fj n prssaikof. . ¿M except Saturdays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mcjLmmmm UrednUki la uprarnttkl preeterli MST South Lawodal* Aw. , Offlee of Publieatloai M67 South Uwndale Am Telephone, Roekwell 4904 Gana listo je 16.00 mm juh» IS. IMS. a* tte U* AM of Omni * s. un. CHICAGO. ILL» PETEK. 11 APRILA (APRIL 19). 1941 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 77 Acceptance for mailing at >p«cial rata of postage provided ter to oaoUon 1101, Act of Oct. a, 1017, authorised oa June 14, 1011. emčija naznanila kapitulacijo tankov jugoslovanske armade Bitke ustavljene na vseh jugoslovanskih frontah Pogajanja glede odložitve orožja s srbskimi vojaškimi voditelji. Grške čete vržene g^aj po srditih bitkah z Nemci, docim so angleške odbile vse naskoke na tvoje pozicije. Italijani prekoračili mejo pri Skadru in udrli v Jugoslavijo. Nemška letala vrgla na tisoče bomb na London v masnih napadih. Hrvatje pozdravili nacije M osvoboditelje Nemčija je herlin. 18. apr ms zjutraj natnanila brezpo- ino kapitulacijo ostankov ju-Sovanske armade in ustavitev i na vseh jugoslovanskih ntah. Kapitulacija stopi v ve-vo danes opoldne, ko jugoslo-nske čete formalno odlože jije. - ' ' jt? »ogajanja glede odložitve ¿ja so se vršila izključno s ukimi vojaškimi avtoritetami, ijstdnevna nemška militari-čna kampanja je strla jugo-vansko oboroženo silo, ki je la 1,200,000 mož. Hlsne. 18. apr.—Grške čete, za-jcvane v najsrditejši bitki bal-nske vojne, so se morale Ifkniti pred nemško mašino, cim so Angleži odbili vse na-ike nemške pehote na svoje itojanke ob gori Olimp. Urad-krogi v Atenah so priznail, je situacija kritična in nagnili, da se Grčija ne bo mo-i dolgo upirati Nemcem in ilijanom. ¿ndon. 17. apr.—Nemški leči so vrgli na tisoče bomb na ndon v največjih masnih nadih sinoči in danes ajutcaj. i mestni predeli so bili tar- bombardiranja iz zraka, lombe so porušile mnogo po-spij in zanetile požare v vseh lih Londona. Koliko ljudi je 0 ubitih in ranjenih, v tem »mentu še ni znano. Aisns, Grčija. 17. apr. — Dve miki koloni, ki sta predrli gr-Mnglesko bojno črto, ograža-močne postojanke ob gori O-ip na vzhodni strani grškega režja. Ena kolona je udrla v mji del doline ob reki Aliak-ini v pokrajini Greveni, ki le-60 milj južno od jugoslovan t meje, druga pa prodira pro-Kalabaku, kjer se odpira pot Tesalijo, Vrhovno poveljstvo foča, da so grške in angleške odbile vse nemške naskoke ' N0)* pozicije pri gori Olimp da je padlo veliko število »«kih vojakov. Angleški letalci so razbili «nbami nemške komunikacij- * zveze in mostove čez reko tfdar pri Velesu, ki je le ne-ij milj oddaljen od Skoplja, ju-al"van.skega mesU, katerega 1 ner™kt' čete zasedle. Motorni ansporti na cesti Veles-Prilep 1 bih tudi tarča angleških j Drugi roji angleških le-110 bombardirali Valono, iU- pomorsko bazo v Alba- * ,n »'topili dva italijanska trnka '. 17 apr. - Italijanske če-operirajo v Albaniji, so da-■ prekoračile jugoslovanako S pn Skad™ in pognale ju * armado proti seve-*Klasi tu objavljeno poroči i*u*o poročilo pravi, da ao čete umaknile z alban Z katero so držale P**(jeno po italijanski 7rL nc*' »««tegične toč U nI okuP'«ci jo Erseka, me-¿11^ «rani Korice. *gipt. 17 apr. — Angle-Ma nnskakuje črpala vsaj začasno po okupaciji Solluma. Ta se še ni odločila za prodiranje naprej. Berila« 17. apr. — Druga jugoslovanska armada s$ je podala in odložila orožje v Sarajevu, pravi uradno poročilo. Naznanilo o kapitulaciji vsebuje )uletin vrhovnega poveljstva. NTemška letalska sila nadaljuje z bombardiranjem jugoslovanskih uk. Berlin še ni bil informiran, kje se nahajajo jugoslovanski kralj ■»eter in člani vlade premier j a Simoviča. Neka vest, ki pa ¿e ni potrjena, pravi, da je premier zapustil deželo. Nacijski krogi so naznanili, da bodo meje nove hrvaške države določene kakor hitro bodo mili-taristične operacije v Jugoslavi-končane. Prej objavljeno naznanilo še je glasilo, da bodo meje urejene po podpisu mirovne »godbe. * i Berlinski časopisi pišejo, da Hrvatje navdušeno pozdravljajo nemške čete. Mnogi so prinesli slike dr. Antona Paveliča, načelnika nove hrvaške države, in aSfcA optsn njegove kariere. Tlak je objavil na prvih straneh poročila o velikih ljudskih demonstracijah v Mariboru, kjer so se Slovenci pridružili Nemcem pri proslavah, v katerih ao pozdravljali nemške četč kot osvoboditelje. Novi nemški go-verner se je zahvalil Slovencem, ker so ostali zvesti Nemcem skozi dolga leta. Zato bodo poplačani in nagrajeni pri povrat cu v rajh." Maribor in Ljubljana sta postali glavni mesti dveh slovenskih distriktov, ki sta prišla pod Hitlerjevo oblast. Ta ležita v trikotu med Italijo, staro Avstrijo in novo hrvaško državo. Naznanilo o priključitvi distriktov ; e bilo spremljano s pripombo, da sta bila dela starega avstro-ogrskega cesarstva in da v obeh prevladuje netnlka kultura. Ot>r>; (C : /"k, je v rokah •v Ts je nett a , id*,,rna Solluma s- P4 N ,Jfck"-*K'ptski meji ,n ltalij.nl zase-Trdnjavo Cs "'rajo tudi angleA- 1 jek ^»mbsrl l . le trdijo, *"ro/ena sila osišča iz- Angleika delegacija odpotovala v Ameriko London, 17. apr. — Trgovska delegacija je odpotovala v Ameriko z namenom, da sklene dogovor glede izvoza volne in športnih oblek. Ta naj bi prišla na ameriške trge, kar naj bi deloma krilo angleška naročila orožja in bojnega materiala. Delegacija bo obiskala New York Washington, Chicago, San Fran-cisco in druga ameriška mesta Mehiiko mesto Colima v razvalinah Colima, Mehika, 17. apr. — To mesto je v razvalinah kot posledica potresa, ki ga je zamajal zadnji torek. Okrog 80 odstotkov privstnih in javnih poslopij je centrsla Diskuzija o holandski Indiji Japonska stavila nove zahteve Slngapor. 17. apr. — Vprašanje, ali bo holandska Vzhodna Ihdija pristala na nove japonske zahteve ali jih bo zavrnila, je predmet diskuzij na konferenci med angleškimi in ameriškimi u-radniki, ki se je pričela v tem mestu. Na konferenco sta prišla tudi dva člana holandake vlade v izgnanstvu v Londonu. To sta zunanji minister Van Kleffens in kolonialni minister Charles Welter. V Singaporu ugibajo, ali bodo razgovori rezultirali v reviziji angleško-holandskega sporazuma glede obrambe južnega Pacifika. Stališče holandske vlade glede obrambe tega prostora je velike važnosti, ker je Japonska že pozvala Vzhodno Indijo, naj kooperira z njo pri postavitvi "novega reda". Uradna holandaka časopisna a gen t ura poroča, da ao razgovori zadovoljivi za vse stranke, vendar ni še jasno, kako se bodo stvari zasukale. Situacija se je izpremenila od podpisa nevtral-nostnega pakta med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Tu priznavajo, da so nastale o-vijrç na pott^fci naj bi vodila v poglobitev sodelovanja med Veliko Britanijo in holandsko Vzhodno Indijo. Te so predvsem vojaško-obrambnega značaja. A-merika je dala razumeti, da ne more garantirati akcije v gotovem času in kraju, če izbruhnejo sovražnosti. Washington je prod nekaj tedni zavrnil apel vlade holandske Vzhodne Indije naj jo zalaga z bojnimi letali in orožjem. To je storil v prepričanju, da se Vzhodna Indija ne bo mogla upirati japonskemu sunku in da bi orožje v slučaju invazije prišlo v japonske roke. Mnenje prevladuje, da . bi Združene države potegnile svoje bojne ladje, ki ae nahajajo na Pacifiku, če se zapletejo v evropski konflikt. To pomeni, da b: Vzhodna Indija ostala nezaščitena in se ne bi mogla braniti. Jsf-ponci bi jo lahko okupirali in proglasili za svojo posest. Francoske avtoritete alarmirane Bojazen pred novimi nemškimi zahtevami Vichy. Francija. 