor tudi po mirni, vzvišenemu namenu povsem ustrezajoči notranjščini. Tako dela vso čast ba-novinskemu arhitektu g. Aleksandru Skubicu, ki je zanjo napravil načrt; k uspelemu delu mu iskreno čestitamo! Prepričani smo, da se bo svetišče planincem kakor tudi drugim obiskovalcem Planice brž priljubilol
Slavnosti sta prisostvovala tudi gg. stolna kanonika Ivan Sušnik in Josip Vole, pozabiti pa seveda ne smemo konzistorialnega svetnika, rate-škega g. župnika Josipa Lavtižarja, ki si je kapelo zamislil in jo z njemu lastno energijo in vztrajnostjo v kratkem času tudi postavil, dasi si je s tem nakopal mnogo truda in skrbi. Vneti častilec Marijin, ki je že s svojimi Šmarnicami storil ogromno za poglobitev Marijinega češčenja med Slovenci in ki je še prej s številnimi potopisnimi knjigami pa kot glasbenik pomagal dvigati našo prosveto, je svoje življenjsko delo kaj lepo izpolnil z zgradbo tega ljubkega svetišča. Skromni gospod svetnik ne mara hvale; najlepšo hvalo in zahvalo mu je pač izrekel v nedeljo neki domačin, ko je dejal: »Kdaj sem že želel, da bi bila v Planici kapela in zdaj se mi je želja izpolnila!«
Po končani cerkveni slovesnosti smo slišali dobro prednašano deklamacijo priložnostne pesmi, ki jo je v spomin blagoslovitve Mairjine kapele zložil in kot svoj pozdrav poslal v Planico naš pesnik Silvin Sardenko. Pesem se vredno pridružuje »Odmevom v Planici«, ki smo jih pred nekaj leti čitali v Dom in svetu. Udeležencem bo brez 'ivoma še čez lela obujala prijetne spomine na uspelo nedeljsko slavje v Planici.
Uspehi „ljudske fronte" v Franciji
Jesenice, 24. avgusfa.
Dnevno prihajajo čez mejo jugoslovanski delavci iz Francije, kjer zaporedoma izgubljajo delo. Pripovedujejo, da zasluži lam delavec 25 do 27 frankov na dan( kar je po življenju isto kol pri nas 25 do 27 dinarjev). Jeseniški tovariši so lahko zadovoljni, da so v pogledu delavskega obstanka še daleč pred tako platformo »bratske« ljudske fronte v Franciji. Ne imena, ne besede, ne poiiiika, ampak pa metno gospodarstvo — to je naša plaltormal
BON BONI
PROIZVOD: UNION. ZAGREB
Prosvetni tabor na Jesenicah
Za načela naših očetov za besedo materino!
Bomo manifestirali na Gorenjskem taboru 30. avgusta n a Jesenicah. Iz naših ust se bo svobodno glasilo: Za križ in narodne svetinje! Ne podere nas nobena sila. Kakor vstajamo jiodvojeiu iz dobe, ki je za nami, lako bomo vstali jiotrojeni v če huiši dobi Naši vodniki pridejo na tabor. Pridimo tudi mi vsi in jim izrecimo zahvalo za zvestobo svojemu ljudstvu, katerega neustrašljivi čuvarji so.
Prečkajte zadnja poročila v »Slovenccu«, »Gorenjcu«, in »Domoljubu«! Ravnajte se natančno po njih! Pošljite priglase, če jih že niste! Voditelji z znakom (modri trak na desnem rokavu) naj takoj po prihodu vlaka postavijo svoje skupine v čete in sicer: moške narodne noše skupaj v 4 stope, ženske v tristope, enotne obleke v štiristope, duge, ki ne bodo imeli enotnih oblek, zopet skupaj v štiristope. Fantje in dekleta, ki boste nastopili, točno na mesta pri skušnji in nastopu. Dekleta imajo pri nastopu nizke bele nogavice, pri sprevodu dolge, po možnosti sive. Vsi pridite s prvimi vlaki pred 8 (turističnimi). Ne pozabite na nedeljsko polovično vozovnico! Takoj zjutraj se zglasite zaradi kosila! Ljudi bo po poslanih priglasiti veliko. Zalo se podrejujte rediteljem! Disciplina, kot nekdaj, naj pokaže organizacijo in ne nedisciplinirano maso. Akademiki in srednješolci nastopijo v sprevodu s posebno skujiino.
Minister Jankovič v jeseniški tovarni
Jesenice, 24. avgust...
Na potu skozi naše industrijsko mesto, se je pred tovarno ustavil minister za šume in rude g. Jankovič, ki je bil v spremstvu svoje družine. Gospoda ministra ni nihče pričakoval, ker je prišel docela nenapovedan. Izstopil jc pri stranskem vhodu, kjer ga je vratar ustavil kot vsakega obiskovalca, ker ga ludi ni jx>zna!.
Red in disciplina v naši tovarni sla g. ministru ugajala. Gospod minister si je nato kratko ogledal nekaj objektov podjetja. Spremljali so ga inžemerji, dokler se ni pripeljal generalni ravna'-telj C. Noot. Jeseniško ljudstvo upa, da bo gospod minister na svojem visokem položaju ščilil in podpiral razvoj naše železarne in ga v lem upanju pozdravlja.
Potrjene licitacije
za cestna dela
Te dni je ministrstvo za zgradbe potrdilo licitacijo za preložitev ceste Škofeljca—Ribnica— Brod na Kolpi v olseku Briga—Banja Loka, katero je izlicitirala Stavbna družba za 935.000 Din. Potrjena je tudi licitacija za zgradbo železobe-tonskega nadvoza v medenskem klancu čez železniško progo. Ta most je izlicitiralo gradbeno podjetje inž Dedek za 474.000 Din. Poleg tega pa gradi to podjetje umik medenskemu klancu in vsa cestna dela na progi iz št. Vida do Jeperce in bo izgradilo tuli ta most. S to potrditvijo je odpadla zadnja skrb, da bi se mogla gradbena dela pri preložitvi medenskega klanca preveč zavleči in je upravičeno upanje, da bo klanec še letos do zime preložen. Prav tako bo v kratkem oživela Dolenjska cesta, ker je sedaj že druga licitacija potrjena. V kratkem moremo pričakovati, da bodo potrjeni še drugi odseki, nakar bo tudi na Dolenjskem šlo delo s polno paro naprej.
Cesta Slačnik - Zagorje
Danes se je zglasila pri g. banu deputacija iz Trbovelj gg. podžupan Jordan, banski svetnik Križnik in katehet Zmovc, ki so izposlovali, da se ustavljena dela na cesti Slačnik nadaljujejo. Delo se po možnosti prične še ta teden, ali v ponedeljek. Zaposleni bodo samo dela voljni delavci.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef irreneieec.
Nepošten
posredovalec služb
Naša doba težkih socialnih borb za obstanek ie spravila na površje poseben kriminalen tip Špekulantov, ki iščejo svoje žrtve med najubožnejšimi sloji in jim kot posredovalci obljubljajo vsemogoče službe v javnih uradih in jiri raznih p>odjetjih. V Ljubljani se je lani pojavil neki Lojze, ki je drugače spreten risar, a poklicen slepar. Prevare so mu bile vir dohodkov. Državni tožilec je Lojzeta obtožil zločina prevare v 10 slučajih, ko je raznim osebam proti malenkostni nagradi 20 do 80 Din v nekaterih slučajih pa za višje zneske obljuboval' da jim bo poskrbel skromne službe pri mestnem muzeju, na banovini, na polieiji, in pri privatnih podjetjih. Po obtožnici je oškodoval 10 oseb zs okoli 1700 Din. O. se je pred malim senatom v splošnem izgovarjal, da ni imel namena ljudi i>re-varati, denar ie dobival le za koleke, in sestavo prošenj. Je ludi posredoval, pa ni imel žal uspeha. Mali senat je Lojzeta obsodil zaradi zločina goljufije v 7 slučajih, v 3 pa ga je oprostil. Lojze, ki je bil zaradi prevare kaznovan že večkrat skupaj na 24 mesecev, je bil včeraj obsojen na 4 mesece strogega zapora. Na vesti pa ima baje šc dru-s" grc,ic.
Drobne
Koledar
Sred«, 26. avgusta: Cefirin, papež; Bernard Ob., spoznavalec.
Novi grobovi
Najstarejši ljubljanski gasilec g. JožeI Lapajnar
je izdihnil svojo dušo v ponedeljek, 24. t. m. na svojem domu v Dobrilovi ulici št. 28. Za svoje zasluge na gasilskem polju ga je mestna občina imenovala za svojega meščana. Bil je med tistimi redkimi starimi gasilskimi junaki, ki so res požrtvovalno opravljali naloge gasilstva v službi ljubezni do bližnjega. Le malo tistih nekdanjih junakov je še živih! Umrlemu g. Lapajnarju pa naj Gospod da zasluženo plačilo. Pogreb bo v sredo ob 5 popoldne. Žalujočim naše sožalje!
+ Gospa Pavla Šestak je umrla v torek v splošni bolnišnici. Pogreb bo v četrtek ob 2 pop. Naj počiva v miru! Žalujočemu možu naše sožalje!
-f- V Makolah pri Poljčanah je umrl dne 25. t. m. g. Ludvik Černej, okr. šolski nadzornik v p. Pokojnikov pogreb 1k> dne 27. t. m. ob 5 popoldne v Makolah. Od železniške postaje v Poljčanah bodo vozili v Makole od vsakega vlaka avtobusi.
Osebne vesti
—	Poročila sta se v soboto popoldne t Ve-lesovem Peter Hribar, tovarnar iz Ljubljane in Špela Skaberne, hčerka načelnika tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Obilo sreče in božjega blagoslova!
Svoji R svojim!
Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke I To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
—	Popravi! V včerajšnjem uvodniku »Nova družinska politika boljševizma« se je proti koncu vrinila neljuba pomola. Mesto: »zviša se tudi vzgojevalnina za otroke«, beri pravilno: vzdrževalnina (aliinentacije). ki jih bo moral plačevati ločeni mož.	,
_ Na narodnih šolah v dravski banovini se prične šolsko leto z naknadnim vpisovanjem učencev in učenk v torek dne 1. septembra; v sredo dne 2. septembra je šolska sveta maša in v četrtek dne 3. septembra začetek rednega pouka. V soboto dne 5. novembra naj se praznuje po vseh narodnih šolah rajstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra II. in to z zahvalno službo božjo in 9 primerno proslavo v šolskih prostorih. Po končani proslavi se odpustijo učenci domov, ker je ta dan pouka prost.
_ Razprava glede kolektivne pogodbe za
tekstilno industrijo. Kraljevska banska uprava je razpisala za petek, 2. t. m. ob 10 dop. v knjižnici banske palače na Bleiweisovi cesti razpravo glede kolektivne pogodbe za »ekstilno industrijo dravske banovine.
—	G. ban v Suhorju. Pomemben dan je bila pretekla nedelja za Suhor. G. ban dr. Marko Natlačen je bil za botra novi motorni brizgalni. Ob U se je pripeljal g. ban v spremstvu g. župnika iz Begunj in svojega sina; nato je prisostoval sv. maši in blagoslovu. Po blagoslovu je ban zbranim gasilcem in navzočemu ljudstvu v lepem govoru p>ovdaril, da mora biti gasilec discipliniran in imeti veliko ljubezen do bližnjega. Vsi govorniki so se zahvaljevali g. banu za veliko naklonjenost, ki jo ima posebno za Belo Krajino.
—	Premovanje živine v Leskovcu. Dne 29. avgusta ob 8 dopoldne bo pri nas premovanje rodovniške živine. Po pripravah sodeč bo to lepa gospodarska prireditev. Prijatelji umne živinoreje vljudno vabljeni.
—	Na Planini pri Sevnici bo premovanje rodovniške živine v torek 1. septembra ob 8 zjutraj. Banska uprava, okr. kmetij, odbor in obč. kmetij, odbor so k nagradam za premovanje prisj>evali lepo vsoto, za katero jim zahvala na tem mestu. Planinska živina slovi po svoji kvaliteti daleč čez drž. meje in je bila ustanovitev selekcijskega društva važen prispevek k izboljšanju deloma že propadajoče živinoreje v teh krajih. Četudi je društvo med najmlajšimi, bo za nagrade tekmovalo znatno število lepe plemenske živine. Da bo premovanje čim slovesnej.še, vabimo vse zadružnike na Planino.
Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se poka-zujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne
Frassi-Joseffove
grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšani e,	Ogl. rog. S. br. 30474/35.
—	Vpisovanje vajencev in vajenk v strokovno nadalj. šolo v Novem mestu za šolsko leto 1936-37 bo v nedeljo, dne 30. avgusta 1936 od 9 do 12 dopoldne v pisarni strokovne nadalj. šole. Redni pouk se bo pričel v torek, dne 1. septembra 1936. Pouk na tej šoli morajo posečati vsi vajenci-ke iz Novega mesta, Žabje vasi, Šmihela, Broda, Irče vasi, Drske, Gotne vasi, Regrče vasi, Bršljina, Ce-gelnice in Ločne
—	Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2-II., ima edini pravico, da izdaja spričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Poučujejo profesorji trgovske akademije. Šolnina 230 Din (oz. 110). Stenotipistovski tečaj 60 Din. — Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18.
—	Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt.
—	Državna meščanska šola v Slovenjgradcu. Popravni izpiti se vrše dne 31. avgusta ob 8 dalje. Vpisovanje je 1., 2. in 3. septembra. Učenci, ki vstopijo na novo, morajo priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prinesti s seboj zadnji izkaz oziroma izpričevalo, rojstni list, domovnico in potrdilo o plačanih davkih. To potrdilo morajo imeti tudi učenci, ki se vpišejo v višje razrede. Ubogi učenci dobe knjige in nekaj najpotrebnejših učil v šoli.
—	Državna meščanska šola v Žalcu. Popravni izpiti bodo v ponedeljek dne 31. avgusta ob 10. Vpisovanje od 8 do 12. Podrobnosti so razvidne iz razglasov v šoli in na občinski deski.
—	Zaključek celoletne šole na banovinski kmetijski šoii na Grmu pri Novem mestu se vrši dne 29. avgusta 1936 ob 9. Starši in interesenti vljudno vabljeni.
novice
—	Na meščanski šoli dr. F. Miklošiča v Ljutomeru bodo popravni izpiti dne 31. avgusta ob 8. Vpisovanje za 1. razred dne 1. septembra od pol 8 dalje, za 06tale razrede dne 2. septembra ob istem času. Več na šolskih vratih.
—	Strokovna nadaljevalna šola v Ljutomeru bo vpisovala vajence v nedeljo, dne 30. avgusta ob pol 11. Javiti se morajo vajenci iz občin Ljutomer mesto in okolica ter krajev Kamenščak, Cezanjev-ci, Lukavci in Šalinci.
