Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno . . . K 12-50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 53.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 6. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Politični shodi Narodne stranke
v nedeljo dne 7. marca.
1.	V Dramljah ob 3. uri popoldne v stari šoli. O političnem položaju poroča g. državni poslanec Franjo Roblek.
2.	V Velenju ob 3. uri popoldne v gostilni g. Ježovnika (zaupen shod). O političnem položaju poroča g. državni poslanec Vinko Ježovnik.
3	V Št. Janžu pri Spod. Dravogradu ob 12. uri v gostilni g. Časa (zaupni shod).
4	V Št. Ilju pri INlislinju ob pol 12. uri v gostilni gospoda Spitalerja (zaupni shod).
5	V Šmartnem pri Slovenjgradcu ob pol 4. uri popoldne pri g. Kacu (zaupni shod).
6.	Na Blanci v gostilni g. Likarja ob 3. uri pop. (zaupni shod).
7.	V Rušah ob 2. uri popoldne v gostilni g. Jožefa Muleja. Vrši se tam obenem občni zbor okr. odbora Nar. stranke za Ruše in okolico.
8.	V Rajhenburgu ob četrt na 9. uro v gostilni g. Klemenčiča (zaupen shod).
Dnevni red za vse shode:
1. Poročilo o političnem položaju. — 2. Zavarovanje za starost in onemoglost. — 3. Krajevne zadeve in slučajnosti.
Somišljeniki vseh stanov, prihitite na shode, pokažite s tem svojo politično zavednost in zrelost! Agitirajte za veliko udeležbo!
Pravda proti „veleizdaj-nikom" v Zagrebu.
Dne 3. marca je začela v Zagrebu žalostna sodna historija — politična pravda. Pravda proti Srbom, ki so prebili celih 8 mesecev v preiskovalnem zaporu. Smelo trdimo, da zgodovina ne pozna temu podobnega dogodka, ko bode ne samo slovansko, ampak časopisje celega sveta priča nesramnega nasil-stva in kršenja veljavnih zakonov od strani madžarske vlade. Hrvatski vladi je bilo naročeno, naj inscenira in z izzivanji in ovadbami srbskega prebivalstva podpre pojave tobožne veleizdaje. Mogoče je, da se je hotelo na ta način
Bosne in Hercegovine, prav gotovo so pa Madžari hoteli zlomiti moč hrvatsko-srbske koalicije, ki je važen faktor pri končni državnopravni Ureditvi priklop-ljenih dežel. Hrvatski in srbski narod sta danes hvaležna ministru vnaujih rečij, da je podal svetovnemu časopisju priliko, da se prepriča, kaj vse je počela hrvatska vlada na jugu monarhije, da bi vstregla trenutnemu položaju. Tem interesom je bila žrtvovana ustavnost na Hrvatskem; madžarizaciji so bila odprta dtiri in vrata, vstanavljale so se madžarske šole kakor za stavo ih pozaprlo se je 53 Srhov pod pretvezo takozvane „veleizdaje." Te ljudi so držali V zaporu, he da bi je sodišča zaslišala. Končno so pa jetniki z vpri-
zoritvijo „gladovke" oblastva prisilili, da so se s pravdo malo požurila. Tem interesom položaja je bila žrtvovana pravičnost in je vsled tega nastalo pri hrvatskih sodiščih stanje, ki stavi osebno prostost in gmotno eksistenco posameznikov v nevarnost. „Veleizdajska" pravda je prinesla že vidne dokaze za to, kako se z ovaduštvom in z zlorabo uradne moči vstvarja splošna pravna nesigur-nost, iz katere se bode rodilo gospodarsko nezaupanje in nesignrnost, kateri bode sledila težka gospodarska in finančna kriza v deželi.
Evropsko javno mnenje se lahko prepriča že na temelju obtožnice [same in ne samo po načinu preiskavanja,da je bil kazenski red mnogokrat grobo prekršen. Preiskovalni sodniki in državni pravdniki so gazili vsak pravni čut s tem, da so vodili preiskave in dolžili 53 Srbov veleizdaje na temelju ničevih sredstev in vsled ovadeb prič — plačanih ovaduhov in agentov pro-vokaterjev. Pester Lloyd, list, ki je Hrvatom prav gotovo sovražen* je napisal že dne 24. januarja t. 1. v svoji kritiki o obtožnem spisu med drugim: „Obtožnica, v kateri so zbrane prav same ničevosti in malenkosti, nam jasno priča, üa je vsa stvar tako naperjena, da bi se ponudila baronu Aehrenthalu pretveza za aneksijo". Ministerski predsednik dr. Wekerle je imenoval barona Raucha za hrvatskega bana 6 tem pogojem, da razbije hrvatsko-srbsko koalicijo. Baron Bauch je prevzel to dolžnost in je prisilil hrvatska sodišča in hrvatske državne pravdniké, da so začeli preganjati vsakega, ki priznava svojo srbsko narodnost, čeprav je bila do sedaj tudi po zakonu na Hrvatskem srbska narodnost priznavana. Baron Rauch je uvèdel sistematično svojevolj-nost od zgoraj, da bi tako izzval revolucijo spodaj ter z njo opravičil vse protizakonitosti in nasilnosti, ki so bile upotrebljene za udušitev „upora" na Hrvatskem.
Hrvatje in Srbi se pa niso vsedli Eauchu na limanice. čeprav mu je na vso moč pomagal in mu še pomaga hrvatski Azev-Frank. Ljudstvoje ostalo mirno, ni se dalo zapeljati, mariveč je dostojno čakalo današnje pravde, ki bode sigurno razkrila vso gnilobo, na katero je baron Eaucb naslanjal dvig-nenje ustavnosti, zlorabo volilne svobode, odstranitev svobode tiska ter poleg drugih mnogoštevilnih prekršenj ustavnih zakonov tudi uničenje osebne prostosti, kakor se kaže v današnji „veleizdajniški" pravdi, —
Zašel bi že danes predaleč, ako bi pretresal vse trditve državnega pravdnika in vse korake sodišč, s katerimi so kopičila materijal za veleizdajo. To prizadevanje sodišč, da bi na Bauchovo povelje stikala po veleizdajskih simptomih, je posebno karakteristično v začetku. Že 1. julija 1908. je bilo v Kostajnici, v mestu z ogromno čisto hrvatsko večino prebivalstva, zaprtih 5 oseb, osumljenih veleizdaje. Dr. Frank je trdil v svojem listu, da so to dokazi o grozni revolucijonarni organizaciji ter je ščuval celo hrvatsko javnost, naj zahteva, da izve polno resnico. Po mnogih hišnih preiskavah se je začelo tajno zasliševanje, zagovornikom je bilo prepovedano pogledati v sodne spise in po preteku 1 in pol meseca je bilo izpuščenih iz zapora vseh 5 zaradi veleizdaje osumljenih osèb. Celo to Rauchovo sodišče se je prepričalo, da so ovadbe Franka in njegovih pristašev o kostajniški zaroti presmešne in pre-prozorne, da bi mogle služiti za dokaz o veleizdaji. To sodišče pa ni izpolnilo svoje dolžnosti, da hi prišlo ovaduhu na sled, ki je zakrivil zločin ovaduštva, ter ga izročilo kazni. Dandanes more in mora sodnik na Hrvatskem na višje povelje zakon ignorirati, da naravnost kršiti, če treba zaslediti srbsko veleizdajo. Takó jé dne 9. julija 1. 1. ZapM Upravitelj okrajnega glavarstva v Ra-kovici srbskega upokojenega učitelja,

LISTEK. *
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 8i
ÖeSki «pisal Svatopluk Če oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Hvala za zdaj. Le spal bi rad." Hišni gospodar je odšel, in je ostavil gosta neveselemu razmišljanju, da bo hodil na stara leta v maškare. Obenem ga je premagala zaspanost, napor in razburjenje današnje noči tako, da je sredi svojih žalostnih meditacij močno zdehal. Že glava mu je klonila od vsega tega.
Za hip se je Domšik vrnil z obleko in skladaje jo na škrinjo je govoril: „Mislim, da se bo ta obleka dobro prilegala tvojemu telesu. Je sicer malo po starem. Hlače so imele tedaj dvojno barvo; eno hlačnico boš imel zeleno in drugo rdečo—"
„Ti moj zveličar!" Gospod Brouček je zvil roke nad glavo. „Najsrčnejša
•Stala! Poslušaj, prijatelj, vendar bo najlepše, ako ti obdržiš svojo krasil o obleko in jaz tudi svojo.
„Ako hočeš na vsak način, naj bo. Ampak povem ti, da boš s svojo obleko v posmeh celemu mestu. Zlasti naši pomočniki iz dežele, sovražniki vseh nenavadnih krojev, kakor tudi ljudske uečimernosti, te ne bodo nič kaj prijazno pozdravili, saj je bilo treba stroge prepovedi Žižkove, da niso Taboriti po praških ulicah strigli možem vlasulj in deklicam kit, ženam pa ne trgali oli-španih pajčolanov. Razven tega tudi veš, kaj sem ti pravil o lovu na sumljive ljudi; ako te kdo zapazi v tej spačeni obleki, ga boš težko pregovoril in ne tako, kakor si mene, da ne spadaš namreč med kak sovražen narod iz tabora Sigraundovega za reko."
„I, torej — delajte že z menoj kar hočete," je vzdihnil gospod Brouček in se je vdal v svojo usodo,
„Odprem ti še okno; zdi se mi namreč, da je tu zelo soparno," je predlagal postrežljivi gostitelj in je porinil
kvišku gornje zalepljeno okence. Ker pa so ostala obenem tudi vrata odprta, je začutil gost, ki si je slekel v tem Že suknjo, oster dih jutranjega zraka, dosti hladnega za ta zgodnji čas vkljub poletni dobi.	•
Vemo, da skrbi gospod Brouček zelo marljivo v poslednjem času za svoje zdravlje in razumemo zato nejevoljo, s katero je zaklical: „Za boga, prijatelj kaj pa delaš ? Saj moram v tem prepihu dobiti krasen nahod."
