155. Številko. O UoMlimi. v torek, 10. jullio 1906. XXXIX. leto. ,xh»ia vaak dan zvečer, isimšt nedelje in praanike, ter valja po poitl prelaman aa avatro-ograke deiele aa vae lete 25 K, sa pol leta 13 K, aa Ćetrt leta 8 X 60 h, aa en meaee 2 K 30 h. Za LJubljano • poiujanjem na dom aa vse lete leTK, » Po1 leU 12 K> ■* :>etrt let* 8 K, aa en meaee S K. Kdor hodi aam ponj, placa aa vae leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 6 K 50 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dažala toliko Teč, kolikor znaša poštnina. — Na narocne a*ez ietodobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če ae oananilo tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, če ae tiaka trikrat ali večkrat — Dopisi naj ae izvole frankovatL — Bsk«?i« ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih oiieah It 6, in aieer uredništvo ▼ I. nadstr., upravniltvc pa ▼ pritličju. — Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari, Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik" Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 h. Upravniitva telefon it 89. K volilni reformi na Koroškem. V Celovcu, 8. julija. Glede uobene druge avstrijske dežele se ni čakalo s tako napetostjo in nervoznostjo razprave v odseku za volilno reformo, kakor ravno glede Koroške, kjer je nad eno tretjino slovenskega prebivalstva; isto velja glede drugih slovenskih pokrajin. Slovenci so postali naenkrat najintere-santnejši narod v Avstriji in specialno koroški Slovenci, o katerih se ni še nikdar toliko pisalo kakor zdaj. Poredni milijonček tam doli na jugu, kaj ne? Koliko preglavice imajo z njim Nemci, ki bi ga radi udušili na mah ! In kako je govoril perfidno o koroških Slovencih ter jih bagateli-zoval znani nemški „naprednjak" Le-mež (Lemisch), čigar glasilo so eden najobskurnejših in najkonfuznejših nemških listov — „Freie Stimmen" ! ? Lemisch je slikal v odseku koroške Slovence kot prave ničle, brez vsake zavednosti, konservativne reve, katerih se ni bati in ki hodijo roko v roki z nemškimi nacionalci, kot ljudi, ki nimajo nobenega narodnostnega čuta, ki so v tem oziru popolnoma nenevarni. Izrekel je nado, da Slovencev v kratkem na Koroškem sploh več ne bo, — zato pa je on tudi zoper to, da se jim dasta dva mandata, dočim jim gredo trije . . . Par dni po onem zgodovinskem dnevu v volilnem odseku, ko so propadli — hvala kranjskim in nemškim klerikalcem ! — koroški Slovenci in je Lemisch tako zaničevalno govoril o slabosti in ničvrednosti koroških Slovencev, pa pišejo Leme-zeve „Freie Stimmen" v Članku „Ein Mahnwort an unsere deutschen Bau-ern- doslovno: „InKiirnten kommt đazu aber noch eine andere Ursache: die Slovenisierung des Landes. Noch wagt sich die Kirche in Karaten mit ihren Slavisierungsab-sichten nicht offen ans Tages-licht, aber wer ab und zu einen Blick hinter die schwarzen Kulissen tut, der erfahrt da manches, wovon sich der gntmutige deutsche Michel nichts triiumen lasst. In nicht zu ferner Zeit wird, so-bald man iiber einen entsprechend grossen Priesternachwuchs, der beider Sprachen miichtig ist, verfugt, nach dem Absterben der al ten deutschen Priestergarde oder deren Stellung auf Posten, wo ihnen junge, des Sloveni-schen miichtige Kaplane beigegeben werden konnen, die Verkehrssprache der Pfarramter nur mehr die slove-nische sein. Dem Amtsverkehre in sloveni-scher Sprache wird die Slavisie-rung der Taufmatriken folgen. Es kann schon jetzt vielfach be-obachtet werden, dass aus den Taufmatriken die deutschen Zeichen wie tsch und z durch č ersetzt werden, wodurch man Deutsche ihrer deutschen Namen beraubt. (Da bi to le bolj res bilo I) Deutscher Bauer, willst du dei-nen Sohn noch ins Marianum schicken, dass er einst mithelfe, das D e u t s c h-tum im Lande zu er dr o s seln?!a Tako pišejo Lemeževe „Freie Stimmen" par dni po zaničevalnem govoru Vsenemca Lemeža, ki sta ga tako izborno in odločno zavračala Ploj in Plantan. Človek bi mislil, da ima opraviti z blaznimi nasprotniki. Toda to postopanje je le višek perfidnosti in hinavščine. Doma pišejo o „slo-venskem morju na Koroškem, v katerem se bo nemštvo utopilo v kratkem", — na Dunaju pa trobi Lemisch, da Slovencev v njegovi starosti sploh ne bo več, da je narodnostno vprašanje v Korotanu „Frage zweiter Giite"! Da spozna enkrat širša slovenska javnost, s kakšnimi nasprotniki se ima boriti koroški Slovenec, sem priobčil doslovno odlomke iz uvodnega članka sobotnih „Freie Stim- menu z dne 7. julija 1.1. Prav je imel župan Hribar, boj koroških Slovencev je res gigantski boj, — to pa le z ozirom na kakovost nemških nasprotnikov in pa — na kakovost njihovih klerikalnih kranjskih „prijateljev" ter načelnika „S. L. S.u, ki jih je — odkrito povedano — v pravem pomenu besede izdal,*) če ne prej p a zdaj, ko je — čujte in strmite vsi Slovenci! — ponudil Nemcem vedno nepravični kočevski mandat kot kompenzacijo za dragi pred Bogom in ljudmi pravični mandat koroških Slovencev, katerim gredo po božjih in človeških postavah trije mandati! Tako daleč smo padli Slovenci vsled politike enega človeka, načelnika vladajoče „slovenske" stranke. Ako s to ponudbo ni kodificirana slovenskainferijornost, potem ne vem, kaj naj jo Še dokazuje! In to inferijornost je kodificirala takozvana slovenska ljudska stranka, ki je mirno gledala nečloveško masa-kriranje koroških Slovencev, doČim italijanski poslanec Bartoli obstruira, in dočim Nemci v svoji brezmejni nesramnosti kočevski mandat niti ne smatrajo kot „ein Objekt des Tauschhandels"!! Še žalostne j še pa je dejstvo, da Šusteršič niti ne zahteva, da je le glede Koroške „kompenzacija" s kočevskim mandatom mogoča, nego ponuja kočevski mandat eventualno za e n e g a na Štajerskem, v katerem slučaju bi koroški Slovenci niti compensando ne prišli v poštev! Pravična kompenzacija je pač jasno edino le ta: Koroškim Slovencem najprej tri mandate, Štajercem tri, Slovencem na Kranjskem še enega — potem šele Kočevcem enega! In do kako klavernega „Tauschhandla" smo vzpričo temu prišli Slovenci??! Žalostna nam majka! Dr. O. — *) To pa samo zato, da uduši napredno kranjsko meščanstvo. Op. ured. Iz državnega zbora. Dunaj, 9. julija. Državni zbor bo imel 20. in 21. t. m. svoji zadnji seji. Prva seja po počitnicah je določena na dan 12. septembra. Odsek za volilno reformo bo končal svoje delo, ako se ne zgodi kaj posebnega, do konca tega meseca. Zbornica bo samo še končala prvo Čitanje vladne predloge o severni železnici in rešila krošnjarski zakon in zakon o starostnem zavarovanju privatnih uradnikov. Dunaj, 9. julija. Posl. Wa-stian in tovariši bodo v današnji seji interpelirali domobranskega ministra, zakaj je vojaška oblast v zadnjem hipu prepovedala vojaški godbi sodelovati pri slavno-sti ljubljanskega „Turnve-reina". Obenem se vloži interpelacija tudi na ministra notranjih zadev radi N em c em s o vr ažn e ga in nezakonitega postopanj a kranjske deželne vlade povodom priprav za slavnost ljubljanskega „Turn-vereina". Volilna r forma. Dunaj 9. julija. Nihče ni pač mislil, da bi odseku z«, volilno reformo dala baš Kranjska največ opravka. VeČ nego en teden je že na dnevnem redu debata o razdelitvi volilnih okrajev in število mandatov na Kranjskem, a vkljub temu se še ni nadejati, da bi v kratkem času prišlo do končnega glasovanja o Kranjski. Sicer bi bila stvar s Kranjsko prav gotovo že zdavna končana, ako bi ne prišlo do razpora med nemškimi strankami in Italijani. Italijani so od začetka sledili v odseku Nemcem skozi drn in strn, upajoč, da jih bodo s tem tako navezali na se, da bodo nato vsi nemški odsekovi člani brez razlike strank glasovali za italijanske zahteve na Primorskem. Italijani so do razprave o Kranjski brez posebnega pakta glasovali v odseku za vse nemške zahteve. Ko je vprašanje o kočevskem mandatu stopilo na dnevni red in so Nemci pričeli pogajanja z Italijani v tej zadevi, so italijanski poslanci mislili, da je prišel ugodni trenotek, ko bodo lahko za to, da glasujejo za kočevski mandat, diktirali Nemcem svoje pogoje in si s tem zagotoviti zmago na Primorskem. Toda krščanski socijalci, člani katoliškega centra in nekateri nemški klerikalci niso hoteli o takem paktu ničesar vedeti. Italijani so bili razočarani, ogorčeni. Ves čas so zvesto podpirali Nemce, a Nemci ne samo, da jim niso hvaležni za njihovo podporo, nego jih celo zapuste v najodločilnejšem trenotku, ko se gre za to, da li naj Lahi še za bodoče pridrže svojo premoč na Primorskem, ali naj pridejo tamkaj na površja dosedaj teptani Slovenci in Hrvati. To ogorčenje in razočaranje je rodilo obstrukcijo, s katero so Italijani pričeli v današnji seji za volilno reformo. Današnja odsekova seja se je pričela med splošno napetostjo. Skoro nobene odsekove seje se še ni udeležilo toliko ministrov, kakor današnje; navzoči so bili ministrski predsednik baron B e c k, minister notranjih zadev baron Bienerth, naučni minister M a r c h e t, železniški minister Derschatta in ministri - rojaki Prade, Pacak in D zi e d us zy cki. Ko seje otvorila seja, se je zglasil za besedo laški poslanec dr. Bartoli. Začetkoma svojega govora je prosil oproščenja, da se pri svojih izvajanjih ne bo posluževal zgolj nemškega jezika ter napravil Nemcem globok kompliment, Češ, da je sicer prepričan, da mora biti v zakonodajnih korporacijah poslovni jezik edino le nemščina. Nato je tožil o krivicah, ki se gode Italijanom, ter naglašal, da se Italijani povsodi v Avstriji zapostavljajo samo zaradi tega, ker postopajo laški po- LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) IV. Zlatopoljec se je moral na povratku v Kamnik s svojimi spremljevalci vred skrbno skrivati pred ljudmi. V tistih časih je bila osebna bramba nujno potrebna. Kdor je šel tedaj neoborožen na cesto, ni bil niti za trenotek varen svojega življenja. Roparstvo je bilo tedaj v cvetju; ropal je plemenitaš in ropal je kmet, Če se je le ponudila prilika. Zato pa je bila najhujša in obenem tudi najsramotnejša kazen, da se je .prepovedovalo" krivo verskim ple-menitašem nositi orožje in znake plemstva. Tak plemenitaš, oropan svojega imetja in sredstev za obrambo ter oropan tudi svoje časti, je bil podoben mučenikom, ki so jih rimski pagani v cirkusih napodili med divje zveri. Izročen je bil tak plemenitaš na milost in nemilost kmetom in graščakom; sicer je bilo rečeno, da mu ne sme nihče storiti nič zalega, a če so ga kmetje ali plemenitaši oropali in ubili, se ni nihče za to zmenil. Zlatopoljec je prostovoljno odložil orožje in prostovoljno vrgel od sebe znak plemstva, desno ostrogo. S tem se je podal v veliko nevarnost, kajti na cesti je bil tedaj vsakdo odkazan na svojo lastno moč in na svoje orožje. Sicer so imeli Zlatopoljčevi spremljevalci pri sebi bodala, toda proti večji tolpi bi se ž njimi ne bili mogli dolgo braniti, in zato so se v mraku po skritih potih plazili proti Kamniku. Prenočili so v malem gozdu blizu mesta in naslednje jutro na vse zgodaj prijezdili v Kamnik. Krvosrd je nasvetoval Zlato-poljcu, naj se nastani v