Uredništvo
in upravništvo:
Kulodvorako ulico štev. 16.
Z urednikom ao more govoriti vaak dan od 11.
do 12. ura.
Rokopisi se n« vračajo.
Inserati:
ŠestBtopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje Bopuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Velja
za Itjubljano
v upravništvu: za colo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld GO kr., na moaec GO kr., pošiljate v na dom volja mo-aečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo loto 10gl., za pol lota 5 gld., za četrtleta2gld. 50 kr. in za jedeu meaoc 85 kr.
V	Ljubljani v petek, 16. januvarija 1885.
Štev. 12.
Tečaj II.
Naše narodno - gospodarstvene razmere v starem letu.
Valovi, ki so jih tako burno izbudile velike denarne katastrofe minolih dnij, niso se še po polnem polegli; pregloboko so segli in preveč so se po vseh deželah našega cesarstva javile rezke posledice onih nesrečnih dogodkov. Polomi raznih velikih podjetij in starih svetovnoznanih kupčijskih hiš; velikanski neredi pri prvih naših denarnih zavodih in nesrečno njih poslovanje; pregrešno ravnanje voditeljev vplivnih kreditnih naprav, vse to se je združilo, da smo imeli na narodnogospodarskem polji slab pričetek novega leta. In morebiti ravno toliko nesreče, kakor direktni vzroki, provzročila je nezaupnost skrbnega ljudstva, ki je svoj denar imelo v raznih denarnih zavodih in podjetjih naloženo ; kdor je mogel, vzel je premoženje svoje iz oskrbovanja tujega društva in mu 3 tem sam spodnašati pomagal temelje, na katerih je stalo. Tudi pri nas, v beli Ljubljani in v ožji naši domovini, zgrudil se je zavod, ki je do skrajnega časa znan bil kot uzor solidnosti. Padec njegov razdejal je hipno mnogim družinam mir in blagostanje, in čeravno se sedaj zatrjuje, da zguba konečna ne bode velika, je vender neizogibno, da se zamorejo vsak dan javljati nove, neljube posledice propalega gospodarstva. Kredit jd^omajan in marsikdo, ki je bil zgled vestnega in solidnega kupčevanja, prebiva sedaj bridke ure in se trudi, da reši hišo svojo.
Neka nezaupnost, nek strah polastil se je širših denarnih krogov in pogostoma čujejo se glasovi, da se vse naše gospodarstvo bliža nevarni krizi, ki nam zamore ravno tako po-gubonosna postati, kakor ona, katera je pred leti pretresala avstrijsko državo. Takrat so neštevilne lahkomišljene, na pesek zidane banke provzročile ogromni polom — sedaj pa se očita našim gospodarstvenim raz-nierarn, da počivajo na podlagi pretirane spekulacije v produkciji in na lahkomišljenem do-
Listek.
Čez dvajset let.
(Gregorio.)
Človekovo srce je čudna igrača, in morda kdo izmed vas uže skusil igro z njim, in srečen je, vam pravim, kdor je igro dobil, 'kdar pa ne stori dobro temu malemu or-v človeških prsih klubovanje, in to sku-b a J^a najbolj Prvinov Anton in krasna Grebeva ^inka. Znano vam je, da se bosta Prihodnjo nedeljo poročila, oba sta sicer uže £ez mlada leta, a ljubita se vender še iskreno, »akor trdijo poučeni ljudje. Nu, ženitovanje “Odemo imeli in veseli bodemo zopet jeden-P°"t dasi bi se bilo to lehko uže pred dvajsetimi leti zgodilo, tedaj, ko sem jaz še tekal bos po mestnem tlaku.
Da, da, pred dvajsetimi leti, pravil mi je ded, tedaj sta bila ta dva nova zaročenca, »oba mlada, oba lepa“, in skleneno je bilo uže, da se poročita prav kmalu, izvršili so se uže vsi trije oklici.
voljenji kredita od strani naših velikih denarnih zavodov. Oni pa, ki s širšega stališča opazujejo raz vitek, rast in pad naših gospo-darstvenih razmer, trdijo, da vzrok neljubi tej prikazni ne tiči med našimi črno-žoltimi mejami. Kakor je pred leti krah se pričel na Dunaji ter pogubonosnim valovom jednako se razširjal v sosede in čez obale stare Evrope, dokler ni dospel do bregovja novega sveta, provzročevaje tam še hujše katastrofe in še žalostnejše prikazni, tako izvira sedaj pričetek gospodarstvenega nazadka iz Zjedinjenih Držav, iz New-Yorka. Vsaka ekonomična faza onstran velike vode ponavlja se na ozemlji našega kontinenta. Ko so se v Avstriji še vršila burna razgovarjanja o podržavljanji Severne železnice, jelo je uže pokati in treskati v Zjedinjenih Državah; banke in kupčijske hiše v obsegu, o katerem imamo mi malo pojma, zgru-devale so se in potegovale za seboj tisoče udeležnikov. Ni dolgo trajalo, pa so nam dohajali brzojavi, da se majejo kupčijska podjetja v Evropi. Mogočne hiše v Londonu, Manchestru, Liverpoolu itd. padale so vkup
—	in tedaj se je jel teman oblak vleči nad obzorje prestrašene Evrope in razna podjetja zgubivala so vidno svoja tla.
Vzrok pa je bila žitna kupčija. Znano je, kako strmoglave svote žita pridelajo na amerikanskih, še ne izsesanih poljih. Podjetnost Jankejev poprijela se je tega pridelka z velikimi denarnimi silami in kmalu začela je cvesti razširjena kupčija z amerikanskim žitom, ki je prihajalo v vedno večih masah v Evropo. Vsled tega so stalno padale naše domače žitne cene; od 1. 1874 znižale so se za celih 24°/0! Vender pa od začetka Amerikanci niso toliko izvozili, da bi bilo stanje našega producenta po polnem neznosno postalo; še le v najnovejšem času „vrgli" so neznanske množine žita, osobito pšenice, v Evropo. V lanskem letu poslali so tamošnji žitni kupci skoro 10 milijonov „bushlov“ (bushel je približno s/8 hektolitra) pšenice več v Evropo, nego pred dvema letoma in to je jako neugodno vplivalo na naše razmere. Posebno „mali mož“ ni več
Bogat je bil stari Grebenec, blizu da najbogatejši v našem mesteci, vsi mali trgovci bili so njemu dolžni. Marsikdo je zavidal bogato, krasno nevesto trgovcu Prvinovemu Antonu. Lehko bi bila Minka dobila deset drugih ženinov, a ljubila je Antona in on njo, naposled udal se je njijini prošnji tudi Grebenec.