17. apr. — Bojazen je bila izražena v vladnih krogih, da Evropi preti še večje pomanjkanje zaradi raztegnitve vojne na Balkan, ki je tvoril precejšen del žitnice za ostalo E-vropo. Prizadeta bo morda najbolj Francija, ki že zdaj ne more dobiti živil za nasičevanje svojega prebivalstva. Dovoz živeža in drugih potrebščin iz Rumuoije, Bolgarije in Ogrske v Francijo je bil u-stsvljen že prej in zdaj tudi iz razdejanih. Električna in vodovod sta bila uničena. Naj manj 21 ljudi je bilo ubitih in Jugoslavije Francija se boji, da čez sto ranjenih In 1Š.000 ljudi'ji bo Hitler stavil nove zahteve. SPORAZUM MED RUDARSKO UNIJO IN OPERATORJI Magnatje i9 južnih držav se le upirajo HARVESTER CO. SE BO POGAJALA New York. 17. apr. — Operatorji in reprezentanti rudarske unije UMWA so fce zedinili glede dveletne pogodbe, ki krije rudarje, upoalene v večini premogovnikov na polju mehkega premoga, toda kdaj bodo ti obnovili obrat, še ni znano, ker operatorji z juga še kljubujejo in nočejo odobriti sporazuma Dr. John R. Steelman, federalni posredovalec, je dejal, da bo večina premogovnikov obnovila obrat ta teden. > Pogajanja so se pričela pred petimi tedni in bila so večkrat pretrgana, ker M unija in operatorji niso mogli zediniti. Delo premogovnikih je bilo ustavljeno 1. aprila. Nova pogodba krije rudarje v osmih drža vah, ki producirajo 70 odatotkov od 450,000,000 ton premoga letno. Dasi pogajalci niso objavili detajlev pogodbe, je vseeno znano, da je bila dnevna mezda za 330,000 rudarjev zvišana na ae-dem dolarjev. Kakor hitro je bila doaega sporazuma naznanjena, je John L. Lewis, predsednik rudarske unl je izjavil, da bi morala federalna vlada pritisniti na operatorje z juga, naj ociobre pogodbo Slednji ft afede}ežiU konference, na kateri je bila sklenje na pogodba. Springfield. 111.. 17. apr. — U radniki premogovnih kompanij v Illinoisu in Indian! so naznanili, da bodo premogovniki obnovili obrat v pondeljek v smislu v New Yorku sklenjene po godbe, če se ne zgodi kaj nepri čakovanega. Hubert E. Howard predaednik Binkley Coal Co., je dejal, da se Lew if ne bo pogajal s posamezniki v separatnih dis-triktih vnaprej, ker hoče, da pogodba krije vse rudarje na polju mehkega premoga. Nekaj premogovnikov v lili noisu, v katerih so uposleni člani progresivne rudarake unije ADF, je včeraj obnovilo obrat ChiOago. 17. apr. — Internati onal Harvester Co. je naznani la, da se bo pogsjala glede zvišanja plače za deset centov na uro z unijo Farm Equipment Workers CIO v tovarnah, kjer Je ta unija priznana kot predstsvnica delavcev. Naznanilo vsebuje te legram, katerega Je kompanija poslala Orantu Oakesu, načelni ku te unije. Slednji Je prej in formiral družbo, da morajo biti plače zvišane v vseh tovarnah. Jugoslovanski uradniki se ubili London, 17. apr; — Tu pre-streženo radijsko poročilo iz Berlina pravi, da se Je šest visokih jugoslovanskih uradnikov ubilo, ko je letalo, v katerem so se nahajali. treščilo ns tla v Rumunl-ji in se razbilo. Leteli so proti vzhodu, ko se Je pripetila nesreča, In nosili s seboj važne dokumente. Poleg teh sta se ubila tudi dva lotalcs. je brez strehe, ds je ogromna. Povzročene ško- Francoski krogi menijo, da stra-tegijs in novi dogodki na Balkanu so ne samo vojaškega, temyeč tudi gospodarskega značaja, ker Je gotovo, da bo Anglija poostrile blokado Evrope. Minister za informscije je is- Ogrska suspendirala promet v zasede- ni h krajih H I I I__ Budimpešte. 17. spr. - Vlada javil, da Jej>romet med severno Je suspendirsls promet v jugo- Afriko in Ma^llle^m. n^ slovanskih krajih, katere i^u-1 čMranc-ko luko^ob Sredozem-pirala njena armada Istočasno skem morju, je zapretils s kaznimi onim, ki poslušajo radijsks poročila It skoro normalen, vendar dovoz živeža v neokupé-rano Francijo je pičel In ne u- Japonska povečala živilsko kontrolo Tokio, 17. apr —Avtoritete ao poostrile živilako kontrolo in omejile porabo mesa in drugih potrebščin Svinjskega mesa se sploh ne dobi v Toklju. Vlada je nedavno znižala odmerke ri-ža. cijo In Nemčijo izzivajo trenja ker se prebivslri v okupirani mest. ki niso pod kontrolo <*š- strera rehtevam On Frsn ' i namignil, da odnušeji med Fran-1 troll. On je obenem ' Tfr\ci\i upirajo nacijski kon Domače vesti Oblaki Chicago. — Mike in Mary Mls-soury iz Fontane, Calif., sta 16. t. m. obiskala gl. urad SNPJ in u-redništvo Proavete.—V družbi Dorla Notto iz Chicaga sta nas o-biskala tudi njen oče Martin Ve-nišnik iz Mulberryja, Kana., in Polona Malkar iz Girarda, Kana. j ■ •.. ■ Pomožna akcija sa stari kraj Chicago. ~ Ameriška brataka zveza na Elyju, Minn., (bivša JSKJ) je na pobudo jugoalovan-skega poslanika Fotiča zadnje dni brzojavno pozvala oaem slovenskih podpornih organizacij, naj pošljejo po dva zaatopnika na konferenco, katera se naj vrši prihodnjo sdboto, dne 19. aprila, v Chicagu glede pomožne akcije za Jugoslavijo. Glsvni izvršni odsek SNPJ se je takoj odzval in izvolil gl. predsednika Vine. Ca-inkarja in urednika jednotinih publikacij Ivana Molka za k zaatopnika SNPJ. Seetanek se vrši v avditoriju SNPJ. Zdruftltev 8NPJ in 8SPZ Chicago. — Včeraj (četrtek) popoldne se je vršila v gl. uradu SNPJ seja združitvenegs odbora SSPZ in gl. izvršnegs odseka SNPJ glede združenja obeh organizacij. Zborovalci so rešili zadnje sporne točke in sdrušit-vena pogodba bo zdaj predložena gl. odboroma SSPZ in SNPJ v ratifikacijo. Podrobnosti bodo objavljene v uradnem sa-pianiku. Nov grob v Kanaaau Breezy Hill, Pa. — Dne 12, a-prila je po enoletni bolezni sili-kozl (rudarski jetiki) umrl Joe Žordani, star 6(3 let in rojen v Poljanah pri Cešnici v okraju Kamnika. Bil je star naaeljanac v Kanaaau in član ter ustsnovi-telj društva 6B ŠNPJ, čigar član je bil 34 let. Zapušča ženo, šest sinov, tri hčere in dva brata; o-aem njegovih otrok biva v Chi cagu. Pogreb mu je oskrbel slovenski zadružni pogrebni zavod. It Pennsylvanije Pittsburgh, Pa. — Dne 13. prila je v Millvalu, Pa., umrl Frank Miklavčlč, star 68 let in doma iz Podbukovja ta Krko na Dolenjskem. Bil je član društva 118 SNPJ in zapušča ženo, dva sinovs in dve hčeri. Nov grob na sapadu Rock Springs, Wyo. — Dne 0. t. m. je tu umrl za rakom v želodcu Blaž Pustavrh, »tar 60 let in rojen na Črnem vrhu nad I-drijo. Bil je član društva 10 S N. P. J. in tu ne zapušča sorodnikov. -----ly,________ Nov grob v starem kraju Edison, Ksns. — Ana Jelov« čan, tajnica društva 225 SNPJ, je prejela žalostno vest, ds je v Podsredi pri Rajhenburgu na Spodnjem Stsjcrskem umrl njen oče Josip Dobrsvec, star 78 let. V Ameriki zapušča poleg nje še eno hčer Joaephlno Dobravec v Chicagu, III., braU Johna v Fran klinu, Kans., in štiri vnuke, < starem kraju pa ženo, sedem si nov, pet hčers in več vnukov ter vnukinj. Is farmarske naselbine Traunik, Mich. — Dne 2. aprila je tu umrla Antonija Mikolič stsrs 75 let in doma iz Tratnika pri Loškem potoku. V Ameriko je prišla lets 1921 s hčerjo Ms-ry k sinu Lojzetu In hčeri Antoniji Bsrtol. Italijanski uredniki prejemajo grozilna pisma New York, 17. apr. — Trije u redniki Italijanskih protifašiatič nlh listov so povedali svtorlte-Um, da so v zadnjih tednih pre-jell več grozilnih pisem Neznanci so jim grozili s smrtjo tudi po Ulefonu. Ti uredniki so Goffredo ^PsnUleone, Giuseppe Lupiš In Girolsmo Valenti. Ta stvar Je prišla na dan po umoru Johns F. Arene, urednika H sli Janskegs protifašističnega UsU Le Tribune, v Chicagu. Sovjetska zagoto-vila Kitajski Diplomat je vidijo vojno med Rusijo in Nemčijo Čungklag. Kitajska. 