hiši nekega trgovca Davida, češ, da je varneje prebivati v zasebni hiši, kakor pa v javni gostilnici, ker je mnogo meščanov, ki so sicer sovražniki Nikolaja Kolovškega, vedoč, da hoče ta oropati pravo ver ce ravno tako kakor krivoverce, ki pa kar nič ne marajo, da bi se drugi ljudje vtikali v mestne zadeve. „Na posebno postrežbo ne smete misliti," je pojasnjeval Krvosrd. „Stari David pripada spokernikom in tem so njihovi mašniki strogo prepovedali vsako razkošje. Oblačijo se siromašno, uživajo samo najpotrebnejšo hrano in ne pij o ne vina, ne žgane vode." „Kaj pravite?" se je ogorčeno oglasil Luka. „Take ukaze so izdali krivo verski mašniki. In Kamnik je to dopustil in se ni dvignil kakor tiger proti taki blaznosti in takemu trino-štvu ? Prva človeška pravica je vendar, da lahko Človek je in pije, kar hoče in kdor mu hoče to pravico prikrajšati, zasluži smrt na vešalih." „Norec — nikar ne govori," je zavrnil Krvosrd Luko, toda razljučeni Luka se ni zmenil za ta žaljivi ukaz, nego je srdito nadaljeval: „Če mašniki prepovedo ljudem nositi drage obleke, če jim prepovedo lišp, časti in odlikovanja, naj že bo, saj to so stvari, ki nimajo resnične vrednosti, a vendar lahko v življenju marsikaj slabega provzroče. Toda v svoji kuhinji in v svoji kleti mora biti vsak sam svoj gospodar. Ni je tako slabotne živali, ki bi se ne branila, Če ji hoče kdo iztrgati kost — a dobe se ljudje, ki dovolijo svojim mašnikom, da jim to store. Zdaj vidim, da so res krivoverci, ker še toliko poguma nimajo, kakor najslabša žival. A tudi ti spokorniki so veliki tepci, da take mašnike trpe. Bog daj srečo Nikolaju Kolovškemu, da bi jih vse do zadnjega pomoril." Luka je po svoji navadi govoril jako glasno. Med zadnjimi besedami je zapazil, da se mu je približal bosonog in gologlav človek in mu ostro pogledal v obraz, potem pa se mirno oddaljil. „Kaj mi je neki hotel ta berač, da me je tako ogledoval ?" je začuden vprašal Luka. „Sicer nisem grd človek in dekleta so me vedno prav rada imela, tako lep pa vendar-le nisem, da bi se berač vame zamaknil." „Ta človek ni berač, marveč spokornik," je Krvosrd poučil Luko. „Ogledal te je gotovo zato, da si zapomni tvoj obraz." „Ćemu?" „Da bi te zanesljivo spoznal, če se še kdaj kje srečata.". „Kaj bi neki imel od tega?" „Najbrž želi, ti iztrgati tvoj dolgi jezik, s katerim si ga razžalil, imenuj oč spokornike velike tepce in kdo ve, kaj še vse.u Družba je bila prijezdila do hiše trgovca Davida in Krvosrd je močno s trkalom potrkal na vrata. Moral je trkanje večkrat ponoviti, a še se vrata niso odprla. Pač pa se je na nasprotni strani trga zbralo vec ljudi z belimi čepicami, ki so se zdaj približali Zlatopoljcu in Krvosrdu in začeli kričati. „Davida ni doma, David je pobegnil, ker se boji našega župnika, ki se vrne v nekaj dneh." „Zakaj naj bi bil pobegnil?" je vprašal Krvosrd. nKaj je storil, da bi se mu bilo bati vašega župnika?" „Kaj ne veste, kaj je storil ta krivoverec? Ne samo, da se shaja s spokorniki, da je njih voditelj in da skuša vse vjč ljudi zapeljati v krivo-verstvo, je zdaj sestavil posebno Četo, ki naj nas kristijane, kadar bo od-vrnjena vsaka nevarnost od Kamnika, s silo spreobrne h krivi veri ali pa nas prepodi iz mesta. Člani njegove čete nosijo črne čepice in imajo pripravljenega mnogo orožja. Toda zdaj, ko se David boji, da bi se mi kri-stijani v sili raje pogovorili celo s kolovškim roparjem, kakor da bi se pridružili krivovercem in ko pride naš neustrašeni župnik, sedaj je David pobegnil.u „Lažeš, grešnik zavrženi," j a za-grmel mogočen glas in izza vrat Davidove hiše je stopil velik sivolas mož. „Kdor pravi, da sem pobegnil, laže," je nadaljeval David. „Moja hiša je trdno zidana in dovolj imam orožja in mož, da se lahko ubranim vseh KamniČanov, ki so še kristijani." (Dalje prih.) slanci — pošteno. Pod pretvezo, da se hočejo izpolniti stari ljudski postulati in uvesti splošna volilna pravica, se namerava italijanski narod na najnesramnejši način žaliti, število laških mandatov zmanjšati in preskrbeti veČino v deželah, kjer stanujejo Lahi, Slovencem. To pa se ne bo dalo tako lahko izvršiti, zakaj potrpežljivosti Italijanov je konec in laški poslanci so trdno sklenili, da bodo temeljito spremenili svoje postopanje. Dr. Bartoli je nato razpravljal o volilni reformi in nadaljeval svoj govor v laškem jeziku. Seja se je zaključila ob petih popoldne. Prihodnja seja bo jutri ob petih. Bartoli je obvestil prodsednika, da bo jutri nadaljeval svoj govor. Dunaj 9. julija. Poslanec dr. Riz z i utemeljuje italijansko obstruk-cijo s temi-le argumenti: Mi nismo zadovoljni z Gautsckevo volilno reformo, ker bi vsled nje izgubili večino v dveh deželah: v Istri in Gorici. Zaradi tega odločno prote-stujemo proti temu, da se nam nasproti ne ravna po načelu, da je treba varovati dosedanje posestno stanje. Danes imamo v Istri 4 mandate, Hrvati in Slovenci enega, v Gorici imamo tri, Slovenci pa dva. Po novi volilni reformi dobimo v Istri dva mandata, Slovenci in Hrvati pa tri, na Goriškem dobimo dva mandata, Slovenci pa tri. Pod takšnimi pogoji, naravno, ne moremo sprejeti vladne predloge. Kočevski mandat. Dunaj, 9. julija. Kompromisna pogajanja v zadevi kočevskega mandata se še vedno nadaljujejo. Ker se je včeraj v parlamentu razširila vest, da se vlada kot za kompenzacijo za kočevski mandat zavzema za nov slovenski mandat na Štajerskem, se je v tem o žiru informiral p o si. AVastian pri ministru Pradeju in izvedel, da dotična vest ni utemeljena. Dunaj, 9. julija. V političnih krogih se govori, da se namerava dati Slovencem kot kompenzacija za kočevski mandat nov mandat v Istri in da so baje Slovenci s to kompenzacijo zadovoljni. K tej vesti je pripomniti, da ne more biti resnična. Slovencev v Istri je 47.717. Od teh jih stanuje v volilnem okraju Pod-grad-Koper 36.500, torej docela nemogoče, da bi se mogel za ostalih 11.200 Slovencev kreirati nov mandat. Da bi se pa v Istri kreiral nov hrvatski mandat, to se pa vendar ne more smatrati kot kompenzacija za kočevski mandat! Dunaj, 9. julija. Kakor stvari sedaj stoje, bodo glasovali za kočevski mandat brez vsake kom-penzacije: člani ustavovernega ve-leposestva, Italijani, Vsenemci, nemški liberalci in od nemške ljudske stranke poslanci Kaiser, Erler, Hinterhuber in Vastian. Načelnik nemške ljudske stranke dr. C h i a r i in dr. Kienmann, krščanski so-cialci in klerikalci bodo glasovali za kočevski mandat samo pod pogojem, da se da Slovencem kot kompenzacija nov mandat na Koroškem ali Staj erskem. Ogrski državni zbor. Budimpešta 9. julija. Zbornica je v svoji sobotni seji vzela na znanje odgovor ministrskega predsednika d r j a. W e k e r 1 a o carinski vojni s Srbijo. Proti so glasovali samo Člani narodnostne stranke in poslanec Ratkev. V današnji seji se je nadaljevala debata o adresi. Romun B e r d i c e -a n u je protestiral proti temu, da se Članom narodnostne stranke podtika, da ščuvajo inozemstvo proti Ogrski, ter naglašal, da hočejo samo izvoje-vati svojim narodom pravice. Romun Vajda je govoril proti madžarizira-nju v Šolah in proti takozvani „ka-toliški avtonomiji", ki nima drugega namena, kakor spraviti pod rimski jarem grške katolike. Če se to ne prepreči, bo tudi na Ogrskem nastalo gibanje „proČ od Rima" in grški katoliki bodo prisiljeni se zateči pod okrilje pravoslavne cerkve. Nato se je seja zaključila. V finančnem odseku je minister Kossuth naznanil, da bo v jesenskem zasedanju predložil načrt, s katerim se znižajo brzojavne in telefonske pristojbine. Carinski konflikt s Srbijo. Belgrad 9. julija. V srbskih krogih se naglasa, da je nastopilo sedaj šele brezpogodbeno stanje ni pa še, kakor se pomotoma zatrjuje, izbruhnila carinska vojna. Sedaj so stopili v veljavo samo avtonomni carinski tarifi, dočim se v carinski vojni rabijo še druge represalije. Belgrad 9. julija. Osrednji odbor „Društva srbskih trgovcev" je sklenil resolucijo, v kateri pozdravlja postopanje Pašiće-vega ministrstva napram A v s tr i j i. Sofija 9. julija. Avstro-ogrska vlada je obvestila bolgarsko vlado, da morajo bolgarski eksporterji vspričo carinske vojne s Srbijo preskrbeti svoje pošiljatve z izvoznimi certifikati, ki jih mora vidirati avstro-ogrski konzulat. Dogodki na Ruskem. Petro grad, 9. julija. Radi upora v gardnem polku je dobil ukor tudi vrhovni poveljnik veliki knez Nikolaj Nikolaj evič. Očita se mu, da ni mogel v gardi vzdržati redu in discipline. Petrograd, 9. julija. Vojaštvo je dobilo nalogo, razgnati shod, ki so ga priredili delavci na ladjedelnicah. Ta naloga se je poverila 86. pehotnemu polku. Dotični bataljon je pa odpovedal pokorščino in ni hotel nastopiti proti delavcem. Petrograd, 9. julija. V nekem predmestju so snoči nastali veliki nemiri. Kozaki in policisti so hoteli aretirati nekega rezervnega častnika, ki je imel političen govor. Množica se je temu uprla. Ko so kozaki vstre-lili v zrak, se je množica umaknila na dvorišče sosedne hiše. Ker so z okenj te hiše metali na kozake kamenje, so kozaki v drugič rabili orožje. Več ljudi je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Petrograd, 9. julija. Več stot-nij pehotnega polka v Bahmutu se je vprlo, ker so dobivali preslabo hrano. Varšava, 9. julija. Oborožene čete so v Konstantinovu in Aleksandrovu oropale drž. monopolne prodajalne. Zasledujoči kozaki so ustrelili 7 roparjev. V boju sta padla tudi dva kozaka. Na Poljskem se zopet namerava proglasiti obsedno stanje. Petrograd, 9. julija. Minister carskega dvora baron Fre d eri k odstopi radi konflikta z generalom Tre-p o v o m. Slovenskim abiturijentom! Bliža se čas, ko zapustite srednjo šolo in prestopite prag vseučilišča ter definitivno začrtate smer svojemu bodočemu življenju. Gotovo ste že premišljali o tem, v katero mesto bi se podali, v kateuem društvu bi si poiskali zavetišča. Ne vabimo Vas v svojo sredo z visokoletečimi frazami, ne s praznimi obeti, kakor to delajo nekatera druga društva. Nimamo tudi glasila, v katerem bi razširjevali obrekovanja o svojih nasprotnikih in o njihovih društvih ter smatrali tako podrobno delo koristno za narod. Nimamo nobenega programa — na papirju — naš program odseva jasno iz dolgoletne zgodovine. Gojiti družabno življenje med slovenskimi dijaki v tujini, biti njim domače ognjišče ter jih pripravljati za bodoče delo med narodom, to je glavni namen „Triglava". In v kolikor je doseglo to društvo ta svoj namen, kaže nam lepo število mož, ki delujejo že leta in leta uspešno med narodom, kateri ponosno zrejo na društvo, ki jih je vzgajalo ter povsem odobravajo njega stara načela ! Naše mnenje je sledeče: Vseu-čiliščnik se v prvi vrsti pripravljaj za svoj bodoči stan z znanstveno izobrazbo. Poleg tega naj se kolikor mogoče zanima za pojave v naši domovini; podpira naj naše kulturne težnje, utrdi svoje prepričanje in si nabavi toliko znanja na polju socijalne politike, da more po dovršenih študijah vstopiti v domovini med bojevnike za narodno prosveto, za naše pravice in za razširjenje napredne misli med