Po«tnm« plačana v gotovTffl Mariborski Leto IV. (XI.), štev. 54 Maribor, četrtek 6. marca 1930 Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitn.m č«k. z«v. v Ljubljani «. 11.409 ✓al[a mtsačne, praja^nai. v upravi tli po poiti 10 Din, dotUvljan na dom p. 12 Din Telafon: Urodn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aiekaandrova ceata it. 13 Oglati pe tarifu Oglat« tprajtma tudi oglasni oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Praiemova ulica it. 4 Bojevnik za resnico in pravico Jutri bo odmevala češkoslovaška .»}• publika radosti in proslav v čast svojega predsednika, dr. Tomaža Garrign >-a Masaryka, ki so začele že preteklo nedeljo in ki prihodnje nedeljo pač še ne bodo zaključene. Ni menda v vsi bratski republiki kraja, ki bi na ta ali oni način ne sodeloval na tem slavju, bodi to tudi gorska vasica v Šumavi ali Podkarpat-ski Rusiji. Nele da je Češkoslovaška Obec Sokolska (Zveza) s svojo vzorno organizacijo dala za proslavo inicijativo, ki so jo sokolske organizacije sprejele kot zadevo sokolskih src, in bodo slavja vsepovsod, kamor je prodrlo Sokolstvo, gotovo provedena s preizkušeno točnostjo ter znanim navdušenjem češkoslovaškega Sokolstva; tudi politične stranke — izvzemši komunitično — tekmujejo med seboj, da počaste ob osemdesetletnici ljubljenega poglavarja svoje republike; zlasti največja med njimi, agrarna, je raložila svojim globoko med narodom razpredenim organizacijskim stani-cam jubilejne svečanosti kot dolžnost. Zaostajale pa ne bodo za češkoslovaškim narodom mnogo tu Ji narodne manjšhe češkoslovaške republike, bodisi poljske, madjarske ali nemške. Mirno lahko trdimo, da bo prihajal izraz radosti tudi njim iz globine src, saj že osebnost Ma-sarykova sama zasluži spoštovanje in ne uživa najboljšega slovesa le v dom o-vini, nego je individualnost evropskega, da, vetovnega glasu. Zanimivo je zasledovati mnenja, ki jih imajo velike osebno« nega, bodisi kulturnega življenja v Ma-saryku: nikjer ne bomo zadeli na omalovaževanje, ampak povsod na najgloblje Čislanje. Tu se povdarjajo velikanske slavljenčeve državniške zmožnosti, tam njegova visoka naobrazba, drugje zopet požrtvovalnost in nesebičnost, s katero je delal za svoj narod, zlasti v dobi svetovne vojne, zopet drugod harmonija, ki jo je dosegel v svojem življenju. Soglasno se priznava, da spada Masaryk med najsvetlejše pojave naše dobe. Ne na zadnjem mestu mu je k temu pripomogla tudi okolščina, da se je on— mislec — povzpel etično na tako visoko stališče, da mu je težko najti tekmeca-In tu je ostal — v ostalem mož svetovnega obzorja, pacifist, ki bi želel imeti le sosede,* ne sovragov za me;ake — najbolj Čeh. Ostal je veren stari češki tradiciji. Zato ga je tudi vodilo skozi vse življenje husitsko geslo »Pravda vltžzl« —- »Pravica zmaguje«. S tem geslom je priboril češkoslovaškemu narodu politično svobodo, on, ki se je v borbi za resnico in pravico — ob priliki boja za pristnost zelenogor-skega In kraljedvorskega rokopisa — dal raje takorekoč izobčiti iz svojega naroda in se imenovati izdajco, nego da bi zatajil resnico. Pod tem geslom je Posegel odločilno tudi v znani — nas Jugoslovane zadevajoči — Friedjungov Proces, ki se njega niti osebno niti politično ni mogel mnogo tikati. Toda etično se ga je dojmil globoko; pravici io 600 žrtev povodnji v Franciji VSI PREBIVALCI VASI MOISSAC NA ŠLI SMRT V VALOVIH. DENJ ZAVZEMA VEDNO STRAHOTNEJŠI OBSEG. POVO- PARIZ, 6. marca. Povodenj v južni bi jugozapadni Franciji je zavzela tako ogromen obseg, kakor dosedaj še nikdar. Število človeških žrtev, ki so našle smrt v kalnih valovih, Je naraslo včeraj na 600, prihajajo pa še neprestano silno žalostna poročila iz ogroženih pokrajin. V vasi Molssac Je nenadna povodenj presenetila 200 prebivalcev, ki so vsi utonili v valovih. Pri Montebanu so potegnili dosedaj iz valov nad 100 človeških trupel. V Montebanu Je utonilo dosedaj 400 ljudi, nad 1500 hiš pa je v tem okraju skoro popolnoma porušenih, ali pa so postale nerabne. Samo v Mois-sacu je nad 500 hiš v razvalinah. Od nekdaj cvetoče naselbine Rennes štr-le Iz vode same razvaline. Povodenj se je začela raztezati sedaj ze v smeri proti Bordeauxu. Reka uaronne je poplavila že ogromne predele zemljišč. Na stotine hiš je pod vodo. V valovih so poginile tMdl vse domače živali. Voda nosi s seboj hlode, hišno orodje, ter ruši ceste, mostove, tračnice železniških prog i. t. d. Promet je sevedg popolnoma ustavljen. Vlada Je odposlala v prizadeto ozemlje za prvo pomoč močne vojaške oddelke, ki pomagajo prebivalstvu pri reševanju imovine, ukrenila pa je tudi vse potrebno za preskrbovanje prebivalstva z živili. Pod milim nebom so postavljeni šotori. Prva vladna podpora v znesku 100 milijonov frankov se je izkazala kot premajhna. Stvarna škoda znaša po dosedanjih cenitvah nad milijardo frankov. Uničene niso samo vasi in seiišča, temveč tudi vsi mostovi, ceste in posevki. Polja so zasuta s peskom In jih ni mogoče obdelati. V pokrajinah, kjer Je povodenj presenetila prebivalce ponoči in v megli, je poginila vsa živina. Prebivalstva se je polastila strašna panika in obup In se odigravajo pretresljivi prizori. Ker deževni nalivi še vedno niso ponehali, je pričakovati nadaljnjega naraščanja rek in potokov. Je torej nevarno, da zavzame povodenj še mnogo katastrofalnejši obseg. Reka Tarn, katere vodna gladina Je včeraj padla za več kot meter. je danes pričela zopet močno naraščati. Uinogradniki! Tardieu zmagal KLJUB STRNJENI OPOZIJI JE ZBO RNICA IZREKLA PO SILNO VIHARNI SEJI KABINETU