AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 166 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JULY 16TH, 1981 LETO XXXIII—VOL. XXXIII Nemški fašisti pripravljeni za revolucijo. Narod ali pa boljševizem Ameriški in angleški državnik se posvetujeta o svetovni krizi Buletin: Berlin, 15. julija. Predsednik Hindenburg je prevzel diktatorsko moč, da pomaga Nemčiji iz krize. Ljudje so se začeli puntati v Nemčiji. Po vseh mestih so nastali krvavi nemiri, ko je množica skušala pleniti trgovine z živili. Policija je s kolmi, sabljami in revolverji napadla ljudi. Mnogo sto jih je bilo aretiranih. Berlin, 15. julija. — "Mi smo pripravljeni vsak trenutek prevzeti vodstvo nemške republike v svoje roke, kajti le v nemški narodni stranki (fašisti) je preprečitev propada Nemčije." S temi besedami je označil Adolf Hitler, vodja nemških "Nacijev" ali nemških fašistov, da bo v pripravnem trenutku s silo prevzel vlado nem'ške republike v svoje roke, kot je to storil svoje dni Mussolini v Italiji. Hitler skuša rešiti deželo pred boljševizmom. "Youngov načrt," pravi Hitler, "da se reši Nemčijo gospodarskega propada, je povzročil narodno katastrofo v Nemčiji, in posledice te, katastrofe se danes črtijo vsem ostalem svetu. Ver-saillska mirovna pogodba se je izkazala se je za prokletstvo za vse narode sveta. Toda največja nevarnost ne preti od gospodarske katastrofe, pač.....pa od bcljševikov, ki unfčujejo vse Pred seboj. Za bodočnost ima Nemčija pričakovati samo dvojno: ali zmago boljševizma, ali Pa zmago narodne stranke, v Nemčiji. Ako zavlada boljševizem v Nemčiji, tedaj zna pogu-biti .vso centralno Evropo.' Ako bomo mi poklicani na krmilo vlade, tedaj pač ne bomo verjeli, da bi morala Nemčija plačati vse tribute, do katerih se je doslej obvezala. Naša naloga bo Nemčijo gospodarsko in politično združiti, četudi podvza-fnemo skrajna sredstva. Naš glavni namen bo, da izkoreninimo boljševizem v Nemčiji. Nemčija ne bo poginila." ■-o- Smrt ima počitnice na Atlantiku Paris, 15. julija. Državni tajnik Zedinjenih držav Henry Stimson in angleški minister za zunanje zadeve, Arthur Hen-: derson, se snideta danes v tem mestu, in od svojih vlad imata polnomoč, da ukreneta vse potrebno, kar je mogoče, da se reši centralno Evropo pred finančnim krahom. V uradnih krogih se pričakuje, da bosta ta dva moža skušala narediti sporazum med Francijo in Nemčijo. Francija mora odnehati od svojih političnih zahtev vsaj deloma, da se garantira obstoj Bruenning vlade v Nemčiji. Finančni polom preti poleg Nemčiji tudi Poljski, Avstriji, Ogrski in Romunski. Denarni trg Evrope je popolnoma v razsulu. V -gotovih krogih se naznanja, da bo angleška državna banka kot tudi ameriška rezervna banka dobila dovolj denarja, da prepreči nadaljno krizo. Pri tem se na Francijo ne bi oziralo. Stimson se bo tozadevno posvetoval s Ilender-sonom v Parizu, obenem pa bo naredil zadnjji poskus s fran coskimi državniki in bankirji, da Francija popusti napram Nemčiji in tako'reši nemško državo. Ameriški državni tajnik Stimson odide pozneje v Berlin, kjer se bo sestal z angleškim ministerskim p r e d s e d nikom MacDonaldom. Medtem, so pa včeraj obhajali v Franciji "Ba-stilslri dan," velik francoski narodni praznik. Ljudstvo je ves dan in vso noč plesalo na ulicah, kot da bi 'na svetu ne bilo nobene krize. —o- Zli duhovi so "očistili" denar lahkovernice Rochester, N. Y., 15. julija. — Ko je Mrs. Catherine Wal-ther, 56 let stara, izročila svoje Prihranke v svoti $7700,00 neki ciganki, je bila prepričana, da bo njen denar na ta načini "očiščen" od zlih duhov. Toda, to "čiščenje" je bilo tako temeljito, da mora zdaj policija vseh mest iskati "čistilke." Mrs., Walther je povedala policiji, da Ji je ciganka rekla, da jo preganjajo zli duhovi. Kot edino sredstvo proti temu je, da pusti svoj denar očistiti. In Mrs. ^alther je hitela v banko, kjer j0 dvignila $7700,00 ter izroči-denar ciganki. Dogovorili s^a se, da se snideta drugi dan v neki trgovini, ker denar se ^ore čistiti le o polnoči. Seveda je prišla Mrs. Walther naslednji dan v dotično trgovino, toda ciganke ni bilo nikjer. In je ni, pa je tudi ne bo! Rusi lahko tožijo na ame- ■ •vi • i ••• riski sodmji New York, 15. julija. Zvezni sodnik Clelland je razsodil, da ruska trgovska družba Am-torg Trading Corporation, lahko toži na ameriških sodni j