17. apr. — Kitajska vlada je dobila formalna zagotovila iz Moskve, da nedavno sklenjeni nevtralnostni pakt med aovjetako Rusijo in Jsponsko ne pomeni revizije sovjetske politike napram Kitajski. Uradni krogi v Čunkingu vidijo v tem zagotovilu dokaz, da bo Rusija še nadalje zalagala kitajako armado z orožjem, bojnim materialom in drugimi potrebščinami. V zameno za U material bo Kitajaka pošiljala Rusiji čaj, tungsten in druge kovine. ..........^ AvtoriUtivni krogi so namignili, da ae bodo guerilske aktivnosti proti Japoncem v Manču-kuoju obnovile. Japonaka dominacija te province je bila bistveno priznana po sovjetih s sklenitvijo pakta. Kitajaka ima oaem gucrilsklh brigad v Manču kuoju. Stockholm. Ivedaka. 17. apr.-* Po temeljiti razlika vi so člani diplomatičnih zborov v Moskvi izbrali kraje, v katere se bodo umaknili v slučaju vojne med Rusijo Ih Nemčijo. Sem dospe-ls poročila pravijo, da diplomat-Je vidijo izbruh vojne v bližnji bodočnosti. Kraji, kamor se bodo člani diplomatičnih zborov umaknili, leže dvesto milj vzhod* no od Moskve. Vsa vojaška letališča v Moskvi in okolici ao natrpana t bojnimi leUli. Na glavnem leUU* šču v Moskvi, največjem v Evropi, se nahsja čet tisoč bojnih letal. Sovjetski tisk molči o nemških vojaških uspehih v Afriki in Bslksnu, prsv tako o koncentraciji nemških divitij ob ruski meji. Kljub Umu se v Moskvi širijo ratburljive govorice, da Hitlerjev napad na Rualjo ni več daleč. Nemška vlada Je predlagala finaki vladi skleniUv dogovors, s katerim se j« priprsvljena obvezati, da bo ščitila finske mejo. Opozicija proti sub-venci jam v senatu Letalska družba dela profite -ir- Washington. D. C., 17. spr. — Manjšinsko poročilo, predloženo senatu, omenja politični vpliv v ozadju predloga glede aubven» clranja letalskega in potniškega promets preko Atlantlks, ki gs vzdržuje Americsn Export Airlines. Ta je pod kontrolo bratov Lehman, newyoršklh bankirjev. Senator Josiah W Bailey, demokrat it Severne Karollne, Je predložil poročilo manjšine proti zaključku večine aenatnega odseks za aproprlacije, da American Export Airlines dobi od poštnega departmenta subvencijo v vsoti $1.216,000 To pomeni, ds U koncem dobi $29,418 za ANGLIJA SE ODLOČILA ZA POOSTRITEV BLOKADE ■■ 1 « ' Politika francoske via-do izzvala kritiko DARLAN PODPIRA HITLERJA London. 17. apr. — Angleška vlada je atorila korake glede po-oatritve pomorske blokade Francije, da zamaši luknjo, akoti katero prihaja kontrabant v Mar-seilles, jnajvečjo francosko luko ob Sredotemskem morju, U severne Afrike. Premier Winston. Churchill je nedavno v svojem govoru .y parlamentu naglašal potrebo poostritve blokade, čeprav bi to retul tiralo v spopadu med angleškimi in francoskimi bojnimi ladjami. Angleški krogi so ugotovili, da 76 parnikov vzdržuje promet med Marseil-lesem In Afriko In da del blaga, ki ga ti dovažajo, gre potem v Nemčijo. Vladni uradniki ao uverjenl, da admiral Jean Darlan, podpredsednik francoake vlade in zunanji minister, kooperira t nacijako Nemčijo in podpira Hitlerja v večjem obsegu nego je bilo natnanjeno, dati tadevna poročila še niso bila uradno potrjena. Kako ao mehanltirane in motorne nemške dlvliije dospele v Libijo, je še vedno tagonet-ka. Mnenje prevladuje, da so bile transportirana it Sicilija direktno v francoako Tunis!lo in od Um pričele prodirati v Libijo. DarUn je vedal, Maj sa godi, kljub temu je molčal in UJ-no sodeloval t os Iščem. Londonski list Times piše, da je Fernand de Brinon, francoski poslanik v Paritu, javno na-glasil, da želi skorajšnjo tmago Nemčiji In porat Veliki Britaniji. Ts izjava je v soglasju s politiko, ki Jo vodi PeUinova vlada. "Nacijska inflltraoija v Severni Afriki ae Je pričela s sodelovanjem Francija," pravi ta list. "Znamenja kažejo, da bi FrsnciJs rsda poUgnlla svoje bojne Isdje It afriških luk v domača pristanišča, da bi tako prišle jkmI direktno Hitlerjevo kontrolo." Kampanja proti hoUlom In restavracijam, ki nudijo bogatim gostom živila kljub odredbam glede šteunja živil, se je prlčels v časopisju. To potiva avtoriUU, naj store potrebne korske proti kršilcem odredb. Čssoptsje trdi, da oni, ki imajo densr, si lahko privoščijo vse, ker lahko plačajo ceno. Danska vlada odstavila poslanika Copenhagen, Danska, 17. apr. — Vlada Je včeraj odstavila Henrika de Kauffmanna, svojega poslaniks v Waahlngtonu, ker je sklenil dogovor t Ameriko, da slednja zaščiti Grenlandijo, dansko kolonijo, ki Je a tem prtšls v obnuičje sistems obrambe za- da ta Koncem u„«>i »«.i » za hrtnlafl>r.. Danska vlada, vaak tedenski leU ski polet lr £ ^ domlnilc,Jo nÄC|J varni. - 0 U Lehman tesne stikr s prominent- j Italijanski straže nimi politiki. To hišo kontroli- nadomestile rsjo člani družine newyorškega n#mjA# v Franciji governerjs Herberta I*hmana,| demokrata In prijatelja preda«! Vlchy, Frsndja, 17 apr,^Pot-\ nika Kooarvelta. Parobrodna niki, ki so dospeli sem i» okupt-družba American Esport Bteam rane Francije, ao povedali, da ship Lines Je tudi pod kontrolo «o italljsnske strsže nadomesti-bratov Lehman "j le nemške v Moullnsu in drugih H^tišUir je dalje rekel, ds le- mestih ob črti, ki je btls poteg-talska družba American Ksport mena kot uradna meja med ne-Line» dela velike profite, ki ae okupirano in okupirano Franci-J i tekajo v ¿epe omenjenih bra- Jo. Sllčna poničlla ao ae že prej I tov Ti last u Jejo 75 odstotkov širila v Vic»KyJu, a niao bila urad-delnic U družbe. no potrjena. h t PROSVETA THE ENIJ<;HTENMBftT euaiLo in uarim» •uivbmks mabodmb POWOKMI iBUNOTS Pismo iz Londona (Izvirno porotilu I naselbin Kako |a v Ogleabyju Ogleaby, I1L—Težko ®n?o pričakovali velikonočnih praznikov, da odložimo kotuhe in ae z naravo vred oblečemo v novo, pomladansko obleko. V starem kraju so bile ob teh~pirfcarifcih prejšnja leta velika slovesnosti. Možnarjj ao pokali, zvonovi zvonili in pritrkavali. Na cvetno nedeljo smo otroci nosili popke in cVetje žegnat, na veliko soboto pa jajca, klobase, potico, hren in kruh. Potem smo pa pir-he sekali: dekleta so jih držale na kolenih, fantje pa sekali. To so bile stare šege. Toda tudi to je minilo, kakor vse mine.— Sedaj pa o delu. Tukaj že grede kopljemo, solato sejemo, sadimo rože vsevprek in regrad nabiramo. Pa tudi tiste kosmate mačice že cveto, ko jim pravimo "pussy willow". Vse kaže, da je pomlad že tukaj. Toda naj bi bila pomlad tudi v naftih srcih, kar si vsi želimo, stari in mladi. Da pozdravimo prihod pomladi kar najlepše, bomo članice društva Vrtnica 155 SNPJ imele "pomladanski ples" v Dušako-vih prostorih. Vrli se to soboto zvečer, 10. aprila. Na razpolago bo dvorana za ples, točilnica in kuhinja—torej dovolj prostora. Igfela bo Juvanova godba iz De Pueva. Z godci bodo priili tudi znani ialjivci: 2ov, 2ek, 2an, Či-pl, Kuki in Klac — torej bo dosti smeha. Za dober prigrizek in pijačo bo preskrbljeno prvovrstno. Vabljeni so vsi naši fantje kakor tudi punce od druitva Lilije 95, Vermiliona, Ženske zveze, ki ste domalega vse članice SNPJ; rojaki iz La Salla, De Pueva in sploh iz vse okolice. Če bi imela svoje letalo, bi šla tudi po BarbiČa v Cleveland, po fante v Milwaukee in Chicago, ali žali-bože tega nimam. Torej še enkrat prosimo in uljudno vabimo vse prijatelje in prijateljice, da nam pomagate, ker prebitek gre v blagajno. Želimo povrniti, kadar nas boste vi vabili.