„V prepihu? Kaj je to?"
„Moj bog, ne ve, kaj je prepih. Saj vendar čutiš, kako to vleče."
„Kaj vleče?"
„Prosim te, ne delaj se norca iz mene. Kaj vleče. Veter vleče. In danes piha tako občutljivo, da bi ne bilo prav nič čudnega, ko bi kaj vjel."
„Glej, glej,vetra se bojiš?!" se je zavzel Domšik in se je smejal. „Kar sem živ, še nikdar nisem slišal, da bi se kdo bal čistega božjega vetra, kaj šele sveže jutranje sapice, ki je poleti
še toliko bolj1 prijetna. Ampak če nočeš, naj se zgodi pO tvojem."
Okrenil je glavo in je zopet spustil okence nazaj.
Gospod Brouček je med tem tiho tožil: „Kam si prišel, Matija 1 Že v naših časih sem imel s prepihom večen križ; kaj naj počnem šele sedaj? Sreča še, da nisem včeraj pozabil vtakniti si volne v ušesa."
„Dobro spi, Matija!" se je poslavljal gostitelj.
„Hvala Janko!" je odgovoril gost s posebnim povdarkom pri temu pripro-stemu: „Janko!"
Kakor ti meni, tako jaz tebi — je mrmral zase, ko je Domšik odšel. — To ti je navada! „Matija!" „Janko!" Lep naslov za hišne gospodarje! „Janko!" Kdo izmed naših bi ne imenoval rad tako niti konja, kaj šele posestnika dvonadstropne hiše. Bog me je kaznoval, ker sem hvalil stare čase. Ni ga nad našim omikanim devetnajstim stoletjem!
„ki je prišel tja v interesu nekega dobrodelnega srbskega društva, katero je podpiral sam patriarh Bogdanovič. Učitelj ni sicer prav nič zakrivil, adjunktu pri glavarstvu pa je bilo dovolj, da je bil učitelj Srb in ga je zato takoj odposlal kot tobožnega zarotnika pod žandarmerijskim varstvom v Zagreb, kamor so imeli poldrugi dan hoda ter so ga tam izročili nadžupanu, katerega uradna moč je pa omejena séveda samo na Zagreb. Učitelj Mandič je torej potoval od ječe do ječe, iz ječe v bolnico in od tod v blaznico. Po štirih mesecih je bil popolnoma oproščen ter je bilo postopanje proti njemu ustavljeno. Takih pripetljajev zlorabe uradne oblasti je v današnji veleizdajniški pravdi veliko. V Cr-venem Boku je nekdo kričal: „živio kralj Petar". Župan in občinski tajnik sta v strahu, da bi se jim ne moglo očitati, da sta trpela take ,veleizdajske vsklike, ne da bi krivca kaznovala, dotičnika zaprla ter stvar naznanila Sodišču. Preiskovalni sodnik je prišel od daleč, preiskoval je vso stvar pol ure, izpustil jetnika iz zapora ter je dal zapreti župana in tajnika, ki sta slučajno oba Srba. Ta dva moža sedita danes oba na obtožni klopi, osumljena zaradi veleizdaje!
Že ti posamezni pripetljaji jasno kažejo, v kaki smeri se je vršil lov na tobožne veleizdajalce. Temu primerna je cela obtožnica, v kateri se ne navajajo dejstva, ne imenujejo priče, katere bi s svojimi izpovedbami dokazale „opravičenost osumljenja zaradi veleizdaje." Že samo to osumljenje je bilo dovolj, da so vrgli v ječe in okove in držali v 8 mesečnem preiskovalnem zaporu meščane, pope, trgovce, deželne in občinske uradnike, učitelje, profesorje — ter da se je za nje predlagala smrtna kazen.	Dr. J. W.
Nemška kritika oSketovih slovenskih čitankah za gimnazije.
Na graški univerzi obstoji že dalje časa nemškonacijonalni dijaški odsek, ki stoji v službi „Siidmarke". Pred kratkim je ta odsek osnoval tudi slovenske kurze za one nemške akademike, ki imajo namen priti kot uradniki sejat nemir in prepir med slovensko ljudstvo. Tako so tem gospodom prišle najbrž v roke tndi Sketove čitanke za gimnazijo. Kako temeljito so jih študirali, priča članek, kojega
Ko si je moral s trudom sezuvati čevelj ob čevelj, ga je še bolj potrdilo v tej misli. Tukaj nimajo niti zajca — je godrnjal — in to imenujejo potem spalnico za goste!
Pri sezuvanju je opazil na enem čevlju žalostno poškodbo. Peta s kosom podplata 'Je bila na pol odtrgana od gornjega dela. Najbrže posledica spodtikanja ob kamenje v podzemeljskem hodniku in klatenja po krasnem husitskem tlaku. Čevlje mora dati v popravo in medtem mu ne ostane nič drugega kakor hoditi v bogve kakih srednjeveških škornjih!
Pogledal je še na uro in je videl, da kaže polu dveh. Kako bi ne znorela, ko je izgubil čas sam svoj razum in je zbezljal za pet stoletij nazaj! Ker vzhaja v juliju solnce približno ob štirih, je sodil, da bode okoli polu petih.
Legel je slečen na posteljo in je čez nekaj časa zaspal. Poslednja misel, ki ga je prešinila z divjim vrtincem nedavnih dogodkov, je bila vroča želja, da bi se prebudil na svoji udobni postelji, v svoji prijetni spalnici in bi spoznal, da je bil celi izlet v srednji vek samo neprijeten sen.
Dalje prih.
je ta odsek pred dnevi priobčil v nemških graških listih. Članek se pričenja doslovno: „V slov. šolskih knjigah so sprejete pesmi in berila, ki imajo edino ta namen, sejati v srce mladine strupeno seme nacijonalne nadutosti. Kje se najde to v nemških učnih knjigah itd." Pisec pravi nadalje, da se to nacijonalno hujskanje prične že v prvi šoli, postaja vedno hujše in doseže vrhunec v 7. in 8. šoli. .„In vse to", se glasi članek nadalje, „se godi mirno pred očmi vlade, te učne knjige so potrjene od c. kr. ministerstva za nauk in bogočastje in so izdane od avstrijske založbe šolskih knjig."
„Kot dokaz svojih trditev hočem navesti nekaj „auf gut Glück" izbranih vzgledov iz gimnazijskih knjig (Slov. čitanka, Sket I.—VIII.)", pravi člankar dalje. Najprvo se loti Slomšeka, ki poje v svoji pesmi, „da je materni jezik najdražje imetje, da se mora častiti, kot lastni rod in domovina." Še večji zločinec pa je po člankarje-vem mnenju naš pesnik Potočnik, ki meni, »,da mora vsak, ki ima srce v telesu, živeti edino za svoj narod in slovensko domovino na veke." In pesmi te veleizdajske vsebine se nahajajo že v čitanki za prvo šolo. To je grozno! V Cegnarjevi kolednici je našel poročevalec besedo „domovina", katere si ne more drugače razlagati kot „Sla-wenbnnd". Gospodje, ki se ukvarjate s slovarji, evo vam sotrudnika! Najnevarnejši panslavist pa je po dopisnikovih mislih Freuensfeld, ki poje „Slovenski svet, ti si krasan, Ti poln nebeške si milote." V teh dveh verzih se baje nahaja „der ganz uumotivierte Plural jBveti, der eben nur auf ein penslawisches Reich hinweisen kann." Öitatelju prepuščam, da išče ta plural; jaz sem si mislil: Bog daj norcem pamet, in sem pustil to iskanje. Mislim pa, da je dotični norec, ki je znal sicer lepo prestaviti te stihe: „Slowenische Heimat, du bist herrlich, voll von himlischer Milde," da je dotičnik torej zvezal besedici svet in ti, ter po novih slovniških pravilih napravil „nemotiviran plural" sveti, pod katerim si najbrž predstavlja slovanske svetove. Med panslovanske propagan-dovce porine dopisnik tudi Vodnika radi pesmi: „Slovene tvoja zemlja je zdrava itd'"
Tam neki trdi Vodnik o Slovencu: „za uk si prebrisane glave", in celo „čedne in trdne postave" in uči Slovence „da naj spoznavajo svojo deželo kot najlepšo in najbogatejšo in naj ostanejo zvesti domovini". Kaj takega vsiljevati slovenski mladini v šoli, to je nečuveno! Kako naj se strinja to z nemškim naziranjem, kako z učenjaško razpravo „velikega" nemškega etno-grafa, ki je pred nedavnim časom pisal v pruski reviji, da stanuje tam doli nekje blizu morja narodič, ki stanuje po Ruplih in se živi od sladkih koreninic in da so ta narodič Slovenci? Ta etnograf je rodom Korošec. In tako pravi pisec onega članka dalje, da se to veleizdajsko gibanje vedno veča, da se govori deci v šoli celo o „bratih Hrvatih", v višji gimnaziji pa pridejo na vrsto celo srbske narodne pesmi. To je vendar, posebno v tem kritičnem času, najhujši atentat na avstrijsko šolstvo. V sedmi in osmi šoli postaja, kakor piše člankar, pouk precej zanimiv. Fantje so se med tem že razvili v zagrizene panslaviste in zdaj se jim prinese prava špiža, katero ima zopet Vodnik na vesti. „Hiria ozivlena", kakor jo naslovi dopisnik. Torej Ilirija oživljena! „Duh stopa v Slovence'\ citira člankar in prosi bralce svojih neumnosti, naj vendar pomislijo, da je bil Vodnik radi te pesmi, „hujskajoče in antipatriotične", prišel ob službo in
ista vlada, ki je kaznovala pesnika, pripušča, da se daje ta „strup" slovenski mladini. Ali tekst še ne zadostuje, pravi člankar. Učitelji pridevajo še vedno primerne komentarje, tako, da mora pač vsak učenec biti prepričan, da se gre pri vseh teh pesmih le za razširjenje slovanske ideje. Glede proze omenja dopisnik nemški hrast in ponižno slovensko lipo, ki sta baje tudi predmet protiavstrijskih tendenc! Dalje pravi, da torej ni čudno, če pridejo iz slov. srednje šole narodno zavedni (to je torej panslavizem!) učitelji uradniki, duhovniki in celo — oficirji. Nasprotno pa tarna, da nemški uradniki nimajo nič srca za svoj narod, da se kažejo prepogosto „slawenfreund-lich"(!). Krive so tega [po njegovem mnenju slabo urejene nemške knjige. Končno poživlja nzučnega ministra, da dene slovenske knjige pod strožjo cenzuro in konča: „Dovolj se je v tem oziru že grešilo. Proč torej s temi knjigami, ki mrgolijo antipatrijotione, nacijonalne, panslavistične propagande. Naj se vendar tem gotovim slovanskim samovladarjem gleda na prste! Skrajni čas je, da se te knjige energično in objektivno prerešetajo in rešijo te nevarne, hujskajoče vsebine."
