r
Izhaja vsak petek.
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
k
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . poluletna . . četrtletna . . Posamezna št.
Št. 22.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1911.
Leto VI.
Čas volitev.
Ljubljanske občinske volitve so pokazale, da ,'iberalci, ti veliki 'sovražniki oso-bito slovenskega krščanskosocialnega delavstva, nimajo v beli Ljubljani več večine. Najmočnejša stranka v Ljubljani je sicer še liberalna po številu, sledi ji S. L. S., potem Nemci in nazadnje pricapljajo širokoustni socialni demokrati, a opozicionalcev in opo-zicionalk je več kot liberalcev in liberalk.
iDozdaj so gospodarili v Ljubljani neomejeno v občinski upravi liberalci. Zdaj ne bo več tako. Njih gospodarstvo je zrušeno, liberalna trdnjava je dobila v tem boju take razpoke, da se mora podreti. Liberalci bodo imeli v bodočem ljubljanskem občinskem svetu en glas večine, medtem ko bo imela opozicija: S. L. /S., Nemici in socialni demokrati 22 občinskih svetnikov.
Nas liberalni poraz veseli. .Želeli bi zgolj, da bodoči ljubljanski občinski zastop ne pozabi dolžnosti,ki jih ima nasproti ljubljanskemu delavstvu.
Liberalcem je v Ljubljani odklenkalo. Stvar opozicije je, da popolnoma poruši dosedanjo ponosno liberalno ljubljansko trdnjavo. Za liberalci najmočnejša stranka v ljubljanski občinski upravi je .S. L. -S. Na njej je, da osvoji Ljubljano. Osvojila jo bo, to je gotovo, če se bo nadaljeval boj resno, pam;etno in odločno za Ljubljano. Večina ljubljanskega prebivalstva je po mišljenju in po dejanju v taboru S. L. S. Manjka pa našemu ljubljanskemu prebivalstvu izurjenosti v boju z nasilnimi in volilne agitacije dobro vajenimi liberalci. Tisti, ki to znajo, so zato tudi z izidom volitev zelo zadovoljni, ker so računali, da dobi S. L. S. 9 do 12 občinskih svetnikov. Dobila jih je pa 14.
Ker naši ljudje v agitaciji niso tako izurjeni, kakor liberalci, tudi še Ljubljana ni padla. Kadar bo ljubljansko krajno vodstvo S. L. S. znalo naše ljudi popolnoma izuriti v boju, da ne bo noben liberalec in nobena liberalka mogla zamenjati glasovnice našemu volileu, naši volilki, takrat pade liberalna stranka v Ljubljani kot zrelo jabolko v naročje S. L. S.
Sicer pa tudi zdaj ne bode postlano liberalcem s cvetlicami. Liberalci, prej saimo-lastni vladarji, se bodo morali ozirati na
Carska zločinstva.
(Dalje.)
S smrtno nevarnostjo, z močjo obupanega si naredita Flavt in Avel gaz do tja, 'koder sta slišala glas. Metela pade ljubljen-Cu v naročje in ko vidi, da je oteta, ji odpovedo službo opehani udje, utrujene čut-iTiico -Sedaj nese ta, sedaj drugi drago breme skozi gnječo. Kakšna pot! Povsodi zmešnjava, poVS0di strah! Vročina je dosegla že ječe divjih zverin, katere so redili za grozovite igre v gledališču; razrušila je vrata njihovih ograd in rujoveč se lev in tiger, slon in 'bivol pomešajo med človeško morje. Novo grozo, nov pogin raznašajo na vse strani zverine iz pustinj, pa se slednjič vse ožgane sesedejo, še v smrti iskaje žrtve.
Dobri angelji varujejo prijateljema stezo. Popustila sta mesto in prišla v opusto-šeno okolico. Tu je vse tiho, le od daleč odmeva hrup iz gorečega mesta in plameneče rdeče jima sveti nočm> nebo pri begu.
Flavt ne vpraša Avla, kam ga pelje, voljen gre za prijateljem, ki je, kakor je vi-
opozicijo, bolj kakor to sami mislijo, dasi se že zdaj tega zavedajo, kar kaže bridka pritožba znanega ljubljanskega liberalnega župnika trnovskega Vrhovnika, ki je v neki družbi tožil: »Prej je bilo vse v redu. Zdaj bo pa velika zmešnjava, ker bosta Kregar in Štefe vse podrla, kar bodo hoteli liberalci dobrega napraviti.« |Za-se in za liberalne koritarje res ne bodo m<igli liberalci več veliko napraviti, če bodo pa hoteli kaj dobrega storiti za ljubljanskp prebivalstvo, jim S. L. S. ne bo nič podirala.
Ljubljanske volitve so povzročile, da se je ojunačil tudi zvršilni odbor S. L. S., sklenil in objavil:
i»Od vsakega mandatarja S. L. 'S. se mora zahtevati pismena obyeza, da se bo izogibal vsakemu političnemu stiku z liberalno stranko in da v nobenem slučaju ne sme rabiti političnega vpliva v prilog liberalne stranke in njenih pristašev. Vsak prestopek proti temu sklepu pomonja izdajstvo S. L. S. in zvršilni odbor bo izvajal v danih slučajih brezozirno vse-posledice proti krivcu.«
Zapisali smo zgoraj: ojunačil. Nismo hoteli nikogar žaliti, a res je pa bilo in se v naših krogih večkrat maglašalo, da naši veljaki rajši ustrezajo liberalcem, kakor lastnim ljudem. In liborani uradnik je vedno in vedno lazil okoli naših ljudi, če je kaj potreboval, večinoma ne zaman. Hvaležnost je pa kazal tako, da je ostal liberalec in zabavljač. Koliko takiii liberalnih kimavcev poznajo veljaki S. L. S. Upamo, da bodo odslej mandatarji S. L. S. ta sklep uvaiževali in da jih njih nasproti liberalcem pa tudi socialnim demokratom predobro srce ne bo zapeljalo v nobenem slučaju, da postane kdo izdajalec S.’ L. ,S.	|
Čas volitev slove naš članek. Pečali smo se z ljubljanskimi občinskimi volitvami zato nekoliko več, ker imamo v Ljubljani največ naročnikov in ker so ljubljanske občinske volitve vsakogar zanimale.