TARDIEU ZAUPNICO S 83 GLASOVI VEČINE. PARIZ, 6. marca. Po večurnih silno burnih prizorih, ki so sledili prečitanju vladne deklaracije na včerajšnji seji poslanske zbornice, pri čemer je nastopila opozicija proti Tardieuju z vsemi svojimi topovi, se je pričelo pozno ponoči ob ogromni napetosti vseh poslancev glasovanje o zaupnici vladi- Za vlado je glasovalo 316, proti 263 poslancev. Vlada je dobila torej 53 glasov večine in je izvojeval Tardieu popolno zmago nad svojimi nasprotniki. Takoj po glasovanju je predsednik zbornice zaključil sejo. Vladna večina je priredila Tardieuju dolgotrajne viharne ovacije, dočim so socijalni demokrati in -radikalni socija-listi priredili ponovno velike izgrede, vehementno napadali uskoke iz svojih vrst, ki so stopili v vlado ter napovedovali sedanjemu kabinetu najostrejši boj. Brianč predsednik konference za vzhodne reparacije BUDIMPEŠTA, 6. marca- Kakor zatrjujejo tukajšnji politični krogi, bo prevzel mesto predsednika pariške konference za vzhodne reparacije, ker Lou-cher ni več v vladi, zunanji minister Briand. Konferenčni materijal bosta izdelala dva pododseka, juridični in finančni. Dočim je finančni pododsek dosedaj stalno zboroval, pa je juridični pododbor odgodil svoja posvetovanja in naprosil češkoslovaško vlado za statistične podatke o posestvih, ki jih je zaplenila. Rlbanaka kabinetna kriza TIRANA, 6. marca. Kralj Zogu je Poveril mandat za sestavo novega albanskega kabineta podpredsedniku Poslanske zbornice Vangeliju. Požar na blagounem kolo-duoru u Berlinu BERLIN, 6. marca. Nekaj minut po polnoči je nastal na glavnem blagovnem kolodvoru v Berlinu nevaren požar in sicer na skladišču lesa. Požar se je razširil z veliko naglico ter objel končno tudi zaloge bencina in delavske barake. V nekaj minutah je bilo nad 2500 kvadratnih metrov prosto ra v plamenu. Gasilci so se spočetka zaman trudili, da bi omejili ogenj, šele proti jutru se jim je končno posrečilo ogenj zadušiti. Škoda znaša 750.000 mark. Domneva se, da je bil openj najbrže podtaknjen. Velika kavarna Z ozirom na kratko gostovanje kvarteta WoIfthal se bo vršil v soboto popoldne od 5—7 ure špedjalnl koncert. resnici je hotel pripomoči do zmage. Resnico-in pravlcoljubnost je centralna poteza Masarykova. Ako imamo to pred očmi, razumemo vsak njegov nastop, vsako njegovo dejanje, bodisi ustanovitev lastne — takozvane realistične __________ stranke, bodisi njegovo revolucijsko delo za časa svetovne vojno, bodisi r[etrc-r izstop 1. 1914 v takozvanem Švihovem procesu itd. Vse to nam daje razumeti, zakaj danes ni med kulturnimi ljudmi človeka, tudi ne bivšega Masarykovega političnega nasprotnika, ki bi ne želel: da žl-vi prMdent Masaryk je dolga leta! Na našo predstavko radi poostrenih določb o trošarini na vino za domačo uporabo vinogradnikov, ki ne bivajo v občini, kjer leži njihov vinograd, smo dobili 1. t. m. od finančne uprave kratkim potom obvestilo, da so znane omejitve že odpravljene in nadomeščene z novimi znatnimi olajšavami, kar bo v vseh listih in tudi v »Naših goricah« svo-ječasno razglašeno. Tega se veselimo, ko vidimo, da naše upravičene zahteve na merodajnih mestih upoštevajo. Kakor je bilo že razglašeno, se bo vršil prvi veliki vinarski kongres kraljevine Jugoslavije prihodnjo nedeljo, 9. t. m., v Beogradu. Legitimacije za polovično voznino po železnici v Beograd in nazaj se dobe pri g- Lovru Petovarju v Ivanjkovcih tudi pri nas (Gregorčičeva ul. 6-1), in sicer proti plačilu 5 Din za komad. Veljavne so za vse potniške in brze vlake, izvzemši SOE (orijenteks-pres) vlake. Na odhodni postaji je kupiti celi vozni listek do Beograda z mokrim žigom postaje in je potem isti veljaven z legitimacijo tudi za povratek v dneli od 6. do 12. t. m. Ob prihodu v Beograd ga je torej treba hraniti za nazaj. V nedeljo 16. t. m., se bo vršila ob 10* v hotelu »Orel« - Zemljič v Mariboru ustanovna skupščina »Vinarske podružnice Maribor«. Vabila na udeležbo smo poslali vsem članom VD v mariborskem okraju, ki so dotlej poravnali članarino za 1930, izvzemši člane v poštnih rajonih Hoče in Slivnica pri Mariboru, ki že imajo svojo podružnico v Hočah. Na ustanovni občni zbor pa so vabljeni tudi vsi drugi kmetovalci-vinogradniki in vinarski strokovnjaki iz navedenega oko* liša. Opozarjamo na »Naše gorice«, glasil« VD, ki prinašajo slej ko prej važne razprave o vseh vinarsko-gospodarskitf vprašanjih, baš sedaj pa imajo takorekoč na dnevnem redu posebej tudi vinski zakon s pravilnikom, samoradnice* trsni sortiment, obnovitev vinogradov, vinarsko zadružništvo itd., kar bibmora- lo mnogo bolj zanimati vse kmetijske vinske producente, pa tudi vinske kon-sumente, narodne gospodarje, skratka vobče vse tiste, katerim je važno vprašanje našega celokupnega vinskega gospodarstva resnično pri srcu. Zato pa* vinogradniki, vsi v našo organizacijo In na pošteno skupno delo za ohranitev in napredek našega vinarstva! Vinarsko društvo za Dravsko banovina v Maribora. Krajevni poštni leksikon za dravsko banovino. Te dni Izide v Ljubljani nov krajevni poštni leksikon za našo banovino- Leksikon bo obsegal vse, tudi najmanjša kraje v banovini z označbo pristojne pošte, občine, sreza davčne uprave, orožniške stanice itd. Knjiga bo v resnici dobrodošel in zelo pogrešan pisarniški pripomoček zlasti glede določitve »zadnje pošte«. Delo je založila mednarodna informacijska pisarna Viktor BlažiC* Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2 I, ki sprejema tudi naročila. Cena vezanemu izvodu bo 70 Din, broširanemu pa 60 Din. ~-Knjlgo toplo priporočamo. — Radi vlačugarstva je bila nocoj ponoči aretirana Alojzu# Ropič, stara znanka mariborske^ policije, ki ji je nedavno potekla doba izgona iz Maribora. Ker pa se ni poboljšala in so jo zopet zasačili pri vlačuganju, je bila oddana policiji. —« Marija M. je istotako bila zasačena pri vlačuganju in oddana v bolnico v * svrho preiskav«. — Stran & SiHiiboi sai v L %* ,. it iv!i k\ Jidif*«! Razvoj telefonskega prometa v Mariboru PO VKLJUČITVI AVTOMATSKE CENTRALE NARASLO ŠTEVILO NA-ROČNIKOV NA 520. — ŽIVAHEN IN BREZHIBEN LOKALNI IN INTERUR-BANI TELEFONSKI PROMET. — NOVIH TELEFONSKIH GRADB IZVEN MARIBORA NI BILO RADI POMANJKANJA KREDITOV. Glavno delo, ki je bilo izvršeno v 1. 