—	Novi učni načrti za meščanske šole, veljavni s 1. septembrom, se dobe v državni tiskarni v Belgradu le proti predplačilu, na kar opozarja sekcija ZUMŠ za dravsko banovino vse meščanske šole, da si jih pravočasno preskrbe. Knjiga stane 12 Din. Obenem pripominja po dobljenih informacijah, da se morajo popravni izpiti iz zgodovine čez I. razred normalno vršiti, čravno ni več po novem učnem načrtu v I. razredu pouka v zgodovini. — Sekcija
VOLITVE	NA VELESEJMU
LUTZ-TOVARNA PEČI, TELEFON 3252
_ Radio je danes največja pridobitev moderne tehnike našega stoletja. Poslužujejo se ga privatniki, šole v učne svrhe, politika v propagandne namene; vsi pa v največje zadovoljstvo. Vsak radioamater, ki želi dobiti kot začetnik potrebne nauke o elektriki in radiotehniki, bo vzel v roke najboljše slovenske knjige na tem polju: »Radio«, katero je spisal prof. Leop. Andree. Knjižica ima 241 strani in 214 slik med besedilom, ki ponazo-rujejo posamezna poglavja te knjige. Cena broš. knjigi je 20 Din, kart. 25 Din, vez. v celo platno 30 Din. — Knjiga ima namen vzbuditi zanimanje za radio, podati osnovne pojme, da radioamater lahko zasleduje strokovno literaturo, popisuje delovanje enostavnih aparatov ter razloži, kako se sestavljajo. Tudi »Šolski radio« se je obnesel nepričakovano ugodno, postal je najmodernejše učilo sodobnosti. Vsaka učiteljska knjižnica bi morala imeti to za učiteljstvo važno knjižico. Založila jo je Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Fantje pojo. Deset moških zborov zložil Lovro Hafner; samozaložba. Cena izvodu 8 Din. Zbirka obsega sledeče pesmi: 1. Krist je vstal, 2, Jurijeva, 3. Rožice, 4. Murček, 5. Kaj kleplje, 6. Polžek, 7. Tiho je legel mrak, 8. Pastirji poslušajo zvonove, 9. Hišica draga domača, 10. Mamici v spomin. Besedilo napevov je zelo ljubko in prisrčno. Napevi se pa tudi prilagajo tekstu. Nekateri bodo prišli še posebno do učinka in izraza, ako bo pevovodja pogodil pravo interpretacijo, kakor pri štev. 2, 4, 5, 6 in 7. Tudi ostale bodo še bolj učinkovale, ako bodo dobro in prav izvajane. Zmore jih vsak podeželski moški zbor, ker so pesmi sicer preproste, a zelo pevne in melodi-jozne. Zložene so v slogu, kakršnega naš slovenski narod najbolj ljubi in najrajši poje. Zbirka se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in jo vsem našim moškim zborom prav toplo priporočamo.
VPISOVANJE v enoletno trgovsko šolo, znani »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska cesta 15, dnevno v pisarni (tudi pismeno). Zahtevajte nove brezplačne prospekte.
—	Velika tekma sadjarjev bo naposled tudi pri nas in sicer na razstavi »Sodoben vrt« na jesenskem velesejmu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki to tekmo aranžira, je povabilo vse sadjarje in gotovo bo odziv prav velik, da bomo na ve-lesejmski razstavi videli res najlepše sadje, kar ga pri nas pridelajo najboljši strokovnjaki. Gre predvsem za to, da pokažemo, kaj vse lahko ponudimo tudi najizbirčnejšemu tujcu, zato naj pa lastniki sadonosnikov in tudi manjših vrtov pošljejo zgodnja jabolka, hruške, raznovrstne če-šplje ter slive in pa vse najžlahtnejše breskve ter grozdje. Samo po pet sadov vsake sorte bo pač vsak sadjar lahko žrtvoval, saj ga na velesejmu čakajo odlikovanja, ki bodo podeljena za najlepše razvite sadove. Upamo, da bomo zlasti z breskvami sijajno dokazali, da lahko konkuriramo tudi z uvoženimi breskvami. Kar se tiče jabolk in hrušk, pa že itak vemo, da smo na višku, zato bo pa ta razstava prikazala vrhunec našega sadjarstva. Izberite najlepše in pošljite na vele-sejem!
—	Enodnevni avtoizlet po Koroški priredi v nedeljo, 30. t. m. izlelna pisarna OUorn, Ljubljana, hotel »Slon«.
—	Poseben priboljšek kadilcem, ki bodo med 1. in 13. septembrom obiskovali jesenski velese-jem, je pripravila nionopoleka uprava tudi letos, ko bodo spet 6an:o na velesejmu prodajali posebej v ta namen narejene cigarete »Vardar« in »Drina« najboljše kvalitete. Čeprav bodo vele-sejmske »Vardar« in »Drina« prave specialitete, vendar ne bodo nič dražje kot navadne cigarete tega imena.
Lmbljana
0 Duhovne vaje za gospe bodo v Lichten-thurnovem zavodu od 27. avgusta zvečer do 31. avgusta zjutraj. V slučaju, da se katera ni prijavila, se duhovnih vaj kljub temu lahko udeleži.
O Šentjakobski trg se razvija. Trg pri Sv. Jakobu se letos prav ugodno razvija ter se tudi med gospodinjami [»javlja čim večje zanimanje zanj. Zlasti iz Trnovega, iz šentjakobskega in dolenjskega okraja ler iz bližnjih ulic prihajajo gospodinje v velikem številu na ta trg. Gospodinje so se namreč prepričale, da na tem trgu ni nič dražje, kakor na Vodnikovem trgu, temveč prej nasprotno. Tudi izbira je na tem trgu bogata, zlasti odkar je tržno nadzorstvo prestavilo del sadnega trga na ta trg Šentjakobski trg pa ima prednost pred Vodnikovim trgom, da na njem ne vlada tako neznosna gneča. Dosedanji razvoj šentjakobskega trga kaže, da se bo ta trg obdržal in da utegne priti v ljubljansko tradicijo lako, kakor je že prišel Vodnikov t, g.
Advokat
dr. Ferdinand D. Maja«
se je preselil s svojo pisarno na Miklošičevo cesto št 16, pritličje
© Kupčije s hišami in zemljišči. Julij in avgust izkazujeta manjšo živahnost na realiletnem trgu. Julija je bilo prodano približno za 5 milijonov dinarjev zemljišč in hiš. Stavbenik Ivan Bri-celj in tesarski mojster Ivan Kavka sta kupila od Ljubljanske gradbene družbe pare. št. 182/1 k. o. Šentpetersko predmestje I. del z gospodarskim poslopjem v izmeri 250.000 Din. Trgovski potnik Peter Klemen je kupil od inšpektorja fin. kontrole Josipa Erjavca hišo št. 24 v Jelovškovi ulici z vrtom za 227.000 Din. Posestnik na Ježici Anton Paršin ie kuoil od Antona Štirna pare. št. 149
;! - KINO UNION J^J
I Danes ponavljamo na splošno zahtevo lepi film
1 Duše pod bitem
| LIDA BAAROVA, A. SCHONHALS ln W. BIBOEL
1	Nov olimpijski film
Q z uspehi telovadoev ln drugimi rekordi ter 2 naj-U	novejša zvočna tednika (Ufa ln Foz)
H JUTRI! Senzacije ln napetosti! JUTRI!
1 Tajinstveni potnik
k. o. Ježica v izmeri 4018 in5 za 100.450 Din. Notar v Laškem dr. Prislan Fran je kupil parcelo št. 471/30 k. o. Spodnja Siška v izmeri 528 m® za 102.980 Din.
© V Ljubljani so umrli od 14. avgusta do 20. avgusta 1936: Goleš Hi Ida, 2 leti, hči strojarja, Sv. Petra nasip 71; Novak Karo!, 47 let, uslužbenec elektr. cestne železnice, Moste, Ulica na klancu št. 187; Smrekar Filip, 77 let, delavec, Japljeva ul. Tutta Oton, 74 let, črkostavec v pok., Hranilniška cesta 2; Bačnik Katarina roj. Fabian, vd. Kuga, žena pismonoše, 78 let, Središka ul. 12; Prohinar Viktor, 80 let, sodni sluga v p. in hini posestnik, Idrijska ul. 4. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: škofljanc Anton, 74 let, delavec, Dol. Logatec 31; Florjančič Ivan, 64 let, drž. uradnik v pok., Kranj, Blejska c. 3: Kolenc Frančiška roj. Prošek, 50 let, žena gostilničarja in prevoznika. Janševa ul. 3; Urbas Marija, 82 let, zasebnica, Litija; Jurgela Ivan, 12 let, sin posestnika, Gornji otok, obč. Mošnje; Zidar Anton, 3 mesece, sin soboslikarja, Vodice 50 pri Kamniku; (Jregorc Mirko, 27 let, uradnik drž. žel., Ilirska ul. 19; Kržišnik Marija, 39 let, žena sodnega uradnika v p., Žiri 62; Jug Julij, 68 let, upok. podpreglednik fin. kontr., Ivanje Selo pri Rakeku; Kolman Anton, 41 let, preglednik fin. kontrole, Gornjigrad 58.
© Poziv vsem natakarjem in vsemu usiužben-stvu gostiteljske stroke. Danes, dne 26 avg. t. L, to je od srede na četrtek, ob 2 bo članski sestanek, ki jc važen glede na predstoječa pogajanja zaradi maksimiranja plač, kolektivnih pogodb in volitev delegata za delegatsko skupščino v Zagrebu. Glavna ujirava bo poslala na la sestanek svojega fiosebnega delegata. Ker je sestanek za naše izboljšanje izredno važnega pomena, je dolžnost vsakega člana naše stroke, da se sestanka gotovo udeleži. Agitirajte med tovariši, naj nikdo ne izostane. Sestanek bo v dvorani Delavske zbornice. Za člane udeležitev obvezna. — Odbor.
Advokat
dr. Josip Jaške
se je preselil s svojo pisarno na Miklošičevo cesto št. 16, pritličje
© Vpisovanje na Drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani bo dne 1., 2. in
3. septembra 1936 od 9—12 dopoldne. Vsaka go-jenka prinese s seboj zadnje šolsko izpričevalo in prijavo, kolkovano s .5 Din in podpisano od staršev. Prijave se dobe pri slugi f>o 50 par. Poleg tega naj prinese vsaka ki se želi vpisati, potrdilo davčne uprave ali pristojnega urada v višini plačanega davka. Vsa ostala pojasnila dobite na zavodu.
© Za izvajanje načrtnega gospodarstva in za
dosego činivečje autarkije je predvsem prirejena propagandna razstava »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra. Vse, kar se da iz lesa napraviti, bi morala prorlucirati naša industrija in obrt iz domačega lesa in z domačimi delovnimi silami. Že sedanji izdelki, predvsem naših prvovrstnih' mizarjev, nam dokazujejo, da naši proizvodi lahko konkurirajo tudi z inozemstvom.
VOLITVE	sf NA VELESEJMU
LUTZ-TOVARNA PiiCi, TELEFON 3252
© Na 1. drž. meščanski šoli Josipa Jurčiča v Ljubljani (prej Vič) bodo popravni izpiti dne 28. in 29. avgusta po razporedu, objavljenem v šolski veži. Vpisovanje se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra, vsukikrat od 8. do 12. K vpisovanju je prinesti šolsko izpričevalo (izkaz) in potrdilo o višini davka, za 1. jazred še krstni list. V I. razred se vpisujejo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred (4. š. I.) osnovne šole brez slabe ocene in oni, ki so dovršili kak razred višje narodne šole.
© Nesreča pri delu. V Florjanski ulici se je včeraj med delom ponesrečil 41 letni delavec Josip Vasiljevski, po rodu Poljak ter 6tanujoč na Žabjeku 4. Vasiljevski je kopal pri neki hiši večjo jamo, zaščitni zid pa se je med delom podrl nanj. Vasiljevski je dobil resnejšo poškodbo na levi roki, na kateri ima zdrobljene vse prste.
© Za brezposelnega natakarja, za katerega se je obrnil naš list na dobra srca, je darovala neimenovana tvrdka iz Maribora 100 Din. Najlepša hvala!
© Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira.
Celje
gr Maša pri Mo/,irski koči na (Jolteh. V nedeljo, 30. I. ni. bo ob 10 pred kočo pod milini nebom sv. maša za planince in izletnike. V koči je preskrbljeno za udobno prenočišče, za hrano in pijačo.
Opozorilo obrtniškim krogom. Učenci prvih in drugih razredov strokovne obrtne nadaljevalne šole v Celju se naj zberejo v nedeljo, 30. t. m. ob 9 na šolskem dvorišču zaradi dodelitve v posamezne razrede ter razglasitve urnika. Pouk se prične, v torek, 1. septembra t. 1.
J3r Revolucija v cenah. Radi nakujja dveh tovarniških zalog čez 100.000 m blaga; prodajani kre-ton in modrotisk 6 Din, delen 7 Din, cefir 8 Din, krep 9 Din, svila II Din, volna s svilo 13.—, 15.—, 17 Din. — Stermecki.
S celjskih šol. Na drž. dekliški meščanski šoli v Celju bo vpisovanje v vse razrede dne 1.,
2.	in 3. septembra od 8 do 12. Vse učenke morajo prinesti s seboj zadnje izpričevalo in davčno potrdilo, novinke pa j>oleg tega še krstni list. Otvoritvena služba božja ho 9. septembra ob 8, 10. septembra pa se prične redni pouk. — Na mestni deški narodni šoli v Celju bo v torek, dne 1. septembra ob 8 v župnijski cerkvi šolska sv. maša, redni šolski pouk pa sc prične v četrtek, dne
3.	septembra ob 8. — Na mestni dekliški narodni šoli v Celju bo v torek, dne 1. septembra ob 8—12 naknadno vpisovanje novink. V sredo, 2. septembra bo ob 8. uri v farni cerkvi otvoritvena služba božja. Šolska mladina naj se zbere ob pol 8. uri na šolskem dvorišču. Ob 9. uri bo učiteljska konferenca. V četrtek, 3. septembra se prične redni pouk ob 8. uri. Novinke pripeljite v učilnico L a razreda v I. nadstropju.
& Gledališka družina ustanovljena. Celjanom je gotovo še v živem spominu živahno delovanje
bivše Gledališke družine, ki je delovala kot odsek Katoliškega prosvetnega društva. Ko je bila naša prosveta poa Marušic-Kramer-Pucljevim režimom nasilno razpuščena, je morala prenehati s svojim delom tudi Gledališka družina KPD v Celju. Od takrat OledaliSka družina KPD v Celju ni mogla več začeti s pravim delovanjem Bivša Gledališka družina začne z novim delovanjem. Kr. banska uprava v Ljubljani je pravila samostojne Gledališke družine že potrdila in bo ustanovni občni zbor v ponedeljek, dne 31. avgusta.
Maribor
□	Veliko zanimanje vlada v Mariboru med tekstilnim delavstvom za j>ogajanja glede kolektivne pogodbe, ki bodo 28. t. m. na banski upravi v Ljubljani. Pogajanj se udeleže odposlanca mariborskih delavcev tn tovarnarjev. Med delavstvom prevladuje razpoloženje, da se prične v obratih, ki pogojev omenjene pogodbe ne bi sprejeli, z mezdnim gibanjem,'ki bi tovarne sedaj, ko so najbolj zaposlene, zelo prizadelo.