Pred dvajsetimi leti! Da, v nedeljo bode dvajset let, ko je povabil Grebenec v svojo hišo na veliko gostijo vse svoje prijatelje in znance, da obhajajo slovesno zaroko njegove osemnajstletne hčere z Antonom Prvinom. Bogata je bila večerja, mnogo najokusnejše divjačine in najdražjih vin uničili so gosti, po bogati večerji pa se je v krasni dvorani priredil ples. Vsem je žarilo veselje z obrazov, najbolj pa je bil radosten ženin Anton in čestokrat je ponavljal prijateljem svojim, da tako krasnega večera še ni doživel v življenji svojem, da tako srečnega človeka, kakor je on, gotovo ni na vsem svetu. Vender je kmalu nekaj kalilo nezmerno njegovo veselje; opazil je, kako je mlad, krasen trgovec iz mesta uže tri plesove zapored plesal z Minko, z
toliko skupil, da bi bil zamogel v oni meri preskrbeti se z industrijalnimi izdelki, kakor rninola leta, in vsled tega je imela tekstilna in tudi železarska obrtnost velikansko škodo. Omenjena silna množina pšenice iz Amerike pa ni bila kaka posledica dobre letine, temveč podjetni špekulantje so razpolagali nad toliko zalogo, ker so v prejšnjem letu bili na umeten način ustavili kupčijo in zaprli ves pridelek. A ta spekulacija se jim ni obnesla; grehu je sledila kmalu pokora v podobi velikanskega žitnega kraha, o katerem smo poprej govorili in katerega nasledki so se tako kmalu čutili v Evropi. Kakor se potres, nastal na kakem dalnjem otoku širnega oceana, kmalu javlja na bregovji našega dela zemlje, tako se kažejo tudi pri nas nasledki amerikanskega poloma in tamošnje zbeganosti, ki jo je rodila brezsrčna lahkomiselna spekulacija z žitno kupčijo.
Ker so naši denarni zavodi tesno zvezani z vsakim velikim kupčijskim podjetjem, je naravno, da so hudo čutila ledeno sapo iz amerikanskih obal, vsled katere je evropejska kupčija zmrzevala in zastajala. Zraven žitne kupčije se je najhuje godilo obrtnikom, ki izde-lavajo sladkor. Tu sicer niso prišle v poštev tako ogromne svote, kakor pri žitni kupčiji, a omenjena obrtnost ima glavno svojo podlago v bankinem kreditu in usoda njena je bila zavisna od tega, kako stališče in kak razvitek bodo kazali ti zavodi. Kakor blisk iz jasnega neba je vdarilo med one obrtnike communique Kreditnega zavoda in Union-banke v zadevi velike firme Weinrichove. Od tedaj množila so se od dne do dnč neugodna poročila in vznemirjala denarni in obrtni svet. Weinrich postal je insolventen. Tschinkel in sinovi ustavili so svoja plačila in napovedali konkurz. Češka Zemljišno-kreditna banka jela se je majati in na vseh straneh iskati pomoči, dokler ni prišlo do konkurza, ki je potegnil za seboj na stotine manjših in večjih podjetnikov. Zvedelo se je za izneverjenje pri Giro- in blagajniškem društvu; kakor bomba se je razpočila vest o ukradenih milijonih pri
njegovo nevesto; to ga je malo jezilo, zakaj se mu neki ne odreče, saj vender vč, da je nevesta.
Po dokončanem plesu približa se Anton nevesti ter deje smehljajoč:
„Draga moja Minka, zdaj pa je vender uže dovelj; če bodeš nocoj še jedenkrat, plesala s tem mladeničem, videla me bodeš zopet še le čez dvajset let!“
„0j ti bedasti bedak11, se norčuje Minka, „ kakor da ne bi vedela, da niti dvajset ur živeti ne moreš, da bi me ne videl. Plesala pa bom in bom!“ in namignila je prejšnjemu plesalcu, ko je ravno mimo prišel, in plesala je z njim četrti ples, in plesala je gracijozno in ognjevito.
Anton pogledal je dvakrat mimo plešočo Minko s prodirljivim pogledom, tako, da bi bila uže rada zapustila svojega plesalca, a zdaj ni šlo več; sicer pa je mislila, da bode z jedno ljubeznivo besedo zopet lehko potolažila razjarjenega ženina. Prestati pa ni mogla do konca plesu, hitela je iskat svojega Antona; a ni ga našla. Povedali so jej, da je uže odšel, kam? Najbrže domov. Svojeglavnež!
Nižjeavstrijski eskomptni banki na Duoaji; prišli so novi defravdaciji na sled pri Giro-in blagajniškem društvu, in konečno sledila je še kranjska eskomptna družba, kateri je vodja njen spraznil blagajnice za več nego stotisoč goldinarjev! S kratka, denarni kredit prebil je dokaj britkih, krvavih ur. Vender pa se v dobi hude bede in nesreče borza sama ni omajala. Sreča njena, da se nikjer ni bila spustila v prevelike in strmoglave spekulacije
—	drugače bi se ji bilo pač slabo godilo in splošni polom bi ne bil izostal.
Denarni papirji torej v obče niso trpeli škode in čudno je, da v očigled bolezni, ki se je poprijela ekonomičnega organizma, v očigled b6de, pod katero zdihuje kupčija, obrtnost in peljedeljstvo, borza ne kaže nikacih simptomov bolezni in daje nam podobo cvetočega zdravja! Posebno povzdignile so se rente; to je se ve da tudi v zvezi s konvertiranjem železniških prijoritet, kajti kapital postal je oprezen in zbira si rajše bolj sigurne in vrh tega še bolje obrestovane rente, da si nalaga svoj denar. Zlata renta, ki je stala 1. 1879 še na 81'35 gold., je danes 104 gold.