Ta članek je bil torej skovan v akademičnem nacijonalnem odseku. — Mnenje si bo o teh ljudeh vsak Čita-telj napravil sam. Jaz mislim, da govori iz njih neumnost in zlobnost, ki ste gotovo obe zastopani v najvišji meri in izvajam iz tega, da so pač hudobni dovolj za ovajanje in denunci-ranje (saj policijotstvo tiči vsakemu Nemcu v krvi), da pa je njih duševna siromašnost in plitvost tako velika, da nam navstaja veselo upanje uspešne konkurence s to „kulturo". No, saj jih poznamo z gimnazij, te nemške mladiče, sinove degeneriranih spodnještaj. nemškutarjev! Včasi smo po pravici dvomili, kaj je pri njih večje: idijoti-zem ali nacijonalna zagrizenost? Zdi se nam pa, da se parita pri teh bodočih sodnikih in državnih uradnikih obe navedeni lepi lastnosti, kajti drugače bi se ne mogli ukvarjati s tako „resnim" delom kakor je prej omenjeno. Nemške liste v Gradcu, čijih plitvost in klepetavost je sicer splošno priznana. pa obžalujemo, da morajo celo s takim „futrom" polniti svoje predale!
F. M.
Dnevno kronika.
o Pračlovek (homo primigenius)
V zadnjem času so našli zopet na dveh nahajališčih pračloveške ostanke. Pri Heidelbergu (Baden) so izkopali v nekdanji nekarjevi strugi, ki je tekla za spodnje dilnvialne tvorbe, spodnjo., človeško čeljust s popolnoma ohranjenim zobovjem. Čeljust je nerazmerno močna ter nas spominja sama zase go-riline čeljusti. Zobje pa kažejo povsem človečki značaj, posebno ker podoč-njaki niso večji od drugih zob. Pod-bradka ni, kakor ga tudi nima krapin-ski pračlovek. Ta čeljust dokazuje, da človeka ne smemo izvajati iz zdajnih opic. Kot privržencem razvojne podmene nam bo treba marveč zasledovati človeški rodovnik v še starejše usedline. 3. avg. 1908. sta našla dva raziskovalca v špilji La Chapelle aux Saints (Corèze) človeško okostnico. Bila je v 3 dm globoki jami, ki je bila izklesana v skalo (grobnica?). Glava je ležala proti zahodu in je bila podprta z nekaterimi kameni. Desnica je ležala ob licu, levica se je stegovala ob truplu, noge pa so bile skrčene. Okoli po jami je ležalo orodje iz kresilnika in kre-menjaka; dobili so tudi kosti severnega jelena, nekega goveda, svirca in dolgo-kocinastega nosoroga. — Raziskovalci
pravijo sicer, da je ta človeška okost-nfca iz najmlajše tercijarne tvorbe. Ako pa sodimo po ostankih živalskih kosti, ki ležijo okoli, jo uvrščaino primerneje v starejšo diluvijalno tvorbo. Lobanja ima nazaj štrleče čelo, močne kostne nabore nad očnicama. stisnjen nosni gredelj in močne poševne zobe v čeljusti. Spodnja čeljust je brez pod-bradka. Take izkopine (Krapina, Šipka, Neandertal, Heidelberg, Spy in La Chapelle aux Saints) nam dokazujejo bolj in bolj, da je živela po precejšnjem delu Evrope za dilnvialne tvorbe posebna človeška pasma, ki jo imenujemo pračlovek a. Za ledene dobe je pračlovek izmrl in njega mesto je zavzel sedanji človek (homo sapiens).	Poljanec.
Obrambni vestnik.
b Kam gre denar za „obmejne Slovence?" To tajnost je po neprevidnosti izdal „Slov. Gospodar", ki piše: „Gotovo Vam je znano, da je Vaša dolžnost, pisati pisma na papir „Biti slovenske krvi — bodi Slovencu v ponos" izdala Cirilova tiskarna v Mariboru v korist „Slov. krščanski socijalni zvezi". Ker se je dosedaj razglašalo, da je izknpilo tega papirja v korist „obmejnim Slovencem1', vemo sedaj, da so obmejni Slovenci — „Krščansko socijalna zveza".
b Nad „Slovenskim šolskim društvom na Koroškem" se pritožujejo koroški slovenski učitelji, češ, «a so jih pri snovanju društva popolnoma prezrli. Zato pa se učitelji tudi ne morejo ogrevati za društvo. Gospodje v Celovcu pač še vedno žive v Einspieler-jevih časih, ko so učitelje smatrali za brezpomembne mežnarje, ki stoje globoko pod njimi. Tudi nam se zdi prava abnormalnost, da so v odboru „Slov. šolskega društva" zastopani vsi mogoči sloji, le oni, ki bi morali imeti odločilno besedo o šolstvu, namreč slov. učitelji, so izključeni. Tako se ne dela za prepotrebno slogo.
b Še vedno ruvanje proti družbi sv. Cirila in Metoda. Koroški rodoljubi so popolnoma zbegani. Poroča se nam, da je predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico, gosp. Mat, Wuti, sklical občni zbor. na katerem *hoče predlagati, naj se podružnica razpnsti ter se ustanovi podiužnica „Slovenskega šolskega društva". Ome njena podružnica je med najstarejšimi ter je svoječasno izborno delovala, dokler je namreč bilo v Beljaku več slovenskih želez, uradnikov. Pa tudi g. Wuti je širom domovine znan kot delaven, idealen in požrtvovalen rodoljub. Da je prišel sedaj na tako nesrečno misel, krivo je slepomišenje gotovih gospodov. Kakor slišimo, se položaj kmalu razjasni ter upamo, da sploh ne pride do nameravanega sklepa, ker so v odboru beljaške podružnice gospodje, ki ne marajo separatizma v naši obrambni organizaciji.
d Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala g. Julija Bizjak iz Šmartna na Paki 4 K 62 v., katere je nabrala na pustno nedeljo od naprednih Slovencev v gostilni g. Ant. Steblovnika. — Na gostiji g. Podmenika v Hrastniku se je nabralo dne 23. febr. 9 K, katere je poslal naši družbi vrli rodoljub g. J. Naglav. Hvala!
d Družbe sv. Cirila in Metoda so se spomnili meseca februarija z darovi denarni zavodi: posojilnica v Mariboru, Ribnici, Braslovčah, Velenju, Vojniku, Litiji, Žuženberku, Trbovljah in na Vrhniki, kreditno društvo v Kranju in Južnoštajerska hranilnica v Celju. Veseleč se ugodnega vspevanja denarnih zavodov, zahvaljujemo se jim, da se spominjajo, sestavljajoč bilanco in deleč skrbno pridobljeni letni prebitek, poleg oskrbe lastnega rezervnega zaklada, posebno naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda in se nadejamo, da se združijo vsi slovenski denarni zavodi v ljubezni do našega naroda in da objavimo v letnih družbinih izkazih med podpornimi člani družbe sv. Cirila in Metoda vse slovenske hranilnice in posojilnice.
d Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi mnogo in prav lepih velikonočnih in spomladanskih razglednic. Odlikujejo se po varijaciji, kakor tudi
po svoji dovršenosti. Nobena trgovina, bodisi v mesta, bodisi na deželi ae sme biti brez teh razglednic. Čisti dobiček je namenjen obrambi in prosveti našega naroda. Vse slovenske trgovce, kakor tudi odjemalce prosimo, da naročajo in uporabljajo v prvi vrsti druž-bine razglednice, ki se dobe v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Bliža se mlada, vse oživljajoča Vesna, ki bo poklicala slednjo kal v življenje;
—	o da bi se vzbudilo s pomladnim pestrim življenjem tudi v našem narodu novo življenje narodne probuje in zavednosti!