□	Živahna gradbena delavnost. V poznem poletju se je šele odpda v Mariboru gradbena delavnost, ki je prav živahna. Zidajo se trenutno tri velike stanovanjske zgradbe, s katerimi se bo pomnožilo število stanovanj za okroglo 40. Največja od teh bo palača eksporterja perutnine g. Abta rta vogalu Maistrove tn Cankarjeve ulice. Obstojala bo iz dveh tronadstropnih zgradb, v katerih bo skupno 23 stanovanj. Stavbišče, ki ie eno najlepših v Mariboru, je kupal g. Abt od ge. Robaus za 250.000 Din. Druga velika zgradba bo hiša veletrgovca Schm+da v Slovenski ulici, ki bo imela 11 stanovanj, tretja pa palača Ljudske samopomoči na vogalu Kolodvorske ulice in Aleksandrove ceste, kii se je že dvignila do višine drugega nadstropja.
□	Nova tiskarna. Kakor smo že poročali, jc lastnik »Mariborske tiskarne« kupil bivši Scher-baumov mlin v Kopališki ulici, da v ta objekt premesti tiskarniške prostore iz Jurčičeve ulice. — Prvotno je bilo v načrtu, da se sedanja stavba preuredi, sedaj pa jc projekt izpremenjen v toliko, da se bo mlinsko poslopje porušilo do tal ter se bo na tem prostoru zgradila popolnoma nova trinadstropna zgradba za tiskarno. Stari mlin so že pričeli rušiti ter bodo z zidanjem pričeli šc letos.
□	Eksemplarično kazen zaslužijo. V nedeljskem večernem vlaku so vzbujali med postajami Celje in Pragersko pozornost in ogorčenje potnikov trije pijanci s strahovitim preklinjanjem in zmerjanjem. Ko jih je sprevodnik opominjal, jc bilo, kakor da bi olja ognju prilil. Šele orožnik iih je z največjo težavo ukrotil, ker so ga ogrožali z nožem. Imena teh junakov so 22-Ietni Feliks Čeli-ga, 27-letni Franc Dobrajc, ki je bil že obsojen na 20 let težke ječe in 21-letni Ivan Medved, vsi trije iz Sokol. Od Pragerskega dalje so se vklje-njeni in mirni peljali do Maribora, kjer so jih izročili v sodne zapore.
□	Zaslužena kazen. Imena dot«onih moških, ki so dne 16. avgusta pri Sv. Arehu na Pohorju izvršili grdo profanacijo katoliških pogrebnih slovesnosti, so že ugotovljena in je uvedeno postopanje, da dobijo zasluženo kazen.
□	Dohodki Mariborčanov v luči davkarije. Včeraj so bili razgrnjeni na mestnem načelstvu seznami davčnih osnov, ki izkazujejo 1621 imen. Tem bo davkarija odmerila dohodnino od njihovega čistega dobička v letošnjem letu. Seznami vzbujajo veliko zanimanj e med interesenti ter je soba, kjer so razgrnjeni, vedno dobro obiskana. Številke, ki so v seznamih, so prav zanimive, ketr kažejo, kakšen naj bi bil čisti dohodek Mariborčanov po presoji davčne uprave. Visoko na prvem mestu so tekstilne tovarne. Največjo ceni davkarija na 9,072.000 dinarjev dohodka, drugo na 5,394.700, tovarno svile na 2,009.000 Din. Nad milijonom sta še dve tekstilni tovarni, prva 1,653.500, druga 1,562.400. Zanimivo je, da je bil dohodek podjetja, ki se danes ceni na devet milijjonov, še pred dvemi leti ocenjen z 3,500.000 Din. Precej visoko so ocenjeni tudi mariborski trgovci. Veletrgovina z železnino 345.000, večje trgovsko podjetje z dvema trgovinama 342 tisoč, najvišje cenjeni manufakturist 166.000. Visoko cenijo na davkariji tudi mesarje: najvišji 150,000, drugi 91.000. Prav tako dobro so ocenjeni odvetniki: najvišja znamka 100.000, povprečno 50.000 Din. Pri zdravnikih dosega najvišja ocena 50.000, zobozdravnik 56.500, kavarnar 65.000, kino 89.000, hotel 60.000, naša gostilna 56.000, dalmatinska 112.000. Najnižji so kostanjarji in avto taksiji: prvi 180, drugi 120 Din.
□	Breza, v katero treska. V Ljudskem vrtu, tik za vilo g. Hrovatina stoji med drugim drevjem zanimiva breza. Na čuden način namreč privlačuje strelo ter je samo letos že trikrat treščilo v to drevo. Zadnjič je reščilo v brezo preteklo soboto ob nevihti. Tudi v prejšnjih letih je strela že parkrai oplazila brezo ter je zaradi neprestanih udarov drevo že precej okleščeno in olupil eno. Zanimivo je, da se nahaja v neposredni bližini veliko mnogo višjih dreves pa tudi precej strelovodov, vendar si blisk vedno izbdra to brezo.
□	Najdenček v banovinski palači. V ponedeljek popoldne je odložila neka nepoznana ženska, ki je beračila, pred vrati nekega stanovanja v banovinski palači v Strossmajerjevi ulici svojega 2 in pol letnega otroka. Ko je deček začel na stopnicah jokati, so prihiteli stanovalci ter ga našli samega, brez matere. Otrok govori in razume samo nemško. Stanovalci so poklicali policijo, ki jc oddala otroka v mestni dečji dom, za materjo pa sedaj poizveduje.
□	Nerodni mestni jarek, jarek, katerega so si stari Mariborci izkopali okrog obzidja, da iim je bolje varoval mesto, dela sedaj hude preglavice stavbenikom. 2e pred nekaj leti so morali pri zidanju dr. Kristanove hiše v Tattenbachovi ulici delati silno globoke temelje, ista neprijetnost pa se je sedaj ponovila pri zgradbi Schmidove tri-nadslropne nove hiše v Slovenski ulici, kjer stoji del temeljev v mestnem jarku. Zaradi tega so morali temelje izkopati 6 metrov globoko. Iste neprilike se bodo najbrže pojavile tudi pri novi zgradbi Mariborske tiskarne v Kopališki ulici.
□	K tragični smrtni nesreči na Meljskem brodu nam sporoča mož pokojne tekstilne delavke Olge Svarc, dn ie bila njegova žena stara 36 in ne 26 let. ludi ni prva skočila z broda, temveč je bila med zadnjimi, ki so vozilo zapustili, najbrže pa tudi sama ne bi bila tvegala skoka. Odgovornost za nesrečo bo dognala preiskava.
Trbovlje
V nedeljo napovedana prireditev pri Sv. Katerim se zaradi slabega vremna ni mogla vršiti, zato je preložena na prihodnjo nedeljo 30. t. m. ob pol 4. z istim programom.
Novo mesto
Primarij tukajšnje ženske bolnišnice dr. Czer-vinka se je vrnil s potovanja in je zopet prevzel posle.
Gospodarstvo
Rezultat blejske dražbe
Zadružna gospodarska banka kupila Kendovo posestvo
v	V	.............(1<) rabi K o n lr J Iinolnnnni »a — .J _ T__• _ T T
Kakor smo že včeraj poročali, je bila v ponedeljek na Bledu dražba imovine Ivana in Marije Kenda, posestnikov in hotelirjev na Bledu.
Dražbo je vodil sodnik okrajnega sodišča v Radovljici g. Ignacij Tratnik. V imenu nekaterih upnikov ter samih dolžnikov je bilo vloženih več predlogov, ki so šli večinoma za odložitev dražbe. Toda sodnik je vse predloge odklonil in dražba se je vseeno vršila in sicer najprej po skupinah. Ker sta dve skupini odpadli, je bilo na dražbi 90 skupin. Ta dražba je trajala do tričetrt na 12. Pri skupinski dražbi je bila znašala skupna ponudba za vse skupine sešteto 21.888.424 din, torej za 2.967.516 din več kot je moral znašati najmanjši ponudek skupno za vse skupine. Nato je bila dražba za vse skupine v celoti. Tu je Zadružna gospodarska banka povišala ponudbo za 1 milijon 511.575.25 din za 23.400.000 din. Ker je bil uspeh dražbe v celoti za poldrug milijon din ugodnejši, je seveda sodnik objavil domik Zadružni gospo-
Malo gospodarskega pouka zagrebškim „Novostimt4
Kdo je kmet? Uredba o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935 določa tele pogoje za določitev tega, kdo je kinet v smislu omenjene uredbe: fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potrebi tudi z najelo delovno močjo, ki nje obdavčeni dohodki potekajo pretežno od kmetijstva (vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje itd.), ki pa njeno posetsvo ne presega površine 75 ba (orne) za obdelovanje sposobne zemlje, odnosno pri rodbinski zadrugi 200 ha orne zemlje.
Po 61. uredbe izda potrdilo o tem, kdo je ali ni kmet, občinska oblastva. Vsak interesent sme zahtevati, naj sodišče dano potrdilo preizkusi in ga razveljavi, če spozna, da ne ustreza stvarnemu stanju.
Cenitve. Med cenitvijo in cenitvijo je velika razlika,, to vemo vsi. Pa gre recimo za eno samo parcelo kje. Kmalu se bo našel zanjo interesent, ki jo bo eventuelno tudi preplačal. Toda upniku bodo ostale manjvredne parcele, katerih se no bo mogel znebiti. Pravilnost cenitev pa se najbolj vidi pri dražbi sami: če je previsoka, se gotovo ne najdejo interesenti, ki so pripravljeni kupiti.
»Mestna hranilnica v Ljubljani, podružnica v Kranju.« V zagrebških Novostih pi nek »poznavalec razmere, da je glavni upnik Kende poleg Zadružne gospodarske banke tudi »Mestna hranilnica v Ljubljani, podružnica v Kranju.« Vsak ve, da ljubljanska mestna hranilnica ni nikoli imela podružnice v Kranju.
i-' i
Mnenje predsednika "H .»srbskih bank o kmečkih
dolgovih
Dr. Vlado Markovič, predsednik Združenja bank v Belgradu, je izdelal že svoječasuo predlog za rešitev vprašanja kmečkih dolgov. O tem predlogu se sedaj tudi razpravlja v naši javnosti, pa ga v naslednjem podajamo po belgrajskem »Jugoslovanskem kurirju«.
Dr. Markovič pravi, da je potrebna konverzija kmečkih dolgov v gotovini pri bankah. O dolgovih pri zadrugah predlaga dr. Markovič posebno anketo, ki naj jo izvede kmetijsko ministrstvo. Ločiti pa bi bilo tudi vprašanje samih zadrug kot kmečkih upnikov in zvez zadrug. Tu je proti sanaciji zadrug in zvez, ker so to prevelike žrtve. Dr. M. pravi o starih dolgovih pri kmetih, trgovcih itd., da ni potrebna za to nobena zaščita brez ozira na višino, ker je to konzumentski kredit. Tudi stare dolgove pri privilegiranih ustanovah bi bilo potrebno izločiti iz zaščite. Kmečkih dolgov zasebnikom ni stratrati za oderuške in bi bilo mogoče dobro držati se sedanjega odplačilnega načrta (na 12 let z 1% obresti).
Konverzijo kmečkih dolgov pri bankah naj bi izvršila Priviligirana agrarna banka, ki bi za to dobila kredite pri Narodni banki, Poštni hranilnic in Drž. hip. banki, po potrebi pa bi dala tudi država. Gre za izplačilo 1.732.6 milijonov bankam. Narodna banka bi bila s posebno uredbo pooblaščena dati kredit Agrarni banki z žirom finančnega ministra. Po sedanjih sredstvih sodeč, bi N. b. lahko dala 600 milijonov din. Toda potrebno bi bilo dati tudi še možnost novega kredita za 600 milijonov din na ta način, da bi se ta
darski banki zastopani po g. dr. Josipa Voršiču za ponujeno vsoto pri dražbi v celoti.
Napram nekaterim trditvam, da je že toliko interesentov, se je pokazalo, da niso sodelovale pri dražbi nobene tuje skupine in da je bilo zanimanje razmeroma zelo majhno. Bilo je samo nekaj kupcev za posamezne skupine, za celoto pa sploh ni bilo drugega interesenta kot zahtevajoča stranka sama (Zadružna gospodarska banka), ki je bila prisiljena k temu radi razmer. Tudi je dražba potekla popolnoma mirno in ni vzbudila nobene prerokovane pozornosti. Sam potek dražbe je pokazal, da cenitev v resnici ni bila prenizka, ker bi se pri prenizki cenitvi gotovo našel kdo, ki bi hotel vse skupaj kupiti.
Tako je po skoraj triletnem izvršilnem postopanju s prisilno dražbo ta zadeva vendarle končana, dasi ni manjkalo prizadevanj, da bi dražbo zavlekli in se uresničila prerokovana nevarnost, da bo Bled prišel v tuje roke, kajti Bled je ostal v slovenskih rokah.
vsota izvzela od predpisov o kritju. Ostalih 5326 milijonov bi dali Poštna hranilnica in Drž. hip. banka v teku treh let.
Če to ne bi bilo mogoče, potem bi se samo del terjatev bank konvertiral, ostanek pa bi po posebni uredbi odplačevali kmetje. V gotovini pa bi bilo treba izplačevati vsaj 1.097 milij. din. Druga kombinacija bi bila, da Priv. agrarna banka odkupi od bank 100% njih terjatev in sicer za 1.095 milijonov hipotekarnib. Tretja kombinacija bi bila, da se izplačajo najprej male banke s kapitalom 3 milijonov din. Tem 477 bankam dolgujejo kmetje 1.065.5 milijonov. Tako bi ostale samo večje^ banke, 76 s terjatvami 667 milijonov dinarjev. Tega načina avtor ne smatra za umestnega. Kombinacija pa bi bila še: da se bankam plačajo njih terjatve do 10.000 din, kar bi dalo 803 milijonov din. Možnost je tudi, da se bankam izplačajo tudi nehipotekarno zavarovane terjatve. Pisec priporoča le prvo kombinacijo (z Narodno banko in drugimi privilegiranimi zavodi).
Banke bi bile pripravljene dovoliti od terjatev odbitek 7—8%, torej 40—46 milijonov, če bi bila dubioza večja in režija, potem bi morala pomagati še država. Pisec povdarja tudi, da dolgujejo kmetje bankam na dospelih, pa neplačanih obrestih še 134 milijonov din poleg zneska 1.732.6 milijonov.
Prvi predlog, katerega smatra avtor za naj-umestnejšega, ima tudi največ za se, ker se da vprašanje mobilizacije bank rešiti le z gotovino. Napačno pa je njegovo mnenje o zadrugah. Tudi zadruge bi bilo potrebno obravnavati enako kot banke ali pa s se večjo pripravljenostjo, ker se niso bavile z nobenimi oderuškimi posli in so delale po drugačnih vidikih kot banke. Ločiti pa je treba tu vprašanje mobilnosti in sanacije. Za sanacije bi bila res sredstva mogoče premajhna, toda lahko se da vzpostaviti mobilnost tudi zadrug in to z razmeroma majhnimi žrtvami. Gre vendar za zdrave zadruge, pri katerih ni potrebno izvajati ogromnih odpisov in pri katerih gre Bamo za njih mobilnost. Po rešitvi vprašanja likvidnost' pa lahko pride na vrsto tudi vprašanje sanacij, v kolikor bodo potrebne, ker se bo pokazalo, da bo tudi tu treba po vpostavitvi mobilnosti znatno manj sredstev, kot se računa sedaj. Zato je treba istočasno z ureditvijo kmečkih dolgov pri bankah misliti tudi ni slično ureditev dolgov pri zadrugah, kar bo imelo posebno v nekaterih pokrajinah ugodnejše posledice kot drugod, ker je tu mreža zadružništva bolj razvita in važnejša za kreditno organizacijo in bo rešitev tega vprašanja vplivala tudi na razvoj pri ostalih vrstah denarnih zavodov.