Ako se ozremo torej na preteklo leto, moremo pač konstatovati; da je na svetovnem gospodarstvenem in kupčijskem trgu prineslo dokaj nesreč, a vender v o b č e pri nas ni omajalo kredita in provzročilo splošnega poloma. Državni prihodki se stalno množč, in veliki denarni trg ni omajan vsled raznih kriz, ki smo jih prestali. Rekli bi lahko, da imamo pač posamezne krize, a nikake splošne krize. Gledč na to stanje zdi se nam mnenje onih, ki prorokujejo občno katastrofo, vender le preveč črnogledno in pretirano. Upati smemo, da se bodo razmere na svetovnem trgu kmalu zboljšale in potem blagodejno vplivale na vse razmere. Vlada modro pospešuje in pomaga povsodi, kjer je to v njeni moči; tudi posamezni krogi pridobivajo vkljub velikim katastrofam zaupanje, ko vidijo, da se državni prihodki množ6, da papirji ne padajo in da splošni temelj nikakor še ni spodkopan, čeravno so bili posamezni deli v veliki nevarnosti. Iz delovanja in nehanja minolega leta bodo se razvila stalna razmerja, in podjetni naši krogi so si pač mnogo priučili v 1. 1884. Ako si bodo te nauke vzeli k srcu, ki jim jih je dalo staro leto, potem je upati, da pride boljši čas, srečnejša d6ba!	D.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Mnogo govorice je provzročila pred kratkim na Dunaji pod pokroviteljstvom mestnega županstva izišla knjiga „Das bedriingte
V	knjigi tej se hoče vse slabo gospodarstvo dunajskih mestnih očetov všteti v krivdo zdanji vladi in večini državnega zbora,
Vrnila se je zopet v sobo k gostom ter odgovarjala na njih vprašanje po Antonu: da mu je bilo nekoliko slabo, da je odšel domov, da bi ne motil vesele družbe. In Minka postala je zamišljena in je na laskave opom-nje odgovarjala le z dvoumnim smehom.
Antonovi roditelji so čuli, da je sin po noči prišel domov ter se podal v svojo sobo, a se dalje niso z&nj brigali. Ko pa so drugo jutro prišli v njegovo sobo, videli so, da se Anton ni vlegel na postelj. Izginil je še isto noč iz hiše in brezvspešna so bila vsa poizvedovanja po njem.
Žalostno postalo je v Prvinovi hiši in žalostno pri Grebenčevih. Pri krasni Minki oglašali so se novi snubači, bogati in lepi, a Minka odgovarjala je vsem ponudbam: „Se ne bom nikdar omožila!“
Anton odšel je še tisto noč iz mesta v dalnji svet s crdnim sklepom, da se pred dvajsetimi leti ne vrne v vas domačo. Sel je v Ameriko; lotil se je tam trgovine, imel je srečo, in v nekaterih letih pridobil si je lepo premoženje, napravil si je lastne tovarne, in ime njegovo je zaradi dobrih njegovih izdelkov slovelo daleč okolo. Večkrat spominal se
oziroma Čehom, Poljakom in Ogrom. Pisatelj zahteva za Dunaj prednost in mu prilastuje nalogo, da brani vso državo, za druge narode se pač malo briga. In ker ima Dunaj to veliko nalogo, zahteva se v knjigi dalje, naj vlada, oziroma državni zbor, reši Dunaj iz gospodarskih zadreg. Na to knjigo odgovarjajo razni listi. Tako na pr. pravi „Prager Abend-blatt“, naj pač Dunaj ostane stolica, da mu je tudi vsakdo voljan pomagati, a Dunaj naj tudi skrbi, da bode vsem narodnostim, katere ga podpirajo, pravičen; dozdaj pa je malo kazal volje, da hoče vsaki narodnosti pustiti, naj se razvija po svoje, saj je znano, s koliko trmo se je upiral ustanovitvi češke šole. „Sonn- und Montagszeitung“ pa pravi tem kričačem v obraz, da si nikakor ne bodo pridobili z nesramnim postopanjem in preziranjem zvestih slovanskih narodov. Sicer pa je vse to jadikovanje, da se Dunaj prezira, le gola izmišljotina židovskega pohlepa, saj je vender vsakemu znano, koliko se stori za Dunaj. Do, ut desl
Predsednik državnega zbora dr. Sinolka podal se je te dni zopet na Dunaj, da vzame v roke zopet posle predsedniške. Razni klubi zbrali se bodo v ponedeljek zvečer ali pa v torek pred začetkom skupne seje, da se pogovorijo o predmetih, kateri pa so večinoma prva čitanja.
Zdaj se posvetujejo v trgovinskem mini-sterstvu v Budimpešti zastopniki avstrijskega trgovinskega ministerstva in tržaške morske oblasti o izdelavi pravilnika za mornarje. Ta pravilnik bode velikega pomena, ker bode natančno določal razmerje med moštvom in potovalci.
V	krvatski zbornici vprašal je Smičiklas predsednika, te misli postaviti na dnevni red v meseci oktobri stavljeni predlog zaradi volitve jednega poslanca v Žumberku in Marijinem Dolu za hrvatski sabor. Predsednik je odgovoril, da je uže dolgo, kar se je ta predlog izročil komisiji. — Idemnitetni zakon vzprejel se je tudi v tretjem čitanji.
Tuje dežele.
Italija peča se zdaj skoro jedino le z ekspedicijo vAssab; o tej ekspediciji pa so razširjene skrivnostne govorice. Nekateri listi pripovedujejo, da se bode italijanska ekspedicija podala le deloma v Assab. Ekspedicija razdelila se bode zunaj na morji v dva dela. Jeden del bode v istini odšel v Assab, drugi del pa v Tripolis. Sicer pa je vse to le ugibanje.
Veliko razburjenje provzročil je umor frankobrodskega policijskega svetnika Rumpffa. Morilca še do te ure niso našli, dasi se je razpisalo nagrade 3000 mark onemu, kateri ga zasledi. Nedvojno pa je skoro, d m je bil ta napadalec anarhist, zaradi tega se
je domu, polotilo se ga je z vso silo domotožje; večkrat hotel je pisati svojim roditeljem, svoji nekdanji nevesti, a prošlo je leto za letom in nihče v domovini ni vedel nič o ujem. Prošlo je tako dvajset let! Dolga doba ! In to najlepšo d6bo življenja svojega preživel je Anton osamljen v tujini. Doma mislili so uže vsi, da je mrtev. Grebenčeva Minka ostala je samica; najrajši hodila je sama; ob nedeljah pa je dolgo ostajala v cerkvi ter goreče molila; ljudje so dejali, da moli za svojega Antona.
Tako prošlo je dvajset let!