—Za odbor— Theresa Dušak. MXa mmmxnm S " p* ..... C«m ofuaov pa dogovwu HnfcnpaS dopisov tm mm-ruteftSi tlanSov m M vtmšmfo iaUipM Htortrn» varbin* (trti». povMtt. Sram«. • m vmtjo po*l).Ulju I« v »lulaju, trn f pri lotil potinlMO. ^ rm%m a* »«aairtpH cd«, u4 ummtUHM artkUa «II Ml k tlurmM Ot*ar «Muarrii**. «Mt m alanaa. ptmr*. pmmm. aka.. »tU W rateraaS u, miI, -U» MWHia bf mUtiirmui m4 aUawa* PK08VETA Datum r m Pr>m*r i April M, IMl). P«4«C MM aa BMl*r» »mm«I. 4m »a» Ja • M SMMI MUfcla M- Kdo je zasedel Slovenijo? Iz dnevnih poročil, kolikor niso docela zmešana, je ražumeti, da so Italijani zasedli naj-prvo kraje na Gorenjskem, nato pa Ljubljano in ostale notranjske in dolenjske kraje, dočim so Nemci vzeli Maribor in slovenski del Štajerske. Koliko resnice je na tem? Nam se dozdeva, da so ta poročila "baloney". Sicer bi bilo vseeno, kdo je okupiral slovenske kraje, kajti resnega odpora ni bilo. Na Slovenskem je bilo srbsko vojaštvo, toda poveljstvo jugoslovanske armade je vsekakor izpraznilo Slovenijo in Hrvaško še predno je sovražnik dospel tja — torej v tem slučaju bi bili Italijani tako lahko "zmagovalci" kot Nemci. Znano pa je, da je Hitler že tri mesece vrhovni gospodar v Italiji. Italijanska armada, kolikor je je še ostalo od porazov v Albaniji in severni Afriki, je bila pomešana med Nemce in dobila je nemške častnike; vsa Italija je prišla pod močno kontrolo Hitlerjeve tajne policije ali gevtapovcev. O tej izpremembi v Italiji so indirektno poročali celo naši rojaki na Primorskem. Iz nekega privatnega pisma smo izvedeli, da so že v zadnjem januarju prišli na Primorsko "tuji ptiči, ki zdaj gnezdijo tamkaj, ampak to niso lastovke (Italijani) . . ." Iz te preproste šifre naših Primorcev je lahko izvajati, da so to Nemci. Pravkar tudi čitamo članke Johna T. Whita-kerja, poročevalca čikaškega lista Daily News, ki je bil v Italiji in zdaj razkrIVa, kako je Italija prišla pod Hitlerjevo peto. Mussolini" je bankrotiral Italijo že s svojo vojno v Abesiniji, lani mu je pa Hitler ukazal po padcu Francije, naj se pridruži njegovim armadam, če hoče dobiti kaj plena, kajti Anglija bo kapitulirala v enem mesecu. Italijani so bili absolutno nesposobni za vsako vojno in so se tudi krčevito branili, toda Mussolini je pregovoril svoje generale in politike, češ da se ne bo treba nič bojevati — za maršlranje v padle dežele In pobiranje plena se pa bodo že potrudili! Anglija z Ameriko vred je pa precej zmešala račune Hitlerju in Muaaoliniju. Veliko zmešnjave so prilili tudi Grki in vsa stvar se je tako zasukala, da je Mussolini izgubil vse zaupanje pri Italijanih in njegova armada je bila na robu revolte. Tedaj je Hitler naglo stopil v Italijo in preprečil popolen polom svojega partnerja. Italija je danes fakticno nemška provinca in broz Hitlerjeve besede se tamkaj ne sme zgoditi ničesar. Kakor piše Whitakcr, je to Muaaolinija tako potrlo, da je nevarno zbolel in najbrže še danea ni okreval. Iz tega lahko sklepamo, da so Italijani pri okupaciji Slovenije zadnji teden delali samo štafaŽo Nemcem, da bo svet vedel, da se še gibljejo . . . Okupacijo so Izvršili Nemci v "Imenu Italijanov." S pota "Pomlad priti mora . . ." je zapisal veliki ruski mislec in pisatelj Tolstoj. Prišla je kot iz-nenadenje tudi v mrzli Minnesota [te 7. aprila je bilo v časopisih v Duluthu poročano, da prodira ledeni pas prvi parnik v tem letu, ki pride od izliva reke St. Lowrence tam pri Niagar-skth slapovih. (To reko bosta Amerika in Kanada poglobili in urodili kanal do morja.) Parnik je res prišel v Duluth s kakšnim dnevom zamude in sedaj že križajo dnevno mnogi paroli roti i, sirene pa se oglašajo druga za drugo, bodisi s parnikov ali iz tako zvanih varnostnih stolpov. Po več mesečnem poleganju v bolniški postelji sem ■ precej okrevan obiakal Iron Range. Najprvo "aem obiakal Ely, kamor sem prišel pred 48 leti. Prišel sem 28. aprila, prvega maja pa aem dobil delo v rudniku Chandler. Težko aem moral de- Moderno čarovništvo — Cleveland.Včeraj je bila velika nedelja. Ce rečem velika, pomeni to le za nekatere. Za večino je bila velika zato, da so se postavili z novimi oblekami, dekoriranimi (ženske) s cvetlicami ali kakimi drugimi okraski. Na bluzah naših mladenk amo vidoli celo vprašaj in žuželke z velikimi nogami. Hitlerjevo orodje v Ameriki Hitlerjeva petokolonaka propaganda v Ameriki še vedno koraka dalje a plapolaJočlmi prapori. V ospredju se šopiri pod krinko patriotizma procesija vseh mogočih nazadnjakov, ki ae zbirajo pod parolo "America First." v ozadju ae pa plazijo pod krinko radikalizma — komunisti in cela vrpta manjše fašiatične ter nacistične golazni. Paciflatl, ki mahajo z rdečo zastavico in liberalnimi barvami, korakajo ob strani in ae tu pa tam obregujejo ob svoje sopotnike, toda korakajo v lato smer. Harold L Ickes. tajnik za notranje zadeve, v Roaeeveltovi administraciji, je pred nekaj dnevi pravilno svetoval nazadnjakom okoli odbora "America First," naj prekrstijo svoje gibanje v "America Next," kajti Združene države bodo "next" ali prve na vrsti v Hitlerjevem programu, če bi Anglqo zadela kataatro-fa poraza Zlaati al je lekes privoščil Lindbergh«. katerega Je imenoval "nacijakega sopotnika številka ena na ameriških tleh" ki s sleherno svojo besedo In ulehemlm dejanjem pokale, da bi tad videl Hitlerjevo zmago in poraz demokrarije Nesramnost "apizarskrga" časopisja se posebno očttuje v tem. ko zdaj Očitajo Itoosevel-tu, da je on kriv napada na Jugoslavijo, ker ji je obljubljal pomoč, če se upre Hitlerju, toda besede ni držal. Defettzem tako puhti it tega (Dat* v sada J i keioal.) Pred dvajsetimi (Iz Prosvete, 18. aprila 192» Domače vesti. "Prosveta Je objavi letak, iz katerega odseva habsburisa da med ameriškimi Hrvati. Delavske vesti. Delavske unij* v preklicale generalno stavko v prw ki so ostali sami. Inozemstvo. V Trstu so spet irbru vi fašistični izgredi. Sovjetska Rusija Šv*d»k» W gajo za trgovino z Rusijo. . ' _ íovice i starega kraja Slovenija bratu rojstvo. ¿rua®® smrt ¿¿T». januarja, Ne da-ffia Guštanja, na Tol-prebivata brata Pa-L Prvi je kmetovalec, dru-ii na delo v guštanjsko je-: Blizu lepe kmetske hiše, av, družina marljivega tovalca, stoji manjša h*a, prebiva delavska družma £ brata. In to družino „jetela v kratkem razdobju w huda nesreča eroMni sinko Miha se je z rano sankal po strmem po-„ Sankališče so bili izbrali , blizu hiše. Fantek je padel i narečno, da si je ranil oko. gn je bil v bolnišnico, kjer jiu morali oko odstraniti, tem časom pa je družino zate strašnejsi udarec. Mati je klicana k svakinji na pomoč porodu. Pod kmetskim kro-li namreč dobili trinajste-pmljana, kar je dandanes pač oa redkost. V naglici je mati ila doma 3-letnega sinčka •letno hčerko samo. Starejši ci pa so odšli v šolo. Pri od-i je mati naročila hčerki, naj ro pazi na dom in na bratca, e ne z^odi kaj hudega. Otro-iu seveda obljubila, da bo-pridna, nakar je odšla mati •kinji na pomoč, maj je pritiskal mraz, sobo e grela toplo zakurjena že-i pecka. TJriletni Tonček je ti preblizu in že se mu je a srajčka. Drobno telesce je mahoma v plamenih, ki so Ino opekli nesrečno žrtev, tku so zgoreli vsi lasje in je J hude rane po životu. Če-r je bil v brezupnem stanju, ga prepeljali v bolnišnico, ga je smrt rešila mučeni-. Ta usoda je bila kruto ža-la: v srečno,rojstvo trinaj-i zemljana je bila vpletena t, ki je prinesla v obe gren-alost. irjeTa smrt v strmi drči aribor, 29. januarja.