Politična kroniko.
v Položaj. Danes je seja minister-skega sveta, v kateri bo določeno besedilo vladne izjave, ki jo bo podal baron Bienerth na začetku novega zasedanja. Poroča se, da češki radikalci ne bodo delali obstrukcije proti predlogi o rekrutih in proračunu, zato postavi vlada takoj na dnevni red tudi predlog o podržavljenju železnic, češ da s tem vstreže Čehom. V čeških listih pa čitamo ostre proteste proti temu da bi vlada smatrala predlog o podržavljenju železnic za kako koncesijo Čehom. Češki listi poväarjajo, da ravnateljstvo sedaj podržavljene nekdanje Severne železnice pod Schmeykalom še bolj germanizira ko prej ter preganja češčino v vseh oddelkih svojega področja. Izdalo je celo neko jezikovno naredbo svojim uradom, o katerem pravi na koncu: „Proti onim, ki se bodo v bodoče proti temu^predpisu pregrešili, bomo kazensko postopali." Ravnateljstvo podržavljene železnice grozi torej s kaznijo onim uradnikom, kateri bi češčini na tej podržavljeni železnici priznali kako pravico, in to naj bode koncesija za katero naj Čehi meni nič tebi nič glasujejo za državne neobhod-nosti? Tako povprašujejo češki listi ter pravijo, da s take sorte podržavlje-njem Čehom nikakor ni vstreženo. Ob-strukcija čeških radikalcev, poročajo nemški listi, bi začela šele proti jezikovnemu zakonu in proti zakonu o okrožnih vladah, to bi pa ne škodilo, ker bi velike stranke lahko iz svoje moči tako obstrukcijo onemogočile.
o Avstro-srbski spor. Srbska vlada se je vdala, ker je spoznala, da se ne more vstavljati velesilam in da je to tudi najsigurnejša pot, ki vodi še do nekega uspeha. Javno mnenje na Srbskem je seveda razburjeno, v listih in v nekih poslanskih krogih se govori še vedno, da nobena vlada ne sme in ne more odstopiti od sklepov, katere je skupština storila glede teritorijalnih in gospodarskih koncesij. To opozicijo javnega mnenja na Srbskem treba v prvi vrsti pripisovati odurnemu in oblastnemu tonu oficijoznih glasil avstrijskega ministerstva. vnanjih reči in še prav posebno hujskanju klerikalnih listov v Avstro-Ogrski proti Srbiji. — Ako bi ti premenili svojo taktiko in opustjli hujskanje in zahteve, naj Srbija kolikor mogoče pred celo Evropo ponižno in spokorno prosi odpuščanja, bi se tudi srbsko javno mnenje potolažilo in bi odobrilo sklep srbske vlade, ki je pripravljena dati s cirkularno noto vsem velesilam na znanje, da re-signira na teritorijalne in druge koncesije in predložiti svojo zahtevo, da se ji odpre trgovska pot do Adrije, evropski konferenci. V tem smislu pišejo tudi vsi najuglednejši angleški, francoski, italjanski in nemški listi in nadjati se je, da se bodo končno tudi avstrijski klerikalci streznili ter opustili svojo hujskajočo taktiko.
v Češki agrarci bodo imeli jutri v Pragi velik shod, ki bode velikega pomena za taktiko vseh čeških strank v novem zasedanju parlamenta.
v Boj za predsednika. Vsi Češki napredni listi simpatično pozdravljajo
kandidaturo profesorja Masaryka na predsedniško mesto. „Narod. Listy" pišejo: „Kandidatura prof. Masaryka je gotovo večjega pomena, kakor gola demonstracija proti kandidaturi dr. Pattaia. To je izraz volje slovanske večine v zbornici, ki ne dovoli, da bi si kršč. socijalci domišljali, da je predsedništvo zbornice, izvoljene na temelju splošne in jednake volilne pravice domena in posest v prvi vrsti Nemcev, v drugi vrsti kršč. socijalcev in v tretji vrsti dunajskih kršč. socialcev." „Den" piše: „Kandidatura prof. Masaryka je nav-stala na temelju računa, da bi jo soc. demokratje vseh narodnosti simpatično sprejeli. Temu nasproti pa si ne moremo prikriti strahu, da bi bilo zelo težko pridobiti klerikalne člane Slovanske jednote zato kandidaturo." „Češke Slovo" pravi: „Mi, čeprav ne štejemo med občudovalce prof. Masaryka, izjavljamo že v naprej; da je to srečen predlog. Sedaj je odvisno od uplivnih činiteljev, da bi upli-vali na češke klerikalce (kaj pa na jugoslovanske?) Ako bode klerikalcem Masarykov o češtvo bližje, nego Pattaievo rimstvo, smemo pričakovati, da postanejo socijalni demokratje jeziček na vagi. Češki (soc. dem.) bodo glasovali za prof. Masaryka, gre se pa za nemške in poljske." Da bodo klerikalci proti kandidaturi prof. Masaryka, danes ni več dvoma ; nemški klerikalec Pattai jim je ljubši ko češki napred-njak Masaryk, zato bode pod klerikalnim uplivom postavljen slovanski brezbarvni kandidat, za katerega razven članov Slovanske jednote ne bode pač nikdo glasoval in ta važna volitev bo mesto resnega i pogumnega boja med nem-štvom in slovanstvom samo gola in za nemškega klerikalca in germanizatorja Pattaia prav nič nevarna demonstracija, s katero bodo naši klerikalci markirali svoje slovanstvo in svoje opo-zicionalstvo.
d Pogajanja o bančnem vprašanju. Pogajanja strokovnih referentov so bila za par dni pretrgana; nadaljevala se bodo pa v kratkem bodisi na Dunaju ali pa v Budimpešti. Avstrijski strokovni referenti so odločno proti ogrskim predlogom ter ni upanja, da bi bil ogrski projekt sprejet. Ogri zahtevajo zelo obsežno samostojnost ter so pripravljeni priznati skupnost le prav majhnemu številu bančnih agend, tega pa avstrijska vlada ne more vsprejeti Razprave se bodo pa kljub temu nadaljevale.
d Ogrska kriza. Včeraj je bil minister Zichy pri cesarju v avdijenci ter mu je poročal o položaju, jutri pride tudi ministerski predsednik We-kerle poročat. Kriza je odgodena. Veleposestniška večina hoče Wekerlu tako dolgo prizanesti, da bo v parlamentu rešena davčna reforma, katera je prikrojena v varstvo veleposestniških koristi, nadalje zvišanje kongrue ter po-državljenje dveh premogovnikov. Ko bodo imeli veleposestniki in duhovniki, te profite v žepu — potem pa se koalicijska vlada lahko poslovi.
o Turčija. Liberalci z uspehom nastopajo proti Mladofurkom in je že več mladoturških poslancev prestopilo v liberalni tabor. Mladoturki razpolagajo še s 130 glasovi, vendar upajo, da si ohranijo še večino v parlamentu.
o Novi predsednik severoamerikan-skih Zedinjenih držav g. Taft je 4. t. m. slovesno prevzel svoj urad. V svojem nastopnem govoru je prezident Taft izjavil, da bode nadaljeval boj svojega prednika proti ogromnim tru-stom ali kartelom velekapitalistov, nadalje je obljubil izvesti revizijo carinskih tarifov in spopolnitev armade in mornarice.
Dopisi.
jGlasbena Matica* v Celju.
(Konec.) G. Feix je virtuoz na glasovirju, proizvaja najtežavnejše koncerte Griego-ve, Weberjeve, Lisztove itd. z glave; svira poleg tega izvrstno gosli in sploh vsa godala; je virtuoz na „obojah" in igra sploh vse koncertne instrumente izjemši harpe. Zato pa je izprašan učitelj „solo" petja in praktično vele-izurjen zborovodja pevskih zborov.
Kot učitelj se kaže skrajno natančnega in marljivega.
Dasi učitelju glasbenega zavoda ni potreba biti skladatelj — vendar je ceniti g. Feixa tudi kot skladatelja. Eno njegovih skladb „Gregorjansko mašo" smo že omenili. Koraponiral pa je tudi eno simfonijo, ki se je igrala na svetovni razvita v Ameriki, mnogo skladb za orkestre, godalne kvartete, pevske zbore glasovir itd. Nebroj pa je kompozicij drugih skladateljev postavil za vojaško godbo in tu najtežavnejše in obsežne od Liszta, Kienzl-na, Leoncavallo, Grieg-a in drugih. Znak, da ga višji godbeno umetniški krogi velečislajo, je, da je stal s skladateljem Griegom po korespondenci v prijateljski zvezi. Pri nas je kot skladatelj še manj poznan, ker je bil vedno na Češkem in Ogrskem in gojil tam domačo glasbo. Vendar je v Celju sestavil „Slovenske plese", ki izidejo v kratkem gospodom kritikom na razpolago. Pri koncertu dne 7. marca 1.1. Dode imelo občinstvo priliko slišati kako lepo je instrnmentiral operne ko-modè „Hubička" od Smetane, „Barka-rolo", iz opere „Hoffmanove povesti in ,Largo" od Bacha za naš salonski orkester s posebno srečnim ozirom na dane moči in razmere in z globokim čustvovanjem kakor je edino mogoče le pravemu umetniku. Slišali pa bodemo eno njegovih malih skladbic polko za godala, ki se šaljivo igra na pre-pariranem klavirju in se na godala udarja z gosjim perom.
Pridobili smo toraj v ravnatelju glasbene šole gospodu Adolfu Feixn velesposobno moč, s katero se bode dalo doseči mnogo. Vprašanje je le, li bodemo razumeli obdržati to moč trajno in li imamo dovolj smisla za isti praktični in izvišen cilj. katerega si stavi Feix: stremljenje po dobri godbe-ni naobrazbi in pravi umetnosti.
Prilika v to se nudi našemu umetnost ljubečemu občinstvu 7. marca pri koncertu „Glasbene Matice" v „Narodnem domu" v Celju. (Želimo le, da bi se tudi v glasbeni šoli predavalo lepo slovenski in da bi se oziralo na narod-no-vzgojevalno stran glasbene umetnosti. V tem oziru so veliki nedostatki; potrebno je, da bi se g. Feix naučil dobro slovenski in da bi se oziral na naše domače petje in glasbo. Previsoko ne smemo v Celju od začetka letati, drugače bode ves trud le za nekatere ljudi, množica bo pa osta'a podjetju tuja in nepristopna. Op. ur.)
u Od nekod iz Savinske doline« Pustni čas, ta čas presneti, je prinesel strašno kugo med „Gospodarjeve" čestilce ter nekaterim popolnoma zmešal možgane, da so jeli razlagati prav po zvezarsko čudeže tako, da sem jim smejejo krave po vaseh. Mogočen mož, gospod deželni poslanec Terglav, se je oglasil v „Slov. Gosp.", seveda ne sam, ker še nakaznice ne zna izpolniti, ampak si je dobil škrica za to sveto opravilo. Dovoljujem si pa ta dva „čudeža," ki sta le pri Trdo-glavih čudež nekoliko natančneje ogledati.