1929, je bila montaža in vključitev mariborske lokalne avtomatske in inter-urbane telefonske centrale. Vključitev se je izvršila 5. sept- 1929. Z vključitvo avtomatske telefonske centrale se je mariborske lokalni telefonski promet popolnoma moderniziral. Število naročnikov je poskočilo do 1. 1929 za 74 in ima Maribor danes že 520 naročnikov. Lokalni telefonski promet je zelo živahen in odpade na vsakega naročnika dnevno povprečno 6 pogovorov. Centrala deluje brezhibno; Tudi lokalno telefonsko omrežje je v najboljšem stanju. Promet se vrši brez pritožb. Tudi novo montirana interurbanska centrale se je mariborski lokalni tele-nejšega tipa. Stara interurbana centrala (je imela samo 3 delovne prostore, in nikakor ni mogla več zmagovati vedno naraščajočega prometa. Nova interurbana centrala se je razširila na 11 delov--nih prostorov- Ta neobhodno potrebna :razširitev se je takoj upravičila, ker je interurbani promet narasel po vključitvi mesečno za povprečno 2500 enot. V splošnem narašča interurbani promeJ L. 1926 je n. pr. izkazala interurbana centrala v mesecu januarja 7000 enot, 1. 1930 v istem mesecu pa izkazuje centrala 13.000 enot. Interurbani telefonski promet se je torej skoro podvojil. Z vključitvijo nove interurbane centrale pa se je tudi interurbani promet znatno poboljšal. Povprečno se idattes dobi v Mariboru interurbana zveza v dveh do treh minutah- Čakanje nad 10 minut so le izredni slučaji. Lokalni in interurbani telefonski promet se torej vrši danes v Mariboru popolnoma normalno in brezhibno. Na progah in centralah izven Maribora se v preteklem letu vsled majhnih kreditov ni moglo mnogo izvršiti in preurediti. Vršila so se le tekoča vzdrževalna dela. Vključilo se je v centralah izven Maribora 30 novih naročnikov. Za nove gradbe ni bilo nobenih posebnih kreditov na razpolago in se tudi v preteklem letu nobena ni izvršila. Mariborski in d mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 6. marca ob 20. uri »Naš gospod župnik«. Premijera- Proslava 251etnice g. Jos. Daneša. Izven- Petek, 7. marca. Zaprto. 'Sobota, 8. marca ob 20. uri »Krog s kredo«- Delavska predstava. Nedelja, 9. marca ob 15. uri »Naš gospod župnik«. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih*. Kuponi. -Krog s kredo« kot delavska predstava. Ena najlepših letošnjih vprizori-tev, krasna Klabundova kitajska igra »Krog s kredo«, se bo vršila v soboto, 8"- t. m. zvečer kot delavska predstava pri najnižjih cena!, od Din 12—2. »Naš gospod župnik« — jubilejna predstava g. Daneša. Leta 1925. so prvič vprizorili »Gospoda župnika« v Parizu. Prva vprizo-ritev je pomenila tedaj za Pariz naravnost senzacijo, vzbudila je mnogo zanimanja, zagnala mnogo prahu — in rezultat: »Gospod župnik« je postal atrakcija Pariza, atrakcija neštetih .francoskih in inozemskih odrov. O priliki krstne predstave imenovane veseloigre, je iz-,vestni del občinstva delo odklonil, češ, da je nemoralno in naperjeno proti duhovščini. .Kar se tiče tega, omenimo, da se je tedaj sam pariški nadškof Dubots o .dplu pohvalno izrazil, videč V komediji zgolj ostro kritiko na takratne povojne politične razmere- Zato tudi mi ne smemo gledati v »župniku« pcrsiflaže na katerikoli stan, temveč zgolj satiro in ogledalo časov, ki so bili in so še danes , povsod. tenorji in zvočni alti, nad vsemi pa rasto vitki stolpiči, lahki soprani. V tej mogočni zgradbi je vse lepo harmonično. V posameznostih je odločna, v celoti pa do sijajnosti popolna. Takega entuzijazma. kakršen je vladal včeraj v Filharmoniji, se že davno ne spominjamo in na koncu koncerta je bilo jasno vsem, da je pesem, s katero je prišla k nam Gl. M., o-grela poljska srca.« »11 u s t r o v a n i C ur i e r C o d z i e-nny«: Na Poljskem smo pozdravljali že par jugoslovenskih zborov- Zbor, katerega smo pravkar čuli, je prišel k nam najštevilnejši in stoji na posebno visoki umetniški stopnji. 2e samo dejstvo, da je to mešan zbor, v katerem je navadno popolnost najtežje doseči, nam veleva, da njegove odlične lastnosti tem višje o-ceniifio. Toda te lastnosti so same po sebi izredno bogate in visoke. Celotno izvajanje je tako odlično enotno in harmonično, da se moramo naravnost čuditi. Vsako delo je bilo podano v najfinejših niansah, ritmično izdelano do. največje preciznosti, zvok celote in posameznih glasov izredno lepe barve, gibčnost pa neobičajna. Zbor ima tudi to posebnost, da sc izvajanje tesno in izvrstno druži z umetnostjo ustvarjanja. Za to izredno pogostitev s prelepo pesmijo smo iskreno hvaležni, hvaležni zboru, da nam je z njo tako prisrčno izpregovoril iu zagotavljam ga, da si je osvojil srce poslušalcev. Naj mu bo hvala in slava.