—Na 500 olgi drči na Jesenikovem pri peči se je pripetila v gozdu a Thurna usodna nesreča, ki ffjala mlado življenje. V golo bili delavci grofa Thurna »leni pri spravljanja velikih lov po drči nizdol. Med nji-je bil 34-letni delavec Aloj-Kranjc iz Črne. S tovarišem nI ob zelo strmem delu drče, .katero je hotel na drugo n Po nesrečnem naključju i* preslišal, da je drča spet rta Ko se je spustil proti dr-l* prigrmel z višine velik i podrl nesrečnega Kranjca Ha in mu zdrobil prsni koš. fednji trenutek je zgrmel v * drugi hlod, ki je potegnil več metrov za seboj po kr mu zlomil desnico in nog.,. Tovariši so takoj za-<™> in priskočili Kranjcu UboRi Kranjc je še «Jkrat zastokal, nato pa iz-■L . ^plu so prepeljali v mrtvaš-mZ Mež*' 'n ga pokopali. Jt5 smrl mladega, m arij i-»«avca je zbudila iskreno '¡V,n P"milovanje. Primer «■'•»." kakSnimi nepričako- y^varnostmi je združeno ¡v^ drvarj°v in gozdnih železničarja Km IN NJEOOV! t iiJanuarja 1941 le P™*-¡LT?^'" y svoje fclbr7,sk( m uP°kojeni že-K dn. nVM k Matli*- Rodil k m A 1881 na m Kr„k,ni kot sin posest- ii^T ****** ^ Marije Ki?' N? Je bi- r» »H' T r nčno m°raii fcfc j« po dovršeni i kot " letni * Izredno za- Ik /juUl ^»«zniško "•pil že 3. hidTu Tu je ferj*/ ko Je moral n Trbovlje i»uuir >(tp« po- iVn t * VHUI do m 11 lTu * * vzel 1.1 Wj&ko družico Ma ' rijo Kosmovo, p. d. MitovŠekovo, hčer posestnika pri znanem trboveljskem slapu onkraj "postaje. Cesto pripoveduje dogodke iz težke železniške službe v Trbovljah. Tu je nekoč med premikom padel pod 10 odbitih vagonov, a je vendarle zgrmel v sredo tira, da je šlo vseh 10 vozov preko ter ušel sicer gotovi smrti.—Leta 1910 je bil premeščen na tesni Zidani most, kjer je služboval do upokojitve v maju 1934. V tem dolgem času si je pridobil na Zidanem mostu, Radečah, Loki, Sevnici in drugih bližnjih krajih nešteto prijateljev in znancev. Poznali so ga najstarejši železničarji tudi iz daljnih postaj. Nekdaj.so vozili mnogi vlaki direktho iz Dunaja v Trst in obratno. Spominja se časov težkih bojev ali pa pasivnih rezistenc, ko so železničarji opravljali službo strogo po predpisih s pravilniki v žepih, foko so z boji dosegli zboljšanje plač, proste vozovnice, dopuste, napredovanja, režijski premog, razne doklade itd. Nekoč je velika dvorana hotela Juvančič na Zidanem mostu kar grmela od shodov bojevitih železničarjev. Prvi maj je bil nekoč lep praznik železničarjev, ko so na čelu lokomotiv prispeli iz Trsta krasni venci z oranžami v pozdrav bratom na severu. — Neštetokrat mu je na nevarnem Zidanem mostu mraz pretresel kosti ob pogledu na strašna trčenja, iztirjenja in požare vlakov. Pred očmi so mu kolesja trgala ude in trupla tovarišev. In koliko je še bilo smrtnih nesreč izven službe. Tako tesni Zidani most in vendar ima nad 300 železničarjev. To je najnevarnejša postaja za železničarje. Zlasti je postala služba naporna po letu 1918, saj so bile na Zidaneih mostu nekaj časa kar 30 rezerve ter je ena vršila premik celo v oddaljeni Sevnici, ker je bil Zidani most pretesen. Odvedli so cel vlak v Sevnico, ga tam zran-žirali in privedli v domicil. Skozi Zidani most je Često odšlo v 12 urah po 100 in celo 150 vlakov. Rezerve so v tem času premaknile po cele stotine vagonov. Premikači na Zidanem mostu morajo biti naravnost junaki. Osebje se sicer stalno menjava. Ozračje pretresajo noč in dan premiki in Žvižgi piščali ter siren. Železničarji pravijo: "Zidani most je postaja vseh narodov . . ." Edina zabava teh resnih železničarjev je njih godba, ustanovljena leta 1902. Neštetokrat spremlja pod lokomotivo pregaženega tovariša tja gori v skrivnostne Sir je ali otožno Loko. Prelepi so spomini na nekdanje majske izlete železničarjev v vas Vrhovo pri Radečah. Večino takozvanih južnih železni carjev že krije zemlja.—Omeniti moramo še specialiteto zidan-moških železničarjev:* angleški sistem odbijanja vagonov, ko z lokomotivo razbijejo vlak na toliko delov, kolikor je tirov na razpolago, dasi je to strogo pre povedano, samo da ni zamud. -Takih manevrov se je udeleževal tudi jubilant sam in vedno odnesel zdravo kožo. (V nepozabnem spominu bodo ostali bučni železničarski pustni kor-zi po zidanomoških ulicah, ki jih danes ni več. Čaai se spreminjajo.—Jubilant je bil tudi ustanovitelj zidanomoške gasilske čete. V službi je absolviral kar 7 postajnih šefov. Med prevratnimi dnevi leta 1918 je bil med onimi železničarji, ki so z junaško voljo odpremljali preko naše domovine na stotine vlakov razbrzdanega vojaštva v vseh smereh. Takrat je izgubilo nešteto vojakov življenje.—Od pustega, bračnega, a vendarle živahnega Zidanega mosta se je jubilant poslovil v juliju leta 1934 ter se s svojo družino preselil v Laško. Bil je vseskozi izredno skromen, miren, obdarjen s šegavim humorjem in dobrodušnostjo, družini pa dober ln nad vse blag ter skrben oče. Med železničarji je jako priljubljen ter se ga bodo spominjali iz lepih, skupaj preživelih dni. —Usoda mu je naklonjena, da je še mladeniško čil, ko jo po raznih poslih še veselo mahne na hribe. i Bi .'Sa very of Tuberculosis Helped This Girl Pismo iz Londona (Nadaljevanj* s 2. atrant.) dress". Od lanske jeseni sem imenujemo tako dolge hlače, pleteno volneno bluzo, težke čevlje volnenimi nogavicami in pri rokah topel plašč. Tako, da se lahko svobodno in hitro gibljemo v kakršnihkoli okoliščinah, v katere nas je pahnila usoda. Vse mora biti praktično in toplo, ker noči so bile mrzle, vlažne. Večina ljudi je tako spala, kadar so bile noči polne bomb. Nekateri bolj previdni in premišljeni, so imeli poleg sebe še mali rqčni kovčeg — "Hitlerkovčeg" so ga ponekod imenovali — z vsemi dragocenostmi, listinami, denarjem in najnujnejše perilo in obleko, da so se lahko vsaj enkrat preoblekli. Pa večina nas ne misli tako daleč; če si ohranimo življenje, smo lahko veseli. Sinoči sem si izposodila še jekleno čelado, da je bil moj "battle dress" bolj po polen. * NoČ je bila temna. Droben de-Žek je pršil. Mrzlo je bilo. Ne, sinoči ni nič dišalo po pomladi. A vse je bilo mirno. Vse ozračje je bilo tako popolnoma mirno kot je zdaj malokdaj ponoči. Nobenega brnenja zrakoplovov. Nobenega streljanja iz topov. Postajalo je bolj in bolj temno. In še vedno niso zatulile sirene. Čudno se nam je zdelo, ker to je že tretja mirna noč. Kaj takega fce dolgo nismo doživeli. A tiši ne ni nič zmotilo. MLirije ču vaji svoje ulice smo se zbrali lir čakali. Pili smo čaj in govorili. Upala sem, da se vendar ta noč ne bo izmaličlla in pokazila. Želela sem si, da bi zunaj kje na odprtem prostoru, ki se razprostira onkraj naše ulice, padle bombe, da bi bilo kaj razburjenja, kaj dela. Saj škode tam ne morejo napraviti nobene in če je Človek nesrečen, so mu bombe v tolažbo. , — Vesti iz Jugoslavije so bile slabše od enega poročila do drugega po radiu. Sram me je bi lo in hudo mi je bilo. Moja dru žba je bil indijski študent arhitekture in dekle, ki živi neksj hiš vstran od mene, ki govori Več jezikov in je veliko potovala po svetu. Pripomnila je, da je vedno hotela obiskati Dalmacijo, pa ni nikoli prišla do tega. Dalma cija, hm, kaj se bo zgodilo z Dal macijo? Mislila sem na Slovenijo. Žu hard, played hard, Her doctor took an X-ra* of War felt ill. t fr ^ ■h ' '. WÊ aHjlgBal fiFi »fr eMs v.' <1 . a a >v.r v K f ift^ ! a L- "W! . M . Proper care lu a Discharged! A health/ yon»* helped to restore, Jier to goo« girl again, she heads tor borne. = pančič mi je hodil po glavi: "Ali poljane poznam — čigave so v solncu bleščeče?" "Sveta Bi ze- mlja in blagor mu komur kor kdo more in kjer kdo more. diš"; — Mislila