Da se ljudje ženijo in može, to ni nič novega, novo pa tudi ni, da vsi ljudje vsem niso pogodi, saj še Bog ni za vse. Ravnotako je stara reč, da se klerikalni taboriti najbolj lažejo in so umetniki v zavijanju resnice, česar se je bržkone še celo g. Terglav naučil. Ženin A. je prišel snubit. Stvar je bila že skoraj dognana, in nevesta v spremstvu poslanca je šla v ogledi. A pobožna devičica ga rada „pipika" zato je raje pustila moža, ker ni bilo vinograda pri posestvu. Ženin si je pa oddahnil, ko se je tako lepo znebil pobožne neveste, ki bi mu visela vse življenje na vratu. A prišel je drugi ženin iz dalje. Ta se je po naključju srečal s prvim — „propalim" — ter zvedel od tega, da je punče pobožno, da rado prebira „Slov. Gospodar" in njegove sorodnike, in tako je na dan ogledi znosil od vseh sosedov sveta pisma, evangelije, pobožne knjige vseh
vrst, „Slov. Gosp.", „Domoljube", „Bogoljube" in vse druge take in enake
—	ljube in — lumpe ter jih zložil v kot za mizo. To je držalo in beseda je meso postala. In tako so se ženili, pili in — člani „Društva treznih" — .v nemäkaturski oStariji pili sladko vince, mesto, da bi šli k narodnemu gostilničarju kazat svojo treznost. No so bili pač pod komando — šentpeter-skega generala „treznih". — Tako je spravila mati vdovica hčerko od hiše, sama pa čaka v upu in nadi, da pride i po njo kateri, bodisi potem petičen ali nepetičen, klerikalec, liberalec, ali pa celo kak demokrat. - Saj je vseeno, samo da smo dobre volje, kaj ne g. dr. Jančič?" Dober tek — !— In drugi čudež! Sin bivšega župana, pošten, pameten in trezen fant od dobre hiše leži od Trglava do Jasčina tem pobožnim ovčicam trdo v želodcih, da dajejo tako čudne glasove v „Slov. Gosp." od sebe. No to mu ne kali posebno nočnega miru. A nevoščljivi so mu vendar strašno kake neveste, ko trobijo prismojeno v svet, da ga nobena poštena nemara, a so mn vendar v neki pobožni hiši (usiljevali) staro devico, ko je snubil mlajšo po svojem srcu, češ, — pri nas kosimo najprej seno, potem še le otavo, — a fant se je za zarjavelo devičico zahvalil. Da pa ne bo dopisun „Slov. G." vso zimo zmage pijan ležal na trebuhu, povemo javnosti, da ta droga nevesta tudi ni ženina pustila radi tega, ker misli s svojimi možgani ne s Terglavovim ali pa z župnikovimi, pač pa se je razdrlo vsled tega, ker so starši bolni in ne morejo sami ostati.
Edino, kar je verjetnega v dopisu je to, da so fantje katoliškega duha temu snubcu prerahljali — njegovega rojstva kosti, ker kaj tacega smo že navajeni od klerikalnih mladeničev, a čudež tudi ni, ker se prepogostokrat zgodi, da katerega ti zvezarji prav po katoliško nastrelajo in mu če treba, tudi z nožem puščajo prenapredno kri. Konečno pa svetujemo prosto po Gospodarju: slovenski mladeniči treznih možgan. ogibljite se ob času snubitve prepobožnih hiš, če so tudi svitle kronce doma, ker vam ni treba reševati zarjavelih devic iz tretjega reda ter jih nositi za pokoro skoz življenje
—	in uresničile se bodo klerikalnega dopisnika besede: pred pustom nazad-njaki, po pustu naprednjaki, klerikalni dopisniki pa celo leto — bedaki Amen.
Štajerske novice.
a „Pred volitvami". V tako naslovljenem članku poroča mariborska „Straža" sledeče: „Izvedeli smo, da je odbor Slovenske kmečke zveze te dni izvolil pododbor, ki naj stopi v smislu sklepa zadnjega zaupnega shoda kmečke stranke zaradi bližajočih se deželno-zborskih volitev v stik z Narodno stranko. Tembolj smo se čudili, ko dobimo v roke vabilo k zaupnemu shodu, ki se bo vršil v nedeljo dne 7. t. m. v Ptnju, na katerem bodo samostojno brez ozira na kako drugo slovensko stranko Plojevi somišljeniki sklepali o bodočih volitvah. S tem korakom hoče Plojeva stranka onemogočiti vsak kompromis med kmečko zvezo in Narodno stranko. Nam je sedaj tudi jasno, zakaj Plojevci niso hoteli niti začeti (?) kakega pogovora zaradi sprave s kmečko stranko, čeprav se je to iz krogov kmečke zveze sicer neoficijelno, a vendar resno večkrat (!) izrecno želelo.." Po nekaterih napadih na „Plojevce" izvaja „Straža": „Kajti samoumevno je, da si bo sedaj kmečka stranka stokrat premislila, predno sklene kak kompromis z liberalci. Na eni strani bi si mi vezali roke s kompromisom, na drugi strani bi pa Plojevci postavili svoje kandidate, za katere bodo šli (?) vsi liberalci v volilni boj m na volišče .." V naslednjem trdi „Straža", da med Plojevci in nami ni načelne razlike (?) in da se „liberalcem" ni treba bati Ploja, dr. Rosine inZemljiča", konečno, da „hoče z najnovejšo akcijo Ploj pomagati najprej sebi, v drugi vrsti pa liberalcem" (?). To v infor-
macijo našim političnim krogom. V kolikor so „Stražine" trditve resnične in vkolikor le taktične hujskarije. pač lahko uganiti. Mi ne moremo za danes k temu ničesar drugega reči ; odločeval bode naše stališče edino zopet glavni strankin zbor, kateri se je zadnjič izrekel, upoštevajoč žalostni narodni in gospodarski položaj spodnje-štaj. Slovencev, za mirne in složne volitve. Ako to ne bode šlo (ne vsled naše krivde!), bodemo varovali strankino čast najodločnejše proti vsakomur. Gotovo pa služi v pojasnitev položaja samostojni nastop konservativne stranke; vsled tega odpade boj proti osebam, temveč se bode bilo načelo proti načelu. S člankom „Straže" pa je tudi ovržena vest, da mislita v ptujskem kmečkem volilnem okraju kandidirati skupno gg. dr. Ploj in Ozmec.
o Deželnozborske volitve na Štajerskem razpisuje petkova uradna „Grazer Zeitung". Razglas je z dne 28. febr. Zato bodo imeli v splošni ku-riji vsi tisti volilno pravico, ki so 28. febr. že eno leto v enem in istem kraju prebivali in ki so 24. febr. že 24 let stari. Volilni dnevi (da ponovimo) so sledeči: 7. maja splošna kurija (ožje volitve 14. maja); kmečke občine 17. maja (ožje volitve 22. maja, event. 27. maja; pri 2 mandatih so namreč mogoče dvojne ožje volitve); 24. maja trgi in mesta (ožje volitve 28. maja in 2. jun.). Veleposestvo in trg.-obrtni zbornici ne prideta za nas vpoštev.
b Glasbena šola ljubljanske „Glasbene Matice" v Celju priredi v nedeljo, dne 7. sušca ob 7. uri zvečer, prvi šolski koncert, pri katerem igra tudi šolski orkester in se izvaja velika B. Smetanova simfonija „Vltava" na štirih glasovirih obenem in na harmoniju. Da se omogoči popolni mir, bodo med izvajanjem točk vsa vrata zaprta; slavno občinstvo se tedaj opozarja, da pride pred sedmo uro h koncertu, ki se vrši v veliki dvorani „Narodnega doma". Začetek točno ob 7. uri, konec okoli 9. ure. Blagajna se odpre ob 6. uri. Cene^vstopnic: sedeži I. in II. vrste po 2 K, od III. do VI. vrste 1'50 K, vsi drugi sedeži v pritličju in na balkonih so po 1 K. Stojišča povsod po 60 v, za dijake in vojake po 40 v.
b Opozarjamo slavno občinstvo, oziroma draštvenike „Glasbene Matice", da za društvene koncerte namenjene vstopnice za jutrišnji koncert nimajo veljave, ker se bo vršil društveni koncert prihodnji mesec.
a Celjske slike. 1. Zanimiv pogovor. A. Ksliko dobivate za en večer dela pri gledališču? B. Prav čedno: tri krone. A. Vse premalo! Jaz grem na rotovško dvorišče, se tam zasučem na peti in takoj imam pet kron! — 2. Plače mestnih uslužbencev nota bene ne uradnikov. Masseur v mestnem parnem kopališču nima nobene plače, mora živeti od napitnine. Njegovo plačo daruje mesto „Siidmarki", „Schulvereinu" in za mestne muzikante. To je vzgled nemškonacijonalne požrtvovalnosti. — 3. Snaženje mestnih ulic. Citali smo te dni pogostoma, da so turisti obtičali v snegu ali da so jih zasuli plazovi. To se je zgodilo v gorah. Pa tudi v Celju je kaj takega mogoče; v sredo zvečer je nek častnik obtičal pri slovenski cerkvi v snegu. V Celju namreč snažijo sneg samo pri kavarni „Merkur" ; drugo opravi že ljubo solnce. Baje se snuje podjetje, ki bo ob južnem vremenu vozilo po celjskih ulicah pasante v čolnih kakor po Benetkah. Sicer pa se prostora pri slov. cerkvi itak drugače ne rabi kakor ob sejmih za slov. čevljarje. Pa nadaljujmo o častniku: klical je, preklinjal in prosil pomoči, ker ga pa ni nikdo slišal, je zlezel vendar sam iz snega.