Slovensko krščanskosocialno delavstvo opozarjamo, da bomo imeli kmalu v Ljubljani deželnozborske, meseca junija pa državnozborske volitve v celi državi. Osobito za državnozborske volitve naj se krščanskosocialno delavstvo dobro pripravi!
Ljubljanska krščansko socialna organizacija.
OD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE SO IZVOLJENI V LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET.
Za občinske svetnike v 1. razredu: Ivan Kregar, dr. Fr. Detela, Jos. Bahovec, Anton Rojina.
JZa namestnike v I. razredu: Ivan Sre-bot, Alojzij Večaj, Fr. škof, Mart. Lampret.
Za občinske svetnike S. L. S. v II. razredu: Makso Lilleg, Fr. Novak, Jož. Štrukelj, Jernej Ložar, Ivan Jevc. To je prvi Barjan, ki pride na magistrat po zaslugi S. L. 6.
C^a namestnike v II. razredu: J. Jeglič, Jos. Zupančič, J. Pengov, dr. Fran Dolšak, Weibl Josip.
Za občinske svetnike v III. razredu: Dr. Ivan Zajec, Fran Kos, Ivan Štefe, Jern. Šer-jak, Josip Marinko.	,
Za namestnike v III. razredu:	Anton
Koleša, Fr. Tertinek, Ant. Jeglič, Bizjak Peter, Franc Globevnik.
Protest ljubljanskega krščanskega žen-stva. Sinoči zvečer je sklicala S L. S. v veliki »Unionovi« dvorani shod ljubljanskega krščanskega ženstva. Velikanska dvorana z galerijama je bila natlačena do zadnjega kotička vrlih somišljenic 'S. L. S., da protestirajo proti tisti liberalni svojati, ki je v nedeljo pod vodstvom spickramjarce tako ne-čuveno žalila krščanski čut in redovnice. Shod je vodil deželni poslanec E. Jarc. Poročal je načelnik S. L. S. dr. Šušteršič, ki je kruto šibal liberalno posurovelo sodrgo. Njegov govor je bil burno odobravan. Včerajšnji shod je migi jej s kolom liberalcem, a obeinem tudi migljej krajnemu vodstvu S. L. S., kaj da lahko ljubljansko krščansko ženst.vo, izšolano v zistematični agitaciji, lahko stori. Mi le 'želimo: še več takih shodov.
Liberalna stranka se lahko po vsej pravici naziva stranka prostitutk in priležnic. Liberalci so vzrok, da iimamo v ljubljanskih Zvonarskih ulicah hišo nesramnosti, ki kaže, kake pojme da imajo liberalci o dostojnosti žensk. Liberalna stranka je ostala zvesta tudi v nedeljo svojim načelom. »Fine«
deti, dobro znan v okolici. Pusto in zapuščeno je tu; kamen in skala delata čudno prizorje. Toda niti Flavt niti Metela, ki se je prebudila iz svoje nezavednosti k novemu življenju, ne pazita na to, marveč si dopovedujeta svoje dogodbe, se pomilujeta drug drugega in se tolažita z nado v boljšo bodočnost.
Dospeli so do kamnitega rova. Vodnik preiskuje vse reči okoli rova in stopi v skalnato razpoklino. Ozek predor se odpre njegovima strmečima tovarišema; tema ne da spoznati, kako dolg je, a Meteli se dozdeva, da se ne da pregledati.
»Kam pelje ta pot?« vpraša zato šepetaj«.
»K i-zveličanju,« odvrne Avel. »Kmalu bomo dospeli na kraj, kjer bodemo varni pred ogleduhi.«
»In kje smo sedaj?« vprašuje Flavt.
»V kriptah ali katakombah, moj dragi,« odgovori Avel. »Tu imamo zakopane svoje mrtve, tu praznujemo službo božjo, da je ne oskrunjuje zasmehovanje in preganjanje nevernikov. Dormitorium, spalnico imenu-
jemo kraj, kamor devamo svoje ranjce; sicer jih je dosedaj še malo, ker majhna je naša občina, pa smo delali za prihodnje čase, ko se bodo polnili naši podzemski rovi s spoznavalci krščanske vere in potovali bodo k njim, kakor h kakemu svetišču.«
S temi besedami seže v dolblino in prinese plamenico, da jo prižge s kresilnim kamnom. Nenavaden prizor se pokaže Flav-tu in Meteli: rov, ki se je ravno razširil, ima mnogo globokih votlin; največ jih je praznih, le v nekaterih so priproste lesene rakve s kratkimi, a pomenljivimi napisi poleg ime® in starosti pokopanih. V mnogih votlinah je napravljenih nekaj znamenj: golob z oljkovo vejico, riba, podoba človeških ribičev in enake pomenljive stvari se pokažejo strmečima ljubljencema.