Pred kratkim pa, prihodnjo nedeljo bode ravno tri tedne, pa se je pripeljal tujec v naše mestice v bogati kočiji; ukazal je ustaviti pred Grebenčevo hišo. Vstopil je pri Grebenci, prišla mu je odpirat krepka, krasna ženska, sicer bledega obraza, na katerem je bila razlita globoka otožnost — nu, pa saj jo poznate sami, Grebenčevo Minko. Ugledavši tujca, pala je skoro znak.
„Minka, moja Minka!" deje tujec, „zdaj je pač uže minolo dvajset let; majhna trdovratnost nama je vzela srečo, zagrenila dneve, leta, katera bi bila lebko uživala v veselji in
tudi preiskavanje vrši v to mer. Rumpff dobival je večkrat brezimna pisma, v katerih se mu je s smrtjo pretilo; anarhisti so se ga zelo bali, ker so mu bili znani vsi Mostovi načrti. O napadu se poroča: Rumpff bil je do večera v svoji pisarni; okolo 7. ure podal se je proti domu, a pri vrtu njegove hiše čakal ga je morilec ter mu dvakrat zabol nož v prsi. Policijski svetnik Rumpff je bil 62 let star, vdovec, zapustil je dva še nedoletna otroka. V Frankobrodu se bode najbrže uvelo zaradi tega dogodka obležno stanje.
V	sredo stavil je v francoski zbornici bonapartist Raoul Duval interpelacijo o razmerah v Tonkingu in o odstopu generala Campenona, in interpelant napadal je Ferryja. Ferry se ta pot ni tako srečno branil, kakor drugekrati. V razgovor posegel je tudi general L e w a 1 ter dejal, govoreč o Tonkingu, da ni vojska za to, da bi vedno zgubana ležala, marveč gibati se mora; iz njegovih besedij je bilo posneti, da se kmalu prične resna akcija v Tonkingu.
Irski poslanec V. Redmond govoril je pred kratkim v Edinburgu javen govor, v katerem je slovesno zatrdil, da irska stranka nima nikake zveze z dinamitardi. Irska stranka tudi nima do njih nobenega vpliva. Dinamitni atentati pa se bodo ponavljali v Angleški, dokler bodo irsko vladali nasilni zakoni, vojaki in despotje, kakeršen je lord Spencer.
„ Times" govorijo v daljšem dopisu o nemški ekspediciji severne Nove Gvineje. Med drugim pišejo: „Dvojljivo je, da bi' se bila aneksija severne Nove Gvineje od strani Nemčije zvršila sporazumno z našo vlado, kar sledi uže iz tega, da so se naše tamošnje pridobitve
omejile na južno obrežje  Nemčija dobila
je v Novi Gvineji najboljši košček. Večji del južnega obrežja Nove Gvineje je po spričevalu dr. Albertisa in drugih nizek in močviren, za evropske naseljence po polnem neugoden. Na severnem obrežji pa je za naseljence mnogo lepega obrežja. Naj si je vrednost Angre Pequene nekoliko dvojljiva, v severozapadu Nove Gvineje pa si je Nemčija vsekako pridobila krasno ozemlje za bodoče naseljevanje."
Iz Kahire došla je v slednjih dneh tako čudovita vest, da jej je težko verjeti. Poroča se namreč, da je JVlahdi dal dovoljenje Angležem, naj le marširajo proti Kartumu; tako bi zdaj imel Wolseley prosto pot in bi lehko dosegel svoj cilj. Ta vžst pa ni še potrjena.
Švedski državni zbor se je sešel dne 15. t. m. Ker so se izvršile za drugo zbornico nove volitve, bavili se bodo zbora odseki v prvih dnevih s potrditvijo volitev, prva redna seja bode dne 19. t. m., pri kateri bode kralj govoril prestolni govor.
Novoletni članki ruskih časopisov poudarjajo, da je bilo prošlo leto zelo mirno.
ljubezni; ali bode vsaj to življenje, katero nama še ostaje, srečno?"
„Moj Anton!“ in Minka pala je nekdanjemu svojemu ženinu v naročje; več ni mogla govoriti, prepolno je bilo njeno srce.
Nu, in zdaj ? Saj sem vam dejal, da bodemo imeli ženitovanje, da bodemo veseli, veseli do raneja jutra!
Skrivnostna krsta.
(Črtica iz pariškega življenja.)
Znano je, da Pariz vsej Evropi narekuje nošo, torej tudi ni čudno, da je trgovina s pravimi čipkami v Parizu zel6 živahna. Jedna najbogatejših in najobiskanejših prodajalnic bila je pred kratkim še firma gospoda L. C, saj se je pa tudi tu vse dobilo, kar koli je poželela razvajena glavica mlade, koketne Pa-rižanke; tu shajale so se modistke in ves eleganten ženski spol pariški in puščale so tu obile svote zlata za lehko, prozorno prede-nino. Lastnik tc prodajalnice bil je srečen človek, srečen v pravem pomenu besede, saj ni imel samo cvetočo trgovino, znatno pre-
»Novoje Vrem ja" (konservativno glasilo) meni, da bode naslednje leto prineslo nekaj zelo ugodnih zakonov. Vsi listi pa soglasno zatrjujejo, da je zdaj mir v Evropi zagotovljen.
Dopisi.
Iz Cerknice na Notranjskem, 14. janu-varija. (Izv. dop.) Dnč 21. decembra p. 1. bil je občni zbor »Narodne Čitalnice11, pri katerem bila je večina udov navzočih.
Zborovanje pričel je z nagovorom gospod predsednik, ter potem dalnja poročila odrušt-veneh zadevah prepustil gospodu blagajniku.in gospodu tajniku.
Pri tem zborovanji volil se je nov odbor, in sicer so bili izvoljeni: Gosp. Fran Gerbič, predsednikom; gosp. Josip Milavec, podpredsednikom ; gosp. Anton de Schiava, blagajnikom ; gosp. Karol Dermelj, tajnikom; gospod ^ ran Zagorjan, knjižničarjem in gospodje Fran Serko, Alojzij Pogačnik, Ivan Prudič, Matevž Završnik, odborniki.