4. Navdušeni policaji. Te dni je „štenkal" zvečer nek policaj v civilni obleki slov. trg. pomočnika. Ta, ne bodi len, pa zgrabi policaja in hajd znjim na tla. Razvila se je na Cerkvenem trgu zanimiva rokoborba. Svetovati bi bilo treba magistratu, sodeč po izidu, naj nastavi močnejše moštvo. Ni čuda, če potem lahko uidejo vsi nemški de-monstrantje!
o Bralno društvo na Bregu pri Celju priredi prvo predavanje v nedeljo popoldan, 7. marca, po večernicah v prostorih gostilne ge. Ploj na Bregu s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. Predavanje g. učitelja Fr. Krajnca iz Celja: Vzgoja otrok v predšolski dobi; 3. Šaljivi prizor: Prvič pri fotografu; 4. Prosta zabava. Vstop je prost. Otrokom še ne 14 let starim vstop ni dovoljen. Želeti je, da se tega sestanka v prav mnogobrojnem številu udeležijo okoličanski roditelji.
b „Diana", kopališka zadruga na Bregu pri Celju ima svoj občni zbor dne 16. sušca 1909 ob 6. uri zvečer v uradnici Posojilnice v Celju v „Nar. domu" s sledečim dnevnim redom: 1. Revizijsko poročilo. 2. Letni račun in 3. Prosti nasveti.
v Shodi. V nedeljo dne 7. tm. se vršita shoda narodno-napredne stranke v Kostanjevici in Škofjiloki.
v Umeten Import nemških dijakov v Ljubljano je vprizoril Volksrat. Bojijo se, da bi jim sicer nemške gimnazije zmrznile.
v Na dunajskem vseučilišču je bil včeraj 5. tm. promoviran ,za doktorja prava not. kand. Janko Kersnik, sin pokojnega slov. pisatelja.
v Dopolnilne občinske volitve v Ljubljani se ne vrše, kakor smo pomotoma poročali, v marcu ampak aprila.
v Organizacija uradnikov jugoslovanskih denarnih zavodov ima ustanovni občni zbor 14. tm.
v;
v Vinski sejem priredi kmet?" podružnica v Ravnem nad Krškim 30. tm. — Vinski sejem v Sv. Križu pri Kostanjevici se je zaradi skrajno neugodnega vremena ponesrečil, ker ni prišlo kupcev.
v Proti Maceletovl oprostitvi je vložilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo.
b Občinske odbornike trboveljske
vprašamo: Kaj je s samoslovenskim uradovanjem? Ste se ustrašili enega ali dveh nasprotnikov?
o Ukradli so neznani ljudje minulo nedeljo viničarju Križanu v Radincih meso dveh svinj, ves špeh in 200 K prihranjenega denarja. Zakonska sta bila v gostilni in sta pustila doma le malo hčerko.
o Umrl je v Gradcu bivši gimnazijski ravnatelj v Ptuju I. Tschanet.
o Sodniku Pavlički. v Rogatcu se tresejo hlačice. Nastal je po trgu čuden dirndaj — ki pa ne bo nič pomagal. Pavliček mora dobiti svoje plačilo, to je naša zahteva, od katere ne odnehamo.
o Javni shod v Rajhenburgu je preslavno brežiško okr. glavarstvo prepovedalo in sicer „ker bi zamogel isti z ozirom na sedanjo dobo razburiti ljudstvo druge narodnosti in povzročiti demonstracije ..Čudno, kaj si vse naši birokratje, kateri bi dobro storili, ako bi se malo temeljitejše poučili o razmerah v našem pol. okraju, ne zmislijo. V Rajhenburgu so namreč, reci in piši, štirje Nemci! Ali pa je to kaka intriga? G. poglavar Attems, nismo še govorili zadnje besede!
b Velika zguba. Neki vinotržec, ki se je peljal minuli četrtek na licitacijo vin kneza Windischgrätza v Konjice, je pozabil pri nakupu voznega listka na mariborskem kolodvoru denarnico z več tisoč kronami. Denarnica je" brez sledu zginila.
o V Sp. Gašteraju pri Sv. Lenartu so zmagali pri obč. volitvah nem-škutarji. — Kriva je seveda Narodna stranka, to pa zaradi tega, ker baje jeden volilec 1. razr. ni prišel na volišče. Pa je baje km. zveza v Slov. gor. vsegamogočna in ne pozna tam nikdo Nar. str. — razun če se je treba z njo pri porazih izgovarjati.
o V Makolah so obdržali nemšku-tarji pri obč. volitvah 1. razred. Prepustila jim ga je, kakor poroča „Straža", „katol. slov." stranka brez boja.
b Rjavormen sneg je padel te dni po nekaterih krajih na Zgornjem in Srednjem Štajerskem. Nastalo je to vsled tega, ker je veter nosil s seboj prah take barve.
o Iz Vidma ob Savi. Dočim se je na našem Vidmu zadnji čas v narodnem oziru že marsikaj na bolje obrnilo, se le še nahajajo v naši sredi neustrašeni branitelji in zaščitniki nem-štva. Ne oziraje se na Kužnika in njegove pristaše, moramo omeniti gospo poštarico R. Novak, kajti dovolj dolgo smo molčali. Ta gospa hoče menda s svojim samonemškim napisom izzivati in kazati svojo udanost mamici Ger-maniji. Pozabljivi smo. Kaj se hoče? Se pač lahko pozabi, če je človek rojen sredi širne slovenske zemlje in koliko lažje se pa pozabi, če znajo roditelji pač nemški jesti in piti, govoriti pa menda le za silo ali celo nič. Pa kaj to Vam mar, gospa pošta-rica, kaj ne? Dovolj, da vi in vaš dični sinko rešujeta nemško čast v osrčju Slovenije, na Vidmu ob Savi. Toliko za danes.
Veleizdajski proces y Zagrebu
Dne 4. t. m. so priredili hrvatski in srbski dijaki dunajskega vseučilišča shod, na katerem se je govorilo o ve-leizdajskem procesu. Resolucijo so poslali brzojavno na zagovornike obtožencev v Zagreb, a brzojavka je bila inhibirana in vrnjena na Dunaj.
Včeraj se je pričelo zasliševanje obsojencev. Prvi je zaslišan uradnik Adam Pribičevič, ki ga obtoženi šaljivo imenujejo lastnika tvrdke „Adam Pribičevič in drugovi". Ob pol 8. uri prinese sodni sluga corpora delicti: kup srbskih zastav, preprog, čutur itd.
Med časnikarji je na novo urednik praškega „Časa" V. Švihovsk^.
Takoj v začetku pripomni zagovornik dr. Hinkovič, da vsebujejo ste-nografski zapisniki mnogo nepravilnosti in neresnic. Zahteva, da se stenogrami pred tiskom dado braniteljem v pregled. Dalje naglaša, da je državni pravdnik kršil zakon, ko je dal razširiti obtožnico v več tisoč izvodih po Hrvatskem. Med tem, ko je bila knjiga zagovornikov zaplenjena, se je obtožnica nemoteno širila. Tako se je delalo med narodom razpoloženje zoper obtožence.
Državni pravdnik razburjen zanika, da bi bil on dal širiti obtožnico.
Pride do kontroverze med državnim pravdnikom in zagovorniki. Dr. Popovič imenuje obtožnico strankarski akt Državni pravdnik zahteva, da se to protokolira, kar želi tudi dr. Popovič sam.
Dr. Hinkovič predlaga, da se predvsem zasliši priča Gjorgje Nastič, češ, da ima on podati temelje, na katerih bazira ves proces. Ako se izkažejo trditve Nastiča kot resnične, lahko drž. pravdnik vzdrži svojo obtožbo na podlagi § 58. k. z.; če pa se pokaže, da so lažnjive, se zruši vse in je brezpredmetno zaslišanje obtožencev, ker: če ni obstojala revolucijonarna organizacija, pade vsa podlaga vele-izdaje. Zato se je le čuditi, da je Nastič poklican kot — zadnja priča. Govornik dokazuje nestalnost in neverjetnost Nastičevih izpovedb. Pravi, da ima v rokah materijal, ki bode zmlel to „glavno pričo". Pridružujejo se mu za-
govorniki Tuškan, Medakovič, ki pravi, da so vsa corpora delicti (preproge, čutura itd.) le parodija tega procesa, in le Nastič da je čarovnik, ki jih more spremeniti v dokazni materijal, dalje Popovič. Državni pravdnik odgovarja, da je takojšnje zaslišanje Nastiča proti zakonu.
Sodni dvor sklene, neugoditi zahtevi braniteljev.
Nato se začne zaslišanje Adama Pribičeviča, Na vprašanje, je li se čuti krivim, zahteva on najprej, da se mu pove, kateri fakti v .obtožnici se tičejo njega. Na vsa vprašanja odgovarja kratko in jedrnato. Iz dozdajnih vprašanj je razvidno samo, da je Pribičevič obtožen, ker je ljubil svoj narod in gojil njegov napredek. O kakem vele-izdajstvu ni sluha ne duha.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Šmartno ob Dreti, 6. marca. Shod Narodne stranke se tnkaj jutri ne more vršiti, ker sta takoj po maši dva pogreba, katerih se bo udeležila večina prebivalstva. — Shod se preloži na nedeljo 14. marca.
