Naročnina listu: ( 40 din., četrt leta «Alti* Izven Jugoslavije: .ciò i40 din. Lnse- rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; 8ri večkratnem inseriranju primeren popust [pravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Poštnina plačana v gotovini» STRA7J* • ,jd vpondeljek, sredo in petek, l .ednisivo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesia št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste^ Telefon interurban št. 113. JL41. štev» Maribor, dne IO decembra 1924. Imetnik XVI. Program nasilja. Udariti in zlomiti s silo — to je staro Pašičevo geslo. Na svojem shodu v Bjelini je Pašič napovedal nasilno politiko in kri. Po tej napovedi in programu se sedaj že postopa ter pripravlja svobodni izraz narodne volje. Nasilje se izvaja na vseh straneh. Uradniki se premeščajo in odstavljajo v celih trumah, mestna in obč. zastopstva se razpuščajo, iz vseučilišč se izganjajo profesorji, v vseučilišča pa prihajajo žandarji, da div- ) jaško pretepajo dijake in prelivajo ludi kri. Glede vseh teh dejanj in vseh namenov, ki jih ima, se pa skuša P. P. vlada tudi opravičiti. Ker njeni organi ne morejo izzvati med ljudstvom kake vstaje, se pa trudijo, da bi revolucijo napravili po naročilu. Napovedala so se strašna »odkritja« in najdeni so nevarni »dokumenti«, po katerih naj bi se pripravljala revolucija točno za čas koncem januarja. Kaj pomeni vse to? Jasno je, da bo do konca januarja nasilje na vrhuncu, da se bodo pripravljali politični procesi pod pretvezo j katerih bi se cele večje stranke izločile iz volilnega boja. Stranke opozicije imajo največji interes na tem, da bi se volitve v miru in redu vršile, ker pričakujejo go- j tovo zmago. Ravno nasprotno je pa v interesu režima, da bi pri volitvah nasilje onemogočilo izraze svobodne ljudske volje. To je tolmač vseh glasov o »razkritjih« in »revoluciji«. Igra z dokumenti je stara stvar. Z dokumenti je prihajala tudi Avstrija, a je vendar propadla. Glavni proces naj bi zadel Radičevo stranko. Kakor na kak migljaj je začela cela vrsta1 P. P. listov v Beogradu in drugod pisati o zvezah HRSS s komunistično centralo v Moskvi. Poročila o teh zvezah so od dneva do dneva obširnejša ter izgledajo, kot hi boljševiki v Moskvi ne imeli nujnejšega in važnejšega posla, kot j sporočevanje vseh svojih sklepov in namenov P. P. li- j stom v Beograd. Prav tako točno so ti listi informirani tudi o zvezah, ki naj bi jih imel Radič z makedonskimi komiti, z Albanci, Madžari itd. Po potrebi se seveda tudi natančno poroča, kako komunisti sodelujejo na sejah Davidovičeve, zemljoradniške ali še katere druge stranke. Za proces proti HRSS se že dolgo pripravlja. V aferi špijonke Androlič je že 21. januarja zahteval beograjski sodnik, izročitev Radiča zaradi špijonaže in veleizdaje. To zahtevo je pa podpiral s tako slabim materijalom, da je celo tedaj niso m-goli spraviti pred parlament. Špijonska afera se je pa več mesecev na to končala z oprostitvijo vseh osumljencev pred beograjskim sodiščem. Začetkom junija se je poskus ponovil in obtožni materijal so skrbno sestavljali štiri P. P. ministri s pomočjo raznih policijskih organov. Ta poskus se je tudi izjalovil in sedaj se je začel tretji, ko je dopisnik j beograjske »Politike« baje iz Dunaju objavil zapisnike | in druge dokumente pripravljene komunistično- radi- j čevske revolucije. Vladi se pa očividno vsi ti dokumenti I ne zdijo dovolj! trdni in zato kopičijo njeni listi senzacijo za senzacijo. Posebno značilno je pa to, da so te senzacije združene z raznimi izjavami iz vladnih krogov. Ena taka izjava1 je načela tudi vprašanje, kdo naj sodi: vlada ali sodišče. . V delu in naklepih za rešitev P. P. režima se mnogo podlosti deklarira za patrijotizem. Nasilnih politikov se oklepajo moralno najnižji tipi, a bi za dobro plačilo intrigirali, ovajali, krivo pričali, hujskali in tudi pobijali. Dobro je, da je teroristična družba tako gostobesedna, da ne zna prikrivati svojih naklepov. V radi-kalski »Srpski Riječi«, ki izhaja v Sarajevu, smo čitali te dni poziv za odpravo tajnega volilnega glasovanja. V tem pozivu stoji med drugim: »Tudi mi hočemo in izvedemo, če bo potrebno, revizijo ustave, a ta revizija ne bo v duhu današnjih javnih in1 tajnih neprijateljev, ampak v duhu ustvariteijev naše kraljevine. S to revizijo ustave bo onemogočeno vsako tajno rovarjenje vseh protidržavnih elementov, ki imajo danes koristi od tajnega volilnega glasovanja. Tedaj ne bo več potrebno zasledovanje in posebni zaščitni zakoni proti njim.« Ko narod tako zve, kaj nasilniki vse pripravljajo, je gotovo, da ho vstrajal v naj odločnejši 'borbi proti njim. Politične beležke. Dogodki na univerzah. Ministru Pribičeviču se je posrečilo, da v kratkih tednih ogorči proti sebi in svoji prosvetni politiki ogromno večino visokošolske omladine in to ne samo Hrvate in Slovence po Zagrebu in Ljubljani, ampak tudi Srhe v Beogradu. Ravno v Beogradu so bili izgredi najhujši. Dne 4. je padla nedolžna kri akademikov na beograjskem vseučilišču. Naša naj-višja prosvetna ustanova je okrvavljena s krvjo sinov našega ljudstva. Akademska mladina se zaveda, da leži na njej bodočnost te države, zato vstaja v obrambo svo- nade vsi napredni duhovi in zato je izrekla svojo gromko besedo, protest proti krvolokom v stranki P. P. režima. — Dijaki so se zavzeli za svoje pravice in za zakonitost sploh, odgovor je bil pa batina in strel. Krvavi dogodki na univerzi pa niso samo zadeva akademikov, ampak splošno ljudsko vprašanje. Zato apelira akademska mladina na visoko razvito zavest vsega ljudstva. Dijaštvo beogr. vseučilišča ne bo dopustilo, da mu prosvetni minister v strankarski mržnji in interesih odstavlja in postavlja profesorje, kakor se mu zljubi. Akademiki so enodušni, da se nad najvišjo prosvetno ustanovo ne sme izvrševati teror prav od nikogar