narodom. V dosego tega namena deluje v „Triglavu" pred vsem znanstveni klub, katerega glavni namen je, da si pridobi posameznik pri predavanjih znanja na tujih mu poljih, kolikor zahteva to splošna izobrazba. Tehnični klub nas seznanja s pojavi in pridobitvami na polju moderne tehnike. Pevski klub goji narodno in umetno pesem ter skrbi v prijateljskem krogu za zabavo. V sabljaškem klubu najde, kdor hoče, priliko, gojiti ta šport, ki nam nadomešča telovadbo. Kakor pa že rečeno, ni nihče navezan ] pristopiti temu srlubu. Na razpolago je vsakemu bogata knjižnica in čitalnica. Tukaj se shajamo, tukaj se spoznavamo. Ne vsiljujemo se nikomur, pač pa Vas vabimo, da pridete in se sami prepričate i na to i na ono stran, da si potem volite po lastnem prepričanju in po lastni izkušnji svoje ognjišče, da se Vam ne bo godilo, kakor nekaterim, ki so, zapeljani po lepih besedah, vstopili v kako društvo, a so bili razočarani, ker niso našli tega, kar se jim je obetalo. Nadaljne informacije daje za počitnice glede društva, kakor tudi glede vpisovanja na vseučilišču in in volitve predmetov: Za Gradec: upravitelj „Triglava". V počitnicah: Za Maribor: fil. Vekoslav Murn, Spodnja Polskava. Za Celje: jur. Šandor Hrašo-v e c , Celje. Za Gorico: iur. Benedikt Gruden, Gorica. Za Ljubljano: tehn. Viktor Plehan, Sv. Petra cesta št. 63. Za Kranj: fil. Fran Dobrave c , Radovljica. Za Novo mesto: fil. Ivan Škerlj, Novo mesto. Za odbor: Viktor Plehan, t. Č. predsednik. Benedikt Gruden, t. č. tajnik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. julija. — Kočevski mandat in kompenzacija zanj. Sramotna barantija za kočevski • mandat se nadaljuje, a kar je najsramotneje na celi tej ž a -loigri s slovenskimi narodnimi interesi, ki se igra v odseku za volilno reformo, to je vloga, ki so jo prevzeli kranjski klerikalci. Če kdaj, se je tu pokazal brezdomovinski značaj klerikalne stranke; Če kdaj, se je tu pokazalo, da so klerikalci pravi politični „Freibeuterji", katerim za slovensko narodno korist ni nič več, kakor za lanski sneg. Že zdaj je jasno, da hočejo narodni naši sovražniki z volilno reformo potlačiti in ugonobiti slovenski narod. Štajerskim Slovencem gre po pravici in po poštenju devet mandatov, vlada in Nemci pa so izsilili, da jih dobe samo š e st, dočim dobe štajerski Nemci kar tri mandate več, kakor bi jih smeli dobiti, če bi v Avstriji bilo kaj pravice in poštenja. Koroškim Slovencem gredo trije mandati; po odsekovem sklepu dobe en sam mandat in še ta bo samo na papirju, kajti v resnici dobe tudi ta mandat — Nemci, kar sta Lemisch in Wa-stian dosti jasno povedala. Koroškim Slovencem je s tem zadan smrtni udarec, a klerikalci so to mirno in ravnodušno vtaknili v žep in se pehajo dalje, da bi volilna reforma sploh prišla pod streho, četudi hudič vzame koroške Slovence. Nesrečni vikarij Podgorc je svoj čas v „Slovencu" razglasil, da koroški Slovenci n i -majo več pravice do obstanka in zdaj se vidi, da so kranjski klerikalci sprejeli ta nauk. Prepustili so koroške Slovence s v o j i usodi, brezsrčno in lahkomiselno so to storili, in prešli na dnevni red. Kdor hoče to nečuveno početje prav spoznati, naj primerja postopanje klerikalcev glede koroških Slovencev s postopanjem nemških strank glede kočevskega mandata. Vsa volilna reforma je prikrojena Nemcem v korist. Nemci dobe skoro Še enkrat toliko mandatov, kakor jim jih gre po pravici in po poštenju, a vendar se pehajo z vso silo, da bi izvojevali kočevski mandat. Zakaj to? Imeli bodo pač zadosti poslancev iz drugih dežel, ali imeti hočejo tudi poslanca, kina j bi bil legitimirani govoriti v kranjskih zadevah. Na tej legitimaciji jim je in to je čisto naravno. Slovenski poslanci govore dosti o koroških zadevah, ali noben pes se ne zmeni za njih pritožbe in zahteve, vedno se jim reče: Vi ste poslanci iz Kranjske ali iz Štajerske in Vas ne brigajo nič koroške zahteve, vi niste legitimirani govoriti v imenu koroških Slovencev. Kaj je torej za koroške Slovence važ-neje, kakor da dobe svojega legitimiranega zastopnika. A sedaj, ko ponujajo Nemci kompenzacijo za kočevski mandat, sedaj se klerikalci niso spomnili koroških Slovencev, nego zahtevajo kompenzacijo na Štajerskem. Nemci hočejo, da naj bo Koroška samonemška dežela in to respektiraj o slovenski klerikalci v taki meri, da niti zahtevali niso, naj se jim da kompenzacija na Koroškem, dasi ne dobe po odsekovem sklepu koroški Slovenci nobenega legitimiranega zastopnika. Klerikalci zahtevajo kompenzacijo na Štaj erskem, ker dobe tu Slovenci že šest legitimiranih zastopnikov in je z občnega stališča nazadnje že vse eno, če imajo šest ali sedem poslancev, ker to ne bo premenilo značaja dežele. Enakovredna kompenzacij a za kočevski mandat, bi bil samo slovenski mandat na Koroškem. Če bi klerikalci privolili v kočevski mandat za kompenzacijo na Štajerskem, bi s tem sramotno prodali in izdali obče slovensko narodno korist. Pomisliti je, da po vladnem načrtu ne dobe Nemci na Kranjskem nobenega mandata, če se jim da kočevski mandat, pridobe s tem postojanko vpopolnoma slovenski deželi, pridejo do veljave in vpliva v deželi, kjer je celo vlada spoznala, da je nemška veljava neopravičena in nemški vpliv neutemeljen. To je za nemško narodno stvar stokrat večjega pomena, kakor pa za nas Še en slovenski mandat na Štajerskem. Pa klerikalci se za to ne menijo. Kot pravi brezdomovinci skrbe le za to, da bi mednarodni klerikali-zem dobil vso oblast v Avstriji v roke in če pri tem ubijejo svoj lastni narod, jim zatoni mar. Ne ganejo se niti zdaj resno in odločno, ko se kaže, da nas hočejo tudi na jugu prikrajšati, na Goriškem, v Trstu in v Gorici. Res, da so si Nemci in Lahi še v laseh, a že se kažejo na obzorju znamenja, da se najdejo. V tem, ko Bartoli še obstruira, razglaša že Erler, da bo predlagal, naj se Italijanom na Tirolskem vzame en mandat in naj se ga da goriškim Lahom, da dobe v tej večinoma slovenski deželi večino nad Slovenci in tečejo že pogajanja, da se tudi v Istri oškodi in prikrajša slovanski živel j. Vse je na nogah, da bi Slovenci pri volilni reformi zadobili kar najhujšo škodo, da bi bili narodno prikrajšani in oslabljeni, a v celi klerikalni stranki ga ni človeka, ki bi se zmenil za to. Povsod mrtvilo in smrad ... na Dunaju pa gre sramotna barantija naprej. — Občinske volitve v Škof ji Loki so se vršile 3., 4. in 5. t. m. Klerikalci so se nanje pripravljali ves čas in imeli že izgotovljen načrt, kako izbacniti iz mestnega zastopa vse dosedanje napredne odbornike. To se jim je pa izjalovilo. Izvoljeni so bili sami naprednjaki. Klerikalci se pri volitvah še na površje niso upali, tako zelo so občutili svoje malenkostno število. Edino v 3. razredu so hoteli postaviti neke kandidate, a so se ob 11. uri premislili! Izvoljeni so pa bili sledeči gospodje: V I. razredu okrožni zdravnik dr. Anton Arko. učitelj Julij F lis, notar Niko Lenček, gostilničar Lovrenc Sušnik, okrajni sodnik Juri Šumer in zdravnik dr. Karel Zakrajšek; v H. razredu posestnik Josip Guzelj, gostilničar Anton Ho man, trgovec Leon LavriČ, trgovec Konrad Pecher, trgovec Rafael Thaler in gostilničar Fr. Ziherl; v HI. razredu posestnik Gašpar Čarman, kloDučar Ivan Debelak, mizar Juri Grohar, klobučar Andrej Jamni k, trgovec Ivan Košir in kovač Gašper M a c h e r. — Volitev župana in občinskih svetovalcev v Idriji se je vršila v nedeljo 8. t. m. ob 11 uri dopoldne. Novoizvoljeni odbor je sklical k seji najstarejši odbornik c. kr. rud. svetnik Josip Koršič. Zbralo se je izmed 30 odbornikov 28, seje se ni udeležil c. kr. rud. nadsvetnik kot virilni zastopnik rudniškega erarja in eden klerikalni virilni opravičenec. Predsednik KorŠič konštatuje sklepčnost, pozdravi navzoče odbornike, naznani dnevni red ter pri tem naglasa važnost današne seje, ki ima izvoliti občinsko starešinstvo mesta Idrije. Na to d* na glasovanje, ali se voli javno ali z listki; sklene se soglasno, da se voli z listki. Kot skru-tinatorja si izmed odbornikov privzame Ivana T u k a č a in Filipa V i-d i c a. Po izvršenem glasovanju se naznani rezultat volitve : oddanih je bilo 27 glasov, od teh se je glasilo na dosedanjega župana Josipa Š e p e-tavca 21, ostali na tri druge odbornike. Predsednik Koršič čestita zopet izvoljenemu županu ter ga zagotavlja krepke podpore od strani odbora. Žup an J. Sepetavec se v iskrenih besedah zahvaljuje za izkazano mu zaupanje, omenja nadalje dela, ki Čakajo novega obč. odbora. Treba bo skrbeti predvsem za podržavljenje realke, za železniško zvezo, regulacijo Nikave, razširjenje vodovodov in mestne razsvetljave. Ne sme se pozabiti, pravi župan, da bivamo v delavskem mestu, da je torej prva dolžnost občinskega odbora posvečati vso pozornost delavskemu stanu, v tem oziru je posebno želeti, da se prej ko prej oživotvori javna občinska čitalnica in knjižnica. Župan prosi končno odbornike, da ga pri njegovem težavnem poslu marljivo podpirajo, da tako skupno zastavijo vse moči v občini prospeh Idrije, ki naj bo ne le po številu prebivalstvu ampak tudi v vsakem drugem oziru prvo mesto za Ljubljano na Kranjskem. Na to odreja predsednik volitev občinskih svetovalcev. Pri tem predlaga virilist Anton Kristan, da se jih namesto sedanjih štirih svetovalcev voli šest, kar se soglasno sprejme. Rezultat volitve je sledeči: rudar in posestnik Ivan T u k a č 26 gl. posestnik Mijo Š t r a v s, okrožni zdravnik, Ivan Š u n t a r 25 gl, rudar in posestnik Ivan Kokelj 23 gl., mesar in posestnik Anton I p a-v e c 15 gl., ravnatelj Anton Kristan 14 gl. Oddanih je bilo 2S gl., zadnji torej ni dobil nadpoloviČne večine glasov. Po volitvi zaključi predsednik sejo. Pri volitvi starešinstva nas je iskreno razveselilo, da je za prvi podžupan Ivan T u k a Č , ki vživa splošno zaupanje in je star bojevnik v vrsti narodnih delavcev. Sicer pa omenjamo odkritosrčno, da se je pred volitvijo župana zakrivilo od naše strani mnogo nerodnosti, ki so imele za posledico nesoglasen nastop naših odbornikov pri volitvi občinskih svetovalcev, kar je napravilo med naprednimi somišljeniki najslabši utis. Zvečer so požarna straža, god-beno društvo in pevci delavskega bralnega društva priredili pred stanovanjem novoizvoljenega župana bakljado in serenado. Pri tem so tudi deputacije ostalih društev čestitale županu k izvolitvi. Tako so zaključene občinske volitve v Iliriji, a se gotovo še mnogo piše o njih. — Škofovi zavodi. Ker se bližajo vsprejemni izpiti po srednjih šolah, prinašajo klerikalni listi bombastične oklice, v katerih nagovarjajo stariše, naj v kolikor mogoče velikem številu dajo študirat svojo decov škofovo poneumnjevalnico. Stanovanje in hrana stane „malenkost-nih- 400, oziroma 500 K. Sicer so se naši ljudje menda že precej spametovali, ker jim je upanje, da bodo njih sinovi lahko zastonj študirali v Škofovih zavodih, splavalo po vodi, vendar opominjamo zlasti ueiteljstvo, naj opozori starise na enostransko vzgojo, ki jo dobivajo dijaki v škofovih zavodih in na manjše stroške, ki jih imajo, Če dajo študirat