« Jutri še nekaj odlomkov iz francoskih dnevnikov. Iz mestnega ubažnega sueta Pod predsedstvom g. župana dr. Juvana sc je vršila sinoči seja mestnega ubožnega sveta mariborskega. Uvodom je g. župan pozdravil novo imenovana člana mestnega ubožnega sveta, občinskega svetnika g. profesorja Favaja in zastopnika krajevnega odbora Rdečega križa lekarnarja g. Minarika. Nato je obrazložil vprašanje povečanja mestne ubožnice in stališče mestne občine k reviziji so-cfjalne zakonodaje, o čemer je bila na zadnji seji mestnega občinskega sveta sprejeta posebna resolucija. Mestni ubožni svet se je polnoštevilno pridružil zlasti potrebi po starostnem zavarovanju delavstva, povdarjjajoč še posebej potrebo po starostnem zavarovanju gospodinjskih poslov (služkinj), kolikor so le-ti zavezani bolniškemu zavarovanju, ker je njihova usoda na stara leta, ko padejo skoro vsi v breme občinski ubožni oskrbi, zelo bridka in težka. Skratka, da se prične v polnem obsegu izvajati zakon o zavarovanju delavcev z dne 3. junija 1922 in v njem predvideno zavarovanje za onemoglost in starost, ki se sedaj ne izvaja. Ta sklep se predloži ministru za socijal-no politiko in narodno zdravje. Za tem se je obravnavalo 61 prošenj in sicer 39 za novo redno ubož-no podporo, 9 za zvišanje redne ubož ne podpore, 6 za sprejem v mestno oskrbnišnico. 1 za sprejem v hiralnico ter 6 raznih prošenj. Z malimi izjemami so bile vse prošnje ugodno rešene, le 8 prošenj je bilo odklonjenih oziroma odloženih radi pomanjkanja pogojev in v svrho točnejše ugotovitve podatkov. Finančni efekt na tej seji dovoljenih rednih ubožnih podpor znaša Din 34.740— na leto, tako, da je doseglo sedanje stanje red nih ubožnih podpor že Din 431.580,— na leto. — Poleg tega je bilo dovolje-nih^ za Din 3700.— izrednih podpor, večinoma kot nabavni prispevki za obleko, popravilo protez itd. Ugotovilo se je, da čaka na sprejem v mestno ubožnico 48 prosilcev, ki so oskrbe v_ zavodu nujno potrebni, čemer sc ni čuditi, če se pomisli, da je bila zgrajena sedanja mestna oskrb-nišnica leta 1890., ko je štel Maribor 19.000 prebivalcev, torej za polovico manj ko dandanes. Poleg tega so v povojni dobi postale tudi socijalne potreb« mnogo večje. Temu nedvomno važnemu socijal nemu vprašanju bo mestna občina pač morala posvetiti vso svojo pozornost H koncertu peuskega zbora ljubljanske Blasb. matice Nekaj izvlečkov iz poljskih listov. ■ »K u r y e r W a r s z a w s k i« je pisal med drugim: »Glasbena Matica je svoj cilj dosegla; srca so močneje udarjala, kri po naših žilah se je mnogo hitreje pretakala- To je napravila domača, tudi nam razumljiva slovenska pesem. Za neobičajno visoki nivo, na katerem stoji zbor Matice, se mora brez dvoma v znatni meri zahvaliti svojemu vodstvu. Naravno, če bi manjkalo ogromne vneme, ki jo imajo člani zbora za veliko umetniško stvar, kateri služijo, če bi oni s svoje strani ne gledali tako globoko v lepoto zborovega petja, bi tudi prav nič ne pomagalo muzično velevanje prihajajoče od zgoraj, in ne geslo discipline. Zato moramo v enaki meri hvaliti vodstvo in plemenitega izvajalca. V krasnem medsebojnem razmerju so glasovi zbora, začenjajoč od ftmda-mentalnih basov, lepo in enakomerno zaokroženi. Nad njimi sc dvigajo topli Tečaj za avtogensko varen je. Zavod za pospeševanje obrta zbornice TOT opozarja kovinarske mojstre in pomočnike, da se bosta vršila v Ljubljani dva tečaja za avtogensko varenje. Prvi tečaj, ki bo samo za začetnike in manj izvežbane varilce, bo trajal od 24. marca do 5. aprila celodnevno. Drugi tečaj za že docela izvežbane varilce osobito one, ki so že obiskovali kak tečaj, bo trajal od 7. do 12. aprila. Oba tečaja se bosta vršila v kovinarski delavnici tehniške srednje šole v Ljubljani. Dočiin sc bo v začetniškem tečaju poučevalo varenje enostavnejših predmetov, predvsem v železu in jeklu, se bo v tečaju za izvežbane varilce poučevalo komplicirano varenje v različnih kovinah, med drugim tudi v aluminiju in bakru- Varenje je tolikega pomena za kovinarske o-brtnike, osobito za ključavničarje, mehanike in kovače radi raznih popravil na poljedelskih orodjih in strojih, na avtomobilih itd., da je neobhodno potrebno, da-ga obvlada vsak boljši kovinarski mojster odnosno pomočnik. Pristojbina za mojstre in delovodje znaša v začetniškem tečaju Din 100, v dopolnilnem 150, za pom "nike pa Din 50, odnosno 100 Din. Rok za prijave traja do 14. marca. K proslavi Masarvka je vsak Mariborčan vabljen in je brez vstopnine dostop vsakomur prost. V tem smislu je razumeti zadnje objave. Baš ker je prireditev povsem demokratična, pripravljalni odbor ne razpošilja vabil posameznim osebam, ampak le skupno na društva in urade. Predvsem pa naj smatra vsak član Sokola, Jugoslov. Češkoslov. Lige, Češkega kluba in drugih narodnih dru štev t»r zlasti vsak prijatelj Češkoslovaške. kot svojo sveto dolžnost, da se udeleži nedeljske proslave SOletni-cp prezidenta Masaryka v Mariboru, ki prične radi obširnega programa točno ob pol 11. uri in se pozneje radi izvajanja glasbenih in pevskih točk ne bo nihče spustil v dvorano. — KONCEH? Ljubljanske Glasbene Matice v soboto, 8. marca s pariškim sporedom Samo še danes lahko zamenjate Vaše srečke, ki ste jih kupili v upravi »jutra« in »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Tudi novih srečk je še nekaj na razpolago. Izrabite priliko — morda je bila Vaša srečka že daues izžrebana — ker danes se je že vršilo žrebanje. Smrtna kosa. Sinoči ob 17. je po večletnem bolehanju na sušici umrl na Tezuu št. 60 Franc Veldin, dijak 4. razr. drž. realke, star 19 let. N- v m. p.! Pregled motornih vozil v Mariboru bo 6., 7., 8. in 10. t. m., vsakokrat ob pol 15. pop., pred predstojništvom policije na Slomškovem trgu. Pregledu