sem na Gradnika in njegovo Primorsko. "Kot bolečina, kes in kot zločin bom vedno še hodila ti v spomin". Du-šilo me je v grlu. Tako neizrečeno hudo mi je bilo. Spomnila sem se, da me jc tako dušilo, ko sem se zadnjikrat vozila iz^ju-< bljane preko Vrhnike in Postojne do Trsta. Takrat sem računala, da se pez teden spet vrnem v Ljubljano, tako je ta tesnost v srcu in grlu samo neumna histerija. Čez dva dni se nisem vrnila v Ljubljano, ampak po naj-kratši poti v London. Čez teden se je začela vojna. Ljubljane pa nisem več videla. Srce je vedelo, zakaj me Je bolel»} ko som se zadnjič vozila proč od nje. "Vse blagoslove tebi, Ljubljana! Večja in lepša mesta so na svetu — ali vendar ni ti enakega fx)d nebom! Pozdravljena ti, kraljica veselja, ti mati vseh sladkosti, ti botrca prešernih urf Prav na sredo vseh nadlog te je postavi la modrost, luč v temo, zeleno trato na pustinjo!" Ubogi Can kar! Moja dva družabnika v službi "pozor na ogenj" sta govorila. Mislila si bosta, da sem vedno tako molčeča. Zunaj jc bilo še vedno tiho. "Ne, nocoj je Hitler preveč zaposlen z Jugoslavijo, pa je pozabil poslati svoje bom bnike nad London." Ura se je pomikala proti polnoči. Meni ni bilo za spanje, ali ona dva sta se začela pritoževati, da bi bilo dobro iti v posteljo. Zdaj Je bi lo že gotovo, da ne bo dosti o-pravka to noč, ker po navadi se začne že bolj zgodaj. Tuko smo se odpravili vsak proti svojemu domu z obljubo, da se zbudimo In za vsak slučaj pokličemo drUg drugega, če bi le še zatulile sirene, predno se zdani. Ali noč se je nadaljevala tako mirno kot se Je začela. Po vsem, kakor se ljudje ob- našajo, bi človek lahko sodil, da ni nikakega zakona zadaj, ampak dobra volja pomagati, ka- Isti vtis dobiš, kamorkoli se o-brneš in kadarkoli Isti duh prevladuje v nočeh, ko bombe zahtevajo težke žrtve, ko vsakdo pozabi nase in samo čaka, kje bo mogel pomagati, ne da bi bil v napoto. Enako ljudje pozdravijo zakone o regiatracijah, o nakaznicah za hrano, o sto drugih dolžnostih, ki jih morajo izpolniti za dobrobit svoje dežele. Dolenjka. frlmicnflhaNarufrna flpftpnma Icftmita «457-5» So. Uvndals Ave. Chicago. I&aela GLAVNI ODBOR IZVaftKVAl.NI OOSBKi U»»ai» A»».. Ç^ky, LawnSal* At*., CMmf*. HHmI. lAWiOb At*., ClilMsa. laiMta Uw*4iU ANh Chira*«. llllMta IS*T a UwMaU At«., Ckimgrn. VIrmm« Catakar, | V. A. VMtr, ci. LJftlh (ilMlhkA, paw rant» u«*i»a. ü»r«ta!u* Ml aaUa HIT S. mit a IUT S. S» a v a roorasossDNiaii ' 1 Aasrvj VMH«k, »rt« M«»n««.j.....................m Vfcrwt Am, MuSn«. P». freak S4h«. áaii sms,.,.............,ii|s a. W. w«u«r at, Mtu..k~. wu. ifkm r«4U)r. Jr.. »rti 4tetr0u«l nWi*ill»l......................a«« Iti. Mli.k..«, fe. C»»I*M Kar«Irk. rir«al «fctrtklftl ...........MSt W. MU a«.. CUt«l«»4. »M. mm ataawk. «trt* Slan «kini mOii»»*«* i................u» fmrin m.. Oaiwkr. lit. Mwu* Tmb*. fetrU dUtrlklnl HOH^kll ..........»II W. Tik SI.. W.U.nk«,«. («I«. UOSrODAMKI OOSSKi ' _ Mtfk MNtWk. »r**MS*lk ..................... .......tU a Ul.l at, rw««w osi« Vlurtnl («laka» ..................................till a UvMlib At«.. Cktafte«. Ull«-ta * A. VU.r................... ;................u,t | U»mUU Ara. Cklc*v. Illbi.ta Jaka VHtkk ....................................UIT S. Uwnfel« At*, ('kinu IRln.i. J.h» 011» .......................................ui a. »iAt«., curtas»« aau. 111. J. LMrlck......................................IMï S. Trumkull At«., Cklt«««. III. ta»* ............................................. à UMnUrS At*. »Mirta. IU. roaoTNt onara 1 l«ka CJ«rl«k. »r«to4ftlk..,.............................,..4U W. Hm S»., a»rl**fWM. IU. rr«*k ..............................................»Ill Mu>k.k. At«.. CUt«U»*. UM. Aau« SfcnUr .......................................................»•> ir, Ar»«. K..... Tr*»*1* ......................................I.......SU Tmm at.. LaMrM. r«. Jaka m»IJ ..................................................... u,, m, g|„Uii«. Pa. NAIlfORNI onSRKi rnak Salta. »rMaaSa*.,,.............l..^.......ISSI a UanSal« Ata.. Chkf. Itla.U ..........................................H Waal «la» Ata* Para, lUlaala MIlan Mritaakak........................ ..............Kill A rt« ri. Ata.. Cltttlaari. Okla Državni polica) na Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s S. s/trsnl.) ba, da ta ali ona sprejme vlogo. Druga križeva pot pa Je zopet, ker igralci ne prihajajo točno in redno k vajam kot zgovorjeno. To je ena stran, rekel bi zuku-lisna stran. Največja potežkoča pa je dobiti dovolj številen poset občin stva, da pridejo na predstavo. Igralci ne le, da se morajo uči ti svojih vlog, pač pa morajo v večini slučajev tudi sami skrbeti za občinstvo, sicer se lahko zgodi, da igrajo praznim stolom. In kako težko je igralcem kot režiserju, če vidijo pred seboj napol prazno dvorano namesto natlačeno polne. Oboje, naučiti se vlog in prodati mnogo vstopnic v naprej, je pa težka nalo ga za vsakega. Pred leti so dramska društva podajala v sezoni po šosj do o-sem predstav, sedaj jih še od e-ne do treh ali k večjemu štiri. Ali res ni več ljudi, ki bi hoteli gledat slovenske igre? — Dovolj jih je še povsod. Samo malo več slovenske zavednosti bi bilo'treba, p« bi bila lah ko vsaka predstava 100% uspešna glede poseta. Kadarkoli je naznanjena slovenska Igra po e-nem ali drugem dramskem društvu, da se bo uprizorila v enem ali drugem Slovenskem domu, M morali Slovenci to vzeti na zna nje z veseljem in se brez obotav Jjanja odzvati in poseliti preti stavo. Vse, kar je naše, sloven sko, nam mora biti bolj pri sr ru, bolj sveto, kot pa tuja film ska gledališča, katera ao odprta dnevno In si jih lahko vsakdo poljubno ogleda, kadar hoče. Ne strezimo po življenju slovenski drami v Ameriki!* Raje koope rirujmo medsebojno, pa bomo lahko Še dolgo živeli in Igrull v zabavo In pouk poaetnikom. Naj ne bo prevroče In ne prehladno ne prelepo vreme In ne pregrdo kadar se igra slovenska Igra Po-httimo k predstavi, da podpre mo društvo moralno In materija ino, ki se trudi vzdržati sloven sko dramo na površju. Zato, rojaki In rojakinje, ne pozabite nedelje, 20. aprila, ko bodo Cankarjevi uprizorili "Nor ca" v 8. N. Domu na 8t Clair Ave. H«daJ lahko vidHe to fino dramo, ki se dopade vsem Igrsl cem in režls«Tju. ki Jo bodo podali v nH«*ljo. Vstopnina Je samo Te prorletave ne boete pokalni 1 Ton»J Na svidenje' — \ \ ' Erasont Gorske . i ^ .. Led na krilih letal S prvimi vdori zimakega mraza stopi v središče zanimanja ponovno problem poledenitve letal. Vsepovsod se teoretiki in praktiki letalstva trudijo, da bi dobili primerne pripomočke pro-ti temu "sovražniku letalstva št. 1" v zimi ln v velikih višinah. Ta poledenitev nima s talno temperaturo nobene zveze. Vsak človek ve, da se letalci tudi poleti debelo oblačijo, če jih pot vede v velike višine. V zračnih plasteh nad 5000 m vladajo tudi v najbolj vročem poletju pogo-atoma hude temperature pod ničlo. A to ni vzrok, da se le-alo v takšnih zračnih plasteh obda z ledeno skorjo. Potrebno e pred vsflm, da sq v njih še kaplje preohlajene vode. Kakor znano, se lahko zgodi tudi pri malenkostnih temperaturah pod ničlo, da voda v posodah na prostem ne dedenl. Če pa vržemo vanjo kamenček, se v kratkem Času stvori ledna plast. Za slo-denltev vode Je v takšnem primeru razen nizke temperature potreben torej tudi nekakšen sunek od zunaj. V zračnih plasteh s temperaturo pod ledlščom so pogosto-ma oblaki preohlajene vode. Ti oblaki ao letala posebno nevarni. Če gre