svojega sina v Ljubljano, v Kranj ali v Novo mesto. — Štajerski nemški petelini v državnem zboru, P o m m e r, W a- stian in drugovi, imajo zopet krč v možganih. Na justiČnega ministra so se pritožili, kaka krivica se godi pri sodiščih Nemcem in nemškutarjem na Štajerskem in Kranjskem. Slovenski sodniki si poleg drugih pregreh dovoljujejo dopisovati županskim in župnijskim uradom slovenski! Grozen naroden greh! Največjo krivico je pa HT Daljo v prilogi. £2 Priloga ..Slovenskemu Narodn" §t 155, dne 10. julija 1906. storil sodni tajnik Kotnik v Celju, ker se baje ni predstavil nemškim kolegom, ko je nastopil svoje mesto. Taki vzroki so privedli. Pommerja in Wastiana, da sta šla interpelirat ju-stičnega ministra, kdaj misli odpraviti take skeleče krivice Nemcem. Po naši sodbi spadata TVastian in Pom-mer v opazovalnico. — Tuji redovi. Cesar je dovolil, da sme višji nadzornik južne železnice Miroslav Mahorčič v Trstu nositi turški otomanski red medjidie HE. razreda, Boso Ognjenović v Trstu pa knežjo Črnogorsko civilno zaslužno svetinjo III. razreda. — Iz davčne službe. Davkar o-. Tomaž Kummer v Litiji je na lastno prošnjo stalno umirovljen. — Poverjeništvo Matice Hrvatske Za Slovence je bilo doslej 10 let v rokah g. župnika Ivana V r-liovnika, kateri je je pa zdaj odložil vsled bolehnosti. Po dogovorih se zdaj to poverjeništvo razdeli v dve, v poverjeništvo za narodno-na-predno in v ono za klerikalno stranko. Poverjeništvo za narodno-napredno stranko jepre-vzelg. Franc Podkrajšek, žel. oficija! stanujoč na Resljevi cesti št. 2 4, ono za klerikalno stranko pa g. dr. Mihael Opeka. Ker je med Slovenci število udov Matice Hrvatske zadnja leta padlo, opozarjamo svoje somišljenike, da pristopijo znova k njej. Kakor znano, sta Matica Hrvatska in Slovenska stopili zadnji čas v ožjo zvezo s tem, da izdaja druga vsako leto po eno hrvatsko, prva pa po eno slovensko knjigo ter po možnosti razne slovenske članke. Da pristopamo Slovenci k Matici Hrvatski, nas veže naravnost naša narodna dolžnost. Vsak slovenski ud dobi za-stonj hrvat sko-sl o venski slovarček, ki mu docela zadostuje, da razume vsak hrvatski tekst Ker izda letos Matica Hrvatska slovensko antologijo, je pričakovati od Slovencev, da bodo v obilnem številu pristopili k tej Matici. Kdor misli torej pristopiti, naj pošlje g. Podkrajšku na zgoraj označeni naslov 6 K kot letnino. Želeti bi bilo. da bi se za imenovano Matico bolj zanimali slovenski učitelji in profesorji, ki vendar stoje na čelu slovenski inteligenci. Priznati se mora, da so kaj slabo zastopani. Ako se učitelji sami ne morejo naroČiti, naj se naroče na knjige Matice Hrvatske učiteljske in okrajne učiteljske knjižnice. Da je pri nas res malo in premalo zanimanja za to Matico, dokazuje dovolj jasno dejstvo, da so izmed 36 odbornikov Slov. Matice — samo štirje udje Matice Hrvatske. To diši že nekoliko po sramoti! Da operemo ta veliki narodni madež s sebe, pristopimo k imenovanemu hrvatskemu literarnemu zavodu, ki nam je obljubil podati toliko več ugodnosti glede letnega prispevka, čim več se nas oglasi. — Slovenskim umetnikom. Zveza jugoslovanskih umetnikor v Sofiji je poslala naslednje vabilo: Odbor za katalog, objave itd. prosi slovenske umetnike, ki se udeleže II. jugoslovanske razstave, naj bi vsak izmed njih poslal čiste fotografske kopije svojih najboljših proizvodov, katere je namenjen razstaviti v Sofiji. Izmed prejetih kopij bode odbor najbojše izbral, da napravi po njih klišeje ter da predloži slike katalogu II. jugoslovanske razstave. Najpozneje je poslati iotogra-fije do 20. julija pod naslovom: Ja-roslav Vešin, predsednik centr. odseka zveze rLade" v Sofiji. — Tvrdka Iv. Perdan v Ljubljani naznanja, da prične s prodajo kavinih surogatov v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani radi raznih ovir z dnem 21. julija t. 1. — Kustoška slavnost. Udelež- niki te slavnosti — bilo je 197 bojevnikov iz 1. 1866. — so cesarju brzojavno sporočili svojo udanost. Sedaj jim je deželna vlada naznanila, da jim izreka cesar za ta izraz uda-nosti svojo zahvalo. — Slovenskih visokošolcev je koncem letnega tečaja 1906 na Dunaju, v Gradcu, Pragi in drugod 660; izmed teh jih je 328 juristov, 37 me-dicincev, 188 filozofov, 68 tehnikov, 8 veterinarcev, 14 agronomov, 4 mon-tanci, 10 eksportnih akademikov, 3 trgovski akademiki, 3 konservatoristi. Po rojstvu je 383 Kranjcev, 161 Štajercev, 19 Korošcev, 94 Primorcev in 3 od drugod. Na Dunaju jih je 383, v Gradcu 204, v Pragi 64 in drugod 9. — Tilnik si je zlomil llletni Ignacij Š p e h a r v Ravnah pri Litiji, ko je padel s kozolca, v katerega je z očetom in sestro skladal seno. Bil je na mestu mrtev. — Predober spomin ima kaplan Jakob Ogrizek v Mirni peči na Dolenjskem. 19. junija je bila v Matenji vasi na licu mesta sodna razprava med kaplanom in njegovim sosedom zaradi kosa nekega dvorišča. Kaplan Ogrizek je trdil, da je star 32 let, da pa se pravzaprav dobro spominja, da že čez 30 let mirno uživa preporni del dvorišča. Vkljub tako dobremu spominu kaplanovemu je pa sodišče vendar spoznalo, da Ogrizek nima prav in da mora pustiti sosedovo dvorišče pri miru, vrhu tega pa plačati kup stroškov. Kako so brihtni naši frišui kaplani! — Iz Čateža ob Savi se nam piše: Kjer je sila največja je pomoč najbližja, Dne 2. t. m. vršila se je pri nas volitev novega župana in občinskega starejšinstva. Zmagala je n aro dno-napredn a str anka in propadla je klerikalna drhal, kateri je bil na krmilu občeznani župnik Alojzij Rudolf. Občina Čatež ima 18 odbornikov in dva virilista. Dva občana, za katere se je Rudolf največ trudil, da ne prideta v odbor, potrudila sta se, da sta si pridobila pooblastila od virilistov in tako sta stopila v odbor pred omenjeno volit vij o ter z vso močjo delovala na to, da propade Rudolf s svojimi pristaši. Posrečilo se jima je, da ni bil izvoljen Rudolfov kandidat „Špilek", temveč Martin Kožar iz Malence za župana. Ni torej še propadla „liberalna drhal" kakor se je pisalo svojeČasno v „Domoljubu", ker so se nekaterim možem še kratko pred volit vij o odprle oči in so se pridružili onim, za katere jim je znano, da se bodejo vedno postavili v boj 'za blagor občine. Rudolf kot vinski trgovec ima žalosti vina, nekaj tudi takega, ki ni za trgovino; naj v prihodnje še pri volitvah daje vino volilcem, vse to mu ne bode pomagalo do zmage. Dokler zmage ne doseže, tako dolgo upamo, da ne bo pri nas konsumnega društva in tako dolgo se Rudolfu ni potrebno bati, da ako bo kdaj od nas prestavljen v kak drugi kraj, da se mu bo tam sodnijsko zarubilo vse kar ima, kakor se je to zgodilo, ko je prišel k nam. — 0 kamniški meščanski korporaciji, se nam piše iz Kamnika: Dne 6. julija t. 1. je razdelila meščanska korporacija v Kamniku svojim opravičenim meščanom drva in hlode iu sicer je dobil vsak upravičenec po 30 m~ drv in 2 m, hlodov. Da so opravičeni meščani s to letošnjo razdelitvijo po vsem zadovoljni, je umevno, kajti pod spretnim, previdnim in strogim vodstvom nadgozdarja gospoda Ignacija Krejčija se je letošnja plavba veliko ceneje izvršila, kakor prejšaa leta in je tu li celo gospodarstvo v Kamniški Bistrici pod njegovim vod-^rvum d'>k*j napredovalo, za kar so mu vsi opravičeni meščani hvaležni. Želeti bi le bilo, da bi naš nadgoz-dar gosp. Ignacij Krejči s svojo pridnostjo in spretnostjo kakor tudi s popolno znanostjo dosegel napravo zložne vozne ceste do izvira Bistrice, ker bi se potem dalo pač marsikaj iz bistriških gozdov izpeljati, kar bi do-našalo Kamniškemu mestu znatno večji dohodek. To želeti je tudi radi lepe lege Kamniške Bistrice kamor bi tujci trumoma poleteli, utrujeni od zaduh-lega mestnega življenja, odpočit. — Okrajna bolniška blagajna V Logatcu posluje tako, da se splošno vse stranke pritožujejo. V tem oziru se nam piše od tam: Zadnji Čas bi že bil. da bi se pravila naše okrajne bolniške blagajne spremenila, da ne bode vedno toliko pritožb in da se potem stranke ne bodo upirale vpla-čavati. Dandanes morajo obrtni gospodarji celo za svoje sinove in hčere plačevati v bolniško blagajno. Tudi bi morala okrajna bolniška blagajna bolj točno izpolnovati vse dopise in razpošiljanje poštnih čekov; zdaj se zgodi, da dohajajo poštni čeki strankam dva ali tri mesece pozneje kot bi morali priti, da bi nastavljenec plačal v pravem času na poštnem čeku označeni znesek. Vsak se brani znesek vplačati, ker je ta ali oni uslužbenec, za katerega naj plača, med tem časom iz službe izstopil. Vsled takih slučajev se delodajalci upirajo plačevati in prigodilo se je, da se je delodajalec uprl rubežni okrajne bolniške blagajne. Predstoj-ništvo je nato postopalo proti delodajalcu kazenskim potom, nakar je bil delodajalec kaznovan na dvajset kron. Kako pa izplačuje okrajna bolniška blagajna v bolezni svojim članom, presega že vse meje. Dosti je takih, članov ki se ne poslužujejo od blagajne določenega zdravnika ter se obrnejo v slučaju bolezni rajši na drugega in ga plačajo iz svojega žepa. Prepričani so, da od okrajne blagajne ne dobe niti vinarja, zdravnik od okrajne bolniške blagajne pa sili vsakega bolnika takoj v bolnišnico. Tacih slučajev je v obilici! Tako neki bolnik, kateremu je zdravnik prepovedal delati, dokler se ne pozdravi, ni dobil od okrajne bolniške blagajne nobenega solda, češ, daje bil za časa bolezni vsled od zdravnika priloženega lista za delo zmožen, a bolniščnina se izplačuje le onim članom, kateri so bili za časa bolezni za delo nezmožni." Iz tega se razvidi, kako postopa okrajna bolniška blagajna v Logatcu, dasi tirja za dotičnega uslužbenca po 32 K 40 vinarjev na leto. Da se mora takim razmeram napraviti konec, je več kot jasno! — Telovadno društvo „Sokol* v Ilirski Bistrici priredi dne 22. t. m. v hotelu „Ilirija" v Ilirski Bistrici veliko ljudsko veselico. Na vzporedu je: Sprejem došlih gostov na kolodvoru Trnovo-Bistrica, obhod in razgled Bistrice, javna telovadba in petje hrvatskih in slovenskih sokolskih in Jpevskih društev, ples, ume-talni ogenj in dr. Veselica, na kateri svira vojaška godba c. kr. pešpolka grofa JelaČiča št. 79 z Reke, se vrši ob vsakem vremenu. Vabila na posamezna društva so se že razposlala; zagotovljena nam je obilna udeležba zlasti od strani bratov iz hrvatskega primorja. Društva, ki nameravajo sodelovati na tej veselici, naj nam to čimprej e naznanijo. Ker je namenjen Čisti dobiček za nabavo prepotrebnega telovadnega orodja, se vljudno vabijo vsa društva, da nas počaste z obilno udeležbo, zlasti pa se nam zopet nudi prilika ukrepiti in utrditi zavest bratske vzajemnosti Hrvatov in Slovencev. Na veselo svidenje tedaj v Ilirski Bistrici in bratski „Na zdar!" — Razpisano je v stalno, oziroma začasno popolnitev drugo učno mesto na Vrhpolju pri Vipavi. Ker je vas Vrhpolje jako prijazen kraj in le četrt ure oddaljen od trga Vipave, nadejati se je obilo učiteljic prosilk. Učiteljica ima prosto lepo stanovanje, obstoječe iz dveh sob v novo zgrajenem šolskem poslopju, ki je ena najlepših šolskih stavb na Kranjskem. Prošnje je vlagati do 3. avgusta pri okrajnem šolskem svetu v Postojni. — Toča je napravila preteČeni teden veliko škodo po vipavskih vinogradih. — Dobrega vipavskega vina dobiti je še mnogo po raznih vipavskih občinah. Cena vinu je od 15 do 16 gld. hektoliter. — Velika narodna slavnost v Tolminu. Udeležbo so prijavila do-sedaj nastopna društva: 1. „Narodna čitalnica" v Kanalu, ki nastopi ofici-alno s polnim mešanim zborom ; 2. Tolminski mešani zbor bode pel „Križaci na moru" ; 3. „Kolo" v Trstu se udeleži slavnosti korporativno in najme v to svrho separatni vlak; 4. „Solkanski Sokol" pride k slavnosti korporativno in bode telovadil na orodju; 5. „Narodna čitalnica" v Cerknem pride k slavnosti korporativno z zastavo in pevskim zborom; 6 „Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici se udeleži slavnosti s polnim zborom. 