Gradbena delavnost
v Belgradu
Po podatkih Gradbenega oddelka mestne občine v Belgradu se gradi odnosno se je že zgradilo v prvih 6 mesecih letošnjega leta: 68 vi-sokopritličnih hiš, 37 enonadstropnic, 16 dvonadstropni^ 29 trinadstropnic, 16 štirinadstropnic in ena petnadstropnica, skupaj tedaj 167 hiš različnih veličin. Celokupna vrednost teb zgradb je preračunana na 71,746.500 dinarjev. Od teh zgradb je že končanih 10 in to večinoma visokopritličnih in ena enonadstropnica. Poleg zgoraj navedenih zgradb, je izdala mestna občina gradbenih dovoljenj še za 40 zgradb, katere se pa še niso začele graditi. Vrednost teh 40 zgradb je proračunana na podlagi predloženih načrtov na nadaljnih 22 milijonov dinarjev. Med največjimi reprezentativnimi zgradbami, ki se nahajajo v gradbi, zavzema pač osrednja državna tiskarna brez dvoma prvo mesto (državne zgradbe niso v gornjih številkah zapo-padene). Zanimivo je pri letošnji graditvi hiš v naši prestolnici to, da se letno mnogo več gradi
v centrumu kot pa na periferiji mesta, kar je brez dvoma boljše kot pa se je to delalo v prejšnjih letih, ko se je Belgrad razvijal v širino namesto v višino. V prvi polovici letošnjega leta je izdala mestna občina v Belgradu skupaj 545 gradbenih dovoljenj za zidanje novih zgradb, dozida-vanj in nadzidavanj. Kakšna bo v tem oziru druga polovica leta, se ne more vnaprej vedeti. Vendar kaže, da prve polovice leta ne bo prekosila, zlasti še, ako vzamemo v obzir dejstvo, da stopijo s 1. septembrom v veljavo povišane dnine in plače delavcev gradbene stroke, kar bo po vsej verjetnosti znatno vplivalo na one, ki so nameravali zidati, niso pa se še do sedaj odločili. Celokupna vrednost zgradb (privatnih in državnih), ki so se dozidale odnosno se nahajajo še v delu, v prvi polovici letošnjega leta, znaša okoli 160 milijonov dinarjev. Po vrednosti in številu zgradb, letošnja prva polovica leta ne zaostaja prav nič za prejšnjimi leti, kar dokazuje, da v gradbeni stroki prestolnica ni prizadeta po splošni krizi. — N—g.
Velik dvig vlog pri zagrebški mestni hranilnici. Zagrebška mestna hranilnica je že leta 1933 izvedla svojo mobilizacijo s pomočjo posojila Državne hipotekarne banke in posebnega posojila mesta Zagreba. V letošnjem letu posluje zavod že popolnoma brez kakršnihkoli omejitev, ker ne reflektira več na zaščito. Njegov položaj se je zelo izboljšal, saj so vloge v prvi polovici letos narasle 68.2 milijonov din in sicer od 434.2 na 502.44 milijonov din. Nadalje je zavod dobil v prvi polovici vrnjenih starih posojil za 26.2 milijonov, novih posojil pa je odobril za 60 milijonov din. Zaradi vsega tega je bilančna vsota narasla od 524.7 milijonov na koncu 1935 na 589.76 milijonov din na koncu junija 1936. Seveda pa mora zavod držati za toliko vsote tudi velike razpoložljive vsote v blagajni in je imel dne 31. decembra 1935 razpoložljive gotovine (v blagajni, blagajniških zapiskih in na žiru pri Narodni banki, Poštni hranilnici in drugih bankah) 193.4 milijonov, na koncu junja 1936 pa 209.6 milijonov din.
Kontrola dohodkov se preseli v Subotico. V
železniškem ministrstvu imamo kontrolo dohodkov, ki je svoj čas poslovala deloma v Mariboru, pa se je kasneje vsa preselila v Belgrad. Sedaj je sklenjeno, da se preseli kontrola dohodkov iz Belgrada v Subotico v zameno za pokrajinsko železniško ravnateljstvo, ki se te dni preseli v Belgrad. Skupno ima kontrola dohodkov okoli 400 uradnikov, od katerih je velik del Slovencev.
Važno za posetnike jesenskega ljubljanskega velesejma. Čc si pri postajni blagajni kupite celo vozno karto in si za ceno Din 2 nabavite še rumeno železniško izkaznico, ki jo nato pustite na ve-lesejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 13. septembra vključno, a za povratek od 1. do 18. septembra 1936 vključno. V Ljubljani se boste lahko vozili z elektriko železnico, ker boste na podlagi velesejmske legitimacije imeli znižano voznino. Z velesejmsko legitimacijo velja 50% popust tudi na progah Aeroputa, dokler traja velesejem, a prevoz ročne prtljage lo 15 kg je v letalih brezplačen. Na parobrodih Jadranske plovidbe se vozite z velesejmsko legitimacijo in karto nižjega razreda v višjem razredu v Ljubljano od 20. avgusta do 10. septembra, vrnete se pa lahko od 3. do 20. septembra 1936, pri Dubrovački parobrodski plovidbi pa velja enak popust za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 13. septembra, za vrnitev pa od 1. do 20. septembra.
Dvig cen v Franciji. V zadnjih dveh mesecih: od začetka junija do konca julija so cene v veletrgovini narasle za 6%. V juliju se je skupni indeks povišal od 372 na 388, v prvem tednu avgusta pa že na 393. Dvig cen je pripisovati predvsem dvigu cen domačih proizvodov.
Dobave. Ravn. drž. želez., gradbeni oddelek, Ljubljana, sprejema do 28. avg t. 1. ponudbe za dobavo remeljnov, letev, pločevine, razne želez-nine ter vijakov, — Rnvn. drž. rudnika v Velenju sprejema do 9. sept. t. 1. ponudbe za dobavo žganega apna ler gramoza in peska.
Licitacije: Dne 14. sept. t. I. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za oddajo del (popravil) vojašnice »Vojvode Mišičat v Ljubljani.
Borza
Dne 25. avgusta 1936.
Denar
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi neznatno popustil 'na 8.56 —8.57, v Zagrebu na 8.-1950- 8.5950, v Belgradu pa na 8.49—8.59. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.65 —30.35, v Belgradu pa celo 30.65—31.35. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen ter je beležil v Ljubljani 238—238.50, v Zagrebu in Belgradu pa 237.20—238.80. Španska pezeta je v zagrebu notirala 6.10 blago, v Belgradu 6.i5 blago.
Nemški čoki so v Ljubljani popustili na 13.34 .on«3'54' v Za8rebu eo bili neizpremenjeni na 13.25—13.46, za ultimo avgusta so beležili 13.25— 13.46, za ultimo september 13.10—13.30, za sredo oktobra pa 13.1350-13.3350. V Belgradu so beležili 13.1&50—13.3950.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 317.80 do 320.20.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 hol. gold. . . 2966.37—2980.96
Berlin 100 mark......17W.91-1708.7K
Bruselj 100 belg...... 737.03— 742.10
Curih 100 frankov..... 1424 22—1431 29
London 1 funt.......219.31— 221.30
Newyork 100 dolarjev .... 4333.22—4369.53
Pariz 100 frankov..... 287.69— 289.13
Praga 100 kron...... 180.47— 181.58
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,714.413 Din
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.20125, London 15.44, Newyork 306.75, Bruselj 51.80, Milan 24 175 Amsterdam 208.275, Berlin 123.35, Dunaj 57.05' Stockhohn 79.60, Oslo 77.55, Kopenhagen 68.9o' Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 61. Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.805, Buenos-Aires 0.86.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. pos. 83—83.50, agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 363— 365. begi. obvez. 68.50 den., 8% Bler. pos. 82.50 den, 7% Bler. pos. 73—73.50, 7% pos. DHB 86—87.
Zagreb. Drž. papirji; agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 364—5)65 (364), 9., 10. 304 <1., begi. obvez. 08.50 den., 8% Bler. |x>s. 82.50 den., 7% Bler. pos. 72.50-74, 7% pos. DHB 86.25—87, 1% stab. pos. 82.76 den. — Delnice: Priv. agrar. banka 232 den., Trbovlejeka 130 den.. Isis 15—20. Osj. sladk. tov. 135 bi., Dubrovačka 190 den.
Belgrad. Drž. papirji: agrarji 48.25—18.75, vojna škoda promptna 364.50—365 (866), begi. obvez 69-69.25 (69.15); 68—68.50, 8% Bler. pos 83-84.25. 7% Bler. pos 73.50-73.75, 1% po*. DHB 86 -87, 7% stab. pos. 83.50 bi. _ Delnice: Narodna banka 6325 bi., Priv. agr. banka 232.50 do 234.
Žitni trg
Novi Sad. Oves bač., sr., slav novi 85 87.50. Vse ostalo neizprem. Tendenca mirna. Promet srednji.
Sombor. Koruza bač., srem. gar. kval. 90—92, moka bač. Og, Ogg 205—215. št. 2 190—201, št. 5 175-185, št. 6 160-170, št. 7 126-135, št. 8 100 do 105. Vse ostalo neizprem. Promet 38 vagonov
Živina
Mariborski živinski sojem. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 5 konj. 16 bikov, 54 volov, 464 krav in 11 telet, skupaj 550 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 4—4.25 Din, poldebeli voli 3—3.85, plemenski voli 3.50—4, biki za klanje 3-3.50, klavne krave debele 3 do 3.25, plemenske krave 3.10—3.40, krave klobasa-rice 2—2.50, molzne krave 2.25—3, breje krave 2.80—3.60, mlada živina 3.75—4, telice 5.25—6.50 Din za kilogram žive teže. Prodanih je bilo 379 komadov. — Mesne cene so v Mariboru sledeče: volovsko meso I. vrste 8- 10 Din, II. vrste 6—8 Din. Meso od bikov, krav in telic 8 Din. Telečjo meso I. vrste 10—12 Din, II. vrste 8—10 Din, eve že svinjsko meso 12—14 Din.
Radio
Programi Radio Ljubljanai
Sreda. 2«. avgusta: 12.00 Klavirski koncert lahko glasbe (pioSče) 12.45 Poročil«, vremenska noi>oved 13.00 Napoved Pasa, spored, obvestila 18.15 Vse mogo,V. kar kdo hoče (jvloSAe i>o ioljo.li) 19.00 Nai>ovod Aaea, vremenska napoved, poročita, Hi>ored, obvestila 19.30 Na-e.ionaina ura: Bosanska musliimanka (Ham/,u llumo, knjiž., prenos te Belgrada) 19.50 Mladinska ura: Jadralno letalstvo (g. prof. Arndree I,ooi>oId) 20.10 Tujski pni mot na Jadranu v 7,vezi « Slovenijo («. dr. Marn, pred-sodnik tujsko promet. i»®,t) 20.30 Pesmi 7m ples m zabavo — 1'cvHki jaaa-kvartot i-/. Trbovelj 21.10 Koncert Radio orkestra 22.00 Napoved časa, vremenska n »po v nI Iioročila, six>rod 22.20 Koncert Radio orkeatra
Drugi programit
SREDA, 26. avgust«. Belgrad I: 19.05 Prenos i/. Satelmrga: Ven-di: FaLstaiT, opora 22.00 Narodno pesmi poje Dobrioa Grozdanovič — Belgrad II: Noč na Jadranu (predava Siibe MlličiKS) 23.15 Boigraike noči (glas bona reportaža) — Zagreb: 20.00 Koncert na ploSčah 22.15 Plesna glasim — Dunaj: 19.30 Koncert H n-lki orkestra in solistov 21.05 Prenos iz Salzburga — Koncert Mozart enni orkestra 22.35 Reveiersl pojejo (pioSče) 23.30 Dunajska niuzika — Praga: 20.10 Popularni koncert 21.00 Mo7,arl<i-ve seronnde — Brno: Lahka glasba — VarSava: 21.1.' Koncert (Chopin) 22.00 Simfonije (pioSče) 23.00 Plesna glasba — Budimpešta: 22.15 Ctganska mii7,I'ku 23.00 Koncert Radio orkestra — Tlim: 20.40 Simfonični in vokului koncert — Milan: 30.40 Folidoristični koncert 21.50 Lahka glasba 22.15 Plesna miu,ik» — Berlin: 30.15 Pikami glasbeni prograjn — Miinehcn: 19.00 Komorna glasba, koncert soliistov 20.15 I/iterarni glasbeni vefter 32.30 Brn-ziljanska narodna mirzika (ploščo) '23.00 Orgelski kon cert. — if67II: 20.45 Prenos koncerta m Saarbrucko.na 22.30 Lahka glasba in glasba 7,a ples — Ktinigsberg: 10.10 Radio-igra 20.45 Webor: Abn Hnsren, opera — Hamburg: 30.45 Leonoavaib: Bojacco, opera.
Kulturni obzornik
Konstantin Petkanov
(Pesnik Trakije.)
V	zadnjih dveh orisih smo si ogledali Jordana Jovkova in Eli na Pelina, dva najvidnejša predstavnika kmetstva v bolgarski književnosti. Danes vam bom predstavil še tretiega, ki spada v isti krog, Konstantina Petkanova. Dočim je Jovkov Dobrudžanec, Elin Pelin iz centralne Bolgarije, iz okolice Sofije, je Petkanov predstavnik jugovzhodnega ravninskega dela, Trakije. Potem takem vsi trije na sila lep način zaokrožajo sliko bolgarske vasi, kakršno dot>imo lahko i/, njihovih književnih del.
Konstantin Petkanov spada med mladi, povojni bolgarski pisateljski rod. Ni se še izrazil vsega in dokonča, vendar je popolnoma umesten zaključek da je Petkanov najnadarjenejši prozni pisatelj, ki ie med Bolgari nastopil po sve-lovni vojni. Zlasti je odlično zastopan kot romanopisec, tn sicer kot pisatelj čisto določene romanske zvrsti, ki jo Bolgari tako zadeto imenujejo »bitov roman«, t. j. roman bolgarske vasi, bolgarskega kmeta. Na tem področju se je, kakor bomo kmalu videli, najpopolnie in najuspe-leje izrazil.
V	bolgarsko književnost jc Petkanov prinesel nekaj svojskega, vzhodnobolgarskega. Njegov rojslni kraj (Kavaklija pri Lozengradu) se danes niti več ne nahaja v Bolgariji, ampak spada pod Turčijo. Po končani gimnaziji v Jedrerru se je pisatelj posvetil študiju književnosti v Sofiji, kjer tudi sedaj živi Prvo knjigo je natisnil leta 1923, in sicer »Samodivo«, poemo v prozi. Nji so sledile »Trakijske novele« (1926.), potem
pa serija romanov: »Brez otrok« (1927.), trilogija »Kronika bolgarskee vasi« (s podnaslovi »Stari časi«, »Hajduki«, 1931., »Veter ječi«, 1932.). Vmes je izdal še daljšo novelo »Begunec« (1929), zbor' nik trakijskih novel »Nema« (1930.) in mladinski roman »Ovčar junak« (1. 1931.).