Za zabavo in dušno hrano naročili so se sledeči časopisi: »Edinost", »SlovenskiNarod“, »Novice", »Slovenec", »Ljubljanski List", »Kres", »Zvon", »Brencelj", »Presse", »Ki-jceriki", »Neue ill. Zeitung". Da bode novo izvoljeni odbor vztrajno in neomahljivo deloval ^ za narodno stvar in napredek našega društva, smemo zagotovljeni biti, zatorej mu zakličem v imeni vseh tukajšnjih narodnjakov: »Živeli"!
Konečno naj izrečem presrčno zahvalo gospodu podpredsedniku Josipu Milavcu, kateri nam prepušča brezplačno svoje prostore čitanje, kakor tudi dvorani za veselice. Veselic priredilo se bode letos več, kakor jih je bilo vlansko leto.	D.
Z Dunaja, 13. januvarija. (Izv. dop.) Razdor in razpor v vrstah združene levice našega državnega zbora kaže se v slednjem času vedno bolj jasno. Nje „stari voditelji" osušili so uže vse svoje govorniške vire in °oj’abili so se, »mladi voditelji" pa vodijo še ostale pristaše na razne vetrove in pristaši večkrat ne ved6, kam gre in kaj hoče njih voditelj. Ustavoverni stranki, prvotnemu jedru te zjedinjene levice zašla je za večno zvezda! Ko je bila na vrhuncu svoje sreče in svoje •»oči, tedaj odbacivala je z ošabno oblastnostjo vsakoga, kdor se jej je hotel ponižno približati — in dandanes? Kako se jej vse to povrača! Dandanes premislila bi vsaka frak-C1'lai vsaka stranka prej natanko, predno bi se sPustila v pogajanje z zjedinjeno levico.
Slednji dogodki v Brnu pojasnili so tudi n.°So razpadanje, krušenje levičarske stranke; te/i	ei§i’	dejali bi skoro »osiveli" vodi-
li1 °POzicije. kateri so zdaj na počitnicah v
-Senje, krasno letovišče zunaj mesta, srečen J bil	tudi v krogu	svoje	družine, blago,
*-*.}. krasno, ljubečo soprogo je imel in Je ljubeznivih otročičev.
. “red kratkim pa je zadel težek dogodek bia	d!’užin0» vrgel	j° z	višine	bogastva,
___ 80stanja v prah, v uboštvo, v popolno bedo Sajte* t0 zaliriv^ trgovec sam. Le poslu-
nekaterimi tedni oblekel se je tr-buka	P°lnem v črno obleko, okolo klo-
v	s* je ^r°k ^rn Paj^°lan) stopil je
ter	voz,	kateri ga je čakal pred vrati
, o^Peljal naravnost na severni kolodvor. pjs	0sPevši	podal se je otožnim obrazom v
p .j0.carinske oblasti. Imenoval je uradnemu sko •	D’KU svoie ime ter	mu s	tresočim,
Vznro.Jokajočim glasom naznanjal, da bi rad krst-	• truplo SV0Je	žene,	katero	se je v
im Pnpeljalo po železnici iz Belgije. Uradnik !ei je sočutje z nesrečnim soprogom, spre-‘‘ Sa je v založišče, kjer je stala krsta njegove soproge.
. Nastal je pretresujoč prizor. Ječaje vrgel ŽalJC ne®re?než na krsto ter kazal največjo °st. Carinskemu uradniku stale so solze v
raznih provincijah, brzojavljali so si o brnskih volitvah v dolgih telegramih svoje mnenje, in konec temu brzojavljanju je bilo: sklenili so, da bodo ob zopetnem sestanku državnega zbora proti »takemu nasilstvu od vladne strani" odločno protestovali.
Škoda le, da je ta »nasilna vlada" napravila generalnim govornikom zjedinjene levice črto čez račun s svojim hitrim in pravičnim postopanjem. Velika opozicija in z njo tudi drug nezjedinjen svet prišel je ob nekaj ognjevitih govorov; sicer nameravajo najbolj vroči strankarji, dasi je ta zadeva konečno rešena, še vedno na interpelacije, katere hotč staviti v državnem zboru, a zmerno misleči elementi jim to resno odsvetavajo. Naj le omenim, kako je pred kratkim tukaj v pogovoru se izrazil mož iz zjedinjene levice, ko je bil govor, da bodo koj v prvi seji državnega zbora spravili brnsko trgovinsko zbornico v govor; mož, sicer neomahljiv levičar, je dejal: »Nikar ne spravljajmo zdaj te zadeve med svet, kajti velik del nemškega prebivalstva bi nam mogel zaklicati: Upitje nič ne koristi, dejanje dokazuje! — in v tem slučaji je dejanje na vladni strani!" Sicer pa če tudi to zadevo spravijo pred parlament, prineslo jim to gotovo ne bode ni koristi ni časti! Vlada je postopala vsekdar zakonito in pravično in v zakonite in pravične naredbe ne more se nihče zaganjati.
Razne vesti.
— (Nečlovešk unuk.) Iz Dubice na Hr-vatskem se poroča o sledečem dogodku: Stari Rafo Marijanovič in njegova žena živela sta dolgo časa v miru s svojim unukom Jurijem. Stara dva sta ga zelo ljubila in v svojem tostamentu, ki sta ga bila uže napravila, volila sta mu vse svoje imetje. A mladiču sta leta dva predolgo živela. Da bi prej prišel v posest njijinega premoženja, sklenil je, jima življenje prikrajšati. Preskrbi si strupa, najbrže arzenika, ter jima necega večera z njim potrese žgance. Sam ni hotel jesti, rekoč, da mu nocoj jed ne diši. Ko sta ga le silila, zajel je tudi on parkrat. Nasledki so so kmalu pokazali, kajti stara ženica umrla je Se tisto noč, a Rafo Marijanovič precej drugi dan potem. Morilec leži sedaj še bolan, vender je izven nevarnosti in tedaj ne bo odšel zasluženi kazni.
— (Papežev dar.) Iz Florence se poroča, da je papež v tem mestu živečemu P. Curciju, ki je zadnji čas spisal neko delo o socijalizmu, poslal v priznanje svojo podobo.
— (Biblioteka v Vatikanu.) Sedanji papož Leo XIII. dovolil je, da se učenjaki in zgodovinarji poslužujejo vatikanske biblioteke, vsled tega vlada zadnji čas tam zelo živahno gibanje. Iz vseh kotov krščanstva prihiteli so preiskovalci
očeh, njemu, trdosrčnežu, kateri je hladnokrvno, osorno prebrskaval najskrivnejše kotičke malega kovčega nežne gospodičine in katerega niso ganile najlepše ženske oči, če je našel kak »prepovedan sad" med rečmi, od katerih se mora plačati carina. Ta trdo-srčnež je bil ginjen do solz!