letalo skoznje, se vodno kaplje namreč takoj sesedejo na površino hladnega stroja v podobi lednih kristalov. Pri temperaturah pod ničlo pa so tudi oblaki, ki že vsebujejo led ne delce. Ti oblaki niso nevarni, ker se ledni delci odbijejo od letala kakor peščena zrna. Tudi sneg ne more letalu škodovati. Le če gre za tajajoči sneg, ki se sprljema za letalo, obstoji nevarnost. Iz vsega tega le raz vidno, da nikakor ni vsak polet skozi oblake zvezan z nevarnost Jo poledenitve. S temi spoznanji so izgubile veljavo vse dosedanje teorije o tem vprašanju. Letalec ima sedaj nekaj lažje stališče, ker gre edino za to ,da zna razločevati nevarne oblake od nenevarnih. Seveda pa mu to pri nočnih po letih, kukrini so običajni v voj nem času, ne koristi mnogo, In to tem bolj, ker mu manjka vremenskih poročil, iz kakršnih v mirnem čssu lahko mnogo sklepa* V dnevni svetlobi pa vodni oblaki v svoji zunanjosti razločno razlikujejo ud lednih oMaktfv. Pri poletu skozi preohlujen oblak »odbije veter, ki ga dela letalo, večji del nevarnih kapel. Tiste, ki brizgnejo na letalo, pa «tvorijo, kakor smo že omenili, na njegovi površini ledno plast. Posebno trdno se ta led sprime t vsemi pomoli, ostmi, majhnimi nevsrnlmi deli v površini in čelno stranjo letala. Učlnak poledenitve je lahko zelo usoden, v vsakem primeru ps pomeni novo obremenitev letsla. Naj večja nevarnost ps je v tem, da m* spreminjajo vzletne In odpor m- aile nosilnih površin In s tem si' spremlnjs In slhbša slabil nost letala. Že desetletja se znsnost o letalstvu trudi, da bi Izračunala najugodnejše nosilne profile, če s» ti zaradi poledenitve le za malo odebelijo, Izgube svoje preračunane lastnosti in lahko zgodi, da strmoglsvi tako celo na tla, A ne samo noallne pl<* k ve, tudi krmilne ploekve ae ca voljo ledu lahko spremenijo In letalec svojega stroja nima vm\ v popolni oblasti. Zaledenitev šip v kabinah povzroča slabd\ vidnost in tudi deli instrumentov se lahko prevlečejo z ledno plastjo. Jasno je tedaj, da skušajo nevarnoat poledenitve odpraviti s najrazličnejšimi pripomočki. Nujučinkovitejši pripomoček je pač ogrevanje ogroženih površin. Poleg tega Imajo celo vrsto mehaničnih in kemičnih pripomočkov. Vendar pa le-talaka znanost ln tehnika tega problema "te nlata zadovoljivo rešili. Revolta v Paragvaju napovedana Ustanovitev proti-totalitarnega bloka Roaarlo. Argentina. 17. apr. — Poskus glede strmoglavljenja milltaristlčnega režima gonerala Sipolita Morlnlga, paragvajskega diktatorja, je bil tu napovedan. Napoved so izrekli bivši )aragvajskl voditelji, ki so na-majajo tu v izgnanstvu. Revolto proti diktatorju podžigajo paragvajske politično stranke, ki imajo oporo pri demokratičnih grupah. Te so se že izrekle za ustanovitev protltota-litarskega bloka In za vojaško zvezo s Združenimi državami. Voditelji političnih strank pravijo, da se je general Morinigo gver.a! z elementi, ki propagira-' jo fašistične doktrine. Morinigo )e okupiral predsedniki urad po imrtl predsednika Joseja Es-tlgarribija v zadnjem septembru. Izgnani politiki so uverjenl, da bo paragvajsko ljudstvo podprlo revolto proti diktatorju, če mu bodo Združene države nudile morulno podporo. Amerika •o je pogajala, ko je še Živel predsednik Kstigarribija, glede rabe paragvajskih bas. Ta so bila pretrgana, ko Je Morinigo zasedel urad Od takrat se nacljski vpliv razširja v Paragvaju. Diktator Morinigo sistematično zatiru opozicijo, odkar ju na krmilu. Za slom bo Ima 1*1 <šew-ničarnklh vojaških častnikih in Študentih. On je večkrat javno izrazil, da čisla nemškega diktatorja Hitlerja. ¡mminjuva driavijan• itva predlagana ^ Devon, Anglija: 17: apr—Resolucija glede izmenjave angleškega in umerlškcga državljan-stvs je bila soglasno sprejeta na zborovanju Splošnega sveta federalne unije. Svet Je bil ustanovljen 1, 1939 In vodi propagando za (»ovojno federacijo vseh angleško govorečih ljudstev, Dokss "MoJ stsrl Je prišel ponoči domov pijan kako klada. Ko je stopil v spalnico, se Je kar oblečen vrgel na posteljo , . "To vendar še nI znamenje, da Je bil pijan. Morda Je bil samo slabe volje ali kaj (todobnega." "Potem se ne bi bil vrgel na posteljo lam, kjer postelje sploh ni bilo H - WANTED Wsitresa for restaurant. Steady day work. Apply: Richard Clement, 2151 West Cermak J(oa, Id jFkl odstSUj« nJega Je fcnes Pavle, IJen kot regent. veda mora biti, samo ne vem, kje je to zapisano." Ko so se drugi dan zbrali častniki pri polkovniku zaradi vež-banja, jih je ta najprej po vseh pravilih okregal zaradi zadnjih vaj. Nato je strogo nadaljeval: "Ob tej priliki vas spominjam na primer, ki se je zadnjič pripetil v častniški menzi in ki se tiče vprašanja, ki nekaterim ni do-vojl jasno. Namreč to, ali spada menza v službo ali je privatna zadeva. Žalostno je, gospodje, da se dobe med vami taki, ki to vprašanje tolmačijo drugače kakor v edino možnem smislu. Častniška menza je služben opravek, zapomnite si to! Kdor dobro pozna predpise, bo že vedel, kje to stoji napisano. Kdor pa je kljub temu drugega mnenja, ga zaprem, dokler ne bo drugih misli. Hvala, gospodje." Dobler je dobil osem dni sobnega zapora zaradi ugovarjanja svojemu predstojniku. Med tem ko so ostali častniki v menzi zdaj podvojili apetit, "da zadoste službeni dolžnosti," je mali Dobler obiral med svojimi štirimi stenami postrvi in pečene piščance, ki mu jih je sluga prinašaLod "Belega.vola". Po osmih dneh — zredil se je med tem za celih šest kil — se je zopet prikazal v menzi. Oči vseh so bile obrnjene vanj. Z vso gotovostjo so pričakovali katastrofe. i Doblerjev temperament, ki je vedno hotel imeti svoj prav, je obetal pravo senzacijo. A čudež — prav nič se ni zgodilo. "Poboljšal se je," je dejal polnimi usti Lapinski. Dobler je molčal in jedel, ne oziraje se na vse opazke. Z vsakim grižljajem je rasla njegova ambicija. Pozabil je na to, kaj 1-ma ravnokar na krožniku in jedel mnogo preko običajne porci-je. Tako, da je ostala za bledega kadeta Pluta na koncu mize od rezancev, kuhanih na pari, le še para. Drugi dan in vse naslednje dni prav tako. Kar je prej jedel z zaničevalnim zatezanjem ust, je jedel zdaj s pravim tekom iz-stradanca. Vršil je v polni meri svojo "dolžnost". A lepega dne je ostal njegov prostor pri mizi prazen. Vprašali so častnika, ki je služil v isti kompaniji. "Dobler je zbolel," je odvrnil, vrnil. Prešla sta dva, prešli so trije tedni, ne da bi ga spet zagledali pri mizi. 2c ao govorili o resnem obolenju. Le polkovni zdravnik se je smejsl ln — molčal. V istem času je sedel v svoji pisarni polkovnik in mršil obrvi nad nekim aktom. Bil Je nabit ko top. ***** "Gospod poročnik," Je dejal svojemu pribočniku, "takoj mi dajte poklicati tega Doblerja. Živ ali mrtev, sem mora!" Ordonanc Je ko strela švignil v mesto. "Tak tu fte torej,'* je zasiknll polkovnik akozi zobe nesrečnežu. Na povelje, gospod polkov- Polkovnik je stopil k pisalni mizi in pomolil Doblerju pod nos popisano polo. "Kaj to pomeni," se je zadri, da so zašklepetala okna. Dobler se je nesramno nasmehnil: "To je moja prošnja za dopust, gospod polkovnik." "Da, brezmejna predrznost! Prosite za tri mesece dopusta!" "Iz zdravstvenih razlogov," je pohlevno pripomnil Dobler. "In celo predrznili ste se pripisati, da ste oboleli v vršenju službe. Vprašam vas, kaj vam manjka?" "Želodčni in črevesni katar i mam. Zdravniško spričevalo je priloženo." Gospod polkovnik je šel globoko po sapo. "Ali bi mi ne hoteli raztolma-čiti, kako ste to bolezen dobili v vršenju službe?" "Zelo enostavno," je dejal Dobler in s prav satansko pohlev-nostjo pripovedoval. "Zbolel sem zvečer sedemindvajsetega julija. Na ta dan smo imeli v menzi juho z žemeljnimi cmoki, z žemljami, nadevano goveje meso z žemeljnim hrenom in še praženec iz starih žemelj. Preveč žemelj mi je škodovalo. In ker spada menza med službene opravke, ni nobenega dvoma .. Polkovnik je poskočil kakor bi ga nekaj > pičilo in obstal pred grešnikom. "Gospod poročnik, gospod poročnik Bržkone je hotel povedati nekaj več, a mu je zmanjkalo mo-či. Postal je bled ko kreda in se ko kup peska sesedel na stol. Dobler je planil venkaj in mu poslal ordonanca s čašo vode. Sam pa je izginil . .. Dan nato je polkovnik pred vsem častniškim zborom izjavil, da smatra častniške menzo — kljub pojazni, da zaide v protislovje s predstoječimi predpisi— za popolnoma privatno zadevo. Dobler pa je dobil svoj trimesečni dopust. —atja— Neporočen vaški trikot Nekje na Gorenjskem je rastlo čedno dekle, Sonja ji je bilo ime. V istem kraju je živel tudi lep, mlad fant. Klicali so ga za Franceta. 