7. „Slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici je pričelo s pevskimi vajami za veliko slavnost v Tolminu. — Nemški „Studentenheim" v Celju. — Iz Celja se nam piše dne 8. julija t. L Danes obhaja tuk. nemški „Studentenheim" svojo desetletnico, kar „vahterca" bombastično razglaša, češ, da se je ta zavod ustanovil v prvi vrsti proti tuk. slovenski gimnaziji „als ein Bolhverk ge-gen slavisehe Ubergriffe". Kaj posebno ponosnim ravno Nemcem ni treba biti na to „Erziehungsstatte!" Notorič-na resnica je, da se je „Studentenheim" ustanovil zgolj zategavoljo, da se celjski veliki gimnaziji ohrani nemški značaj. A materijal, ki ga dobiva nemška gimnazija v Celju od „Studentenheima", je kaj piškav. Od vseh vetrov Avstrije pribeže prOpali nemški študentjejv to zavetišče: z Dunaja, Gor. Avstrije, Tirolske i dr. Je pravi refugij pr o palic ta — „heim". No, in če bi hoteli natančneje omenjati, kako se v tem vzgajališču — vzgaja; prišli bi do interesantnih rezultatov — Obče znano je, da so — še ni ravno tako dolgo od tega — „studentenheimovci" vse noči ban-dali po mestu ter počenjali razne orgije. Sedaj tega več ne morejo, ker so jim okna zamrežili; zato pa je „Studenterheim" tudi bolj podoben jetnišnici nego pa — vzgajališču. Vodja „heimu" pa je c. kr. profesor nemške celjske gimnazije, kar mu osebno seveda prav ugaja — verjamemo! — kar pa ni prav in tudi — postavno ne! A tudi nepostavnosti se morajo goditi, da se rešuje „nemštvo" na slovenskih tleh. A največji škandal pa je ta, da ta zavod propagira naš štaj. deželni odbor ter daje stipendije „heimovcem". To je naravnost pljunek v obraz slovenskemu narodu na Štajerskem!! In naši poslanci ?! — — Na legarju je zbolelo v Škofji vasi pri Celju 8 oseb. 3 moški so doslej umrli, 2 sta ozdravela in 3 Še leže. — „Eisenhof". Iz Celja: Tam, kjer je bil prej kazino, si je postavil bivši župan, železninar Julče Rakusch svoj dvorec. Ta zgradba ponosito s pročelij svetu oznanja, da so Raku-schi po železju postali — imoviti. In kdo jim je pripomogel do blagostanja? Oni, katere Rakusch najbolj črti. — Nasproti „Eisenhofu" pa se nahaja podrtija in globok jarek, pravi škandal v sicer najlepši ulici celjski! Prostor je posojilničen. Posojilnica že davnaj namerava tu sezidati moderno trinadstropno hišo. Mestni urad tega ni dopustil. Rekuriralo se je in — zavlečevalo. No, zdaj je Julče s svojo „palačo" gotov, — "zdaj bo menda vendar šlo tudi vis-a-vis—, ali ne?? — V Škripcih Sta gostilničar P. Koritnik in župnik Vurkec v Dobjem na Štajerskem. Koritnik je bil dalje časa najemnik v župnikovi hiši. Vsled raznih komedij pa je moral iti in v gostilni, ki jo je nato najel, je pripovedoval vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, da ni večjega falota, sleparja, lažnjivca in v devetih farah slabšega Človeka kakor je Vurkelc. To pa je govoril tudi priznanim faro vškim podrepnikom in vsakikrat dostavil, naj to eden župniku pove, da ga toži. „će bo pa župnik mene tožil", je rekel večkrat Koritnik, „po-tem bom pa jaz pri sodniji povedal, kako je mene župnik učil lagati. On je rekel, naj povem davčni oblasti, da plačujem na mesec le 4 gld. najemnine. Ko pride nekoč davčni nadzornik, vpraša me vpričo župnika, koliko najemnine plačujem. Jaz pa sem rekel, da mesečno 10 gld., to je na leto 120 gld. Davčni nadzornik je pogledal župnika, ki je postal ves zelen in v svojem poročilu nekaj popravil. Sedaj me pa naj le toži, če me upa". In župnik ga res ni tožil. Ker pa bi rad prišel Koritnik vsled svoje neznaČajnosti spet pod kuto, pa prosimo obrambno društvo, naj pomaga obema iz škripcev. Pa le ne pisati: „Ni res!", ker je prič, kolikor jih hočete. — V apneno jamo je padla v Št. Pavlu pri Preboldu 41etna hči posestnika Divjaka in se tako opekla, da je kmalu nato umrla. — Iz Vranskega. V „Slovencu" se zaletava opetovano brezimni dopisnik v mojo osebo z zlobnim namenom meni škodovati. Zviti lisjak izraža sicer svoje sumničenje le previdno, a vendar je namen prozoren kot steklo. Na ta in očitanje mojih madežev, katere pa moško zamolči, povem brezmadežnemu pošte-nj ako viču, da nosim v svojem notranjem sladko zavest, da sem storil kot že nad dvajset let službujoči učitelj za blagor šole in ljudstva toliko, da njegovo zlobno obrekovanje niti m o-jega zaničevanja ne doseže. — Ivan Kramar, učitelj. — Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu je sklenilo z akad. društvom „Ilirija" v Pragi bratsko zvezo. — 0. Fr. Ks. Meško, doslej župnik v Št. Danijelu nad Prevaljami, je prezentiran za župnijo Marija na Žili. — Veliko g sreče pri živini. Posestniku Fr. Snablu v Draščah na Koroškem je storila pred par meseci kobila dve žrebeti, potem dve kravi vsake po dve teleti in ena ovca tri jagneta. Vsa živinčeta so dosedaj čila in zdrava. — Iz Ricmanj nam pišejo: — Proslava godu sv. Cirila in Metodija je kakor običajno tudi letos v vseh pogledih lepo izpadla. Ker ne moremo tega praznika po cerkvenih obredih proslavljati, proslavimo ga na druge načine kakor n. pr. z zažiga-njem kresov, razsvetljevanjem, — okinČavanjem, zabavami i t. d. Nam Ricmanjcem žalibog ni dano, da bi zamogli ta svoj narodni praznik praznovati še sedaj v veselju in zadovoljstvu, pač pa smemo biti trdno prepričani, da od sv. bratov zasnovan načrt je edino p r a v i in da nas dovede gotovo do zaželjenega cilja, ako smo tudi v bodoče — vztrajni v požrtvovalnosti kakor smo bili do sedaj. Na predvečer, dne 6 t. m. javilo je vaščanom grmenje topiČev in svetloba baklad nekaj nenavadno posebnega. Razen drugih malih kresov gorel je na hribčku nad postaji-co glavni kres ob šviganju raket in prižiganju umetalnih ognjev. Vse kar je bilo živega v vasi je prihitelo tjakaj: stari, mladi, otroci in — mnogo drugega ljudstva iz sosednjih vasi proslavljat ta velepomembni predvečer naših blagovestnikov. Ljudstvu se je bral na obrazih Čut vzradošče-nja in zadovoljstva. Neumorni naš župan, g. Ivan B e r d o n, stopil je na navlašč pripravljeni in s zelenjem okinčani oder ter v nadaljnem govoru opisal pomen tega večera. Po končanem govoru zaorili so „živio !u — klici na kar se je začela razlegati pesem „Slovenec in Hrvat" s sprem-ljevanjem godbe. Drugi dan, v soboto, priredilo je tuk. pevsko društvo „Sla-vec" s sodelovanjem godbe na prostorih „Narodnega doma" — domačo zabavo v proslavo godu naših sv. bratov. Zabava tega večera se je veliko več odlikovala od predvečera. Tu je neprenehoma donela narodna pesem. — Tudi tukaj je g. župan napil v kratkih besedah udeležnikom ter jim zatrdil, da v prihodnje nam bode možno tudi na druge načine proslavljati ta svoj narodni praznik. Ob zaključevanju govora zaorili so iz vseh grl „živio!" in „Na-zdar" klici. — Občinstvo se je še pozno v noč zabavalo ob mogočnih akordi slovenske pesmi in zvokih godbe. — Težko ranjenenega so naili v Trstu na cesti z61etnega voznika Ivana Sterleta. Imel je hude rane na prsih. Prepeljali so ga v bolnico, a je malo upanja, da bi ozdravel. Sterle je bil ranjen v pretepu, katerega se je udeležilo več krvoželj-nih pretepačev, od katerih so morali nekateri iskati zdravniške pomoči, ker so iztaknili, kar so iskali. — Radi ljubico v smrt V soboto zvečer se je 291etni mizar Aleksander Zahradnik v Trstu skregal z ljubico ter se s samokresom ustrelil v desno sence, da je bil takoj mrtev. — Aretovan delravdant Na Dunaju so aretovali trgovskega pomočnika Virgilij a Mahorčič a, ki je v Trstu lansko leto poneveril svojemu gospodarju Rudolfu Preziosu 1800 K. — To vse ljubezen siri. Ko je prišel v petek popoldne fotograf Bety v Skrbišče - Opatijo v vilo Belvedere, kjer Že dalje časa stanuje s svojo ljubico, začela sta se mlada človeka prepirati in kregati. Fotograf je svoji srčni izvoljenki moral kaj hudega očitati, da je ta skočila v fotografski atelje in v samomorilnem namenu izpila neke kemikalije. Ko je ljubček spoznal njeno nakano, skočil je za njo in ker je dekle zaklenilo vrata za seboj, razbil šipe na vratih. Prihiteli zdravnik je izpral njej želodec, fotografu pa zašil težke rane na rokah. — Poskusen samomor z žganjem. V Zagrebu se je hotela služkinja Julija Žagar usmrtiti, ker je izgubila delo. V ta namen je spila poldrug liter žganja. Posledica tega pa ni bila smrt, ampak le strašanska pijanost. — Učni tečaj za umetno vezenje- V korist lepi in koristni ve-zilni umetnosti v pospeševanje in pe-vzdigo ženske obrti, kakor tudi v spodbudo za nastajanje nove industrije priredi Singer & C, delniška družba šivaln. strojev v Ljubljani, popolnoma brezplačen učni tečaj za vezenje v hotelu pri Maliču (zimski salon). Vstop vsakemu prost. — Pouk bode obsezal pisano vezenje in vezenje s pentljami, vezenje monogra-mov, madejrska, hardanška in prodorna dela, dela z otlim robom in point-lace dela itd. in se bode poučevalo na tako lahko razumljiv način, da učenke ne da bi bile vezilje, lahko že po osmih dneh delajo samostojno. P. n. odjemalke Singerjevega šivalnega stroja (Centralbobbin) se vljudno prosijo, da ga v soboto, dne 14. julija dopoldne postavijo v gori označene prostore. — Nedeljski počitek v trali-kah. Finančno ministrstvo je določilo, da v onih trafikah, kjer je prodajanje tobaka glavni posel, traja to prodajanje ob nedeljah 4 ure, kjer se pa izvršuje kot postranski posel, se sme opravljati le toliko časa, kot je dovoljeno nedeljsko delo. — V panorami-kosmorami na Dvornem trgu vidimo ta teden razstavljeno zanimivo serijo krkono-ških pokrajin. Prijatelje naravnih krasot bodo gotovo zanimale te divje-romantične slike, zato naj si jih n. pr. predvsem naši turisti ogledajo. Prihodnji teden: Velezanimivo potovanje po Španskem, Malaga, Gibraltar, Madrid, Sevilja, borbe z biki itd. S to serijo se zaključi letošnja sezona. — Perdan — prijet Ubeglega Perdana je zalotila roka pravice. Pisal je bil iz Švice, da poj de v Ameriko, kjer ima sestro — a šel je menda, kakor se je izražal rajnki Pa-kiž „akul žvota v aržet", kajti pob*-cija ga je izsledila v Mariboru in ga včeraj v nekem ondotnem hotelu aretovala. Perdan se torej res vrne v Ljubljano, kakor je pisal „Slovencu", Četudi ne prostovoljno, . in bo tu imel Driliko dokazati svojo „nedolžnost". Čujemo, da znaša svota, za katero je