Naposled se je žalujoči soprog nekoliko potolažil in prosil je carinskega uradnika, naj bi ukazal prenesti krsto v zunaj čakajoč voz. Dva krepka moža prijela sta krsto od kovine ter jo prenesla v voz, udovec pa se je od sočutnega carinskega uradnika ločil z zahvalnimi besedami, stiskajoč mu roko. Odpeljal se je voz s krsto proti letovišču bogatega trgovca.
čez nekaj tednov po tej žalostni dogodbi pa se pripelje potovalec z nočnim vlakom iz Belgije v Pariz ter zahteva na kolodvoru precej težak zaboj, češ, da je v njem krsta, v kateri večno spanje spi njegovo v Bruselji umrlo dete, katero pa hoče pokopati v Parizu v družinski rakvi.
Carinski uradnik, gotovo menj sočuten nego njegov drug, o katerem smo ravno govorili, ukazal je odstraniti vnanji leseni oboj
in historiki, da pregledujejo neizmerni zaklad knjig in rokopisov. Z Moravskega poslali so tja več mi-nihov, da preiskujejo, se li ne nahajajo v tej biblioteki novi viri za slovansko cerkveno zgodovino. Nek nemški učenjak iskal je podatkov o potovanji Henrika IV. v Canosso. Čudno je, da se o tem tako znamenitem dogodku ni moglo ničesa najti in da se sploh nahajajo le rokopisi od Gregorija VII. nadalje. Sklepa se iz tega, da so se vse dotične listine uničile.
— (Sarah Bernhardt asekurirana.) Kakor se poroča iz Pariza, prodaja slavna igralka svoj hotel v Parizu, in sicer iz tega vzroka, da bi mogla svoje dolgove poravnati. Znano je, da misli nastopiti pot v Ameriko in da se je pogodila s podjetnikom necega gledališča v New-Yorku. S kako previdnostjo pa ta podjetnik postopa, kaže nam to, da se je za slučaj, da bi umetnica, bodi si zaradi obolelosti, bodi si vsled kakega druzoga zadržka ne mogla priti, pri nekem ondotnem zavarovalnem društvu asekuriral.
— (Novi Izrael v Rusiji.) Iz Odese se z dne 10. t. m. poroča:	Odkar	je v Rusiji na-
stalo preganjanje Judov, začela se je med temi gibati neka stranka, ki se hoče približati ruski cerkvi. Ker pa to ne gre tako hitro in da bi se judovsko prebivalstvo tim gotoveje pridobilo za iztočno cerkev, vstvarili so oni, ki jim ta stvar na srcu leži, sekto, ki se imenuje »Novi Izrael". Ruska vlada ni ddelala ti sekti nikakih zaprek, jo temveč še pospošuje, in je tudi dovolila, da se je v blizu Odese ležečem mesteci Kišenevu odprla nova sinagoga. Pri tej priložnosti stalo je sredi dvorane božično drevesce, okinčano z različnimi rečmi in z lučicami. Na mizi, ki je bila črno pregrnena, ležali ste knjigi starega in novega testamenta. Najprej se je nekaj pelo, potem pa stopi pred zbrano množico reformator Josip Ra-binovič ter prebere vidno razburjen in s tresočim glasom nekoliko Davidovih psalmov. Potem dokazoval je v daljšem govoru, pri katerem se je skliceval na različne citate sv. pisma, da so judje v zmoti, ako še vedno pričakujejo svojega Mesijo, da je ta uže bil tukaj, in da ni nihče drugi, nego rešenik Jezus Kristus. Navzoči poslušali so to razkladanje zelo pazljivo. Na to gororil je še pastor Faltin, in sicer v nemškem jeziku. Tudi on je poudarjal zmoto Judov. Konečno razdelilo so jo med mladino več v Londonu tiskanih knjig, ki govore o koristi nove sekte. Med judovskim prebivalstvom v Odesi napravilo je to veliko senzacijo.
— (Župan-defravdant.) Kakor se nam poroča, piše „Ess. Anz.“, je župan Haverkamp uporabil svoj štirinajstdnevni dopust v to, da je odpotoval v inozemstvo, svojo obitelj pa je pustil v Keltwigu. Ob istem času zginili so tudi vrednostni papiri. kajti župan bil je načelnik mnogim bogatim blagajnicam (hranilnici, zakladu za mostove itd.); razen tega pa je zapustil še znatne dolgove.
in notri je res našel majheno krsto od kovine. — V tem trenotji pa je prošinila neka posebna nezaupljivost in sumnja možgane carinskega uradnika in izrekel je tujcu željo, da bi vender le rad pogledal v krsto. — Zastonj je točil nesrečni oča obile solze, zastonj se je protivil tej zahtevi, češ, da se oskruni truplo; uradnik zahteval je odločno, naj se odpre krsta.
Nazovi-oča prebledel je kakor kreda in pal v nezavest. Med tem pa so carinski uradniki hladnokrvno odpirali krsto; privzdignili so pokrov, odgrnili gorenje pogrinjalo, in glej! našli se mestu mrtvega otroka — najfinejše valencijske čipke. Zdaj pričelo se je preiskavanje. Spomnili so se tudi krste, v kateri je bila mrtva soproga bogatega trgovca C. A ta soproga živela je po polnem zdrava in srečna poleg svojega soproga v krogu cvetoče družine ter čisto nič ni vedela o prejšnjem dogodku. Trgovec C. je bil nakrat pogubljen. Utihotapljeno blago so zasegli, obilo premoženje trgovčevo pa niti zadostovalo ni, da bi plačal kazen za svojo goljufijo, deli so ga pod ključ, da premišljuje o skrivnostni krsti in finih čipkah.	— a—
— (Potres v Španiji.) Kakor se iz Madrida poroča, dospel je kralj Alfonzo, ki se je napotil v ponesrečene kraje, v mesto Loja (pro-vincija Granada), kojc 12000 duš broječe mesto jo pri potresu zelo trpolo. Malo pred njegovim prihodom čutil se je tam nov, vonder ne močan sunek. Kralj ostal je v Loji štiri ure, potem pa se je odpravil v Granado, kamor je ob 5. uri zvečer dospel. Tu je prenočeval; drugi dan pa je odpotoval v razrušeno Alhamo. — Milodari za ponesrečene kraje se pridno nabirajo. Do sedaj je baje uže nabranih 434 424 frankov.