Toda videla bodeta še več nepričakovanega. Kapnikov rov se širi bolj in bolj .na, širokost in.viso6i.no; kar se spremeni v dvorano, ki ima tudi votline; nekako križema govorjenje človeški glasov pride do njihovih ušes.
(Dalje prihodnjič.)
ljubljanske dame se namreč niso nič izpod-tikale na tem, da so imele svoj agitacijski prostor v tisti hiši, kjer stanuje in kraljuje z nekim liberalnim bogatašem ločenim oid svoje ižene njegova prileižnica. Gliha res vkup št riba! Prihodnja županja gostuje v hiši priležnice. Prav liberalno, a po nazorih takozvane boljše družbe nedostojno in nečastno!
Somišljeniki. Kdor ni dobil za. občinske volitve izkaznice (legitimacije), bodisi da ni bil v imeniku ali da se mu izkaznica ni mogla dostaviti, naj se zglasi ali pismeno to naznani tajništvu S. L. S. Imenik za državnozborsko volitev v Ljubljani je na vpogled v tajništvu od 8. ure zjutraj do 1. ure po pol d ne in od 3. ure popoldne do 7. ure zvečer. V vseh političnih zadevah se obračajte na tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6, levo stopnjišče, II. nadstropje, telefon št. 301.
Tobačno delavstvo.
Zavedne ljubljanske tobačne delavke so
v nedeljo ob ljubljanskih občinskih volitvah kot odločne in ,zavedne somišljenice S. L. S. v popolni meri izpolnile svojo dolžnost kot agitatorice. Liberalne frajle in hči rajnega ljubljanskega oderuha, ki hoče postati iz »špickramarice« županja, so se obnašale tako surovo, da se je moral vsak človek zgražati nad tem obnašanjem, ki pač ne meče lepe luči na souživalko dveh faj-mošterskih premoženj in graščakinjo. Naše delavke-agitatoride so povedali tej pogospo-ščini ženski, kar ji je šlo, dasiravno je vihala svoj nos in zdihovala, pa klicala, da je to neznosno in da bo že vse, kar je morala v stari svoji nežnosti prestati, dala v »Narod«. Če je dala v »Narod« tobačne delavke, ne znamo, to pa znamo, da je »Slovenski Narod«, glasilo stranke prostitutk v Zvonarski ulici, psoval naše ženske, da so se obnašale »kakor pijane prostitutke«, kakor »stekle živali«, kakor »znorele terci-jalke«, kakor »svojat«, kakor »šimpanze v cvingerju«, »tolpa cigararic«, kakor »pijane babure«. Tobačne delavke, ki so se navdušeno udeležile agitacije za našo stvar, znajo, tla sc je tako obnašala, kakor piše »Narod«, tista liberalna banda, ki so jo komandirale tiste obolc frajle s Tavčarico vred. Postopanje te žensko in liberalne bande, kakor tudi podlo pisavo »Slovenskega Naroda« si bodo tobačne delavke zapomnile in pri bodočih volitvah odgovorile še hujše, kakor zdaj, ko so pričele agitirati šele tik pred volitvami Po »Slovenskem Narodu« in po liberalnih razgrajačih opsovane in razžaljene ljubljanske tobačne delavke dobro znajo, kaj da so dolžne svoji časti. Prvič so posegle z večjo močjo v veliko agitacijo. Prihodnjič posežejo še v podrobno, zistematično, to bo odgovor liberalni protidelavski ljubljanski sodrgi.
Prijateljica Tavčarice in huda liberalka je tista Polda Kunaver, ki prodaja tudi pred tobačno tvornico čaj. Polda je bila najzagri-zenejša liberalna agitatorica. Grozila je branjevkam, da bodo dobile vse tiste branjevke, ki bodo volile liberalno, tablice, da bodo špickramerca in nje vredne sotovari-šice vedele, katere branjevke da so volile liberalno. Polda še zdaj po volitvah ne da miru in vpije, kako huda liberalka da je. Kadar pa prodaja pred tobačno tovarno našim delavkam, je pa vsa sveta in vpije, da so branjevke, pristašinje S. L. S., liberalke. Mi bi ne zapisali tega, če bi ne igrala Polda, ki prodaja čaj, tako dvoumne vloge, vloge dvoreznega noža.
Meta Koncilja v liceju. Naša gospa Koncilja je imela zadnjo nedeljo prav poseben dan; postala je namreč liberalka. Kako je to švigala kakor kaka strgulca sem in tjc in kako komplimente je delala dr. Tavčarci; pravijo, da ji je tudi roko poljubila. Metka, Metka, ali te ni bilo res nič sram trgati podplate za tako ozkosrčno in delavstvu sovražno stranko, kakor je liberalna? Koncilja liberalna agitatorica pri občinskih volitvah, to je res lep prizor za naše socialne demokrate. Kolikrat slišimo iz ust socialnih demokratov, da je v njih taboru samo zavedno in napredno delavstvo; zdaj smo pa na svoje lastne oči videli, kako je njih odbornica in sploh luč demo-kraške organizacije v tovarni — postala kar čez noč -čisto navadna liberalna ve>ša. Pa kako oblastno je hodila igor in dol, kakor bi imela najimanj petkrat volivno ipravico, pa iše ene nima, kvečjem če bo vzela zana-
prej patent za »hausircrco« z zlatnino. Socialno demokraško društvo, pa upamo, da bo dalo svoji odbornici za njeno nedeljsko agitacijo za liberalce, primeren »lekcijon« in jo postavilo na suho, zato da ne bo koga izmed njih pohujšala. Pa kaj hočemo, gospa je gospa, in ker hoče Kloncilja gospa postati, je postala liberalka »und die Ge-schicht’ ist, aus«.