Ne morem reči, da v kratki prozi ni uspel. Nasprotno. Mnoge od njegovih trakijskih novel so književno zanimivo obdelane in spadajo v vsako antologijo bolgarske kratke proze. Vendar, česar Peikanov nti mogel dati v malem tekstu, v noveli, je dal v velikih romanih. Roman jc njegovo najprikladnejše izrazno področje. Tu se lahko do mile volje razpiše, prehaja v posameznosti, pokaže človeka od vseh strani. Vendar so tudi najobširnejša njegova dela celote, v ritih ie ohranjen smisel za edinstvenost dogajanja. Dolga vrsta tipov, obdelanih in podanih v njegovih romanih, nam predstavlja bolgarski kmečki slan kot kolektiv, kot množico, kot maso, kot silo, ki je strašansko odporna. Sele tu, v romanu je prišla do izraza individualizacija posameznika, tu je Petkanov tudi v najvišji meri pokazal svoja psihoanalitično nadarjenost. Ni čudno, če mu jc ka-ralkterizacija vsakega posameznika kamor iudi celote tako uspela in če je njegov kmečki roman res verna podoba vzhodnobolgarskc vasi. Saj je sam vzrastel v tej odporni, borbeni vasi v vzhodni Trakiji, kjer so Turki ob znanem uporu I. 1903. požgali 120 bogatih vasi. Šele I. 1912. so tamošnji Bolgari dočakali svobodo, vendar zopet za zelo kratek čas. Ta plodna široka ravan je že nekaj let polem padla (St. Stefanska pogodbo) pod turško oblast. Prav ta tragična usoda njegove ožje domovine je menda tudi vzrok, da se je s takim ognjem poglobil v proučevanje njene zgodovine, da je v svojih obširnih romanih razgrnil pred nami vse mogoče podrobnosli iz nje.
Roman »Brez ofrok«, ki je obenem prvi njegov roman, ga jc postavil na vodilno mesto med
bolgarskimi povojnimi prozaisti.KeT goji pisatelj veliko ljubezen do družine in otrok, se je tudi odločil napisati ta roman, v katerem slika tragedijo zemlje bogate kmečke družine, ki je pa brez potomstva, brez otrok. S tem splošno človečan-skim problemom samo dobj na vrednosti. Takoj za njim pa je napisal obširno povesi »Begunec« s prav tako zanimivim problemom. Svetovna vojna je namreč korumpirala deloma tudi kmečki stan (dokazi na dlani tudi pri nas v Sloveniji!), človek s kmetov se je deloma odvadil napornega kmečkega poljskega dela, deloma pa je prišla vanj tudi neke vrste avanturistična poteza: videl je svet, videl mesto in vsa njegova navidezna ugodja brezdelje, udobnost in še marsikaj drugega, pa ni nič čudnega, čc si je zaželel proč s kmetov, v lažje in svobodnejše življenje. Zemljo prodaja in rine v mesto, peha se za službami, za lažjim zaslužkom. To je bil tudi povod, da je Petkanov napisal »Begunca«, v katerem jc plastično predstavil kmečkega človeka, ki beži iz vasi v mesto.
Glavno, skoraj bi lahko tudi rekel življenjsko delo Konstantina Petkanova pa jc njegova široko zasnovana vaška kronika,' serija njegovi|i romanov s skupnim naslovom »Želev«, katerih prvi trije, ki tvorijo zasebno trilogijo, imajo še podnaslov »Kronika bolgarske vasi«. V prvih treh knjigah, ki jih je pisatelj naslovil »Slaroto vreme«, »Hajdulic in »Vetr eči«, je Peikanov podal osnovno podobo bolgarske vasi s psihološke strani vse do aprilske vstaje. Reči je treba, da doba, ki si jo je pisatelj izbral za široko podano panoramo Bolgarije, kmečkega človeka in njegovega trpljenja, nudi izredno veliko in pomembnega gradiva. To je ob enem eno naibolj pomembnih in zanimivih obdobij bolgarske zgodo- j VH1C spiOii; dobu iX>iyar$KC H O T odne probude, aprilske vstaje, borbe za cerkveno in kulturno avtonomijo, to sc pravi, čas narodnega upora, ki
je bil sedaj lokalno-individualen, pa zopet splošen, skupen, rekel bi kolektivni. Volja ljudstva ie bila, du se enkrat za vselej reši tiranov, izžemo-valcev tujcev, da zaživi svoje in svobodno življenje. To jc Petkanova romanizirana kronika z naslovom »Žetev«.
Kot nadaljevanje istega romanskega ciklusa moram omeniti novi, četrti roman z naslovom »Morava zvezda dori krvava« (»Modrikasta zvezda že krvava«), ki je prav za prav ponazoritev dela in trpljenja bolgarske žene za časa velike vojne. Tudi v tem romanu je ohranil vsa v prejšnjih delih izražena svojstva in umetniško predstavil tisi i težki medvojni čas v bolgarski vasi. Zvezek trakijskih novel z naslovom »N c m a« ima vse dobre slrani njegove prve knjige trakijskih novel. Omeniti moram še, da je Petkanov zadnja lela eden najpogostejših sotrudnikov znane bolgarske književne revije »Zlatorog«, v kolikor sc namreč liče leposlovne proze.
V cclofi jc Konstantin Petkanov najvemejši izraz lislega koščka zemlje, na katerem sc je rodil: bogate, široke, plodne Trakije. Vroča poletja malce valovita polja, žita v klasju, oddaljeni vrhovi planin, na drugi strani pa sonce, ki lonc tam zadaj nekje v Egejsko morje- vso to blago-slovlieno naravo in pa še ljudi na nji, delavne kmete, ki bi vsi lahko udobno in v miru živeli če sc tujci nc bi mešali mednje in če bi bili vedno in povsod svobodni, razgrinja pred nami v svo-lih novelah in posebej še v romanah, ki pomenilo najzaietneiši plod s kmečko snovjo v bolgarski knnzcvnosti sploh. Koko tesno je pisatelj navezan na ta košček zemlje, lahko sklepamo iz besedi, ki lih ie pred nekaj leti izrekel pri nas. v Zagrebu, ko |e prišel prvič pokukat v Evropo: »Usoda moijc domovine je tudi moja usoda.. lmiso so nam vzeli, najbogatejša naša dežela je opustosena, zanemcla jc bolgarska Trakija . .«
Tone Potokar.
Revolucija, hi požira svoje otroke
Stalin je postrelit 16 Ljeninovih tovarišev
Od prvotnega boljševišhega vodstva je ostal zdaj še samo on sam
Vojaški kolegij je zadnje dni soddl in na smrt obsodil 16 boljše viških veličin, ki so bili obloženi, da so konspirirali proti sovjetskemu režimu in pripravljali napade na življenje voditeljev sovjetske države in komunistične stranke. Obtoženci so bili razdeljeni v dve skupini:
Prva skupina je obsegala Zinovjeva, Kame-neva, Evdokimova, Bakajeva, Smimova, Mrač-kovskega, Tervaganjana. Obtoženi so bili sodelovanja umora boljševika Kirovva ter zarotniškega delovanja proti sedanjim voditeljem sovjetske države in komunistične stranke.
Druga skupina je obsegala naslednje osebe: Dreizer, Reingold, Oolzmann, Fritz David-Kugii-ansk-i, Olberg, Bormann-jurin, Lurije Mojzes in I.urije Natan. Obtoženi so bili, da so kot agenti Trockega, ki jih je poslal v Rusijo, pripravljali atentate na voditelje sovjetske države in komunistične stranke.
Iz obtožnice
Iz obtožnice, ki jo je bral državni tožilec Poljak Višinski, izhaja, da je bila jeseni 1932 na povelje Trockega, ki ga je v sovjetiji zastopal Smir-nov, ustanovljena »združena centrala«, ki je ime-lucionanre skupine in zarotniške osebnosti ter pripravljati pokolj voditeljev sov-jetije in s tem la nalogo zbrati pod svoje okrilje vse tajne revo-revolucionarni prevrat v Rusiji, ki naj bi se vrnila nazaj k čistim načelom Ljeninovega komunizma. »Združena centrala« je delovala tako, da je sprejemala iz inozemstva Trockijeve agente in jih navajala k umorom. Umor Ijeni-ngradskega sovjeta Kirowa je bil začetek terorističnega delovanja. Po umoru Kirovva pa so nadaljevali priprave tudi za umor Stalina, Vorošilova, Zdainova, Kagano-viča, Odžonokidzeja, Kosierova in Pstihova, to- I rej samih najvišjih glav sovjetske vlade in komu- j nisiične stranke Obtožnica natančno navaja, ka- i ko je ta »združena centrala« delovala, kdaj in I kako je pripravljala atentate. Obtožnica nadalje ' razkriva, da so bili Trockijevi agenti, ki so prihajali v sovjetijo iz inozemstva, poslani tja v dogovoru nemške tajne policije Gestapo, ki je bila na tem interesirana, da se pobijejo voditelji sovjetske države. Obtožnica našteva vse poskuse atentatov na imenovane boljševiške veljake.
Vojaški kolegij je vse obsodil na smrt Trocki in njegov sin Sedov, ki sta bila voditelja teroristične organizacije v inozemstvu, pa sta obsojena na smrt v odsotnosti in -imajo oblasti nalog, da jih vjamejo in takoj izroče vojaškemu kolegiju v »nadaljno postopanje«. Med procesom so Patjakov, Rykov, Radek in Bukarin priznali sodelovanje s Trockiijem, loda dokazali so, da so postali njegovi proiivniki še pravočasno. Po plamtečih slnvospevih na Staljina se jima je posrečilo ganili državnega tožilca, da ni proti njima dvignil obtožb. Tomski, ki je bil tudi vplelen v zaroto, je napravil samomor in tako ušel obtožbi, ki bi bila brez dvoma tudi proti njemu dvignjena.
O nekaterih ustreljenih boljševiških veličinah jc bilo mogoče zbrati podrobnejše življenjepisne podatke, ki jih spodaj navajamo:
Zinovjev
Zinovjev je bil rojen 1883 v Novomirgorodu, a preselil se je zgodaj v Jelisabetgrad, ki se je po njem preimenoval v Zinovjevsk. Zgodaj se je združil z Ljeminom in postal eden njegovih prvih sobojevnikov. Z njim se je iz Berna vrnil v Rusijo leta 1917 in je po revoluciji postal predsednik petrograjskega sovjeta, kjer je ustvaril strahovito avtonomno oblast »Severnaja Komuna«, ka-
Kamenev	Zinovjev \
tere predsednik je bil do 1. 1926. V marcu 1919 je poslal tudi predsednik komunistične internoci-onale. Ko je Ljenin ustanovil ožji izvršilni odbor (POLITBIR0'), je postal Zinovjev njegov vodilni član prav do 1. 1926. Zgodaj je stopil v opozicijo s Stalinovo skupino v ožjem odboru in v vodstvu stranke, ker je bil čisti internacionalni revolucionar in mu razvoj komunizma v Rusiji, »ki se je razvila v državni kapitalizem«, ni bil po godu. Silno vplivno se je udejstvoval kot predsednik Kominterne, kjer je skušal ohraniti čisti komunistični brez-narodni revolucionarni duh. Znan je po svojem vsestranskem rovarenju, po celičnih organizacijah, ki jih je on iznašel in v nje tudi vjel mednarodni komunizem ter po vsestranski špijo-naži, ki jo je s pomočjo svojih celic znal organizirati po vsem svetu. Znano je njegovo pdsmo angleškim komunistom, s katerim je 1924 strmoglavil »premlačno« socialistično vlado MacDonalda tik pred volitvami. Po Ljendnovi smrti je sodeloval tudi s Stalinom, a bil je v vedno hujši opoziciji. Stalin ga je zato 1926 vrgel iz POUTBIROJA in 1. 1927 cclo iz stranke izključil. L. 1928 je bil kazensko iz Moskve izgnan in poslan »na delovanje« v Kavkaz. Stranka ga je potem zopet sprejela v svoje članstvo in ga celo poslala v vrhovno vodstvo sovjetskih konsumnih društev IZentrosojusl, toda, ker na držal besede m se je zopet vmešaval v politiko, je bil 1932 zopti iz stranke izključen in začasno poslan v Sibirijo. Toda, ker se je z javno izjavo spokoril in napravil Stalinu poklon, so ga sprejeli nazaj m ga poslavili za rektorja vseučilišča v Sveidlovsku na Uralu. Toda preiskava o umoru Kirowa je dognala ludi njegovo udeležbo, nakar je bil kot reklor odstavljen in izgnan daleč v severne kraje Sibirije, odkoder so ga sedaj prignali v Moskvo, ga sodili, obsodili in ustrelili. Skupno z Ljeninom jc napisal knjigo »Socialna demokracija in Vojna« ter veliko število revolucionarnih brošur. Zinan je bil kot krvoločen boljševik, ki ima za časa svoje tiranije v »Severni Komuni« na vesti tisoče in tisoče dolavcev in vojakov, ki jih je pustil postrelili kar s strojnicami.
Kamenrv	i
Leo Boris Kamenev, ki se je prvotno pisal | Rosenfeld, je bil rojen v Moskvi I. 1883 iz zelo bogate židovske družine. Po pravnih študijah je zašel med socialiste in zelo zgodaj med boljše-vike. Kot dijak je bil že večkrat izgnan v Sibirijo, končno pa sploh iz Rusije. Klatil se je okrog ! po Franciji, kjer je spoznal gospodično Bron- ! stein, Trockijevo sestro, se ž njo oženil in postal ; intimen sodelavec Trockega. L. 1913. se je vrnil v Petrograd, bil glavni urednik »Pravde«, a je bil ob izbruhu svetovne voine zopet izgnan v Sibirijo. Po revoluciji se je vrnil iz Sibirije, se takoj pridružil boljševikom in je bil na drugem kongresu ruskih sov-jetov izvoljen za predsednika, nadalje za predsednika izvršilnega odbora ruskih sovjelov, kar je istovetno z mestom državnega predsednika. L. 1918 je bil sovjetski delegat za mirovna pogajanja v Brestu Litevskem, pozneje pa je prišel kot prvi ruski sovjetski poslanik na Dunaj. Postal je predsednik vseruskega gospodarskega sveta in je vodil pogajanja z angleško vlado za vzpostavitev trgovinskih odnošajev. Angleška vlada ga je izgnala, nakar je v Rusiji po-
Smirnov
Aleksander Peh-ovič Smirnov prihaja iz kmelske družine. Rojen je bil 1877 in je začel svojo življenjsko pot kol tekstilni delavec v Pe-trogradu. Med revolucionarje je zašel 1. 1897, ko je postal predsednik »Delavske zveze za osvoboditev delavskega razreda«. Od takrat naprej pa do 1914 je delil svoje življenje med Pctro-gradom in Sibirijo, kamor je bil večkrat izgnan kot politični osumljenec. V svetovni vojni je služil kot navaden vojak. Po revoluciji je kot veren član boljševiške slranke poslal važna osebnost v komisarijatu za notranje zadeve. Leta 1919 je postal celo komisar za prehrano, 1. 1923 komisar za kmetijstvo. Od leta 1928 dalje je bil prvi namestnik predsednika sveta ljudskih komisarjev (Sovnarkoma). Leta 1932 je bil kompromitiran v zvezi z delovanjem Trockijeve opozicije ter je bil izgnan med Kirgize, ki jih je pa takoj začel organizirati. Stranka ga je sprejela nazaj v svoje okrilje, toda ob prilika Kirowega umora je bil zopel osumljen sodelovanja, nakar ga je stranka izključila in Smirnov je moral v izgnanstvo v Sibirijo, odkoder so ga sedaj privlekla in ga ustrelili. Smirnov je bil v dolgih 18 letih bolj še viške ga režima eden izmed redkih Rusov, ki so se v vodstvu države in stranke poleg neštevilnih Zidov mogli vodilno uveljavili.