oškodoval firmo Kosler, nad 8000 kron. Danes ob i/2l. popoldne sta pripeljala dva orožnika Perdana v Ljubljano in ga vklenjenega izročila deželnemu sodišču. Obžalovanja vredna je pač rodo vin a, ki jo je zadela taka nesreča. — Ogenj. Včeraj ob polu 7. zvečer je naznanil čuvaj na Gradu z dvakratnim strelom, da gori v Froli-chovi hiši na Dunajski cesti št. 11. Gasilno in reševalno društvo je prišlo takoj na lice mesta in je pod| poveljstvom gospoda Ljudevita Štriclja z znano hitrostjo in spretnostjo ogenj kmalo pogasilo. Ogenj je nastal v neki shrambi pri podstrešnem stanovanju vpokojenega brzojavnega paznika Ivana Tomica, odkoder se je potem razširil v podstrešje. Le truda-polnemu naporu požrtvovalnih ognje-gascev se je zahvaliti, da ni bila upepeljena oela hiša. Pripomniti imamo, da je gasilno društvo bilo o ognju tudi telefoniČno obveščeno po mizarskem pomočniku Jožefu LiberŠariu in da so prišli na prvo pomoč hišni stanovalci, policijski stražnik Kržan, oddelek c. in kr. 27. pešpolka pod poveljstvom narednika Fiederja, Četo-vodje Flucherja in desetnika Kellerja. Nadalje so prišli na lasten nagib de- setrittrU in "kr. 17. pešpolka Schmidt, navodnik Adamič, domobranec Volk, sanitetni desetnik LavrenčiČ, skladi-SSaf'^ćnfg, kavalerljski kadet Sta-nus pl. Hermann in Še nekaj drugih. Vsi-^tt 80 nekateri pridno gasili, drugi pa nosili pohištvo iz Tominčevega stancVanja in tako pripomogli, da so priSedši gasiloi takoj stopili brez posebnih zaprek v akcijo. K ognju je prišel tudi policijski načelnik, magi-stratni tajnik g. dr. Milj u ti n Zamik, ki je odredil, da se je napravil gasilcem prostor. Koliko je napravil ogenj škode, dosedaj še ni znano. — Nesreča. Včeraj je strojevodja južne železnice g. Kušar v Li tiji s stroja napačno stopil in mu je pri tem noga prišla pod kolo, ki mu jo je tako poškodovalo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. — Na ta način ae pa ie kon knrifa. Vkljub temu, da so cene mesa visoke, je neka gostilničarica dajala velike in cene porcije. Gosti so si mislili, da to, kar da meso cenejše, pridobi pa pri pijači. Stvar je bila pa popolnoma drugačna in gostilničarica ni dajala v izgubo, pač pa je imela menda še več dobička kakor drugi. Včeraj je bil namreč zasačen PredoViČev hlapec Fran Prepeluh, baš ko si je bil v kleti svojega gospodarja izbral 10 K vreden kos prašičevine, da bi jo potem odnesel gostilničarici. PoŠtenjakoviča so aretovali in oddali sodiSČu. — Tudi to ne bo pomagalo. Danes ponoči so bile stojnice istih mesarjev, ki prodajajo meso cenejše, kakor pa drugi, polite z rdeČilom in Črnilom. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 16 Slovencev in 4 Hrvati. — Izgubljene in najdene reči. Šolska učenka Marija Jazbinškova je izgubila denarnico z 2 K. — oolska učenka Marija Krizmanova je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela do 4 K denarja. — Častniški sluga Lovro BlažiČ je izgubil rmeno denarnico, v kateri je imel 18 K 97 vin. denarja. — Učiteljica gdč. Terezija Šarlahova je našla srebrno uro z verižico in jo oddala na magistratu. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavraciji pri „Levuu (Marije Terezije oesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je v meščanskem hotelu „Llovd" (Sv. Petra cesta) dru-štvenikoncertza člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Dotičnika, katerega se je prijel v nedeljo zvečer na „Merkurjeviu veselici pri eni izmed prvih miz pred kavarno „Merkur" svilnat dežnik, opozarjamo, da ga pošlje na Poljansko cesto Št. 35, sicer bo imel jako neprijetne sitnosti, ker je njegovo ime znano. — Semenj. Dne 9. t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 504 konj in volov, 240 krav in telet, skupaj 744 glav. Kupčija je bila pri goveji živini srednja, pri konjih pa dobra. — Ameriške novice. — Smrt v ognju. Jos. Mlinar, doma z Ljubnega v Savinski dolini, je imel z nekim svojim rojakom skupno spalnico v Biwabiku. V spalnici je nastal ponoči ogenj. Mlinar je v požaru zgorel, dočim se je njegov tovariš mogel še pravočasno rešiti. — Žrtve smrti. V Biwabiku se je 31. maja ubil pri vspenjači Fran K o č e v a r iz Sel pri Semiču na Belokranjskem. Par dni preje je pa istotam umrl Anton Adamič iz Stop pri Velikih Laščah. Meseca junija je umrl v bolnišnici v Jolietu Janez Lesar iz Škofje Loke. * Najnovejše novice. D e - fr a v d a c i j a. Pri kreditni banki v Atenah so prišli na sled veliki defraudaciji. Uradnik Kalvmanopulos pri nlijalki v Patrasu je poneveril 160.000 K ter pobegnil v Ameriko. — Roparski um or. V Romanji so tolovaji napadli bogataša Cur-crutla in ga ustrelili. Vodja bri-gantov je bil zloglasni M u 1 o n e, ki ga policija že dlje časa zaman skuša dobiti v svoje pesti. — Poskusen samomor a fr iranskega princa. Sin kralja Behanzina dahomejskega, ki živi v prognanstvu v Algiru, je skušal izvršiti samomor. Ker se je to pravočasno eapazilo, so princa rešili. Vzrok poskušenega samomora je bil, ker se oče nahaja v veliki bedi. Francoske oblasti so mu namreč pozabile izplačati že zapali obrok njegove rente. * milOn naseljencev v Severni Ameriki. Isaselniški komisar newyor-škega naselniškega urada naznanja, da bo doseglo Število letošnjih naseljencev (do 30. junija) 1,000.000. Doseđaj jih je prišlo že 870.000. V minolem letu se je naselilo kakih 1,000.000 ljudi, in samo v New Yorku se jih je izkrcalo kakih 800.000. Tekom maja je poslala naselnidka oblast 1758 oseb nazaj v njihovo domovino. Bili so pO večini Jugoslovani. * Dragultt v Zjedtejenih državah. Uradoma se naznanja, da se je v letu 1905. našlo v Zjed. državah za 7,832.500 K dragih kamnov, med temi za 3 milijone K safir o v in 3 milijone turkizov. Dragih kamnov se je uvozilo za 816 mil. K, in sicer največ diamantov. * Človeški noj. V mestni bolnici v Minneapolisu so operirali nekega E. "Wallaceja, ki se je več let predstavljal v nekem cirkusu kot „človeški noju. Zdravniki so odstranili iz njegovega želodca 57 žeblje v, 4 kose stekla in 5 kosov žice. Wal-lace bo okreval. Dosedaj ni bil mož nikdar bolan. * Novi kakao. Nova kakaovska vrsta Ivana Hoffa kandolka-kao si pridobiva čimdalje večjo priljubljenost, ker ima izmed vseh ka-kaov najmanj tolšče (19% proti 6e-stokrat nad 50% v drugih vrstah) in se torej po kratki uporabi občuti kot jako lahko prebaven in prijeten. Kandol-kakao ne zapira in ima ob najboljšem okusu še važno prednost, da je jako poceni. Zato je lahko dostopen vsakemu in mogoče ga je uporabljati in najtopleje priporočati tudi pri naj skromnejšem gospodinjstvu. * Ustrelil ga le, ker Je zapeljal njegOVO SOprogO. Občinstvo v Nicaragua v Srednji Ameriki je jako razburjeno vsled umora ministra dr. Altamirano, katerega je ustrelil dr. Julian Irias. Irias je odšel v Costo Rico in je pustil svojo soprogo pri dr. Altamirano, s katerim sta bila dobra prijatelja. Med odsotnostjo Iriasa je dr. Altamirano zapeljal gospo Irias. Ko se je Irias vrnil domov, je hotel imeti od prijatelja pojasnilo glede ljubavnoga razmerja s svojo soprogo ; dr. Altamirano je pa mesto odgovora pahnil dr. Irias od sebe, ki je bil vsled tega tako razburjen, da je pograbil puško ter dr. Altamirano ustrelil. Altamirano je bil minister. * Kubelik — milijonar. Znani Češki virtuoz Jan KubeJik je končal te dni svoje umetniško potovanje po Ameriki in je odpotoval na svoje posestvo Bichorv na češkem. Meseca avgusta bode potoval po Avstraliji, kjer bo priredil 42 koncertov za 40.000 kron. Njegov uspeh v Ameriki je bil tako velik, da bode tam priredil v prihodnji sezoni nadaljnih 60 koncertov. Zato iz Avstralije odpotuje čez Honolulu v Ameriko, odkoder se vrne domu majnika meseca 1907. Sezono 1907 8 porabi Kubelik k tourneju v slovo po Evropi, nakar se kot 28letni „penzijonist" umakne z nekoliko milijoni v zasebno življenje. * Radi poljuba učiteljice. V Ridgefield Parku, N. J., vlada nepopisno razburjenje in v sredo bode staro in mlado prisostvovalo posebni seji šolskega sveta, kjer se bode dognalo, je-li šolski vodja George M. Lasell v resnici učiteljico Olive King objel in jo potem opsoval. Oba sta mlada, oba sta lepa, oba imajo ljudje radi in oba sta ljubosumna. Nedavno je prišla gospodična King nepričakovano k seji šolskega sveta, da poizve, čemu za prihodnje leto ni dobila službe učiteljice. Ko ji je predsednik Henry Fischer odvrnil, da je prelena, mu je odvrnila j okaje, da ona ni edina lena učiteljica, toda šolski ravnatelj med učiteljicami nima vpliva. K septembru jo je v neki sobi objel in to pozneje zopet obnovil vpričo drugih učiteljic. Zopet pri drugi priliki pa jo je psoval z besedami „dam.net foolu. Predsednik C. W. Mergler je takoj določil čas, da se zaslišita obe stranki, zaeno se je pa čudil, Čemu je imenovana učiteljica toliko časa molčala. Učiteljica King tudi trdi, da je ravnatelj Lasell poljubil neko drugo učiteljico. Poljub, to je res nekaj groznega. Telefonsko in unmm poročila. Dunaj 10. julija. V današnji seji poslanske zbornice je Malik zahteva), da se skliče grajalni odsek. Povod temu je, da je socialist Eldersch imenoval M al i k a op"co. Zbornica dožene danes razpravo o obrtnem redu in vzame potem v pretres vsenemški predlog za stran skupnih carinskih dohodkov. Dunaj 10. julija Že včeraj in danes se vrše na vseh koncih in krajih pogajanja, a zdaj sa ne gre več samo za kočevski mandat in njega kompenzacijo, nego tudi za Primorsko. Vlada se je začela Italijanov bati in išče potov in sredstev, da bi jim ugodila Dunaj 10. julija V poslanskih krogih se danes zatrjuje, da bo zborovala poslanska zbornica samo Se do konca prihodnjega tedna. Odsek za volilno reformo pa bo zboroval še dalje in sicei toliko časa, d i dožene razdelitevmandatovzavse kronovine. Dunaj 10 julija. Italijanski klub je imel danes sejo, v kateri je razpravljal o razdelitvi mandatov na Primorskem. V tej seji so se različni govorniki bridko pritoževali, da velike stranke nečejo Italijanov tako podpirati, kakor bi ti želeli. Klub je končno svoje zahteve glede Primorske natančno formuliral in jih naznani de danes vladi in voditeljem velikib strank Dunaj 10. julija. Proračun ski odsek je danes dokončal razpravo o stavbi tržaškega pristana in je sprejel pred lagane resolucije, toda v znatno ublaženi obliki. Petrograd 10 julija. Proti poslancu A1 a d i n u, voditelju de lavske stranke, se je začela pred-preiskava zaradi puntanja gard-nega polka Preobrjaženskega. Petrograd 10. julija. Pomor sko vojno sodišče je publiciralo razsodbo v zadevi izročitve vojne ladje „Bčdovij" Japoncem Štirje oficirji so bili obsojeni na smrt, vendar se pripo-roče carju v pomiloščenje Admiral Roždest venski j in drugi obtoženi oficirji so bili opro ščeni. 3 besede . . . „Altvater" Gessler 1334—14 Krnov (Jagerndorf). celo in nežno* Dobi se povsod. 15 polnih let je že minilo, odkar je pri šlo na trg Doeringovo milo s sovo, in še vedno je najpriljnbljenejae milo sveta. Ker je sedaj s primešanjem pat. zav. cvetličnega mleka izboljšano, bo vsakdo, ki ga le poizkusi, izprevidel, da nob no, še tako drago toaletno milo nima na kožo tako uspešnega učinka kakor Doeringovo milo s sovo. — Po 60 vinarjev se dobiva povsod. 