so podvrženi vsi osebni iti tovorni avtomobili, avtobusi in mof^ikll. Vsi, ki še niso dvignili novih tablic, jih naj dvignejo. Po 1. aprilu ne bo smelo nobeno motorno vozilo biti v prometu, ki bi ne imelo nove tablice. Od 11. t. m. naprej se bodo vršili pregledi po ostalih delih mariborskega okrožja. Spored bomo objavili. Autopromet z novimi signali se je —- kakor javljajo z merodajnega mesta — v Mariboru prav dobro upe ljal. Občinstvo naj v svojem lastnem interesu sledi zgledu v drugih mestih, Zagrebu, Beogradu itd. ter naj posve-ča pozornost novim signalom motor- IDEALNI ZAKON Film, ki bi zaslužil obvezen obisk vsakega očeta, vsake matere, vsakega moža, vsake žene, posebno pa zaročenca in neveste. Pr«mi«ra danes četrtek, dna 6. marcu Graditev kapele v Logarjevi dolini. Na prizadevanje turistov in domačinov se bo najbrže že letos pričela graditi v najlepšem kotičku slovenske zemlje, v divni Logarjevi dolini mala, 8 krat 6 metrov velika in sv. Pavlu posvečena cerkvica. Gradila se bo po načrtih našega velikega mojstra Plečnika, in je bilo doslej v ta namen zbranih že preko 25.000 Din prostovoljnih prispevkov. Med darovalci osnovnega fonda so tudi ban ing. Sernec. podban dr. Pirkmayer in drugi odlični predstavniki naših oblasti. Graditev novega poslopja za srezko poglavarstvo v Ljutomeru. Ker so sedanji uradni prostori v mestni hiši v Ljutomeru postali pretesni. se je mestna občina odločila, da zgradi za srezko poglavarstvo nr>--o moderno uradno in stanovanjsko poslopje. Težkoče pa so nastale zaradi določitve prostora, kjer naj bi se nova stavba gradila, ker je sredina mesta že vsa zazidana in se bo tedaj treba umakniti na periferijo. — Gor. Cmurek. Dramatični odsek Narodne Odbrane je priredil v nedeljo dne 2. t. m. prav lepo uspelo igro »Navaden človek«- Posamezni igralci so svoje vloge prav dobro izvršili. Oder, ki ga je izdelal in slikal g. učitelj Kacuvan, je bil res krasen. Med odmori je sviral naš tamburaški zbor, ki prav lepo napreduje. Člani zbora so večinoma nastavljenci finančne korTNl le iz Gor. Cmureka in Sladkega vrha, ki tvorijo kader našega narodnega preporoda. Vsa prireditev je žela priznanje občinstva, ki je napolnilo dvorano. Dramatičnemu odseku in njegovemu vodji g. šolskemu upravitelju Ferlugi in tamburaš-kemu zboru častitamo na lepem uspehu. Želimo, da nam kmalu zopet kaj priredite. Upamo, da ne bodo ovirale to lepo započeto delo osebnosti, sebičnost in častihlepnost- Petletnica izobraževalnega društva napredite trgovske in obrtne mladine v Mariboru. Te dni praznuje eno naših najuglednejših društev, izobraževalno društvo napredne trgovske in obrtne mladine, svojo petletnico. Kaj je vse društvo v teh kratkih petih letih doseglo, se ne da v par besedah povedati. Delalo je, delalo in zopet delalo. Društvo, ki ima sedaj okoli 400 članov, se pripravlja, da na naidostojnejši način proslavi svojo petletnico. V nedeljo, dne 9. t. m. bo slavnostni občni zbor. v nedeljo, dne 23. t. m. pa bo proslavilo svojo petletnico z veliko iavno akademijo v Narodnem domu. Na to slavnost pa opozarjamo vse prijatelje te mladine, ki bodo videli, da naša mladina ne spi, temveč dela v svoj in v narodov blagor. — Primorske Yesti Delavcem v kemični industriji v Trstu preti brezposelnost, ker se produkcija krči. Na dobro obiskanem zborovanju prizadetih delavcev je priporočaj poslanec Domeneghini .zaupanje v fašistično vlado, ki ukrene, kar treba, za nadaljevanje obrata v kemičnih tvornicah. V tem smislu je tudi sestavljena soglasno sprejeta resolucija. V dobrih predvojnih časih je bilo v Trstu kako leto celo do 42 rojstev aa tisoč prebivalcev, po vojni se število naglo niža in leta 1925 je padlo poprečno Število rojstev že na 17, leta 1928 pa na 14. to je na polovico sedanje italijanske rojstvene poprečnice. Tržaški filozofi prav/jo k temu: »Včasih so politična nagnjenja in verska čutstva prevla-davala nad gospodarstvom. Duhovno življenje ie gospodovalo nad rnaterijal-nim življenjem. Danes pa je vse notranje življenje tako propadlo, da ni ostalo nič drugega nego volja: živeti. Gospodarska politika je postala svrha sama zase.. •« * Oberdank Ivan od Andreja, Oberdaak Ivan od Ivana, Oberdank Leopold in Oberdank Alojzij se pišejo odslej po o-dobritvi na tržaški profekturi Oberdan, kakor^ pišejo Italijani njihovega sorodnika »Guglielmo Oberdan« po italijanski jezikovni posebnosti, ki ne trpi koncem besed dveh soglasnikov. * Ministrski svet je odobril in postavil v prvo kategorijo načrte za bonifikacijo lagun pri Gradežu v obsežju sedem tisoč hektarjev. Zboljšanje ne zadeva samo vodnih ureditev, ampak tudi pretvo-ritev terena v plodno zemljo. Inženjerji obetajo po bonifikaciji posebno ugoden razvoj ribarstva. Izvedba načrtov bo stala mnogo milijonov lir. * Iztirjevalec Rafael Fantoni si je pridržal na Bovškem okoli deset tisoč lir, sprejetih od slovenskih davkoplačevalcev. Radi te poneverbe so ga obsodili goriški sodniki na eno leto in dva meseca zapora ter na globo 350 lir. Globa in eno leto zapora mu odpadeta po amnestiji, ostala dva meseca pa je že prestal v času preiskave. Bivši blagajnik pore-ške občine Jos. Monfalcon je poneveril nad tri sto tisoč lir občinskega denarja in bil zato v Puli obsojen na osem let zapora- Prizivno sodišče v Trstu mu je znižalo kazen na 5 let in 8 mesecev. Ljudska šola v Št. Vidu -pri Vipavi bo nosila ime po poveljniku italijanske armade na Krasu v vojnem času, Duca d’Aosta. Prošnjo je rešil Duca takoj po-voljno in oblast je dostavila rešitev občini z opombo, da se z imenom Duca d’ Aosta počaščajo vsi junaki, ki so pomagali priklopiti to čisto italijansko zemljo k materi domovini... » Iz trnovskega gozda so smeli kmetje prejšnje čase odnašati razno suhljad in druge malenkosti, delati škodo, je bilo seveda vedno prepovedano. Sedaj pa primejo gozdni miličarii kmeta radi vsakega neznatnega drobiža, ki bi ga vzel iz gozda. Mnogo kmetov, ki so se držali starih navad, je bilo že obsojenih in tako sta dobila te dni tudi Fran Sušmel in Alojzij Murovec pred sodiščem v Gorici 15 dni zapora vsak in globe morata plačati po 330 lir. £n veter pri orolnikih IZ SPOMINOV »POPOTNIKA IZ SLOVENSKIH GORIC«. 