2e v najnežnejši dobi sta bila drug drugemu povšeči, posebno France je rajši videl Sonjo od vseh drugih deklet. Ko je Sonja dopolnila sedemnajsto spomlad, je France oblekel pražnjo obleko in se napotil k njeni materi. Prosil jo je, naj mu da Sonjo za ženo. Mati je rekla 'da', Sion j a pa 'ne'. France je bil zelo potrt, toda upanja ni izgubil. Še enkrat, še vdrugič in tretjič je prišel k Sonjini materi in jo prosil, naj posreduje pri dekletu. Vendar to posredovanje ni rodilo zaželjenega uspeha. Tedaj se je domislil. Dejal je Sonjini materi, da ima Sonjo tako red, da ne more brez nje živeti in da bo samo ona njegova žena in nobena druga. Če se to ne bo zgodilo, bo končal sebe in njO. ,, . .* „r, Ta izjava zaljubljenega Franceta je užgala. Ko je Sonja iz- nja izvedela zanjo, se ji je ¿mehčalo srce in usmilila se je fanta. Usmiljenje je pa za žensko najnevarnejše čustvo, kajti iz njega se pogosto rodi tudi ljubezen. Tako se je zgodilo pri Sonji Počasi se je Franceta privadila in se zaljubila vanj, Ko-sta si obljubila zakon, je bil videti France presrečen in ji je tudi poklonil zaročni prstan. Hitro so minevali drevi v srečni ljubezni. Vse, kar je lepo, hitro mine, tako je tudi prehitro minila njuna ljubezen. Kar na lepem je bil France službeno premeščen. Ločitev je bila težka, toda mlada človeka sta si obljubila, da se bosta pogosto sestajala. Če ne bo mogel France do Sonje, bo pač prišla Sonja do Franceta. In tako se je tudi zgodilo. Sonja ga je večkrat obiskala in France jo je vselej željno pričakoval na postaji pri vlaku. Lani je pa Sonja opazila, da se razmerje med njo in Francetom nekam ohlaja. Nič več je nI pričakoval na postaji, ko ga je prihajala obiskat in tudi ni bil več tako pozoren in ljubezniv kakor njega dni. In še nekaj se ji je čudno zdelo: gospodinja Neža, pri kateri je zdaj France stanoval, jo je sprejemala nekam hladno. In še nekaj: opazila je namreč, da je France s svojo gospodinjo vse bolj ljubezniv kakor z njo, svojo zaročenko. Saj je sama na svoje oči videla, kako sta se France in gospodinja Neža po kuhinji lovila in šalila. Sonji so tedaj kar solze privrele na oči. Nekaj se je utrgalo v njej. Videla je, da to ni več tista prava ljubezen, da ni ona več edina Francetova ljubezen, zaradi katere je nekoč bil pripravljen umreti. 0 France ,« Sonja nekam poL,-P*°lažil slabo Jaz imam rad tako pu^ S Te besede so ie bol^-da to Francetu m ba «"tek je bil Ug0/° ga je: razdrl Sonja je. bil» ogorč^ Ko Je ¿J* napisala Francetu ■ala mu je, da kri pričakovala od nje, dobro videla, kako * njo Nežo dobro ni kar tako," je ^ podčrtala. njega, fe j ie vložila pri Potem tožbo proti Francetu1" je 15,000 dinarjev za pravljeno niladost, a zakona, za besedo kj »i ni držal. Tudi to je v vedala, da je gospod kriva, da se ji je Fr veril in odtujil. V obtožnici je navedi, "V obeh dneh obiska »i cetu je France kazal m* zanimanja za svojo gQq kakor za mene. Šalil M7 nad vse preprijazen načii mene. Lovila sta se po in sobi. Neža mu je * kolenu ln ga spričo men mala." Francetova gospodinji ročena. Sonji je pa podi smo; v njem jo je porvi svoje navedbe prekliče, ona poročena in svojeau zvesta. Dejala je, da so a cetu oči same odprle, ko po svetu pogledal in spo* Sonja ni zanj. Tudi to ga j dilo, ker je moral toliko vati zanjo. France pravi, hteva vse nazaj, kar ji je prstan, uro, torbico, slike, za obleko itd. Kadar mu to vrnila, bo tudi ona oi dobila, kar je njeno. To, kar nihče ne bi bil i to se je le zgodilo. Lepq so se srečali na sodišču France in Neža. Zadnjo je imel sodnik. Sonja bo sicer 15,000 dinarjev, a ček bo pa kaznovana žara vete. Vse, kar je lepo, hitro i Moč navad* Trgovec Smola je prišel sno v župnišče, da bi jav stvo svojega prvega sini plan je izpolnil formulir pomolil Smoli: "Podpišite se tu v 'oče'!" Trgovec je sedel, vzel p zapisal: "Tone Smola & C Mark Twain v up«l Marka Twaina so zaprli, užalil nekega državnega ka. "Kako je bilo v zaporu je vprašal znanec, ko io pustili. "Oh, razočaral je odgovoril Twain." prišel v zapor, sem vidi imajo tudi tam lopove. Ko Tožba * "No, kako se je končala odškodninska pravda z lastnikom psa, ki vas je ugriznil?" "Slabo." "Zakaj pa?" "Odnehal sem. Moj nasprotnik je imel odvetnika, ki bi bil skoraj dokazal, da sem jaz oklal psa, ne pa on mene." • V ženitveni posredovalnici "Torej, ženo bi rad dobil. Mora pa biti lepa in mlada. Poleg tega mora imeti najmanj milijon dote." "Takšna žena bi morala biti prismojena, da bi vas vzela." "Dobro, prismojena je lahko." pravil, nato ekaercifna pravila in končno še uredbo o vojni obleki. Nikjer pa ni naše) nič o častni-U»ik'V ški menzi S težkim vzdihom je! "Dobler! Nekaj vsm bom po-polkovnik pogledal Laptnskegs vedali Ali veetr. kaj se to prs-Ta Je hitro priskočil v pomoč vi imeti svojegs polkovnika za I^Mtniška menza ie služben! nerra. ne? Taka brezprimema opravek'" "Menda bo že tako," je polkovnik vrdihnll in odložil knjige. "Da. da," je nato še ponovil, kakor bi ga nekaj razsvetlilo, "se- nesramnost! "Hea ne vem. gospod polkovnik "Ne veste? Kaj ps to pomeni, kaj?" Davis, élan federalne obrambne komisije. NAROČITE SI DNEVNIK PROSTO Pe sklepu 11. redne konvencije se lahke naroči na Ust P"»«» prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov Is ena druftii» k «si «J nlaL List Presveta stane n vse enake, ss člane ali asttss® tednik, da Je list gotove Je------------ , Pojasnilo»-Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha SNPJ, sli če se preseli proč od družine in bo zahtevsl m» tednik, bode moral tiati ¿lan Is dotlčne družine, ki j« naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravni«" in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako w stori, tedaj mora upravništvo sniistl datum sa to vsoto narodi Cena listu Piosroia Jet Za Zdniš. države In Kanade ».Oi Za Clcero ln Chleaf» P 1 tednik in._______4.S0 1 tednik te t tednika ta.______L. «J* S tednika in 9 tednike te.____________ 2.40 9 tednike te 4 tednike te_________140 4 tednika te • tednikov te_____alč • I tednikov te Za Evrope Je_______________MM I spolni te spodnji kupon, priložite potrebno Mooer Order v pismu te ri naročite Prosrote. Ust. kt PROSVETA SNPJ, -> 9047 So Lawndale Aro. Chicepo. 111. Prttešene potil jam naročnino se Ust Prosvsio vsa* • 1) ......................ČL drvites t»- Kaste* •m*, i.....— ■ Ustavite tednik te «e pripišite k me» narrai* * II 9). 4). ft)