— (Gladstone.) Kakor se poroča iz Londona, vrača se Gladstonu še dokaj hitro njegovo zdravje. Zdaj uže zopet dobro spi in tudi bolečina v ledji, ki jo je prej čutil, pojenjuje. Zadnjič enkrat mu je bilo celo mogoče ob palici pod milim nobom sprehajati se. Tudi se jo zamogel udeležiti te dni praznovanja rojstnega dne njo-gove soproge, ki jo sedaj 73. leto svoje starosti dokončala.
— (Čudna okrožnica.) Gouverner v neki ruski provinciji razposlal je na svoje podložne uradniko sledečo okrožnico: Prišlo mi jo na vednost, da nižji uradniki jemljejo od kmečkega prebivalstva raznovrstne stvari brez denarja. Tako početje zdi se mi za uradnika nevredno in zapovedujem tedaj, da v prihodnje nikdo ne vzame kaj brez denarja. Na to pride nekoga dne kmetič k uradniku. „Kaj hočeš?“ popraša ga s strogim glasom. »Prinesel sem vaši milosti eno jagnje,“ odgovori kmetič ponižno. — »In dalje ?“ — „Ne zavrzite mojega darila, gospod!" — »Kaj ti ne pride v glavo ! Ni si li bral nove okrožnice ?“ — „Ne, vaša milost, jaz nisem čul o nikaki okrožnici."
—	„Tam notri je rečeno, da ne smemo od vas kmetov ničesar brez denarja jemati." — Kmetič poseže v žep, izvleče iz njega en rubel ter ga pridene k jagnjetu, ker uradnik ni smel ničesar brez denarja sprejeti, kakor mu je bil ta dvoumno razumeti dal.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Nj. veličanstvo cesar imenoval je iz posebne milosti c. kr. poročnika izven službe g. grofa Lanthierija nadporočnikom ad honores.
— (V včerajšnji „Tries te r Zeitung") čitamo naslednji telegram iz Ljubljane: „Ljub-ljanski mestni odbor zamudil je priziv na naučno ministerstvo proti odloku deželnega šolskega sveta zaradi ustanovitve nemške deške in dekliške ljudske šole, in je torej mestna občina zakonito obvezana, ustanoviti nemško ljudsko šolo v prihodnjem šolskem letu."
— (C. kr. kmetijska družba kranjska.) Iz zapisnika sejo glavnega odbora dne 6. januva-rija t. 1. posnemljemo naslednjo: Seji predseduje gosp. družbeni predsednik Karol baron Wurzbach, navzoči so= podpredsednik g. J. P. Seunig, družbeni tajnik g- Gustav Pirc in odborniki gg. Brus, Detelja, Jerič, Kastelic, Murnik, dr. Poklukar, Bobič, Witschl in dr. Wurzbach. — Po nasvetu tajnika Pirca sklene se, prositi vodstvo kranjske hranilnice za denarno podporo v pripomoč k velikim troškom, koje bode imela letos kmetijska družba s svojim vrtom. — Odbor vzame na znanje poročilo na c. kr. ministerstvo za poljedelstvo o porabi subvencij za živinorejo, čebelarstvo in sadjarstvo. Poročila sestavil je odbornik in družbeni blagajnik g. Brus. Bavno tako zgodi se tudi s poročilom o pokrajinski razstavi na Krškem, ki je bila septembra meseca m. 1. — Ob priliki razgovarjanja o naprošenih subvencijah za tekoče leto obljubi odbornik in državni poslanec dr. Poklukar na Dunaji, se za to potegovati, da tudi Kranjska dobi primeren delež one svote, koja jo vsako leto stavljena v proračun in namenjena uravnavanji manjših voda. — C. kr. društvo avstrijskih sadjerejcev doposlalo je družbi zapisnik svojega občnega zbora, kojega glavni odbor hvaležno sprejme, ob jednem pa skleno po nasvčtu dr. Poklukarja, pri prihodnjem občnem zboru, to je 28. t. m., razložiti izdelke osrednje štacije za razpečavanje sadja v Lie-benau-u, primerna pojasnila dal bode pa družbeni tajnik Pirc. — C. kr. deželna vlada kranjska naroči družbi, poizvedeti o vspehu deželne postave z dne 11. februvarija 1. 1883., zadevajoče pokonča-
vanje predenice. O tej zadevi sklone glavni odbor, se obrniti do podružnic. — Ob priliki nastopa novega vrtarja na poskuševalnem vrtu na Poljanah sklene se sestaviti natančni inventar vseh predmetov na tem posestvu in podkovski šoli, tor se za to sestavo volijo gg. Bobič, Kastelic in Jerič. — Dozdanjemu oskrbniku družbinskega poskuše-valnega vrta, g. Vodetu, da se ob priliki njegovega izstopa iz službe 25 gld. — Na novo se sprejmejo v družbo sledeči gospodje: Anton Podlešnik, posestnik v Svibnjem; Anton Bojic, gozdarski pristav v Boštanji; Andrej Svetlin, župan v Podborštu.
— (»Literarno-zabavni klub") ima jutri zvečer svoj jour-fixe ob 8. uri zvečer v hotelu „pri Maliči".
— (»Glasbena Matica") v Ljubljani je razposlala med svoje ude tudi letos 5 zvezkov izbornih skladeb: Prva je maša: „K tebi srca povzdignimo", uglasbil Ant. Nedved; druga je samospev »Darilo" za ženski ali moški glas, uglasbil Nedved; tretje je „Slovo", tudi uglasbil Nedved za moški zbor in tenor-solo, težka in jako umetna skladba; četrta je »Osem napevov" za moške glasove, zložil A. Foerster. Tudi v teh 8. napevih najde pevec dovelj lepega, za kar je porok uže sam skladatelj. Peta je »Pozdrav iz daljave", parafraza za glasovir, zložil nadepolni Hrabroslav Volarič.
— (Likvidacijski odbor banke »Sloj-venije") je sklenil, da se skliče izreden zbor delničarjev v 4. dan marcija t. 1., pri katerem se bode sklenilo o konečnih določbah, o razdelitvi ostalega premoženja ter o odpustu likvidacijskega odbora.