Oslali obsojenci, ki so bili ustreljeni, so bili vsi vplivni možje v državi in stranki. Tako je bil Evdokimov Ljeninov tast in nekdaj zmagoviti poveljnik rdeče armade, ki je potolkla Kolčaka. Bakaiev je bil vsa leta član izvršilnega odbora kongresa ruskih sovjetov, torej član najbolj vplivne upravno-politične ustanove sovjetske Rusije. Mračkovski je bil večkrat ljudska komisar, se udejstvoval kot organizator gospodarske petletke in je bil opetovano član izvršilnega odbora. Tervaganjan je novejšega izvora ler je bil pripeljan v sovjetsko vodstvo s Stalinom, ki se je
Stalin.
obdal z Georgijci in Armenci. Tervaganjan je Armenec. Njega so izbrali Trookisld za svojega zaupnika, da bi kot eden listih, ki je Stalinu najbližji, postal morilno orodje opozicije.
Druga skupina ustreljenih že po svojih imenih zadostno kaže, kaj predstavljajo. Vseh 9 je čistokrvnih Židov. Posluževala se -jih je, kot prava ruska obtožnica, nemška tajna policija GESTAPO, da z njihovo pomočjo pobije voditelje boljševiške države. Žid, ki je organiziral rusko revolucijo, je bil zopet pripravljen, da jo podere. Zid, ki je pomoril v ruski revolucija milijone lju-di, je bil takoj zopet pripravljen, da se postavi v službo inozemstva — kot trdi obtožnica — da pomaga zopet organizirati klanje.
Procesa še bržkone ni konec. Stalinov meč v-isi sedaj še nad Radekom, Rykovom, Rakov-skim, Bukarinom in Sokolnikovom-Brilliantom, Ki je že pod ključem. Streljanje v Moskvi se bo bržkone nadaljevalo.
Sami tanki, kamor seže okol Ruska sovjetska armada ima več ko 5000 tankov in je v tankih pač
najmočnejša armada sveta.
Francoska nesreča: nazadovanje rojstev
Leta 1935 je bilo v Franciji rojenih 638.000 otrok.
To je:
38.000 manj ko leta 1934;
110.000 manj ko leta 1930;
396.000 manj ko leta 1868.
Leta 1935 je v Franciji umrlo 658.000 ljudi, to je za 24.000 več ko 1. 1934, kar pomeni 20.000 več mrtvih ko rojenih ljudi.
Če bo število rojstev tako padalo, kakor je od 1. 1932 dalje, za 27.000 na leto, bo 1. 1947 polovico manj rojstev, kakor jih je zdaj.
V Parizu so pa že tako daleč, da rodi 1000 žensk le še 450 deklic, ki jih bodo v bodočih rodovih nadomeščale. — Nevarnost se bliža, da bo v Franciij od 1. 1940 dalje za 100.000 in od 1950 dalje za 300.000 manj ljudi, in sicer ne starih, ampak mladih.
Posledice teh razmer bi bile jako resne. Zmeraj mora mladina skrbeti za stare ljudi. A če bo v Franciji poslej tako, kakor kažejo številke, potem bo francoski narod le še narod starih ljudi in ne bo imel ne otrok ne mladine. To bi bila resna socijalna nesreča.
Kaj storiti? Brez pomena je govoriti o tem, naj imajo družine več otrok, dokler ni skrbi za bodoče matere, za mlado družino, za odraščajoče otroke. Francoski narod je otrok potreben, zatorej mora usposabljati družine, da morejo vzgajati otroke. Zgled mnogih dežel, kjer se je dalo s posebnimi zakoni povišati število rojstev za 25%, kaže, da ima žena v vsaki deželi poklic za materinstvo, če le država in pristojne oblasti dostojno skrbijo za preživljanje družin.
Zatorej je upravičena zahteva, da je treba za higijeno in blagor otrok in mater več storiti ko doslej. To ni nobena narodnostna, marveč narodova zahteva; ni socijalistična, marveč socijalna zahteva. Je še več: je naravnost potreba za državo in njen gospodarski obstoj.
Milijonar ne more spati
Nesrečni milijonar v Kalkuti, ki dve leti ni mogel spati in je v angleških listih razglasil, da bo bogato poplačal tistega, ki bi mu nasvetoval kako zdravilo za spečnost, je menda zdaj dobil pravo zdravilo. To je nekakšen majhen električni stroj, ki ga je iznašel neki londonski zdravnik za živce in ki prav tako uspava človeka ko zibanje otroka.
Pr: svojem povpraševanju po zdravilu sa spanje, je prejel indijski milijonar več ko 10.000 na-
svetov. Vsakovrstni »mazači« vsega sveta so mu navetovali razna sredstva, ki jih pa milijonar le ni uporabil, ker je videl same sleparije v njih, — Prijavili pa so svoje nasvete tudi resni znanstveniki. Tako mu je nekdo nasvetoval, naj električno žarnico počrni do ene same pičice, tako da bi svetila tuč le skozi točko, ki bi bila tako velika ko glavica bucike. Človek naj bi zdržema gledal na to majhno točko in bi zaspal. — Nekdo mu je nasvetoval, naj bi dal v sobi razobesiti filmsko platno in jo obžarjati s motnimi barvami, zaeno a naj bi igrala godba prav nežne melodije. — leki Anglež pa je pisal, naj dajo milijonarju dobro uspavalno sredstvo in če ne bi takoj vplivalo, naj ga kdo s pestjo sune v čeljust, da bi omedle-vici sledila mirna dremavica. Mogoče je to sredstvo najbolj učinkovito. Če je stari gospod milijonar prebral vseh 10.000 pisem, je brez dvoma po 500. že zaspal — in tako je zaspal tolikokrat, kolikokrat je 500 v 10.0001
S
če hočete vedeti
Na otoku Madagaskarju so neke gliste (Kyno-tus Darwinii), ki so po V/j m dolge.
Hitrost najburnejših morskih valov je 72 km na uro.
Ena sama breza, ki ima 200.000 listov, odda v enem samem, vročem dnevu 4001 vode v zrak.
Nohti nam zrastejo v sekundi za 0.000,000.002 metra.
Moč navade: brivec doma na vrtu.
Ljenin.
stal predsednik moskovskega sovjeta. Kot podpredsednik sveta ljudskih komisarjev je igral v prvih letih boljševizma vodilno vlogo. Po Ljeni-novi smrti se je postavil med pristaše Trockega. Takrat je začel njegov vpliv tudi padati. Postal je še komisar za notranjo in zunanjo trgovino, a tudi to mesto je kmalu izgubil. L. 1927 je bil celo iz stranke izključen in kot poslani* v Rimu odpoklican. Ker se jc spokoril, ga je stranka sprejela nazaj I. 1928, nakar je šel v London za veleposlanika, odkoder so ga 1. 1932 o-dpoklicali, ko je bil ponovno iz stranke izključen. V zvezi s Kiro-wim umorom je bil tudi on 1. 1934 aretiran im prihodnje leto 1935. na 5 let težke robije obsojen. Iz ječe so ga sedaij pripeljali v Moskvo, ga sodili in ustrelili.
Tomski
Mihael Tomski se je rodil 1880 in se je izučil za biografskega delavca. V boljševiško stranko se je zapisal šele 1904. Od lakrat naprej je bil intenzivno povezan z delavskim gibanjem, ga strokovno in politično organiziral in vsestransko vzgajal. Carska vlada ga je zato obsodila na tri in pol leta zapora in na 5 let izgona v Sbirijo. Po revoluciji 1. 1917 je takoj zasedel vplivno mesto v svetu ljudskih komisarjev, kjer mu je bila poverjena naloga, da organizira strokovne organizacije, kar je sijajno izvedel. Postal je član Komin-leme ter vodilna osebnost v komunistični strokovni internaeiona-li. Poleg Rvkova in Buharina je bil eden najbolj nevarnih članov proti Stalinove opozicije. V boju proti Stalinu je podlegel. Vzeli so mu predsedstvo vseruske strokovne organizacije in ga s tem 1. 1929 potisnili v ozadje. Ker je bil med delavstvom silno vpliven mož in bolj praktičen revolucionar, je smel oslati član PO-LlTBIROjA. Poverili so mu nekako za nagrado tudi vodstvo vsedržavne kemijske industrije iai članstvo v vsedTŽavnem gospodarskem svetu. V politiko ga niso nikoli več spustili. Tomski spada med najbolj konstruktivne osebnosti boljševiške-ga režima. Napravil je samomor, ker je vedel, da se samo na ta način izogne smrtni kazni.
Tomski.
Zgodilo se bo ...
40 let stare sanje jelovškega hoparja se bodo uresničile
Kaj pa se bo zgodilo?
Saj že veste. 2e dolgo časa veste: Kopa bo postavljena na ljubljanskem vel esej mu ... Tega pa ne veste in mislim, da razen mene sploh nihče več ne ve, da se bodo s tem uresničile že skoro štirideset let stare sanje Krekovega kopanja iz Jelovice.
Da, štarideseit let mora biti od tega. Tisti, ki so te sanje poslušali, so to reč gotovo že davno pozabili — kdo pa se še spominja tega, kar je pred štiridesetimi leti govorili — ali pa so že davno v grobu.
Mlad Študent sem bil tiste dni. Ia romar. S svojo, sedaj že tudi davno pokopano mamico sva poromaia na goro sv. Jo Sta nad Kranjem. Ne vem več dobro, ali je bila kvaterna nedelja v jeseni, ali je bala četrta po Veliki noči. Toliko vem, da je bila romarska nedelja in da Število romarjev ni bilo prav veliko. Gospod Fronc, ki je takrat oskrboval romarsko cerkev sv. Jošta, ni imel dosti posla z romarji.
Romarji! Bili smo od vseh strani Nekaj jih je dala Škofjeloška okolica, nekaj selška dolina, nekaj jih je bilo gori izpod gorenjskih snežnikov. Bili smo ljudje, ki srnio se morebiti videli prvič in zadnjič v svojem življenju. Pa smo se vendar hitro drug drugemu zaupali. Prav za prav rečeno so se zaupali. Jaz, kot mlad Študent, sem imel pred očmi samo navodilo umrlega profesorja slovenščine, g. Štritofa, kd nam je nekateriikrat zabičeval v glavo svojo trditev: »Če hočete govoriti in pisati dobro in pravilno slovenščino, poslušajte našega kmeta! Če boste pa zajemali znanje slovenščine iz naših časopisov, potem bo pa vaša slovenščina vedno bolj švedrasta. Naši časopisa nam jezik le kvarijo.c
Prišel je večer. Dolg večeri In za njim Se bolj dolga noč. Povečerjali smo hitro, spali smo pa le malo. Najbolje spiš pač vedno le doma, na domači postelji. Romanska postelja pa je še posebno trda. Klop, stol, zapeček, tudi trda tla, za vzglavje pa komolec ali pa romarska torba. Mogoče, da je ena ali druga izmed nomaric imela s seboj kakšno bolj mehko zimsko jopico, kajti v jesena, pa tudi v pomladi je po gorah Se bolj hladno. Zlasti jutranje in večerne ure niso ravno preveč tople.
Spali nismo dosti. Dolgčas smo preganjali z govorjenj ean. Vse mogoče je prišlo na vrsto. Bahaitt Gorenjci so poizvedovali za živino. Kakšno ceno ima, če ee zna pasti, kje bi se dala dobiti primerna krava za rejo, kje za mleko, kje bi se dobila krava s teletom ia ie lo ia ono. Ločami so premlevali kupčijo s krompirjem in ugibali, kakšna bo prihodnja letina. Sem ter tja so se tudi malo Spikali med seboj. Pa — v čast jim povedano — prav po romarsko, brez zamere in sovraštva.
»Oče, kje ste pa vi doma?« je vprašal košat Gorenjec nekega loškega okoličana.
»Jaz? Jaz sem pa iz Trate.«
»A, tako! To je pa tam od Sv. Antona, eno uro od Poljan. Ali ne?« je poskušal Gorenjec oponašati poljansko narečje. Pa ni šlo. Kdor ni rojen Poljanec, ta Poljanca težko zadene.
»Ne, ta ni iz tiste Trate,« se vmeia vmes drug Ločan, »midva sva skoro soseda. Ta je iz tiste Trate tam pri kolodvoru. Tam veste, kjer pridelujejo žabjo volno.«
»A! Beži! Kaj boš lagal!«
»I, no, če pa rečem.«
»Res, resi Saj imam prav jaz fabriko za volno,« se vtakne vmes prvi Ločan.
»Beži, no! Čemu ti bo žabja volna?
»V Trst jo prodajamo. Tam "pa delajo iz nje ženske klobuke. Prav tiste, ki so najdražji. Mehki, fini, volni, to<pli.«	>
»Beži no, Ločan! Saj vem, da laže«, pa sem vendar tako neumen, da bi ti skoro verjel.«
»Kakor hočeš.«
»Jaka, pa ti malo povej, kako je pa kaj s tvojimi kopami tam v Jelovici.«
Tako je v volneni razgovor posegel možakar tam iz selške doline.
»Kako je s kopami in z ogljem? Dela je veliko, trpljenja dosti, zaslužka pa malo.
»Komu pa sedaj kuhaš?«
Martinovcu. Pa je talko veš: ves zaslužek bi najraje sam pograbil. Ti mu pa delaj za žgance m za božji Ion!«
»Pa si pomagaj, če moreš.«
»Kako si boš pomagal, siromak!«
»O jaz bi si že znal, samo če bi drugi hoteli.«
»Kako bi pa naredil!?«
»Silno lahko. Vidiš jaz bi dal zapeljati les v Ljubljano. Saj si že bil tam, kjer se leto in dan zbirajo Ljubljančani pri komedijah, ki se tam ustavljajo.«
»In ka,j bi ti tam počel?«
»Nič hudega. Prostor bi si vzel v najem, pa bi si ga lepo ogradil. Notri bi napravil kopo in Ljubljančane bi vabil: Halo, Ljubljančani, danes pridite gledat, kako se postavlja kopal — Čez nekaj dni bi dal oglasiti: Danes boste videli, kako se kopa zažigal — Pa bi spet počakal par dni m bi rekel: Ljubljančani, le sem, boste videli, kako se kopa kuha. In Se enkrat bi dal oznaniti: Se danes pridite gledat,kako se kopa trga. Vselej bi pa zahteval po nekaj krajcarjev vstopnine. Vidiš, pa bi šlo.«
»NikoH ne bo Slo. Ti si to reč saimo izmišljuješ ia sanjaš.«
»Pa bi laihko Slo, samo če bi na županstvu v Ljubljani r. menoj potegnili. Če dobe dovoljenje tujci, zakaj bi ga domačinu ne dali!«
»Jaka, ne bo nič, ne bo nič. Le kar tiho botBI«
Jaka je obmolknil s svojimi sanjarijami. Zakaj takrat je bilo to besedičenje reo podobno le praznim sanjam. Ne Jaku, ne komu drugemu izmed nas ni prišlo na misel, da se bo to, kar se je pred štiridesetimi leti zdelo vsem skupaj nemogoče, da se bo to, pravim, čez štirideset let uresničilo ...