6i!o je tik po preobratu, ko je vse, staro in mlado, potrebno in nepotrebno nosilo natrpane nahrbtnike okusnih naših klobas preko meje v Špilje in Stras. Takrat so bile klobase tam na »zgornjem Štajerskem« v podvojeni naši ceni in še več in dalo se je zaslužiti »na tihem«, da je bilo kaj. Mladeniči in dekleta so v rojih 20 do 30 kramljali preko še ne dovolj zastražene meje, fantje, kot da »so vas’val\ pa se niso nič bal’«, dekleta, kot »da s kljunčki so jim pot kazale«. Ko je kje kaj postrašilo, so padli ,vsi na trebuh in sapo zadrževali, dokler ni nevarnost minila. Včasih se je kakemu orožniku posrečilo, zajeti manjše krdelce tihotapskih metuljčkov. Bliskoma so pometali tovore od sebe in »frč« — lahkih pet. Orožnik je dobil zakonito pol vrednost; zaplenjenega blaga, kaj mu je bilo mar oseb, kazen je bila z izgubo blaga izvršena. Vse to sliši zauber dečko »Anza«. Prišel je iz vojne, dobil železniško službo Dotična oseba. ki jc dne 4- tm. ob 24% uri v kavarni Jadran pomotoma vzela eno rujavo usnjato ročno torbico, se vljudno n.i-prošaisto isto oddati v tovarni penla F. Verdnik, Aleksandrova c. 55. 709 čer gospod kolega!« — se oglasi službujoči orožnik, ki je malo dalje proč, tudi čakal na tihotapce, pa se je lahno približal »tovarišu«, ko je zaslišal »alarm«. Nič odgovora' Anza stoji kot okame-nel, nemo, mraz strahu mu pretresa kosti in mozeg. — »Prosim, od katere postaje pa ste?« — Anza molči naprej, zobje šklepečejo, kolena se mu šibijo. Vsak beg je izključen, »oko postave« je preblizu. — Orožnik je osupljen. — »Ja, hudič, kdo pa ste, ali niste orožnik?!« — Anza v jok in s tresočim glasom: »Prosim, gospod, nisem.« »Ja, kdo pa ste?« — »U, hu, hu, hu — jaz sem Janes I...« Orožnik ga pogleda bližje in vidi, da nosi le neko staro skrpucalo od uniforme. »Ti presneti falot, kaj pa delaš tu?« — Pade Anza na kole v — 11 > hu, hu, hit, vse se izpove, da stopi v železniško službo, ima revno bolno mater, treba mu je obleke in je mislil.. • u, hu, hu, — dviga roki kot k molitvi — lepo prosim, odpustite mi, drugače ne smem k železnici, hu, hu, usmilite se moje uboge matere, ki jo bom podpiral! — hu, hu, hu!... Kaj Čem« (tako mi je pripove- doval dotičnl orožnik) mati se mi je globoko zasmilila, privesil sem mu dve krepki za uho, pa mi je trdno obljubil, da se hoče vse življenje trdno držati besed: »Poštenost najdalje traja!« Klobase pa mu je moral pomagati nesti do kasarne v Št. liju. Kmalu potem potrka nekdo na šolske duri. Bilo je po šoli in popravljal sem na katedru šolske naloge- »Noter!« — in pred menoj stoji Anza... Odpustnico bi rad imel, izgubil je že dobljeno pri vojakih, rabi jo pa za železniško službo. — Imate 20 Din za kolek? — Išče, šteje, — »nimam dosti«, samo za vlak v Maribor še imam. — No, pa vam jaz posodim 20 Din in mi ob priliki vrnete. Sedaj pa mi odkritosrčno povejte — meni je že g. orožnik povedal — kako je bilo, ko ste bili pri orožnikih? — Anza se strese, oko se zarosi in vse mi pove. — »Bodite trdni v skušnjavah, glejte, skoro bi bili vse svoje življenje za vedno okužili, da se vas ni g- orožnik usmilil. Varujte se v bodoče, železnična uprava rabi poštene ljudi!« — In Anza je danes res vesten železničar. fDussolini in gostobesedni referent Na zadnjem zborovanju fašističnih tajnikov je neki referent iz province na dolgo in široko poročal o svojem okr iju ter se posluževal pri tem samih statistik in številk. Posebno obširno in dolgovezno je razlagal, kaj vse je bilo storjeno za prehranjevanje naroda. Mussolini je postal polagoma nestrpen in ga ie vprašal: »Koliko velja pri vas kilogram kruha?« Tajnik je molčal. Mesto njega je odgovoril potem Mussolini sam in prosil potem govornika, naj si od časa do časa kupi kruha. »V bodoče pa operirajte na podlagi te številke«, je končal Mussolini in podelil besedo drugemu. Lepo splnčno sobo oddam takoj boljšemu gospodu. Ob železnici 6'II„ Kostanjevec. . 702 Motor dobro ohranjen se poceni proda. Trg Svobode 6, trgovina Soklič. 715 Oddam meblovano sobo samostojni gospe ali gospodični. Slomškov trg 13 II, Horvat. Vprašati od 6—7 ure zvečer. 714 in si ravno pripravljal »prtljago« za vstop. Nove obleke mu je bilo nujno potreba. Saprmiš! — šine Anzetu v glavo. — Tu bi se dalo nekaj kar hitro dobiti in otjleka bo! Kaj ko bi poskusil? Po--gum! Pa ne s tihotapstvom, to je za do-služenega vojaka prenizkotno. kar z orožnikom poskusim. Rečeno, storjeno-Fant dobi nekje neko staro tresko, — sablo, pa kapico na »šiit« in hajd v Cirk-nico pri Št. liju čakat tihotapce. Zvedel je seve preje lahko vse, kedaj in trod-bodo šli. — Preži, — pridejo... Žc so tu..- Hitro! — »Stoj!!