in prav na nikogar račun. Istotako ne morejo več akademiki trpeti, da se še nadalje tepta svoboda misli in da se nepoštenje in korupcija protežira. — Ko so dijaki proglasili štrajk na beograjski univerzi, je tudi rektor vseučilišča priznal upravičenost dijaških korakov in je proti vdiranju policije in žandarjev proglasil, da ostane vseučilišče do vštevši 9. t. m. zaprto. Samo par profesorjev — ruskih beguncev je hotelo predavati, pa so jih dijaki odstranili iz univerze. Čuje se o nekem proglasu beograjskih visokošokev, ki se pa nikjer ne čila v celoti, ker je bil najbrž zaplenjen. Proti Pribičeviču. Nasilje, ki se pod Pribičevičevim prosvetnim ministrovanjem vrši na vseh naših univerzah, je v Beogradu mnoge kroge odvrnilo od Pribičevi-ča in od njegove politike. Beograjski »Trgovinski Glasnik«, ki je bil P. P. vladam vedno blizu, je napisal članek, ki opozarja na nevarnosti Pribičevičeve politike z uradniki in posebej še z univerzo, njenimi profesorji in slušatelji. Če se enkrat telefonično začne odstavljati visoko uradništvo, kakor so veliki župani, potem je jasno, da je državna in uradniška avtoriteta že na naj-nižji stopnji. Dogo-ki na univerzah so pa sploh sramotno nasilje. Radikalske grožnje proti Slovencem. Beograjsko radikalsko glasilo »Samouprava«, ki jo vodi znani ko-rupeijonist dr. Lazar Markovič, je pretečeni teden v j dolgem članku napadla SLS radi republikanskih izjav j ter grozila na razne načine. Najprvo grozi ljubljanske-: mu škofu dr. Jegliču, češ, da je »Slovenec« njegov oseb-] ni organ in osebna lastnina. To pa v prvi vrsti radi ; člankov, v katerih se je »Slovenec« zavzemal za suverenost ljudstva. Te grožnje ljubljanskemu škofu prav močno diše po tistem človeku, k Uje pred dobrimi 10 dnevi v Pašičevi predsobi pisal -svoja poročila o,slovenskih razmerah, v katerih je denuncira) vsevprek, potem ko se je z dr. Žerjavom vozaril z avtomobilom. Nata pa glasilo dr. Laze Markoviča na podlagi denun-cijacij znanega denuncijanta grozi dalje: »Tedaj po naših zakonih ne more biti uradnik ali učitelj oni, ki se izdaja za pristaša SLS. . . . Duhovniki niso državni uradniki, toda med njimi in državo vladajo neki posebni odnošaji. Ako se duhovščina na Slovenskem postavi na republikansko stališče, mora tudi država temu primerno urediti svoje odnose . . .« Razni Markoviči in slovenski izdajalci se motijo, če mislijo, da bodo s takimi grožnjami in napadi ostrašili Slovence. Sklepi državnega odbora. Državni odbor je priznal bregalniškemu okrožju (Srbija) še en mandat in tako bo imela nova skupščina 315 poslancev. Sklenjeno je tudi, da se v Zagrebu število volišč poveča za deset. O našem položaju je prinesel toulonški list »Le Télégramme« iz peresa dr. Zrinoviča članek, ki pov-darja sledeče: »Zapadne ideje, da je ljudska volja najvišji zakon, pred katerim se- mora ukloniti tudi sam vladar kakor na Angleškem, te demokratične ideje veljajo v vseh strankah jugoslovanske države, ki so pripadale bivši avstro-ogrski monarhiji, a tudi v bivši srbski kraljevini imajo mnogo pristašev. Zato je vse neprijetno zadelo, ko se volja parlamenta ni. upoštevala. »Če se vzroki nesporazuma, na katerih gradi Pašič svojo politiko pooštre, je razdružitev države SHS mogoča. To ne hi bila katastrofa samo za nas, ampak tudi za mir in ravnotežje v Evropi. Italija, Avstrija, Ogrska, ki preže na nas, bi se utegnile obogatiti z našim plenom. Na koga pada odgovornost za ta kritični položaj? Ni dvoma, da so se zgodile napake na obeh straneh. Nekatere so stare že po več let. Gotovo je, da Pašič, ki je med vojno toliko storil za veličino svoje dežele, nikakor ni imel nobenega pojma o politiki, ki bi jo moral voditi po miru. Toda tudi Radič je napravil dovolj na-j pak. Prva je bila abstinenca, ki jo je -tekom več let nalagal svojim poslancem. Pr svetu, Izid volitev v Nemčiji. V nedeljo so se izvršile volitve v nemški državni zbor in so res izpolnile pričakovanja občutnega poraza ekstremistov: skrajnih nacijo-nalistov, monarhistov, fašistov »Völkischer Block« in komunistov. Izidi, ki se bodo samo še malo glede nekaterih manjših skupin izpopolnili, so sledeči: socialisti 130 mandatov, poprej 100, nacijonalisti- 102, prej 96, Katoliški centrum 68, prej 65, nemška ljudska stranka 50, prej 44, komunisti 45, prej 62, demokrati 32, prej 28, bavarska ljudska stranka 19, prej 18, fašisti — »Völkische« 14, prej 32, bavarska kmetska zveza 17, prej 14, »Landbund« 8, prej 10 mandatov. — Volilnih upravičencev je bilo 38 milijonov, kandidiralo je 25 strank s okrog 5000 kandidati. Nemčija je razdeljena na 35 volilnih okrogov in za en mandat je potrebno v celoti 60 tisoč glasov. — Usoda novega Reichstaga je odvisna od najmočnejše stranke socialistov: ali bodo socialisti vstopili v vlado z demokrati in centrumom, ki so republikanski in z ljudsko stranko, ki se je pa nagibala bolj na monarhistično stran, ali bodo pa vlado teh strank podpirali. Izraziti monarhisti vladne večine ne morejo spraviti skupaj. Rimski senat. Sejo rimskega senata koncem proš-lega tedna je izpolnil Mussolini sam s svojim obširnim govorom, v katerem je s svojo znano govorniško umetnostjo zagovarjal vladno politiko in fašizem, -plašil s pretečo komunistično nevarnostjo in denunciral aventinsko opozicijo kot skozi in skozi republikansko. Izjavil je, da je pripravljen odstopiti, kakor hitro bi to zahteval kralj. Pogojno zaupnico senata odklanja in sprejme le brezpogojno zaupanje. Pri glasovanju je bilo oddanih 206 glasov za zaupnico, 54 proti, 35 senatorjev se je glasovanja vzdržalo. Sporazum med Anglijo in Francijo. Sestanek med Herriotom in Chamberlainom, ki se je vršil te dni v Parizu, je zopet razčistil nejasne odnošaje, ki so nastali med obema državama z nastopom nove angleške vlade, ki ni hotela priznati zunanjepolitičnega položaja, kakor ga je bil ustvaril