Med brati in sestrami.
Z bohinjske prnge se nam poroča:	V
predoru na Obernah, ki je dolg čez 1200 m, so delali do sedaj vedno po 8.	1. marca pa
pride naenkrat g. železniški mojster s poročilom, da od danes naprej se ne dela več po 8 ur, ampak po 12 ur. Delavci so prosili že prej da bi dobili za predor doklado kot jo imajo v Bohinjskem predoru. Pa namesto doklade (Tunelzulage) dali so jim doklado v delu po 4 ure na dan; ali ni to nečuveno in vnebovpijoče. To se pravi iz ubogega trpina delavca, ki dela celi dan v smradlji-vem dimu in na prepihu, večkrat tudi pod vodo, naravnost se norčevati. Ne vemo, kdo je tega kriv, reklo se je, da je to naredila dobravsa partija. Mi pa smo tega mnenja, da imajo ondotni delavci ravnotako pravico prositi, kot delavci na Bohinjski Beli, saj imajo tudi okrog 1200 metrov dolg predor. Torej so ravno tako dima in prepiha siti, kot na Bohinjski Beli. Sedaj so menda dovolili na 12urno delo v predoru 20 vinarjev doklade. Mi smo radovedni, izakaj so gospodje dovolili teh 20 vinarjev. Najbrže za milo, da se morejo delavci omiti in oprati, ker so črni kot zamorci, kadar delajo v predoru. Ako pa jim zmanjka za milo teh 20 vinarjev, pa jim bodo gospodje zopet svetovali, da naj gredo kmete prosit za milo.
Z bohinjske proge. Na cvetno nedeljo smo se zbrali železničarji iz Bohinjske Bele in iz Gorij na Bohinjski Beli v stari šoli, kjer smo imeli sestanek. Na sestanku je poročal predsednik podružnice iz Bohinjske Bistrice, gosp. Leopold Markelj o občnem zboru Prometne zveze na Dunaju, ki se ga je kot naš zastopnik udeležil. Zahvaljujemo se tovarišu Markeljnu za ves njegov trud tam na Dunaju in pa, da nam je sedaj tako drage volje pri šel poročat. Sest anka se je udeležil tudi deželni poslanec Ivan Piber, ki tako rad pohiti med nas železničarje. Piber nam je natanko opisal, kakšen mora biti železničar, ako hoče svoje pravi namen doseči, posebno o značajnosti železničarja nam je poslanec govoril z vso vnemo. Vam, tovariši železničarji, kličemo: vsi v Prometno zvezo, ker edino le ta organizacija je prava, ki ima res srce za ubogega železničarja! Saj imate dokazov na razpolago tudi že med seboj. Ako pa ima kdo tovariša, ki ni prijatelj naše organizacije, ki mu mogoče odbija vstop v organizacijo, ali ga navaja, da bi odstop napovedal, oiziroma ne plačal članarine, naj ga vpraša tako-le: Prijatelj, ako mi obljubiš, da mi boš ob času nezgode ali v nesreči pomagal ti, potem se ne vpišem. — Videli boste, da bodete imeli potem mir od takih prijateljev. Ni kdo takih prijateljev vam ne more dati teh ugodnosti, ki vam iili nudi edino Prometna ziveza. Tudi nas uči izkušnja, da ima človek prijatelje le do tačas, dokler se mu dobro godi, ko pa človeka zadene nesreča, takrat se tudi prijatelji razpršijo ali pa mu še nesrečo privoščijo. Torej, prijatelji železničarji, vsi v Prometno zvezo, ker ne vemo nič, kedaj katerega nesreča zadene.