« — zavpije »Anza« gromko, — tukaj orožnik! — Nahrbtniki z mesno težo butnejo ob tal in tihotapci kot blisk preko travnika, dobro vedoč, da gospod »orožnik« ne bo streljal, če vidi polne nahrbtnike na tleh. Anza, kot »z božjo mastjo« pobožan — smuče okrog dišečih klobas. Obraz mu žari ob popolnem uspehu. Spravlja na kup, premišljuje, kako bo najbolje spravil klobase naprej in v denar... »Dober ve- Več tisoč sadik zelenike ozir- pušpana ima na prodaj po naj-nižji ceni Franjo Thaler, vinogradnik Št. Ilj v Sl. g- Zelo pripravno za vrtove, parke itd. _______________________70G Gospodično Izvežbano v trgovski pisarni z znanjem slovenskega in nemškega jezika sprejmem takoj. Biti mora nekoliko glasbeno naobražena. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj reflek-tantinje pošljejo na upravo »Večerni-ka« pod »Glasba«. 713 Šport Plačilnega nat-kar ja, natakarico, slaščičarja, kuharico, blagajničarko, pikola in kavarniško kuharico sprejme za letno sezijo kavarna »Park«, Maribor. 700 Gospodje! Krojaški atelier M o D A eo —4 C- > t* Dame! * Solidno V.V delo. - Konkurenčne cene. «• Vek. TERZER Maribor — Aleksandrova cesta Stev. 48 Fleiinim vseh vrst izdeluje po nizkih cenah strojno pletenje Sesula TomsUev drev. 231 h jeiouni razuoj ciuilne auijacije nam kaže statistika, ki je sicer iz leta 1927. in 1928. in še ta ne čisto popolna, ki pa vendar v glavnih potezah podaja sliko svetovne avijacije, ki se cA takrat ni bistveno izpremenila. Glasom te statistike so imeel v letu 1928.: F r a n c i j a 14.743 milj. zračnih linij, 8"60 zračnih edinic, 241 edi-nic v redni službi; Anglija 2215 mili zračnih linij, 462 zračnih edinic, 20 v redni službi; Nemčija 18.540, 535, ISO; J a p o n s k a 1328, 108, 26; [talija 5150, 1000, 54; R u s i j a 11.427, —. —; Š v i c a 2105, 43, 19; C e i k o -i 1 o v a š,k a 1379, 141, 31; Avstrija 1137, 30, 9; D a n s k a 181, —, 4: F i n s k a 460. 9, 5; K a-n a d a 1664, 233, —; B e 1 g i j a 370, 14, 10; A v s t r a 1 i j a 3605, 120, 34; Kolumbija 1774, 17, 15; B e 1-g i j s k i K o 11 g o 2195, —, 33. J u-g o s 1 a v i j a v tej statistiki še ni "'edena, dasi je tudi "»ena civilna avijacija že znatno razvita. Zločinski očim. V Gradcu je bil 4. t. m. obsojen na 15 let težke ječe častniški namestnik Janez Model, ki je lani 29. oktobre. v odsotnosti svoje žene hotel posiliti svojo 16 in polletno pastorko Heleno, in ker se mu ni pustila, jo zadavil. Cross-contry tek za dame za prvennstvo Maribora. ISSK Maribor priredi dne 16. marca damski cros-contry tek na 2.000. m za prvenstvo Maribora. Prireditev je propagandnega značaja. Pravico starta imajo vse verificirane in neverificirane članice klubov v Mariboru- Start in cilj sta na igrišču ISSK Maribora. Prijave s prijavnino Din 25 za moštvo, odnosno Din 10 za poedinke, je poslati najkasneje do dne 14. marca na naslov: Sport-Roglič, Maribor, Grajski trg. Starta se v skupinah po 4. Dovoljen pa je start tudi poedinkam. Zmagovalka dobi naslov prvakinja mesta Maribora v cross-contry teku za leto 1930, zmagovalno moštvo pa naslov prvaka mesta Maribora v cros-conntry teku za leto 1930. Prvo-, drugo- in tretje plasirano moštvo, kakor tudi prvo plasirana atletinja t. j. zmagovalka, prejmejo priznanice. Težkoatletske prireditve za prvenstvo dravske banovine. Dne 15. in 16- marca priredi SK Železničar v »Narodnem domu« težkoatletske tekme za prvenstvo dravske banOr vine. Sodelovali bodo SK Ilirija, SK Croatia, državni prvak »Herkules« h Zagreba, SK Železničar in tudi atleti iz Beograda, Subotice in Niša. Sodniška sekcija, službeno. Nedeljsko tekmo ISSK Maribor : SK Železničar ob 15. uri na igrišča ISSK Mariboru sodi gosp. dr. Planinšek. Stranska sodnika gosp. Bergant in Kosi. Načelnik. Ljubljana • Beograd* - O priliki lOletnice ljubljanskega nogometnega podsaveza se bo dne 31. maja in 1. junija odigrala v Ljubljani medmestna tekma Ljubljana - Beograd. Tudi reprezentanci Maribora in Gradca bosta sodelovali in bo prireditev vsekakor naj-interesantnejša v Sloveniji, kar smo jih dosedaj imeli. Prebivalstvo Japonske šteje glasom statistike, ki jo je nedavno izdala japonska vlada, 63 milijonov dul-Zanimivo je, da je za krog pol milijona več moških nego žensk. Oglas! Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine Je razpisana za spiošno bolnico in Dečji dom v Mariboru pismena ofertalna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov, slanine, mleka in mlečnih izdelkov, moke in inlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonijalnega blaga, hišnih potrebščin itd. za proračunsko leto 1930/31. Potrebno kavcijo je položiti do 13. t. m. pri upravi splošne bolnice, pismene oferte pa do najkasneje 18. t. m. 9. ure dopoldne. Podrobni dobavni pogoji so interesentom na razpolago pri upr^ splošne bolnice v Mariboru. UPRAVA SPLO$NE BOLNICE V MARIBORU. £ukcecifa tBocgia »Tat j« bfl v tej sobi...« »Kako bo tat!.,. V vsej krčmi še nihče ne Dedi...« »Kaj pa mislite, da je bilo?« »Jaz mislim, da je to čarovnija.« »Naj bo čarovnija, tatvina ali peklenska sila, vrni- li mi boste denar, ki sem vam ga plačal za opravo; ostane vam samo to, kar ste dobili za konja.« To rekši se je Efraim, ki je sam pri sebi nemalo sumničil dičnega Bartholomea, da ga je hotel opehariti, z glasnim mrmranjem napotil proti hlevu, za njim pa gostilničar, ves poražen vsled tega nenadnega iz-ginjenja. Vstopila sta.-, in obstala, vsa odrevenela, z odprtimi usti pred stajo, kjer je bil privezan Kapitan že pred desetimi minutami. Tudi konj je bil izginil... Poštenjakoviča sta se preplašeno spogledala. To pot Žid ni več sumil. Da je krčmar zavratno dal odnesti zavoj obleke, to je bilo še mogoče: toda konja! »Zdaj ne razumem ničesar več!« je zamrmral- »Tudi jaa ne!