Macdonald. Osobito glede ženevskega protokola in garancijskega pakta se je zdelo, da se ne bodeta obe državi -tako kmalu sporazumeli. Po časopisnih vesteh sta se oba državnika v teh najvažnejših točkah sporazumela in vršila se bodo še podrobnejša pogajanja. Tudi v drugih zunanjepolitičnih vprašanjih je prišlo do soglasja. -Obe državi sta se sporazumeli glede skupnega nastopa poslanikov v Angori, glede španskega Maroka, katerega bi najraje dobila Francija, važen je pa zlasti sklep o medsebojnih dolgovih in o izpraznitvi Kölnske cone. Evakuacija bo mogoča, če bo izjava vojne kontrole ugodna. V tem slučaju hi prevzelo vojaško kontrolo Društvo narodov, Francoska bi pa dobila v tej komisiji predsedniško mesto. Ta sporazum je važen, ker dobiva zunanja politika obeh najmočnejših evropskih držav zopet skupno orientacijo. Macdonald o sedanji angleški zunanji politiki. — Veliko zanimanje je vzbudil Macdonaldov članek v listu »Spectator«, ki pobija trditve konservativcev o nespremenjeni zunanji politiki Anglije. Macdonald trdi, da se je angleška zunanja politika pod novo vlado v temelju spremenila. To še posebno v odnosa j ih do Egipta in glede sodelovanja s Francijo. Država, ki po vetru menja svojo zunanjo politiko, pravi Macdonald, je na potu izgube svojih prijateljev in zaveznikov. Svet Društva narodov. V Rimu v palači Doria se je v torek sestal svet Društva narodov. Navzoči so bili vsi delegati. Oficijelno je otvoril sejo italijanski delegat Salandra, na kar so sledili razni pozdravni govori, tako angleškega zunanjega ministra Chamberlaina. Za tem so prešli na dnevni red. Japonski delegat je poročal o zboru za zdravstvo in o pobijanju raznih- nalezljivih bolezni. Sledila so še druga poročila o podrobnem delovanju Društva narodov, nakar je svet Društva na predlog Salandre, kateremu se je pridružil tudi dr. Beneš, izrekel zaupanje sedanji avstrijski vladi, ki nadaljuje finačno politiko svojega prednika dr. Seipla. Razorožitev severne Evrope. Projekt danskega vojnega ministra Rasmussena je vzbudil veliko pozornost v vseh državah skandinavskega polotoka. Rasmussen je predložil vladi načrt za popolno razorožitev danske države. Vojna mornarica in armada bi se razpustili in ustvarila bi se samo nekaka pomorska policija, na kopnem bi -se pa povečalo število orožnikov. V svojem predlogu minister naglasa, da Danske ni mogoče braniti z orožjem pred napadi kake velesile. Kot primer navaja Belgijo in Srbijo, ki z daleko večjimi vojnimi silami nisti vzdržali nemškega navala. Predlog o razorožitvi, ki bi izdatno razbremenila danski proračun, je naletel na velike simpatije pri socijalislični parlamentarni večini, upira se mu pa konservativni senat. Radi tega ho najbrž prišlo -do novih volitev, potom katerih bodo skušali socijalisti dobiti večino tudi v senatu, ter potem izvesti razorožitev. Danski predlog je vzbudil tudi levičarske stranke na Norveškem, Švedskem in Finskem, kjer se zlasti socialisti zavzemajo za razorožitev Socialistična stranka na Švedskem je stopila v volilni boj s tem geslom in naletela pri prebivalstvu na splošne simpatije. Sigurno je, da bo vprašanje razorožitve v skandinavskih držiavah postalo kmalu važno ter da bodo zmagale pacifistične stranke. Ameriški manevri ob japonski obali. Ameriška vojna mornarica v Tihem oceanu namerava v začetku prihodnjega leta prirediti velike manevre, ki bi se vršili tudi v bližini Japonske obale. Vest o ameriških vojaških vajah je povzročila silno razburjenje. Nacijonalistični krogi jo uporabljajo za uspešno agitacijo ter širijo med ' ■■ ■ ljudstvom odpor proli Amerikancem, katerega je silno razvnela že prepoved vseljevanja v Združene države. — Izgleda, da bo nasprotje med obema državama težko premostiti in vkljub vsem mirovnim težnjam se pripravlja zopet nov pokolj za nadvlado na Tihem oceanu. Zgraditev pomorske baze v Singaporu. Nova angleška vlada namerava uresničiti načrt za zgraditev velike pomorske baze za Azijo v Singaporu, katerega je zavrgel Macdonald. Vladni listi trde, da bo Anglija s tem zopet pridobila popolno zaupanje Avstralije. — Stroške za uresničenje tega velikanskega načrta bi prevzele v enakih delih angleška, avstralska in novozelandska vlada. POZIV ZVESTIM SOMIŠLJENIKOM SLS! Že smo sredi volilne borbe. Kandidati so proglašeni, začne se agitacija. Težka bo, ker vlada PPŽ. (Pašič-Pribičevič-Žerjav) hoče z nasiljem in grožnjami, obljubami in podkupovanjem izsiliti Pašič-Pribičevičevi stranki v Sloveniji vsaj 5 poslancev; pomagajo jim samostojneži, ki so se dne 6. decembra — Pašičev god — za volitve združili z Žerjavove!; vsi ti hočejo, da še dalje traja nadvlada velesrbskih mogočnjakov Pašič-Pribičeviča in z njima zvezanih korupcijonistov. Na drugi strani hoče Radič in Prepeluh spraviti pod hrvatski klobuk nele Prekmurje, ampak vso Slovenijo. Boriti se bomo torej morali z nasiljem vladinov in demagoštvom (zapeljevanjem ljudstva) Radiča in Prepeluha. Agitacijo od volilca do voliica, od hiše do hiše, od vasi do vasi bo treba, da sproti uničujemo vpliv nasprotnikov. Časopisje bomo morali podpreti, da bo v podvojenem, potrojenem Številu šlo med ljudstvo in ga ohranilo zvesto našim načelom. Pri tem bo morala vzorno poslovati naša osrednja pisarna — tajništvo SLS v Mariboru — da bo pravočasno prestriglo vsak napad nasprotnikov na svobodno voljo slovenskih vo-lilcev. Za vse to treba mnogo denarnih sredstev. Prosimo vse naše somišljenike, da po svoji možnosti podprejo Slovensko ljudsko stranko z večjim ali manjšim odneskom za volilni sklad. Vse krajevne organizacije SLS pa pozivamo, da organizirajo nabiranje volilnega sklada v svojem okolišu. Doneske blagovolite vsi pošiljati na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Maribo Aleksandrova cesta 6. Vsaj I dinar bi moral vsak naš somišljenik dati za volilni sklad Slovenske ljudske