Iz Idrije. V petek smo imeli drugo občinsko sejo v letošnjem letu; takoj pri čita-inju zapisnika o prejšnji seji se je pritoževal konsumnik Štravs, da se njegovi svoječasni predlogi, posebno glede nove pralnice, premalo vpoštevajo in zapisniki preveč površno sestavljajo. Kdor posluša dolgovezno«ti, ki se iz teh zapisnikov pri sejah bero, mora pritrditi, da se pri nas mnogo govori, a malo dela; sklene se izvršiti vse mogoče in nemogoče stvari, izpelje pa komaj desetinko. Dalje se je isti odbornik pritoževal, čemu ni še do danes druge pošiljatve argentinskega mesa, in pojasnilo se mu je, da se je meso naročilo, a še ni odgovora. Štravs pa je bil toli maloveren, da je zahteval koncept do-tične naročbe, kar je pa navzočega Tavzesa užalilo, češ, da se vendar sme županovim besedam verjeti; mi pa vemo za slučaj, ko je svojedobni župan našemu Kavčiču pri občinski seji trdil, da ima profesor verouka izpit in pri tej priliki vrgel nek dokument na mizo, češ: tukaj je »izpričevalo«, dasi
dotični profesor ni imel ne izpričevala, ne skušnje. Tudi vemo, kako je nekdo uradno okrajno glavarstvo nalagal in pri tem zlorabil zaupnost svojega uradnega predstojnika. Pri prihodnji seji naj se Štravs obrne za pojasnilo na Drag. Lapajneta in tajnika Novaka in ostali odborniki se bodo prepričali, da je prav, ako se ne veruje vsega, kar se pri sejah trdi. Tudi nam je vsem znano, da so sejni izapisniki velikokrat prej v »Narodu« kakor v knjigi javnih sej. — Odgovor na pritožbo proti proračunu za leto 1911., ki so ga dobili od deželnega odbora, se je vzel s tiho resignacijo na znanje; pri tem je zopet konsumnik Štravs poprijel za besedo in šibal kavalirsko postopanje proti mestnim uslužbencem, ker se je svoječasno vložil priziv proti gerentovi regulaciji plač, dasi so uprav liberalci hoteli sedaj, toda slabše, urediti to, komur so svoječasno v svojem prizivu nasprotovali. Iz zagate so si tako pomagali, da so uslužbencem mesto regulacije dovolili nagrade, mi pa pravimo, da najbrže tudi nagrade ne bodo držale, ker se deželni odbor ne pusti za nos voditi, poskrbelo se bo, da ostane pri starem, kajti če vi niste privoščili priboljška Bajtu, ki je zvesto in točno pravljal službo, pa mi ne pustimo, da bi dobil vaš Novak samo zato povišano plačo, da v »Narodu« okoli sebe otepa ; ostali uslužbenci so vam itak deveta briga. Ob koncu seje je predlagal modri Matevž Kobal, naj se dovoli nek jarek v obližju njegovega posestva, a seveda kar na podlagi od-sekove odločbe brez sejnega dovoljenja, brez proračuna in brez raizpisa. To pristno liberalno modrost je preprečil naš Lapajne, ki je konštatiral, da je seja nesklepčna, ker je bilo le 19 navzočih ,nakar so oča Šepetave sejo zaključili. — Vso revščino našega kon-suma vidimo ravno pri sejah; vselej morajo odbornike okoli loviti, da so sklepčni, ker se marsikdo sramuje poslušati vipavske modrosti in večne zabavljice proti deželnemu odboru. Celo Tinče pred šolo pravi, da ga ne bo več zraven, ker vidi kako delajo; mi smo prepričani, da ta mož sčasoma še »klerikalec« postane. No, pa to je le slaba šala, ker mi za libcralno-demokraške junake niti ne maramo ne, le lepo med sabo ostanite! Vendar smo z zanimanjem z galerije opazovali mir in red, ki je pri tej seji vladal, ker je ni motil noben Gangl ali Lončar; polagoma se bodo ti gospodje še dostojnosti privadili. Tudi notarja ni bilo, da bi poročal, kako so pri upravnem sodišču pogoreli in bili obsojeni na kazen 200 kron in povračnlo stroškov, ki bodo seveda iz občinske blagajne potekli in okoli 2000 kron znašali. Lepa blamaža naših juristov in uboga občina v tako modrih rokah: to so pristni ljudski osrečevalci!
Pristaši Slovenske Ljudske Stranke se uljudno vabijo na shod, ki ga priredi katoliško politično društvo. Shod se vrši v prostorih Didiča v Idriji, in sicer drugo soboto, to je 6. maja zvečer. Začetek točno ob pol 9. uri. Na shod pride tudi bivši državni poslanec Gostinčar. Udeležite se tega shoda vsi naši pristaši kar najbolj mogoče v obilnem številu!
Idrijske novice (V z a g o v o r.) Marsikdo bo rekel, zakaj se ravno v delavskem listu, kakor je »Naša Moč«, piše iz Idrije veliko stvari, ki nikogar ne zanimajo. Tako bi marsikateri mislil. Ne. Ravno iz našega kraja, kjer stanuje v pretežni večini delavstvo, bi sc moral sleherni delavec zavedati svojih političnih dolžnosti. Premalo zavednosti! Zato pa sedijo tudi taki, ki so le nas vredni, v občinskem zastopu. Zato streljajo take kozle, da so še kaznovani pri tem nedolžnem špasu. Zato hodijo k sejam tako pridno, da največkrat ni sklepčna. Zato cvete tudi bohotno koritarstvo. in vendar borno dali še zaupnico tem možem na dan volitve, bo kdo rekel. Tisti, ki se bodo dali zapeljati, so in bodo še nezavedni. Liberalna frakarija in nezavedno delavstvo to je ravno tako, kakor volk lačen in ovca cela. In liberalci znajo dobro računati s tem. Kako- so delavni ti občinski delavci, kaže zgled: V pustnem času je bilo Citati v nekem nemškem časopisu, kako je bil Drag. Lapajne delaven, kako je bil z velikim trudom spravil eno kvadrilo skozi, ni se pa še nikdar pokazal, da bi bil kaj naredil v prid delavca, ker on nima časa za to; kajti takim možem je bolj kvadrila pri srcu, kakor ljudsko blagostanje. V zadnji občinski seji so sklenili vse polno komisijskih ogledov. Povabili bodo interesente zraven ter bodo obljubo-vali vse mogoče in nemogoče in ne bo drugega kot sama agitacija in tudi to bo ene
Vaše zdravje dosežete! Vaša slabost in bolečine-izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo, Vaše spanje postane zdravo, Vaša dobra počutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Feller-jev fluid s znamko „Elsafluid“. Dvanajstorica za poizkušnjo 5 kron franko. Izdeljuje le lekarnar E. V.Feller v Stubici, Elsatrg 16 (Hrvatsko).
posebne vrste kvadrila, pri kateri se bodo prav posebno trudili, kajti gre se jim že sedaj le za korita.