Vojska ali mir?
d Belgrad, 6. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Avstroogrski poslanik grof For-gach je dobil nalog, naznaniti srbski vladi, da skupna avstro-ogrska vlada ne more trgovinske pogodbe s Srbijo rešiti parlamentarnim potom. Če bo Srbija, kakor se splošno sodi, sledila nasvetu velesil, spremenila svojo politiko glede Bosne in Hercegovine ter stopila v prijateljske odnošaje z avstro-ogrsko monarhijo, sta obe vladi pripravljeni pogajati se s Srbijo o novi trgovinski pogodbi.
d Belgrad, 6. marca. (Brz. „Nar. Dn.") Pošiljanje čet v notranjost dežele nima tega namena kakor se splošno misli, temveč ker se srbska vlada boji vstaje v notranjosti dežele. Tudi napovedano odpotovanje kraljevega dvora se sedaj kaže v popolnoma drugi luči. V Belgradu vlada veliko razburjenje in splošno se sodi, da ima Novakovičev kabinet zelo omajano stališče. Tuji časnikarji poročajo, da je bojna stranka vsled skupnega nastopa velevlasti popolnoma konsternirana. V oficirskem kazinu je prišlo včeraj do burnih prizorov. Razpoloženje je kralju Petru zelo sovražno.
d Milan, 6. marca. (Brz. „N. Dn.") „Corriere della sera" priobčuje pogovor s predsednikom srbske skupščine, ki je rekel, da Avstro-Ogrska hoče srbsko narodno vlado prisiliti, da prizna svojo odvisnost od Avstro-Ogrske. Tega pa Srbi nikakor ne morejo privoliti.
Različne resti.
Berlin, 6. marca (Brz. „Nar. Dn.") Policijska direkcija je nezakonskemu sinu srbskega kralja Milana Kristič-Obrenoviču prepovedala nastop v cirkusu, baje vsled intervencije srbskega poslanika na berlinskem dvoru, ne oziraje se na Krističev protest.
Vojsha ali mir?
Avstro-Ogrska in vprašanje konference.
Köln, 5. marca. „Kölnische Ztg." piše o vprašanju evropske konference: Avstro-Ogrsko klicati pred mednarodno razsodišče jezelo nevarno. Avstro-Ogrsko se da prisiliti le z vojsko, da spremeni svoje mnenje. Vendar nevarnost je samo navidezna. Vojska med Avstro-Ogrsko in Srbijo bi postala svetovna vojska le, če bi se vmešala kaka velevlast.
Kot jedina velesila pride v poštev Rusija, ki pa si ne upa vojske, ker sedaj ni med Avstro-Ogrsko in Rusijo nobene prepirne točke. Prva zahteva je sedaj hladnokrven mir. Upajmo, da bodo avstrijski in ogrski časniki malo ublažili svojo pisavo. Ne verujemo, da bi kdo od Avstro-Ogrske kaj zahteval, kar ne odgovarja njeni narodni časti. Ko se črni oblaki razblinijo, se bo lažje spustila v pogajanja s Srbijo.
Direktna pogajanja s Srbijo.
Petrograd, 5. marca. Tukaj se splošno sliši, da zavzema Avstro-Ogrska stališče, da se srbsko vprašanje ne reši na evropski konferenci temveč le potom direktnih pogajanj med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Avstro-Ogrska na noben način ne bi mogla podvreči srbskega vprašanja neke vrste razsodišču velesil.
Not načrt o odškodnini.
Ounaj, 5. marca ,.Wiener Allg. Ztg.1' poroča iz Berlina, da je Rusija obljubila Srbiji, da bo skupno z Angleško in Francosko pregovorila Turčijo, da odstopi Srbiji pas zemlje v sandžaku Novi bazar, s katerimi se Srbija teritorijalno zveže s Črnogoro. Kakor se splošno misli Avstro Ogrska temu načrtu ne bo pritrdila. Drugi zopet pravijo, da se gre samo za trgovinsko cesto skoz sandžak Novi bazar.
.Zopet vznemirljivo poročilo o srbskem odgovoru.
Belgrad, 5. marca. V diplomatičnih krogih se misli, da se bo Srbija v svojem odgovoru velesilam konečno odpovedala teritorijalni odškodnini. Da se da ta odgovor velevlastim, je samo izgovor, da se izogne izbruhu ljudske nevolje, kajti Srbiji mora biti jasno, da se stvar ne da več spremeniti. V poslanskih krogih se pa sodi, da se Srbija ne more odpovedati znanim zahtevam. Vlada bi s tem storila zločin veleizdaje in izpostavila svoje osebno življenje. Zamene teritorija Ine odškodnine za gospodarsko bi ne sprejela ne sedanja ne nobena srbska skupščina. S tem mora Evropa računati. Težišče leži v sklepu iuinisterskega sveta, ki je sklenil, da Srbija mora vstrajati na svojih zahtevah po teritorijalni odškodnini in avtonomiji Bosne in Hercegovine.
Slovanski zapiski.
v Björnson za Hrvate. Veliki norveški pesnik, poseben prijatelj Slovanov, Björnstjerne Björnson se je obrnil na nekega hrvaškega rodoljuba s prošnjo, naj bi ga hrvatski publicisti obširno, stvarno in objektivno in čimpreie informirali o hrvatskem vprašanju, o položaju na Hrvatskem in o aktuelnem stanju hrvatske politike.
v Umrl je v Zagrebu 3. tm. lastnik in glavni urednik „Agramer Tagblatta" Simon Viktor Frank.
d Brošura o veleizdajskem procesu.
V Budimpešti je izšla včeraj 5. t. m. nemška brošura, ki se bavi z znanim ugovorom zagovornikov proti obtožnici z jako obsežnim komentarjem. Brošura je vzbudila veliko senzacijo.
Društvene vesti.
d Mariboi skega Sokola izredni občni zbor se vrši v soboto, dne 13. sušca 1909 ob pol 9. zvečer v sokolski sobi „Narodnega doma" v Mariboru. Vzpored: 1. Volitve, 2. slučajnosti.
Iz sodne dvorane.
b Izsilba. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta se imeli v sredo zagovarjati Kat. Plavčak, rojena na Ptujski gori in Ivana Gaiser, rojena na Slatini pri Rogatcu, radi hudodelstva izsilbe. Marija Fiakuš je služila
pri posestniku Fr. Oniču v Hočah in ker je bil ž njo zelo zadovoljen, ji je vknjižil za slučaj svoje smrti na svoje posestvo 12.000 K dedščine. To je Fiakuš zapeljalo, da si je želela smrti Oniča. Plavčak ji je obljubila od nekega Hrvata čar za smrt in ji je res dala tudi neko steklenico z brezbarvno tekočino, katere pa Fiakuš vendar ni porabila. Plavčak je nato pripovedovala Fla-kuševi, da je stvar prišla na dan in da je Hrvat zato v Celju zaprt. Tudi ona sama je bojda dobila en teden zapora, Flakuševe pa ni izdala, temveč je imenovala neko drugo osebo, ki je dobila 4 mesece ječe. Z vednim pre-tenjem, da bode celo stvar ovadila, je izsilila iz lahkoverne Fiakuš nad 2000 kron, pri čemur ji je tudi pomagala Ivana Gaiser, ki je dobila od vsega plena kakih 200 K. V zadnjem pismu je zopet zahtevala 540 K. To pismo pa je prišlo v roke Oniču, ki je premeteni tiči ovadil. Med obema zato-ženkama pride med obravnavo večkrat do hudih nastopov, ker druga drugo dolžita. Sodišče ju obsodi radi hudodelstva izsilbe; Plavčak, ki je že lOkrat predkaznovana, na 15 mesecev, Gaiser, ki je bila šele enkrat kaznovana, na 3 mesece ječe.
Tržne cene.
5. marca.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 34*75, za maj 34*50, za september 32'50, za december 31*75. Tendenca stalna.
• Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*10, za oktober — december K 23.05. Tendenca mirna. — Vreme mrzlo.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 29— do 301/g, za v dobavi K 30— do 30s/s- Tendenca stalna.
Budimpešta, 5.marca. Pšenica za april 13*55, pšenica za maj 13*26, pšenica za oktober K 11.25, rž za april K 10*44, rž za oktober K 9*44, oves za april K 8'68, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7*45. Promet 12.000 met. st.
Budimpešta, 5. marca. S v i -njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 139 do 140 vin, mlade, srednje 139 do 140 vin., mlade, lahke 139 do 140 vin.; zaloga 20.936 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 149'—, namizna slanina 130'—.
Borza za kmetijske pridelke: Cene za pšenico, rž in koruzo nespremenjene, v ovsu padle za 5 vin.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 31*30, moka za prihodnji mesec 31'60, moka za maj — junij 32'—, moka za maj — avgust 31'85, pšenica za tekoči mesec 24*30, pšenica za prihodnji mesec 24*60, pšenica za maj — junij 24'90, pšenica za maj — avgust 24 80, rž za tekoči mesec 16*65, rž za prihodnji mesec 16'75, rž za maj — junij 16'85, rž za maj — avgust 16'85.
Pristna haloäka vina 1608, izvrstne kakovosti od 32 — 40 vinarjev franko postaje Ptuj ali Rogateo pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zahtevanje ! 83 10-5
Grablje
dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja Ptuj ali Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 82 io-7
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
— Dobiva se povsod! —
Dopisujte pridno „Narodnemu Dnevniku"!
mmmmmmmim
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—15
MM
Proč
s staro navado in hodite s časom naprej. „Svet sliši najmočnejšemu kupci pa najcenejšemu"
Pustite torej drage trgovine in poskusite v slovenski trgovski hi6i
na debelo in drobno
R. Stermecki, Celje
katera je danes najcenejša in najboljša trgovina na Spodnjem Štajerskem ter razpošilja cenike, vzorce in blago po vseh slovanskih deželah.