stranke. — Upamo, da bo vsak 10 dinarjev žrtvoval za boj zoper Pašič-Pribičevičev centralizem. Prispevke pošiljajte Tajništvu Slovenske, ljudske stranke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Vse krajevne organizacije SLS pozivamo, da organizirajo nabiranje za volilni sklad in zbrane vsote pošiljajo na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Dr. Žerjavov kandidat Pivko in njegov zagovor. — Dr. Pivko se je po dolgem času vzdramil in priobčil v »Jutru« nekak zagovor na očitke glede njegovega izdajstva pri Carzano. Zagovor je napisan za napredne kroge, tako pravi sam dr. Pivko, ker edino po Žerjavovo napredni krogi lahko zagovarjajo izdajstvo in nikdo drugi. V tem zagovoru pa dr. Pivko ni ovrgel niti enega očitka, ampak bi se rad izmuznil iz cele afere s praznimi frazami, a se mu to ni in ne bo posrečilo v očeh poštene slovenske javnosti. Pošteni slovenski javnosti hočemo kot odgovor na dr. Pivkov zagovor v »Jutru« poklicati v spomin tale dejstva: Dr. Pivko je bil pod rajno Avstrijo nadporočnik, ki je prisegel, bil samostojen komandant, se je kot častnik celo tolikanj odlikoval, da je prejel eno najvišjih odlikovanj »red železne krone«, kojega je tudi sprejel. Naenkrat pa je pri Carzano pljunil na prisego, na odlikovanje in pobegnil k našim, tudi danes v Jugoslaviji najljutejšim sovražnikom —• Italijanom. Kaj je delal v Italiji, to zna samo g. Pivko m nikdo drugi ne. Dejstvo pa je, da s svojim begom ni koristil zmagi jugoslovanske ideje niti za las ne. — Tudi v naši državi morajo danes oficirji ravno tako priseči kot v Avstriji. In vzamimo slučaj, da bi prišlo do vojne med nami in Italijani in bi bil Pivko pozvan v prve bojne vrste proti Lahom, s katerimi se je svojčas tolikanj bratil in pri katerih je tako udobno živel ter užival njihovo gostoljubje. Mislimo, da ne! Pa bi danes srbski generali tudi ne verjeli njegovi prisegi ampak se ravnali po starem pravcu: Kdor je prelomil enkrat prisego ter se zatekel k našemu staremu in naj-hujšemu sovražniku, takemu bo šel ta posel vdrugič še lažje. Izgovor za pobeg bo našel in jih priobčil po vojni dovolj, saj gospod Pivko ima tako bujno fantazijo, katero mu še danes drami grizeča in očitajoča mu vest. Pivlcovim izjavam o njegovem za Jugoslavijo plodo- nosnem delovanju v Italiji verjamejo mogoče samo fantički, ki so za časa vojne še platno tržili, a odrasli in pošteni možje pa ne! Sploh pa je Pivko kot javen delavec danes mogoč samo še v vrstah dr. Žerjavovih naprednjakov, katerim je postajalo izdajstvo slovenskih koristi nekak šport in naslada. Nosilca JDS kandidatne liste pri teh volitvah sta pač dva — Kajna! Ako pa želi g. Ljudevit, da mu pokličemo v spomin njegove od-nošaje do Jugoslovanskega odbora in to izpod peresa očividcev, ki še žive, pa mu bomo postregli tudi s to kašo. Kako sodi priprosta slovenska javnost o dr. Pivku in njegovem pobegu k Lahom, o tem se lahko gosp. Ljudevit prepriča sam, ako se bo drznil v tej dobi kam na shod med kmete. Kako se je godilo dr. Pivku pri Sv. Marku niže Ptuja, v njegovi rojstni fari", ko ni bil kandidat pri zadnjih volitvah, tega še menda dr. Ljudevit ni pozabil--------- štajerski samostojneži so se predali žerjavu. Glavni izvršilni odbor Samostojne v Ljubljani je sklenil, da bo nosilec liste za samostojne na Štajerskem in Kranjskem g. Pucelj in samostojni se po sklepu zemljorad-niške stranke ne bodo vezali z nikomur. Ti sklepi so naj bolj v živo ugriznili dr. Vošnjaka in pa šentjurskega Drofenika. Dr. Vošnjak bi bil rad za vsako ceno nosilec liste na Štajerskem. Vošnjak in Drofenik sta začela brez vednosti in dovoljenja vodslva SKS mešetariti z dr. Žerjavom glede skupnega nastopa SKS s polica jdemokraii. Zadnjo soboto so sklicali samostojni štajerske zaupnike v mariborski Narodni dom. Pri tej priliki je prišlo do popolnega razdvoja v vrstah SKS na Štajerskem. Puci j evi pristaši so upravičeno očitali Drofeniku in Vošnjaku" zaplotniško mešetarijo z dr. Žerjavom in ju radi izdajstva enostavno izključili iz stranke. Izključitev je Drofenika in Vošnjaka tako razljutila, da sta pozvala svoje pristaše iz Narodnega: doma k Črnemu Orlu in se je tamkaj osnovala Samostojna kmetijska stranka za Štajersko s posebnim glavnim odborom. Ti Drofenik-Vošnjakovi samostojni kmetijci bodo šli pri teh volitvah najbrž z dr. Žerjavom, če pa bi se lotili samostojnega nastopa, potem se bosta pa grizla za čast nosilca liste dr. Vošnjak in Drofenik. Javna tajnost je, da bo tudi globoški Urek izključen iz stranke, radi mešetari] z žerjavovci. Ureka bi zadela usoda izključitve že zadnjič v Mariboru, a ni bil navzoč. Tako izgleda tik pred volitvami Pucljevo vedno zeleno samostojno drevo in njegova ofenziva pod parolo »za staro j pravdo«. Predsednik mednarodnega delavnega sveta v Beogradu. V Beogradu se je mudil Albert Thomas, predsednik mednarodnega delavnega sveta. Prisostvoval je svečani seji delavske komore in je sprejemal na to razne pritožbe in prošnje cd strani zastopnikov delavske zbornice. Thomas je prišel v Beograd radi nekaterih še nepriznanih konvencij o uredbi dela. Po določilu 405 versailleske pogodbe je bila tudi naša država obvezana, da v roku 18 mesecev predloži svojemu parlamentu vse konvencije delovnih uredb in odredb. Proti vladam, ki tega ne store, proglaša haaško razsodišče gotove sankcije gospodarskega značaja. Te sankcije se odredijo na predlog in pritožbo kakega člana mednarodnega delovnega sveta. Thomas je prišel, da izposluje v Beogradu priznanje konvencij v izogib neprijetnih posledic od strani banskega razsodišča. Pašič in zunanji minister dr. Ninčič sta sicer obljubila, da bodo še nepriznane konvencije takoj po volitvah predložene parlamentu, a to zagotovilo je samo pogojno, ker se ne ve, kako bo P. P. vlada izgledala po 8. februarju. Thomas je gotovo tudi zvedel v Beogradu, da je Davidovičeva