Naša rudniška direkcij a je ugodila socialnim demokratom s tem, da se odpravi praznik sv. Florijana, praznuje se pa prvi maj, samo v žgalnici še ostane pri starem. Lahko bo še rasel greben socijali-stom (demonstrantom), ker jih tako ščiti rudniško ravnateljstvo.
Idrija. Krščansko gospodarsko društvo hoče na vsak način počrniti nekdo, ki piše vedno v »Napreju« dopise zoper to društvo. Zadnji čas se je neki informacijski urad obrnil do njega, da izporoči, kako je s kršč. gospodarskim društvom. Dotičnik je dal, kakor je samo po sebi umevno, naslednjo informacijo:	»Društvo silno nazaduje in
propada, lani je imelo veliko škodo, udje po vrsti odstopajo.« — Obrnil se je pa tisti urad tudi na g. Golita, veletrgovca v Idriji, ki je pa popolnoma po vesti poročal, da društvo lepo napreduje. A isti urad se zopet obrne do g. Golita, da je dobil od druge strani ravno nasprotno informacijo. G. Goli zopet odpiše nazaj, da on vztraja pri sivojem poročilu, ker njemu je popolnomo znano stanje imenovanega društva. Poročilo od liberalno-mokraške strani je imelo očiten namen zadrugi škodovati, ker je kmalu ni zadruge, kjer bi tako malo odstopali člani, kakor od imenovane zadruge. V Vseh dvanajstih letih svojega obstanka je odstopilo samo 58 članov, vsi drugi so umrli, oziroma se preselili, katere pa tudi pišemo med izstopi vše; ako pri m ok raškem konsumu štejejo vse umrle še za člane, rtaj si bode, mi se ne bomo po njih ravnali, kakor tudi ne po skladatelju volilnega imenika za občinske in državnozborske volitve, kateri je vpisal v imenik vse liberalce, ki so že pred leti umrli, nasprotno pa naše zdrave in mlade može izpustil.
Litija. Predilnica. V soboto dopoldan so se vžgali odpadki v »Štaubmagaci-nu«. Kot bi trenil je bilo vse v ognju. Gasilne priprave so pa tako urejene, da se ogenj ni mogel razširjati in v eni uri je blo vse pogašeno. V ostalih oddelkih ,se je delalo nemoteno dalje. Delavci so šele opoldne zvedeli za nesrečo. Hladnokrvnosti ravnatelja se je zahvaliti, sicer 'bi bila panika neizogbna. — Topilnica. Pred nedavnim časom je v noči več pijanih razgrajačev razsajalo pred tovarno. Vpili so nad delavci in trgali ograjo, hoteli so pretep. Delavci se niso dali motiti. Pijanci so napravili tovarni precej škode, seb pa preskrbeli ričet. — J. S. Z. je mela v aprilu dva lepa predavanja. Govoril je g. Jože Gostinčar. Dne 5. aprila o bolniških blagajnah in dne 19. aprila o časopisju. Udeležba je bila obakrat obilna. Prihodnje predavanje bo v sredo dne 3. maja ob navadni uri. Delavci in delavke se že danes opozarjajo, da agitirajo za obilno udeležbo.
Zidan Most. Nekdo je daroval krajni skupini Prometne zveze Židani Most deset kron. Prav lepo se zahvaljujemo za njegov dar. Bog naj mu tisočero povrne. — Zidani most, dne 20. aprila 1911. — Golob Alojzij, zapisnikar, Mrežar Franc, načelnik.
Krajna skupina Prometna zveza »Zidani Most« je imela dne 2. aprila v Laškem trgu v »Narodnem domu« občni zbor. Predsednik otvori shod in pozdravi vse somišljenike in goste, posebno poročevalca Krh-neta iz Ljubljane. Predsednik prebere letni račun, katerega je vodil blagajničar Janez Verhovc. Revizor potrdi, da je blagajniško stanje v najboljšem redu. Volitev odbornikov za leto 1911 je sledeča: Mrežar 'ilnc, predsednik; Anton Paučnik, na-I1,(!stnik; Golob Alojzij, zapisnikar, Majcen Jožef namestnik; Verhovc Janez, blagajničar; Supan Anton, namestnik; Gašpar Medved, icvizor. Lečnik Anton in Knez Anton, namestnika. Ko je volitev odbora sklenjena da predsednik besedo gospodu Kahnetu, kateri poroča zaradi začetne plače, ki naj bi se zvišala za 80 helerjev in drugič za delavni čas, ki naj bi spomladi in poleti trajal od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer, kakor j° v delavskih pravilih predpisano, če se mu pripeti kakšna nezgoda pred 7. uro, mu nezgodo najrajši odklonijo, zakaj se je pred zgodila nesreča pred 7. uro, kakor se je že pripetilo. Nadalje poroča, zakaj ne dobi delavec primerne odškodnine za svojo poškodbo. Vsaka skupina naj izvoli dva
zastopnika iz svoje sredine, katera jih bodeta zastopala pri vaših f predpostavi j ehih.