1237—3 Zahvala. Srčna zahvala častitemu učiteljstvu kranjskega šolskega okraja, ki je postavilo in odkrilo spominek rajnemu Josipu Pet-kovšku, učitelju na Velesovem. Posebno zahvalo pa gg. učiteljem — pevcem za prireditev krasnega petja in g. A. Rapetu za njegovo krasno nagrobnico povodom odkritja spomenika. 2485 V Bevka h, dne 7. julija 1906. Oče In bratje. Javna zahvala. Pri odhodnici, ki jo je priredil 28. pr. m. g. Dako Makar, posestnik in gostilničar v Metliki, svojemu prijatelju g. Ljudevitu Ju-trašu, davčnemu pristavu, ie bila nabrana na predlog g. dr. M. Dereanija v korist grško-katoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki lepa vsota 83 K. Darovali so po 2 kron gg. dr. Dereani L. Jutraš in Jakob Franc; I« kron g. lekarnar GjuriČić; po 4 krone gg. Fr. Guštin ml. in E. Fux ml.; 3 krone g. K. Predalič in 2 K g. F. Lunder. Plemenitim dirovalcein, predvsem pa gg. dr. Dereanijii kot predlagatelju in D. Makaru, svojemu predsedniku, ki je b svojim prijateljstvom dal povod takemu predlogu, izreka s tem svojo najsrčnejšo zahvalo odbor grško-katoliške cerkve sv. Cirila In Metoda v Metliki. Metlika, dne 6. julija 1906. Zahvala. Najtoplejšo, iz dna srca izvirajočo zahvalo izrekam tem potom slavnemu učiteljskemu društvu za kranjski šolski okraj, da je postavilo in odkrilo dne 5. t. m. spomenik mojemu nepozabnemu rajnemu soprogu Josipu Petkovšku. Ako je mogoče še povišati čut srčne hvaležnosti, naj to velja osobito predsedniku »društva g. Fr. Luznarju, dalje g. Karolu Mahkoti za njegov požrtvovalen trud, g. A. Rapetu za njegovo prekrasno nagrobnico, g. V. Rusu za prireditev ganljivega petja in končno vsem častitim gospem in gospodičnam učiteljicam ter gg. učiteljem in sploh vsem onim, ki so se v tako velikem Številu udeležili tega prekrasnega slavlja. Naj velja ta moja zahvala tudi nežni mladini velesovski, ki je prišla ta dan še enkrat počastit svojega bivšega učitelja. Bog plačaj vam vsemi V Kranju, dne 5. julija 1906. 2484 Franja Petkovšek. Neteorolositno poročilo. 7t*ln» nad morjem 069. Srednji iračni tlak 780.0 mm 1 Č« opazovanja Stanje barometra v mm * k! n Vetrovi Nebo 9. 9. sv. 738 6 197 si. szahod oblačno 10. 7. a). 737 8 175 sl. jgvzhod oblačno • 2. pop. 737 3 20 2 sl. j vzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 20 6°, nor-male: 19 6«. — Padavina ▼ mm 00. Borzna poročila. Ljubljanski „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 9. julija 1906. Malolbeni papirji. 4V.V« ««/*% 47«°/* «*/.•/. 4*2*/a majska renta. . . • 4-2°/0 srebrna renta . . . 4% avstr. kronska renta. . 4°/0 n zlata , . . 4°/0 ogrska kronska renta . 4°/0 n zlata 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4V»°/o posojilo mesta Spljet 4,/,°/o n n Zadar 41/1°/o bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . 4*/, češka dež. banka k. o. 4*/o , 5 - f J O-zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10°pr...... 41/1°/0 zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke 4°/~ priof. lok. želez. Trst- Poreč...... 4°/0 prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. Vi 7. iV*#/f avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 186078 . . • „ od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... zem. kred. I. emisije t n 9 rt n » m ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100'— „ turške...... Basilika srečke . . . Kreditne , . • . Inomoške „ . . . Krakovske , . • . Ljubljanske „ . • . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ „ , . . . Rudolfove 9 . . . Saicburške „ . . Dunajske kom. m . . . Dslnice. Južne železnice..... Državne železnice ... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske w . . Zivnostenske „ • • Premo£okop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Prnške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi . . . . Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. ciružbe Češke sladkorne družbe V a. lite. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar 1 BI ago 9965 99 85 99 60 99 80 9Q 70 99 90 117 90 118 10 94 55 9475 113-lu 11330 99-15 100 15 10050 101 50 99 70 100 70 100 50 101 50 9950 100 30 100*85 101 85 10010 101-10 105 60 106 60 100 20 106 70 1C0- 10020 100 — 100 40 100- 101- 100 50 101-50 99 90 99-f>0 100-— 320 90 322-90 100 30 101 30 206 50 210 50 279 50 281 50 155 60 167-50 288- 295 — 287-- 294-- 258-— 265- 97 - 103-- 1F4 15 165 5 22 10 24 10 465-— 474 — 79'- 8 85-- 92 — 56-— 61 50 49 25 6125 30-26 32 25 58 63- 71- 77 516 50 526 50 168 — 16(J 30 673 — 674 — 1688 — 1698 — 668 75 669 75 806 — 8 7 - 242 243 — 6V7-— 681 — 671 50 572 50 2710 2730 — 671- 572 — 268 — 272 — 58=) 589- 140 — 142 50 11 34 11-38 19-12 19 15 2396 23 56 23-96 24-02 117-50 117-70 9560 95 75 251-25 262 25 484 6 — žitne cene v Budimpešti. Dne 11. julija 1906. Termiti. Pšenica za oktober . Rž Koruza Oves . . za oktober . . w julij . . . „ maj za 1. 1907 » oktober . „ EfVfcttv. Zdrrno. 50 kg K fO , . 50 , , 50 , . &0 r P 7-58 647 6 12 5-53 6 57 Zahvala. Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega, nenadomestljivega očeta, gospoda Frančiška Furlana nam je došlo toliko dokazov sožalja, da nam je nemogoče zahvaliti se primerno posameznikom. Bodi pa tem potom vsem c. znancem, prijateljem in sorodnikom rajnika, ki so se udeležili sprevoda, izrečena iskrena zahvala. Osobito se pa zahvaljujemo g. dr. J. Furlanu za vneto požrtvovalnost za časa bolezni in za podarjeni krasni venec, kakor se tudi zahvaljujemo c. rodbini^Kenda, in veleč, gospodu Cescutti-Štrubelj za poklonjene vence. Končno se zahvaljujemo vsem cenj. gospicam gojenkam III. 1. pripravnice uršulin-skega samostana, katere so skupno počastile sprevod k Sv. Križu. — Bog plačaj! 2480 Vrbljene pri Igu, dne 9. julija 1906. Žalujoči ostali. Cokali primerni za prodajalne ali pisarne oddajajo se za avgustov termin ali tudi takoj v najem. Pogoji se izvedo v odvetniški pisarni dr. M. Pirca, ca oglju Sod- uijHkih iu Cigaletovib ulic v Ljubljani. _ 1936—14 Pekarija 5 miuut od novega kolodvora na Bledu, tik ceste, nanovo urejena in z vso opravo, se odda pod ugodnimi pogoji za več let v najem. Pojasnila daje J. Pretnar, trgovec na Bledo. 2476 i Gostilna v LJubljani, dobro idoča, se takoj odda. Naslov pove upravni Stvo „Slov. Naroda". 2486—1 dobi takoj službo pri 2477—1 Josipu Janko v Kamniku. Suho skladišče v sredini mesta se vzame takoj v najem. Vpraša naj se v upravn. „Slov. Naroda". 2479—1 Soba ZS dve 08ebi s hrano ali pa brez nje, se odda takoj ali pa za 15. t. m. Vpraša se na Starem trgu št. 20, III. nadstropje. 2478 1 tri lične sobe s kuhinjo odda takoj skupno ali tudi posamezno proti nizki ceni po dogovoru Ivan Zupan, posestnik na Blejski Dobravi št. 47, p. Javornik (Gorenjsko). 3432 2 Išče se kjerkoli takoj ali pozneje v najem ali na račun Kdo — pove upravništvo „Slov. Naroda" 2487 1 Še popolnoma dobro ohranjeno, 27 klg. težko motorno kolo proda ceno D. Rovšek, fotograf v Ljubljani. 2491 1 Gospodična izurjena v Stenografiji, se sprejme v pisarni Generalnega zastopa c. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodni 1 oke ulice štev. 6, 2490 I*ep, vclik? svetel lokal na ulico v pritličju, pripraven za trgovino, skladišče ali tndi kako drugo podietje (tudi kot dvorana za kako društvo) se takoj odda. 2489—1 Vež v upravn. „Slov. Naroda". naznanilo zabave! Grand hotel .Union' v L i tm 1>1 jani 2475 (Ravnateljstvo A. Kamposch). Danes in vsakdan KONCERTI vojaške sodbe c. in kr. pešpolka kralj Belgijcev št. 27 ob vsakem vremenu, na vrtu ali v veliki dvorani. Začetek ob 8. Vstopnina 20 kr. 12 vstopnic 2 gld. Vinska klet v „Unionu". Vsak dan koncerti godbe originalnih sramljev. : Vstop prost : Specialno točenje orig. plzenjskega piva iz zadružne pivovarne vPJzaju. Fma restavracija. Dunajska kavarna. Rendezvous tujcev in domačinov. 5213 Odda .« takoj 2420-3 | prodajalnica za mesarijo ali kako drugo obrt, za avgust pa pekarija z vso opravo in stanovanje z 2 sobama i Tržaški cesti št. 13 v Ljubljani. Sprejemu zavarovanja oloveftkega žPh *jenjft po uttir&ziiuvreuiejaih kombiua cijah pod tako ugodnimi pogoii, ko nobena draga savarovaJnica. Zlasti je usodno aavarovanie aa doživetje in »mrt e omaniftaicCimi oc vp aCUL V«** K&L trna po preteka petih m pravico flo dividenda. •vaifc^m^^ ^^traxo valn* to et xx jc *. v u x«-r ^ Res. fondi: 34,788.637-76 SL Izplačane odškodnine In kapitali)«: 67,176.383-76 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vsmIlmi elevauke • aai^4ae uprav«. S—78 »liti x«stop w Lf ubijani, l«gav pisarn« ao v laatna) baniaa) hiši Za varuje poslopja in premičnine proti potemim Škodam po najnižjih oenas Škode oenjuje takoj in najkolantneje Dffiva najboljši sloves, koder posta?? Dovoljuje iz čistega dobička iadatn* podpore v narodne m občno* onoto* namenb Trije dobri se sprejmejo takoj v trajno delo pri Francu Golobu krojaču v Metliki, Dolenjsko. Ces. kr. avstrijske državna železnice. C kr. ravnateljstvo drž. Zetesnfce v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. junija 1906. leta. O dno d ii LJubljane juž. kol. Proga as Trfcii. Ob 12. url 52 m ponoči osebo vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inemost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, y Line, na Dunaj via Amsterten. — Ob 5. uri 05 m zjutraj osebni vlak v Trbiž od 3. junija do 9. septembra ob nedeljak in praznikih. — Ob 7. uri K) m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevicc, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amsterten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florenco, Rim, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr. Line, Birdejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. m H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amsterten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz L in II. razr.) - Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebni viaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 3. uH 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amsterten, Monakovo (direkt. voz L in II. raz.), Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja če2 Amstetten, Prago (direktni voz I. in H. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabla, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, Čez Selztal, od Solnograda in lno-aosta, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 10. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3 junija dr r septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kočevja Od S. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Gunoo ii Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri o m pop uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznih- -Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o* 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neuelian i« praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. Dred krajevnim časom v Ljubliani Hi Kolesca n ton n d (obl. varovano) 80 danes edin O sredstvo, ki bolečine takoj prepreči in vsak trn gotovo odstrani. 