vlada imela že vse pripravljena za sprejem konvencij in da se je vse zopet zavleklo, ker je vlado zatekla kriza. Zopet napad na narodnega poslanca. Povodom konference neodvisnih radikalov v Bitolju, kateri je pri-sostoval tudi demokratski poslanec Cičevič, je prišlo do spopada med zborovalci in vladnimi pristaši. Poslanca Cičeviča je neki policijski pisar napadel z revolverjem in bombo in zborovalci so imeli veliko truda, da so obvarovali svojega gosta in razorožili zbesnelega policaja. Šef demokratske stranke Davidovič se je radi tega izgreda s protestom obrnil na notranjega ministra in na predsedstvo vlade. Ustoličenje beograjskega nadškofa. V nedeljo je bil v Beogradu slovesno ustoličen nov’ nadškof Rafael Ro- j dič, dosedanji banatski administrator. V čast novemu j nadškofu se je vršil na "dvoru banket, katerega so se i udeležili člani vlade in cerkveni dostojanstveniki. Težave finančnih stražnikov-Slovencev v Makedoniji. V Makedoniji živi precej Slovencev, uslužbenih pri finančni kontroli. V teh divjih krajih, služba nikakor ni lahka in od vseh strani jim prete velike nevarnosti. Tako nam poročajo iz Djakovice o napadu na financ- J nega podpreglednika Hinka Vinčar, rodom iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Vinčar je šel skupno z nekaterimi tovariši na patrolo v vas Ckivljani. Ko so se pred prihodom v vas približali neki napolrazdrti kolibi, je zapazil Vinčar nekega tihotapca, ki je skočil z veliko culo ter se hotel skrili \ za kolibo. Vinčar je takoj skočil za beguncem, komaj pa se je približal 'kočuri, že plane nad njega sedem tamkaj skritih tihotapcev. Eden takoj udari Vinčarja s sekiro po . glavi s tako močjo, da se je onesvestil; že je zavihtel napadalec v drugič sekiro in padel bi bil po Vinčarju smrtni udarec, da ni ta hip priskočil njegov tovariš. Savo Jakšič ter ustrelil med tihotapce. Enega je ranil, drugi so pa pobegnili. Ranjenega podpreglednika so odnesli njegovi tovariši v vas, kjer je prišel k zavesti. Krvava afera ameriškega vicekunzula v Beogradu. V Beogradu vzbuja poleg dijaških demonstracij naj- \ večjo pozornost afera, v katero je zapleten ameriški j vicekonzul Daylon. V njegovem stanovanju je bila j ustreljena njegova zaročenka, lepa Litvinka Usunajtis iz Kovna, konzul sam pa je bil ranjen. Policiji je izpovedal, da je njegova zaročenka najprej streljala na ' njega, potem pa je usmrtila sebe. Gela zadeva je zelo zamotana, ker policija sumi, da je vicekonsul ubil svojo zaročenko. Vsi dosedanji podatki preiskave kažejo, da j je ta domneva prava. Policija je upala, da se bo zagonetka v kratkem času razvozljala, sedaj pa je podkonzul i na posledicah rane umrl. izmišljen razbojniški napad. Pred dnevi so objavili ! časopisi vest o drznem roparskem napadu na sarajevski pošti. Uradniku Pejnoviču je bila ukradena večja svota denarja na hodniku poštnega poslopja. Prvotno je policija res verjela uradnikovim navedbam, kasneje pa je začela dvomiti in natančna preiskava je dognala, da je , Pejnovič napad1 fingiral ter sam odnesel denar. Pejnovič je končno priznal poneverbo; izkazalo se je, da ga i je k zločinu prisilila mizerna plača s katero ne more izhajati on in njegova familija. Ima bolno ženo in troje majhnih otrok, plača pa znaša samo 1500 dinarjev. Vihar na Jadranskem morju. Na Jadranu divjajo hudi viharji, ki so posebno siloviti v kvarnerskem zalivu. Mnogo ladij, katere je vihar zalotil na odprtem . morju, se je z veliko težavo zateklo v pristanišča. Ne- , daleč od Reke, je vihar potopil ribiško ladjo, posadk»-d je po hudem naporu rešil naš parnik. rt Ulva: Kraguljčki, zbirka mladinskih pesmi, ilustri-J , rala Ksenija. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskar-' ~ na in knjigarna. Strani 64. Gena originalno vezani knji-; jj gi D 18.—-. Ulva nam nudi za Miklavž in Božič eleganten šopek ljubkih, gladko zvenečih, deloma liričnih, veči- 'j noma pripovednih, marsikje nedolžno-šegavib. mladinskih pesmic. iz Maribora. ZVONOVI POJO IN LJUDJE POJO ..... Vrnili so se veseli in krepki kakor v onih dneh .. I Prišli so potihoma in nismo vedeli, ali je pesem, ki je prišla iz dalje, njihova pesem. V nedeljo pa so zankali in vse mesto je zankalo ž njimi kakor na Velike noč . . . Pozdravljeni zvonovi! Da ste nam vendar že razklenili to mračno moro velikega tedna! Sedem dolgih, sedem težkih let smo čakali vaše pesmi, a ni je bilo in brez tolažbe v srcu smo hodili . . . Toda sedaj ste jo priklicali v deželo, Veliko noč priklicali ste zopet v naše duše pesem starih dni: pozdravljeni tisočkrat! — Tako je bilo: Vračali so se iz fronte, od vsepovsod so prinajali domov zvonovi; le naših fantov ni hotelo biti. Pisali smo jim, pisali: naj že vendar utešijo naše hrepenenje; odzvali so se, a pozno, pozno. Prišli so pacato nazaj trikrat močnejši od drugih in pesem njihova je vse lepša .... Na predvečer smo jim priredili slavnostno baklja-do. — Malo so nam sicer ponagajala nebesa, da. bi preizkusila naše veselje, pa smo dejali: ne boste nas! Prižgali smo si lampijone in smo zavriskali v večer. Na gorah so grmeli topiči, bele lučke in svečke so gorele v samostanskih oknih, stolpa sla molče pozdravljala kakor v globokem premišljevanju ... Mi smo pa peli, An molili smo k Bogu za vedro sobice. — A solnce tudi drugo jutro ni prisvetilo, zakaj tisoč solne je svetilo v našem srcu in smo lahko pogrešali nebeškega .