Jesenice. V volivnem času se bodo vsi naši socialni demokratje spreobrnili, tudi so pokazali, da bodo konservativni postali. Govore o sami spovedi, kar je dobro znamenje o velikonočneml času. A ljudstvo jih pa drugače sodi, da so se namreč nalezli od ljubljanskih liberalnih Idam konserva-tizrna. Te so bile za časa volitev grozno pobožne. Naši rdečkarji lazijo okrog svobodomiselnega Jiumra,ni jim verjeti. Spreobrnili ise bodo na dan volitve v jamo. Sodelavce bi tudi radi preslepili, da so pobožni, četudi se cerkvenih procesij ne udeležujejo, ker se duhovnov boje in v glavo jih hudo zebe. iMinuli teden so imeli na. ponočnem šihtu procesijo v tovarni; pred saboj so imeli križ in nekaj cunj na njem. Ko jih opozori nek delavec, sedaj je čas delati, ako pa imate namen sramotiti venske obrede, vas naznanim oblasti, se razidejo, kot bi treščilo med nje. Izgovarjali so se potem, da so procesijo zato priredili, ker niso šli k Vstajenju, drugi pa so rekli, da so se učili korakati za prvi maj. Brezverska socialna demokracija se ponoči poslužuje vseh lumparij, pošteno delavstvo, ogibaj se jih. Svobodomiselni’ Humer je pa vendarle skoval zvezo. Izjavil se je pred nekimi našim, da če se ima prav s hudičem zvezati, se bode, samo, da klerikalce premaga. O ti nevedni Humer, ali še tega ne veš, da si s hudičem prej zvezo naredil, kot pa ta teden, ko si jo delal z nemčurji, soc. demokrati in z ostanki liberalizma. Gotovo ti je žal po N. D. O. Najbolj vesel si pa bil spokorjenega Šraja. Vse ne bode nič, ta zveza vam rie bo prinesla zmage. Jeseniško delavstvo je v veliki večini krščansko, ne mara za take ljudi, ki se vežejo s Humrom, tudi zveza z vragom ne bode pomagala. Ljudstvo hoče imeti krščanske može, pa ne takih vragov, kot so najnovejši zvezarji.
Idrija. Logika »Naprejevega« dopisnika dr. L. Za dopise iz Idrije v zadnjem »Napreju« zasluži gospod doktor po vsej pravici »lobenswert«. Oglejmo si samo dva, iz kojih odseva logika, ki je za nas »neštudi-rane« proletarce neumljiva. Najprej udari po klerikalcih, ker so le-ti ožigosali v svojih listih tukajšnje godbeno društvo, katero je ob priliki podiranja Kobalove kleti demonstriralo pred .stanovanjem gospoda kateheta Oswalda in pred hotelom, »Didič«. Gospod dr. L. se torej v tem članku strinja z demonstracijo svojih »sodrugov« ter s tem odobrava Kobalovo protipostavno stavbo. V članku na drugi strani pa daje gospod doktor profesorske nauke liberalcem, naj bodo bolj previdni in premišljeni ter dostavlja, da zadeva Alojzij Kobal ni bila potrebna. Saperlot, gospod doktor, ali ste kunštni! Na eni strani odobravate protipostavno ravnanje Kobalovo, na drugi pa dokazujete, da ni imel prav, ko je zidal. Uboga zgodovina, če tudi pri njej uporabljate enako logiko. Pri nas delavcih bo častni naslov »doktor« izgubil ves svoj pomen in ugled, če bo izpod doktorskega peresa večkrat priplavala zgorajšnji enaka, logična raca.
Idrija. Kdor rad veruje, ta naj čita »Naprej« št. 8. Tu se dokazuje, da je delavski odbor bratovske skladnice izposloval pri dvornem svetniku Billeku 40 odstotkov povišanje provizorij. Ali je to istina? Da govorimo v smislu »Naprejevega« članka, izjavljamo, da kdor je to napisal, ni samo tepec, lažnjivec in podobno, ampak še vse kaj drugega. Naši rdeči bratci v odboru bratovske skladnice so lansko leto o omenjeni zadevi pripovedovali naslednje: »Na podlagi prejšnjega prebitka pri drugem proračunu matematične bilance je rudniško glavarstvo v Celovcu v začetku lanskega leta, ozirajoč se na zahteve odbornikov bratovske skladnice zvišalo provizije vsem onim, ki bodo z letom 1910 stopili v pokoj, in sicer moškim letno 20 K in udovam letno 6 K 66 v. To malenkostno povišanje se je bilo že pričelo izplačevati. Nekaj mesecev pozneje pa so bili odborniki bratovske skladnice od g. dvornega svetnika Billeka obveščeni, da je ministrstvo za javna dela ovrglo omenjeno določbo rudniškega glavarstva ter določilo, da naj se iz prebitka bratovske skladnice zvišajo provizije (starim provizijonistom in udovam, kateri so bili pred 1. decembrom 1907 že upokojeni.«
To so nam delavcem rdeči bratci odborniki sami pripovedovali. Samo ob sebi je umevno, da je moral odbor bratovske skladnice v smislu zgoraj omenjenega ministrskega odloka. Ali je potem kaka vaša zasluga, ako ste sklenili nekaj, v kar ste bili z višjega miesta primorani storiti? Vprašamo vas, kdo je pa ministrstvo pripravil, da ta-korekoč prisilil, da je ovrglo famozni sklep rudniškega glavarstva ter dovolilo res zdat-ni priboljšek tudi starejšim provizijoni-stoim? Neizpodbitno dejtsvo je, da je vedno drezanje našega vrlega Gostinčarja v državnem; zboru, za izboljšanje provizij, prisililo gospode v ministrstvu do zgoraj omenjenega odloka. Hvaležno priznavamo, da je gospod dvorni svetnik Billek, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, to akcijo res plemenito in prav dobro podpiral. Iz omenjenega je jasno razvidno, da je silno naivna in obenem smešna trditev »Napreja«, da je odbor bratovske skladnice izposloval izboljšanje provizij. Vsak razsoden delavec vidi v tem znano rdečo baharijo pavovega perja.