iSedejeva družina v Kamniški Bistrici
nedeljo, dne 23. avgusta so prihiteli Sede-jevci v Kamniško Bistrico, katerih se je zbralo lepo število kljub zelo slabemu vremenu. Z dvorna avtobusoma so se pripeljali tudi Radomljam in tako je štela naša četa več ko 100 izletnikov. Kmalu po 10. je imel g. Doktorič David sv. mašo in takoj popoldne tudi pete litanije. Okrog 2. popoldne pa smo se zbrali pod lopo starega doma, da poudarimo namen našega prihoda v osrčje Kamniških planin.
Društveni tajnik Tonklin je v izbranih besedah poudaril slogo med domačini Radomljani in Sedejevci ter se spomnil vseh, ki so izkrvaveli na zemlji, s križi posejani ter pohitel v mislih tudi na Sv. goro, kjer počiva naš veliki duhovnik in knez-mučenik dr. Frančišek Borgija Sedej. Vsi oni pa, ki so še na terenu, naj se zavedajo, da jih nismo pozabili in da se jiim nismo odpovelali, ker nočemo, da bi nas naši potomci zaničevali. Naš pogled je od zdaj vedno uprt na »zapad in jugozapati, ker tam je naša domovina in bodočnost«. Ob koncu je želel g. Doktoriču, ki se odpravlja na dolgo pot v Južno Ameriko, da v ljubezni in bratstvu objame vse naše raztresene ude po Argentiniji, da se ne odtujijo rodni materi m da jih pripravlja na oni velik idan združitve vseh Slovencev, ki gotovo mora priti, ker pravica je še vedno zmagala.
V znak hvaležnosti in spoštovanja do g. Dok-toriča je g. Tone Kos pripravil lepo spominsko pismo, pisano v duhu in jeziku Ivana Svetokriž-kega in katero so podpisali vsi oni, ki so se še enkrat hoteli posloviti od svojega dušnega pastirja in svojega zvestega narcinega delavca.
G. David Doktorič se je v ganljivih besedah zahvalil za vso pozornost tako Sedejevcem kakor tudi Radomljanom in v slovo priporočal, naj v ljubezni, ki nas danes objema, še nadalje živimo in v tej ljubezni naj gradimo popolno stavbo našega narodnega doma.
Pltt)
Romarski vlak k M. Bistrici, Rafhenburg, Celje vozi šele v soboto 29. avgusta; v nedeljo 30. avgusta zvečer se vrne. Iz Ptuja vozi v soboto zjutraj ob 7.20, se ustavi na vseh postajah do Središča, kamor pride ob 8.12. — Ob 10.45 pride na Zlatar-Bistrico. V nedeljo (30. avgusta) zjutraj ob 7. vozi od Zlatar-Bistrice v Rajhenburg, kamor pride ob 9.20 in kjer obiščemo baziliko Lur-ške M. J.; iz Rajhenburga odide vlak ob 13.26 in pride v Celje ob 14.50! Ob 17. gre iz Celja in ob 18.15 je že v Ptuju; gre potem do Središča in se ustavi na vseh postajah, da odloži romarje, kakor jih je prejšnji dan naložil! — Kdor se želi udeležiti, dobi na vlaku od voditelja vozni listek. Cena 60 Din!
Nassnanila
i __________
Liubtjana
1 Pevski zbor Glasbene Matice ima v četrtek 27. t. m. toSno oib 20 važen se«tauek, vaj« in razgovor vsega članstva. Nova koncertna sezona se prične v torek 1. septembra ob 20 s pevsko vajo vsega ineSanoga »bora. Vrpis novi,h CJanov bo letoe Izjemoma Sole v začetku oktobra. — Odbor.
1 Nontno službo imajo lekarne: dr. Piicooli Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, Ln mi. li arLus, M os. le.
Maribor
m Zvena kaznilnrikih voznikov, sekcija Maribor, se zahvaljuje vsem. ki ho kaj prisipevali »M drugače pripomogli, da je prireditev lfi. avgusia tako lepo u«(pela.
Poizvedovanja
Plav papagajček j« nftel m Zalokarjevc ulice 16. Najditelj naj g* vrne proti na.irra<U.
Inserirajte v „Slovencu"
UMRL NAM .IE, P0T0LA2EN S SVETOTA.TSTVI ZA UMIRAJOČE, NAS BLAGI MOŽ, OČE, STARI OČE, BRAT, TAST, STRIC IN SVAK, GOSPOD
LUDVIK ČERNEJ
SRESKI ŠOLSKI NADZORNIK V POKOJU
POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO V ČETRTEK, DNE 27. AVGUSTA OB PETIH POPOLDNE V MAKOLAH.
V MAKOLAH PRI P0LJČANAH, DNE 25. AVGUSTA 1936.
MARIJA ČERNEJ, SOPROGA. - MARICA POROČ. KUSS, ANICA, DARKO. VIDA POROČ. SEGULA, OTROCI. - KAREL, ANKA, NE2IKA, BRAT IN SESTRI. - JELKA ČERNEJ ROJ. MODIC, Sl-NAnA. - ROLAND KUSS, PEC SEGULA. ZETA. - MIRAN KUSS, SASA ČERNEJ. V1DICA ŠKGULV. VNUK IN VNUKINJI — IN OSTALO SORODSTVO.
Spod
Športni dnevi S K
SK Planina v Ljubljani priredi v dneh 6., 7. 111 8. septembra t. 1. svoje prve športne dneve z obsežnim sporedom v lahki atletiki, odbojki, namiznem tenisu in propagandnih nastopih v okviru zakona o obvezni telesni vzgoji naroda.
a) Razpis na lahkoatletski del prireditve.
SK Planina priredi 6. in 8. septembra propagandni in dolžnostni lahkoatletski mitin" na Stadionu (ob Tyrševi cesti). Začetek tekmovanj vsakokrat ob 15. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAZ-e. Tekališče je dolgo 400 m, ima dva nedvignjena zavoja in je pokrito z ugaski in ima po vsej dolžini 6 prog. Pri dolžnostnem delu mitinga imajo pravico nastopa vsi v JLAZ-e verificirani klubi, odnosno člani, pri propagandnem in ženskem delu pa tudi vsi ostali, neglede ali so včlanjeni v kakšnem klubu ali ne. Tekmovalci prejmejo za prva tri mesta priznanice, zmagovalci v poedinib panogah pa še kolajne. Prijavnina za točko in osebo po 1 Din, za moštva (štafete) pa po 5 Din. Prijave je poslati najkasneje do vključno 1. septembra zvečer na naslov: Jože Hvale, Ljubljana, Zadružna gospodarska banka. Spored obsega: V nedeljo 6. septembra ob 15: 100 m predteki, jun. in sen.; 60 m predteki, ženske; met krogle, jun. in sen.; tek 800 m, sen.; met kopja, ženske, jun. in sen.; skok v daljino, jun. in sen.; met diska, jun. in sen.; skok v višino, jun. in sen. in ženske; tek na 5 km sen.; troskok sen.; med kladiva, sen.; skok ob palici sen.
Na prasnik, 8. septembra ob 15: Štafeta 4X100 metrov, sen. in jun. štafeta 4X60 m ženske; štafeta 400 in 300+200+100, sen.; tek na 1500 m, sen.; tek na 1000T m, jun.; tek na 100 m finale sen. in jun.; tek na 6 m finale, ženske. Poedine točke bodo na programu med ostalim sporedom, ki bo še javljen.
Drž. juniorsko plavalno prvenstvo v Splitu v dneh 22. in 23. avgusta
Letos je bila poverjena izvedba junionskega plavalnega prvenstva SK Jadranu v Splitu. Ker je staro plavalno kopališče SKJ bilo nepripravno za taka tekmovanja, je klub z velikimi žrtvami, brez kakršnekoli javne podpore sezidal novo kopališče, ki je bolj primerno za tekmovanja, ker ima betonske robove in startne nastavke, dočim ima staro kopališče vse te naprave še lesene in zelo nepri-pravne. Novo kopališče je napravljeno ob bolj odprtem morju kakor staro, zato motijo tekmovanja valovi, ki jih vsako popoldne pošilja maestrae. Te motnje so posebno občutili tekmovalci iz neob-morskih krajev, ki so bili zaradi tega precej han-dicapirani. Tudi se je drugi dan tekmovanja nabralo ▼ plavalnem prostoru mnogo nesnage in ilovnatega blata, kar ni prijetno vplivalo na tekmovalce. Tudi vse druge naprave so še v precej začetnem Stadiju.
Prvi dan tekmovanja, sobota, dopoldne in popoldne se je program s silo razvijal, ker so v predtekmovanjih startali le po dva plavača zaradi pomanjkanja štoperic, preciznih ur za točno merjenje časa. Nekatere od razpoložljivih so pa bile netočne in so diferirale za pol do ene cele sekunde. Pretežni del predtekmovanj se je vršil brez startnih strelov, ker je zmanjkalo nabojev za startno pištolo. Starter je moral dati znak za start s piščalko. V koliko je to pravilno in točno za ča-somerilce in za tekmovalce same, si lahko mislimo. Zelena miza, srce sodnega zbora in tehtnica doseženih uspehov, je bila oblegana od poklicanih, še bolj pa od nepoklicanih. Sicer je vodja tekmovanja, g. Šerič večkart poizkusil napraviti red, pa ni bil kos vsemu.
Tekmovanje samo je pričelo s predtekmova-njem v soboto dopoldne ob 9. uri. Prva točka, 50 m prosto juniorji je dala ta-le rezultat (poročamo le o naših tekmovalcih): V finale pride en Ilirijan, trije so izpadli, kakor tudi en Planinec. Časi so boljši, kot drugi dan v finalnem tekmovanju, kjer se Ilirijan ni plasiral. Sledila je druga točka: Juniorke 100 m prosto. V finale pride ena Ilirijanka, ena je izpadla, enako ena Planinka. Časi deloma boljši, deloma slabši kot v finalu, kjer je Ilirijanka dosegla četrto mesto s slabšim časom kot v predtekmi. Dalje 100 m hrbtno juniorji: v finale en Ilirijan, kjer je dosegel prvo mesto s slabšim časom kot prejšnji dan. Četrta točka: Juniorke 100 prsno: V finale prideta dve Ilirijan-ki in ena Jadranašica (Ljubljana), kjer je Iliirjan-ka Finčeva dosegla prvo mesto, druga ljubljanska Jadranašica Wernerjeva, obe s slabšim časom kot prejšnji dan, enako druga Ilirijanka četrto mesto. Tu moramo pripomniti, da je Wernerjeva startala v finalu kljub obolenju in je kot edina zastopnica ljubljanskega Jadrana svojemu klubu priborila šesto mesto pred štirimi drugimi klubi s 16 tekmovalci. Vsekakor je SK Jadran lahko po-
b)	Odbojka.
Igra se turnir po izločilnem (cup) sistemu, da premagano moštvo izpade. Zmagovalci poedinih skupin igrajo dalje, dokler ne ostanejo za končno boi bo in prvo ter drugo mesto le še dve moštvi. Zmagovalno moštvo prejme spominsko darilo; premagana moštva pa igrajo med seboj tolažilne igre po istem sitsemu ter prejme prvak v tolažilnlh Igrah tudi primerno darilo. Prijave enako do vključno 1. septembra zvečer na isti naslov obenem s prijavnino po 5 Din za moštvo. Pravico nastopa imajo moške in ženske skupine, ki igrajo vsaka zase in na svojem prostoru. Posebna vabila bodo še razposlana.. Druga nevabtjena moštva nimajo pravice igrati na tem turnirju. Pričetek v nedeljo, 6. septembra ob 9ih dopoldne, enako v ponedeljek, 7. sept., v kolikor se ne bi končale vse igre že v nedeljo. Igra se po mednarodnih pravilih.
c)	Namizni tenis (ping-pong).
Igrajo moški in ženske posamezno (single); » dvoje (double). Prijavnina za osebo in točko 1 Din. Igra se: vsak z vsakim, vendar le po 1 igro. Zmagovalci v poedinih točkah (moški in ženske) prejmejo kolajne. Prijave je poslati tudi do 1. septembra t. 1. na isti naslov, kakor zgoraj. Pravico udeležbe imajo vsi od kluba vabljeni posamezniki in moštva. Igra se po mednarodnih pravilih. Pričetek turnirja v nedeljo dopoldne ob 9ih, enako kakor odbojka na Stadionu.
d)	Gimnastične točke.
Propagandni nastop prireditelja v talni telovadbi, preskokih, redovnih vajah in onih v okviru zakona o obvezni telesni vzgoji naroda predpisanih panogah. Vse to v torek, 8. septembra na praznik popoldne ob 15ih.
Vstopnina k vsem prireditvam propagandno nizka.
nosen na svojo mlado reprezentantinjo.
V soboto popoldne so ee predtekmovanja nadaljevala ob pol 3. uri. Vročina je bila zelo huda, dokler ni pričel pihati maestral, ki je pa prinesel s seboj še to neugodnost, da je morje precej močno valovalo, kar je posebno oviralo morja nevajene plavače,tekmovalce. Iz prve točke sta se plasirala za finale na 200 m prosto 2 Ilirijana, dva sta izpadla, pa tudi en Planinec. Ilirijana sta zasedla drugo in peto mesto, prvi z boljšim, drugi s slabšim časom kakor prejšnji dan. Nadaljnja točka 50 m prosto juniorke je izločila eno Ilirijan-ko in eno Planinko, dočim je ena plasirana v finalu dosegla četrto mesto z mnogo slabšim časom kot v predtekmovanju. Prsno plavanje je domena slovenskih tekmovalk in tekmovalcev. Tako sta ttidi pri točki 100 m prsno za juniorje prišla v finale dva Ilirijana, eden je izpadel, enako en Planinec. V finalu je zmagal Ilirijan z boljšim časom kot v predtekmovanju. V finale na 100 m hrbtno juniorke pride ena Ilirijanka, ena je izpadla, enako ena Planinka. S slabšim časom kot v predtekmovanju je Ilirijanka v finalu dosegla peto mesto.
Štafetna tekmovanja so se vršila samo drugi dan kot finalna, brez predtekmovanj. Dosežena mesta in čase smo že objavili. V waterpoIu je ZPK (Zagrebački Plivački Klub) Iliriji pokazal, da se podcenjevanje nasprotnika vedno maščuje. Ilirija je ZPK podcenjevala in je zato gladko zgubila. Da je sodnik tudi malo pripomogel k temu, je res, vendarle je bil glavni vzrok zgoraj navedeni. Škoda, da so igralci Ilirije zaradi take po-greške zgubili tekmo in s tem boljši placement.