- . . S tisočimi solnci v duši smo šli naproti našim zvonovom. èli smo fantje na konjih; šli smo sinovi in hčere Marijine, možje in žene katoliških organizacij in naše zastave in bandere so plapolale kakor ob vstajenju . . Tedaj je nekdo prinesel glas in glas je šel od srca do srca; tih, a vesel kot sama božja milost: gredo, gredo! — Res so prihajali in naše oči so bile polne njihovih lepot. Med zelenjem in cvetjem so žareli lepi in svetli in so pozdravljali nas stare znance, ki smo jih čakali, čakali. Lepi in svetli so bili, da so bili še konjiči ponosni nanje. Konjiči so stopali ponosnih glav kakor da vozijo kralje .... In videli -smo: Konjičke z belo-modro perjanico: vozili so naj-mlajšega . . . Benjamina, ves je bil ovenčan, v naročju pa je nosil kraljevski grb: štirideset mučenikov. Za- njim so peljali Filomeno — varovanko velike mučenice; grb so ji bila- mučila svetnice. Anton je bil tretji. Gledal je veselo v dan in se nam smehljal . . . Med prvimi je šel na bojno poljano- in vendar se je vrnil veder bolj ko kedaj poprej. In Frančišek — četrti je žarel, kakor bi bil vedel, da slavi letošnje leto njegov zavetnik najlepši praznik. Videli smo jih in smo jih gledali z začudenjem. Ko so pa peljali zadnjega mimo nas, smo strmeli; to je bil oni orjak, ki pravijo o njem, da je največji med vsemi brati v deželi . . . Kaj hi ne 'bil največji, ko nosi ime največjega med nebeščani — sv. Jožefa, smo dejali . . . Najbolj zmagoslavno je nosil glavo in ko so postavili zvonove pred svetišče božje, se nam je zdel kot velikan . . . Zapele so orgije . . . Premilostni so opravili sv. daritev in povzeli ‘besedo v pozdrav našim katehumenom, —v v cerkvi in pred cerkvijo pa smo se trli mi in čakali svetega krsta . . . Pa je po trgu zaorila pesem; »Povsod Boga!«; zadehtelo je po svetem kadilu in vedeli smo, da se je pričelo krščevanje. — Tiho smo slrmeli v zvonove; vsi so bili kakor živi novokrščenci, sklonjeni v gorečo molitev ko so jih sprejemali v sv. Cerkev premilostni škof . . . In še smo stali in smo čakali eno uro, dve uri, dokler ni zadnji zvon zdrhtel- stolpu v objem . . . Takrat nam je zapelo srce v globoki hvaležnosti: zahvaljen Bog; dal si nam jih nazaj, naše svete zvonove; o ne vzemi nam jih več, nikdar več, naj nam vedno, vendilo le o Tebi pojo, o Tebi, večna neustvarjena Lepota! — Slovesna zaprisega novega mariborskega župana in podžupana. Danes, ob 6. uri zvečer bo v mariborski mestni posvetovalnici slovesna zaprisega novega mariborskega župana dr. Leskovarja in podžupana dr. Lipolda. Bivši železniški minister g. Anton Sušnik v Mariboru. Zadnji petek so napolnili dvorano v Splavarski ulici krščansko misleči železničarji iz Maribora in okolice. Poročat je prišel na ta shod bivši železniški- minister g. Sušnik. Uvodoma je podal poročilo o vzrokih padca Davi-dovičeve .vlade, nadalje pa je ovrgel vse »Jutrove« očitke, ki se nanašajo na njegovo ministrovanje. Pojasnil je zadevo s tračnicami, z žitom in pa jobširno obrazložil svoje -delo za. zboljšanje bednega položaja železničarjev. Da je gospod Sušnik govoril prepričevalno ter resnično, nam je najboljši dokaj ta, da mu niso niti z eno besedico oporekali na shodu navzoči orjunaši. Železničarji so Sušnik-ovim izvajanjem sledili s pritrjevanjem in bodo lahko sedaj vsakemu žer-javovcu ovrgli »J-utrove« (peklensko hudobne laži o tračnicah, koruzi itd. Gospod poslanec Sušnik je lahko -ponosen na kratko dobo svojega -plodonosnega ministrovanja in lahko daje odgovor za svoje pošteno in požrtvovalno -delo vsak čas in -pred vsako tudi takozvano napredno in òr j unsko javnostjo. Opustitev starega cerkvenega pokopališča v Mariboru. V mestu krožijo najrazličnejše in najneverjet-nejše vesti o usodi starega cerkvenega pokopališča ob Ljudskem vrtu ter se pri tem omenja kot specijelno merodajno osebo g. mestni fizik. Da bo javnost obveščena o nadaljni usodi tega pokopališča, nam je poslal gospod fizik sledeče podatke: Cerkveno pokopališče v mestu je bilo dne 30. aprila 1914 vs-led sklepa mestnega sveta zaprto s pripombo, da je -pokopavanje dopustno v družinskih grobovih še za nadaljnih 5 let, v družinskih grobnicah pa 10 let. V 40 letih, to je, do leta 1954 morajo biti vsi spomeniki, križi in ograje, ki se nahajajo na pokopališču, odstranjeni, vendar si je mestni svet pridržal pravico, odrediti opustitev tudi prej. Ne-oskrbovane grobove in grobnice se bo zasula, če se osebe, ki so dolžne zanje skrbeti, ne odzovejo opominu. — Obstoj pokopališča je predviden torej do 30. aprila 1954, vendar pa je važno to, da se pokopališče lahko tudi že čez 1 leto uporablja kot vrt itd. in od 30. aprila 1929 dalje tudi kot stavbišče. Obstoj opuščenega pokopališča je v -prvi vrsti odvisen od oskrbovanja grobov; če bo -primerno vzdrževano, ga občina gotovo ne bo končno opustila -pred določenim rokom. Mestni fizika! nima glede obstoja pokopališča nikakega vpliva, ker o vsem odloča mestni svet. Prebivalstvo pa bo k obstoju več pripomoglo z vzdrževan jem grobišč, nego z neresničnimi govorkami. Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru naznanja vsem članom in prijateljem društva, da je začelo zopet z rednimi mesečnimi predavanji, ki se bodo vršila vsako drugo nedeljo v mesecu. Prvo predavanje se vrši v nedeljo, dne 14. decembra 1924 ob pol 4. uri popoldne (po večernicah) v društveni sobi. Predava č. g. msgr. dr. Medved. Ker bo -predavanje zelo ' zanimivo, vabimo vse člane in prijatelje društva, da se ga številno udeleže. Odbor. Stolno prosvetno društvo ima v petek ob pol 8. uri zopet redno predavanje. Posebno prav je, da se zahvalimo družabnemu klubu, lei vodi svoje člane k našim predavanjem. Želimo, da nam ostanete zvesli poslušav-ci. Bog živi! Prihodnja seja odbora Zdravniškega društva se vrši v petek, to je 12. t. m. ob 6. uri zvečer v kolodvorski restavraciji. Obrtniki mariborskega mesta, ki želijo prevzeti tekoča dela pri mestni občini za leto 1925 se vabijo, da predložijo s 5 dinarskim kolekom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 13. decembra 1924, 12. ure v vložišču mestnega magistrata. Ponudbe je oddati v zaprli koverti z napisom »Ponudbe za tekoča dela 1925«. Enotne cene je vpisati v izkaz za tekoča dela, katerega je priložiti k prošnji. V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik -pri