Zboljšanje plač delavskega osobja juž. železnice. V zadnji seji upravnega sveta južne železnice dne 30. marca je upravni svet na predlog gospoda glavnega ravnatelja dr. R. Weber sklenil ugoditi zahtevam delavskega osobja, ki ga je stavilo v zadnjem zborovanju delavskega zastopstva. Izboljšanje plač vsem delavskim kategorijam na postajah, kurilnicah, delavnicah in prožnim delavcem. Zvišanje plač se bode izvršilo s 1. julijem 1911 po sledečem načinu. Vsi oni, ki so rokodelci, se jim zviša plača na vsake dve leti 20 vin., vsem ostali mdelavcem pa na vsaka tri leta 20 vin., tako dolgo, da dosežejo najvišjo plačo delavske kategorije. Plače se bodo uvrstile po krajevnih razmerah, kako da se bodejo zviševale. lini okraji pa ostanejo kakor dose-daj, ker se bodejo pravočasno zvišali. Zboljšanje plač bode po strokovnih ravnateljstvih določeno in uravnano.
Naj v miru počivajo! Umrli so sledeči člani Prometne zveze: 1. Roza Mittermayer, Amstetten. 2. Matija Kaiser, Dunaj. 3. Roza Degner, Ried. 4. Elisabeta Curič, Bos. Brod. 5. Rozalija Mikajevič, Bos. Brod. 6. Antonija Altman, Baden. 7. Marija Schober, Beljak. 8. Ivan Niederberger, Gaiskorn. 9. Ivan Lekonja, Maribor. 10. Julija Gasner, Schwar-zach. 11. Terezija Wolf, Hohenems, 12. Ivan VLender, Dunaj II. 13. Ivan Pankel, Mistel-bach. 14. Amalija Gaisler, Otneng. 15. Franc Wick, Hollein. — Vsem članom Prometne zveze se daje na znanje, da je za, mesec maj plačati 15 smrtnih slučajev, skupno 75 vin.
©■■■■■■■■■■■■■■lil]
1 A. ŽIBERT |
■	--	LJUBLJANA --	■
PREŠERNOVA ULICA g] PRIPOROČA SVOJO VELIKO g
| ZALOGO ČEVLJEV i
| DOMAČEGA IZDELKA. | UUHtSHHiiiiiidSJigasugH
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „N a š o m o č“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
m
Našim gospodarstvom
priporočamo priznano najboljši pridatek za kavo „Zagrebški pravi FRANCK" s kavnim mlinčkom, kot izrvstni domači izdelek.
•SSSSi
HojboliSa, nnisigurnejžn priliko za Sledenje!
Lastna glavnica K 503.575*98.
LiudsKn
posojilnica
resistr. zadruga z neomejeno zauezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hiti nasproti hotela .Union' za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih ^ f/ Ql brez obrestuje	/g%	/to	kakega
po	■	/ ^	/ V odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki;
Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; pran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest.in trg., Breg priBorovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; pran Leskovic, hišni posestnik in blag. »Ljudske posojil."; Ivan Pollak mi., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
lil
&atni/ci, ** i/hniariJco ^Kateri telijo dobro, po ceni in jmonesljuH>- potovali naj se obrnejo
cSirrion™č/frrietelXa.
i> Jijul)/jccrii 'Jiolodoorslte ulice20. 3.tr*4/ Hjrsfnu i/iytisnila iiryc se bmplačno.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže*4!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadcfočih potrebščin.
F. MEKSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnigi blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
S
i
Predtlskanje In vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Trrrri ) rrrrrj-jiiimTJtmilTiluaitn
Gričar ftlflejač
Lfubllana
Prešernoua ulica št. 9
priporočata suojo najuečjo zalogo izgotoulienih oblek za gospode, dečke in otroke.
nouosti
u konfekciji za dame.
iiiiTinmninriJilicntini rrrrtTT!
Ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
UNION
««
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudno
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Uni-on“ v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetovnoznano najfinejše blago po najnižjih cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
JANKO CESNIK
W LJUBLJflNK **
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje. ....
Ljubljana
Pred škofijo 19.
„PRI 11011“ IL Pl. BOHI
v Ljubljani, na vogalu BMson In Rimske ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 40 vin., 0 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin.
,,SladIn“ za otroke.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 60 vin , večja 1 K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 3o vin.
Poslpalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatliic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., «» steklenic 1 krono.
Tinktura za lase,steklenica 1 K.
Trpotčev sok, ievrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 8») vin .
Zele/.natekrogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica* 70 vin., velika l krono 60 vin.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Dežnike in | solnčnike §
domačega izdelka §
najboljše kakovosti, pri- £3 poroča po najnižji ceni 9 slavnemu občinstvu g
1P UIDMAR, tovarna dežnihov, biiibliana g
\ Fug šioim it. t stari Irt si. i Prešernova illu it 4. §
Popravila se izvršujejo točno in ceno. □
Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1
HM	t	9*	1	o
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stčtllll
Edina in nagkrašSa črta u Hmeriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HAVRE NEW-YORK
francoska prekomorska dražba
Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko lin jo čez Havre, ter liste za povratek iz itmerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
, - ED. ŠMARDA ---------------------------
oblastveno potrjena potovalna p sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši .KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri .FIGOVCU".
llfHtl JHX in SIH
u Ljubljani. Dunajska cesta št. 17
priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnfb
nožnih koles in šiualnih strojen
11 za rodbino in obrt. Sil
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože! Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.