« je dejal Bartholomeo, ki so mu zobje šklepetali od groze. »Kak spreten lopov je moral v naglici izmakniti (conja... Tem laglje je storil to,« je pripomnil Efraim, ki je bil zopet stopil na dvorišče »čim ste pustili vozna vrata a... Vi sami glejte zdaj...« »To je preveč. Z gotovostjo vem, da sem jih zaklenil, od zunaj pa se ne odpirajo •..« 2id ni našel odgovora. »To vse je res zelo nejasno,« je dejal čez nekaj hipov. »Bodisi kakorkoli, Žal mi je, da sem se trudil zia prazen nič... Stopiva; zdaj preostaja samo še, da mi vrnete denar, ki sem vam ga pravkar naštel za kupnino konja in obleke.« »Torej vam ga moram vrniti?« »Tako! Ali se šalite, mojster? Denar sžm, če ne, pa grem na mestu povedat okrožnemu sodniku vso to historijo.« »Nikar!« je vzkliknil krčmar preplašen. Ah, krut je bil trenotek, ko je moral mojster Bartholomeo vračati zlatnike, tako pošteno zaslužene s prodajo konja, ki ni bil njegov! In po Efraimovem odhodu se j« Bartholomeo vrnil v skupno gostilniško sobo ter se ves bled in tresoč sesedel na stolec mrmraje: »V moji krčmi straši!...« In mojster Bartholomeo, potrt od te strašne nesreče. se je zaglobil v temno premišljevanje! •.. Kapitan prodan, dasi ni bil prodan, in neprodan, dasi prodan! XXV. Plat zvona. Ko se je potopil v žolto vodo Tibere, je bila vitezova prva misel: plavati do stopnic ob gostilni »Pri lepem Janu«. Od kraja je plaval pod vodo: ta previdnost je bila tem bolj na mestu, čim je počilo s strani Palače Smeha več pištol in arkebuz točno tisti hip, ko se je skril pod površjem. Ko se je vrnil na vrh, je bil že daleč. Zasopel je in se potopil iznova. Se enkrat je pomolel obraz iz vode ter zagledal, da je blizu stopnic svoje gostilne- S par krepkimi zamahi se je pognal do njih ter položil svoje roke na isto mesto, kamor se je bil prijel Francesco Borgia. Ragastens se je dvignil iz vode, in ko je stal na stopnicah, se je stresel kakor riba. »Naj vzame satan brata in sestro!« je zamrmral. »Kdo je že videl kdaj tako besne zveri? Prvi me hoče spraviti ob glavo, druga pa bi me rada zaklala s svojim srčkanim bodalcem, ki sem ga izgubil v Tiberi, škoda zanj •.. Sicer pa se mi zdi, da prihaja rimski zrak od dne do dne pogubnejši zame...« Med takšnimi samogovori je Ragastens brez zapravljanja dragocenega časa skočil v svojo sobo. In tu je videl skrbno razloženo po svoji postelji vse svoje reči ter povrhu še vojno opravo, ki si jo je bil kupil tisti večer, preden so ga zaprli, nadejaje se, da pojde kmalu s Cezarjem Borgia na bojni pohod. V trenotku je zamenjal svojo mokro obleko za suha oblačila, ki so ga čakala kakor nalašč. »Bogme,« je dejal z nasmehom, »človek bi rekel, da mi je hotel dobri Bartholomeo prihraniti trud brskanja po omari!« Ves se je predrugačil. Oblečen od nog do glave, v močnem oklepu iz žoltega usnja, ki si ga je bil na- bavil, si je opasal boke s pasom, odvzetim Cezarju Borgia, izvrsten meč je visel ob tem pasu. »Ubogi moj rapir!« je zavzdihnil. »Ti zvesti tovariš mojih aventur! Ostal si v rakah.tega čudeža ostudnost?, ki mu je ime don Oarconio! Ah, kaj! Tudi tale ni slab. Zamena mi ni bila v izgubo. Ti Borgijci so dobro oskrbljeni z vsem, kar reže, bode, seka in pobija; tega jim pravičen človek ne more utajiti-« Ragastensu je bila zamena tem manj na kvar, Čim njegov rapir ni imel posebne vrline razen ene — ta seveda je bila neprecenljiva! — da v nobeni sili ni zapuščal svojega gospodarja, dočim je bil Cezarjev meč dragocen zaradi sijajnega držaja, na katerem je Ragastens z neprikritim zadovoljstvom opazil prekrasen demant in nekaj rubinov manjše cene. »Odpravimo se!« je dejal vitez. »Ah, vraga, ne puščajmo sledov za seboj!« V trenutku je povezal vso svojo mokro obleko, Čevlje, čepico in jopič, ki ga je bil pravkar slekel, v culo, ter jo vrgel v Tibero. Nato je smuknil na hodnik, kamor se je odpirala njegova soba, stekel na prstih pc njem, dospel na dvorišče, zbežal naglo ob zidu do hleva in se ozrl na Kapitana, da bi ga osedlal in obrzdal. »Glejte no! Vse je že opravljeno!« je, zamrmral skoraj brez začudenja; saj so bili vsi dogodki sinočnje noči do skrajnosti nenavadni. »Kateremu neznanemu prijatelju je prišlo na um, da mi bi obrzdal konja?.. • Dobro jutro, Kapitan, dobro jutro! Vese! si, da me zopet vidiš, kajneda?... Jaz tudi... Tak molči vendar!...« Kapitan je rezgetal od veselja in razbijal s kopitom po tlaku. Ragastens ga je pobožal in pomiril; nato ga je vlekel za uzdo na dvorišče- »Nikogar tu!« si je oddahnil. »Naprej!« Vitez je naglo odvedel svojega Šarca k voznhn vratom, odprl jih in pustil Kapitana na prosto. Nato je skočil na sedlo ter v trabu odjahal. »Gotovo je, da me bodo iskali na severu, kjer vodi cesta v Francijo, v Florenco!... Obrnimo se torej na južno stran, tja proti Napolju!« Krenil je proti južnim vratom. V par minutah je dospel do ceste, ki je vodila tjakaj, in kmalu je zagledal tudi vrata sama. Pravkar so jih bili odprli, kajtj solnce je vstajalo na obzorju. (Nadaljevanje sledi) OBUTEV! Greta Din. „79.. Za vsak dan je treba dobrih, udobnih pa vendar elegantnih čevljev. Ti naši čevlji, narejeni iz finega črnega ali rumenega boksa izpolnjujejo vse te pogoje. Močan usnjat podplat, 4 cm visoka usnjata peta z gumo omogoča sigurno in lahko hojo-Isti čevlji iz črnega laka stanejo Din 229.- Tu Vam predlagamo nekoliko vrst ievllev, ki nalbolle odgovarjajo vsem zahtevam noge iz lastlna ali žameta. Ti čevlji so priljubljeni pri tisočih naših odjemalcev. Doma, v družbi in uradu ter pri vsakdanjem napornem poslu so ti čevlji dokazali s stanovitnostjo, udobno in elegantno obliko svojo pravo vrednost. NImrod Gin..269.* Seladon Din., 269.* ^ Berta