2051—4 Sedaj najboljše sredstvo sveta proti kurjim očesom. Dobivajo se Rib Eq kos 20 vinarjev, 6 kosov 1 krona, sedaj po lekarnah: v Ljubljani (U pl. Trnkoczv in Piccoli), Noven niči, Metliki, Kranju, Kočevju itd., kakor po -vseh lekarnah monarhije. mestu. !45S Razpis. Za gradbo treh kapnic v vaseh Brezje, Gradac in Briog, občina Sv. 3(riž pri Kostanjevici se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave na 18.000 kron pro- računjeua dela in dobave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože dO 20. julija t. 1. ob 12. uri opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Ponudbe, ki morajo biti knlkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene z napisom: Ponudba za prevzetje gradbe treh kapnic v občini Sv. Križ pri Kostanjevici. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razen tega je dodati kot vadij še 5". „ stavbnih stroškov v gotovini ali pa T ptipilarnovaroih vrednostnih papirjih v kurzni ceni. Občinski odbor si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo pouudbeuo razpravo. Načrti, proračuni in stavni pogoji so na ogled v občinskem uradu Sv. Križ. Občinski urad Sv. KHž dne 7. julija 1906. pHP* Največja izbira najboljših in najcenejših dookoles in «» šivalnih strojev za rodbino in obrt Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. * Lastna delavnica za poprave. 266—28 IVAN JAX .„ SIN v Ljubljani, Dunajska cesta it. 11 Iščem ne račun majhno gostilno Pismene ponudbe pod nM. M.11 poste restante, Ljubljana. 2457 2 13 x 18, dobro ohranjen in z dobrim objektivom, se kupi ceno proti gotovemu plačila. — Oferti pod ntakoj 416" na upravn. „Sl<»v. Naroda". 2430 3 Lepo stanovanje v Zgornji Šiški se odda takoj. Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju „pri kamniti imzr v Zgornji Stški. 1779—18 Pokrit breab malo rabljen, v popoluoma dobrem stanju za 6 oseb, lahek, za eno aii dvo-uprego, se proda po nizki ceni. Podrobnosti pri J. Pretnarja trgovcu na Bledu. 2392—4 Odvetniškega solicitatorja sprejme takoj dr. Janko Brejc, odvetnik v CelOVCU. 2455 2 Zaradi prevzetja drugega podjetja se poceni proda ie več let obstoječa, dobro idoča brivnica. Kje — Naroda pove upravništvo „Slov. 2434 2 V Kranju se odda trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. — Nataočoa pojasnila daje M. Booss v Kranju. 2412 3 Mlin t v dobrem stanju in z velikim zaslužkom dam vsled pomanjkanja delavskih moči v najem oz. ga tudi prodam. Franjo Marotti Obrov v Istri (pri 11. Podgradu). Več kotarskih, kovaških in sedlarskih pomočnikov in učencev s primerno plač >, se sprejme takoj v delo. Ravnotam je naprodaj raznovrstno obrabljeno orodje kakor tudi kovaški mehovi, parni stroj z 12 konjskimi silami itd. PETER KERŠIČ tovarna voz z električno in parno silo 2492—1 Šiška pri Ljubljani. kompanjon ki ima vsaj 15.000 K gotovine, se išče za dobro npeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu na Kranj skem. Pismene ponudbe naj se stavijo pod Šifro „300.000" na upravništvo „Slov. Naroda". 2413-3 DelnlSka stavbensha družba „UNION" v UubUonl sklicuje izredni občni zbor na dan 26. julija t. I. ob 4Vs. url popoldne * pisarni družbe „Union" (frančiškanske ulice št. 2). DNEVNI RED: 1.) Volitev upravnega sveta in volitev nadzorovalnega sveta. 2) Slučajni predlogi, katere mora delničar vsaj 8 dni pred občnim zborom naznaniti upravnemu svetu, da pridejo v razpravo. Delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, morajo vsaj 5 dni pred občnim zborom položiti svoje delnice v pisarni „Unionu od 11.—12. ure dopoldne. V Ljubljani, dne 7. julija 1906. 2469 Upravni svet. V abstinentni restavraciji v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 27 5« dobiva v prijetni!} in snežni^ pre^terib « debra el^a^no Ijrane, l^©5ile in uceerja. & Kava, mrzle ledi in brezalkoholne pijače so na razpolago, f Stalnim gostom (naročnikom) na celo hrano znižane cene. & Za mnogobrojni obisk se priporoča «■ f! 2465-1 Alojzija Tratnik. % Naznanilo. V konkurzno maso Jos. Murnika spadajoča zaloga špecerijskega in delikatesnega blaga z opravo vred v sodno dognani cenilni vreduosti 15.663 K 77 h in prazno po sodo v vrednosti 181 K se proda ofertnim potom kaaor stoji in leži. Konkurzna masa ne prevzame jamstva z* kakovost in količino, pridržuje si pa pravico, prazno posodo proti povrnitvi cenilne vrednosti iz zaloge izločiti. Pismene ponudbe opremljene z 10" 0 varlijem, ie vložiti pri podpisanem r skrbniku konkurzne mase najkasneje dne 16. julija t. L in ostanejo pouud-niki vezani na nje do vštetega 20. julija t. 1. Kupnino ima plačati ponudnik takoj na roke oskrbnika konkurzne mase ko se mu naznani sprejetje ponudbe; ko bo kupnina plačana, se prodana zaloga izroči in je izprazniti prodajalno in klet na Resljevi cesti št. 3 in skladišča na Sv. Petra cesti št. 31, na Šv. Petra nasipu št. 21 in v Bohoričevih ulicah št. 28, kjer se sedaj nahaja, najkasneje do 1. avgusta t. 1. Inventurni zapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču, soba Št. 108, in pa v pisarni podpisanega kookurznega oskrbnika. Kdor hoče zalogo ogledati, nai se zglasi pri podpisanem. V Ljubljani, 6. julija 1906. 2462—3 Advokat dr. Jos. Saj o vic. |H Zaloga v Domžalah pri F. Pečnitau. |^ naravno, impregnirano in glazirano prve in druge vrste dobavlja v vsakršni množini točno Rudolf Oroszy v Ljubljani. 2105—10 Robert Smielovvski ,. stavbnik = H&»@fa;£ posrbi 14 se priporoča za prevzemanje vseh v stavbno stroko spa-dajočih del, n. pr. izdelovanje načrtov in preračunov stroškov, izvrševanje novih stavb, prezidav in dozidav ter popravil vseh vrst z zagotovilom solidne in točne I po- 2305- 3 strežbe. S OE 11 3(avarita in restavracija flote! Žalkan Jfova zgradba, # 70 ele. ganttiih sob, # lift, # elek. trična razsvetljava, % kopelji, # cene zmerne. ?očkaj in JJogl 2110—13 rel Planinše Prufl ljubljanska u e I g ž $ a I n I c a za k a u o z električkim obratom ter specialna trgovina za kavo In ča] v LJubljani samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" = (postajališče cestne železnice) = C5 t— priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan. brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka se dobiva pri 2365- 3 G. PICCOLI, lekarnarju v tjubljaui, Dunajska cesta. En del te^a soka, pomešanega 8 petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne, prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne orgaoe zdravo pijačo. 1 steklenica 1 krouo. Naročila se Izvrše točno po povzetju Velik, svetel lokal za trgovino se odda na Dunajski cesti it. 20. Najemnina znaša z vsem 545 gld. Vpraša naj se ravnotara pri urar ju R. WEREB. 2319-6 Za parno opekarno na deželi se išče kurj ki je samec in obenem ključavničar. Nastopi labko v teku tega meseca. — Plaea po dogovora. Naslov se izve v upravo. „Slov. Naroda". 2410—3 f^0 Uatanovljciu) leta 1842. 0\ U t*jc05lik4rjj<. 5lik4rj4 J ]narisov in qrbov >~ p BRATA CBERLl f ♦ .iS gostilna, v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 26 zopet ©tvorjena. ~W Podpisana vljudno naznanja, da dne 1. julija t. 1. zopet otvori gostilno „Pri golobčku". Za najboljša pristna dolenjska in Štajerska vina, priznano izvrstno gossko marčno pivo m za okusna mrzla in gorka jedila ie dobro preskrbljeno. tnOriinllfOti* »Meniški cviček" in beli „salonski cviček" ilpCvIJ 1111ICU • m krške Trške gore, kateri vrsti — točili so jib tudi v paviljonu deželne kleti — sta ndeležeocem slavnosti v prid Korošcem posebno ugajala. Za mnogobrojen obisk se najtopleje priporoča slavnemu občinstvu z vsem spoštovanjem Karohna Bećć 2376—3 prej v kavarni gosp. Zalaznika v Ljubljani. k** **• iM* iMm ,*m «A* JU J. »Jjl* aJU cA* JU J i * i r i K S- e • 1». Sij 4 pari čevljev ĐV za samo jtld. 9*4»0. se zaradi nakupa ogromnih množin prodajo za to smešno nizko ceno. Par moških, par ženskih čevljev črnega ali rjavega usnja s kapicami za zavezovanje z močno zbitimi usnj. podplati, nainov. oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, ve-ieeleg , ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo gld. 2 60 Za naročitev zadostuje dolgost. Fo povzetju razpošilja razpošiljalnica čevljev A. G-elb, Krakov, št. 40/3. Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen 2482 Restavracija „Narod, dom" Vsak dan sveže 2054 15 pizensko in termalno pivo združenih pivovaren Ža'ec in Laški trg. Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja. Lep senčnat lipov vrt. Za mnogoštevilni obisk se priporoča WkWk m "I M mm ii h ; i: t i i_ ii atBi^ifiiiiiii It: sil Otvoritev nove geste) lekarne v Ljubljani. Usojam si slavnemu občinstva vljudno naznanjati, da sem utrnil na rtu Umm in Me ceste 13 o i> o i tek o ihlil d ml o v o urejeno ki jo nameravam voditi pod napisom: lekarna „pri kroni". Mag. ph. And. Bohinc V Ljubljani, 9. julija 1906. 2468—1 Vajenca sprejme večfa trgovina z mešanim bla Lr -m v večjem kraju na Dolenjskem Ponudbe pod HA. B. 100" na upr »Slov. Naroda". 2384-4 Mlada, inteligentna, samostojne Sospica želi živahne korespon dence z naobraženim, svobodo miselnim gospodom. 1 Prijave snb: „Enakost, bratstvo SVObOda* •$» & Zenitna ponudba. Mlad in inteligenten gospod s 2*—30.0O0 K premoženja se želi seznaniti z gospodično 25 30 let staro, aH tudi vdovo, ki ima kako posestvo ali mlin na Štajerskem ali Gorenjskem. Le resne ponudbe, Če mogoče s sliko, ki se takoj vrne, do 2 6. julija t. 1. pod šifro „Vesela bodočnost" na upravnistvo „Slov. Naroda.- 2415—3 Slavno občinstvo! Podpisani se priporočam preČ. duhovščini za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela iz kamena, in slavnemu p. n. občinstvu za gradnjo kompletnih rakeu (grobnic) na novem pokopališču. Izdelujem rakvene plošče in okvire za železno ograjo le iz najboljšega trdega, za zimo trpežnega kraškega, repentaborskega in dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, ki ga vpeljavajo in ki za zimo ni stanoviten. Vae izdelujem solidno in za zimo trpežno po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo prav umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granata in belega laškega carrarskega marmorja ter iz trdega kraškega kamena in jih prodajam po jako nizkih cenah. V zalogi imam tudi nagrobne okvire lastne iznajdbe, ki jih izdelujem že 13 let in za katere le jaz lahko dam garancijo in ki se ne dobivajo nič več pri grobokopu, nego samo pri meni. 2 odličnim spoštovanjem Ignaci) Čamornik 2209 4 kamnoseški mojster in sodni Izvedenec Komenskega ulice štev, 26 v Ljubljani. v 4 i i "T Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo svojo zemljiško posest na Friškoutu mej vojašnico pešpolka št. 27 in Martinovo cesto Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni Wo!fove ulice št. 12 in je upogled mogoč vsak delivnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-7. popoldne, ob nedeljah od od 9.—12. dopoldne. 2381 6 pivovarna £uer. -r -m » m. »• •_ _ m LMtninu in tisk .Narodne tiikiumo*. 31