— (Umrl) je včeraj zjutraj v Badečah pri Zidanem mostu okrajni in železniški zdravnik Josip Kutschera.
— (Trapisti) kupili so ostanke nekdanjega kartuzijanskega samostana v Žičah pri Konjicah.
V	meseci marciji pride jih tja 19; potem so bode pričelo popravljati staro poslopje.
— (Duhovenske spromombe v lavantinski škofiji.) Gosp. prof. dr. Križanič je bil 12. t. m. inštaliran za korarja stolno cerkve. Gosp. dr. Mihael Napotnik pride na njegovo mesto kot podravnatelj v bogoslovnico. Gosp. Mihael Strašek je presentiran za faro sv. Antona na Pohorji. Umrl je Franco Jan, župnik naPre-borji, 41 let star.
— (Nova skladba.) Gosp. dr. B. Ipavec uglasbil je v 1. štev. letošnjega »Ljub. Zvona" tiskano krasno pesen »Mi vstajamo, mi vstajamo 1“ in skladbo to poklonil je »Slovenskemu pevskemu društvu." Društvenikom doposlala se bode kmalu ta skladba. Najbrže se bode pela uže pri koncertu dne 2. februvarija v Ptuji.
— (Pri občinskih volitvah v Ormoži) zmagali so v vseh treh razredih kandidatje nemške stranke. Narodnjaki udeležili so se volitev samo v tretjem razredu, a so tudi tu vsled nasprotnega pritiska propali.
— (Nesreča na železnici.) Iz Jesenic se nam piše: Dne 13. t. m. ob 1. uri po-polunoči ponesrečil se je kondukter Janez Kopač. Ko je stal namreč na stopnicah, po kojih se na vozove hodi, ter dajal vlaku s svetilnico znamenje, da naj se ustavi, spodlete mu obe nogi, kolo ga prime ter ga kakih 30 korakov daleč seboj vleče. Poškodovan je na več krajih života, in sicer so poškodbe v svoji skupnosti po izjavi zdravnika zelč nevarne. Nesrečneža odpeljali so v ljubljansko bdlnico.
— (Katoliško polit, društvo »Slovanski jez" v Brdih) poslal je te dni pesniku g. Simonu Gregorčiču pismo, v katerem izraža svoje visoko spoštovanje in občudovanje pesniškega veleuma.____________________________________
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 16. januvarija.
|>,u •
Jednotni drž. dolg	v	bankovcili...................83'10
»	»	»	»	srebru.....................83‘90
Zlata renta...........................................105‘70
5°/o avstr, renta.........................................98	'30
Delnice ndrodne	banke............................. 862’ —
Kreditne delnice...................................... 298'10
London 10 lir sterling...................................123	'70
20 frankovec.......................................... 9'78
Cekini c. kr.............................................  5	• 90
100 drž. mark..............................................60-35
n radni glasnik
z dnč 15. januvarija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. ok-
sodniji v Ložu za katastersko občino Otava; poizvedi, do dne 26. januvarija t. 1.
Razpisane službe: Pri c. kr. okr. sodniji v Po-stojini sprejme se takoj diurnist z lepo in ročno pisavo; mesečno 30 gld. Prošnje do 25. t. m.
Pod varstvom: C. kr. okr. dež. sodnija v Ljubljani proglaša Fr. Zadergala iz Kaplje Vasi št. 31 bebim in ženo njegovo zapravljivko; obema se je postavil varuhom Janez Lap, posestnik iz Žej; dalje je proglašen Gašper Ribnikar, tesar iz Sebenj, zapravljivcem ter se njemu varuhom postavil Jos. Tomc vulgo Čeber iz Sebenj.
Eks, javne dražbe: V Ljubljani zemljišče bratov Cerar, Reze Cerar in Marije Rozman (1183 gold. 20 kr.) dnč 9. februvarija; posestvo Fr. Novakovo iz Iške Vasi (1504 gld.) dne 28. januvarija.
Tujci.
Dne 14. januvarija.
Pri Maliči: Oreschnik in Knecht, trgovca, z Dunaja.
— Polting, trg. potovalec, iz Gradca. — Beer, soproga restavraterja, iz Abhazije.
Pri Slonu: Schnitzl, trgovec, z Dunaja. — Sever, trgovec, iz Nove Vasi. — Philipp, trgovec, iz Dombo-v.'ira. — Walschleb iz Lichtenfelsa. — pl. Fichtenau, graščak, iz Zagreba. — Kregar, zakristan, iz P dovljice. — Murnig, c. kr. umirov. stotnik, iz Blet-u. Pri Avstr, carji: Morsan, sprevodnik, iz Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: Fabbri in Batzoni iz Forli.
— Jerše, duhovnik, iz Trnovega.
TJmrli so:
Dne 14. januvarija. Miha Brajdič, delavec, 47 1., Cesta na Grad št. 12, pyaemia.
Dnč 15. januvarija. MarijaMohorč, branjevka, 54 1., Karlovška cesta št. 22, otrpnjenje srca.
V civilni b61nici:
Dnč 13. januvarija. Matija Velkavrh, gostač, 68 1., vnetje pluč. — Alojzij Urankar, delavec, 28 1., jetika.
Dnč 14. januvarija. Marija Kozina, dekla, j9 1., možjanski edem.
V	vojaški bčlnici:
Dnč 14. januvarija. Alojzij Papista, podtop-ničar, 21 1., vnetje vratu in ledvic.
Srečke
z dnč 14. januvarija.
Brno: 8 71	85 66 76.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v nam	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
15. jan.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-93 732-41 734-37	— 1-2 — 0-2 — 0-4	szpd. sl. jzpd. sl. bzv.	obl. sneg »	1500 sneg
Vabilo.
Obfini zbor moških udov društva Marijine bratovščine
v Ljubljani
bode v nedeljo dne 25. januvarija dopoludnč v mestni dvorani na rotovžu. — Začetek ob 10. uri.
K obilni udeležitvi vabi vse svoje p. n. gospode
ude
ocllbor društva Marijine bratovščine.
V	Ljubljani 16. januvarija 1886.	(6)
V	knjigarni
Ig. pl. Kleinmayr & F. Bamberga v Ipbljani
se dobivajo:
Izbrane
narodne srbske pesni
z dodatkom iz smrti Smail-Age Čengiča.
S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo priredil
Janko Pajk
c. kr. profesor.
Cena 40 kr., po pošti 43 kr.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kloinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.