mestnem stavbenem uradu ležeče pogoje že pregledal in iste popolnoma priznal. Mestni občinski svet si pridružuje prosto izvolitev ponudnikov, ne da bi bil vezan na nižjo ponudbo ali na oddajo dela po določenem turnusu. Narodno gledališče. Sreda, 10. decembra: Peterčko-ve poslednje sanje. Ab B. Četrtek, 11. decembra: Trubadur. Ab. C. Petek, 12. decembra: Zora, dan, noč. Gostovanje članov narodnega gledališča v Ljubljani gosp. Kralja in g. Šaričeve. Državna borza dela v Mariboru. Od 30. novembra do 6. decembra t. 1. je bilo pri lej borzi dela 100 prostih mest prijavljenih, 177 oseb je iskalo dela v 73 slučajih je borza posredovala uspešno in 8 oseb je odpotovalo; od. 1. januarja do 6. decembra pa je bilo 6812 -prošlih mest prijavljenih, 9670 oseb je‘“odpotovalo, v 3206 slučajih. je posredovala borza uspešno in 1374 oseb je odpotovalo. Trgovski ples. Trgovski gremij v Mariboru je sklenil, prirediti dne 24. januarja 1925 v Götzovi dvorani trgovski ples v prid trgovski nadaljevalni šol. Predsedstvo gremija prosi vse one dame in gospode, ki bi bili pripravljeni na prireditvi sodelovati, da se nemudoma prijavijo gremiju, da se more sklicati sestanek in organizirali predpriprave, ker je čas le kratko odmerjen. Gremij upa, da se bode čislano članstvo z veseljem -posvetilo -pripravljalnemu delu, saj gre samo za dobrobit našega trgovskega naraščaja. KOLIKO BODO STALI NAŠI ČASOPISI L. 1925? Naši časopisi obranijo za prihodnje leto -popolnoma stare cene. Dasiravno so se pomočniške plače tekom leta 1924 zvišale, se ven-dar cene na-šim listom po novem letu ne -bodo nič zvišale. »Slovenski Gospodar« bo stal v letu 1925 v Jugoslaviji: celoletno 32 dinarjev, polletno 16 dinarjev, četrtletno 8 dinarjev. Zunaj naše države pa stane »Slovenski Gospodar« še enkrat toliko, kot doma. »Straža« bo siala leta 1925 v Jugoslaviji: Celoletno 80 dinarjev, Polletno 40 dinarjev, Četrtletno 20 dinarjev, Mesečno 7 dinarjev. Izven naše države stane »Straža« še enkrat toliko, kakor doma. LISTEK. Slovenske twice. Opis. — M. Ljubša. (Dalje.) 12. Leta 1908. je na Dunaju izšla knjiga »Heimartkunde des Herzogtums Steiermark. Nje pisatelj, -profesor Franc Lex, pravi na strani 5: Kozjak začenja ob Radlovem. sed-lu in je obkoljen na jugu od Drave, na ■severu od Sakove in Pesnice ter konča pri Ptuju. Na severu so mu predložene Slovenske gorice, ki ležijo med Sulmo in Muro na severu, med Pesnico in Dravo na jugu in pošiljajo svoje izrastke (pritlike) na Orgsko. 13. Dr. A. Tangi je -izdal v 111. letnem poročilu ptujske gimnazije leta- 1910. s-pis: Das Pettauer Feld und seine Umrahmung. Med drugim piše, da se Slovenske gorice neposredno vežejo s Kozjakom, napolnjujejo -prostor med reškim parom Muro in Dravo . - . Južni obronek Kozjaka preide severno od Maribora v gričevje Slovenskih goric. To označenje za-popada vse nizke vrhe, ki vzhodnje od Sakove med Muro in Dravo potekajo notri na Orgsko. Drava od Maribora doli spremlja južni rob gričevja, dokler se to ne zgubi pri Ptuju v prodec. 14. Dr. Norbert Krebs, Länderkunde der österreichischen Alpen (Stuttgart 1913) govori opetovano o Slovenskih goricah. Prišteva jih vzhodnoštajerskim gričem, ki se priklepajo noriškim alpam kot robovje ob njihovem vzhodu. K tem gričjem pa ne pripada več Kozjak. Slovenske gorice so mu med Muro in Dravo (380) do združenja teh dveh rek. Ali kje se konča Kozjak,kje se začnejo Slovenske gorice, sam ni gotov; po priloženih zemljevidih se začnejo (str. 19) ob Mariboru, to se pravi ob veliki cesti, ki gre iz Maribora skozi Laj-tersberg proti Gradcu; str. 344 pa (tab. XIX, isto tudi tab. II. str. 8-9,) že ob Kamnici in Vinarskem grabnu. Tudi str. 387 so Ptujske gorice med naše Slovenske gorice vštete, in 288, so pri Mariboru naj ožje in naj lažje prekoračiti. Kot vinske okraje -pa našteva: Slovenske gorice, Radgono, Ormož-Ljutomerske gorice, Ptujske in Mariborske gorice. Sicer pa str. 385 omenja, da pri Radgoni en člen Slovenskih goric Muro doseže; to so Rad- ■ gons-ke gorice. 15. Koledar Slovenske Kmečke zveze za leto 1914 ; ima na strani 93 nasi. »Trsne vrste za Slov. Štajer«. Najprej navede Slovenjegoriški vinarski predel, v katerega spada večji del hribovja, ki se razteza, med Muro I in Dravo od Arveža, Lipnice do Ljutomera-Ormoža. ! Meje temu so severozapadno Sakova in Sulma od Arve-! ža do Lipnice, severno Mura od Ernovža pa blizu do Radgone, se vero,vzhodno Ščavnica db zapadne meje ljutomerskega in ormoškega okraja. Južnozapadna meja vleče se od Arveža čez Lučane do izvira Pesnice ob tej do Gerlinc do meje ormoškega okraja. A prišteva se tudi- sem Spodnja in Gornja Voličina južno od Pesnice. Drugi, radgonski vinarski okraj se razprostira med Muro in Ščavnico od Plitviškega do Murskega vrha in Zasadov, a prištevata se k njemu tudi Negova in Ivan j-j ski vrh, ki sta obadva čez Ščavnico v prejšnjem pre-i delu. Ormoško-ljutomerski predel leži med Slovenskimi goricami in ogrsko mejo med Dravo od Možganjc do Središča in med Ščavnico od Bučkovc do ogrske meje. Dalje še so ptujski vinarski okraj in mariborski vinarski okraj, oba med Pesnico in Dravo, razdeljena po ! črti od Hrastovca čez Jablance do Sv. Martina ob Dravi. Mariborski predel meji od Janževe gore ob Dravi čez Kozjak do Pesnice pri izlivu Radolice. Vidi se tukaj lahko, da so predeli bolje razdeljeni po vinskih pridelkih, kakor pa po drugih vidikih. 16. Najnovejši vodnik po Štajerski; Gawalowsky, Steiermark. Hand- und Reisebuch. Graz 1914, piše, da Slovenske gorice obsegajo obrežje Pesnice (ki teče v Dravo) in Ščavnice, ki se steka v Muro. Meje so tedaj jako površno označene. 17. Maiert-Hyden, Kleine Heimatkunde von Steiermark. 9. natis, Leoben 1917 navaja samo kratko, da se južno od Mure vzdigajo Slovenske gorice, -pa po naštevanju vin ne loči od njih ljutomerskih goric (str. 31). Drava pa teče od Maribora do Ptuja tik ob vznožju Kozjaka (str. 33). 