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51-8 Cene nizke. == Postrežba točna.
Proda se
hiša z gostilno, sadonosnik, travniki, njive, gozd, skupaj 30 oralov. Velika najemninska hiša s trgovino. Dvoje majhnih posestev ne daleč od Celja. — Naslov se izve pri upravništvu ,.Nar. Dnevnika".
147 3-1
SUKN9
in modno blago .: za obleke ::
priporoča firma
tYornica za sukno
t Humpolcu na Češkem.
Tvorniške cene. Yzorci franko.
112 60-10
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................10 ,,
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za oderovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Trgovci in obrtniki, in* serirajte v „Narodnem Dnevniku11. To je najboljše priporočilo narodnemu občinstvu!
Sprejmem
dva poštena hlapca za trgovino, vstop takoj. —
Ivan Ravnikar, trgovec Celje.
Nogavice
moške in ženske plete na stroj — stare tndi
podplete	34 6-3
Jožefa Rom, Breg pri Celju it. 13.
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ara za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna nra za gospode ali daipe. s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 E. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 E. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weist, Dun j XIV. Pillergasse 1/184. Mesečno 2 kroni.
a
Y ppid družbe sir. Cirila in Metoda!
Prva cesta

splošna dein, družba —— za zavarovanje
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5.
na življenje
EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM!
„ CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXI m ixxxxxxxxxxx£xxxxxxxx>oc . Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva r vseh večjih slovenskih krajih.
Lepo posestvo
r Dobrni, 10 minut od kopališča, v prahu prosti legi, zelo primerno za kakega penzijonista, obstoječe z gostilne, prodaje tobaka, žganjarije, fijakarije ter sploh pripravno za vsako obrt, s 30 orali dobre zemlje (20 oralov lepega gozda), z lepim sadovnjakom in vili podobno hišo (gostilno) se proda vsled rodbinskih razmer z ali brez gospodarskih potrebščin. — Vpraša se pri gosp. F. Marinschek, Celje, Glavni trg.
; 139 4-1
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
priporoča vsakovrstna
vrtna in poljska semena
najbolje kaljivosti, posebno deteljno, travno in pesno seme, čebulček za saditi itd.
ANTON KOLENC, Celje
Narodni dom in Graška cesta.
Smrekove storže
vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
ANTON KOLENC, Celje
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
I. tajski pßrotninarshi zavod v Zgornji Šiški nad Ljubljano
sprejme v	»i
Perotninskeaa Strežaia veščega v pravilni vzgoji in opravi mlade perotnine, kakor tudi a	' ' v umetnem va enju Itd.
Opitalca in klavca perotnine, veščega v pravilnem opjtanju (prostem), klanju in r	r	' dresuri (opukanju, iztrebljenju itd.) perutnine.
POOOii I popoln» znanje svoje stroke, pridnost in poštenost. Službo nastopiti je prvemu I. aprila M * ' 1909, drugemu 15. aprila 1909, ter so tozadevne ponudbe, opremljene s spričevali (ako mogoče tudi s sliko) vposlati najkasneje do 15. marca oziroma I. aprila 1909. Oženjeni prosilci, slovenske oziroma slovanske narodnosti, katerih soproga lahko pomaga pri poslu, imajo prednost. Plača po dogovoru — mesečna. Stanovanje (2 sobi in kuhinja) prosto, Istotako drva in luč. l8totam se sprejme v akordu s 15. majem 1909, 2 — 3 svoje stroke vešče opukarice, nadalje s I. aprilom 1909 2—3 močne hlapce in 2 — 3 močne dekle, ter zanesljivega nočnega čuvaja. Stanovanje in hrana prosto, plača mesečna po dogovoru. Pogoji : Pridnost, poštenost, treznost in vestnost. Ponudbe s spričevali itd. je vposlati najmanj 14 dnij pred nastopom službe.

se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri
Matildi Pick
Modni salon, Celje.
150 1
kateri zna dobro risati in ima veselje do fotografije se sprejme v fotograf, zavodu
Viljem Pick,
Celje..
Ivan Rebek m Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1 24—5
Usojam si vljudno naznaniti, da sem se kot domačin naselil v Celju kot
Svojo delavnico imam v hiši štev. I. Dolgopolje (Langenfeld). — Vsa v mojo stroko spadajoča dela bodem izvrševal točno in solidno ter po najnižjih cenah. — Sprejemam tudi vsa popravila. Priporočam se za naklonjenost in prav obila naročila ter obljubljam, da se bodem vedno vestno trudil zadostiti vsem na me stavljenim zahtevani.
Z odličnim spoštovanjem vdani
142
i »
Anton Jošt, kleparski mojster.
MMMWMM
Kdor hoče dobre

travnike
s
in lepo živino imeti, ne pozabi gnojiti razun s Tomaževo žlindro tudi s
kajnitom
ali še bolje
s 40°!.
kalijevo soljo.
Prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah
trgovina z žeieznino in poljedelskimi stroji „MERKUR", P. Majdič, Celje.
MWMMIM
v Ormožu.
Kmetijska podružnica v Ormožu priredi v četrtek, II. marca t. I. v dvorani gostilne gospoda .Skorčiča.
vinski sejem ormoško-ljutomerskih vin.
Ponujala se bodo izborna vina le iz ormoško-ljutomerskega okraja. — Začetek sejma ob pol 11. nri predpoldne po dohodu osebnega vlaka.	140 2-2
Zuezna trgouina
Rotouška ulica 2
v Celju
Ček. rač. št. 75.ZZ1
l|| Svoji k svojim! j §|
"|RGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptu!, pismeni, dokumentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barvé, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. » Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
.r

■ ■
n ■ ■
Zuezna knjigoueznica
Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3
Svoji k svojim! j|WÌ
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta št. 3.	Cek,,račun St. 75.222.
IISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine ——■ brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-5525 čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen nspeh, ker se prejemniku usili neliote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. OOOOOOOOOOOOOOO Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tndi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju r polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. OOOOOOOOOOOOOOO
[DOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z —• modernimi črkami in okraski se USI priporoča slav. občiustvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike ge najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
r
X
43 150—24
Mlad delaven trgovski
pomočnik
špecerijske stroke se sprejme v trgovini M. Berdajs, Maribor, Grajski trg. i3s 3-3
Kapnjte narodni kolek!
sliKar in plcsHar V Celju
SaVittsHa «lica štcV. 4
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela In jih izvršuje solidno in po zmernih cenah.
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telefon št. 17.
Graška cesta št. 21.
Telefon St. 17.

Največja in najcenejša izbep
in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Dn-ni1 f Predilo si knpite uro, ■	• oglejte si mojo veli-
kansko zalogo pravih èvicarskih zla-1 tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-gledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
, B-i v Celju, ,Narodni dom1.
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suliili in oljnatih barv, firneža iu karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter Se posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblanerske, Kostrivniške slatine, Gieshiibler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	50-10
Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko,
sardine, morske postrvi v olju itd. Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči.
Na drobno in debelo.	Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
		
rasnem	Itili	i
Clini narodni Krojač i jftaribtr«, ŠjIsIj« «lin 4
Jakob lfezjak
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za
gospode in dečke, po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega blaga iz domačih in tujih tovarn. Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.
49 -8
Poštne hran. račun št. 54.366. Telefon št. 48. -
LASTNI DOM"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine ================= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra-	Q(|	(ß%)
mine (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po	/w/
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © O © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma — polletnih obrokih. © © © © ©
Cditio narodno farcitoselo podjetje V (elju.
if prVa jnžno$tajersl(a toninosela
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
tzvräevanje vseh stavbe-
nlh del i kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in 5t:	cementa.	::;
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajllnih miz, prižnic, kropilnih in krstnib ::: kamnov itd. ::i
Bruàenje, puliranje in
strnganje kamena s stroji.
industrijska dražba.
Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Mnogo&tevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobiSò
(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s šamotniln ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;;; lavanje napisov v iste. ;:;
rRMtevpacijä^
v Mariboru
se priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turnerjev muškatelc, mosler, vinaria; bizeljčan, konjičan. Pivo iz budjeviške pivovarne, izborna kuhinja. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce.
T0IFL0V TALANDA CEYLON-CAJ
Razširjajte „Nar. Dnevnik" ! I Darujte za Narodni sklad!
VIliKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster? lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-10
Kupujte narodni kolek!
BF
nisi&i
■I is
nisiis
=llš
"1
Južnostajerska hranilnica u Celju
u narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od R do 19. nre donoldne in iih obrestnie
L
do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
r
Dosedaj 30.0
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se lirftiAftafaKkft hfamlfllft Prì na'a9anJu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
in milini«« ajj var0vance in zahtevajte pri sodiščih,	ttvanifttt^A
se 52-8	da 8e naio^j denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JWZwU5lttj«3^w RialmuKU.

Ivan Maraks
izdelovatelj sodavice in pokalic v Zgornji Ložnici, pošta Žalec
priporoča svoje izvrstne in solidne izdelke. — Imam vedno
V zalogi	70;i0-7
Slovenski gostilničarji, pozor
V Kupujte vžigalice v korist OlOVCnCI i družbi sv. Cirila in Metoda!
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton t velikanski izberi po strogo solidnih cenah.

	■----——---1	1
1	■ —--- • ir- ...... ........."-i--- ' *........ 111 ---■ POSOJILNICA V CELJU Telefon Stev. 22. V lastni MŠi „Narodni dom". Telefonftev. 22.	
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev^
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
===== Poštne hranilnice ček. št. 9579

|iad 6 milijonov Kroti hranilnih Vlog
47 52-7
HRANILNE VL06E sprejema od vsakega, ako tudi bi član zadruge ter jih obrestuje po 41/27o. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 572% in 5% obrestovanju.
Nad 340.000 Kron rezerVn. zabada