Omeniti je potrebno, da so se letos prvič vršila predtekmovanja na ta način, da so se določili finalisti po najboljših časih in ne po doseženih mestih, kakor dosedaj. S tem načinom izločevanja pirdejo v finale res le tisti, ki to zaslužijo; po starem načinu je pa večkrat kak tekmovalec prišel v finale le zaradi tega, ker so biil v dotič-nem predtekmovanju njegovi partnerji še slabši od njega, čeprav je bil še on zelo slab. Pri naših tekmovalcih-finalistih se je neprijetno opazilo, da so večinoma plavali in plavale v predtekmovanjih, v soboto, boljše, kakor pa v finalu, v nedeljo. Ker to pri pregledovanju doseženih časov prvega in drugega dne takoj v oči pade, nastane vprašanje, zakaj to? Menda morejo na to vprašanje odgovoriti prizadeti sami,
SK Planina, najmlajši na letošnjem tekmovanju, zastopan z dvema plavačicama in 'ivema pla-vačema, ni dosegel nobene točke. To je razumljivo, ker so ti startali z malenkostnim treningom, dočim so drugi že dolgo časa plavači in tekmovalci. Ogledali so si pa to tekmovanje temeljito in si marsikaj koristnega zapomnili, kar jim bo v bodočem tekmovanju pomagalo k uspehom.
Juniorska prvenstvena tekmovanja se drugo leto vršijo v sladokovodnem bazenu in lam se bomo Slovenci lahko še bolje izkazali, kakor smo se letos.
Zahvala
Za izraze glohokega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nepozabne, ljubljene matere, stare mamice, hčerke itd., gospe
Elize Klinar roj. Vogel
izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g', dr. V. Marčiču, ki se je v največji meri zavzel, da bi jo nam ohranil, dalje prečastitim gg. duhovnikom, vsem darovalcem prelepega cvetja in vsoiti. ki so našo dobro mamico spremljali na zadnji poti. Bog povrni vsemi
Jesenice, Beograd, dne 25. avgusta 1936.
Žalujoči hčerki Irma in A Ida (rr ostalo sorodstvo.
BB3
MAH OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Dia !•—; ženi-lovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek ca mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako] pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov __treba priložiti znamko.
mm
Trgovska pomočnica
mešane stroke, IS let stara, Išče službo v mestu ali na deželi. - Najrajši z vso oskrbo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 12397.	(a)
jiliržbodobe
Trgovski zastopnik
dobro uveden po vsej Jugoslaviji, sprejme zastopstvo za damske potrebščine ali trikotažo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trikotaža« St. 12.150.	(b)
Sprejmem takoj
dva slikarska in pleskarska pomočnika. — Urbar Viktor, Jesenice, Gorenjsko.	(b)
Tkalskega mojstra
Izurjenega, samostojnega, z večletno prakso, popolnoma usposobljenega za pisano blago (Buntware) in svilo, sprejme tekstilna tovarna. Jugoslovani imajo prednost, sicer pa z dovoljenjem zaposlitve. Oferte upravi »Slovenca« pod »Tkalski mojster« St. 12372.	(b)
Pomočnika-mojstra
za apretiranje belega blaga, ki ima večletno prakso, išče tovarna. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Apretura belega blaga« St. 12373.	(b)
Korespondentinjo
državnih in nemškega Jezika, perfektno, urno ste-no-daktilografinjo, sposobno za samostojno delo, išče tovarna v Sloveniji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Steno-daktllo-grafinja« št. 12374. (b)
Krojni tečaj
priredi edina v tujini diplomirana strokovnjakinja. Poučujem po najmodernejšem, a prav lahkem sistemu. Prijave do 15. septembra. Jožica Ku-melj, lastnica damskth krojnih tečajev, židovska ulica 3/III, Ljubljana, (u)
Drobilec za gramoz
kupim. Ponudbe s točnim opisom in ceno na Leben Jože, Dvor, Polhovgradec

Denar
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trs 10. (d)
Hranilne vloge
vseli hranilnic ln posojilnic »norčujem po aajvlljl ceni ln proti takojšnji gotovini.
Rudolf Zore
LJUBLJANA, GledallJka 1», Telefon Stev. »8-10. PrUoilte inamke.
Finanserja
do 100.000 Din s soudeležbo aH tudi ne. Išče rentabilno podjetje. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zajamčen dobiček« št. 12387. (d
Hranil, vloge
Vseh denarnih zavodov in vrednostne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P 1 a n i n š e k , Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1.
[225J32I3J3
Med
5 kg tranko po poŠti s povzetjem 72 Din, 40 kg franko po železnici s povzetjem 460 Din. Anton Mtltajt, župnik, čebelar, Podravskl Podgajcl, Slavonija.	(1)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne Krone
kupujem po najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Vsakovrsten les
tesan, rezan ln oblan, po naročilu, ter razno kurivo nudi po nizki ceni parna žaga Trobec, Ko-zarJe-Dobrova pri Ljubljani.	(D
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana — 21dovska ul. In dtarl trg.
Novost!
Obsevalnl aparat Quarz-Lampe za gospode zdravnike, sanatorlje ln privatnike, novi Izdelek. Cena nizka. Elektro S. Ko-lar, LJubljana.	(1)
Za šolarje
vseh vrst obloke, pum-parce, perilo Itd. v največji Izberi dobite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1)
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. P I c c o I , LJubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Kislo zelje, repo
in sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčnl ceni dobavljam vsako množino. Homan, LJubljana, Sv. Petra c. 81, tel. 35-39. (i
VINA
vseh vrst kupite najugod. neje pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Kolesa
ponlkljana ln pokromana, zaradi direktnega uvoza lz Nemčije naprodaj po neverjetno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa cesta J6.	(1)
Kobilico
8 letno, polkrvno, lovski voz, berkl-vago, sani, gig, dalje 100 parov gamsovih rogov, zapravljivček ter daljnogled za puško, vse po zmerni ceni proda: FanI Godnov, mesarica, Tržič, Ljubeljska cesta 22 (1)
Telefon 2099
/N PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica it 5.
Vtanoianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
In delavnico oddam. Polzve se: Kolodvorska 18, pri hišniku.	(č)
Obrt
Keglišča
moderna, asfaltirana, sestavne dele Istih, popravila po Inozemskem strokovnjaku oskrbi: Oefe-rln, Ljubljana, Tavčarjeva 3.	(t)
Soba in kuhinja
s pritiklinami se odda za november. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12332.
Enosobno stanovanje
oddam s septembrom. — Cigiič, Mestni trg 11/1.
(č)
I
Automofor
i
Auto limuzino
v najboljšem stanju, šttrl-sedežen, prodam za 16.000 dinarjev. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12368.	(f)
Vnajem
Viničar
dve delovni moči, strokovnjak, dolgoletna Izpričevala, Išče v oskrbo dobro vinlčarljo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12356.	(m)
VENTILATOR
Tinček in Tonček v Atlantidi
139.
Kje je Tinček?
T MZA DIJELOVllIlPr PLINSKE GENERATORE
D.ČIKI0SIJEK I.
RELJKOVIČEVA 4
širite »Slovenca !
Posestva
Hotel
na otoku Krku, skoraj nov, 60 popolnoma urejenih tujskih sob, ves Inventar, nov ln kompleten : perilo, porcelan, steklo, srebro; terasa, plaža, kopališče, čoln, v polnem obratu, lz proste roko naprodaj. Informacije: Fr. Hočevar, Zagreb, Radl-šlna ul. 11.	(p)
Gostilno in trafiko,
dobro idočo, s posestvom, ob glavni cesti, pri cerkvi vse v dobrem stanju, pripravni prostori za vsako drugo obrt, pod ugodnimi pogoji takoj naprodaj. Lojen Marija, Zg. Kungota št. 6,
Tovarniško podlette s p r e f m e
radi razširjenja izdelave dobro idočih kemičnih predmetov
družabnike
Nalmantsi del ei od Din 50.000-
Ponudbe pod značko »Rentabilno vložen kapital" na upravo lisla štev. 12364.

4"
Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je umrla po daljši in mučni bolezni moja dobra soproga, gospa
Pavla Šestak
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, 27. avgusta, ob 2 pop. iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1936.
Žalujoči Alojzij, soprog, in ostalo sorodstvo.
Frizerski salon
za dame ln gospodo ugodno prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« St. 12367. (1)
Orjaške jagode
vrtne, sadike oddam poceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 123 60.
Bog Vsemogočni je poklical danes k sebi našega ljubljenega očeta, starega očeta, tasta, bratranca, svaka in strica, gospoda
' Jožeta Lapajnar
mizarja, člana prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva in meščana mesta Ljubljane.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Dobrilova ulica št. 28, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo dne 2. septembra ob K 6 v Trnovem. Ljubljana, New York, Podbrezje, dne 24. avgusta 1936.
P e p i, Marija por. Gnezda, Angela in Viktor, otroci.
»Kje pa je Tinček?« se je zdajci spomnil Tonček in se prestrašeno ozrl.
»Pa res!« je dejal Cip in obšla ga je tesnobna slutnja. »Joj-mene, gotovo so ga ugrabili ljudožrci!«
»Potem ne sineva izgubiti niti trenutka 1« je zaklical Tonček. »Hitro za njim!«
Dečka sta stekla, kolikor so jima dale noge, nazaj v smer. odkoder sta prišla. Spotoma sta ves čas kričala: »Tinček 1 Tinček I Kje si?« Nihče se ni odzval...
V tem hipu jima je prilomastila nasproti gorila. Tonček je planil proti njej in zaklical:
»Vauhu, Tinček je v nevarnostil Rešimo ga, dokler je še časi«
KSILOLITNI TLAK
v.n\f. ?>V
za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga
»MATERIAL«
LJUBLJANA
TyrSeva 36 b. Tel. 27-16
Prostovoljna gasilska četa Ljubljana - mesto naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni, zaslužni tovariš in častni član, gospod
Lapainar Jože
oddelni vodja v rezervi, odlikovan z zlato kolajno
v 80. letu starosti umrl. — Pogreb nepozabnega tovariša krene danes ob 17 izpred hiše žalosti, Dobrilova ulica 28, na pokopališče k Sv. Križu.
Zaslužnega tovariša ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 26. avgusta 1936.
Uprava odbora.
Alja Rahmanova:
38
Tovarna novega človeka
Roman.
»Duh, Duh! Tu je, med nami, sredi nas! Pravi, da moramo mirno prenašati vse trpljenje v imenu zvelieanja, v imenu Kristusovem!«
Potem je nadaljevala, obrnjena k Njurki:
»Ti pa, dekla Gospodova, ti boš dala svoje življenje, da boš rešila dušo kakega grešnika. Ni ti več odločeno dolgo življenje! Kmalu boš gledala raj in v njem Kristusa, Mater božjo in Boga Sabaota!«
Njurka je pogledala govornico in se trudila, da bi si vtisnila v spomin vsako posamezno besedo. Prerokba je ni prestrašila; ni se začudila, da bo morala umreti za nokoga drugega; stara Mihajlovna ji je že mnogo govorila o teh stvareh. Globoka radost jo je obšla, da je bila izvoljena za tako službo; glasno je zavpila med zboro-valce, da čuti za to potrebno moč. Začela se je vedno hitreje vrteti in kmalu se ji je zdelo, kot bi ne bila več ona sama, ki premika noge, temveč da jo vrti Sveti Duh; z glasom, ki se njej sami ni zdel več njen, je zakričala;
»Duh me vrti! Duh! O, grešna sem! Grešna! Grešna! Oh, očisti me, Sveti Duh!«
In čim bolj se je vrtela, tem bolj se ji je zdelo, kot bi se njeno telo in njena duša očistila greha, da jo je vzel Duh pod svoje peruti, da izgublja svojo zemeljsko težo. Drugi so stali zdaj okoli nje in glasno peli: Ko priplava Duh nad nas in napolni srca, tedaj se v vseh naselita ljubezen in veselje.
Vrtite v krogu se vsevdilj, pretresa naj vas Duh, besni telo naj vaše ...
Končno se je Njurka ustavila. Vse njeno telo je drgetalo kot v vrečici, nenaravno veselje ji je žarelo iz oči, pogled ji je krožil po navzočnih. Hipoma je stopila proti nekemu mladeniču in mu dejala:
»Obžaluj! Imel si meseno ljubezen z neko sestro!« Mladenič je padel na kolena, poljubil rob njene bele srajce in zavpil:
»Obžalujem, o prerokinja! Grešen sem! Imel sem meseno ljubezen z delavko iz »Tovarne novih ljudi«!«
»Tega ne smeš nikoli več storiti!« je dejala Njurka in se potem obrnila k neki ženski: »Goljufala si ljudstvo za denar!« »Odpusti, prerokinja!« je jokala starka. »Moli zame, prerokinja! Na trgu sem izdala ponarejen denar! Obžalujem!«
Obraz je Njurki zdaj skoro pozelenel, glava, udje in vse telo so ji tako trepetali, da se je komaj še mogla gibati. Zopet ji je pogled plaval po vse mprostoru, kot bi iskala popolnoma določenega človeka. Tedaj je opazila nekega starca; zavlekla se je k njegovim nogam, padla pred njim na kolena in s hripavim glasom govorila v pretrganih besedah:
»Ti, očka, grozna, dolga pot te čaka ... Za nas vse boš trpel velike muke...!«
Njene l>esede so postale nerazločne. Starec se je sklonil k nji in pnšepetala mu je še nekaj v uho. Potem je padla nezavestna na tla. Nesli so jo k steni in jo tam položili na klop, kjer je nepremično obležala. Na njeno
mesto je stopila medtem druga prerokinja, ki se je prav tako kot prej Njurka vrtela v krogu ob rjovenju, smehu in joku navzočnih. In starec, ki je otvoril zborovanje, je stal ves čas nepremično tamkaj z razpetimi rokami kot Kristus na križu...
14
Domkom1 Pavel Ivanovič je praznoval danes svoj sedem in šestdeseti rojstni dan. On in njegova žena sta živela v razmerah, kot si slabših ne moremo predstavljati. Bili so dnevi, ob katerih dobesedno nista imela niti grižljaja kruha. Toda danes je praznoval Pavel Ivanovič svoj rojstni dan! Ribo mu je podaril njegov sin, moko njegova hči, sladkor njegovi sosedje in tako dalje...
Še prejšnji večer je obletela Agrafena Aleksejevna vse prebivalce hiše, da bi jih povabila k tej slavnosti. Vsi so obljubili in ob sedmih je bila mala soba domkoma nabito polna ljudi. Sedeli so po vseh stolih, ki so spadali h gospodinjstvu ,na stolih, ki so jih posodili sosedje, in na dveh posteljah, ki sta bili pokriti s pisanima pregrinjaloma iz samih krp.
Pri mizi, ki je bila sestavljena iz več majhnih mizic, je sedela Tanja poleg sina Agrafene Aleksejevne.
Tanja ga je videla prvič in je bila vsa presenečena nad njegovo zunanjostjo, še nikdar ni videla obličja, v katerem bi bil izraz trpljenja tako globoko zarezan kot v bledem obrazu tega mladega moža. Ta vtis, ki je prihajal predvsem iz njegovih temnih oči, je bil še močnejši zaradi velike brazgotine, ki je sekala njegovo levo lice. Njegove prsi so bile upadle, rame pobešene in gibal se je malone kot starec.
1 Hišni upravitelj.
« i
.5 a
I 8
r >rt
(8 &
u (0 B)
™ r*
g S B 0
n a >
2 in	2
o a	(j
(0 QQ	£
S® ®	ffl
•oetje	V
(8 C
C
»U
a a -M JI
a o> a a co a
N M
o u > ►
m m
(0 I e *
a
(0 a-
JD O
NiH
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karei čeč.
Izdajatelj; Ivan ftakovcc.
Urectiuli. Viktor CetičiS.