18. Dr. V. Šarabon omeni v svoji geografiji Avstro-Ogrske (Ljubljana, 1916,) da vidimo med Muro in Dravo Slovenske gorice (60), ki so južni rob graškega kotla (57), čez katere pridemo v Maribor (75). 19. Najnovejši spis o Slovenskih goricah je sestavek: Johann Solch, Die Windischen Büchel, v »Mitteilungen der Geograph. Gesellschaft in Wien, zv. 62 1919, št. 5, str. 220—226. On pravi: Ne laidio se dado Slovenske gorice povsod omejiti od svoje sosedščine in ne enakodaleč jih računijo razna naziranja. Najboljše še je njihova meja označena na jugu, kjer Drava večkrat obznožje dosega in se vzgubijo v nižavo Ptujskega polja. Na severu se sili Mura do njih, ko se je že na vzhod in -potem proti jugovzhodu obrnila. Dovolj gotova je tudi meja tam, kjer se Slovenske gorice na v zapadu se dvigajoče glavno (temeljno) gorovje naslanjajo, na Kozjak in na Remšnik. Proti vzhodu pa se počasi znižujejo in se končno zgubijo v ravna brda med Muro in Dravo v Medžimurju. Najlažja je določba njihove meje ob severozapadu: gomiliški -potok in Krnski hrib. Pa pri lem ne smemo pozabiti, da tudi ta brazda v pokrajino ni močnejše zarezana, kakor marsikatera druga. Pokrajina in živ-Ijenske razmere so na obeh straneh precej enake, nemško ljudstvo se ne loči ostro od slovenskega, ampak oboje je zvezano v marsikaterih prebodih. — Torej je ta meja precej poljubno potegnjena! Da Soleh računa kozjaški razrastek od Sv. Urbana nad Mariborom dalje k Slovenskim goricam, je razvidno iz njegove razdelitve istih v Iri glavne panoge po pesniški in ščavniški dolini. Južna se priklopi na zapadni konec Kozjaka in se razprostira v dolžini 30 km proti Ptuju =: južna panoga. Glavna panoga severno od Pesnice od Krnskega hriba do Medžimurja meji na Ščavnico in je skoraj 70 lom dolga. Najkrajša je severna panoga med Muro in Ščavnico, samo 25 km dolga. Na krajino južno od Cmureka do Sv. Lenarta se je navidezno prvotno ime omejilo. V opombi (sr?. 223) navaja pisatelj potem naziranja starejših pisateljev: Še Kindermann (Repertorium der steierm. Geschichte, Geographie, Topographie etc. 1798) razločjue v mariborskem okrožju Plavč, Slovenske gorice in Ljutomerske gorice. (Dalje prihodnjič). Divan in 6 foteljev, dobro ohranjenih 900 D, otomana 450 D, 12 omar, -postelje, mize, stolice, železna postelja, umivalnik z ogledalom in ploščo 900 D, pisalne mize 300 D, predsobna omara, zastorji, karnise in dr. se -prodajo. Rotovški trg 8, 1. nadstropje levo. 752 U« lika izbira božičnih Igrače, parfumerije, ročne torbice, listnice, denarnice, maniküre, dežniki, palice, galanterija, volneni jum; erji, trikotaža, perilo, nogavice i. t. d. i. t. d. Maribor, Aleksandrova cesta 23. Poljubno množino drv za kurjavo, v hišo postavljenih, na željo razrezanih, kakor tudi rezanega in stavb, lesa dobavlja najceneje Straschill in Felber, Pristaniška ulica 8, oz. Pristan 13, telefon št. 51. 746 2—1 Bela otroška postelj se po ceni proda. Krekova ulica 18, pritličje. Najboljša in najcenejfa darila za Božič in Novo leto se dobijo samo v galanterijski trgovini Ja sip Mlinarič, Marii or, Glavni trg št. 17. Pri nakupu od Din. 100'— dalje 5 odstot. popusta. Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov Perhavec 4§r Valjak MARIBOR MARIBOR Meljska cesta 3. priporoča predvsem svojo veliko zalogo najizbornejšega Vermouth-vina, od najslovitejših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim bolestim ter zlasti rekonvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobijo in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, konjak in slivovka, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike! 676 11—1 S ULAMA prvovFs tna novo Ib m gr o povaem zrela jjfse dobi povsod. Prva hrvatska tvornica salame, preka enega mesa in masti N. Gavrilo »ič-a sin. d. d* Petrinja. Generalno zastopstvo za Slovenijo : R. BUNC in drug Ljubljana—Celje—Maribor. Meditai Vydrovka - danes Žika! Najbolj zdrava in okusna kava za deco, bolnike in rekonvalescente, pa tudi za vse, ki hočejo varovati svoje zdravje! — Priznana od zdravnikov. 692 K ♦ i? M M Strojno mlznrstvo HOCHNEGER&WIHER Koroška c. 53 MAR BOR Koroška c. 53 se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi. Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi1. Postrežba točna! Cene zmerne! Kdor v „Straži“ oglašuje^ uspeha gotovo se radnje. Prf mog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji predaja Slo venska piemogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul št. 1- I. 107 Predivo kupuje po najvišjih ce nah ali zamenja za gotove vrvi tvrdka Ivan N. Adamič, Maribor, Vetrinjska ul. 20. 613 CUNJE krojaška, suknjena la platna* »a odpadke, staro železja, levano in vlito, glaževino, kakor odpadka vsaka vrsta po najvUpt aanaJi OSRAM I MITRAI razsvetljava podpipa oko in Poko. A. Arbeiter» Maribor, Dravska «lica IS. Kamenjan tudi staro 2«l«zj* katero ja za vporabo, a k» talkiml odpadki In vHttna, Najcenejše (n najuspešnejše oglašujete samo potoni Oglasnega zavoda F. Voršič-a nasledni*, IMor, Slomškov trg 16. Pojasnila brezplačno I mifeiHiHM! OSRAM « to znamko mora nositi žarnica H« Za ** najboliši i Cenik brezplačno! KARO-CEVUI KR 19 Denar naložite nalbollia Spodnještajerski liiidsH posojilnici tun, z, v Maribora, Stolna ulic» št. 6, ki obrestuje hranilne vloge po 87. -107. oziroma po dogovoru. **»^**********************^***********************x NJOOO*; Zadružna gospodarska banka d. d., podružnica v Mariboru. V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. 4bw Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Pooblaščeni prodajalec srečk državne raar. loterije. k»»»»»*»»»»**»**»*»*»*»*»»»»»»»»»»»»»***»»*»*****»*******1 - - -- — Izdaia konzorcij »Straže«. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odeovomi urednik: Vlado Pušenjak.