ah, da-si ruska vlada ni pripoznana od ameriške vlade. * Bankrotiral je Great Lakes Paper Co., v Ontario, Kanada. Španski parlament je bil uradno otvorjen Madrid, 15. julija. — Danes je bil tukaj uradno otvorjen prvi španski parlament nove španske republike. Toda ker vlada v mestu silna vročina, se bodo zborovanja vršila samo ponoči. Zasedanje se začne ob 8. uri zvečer in traja do 4. ure zjutraj. Naloga parlamenta je spraviti skupaj novo ustavo za špansko republiko. * Zakladniški tajnik Mellon se vrne prihodnji teden v Ameriko. še dva kandidata Zopet sta se pojavila dva kandidata za mestne volitve v 4. distriktu. Eden je David Ginsberg, lastnik lekarne na 105. cesti, ki bo kandiflii^al "neodvds •no" za mestno zbornico. Drugi je pa B. P. de Santis, ki bo skušal izpodriniti sedanjega coun cilmana de Maior.ibuBa.. Santis stanuje na 891 London Rd. V Minnesoto Mrs. Agnes Lesar, 1024 E 66th Place, 'se poda v soboto zjutraj na potovanje in sicer obišče v Eveleth, Minn., svoji dve sestri, Ano in Mary ter bra ta Louisa, ki pride istočasno iz Dickinson, North Dakota. Z Mrs. Lesar potuje tudi njen mlajši sinček Joe. Povratek s farme Srečno so se vrnili s potovanja Mr. in Mrs. Anthony Osred-kar in Mr. in Mrs. John Osred-kar. Nahajali so se na oddihu v Sanborn, Wis., kjer imajo starši Osredkar svojo farmo. žena umrlega Smuka V poročilu o smrti Ignac Smuka v včerajšnjem listu je bilo izpuščeno ime soproge umrlega, in sicer Rafaele Smuk, kar na tem mestu dostavljamo. Mihelich je preskrbel, da V Clevelandu se bo pobira-Bender ne bo dobil $10,000 lo za stradajoče premo- plače na leto Naš slovenski councilman John L. Mihelich je prihranil mestu Clevelandu $4,000,00 na garje v Ohio in Penna. V Cleveland je dospelo več zastopnikov stradajočih pre-mogarjev v južnem delu drža- leto, ko je odločno protestiral I ve Ohio in v zapadni Pennsyl-pri mestnem managerju Mor-jvaniji. Prišli so sem, da nabe-ganu, da bi se plača upravitelja ; rejo kaj v denarju, zlasti pa v mestnega stadiona Bend'erja ! živilih in oblaki. Dan 18. in 19. povišala od $6,000.00 na $10,-1 julija je določen, da se pobira 000 na leto. Bender sam si je j za to pomožno akcijo. Premo-določil plačo na $10,000 na le- | gar ji, oblečeni v premogarsko to, toda ko je o tem zvedel obleko in z premogarsko later- councilman Mihelich, je šel \ urad managerja Morgana in protestiral. Morgan seje podal in izjavil, da Bender ne bo dobil $10,000, pač pa le $6,000, To je zopet eden izmed številnih korakov, katere *je naredi) no bodo nabirali darove v dolenjem delu mesta. Poleg tega se je pa odločilo več prostorov, kjer se bo lahko zbirala hrana, obleka in denar. Premogarji pripovedujejo, da tudi tedaj, ko delajo, ne morejo vzeti na pri naši mestni vladi Slovenec, delo zjutraj druzega kot poži-councilman John L. Mihelich, j rek kave in kos kruha. Poka- ko je hranil mestni denar, da ga republikanci ne bi razsipali. George Bender, ravnatelj mestnega stadiona, je bil od države Ohio obtožen, da je dvakrat po krivem prisegel in da je po-neveril javni denar. Porota ga je tekom obravnave oprostila, toda prišlo je precej umazanega perila na dan. Zato pa naš councilman Mihelich pazi na dogodke v mestni vladi. Dočim je neka postava, da znaša plača Benderja; $6,000.00 na leto. in katera plača se ha Irko zviša na $10,000 na leto, pa Bender ni čakal, da bi so postavno zvf- zali so plačilne čeke, ki znašajo $5.84 za dva tedna dela. Neki drugi premogar je dobil 39c v dveh tednih, in zopet na drugem čeku je bil označen križec, kar pomeni, da je premogar še dolžan, potem ko je opravil svoje delo. Niti samski ljudje se ne morejo preživeti, kaj šele družine z otroci. Premogar iz Jefferson okraja, ki ima ženo in dva otroka, je bil vržen iz kompanijske hiše. Pokazal je ček, da je zaslužil $1.00 v dveh tednih. Otroci ne poznajo mleka. So su hotni in zeleni v obraz. Kdor ima kaj obleke Koliko, dolguje Nemška republika raznim zavodom in narodom po svetu Berlin, 1,4. julija. Nobena država na svetu ni menda tako zadolžena kot je nemška republika. Hanseatska Liga za industrijo in trgovino pravkar naznanja, da dolguje Nemčija samo tuj ezemskim državam ogromno svoto $6,400,000,000. Od te svote je $2,700,000,000 posojenega na kratke obroke, $2,207,000,000 pa na dolgotrajne obroke, $476,000.000 vrednosti zemljišča lastujejo tujezemci v Nemčiji, dočim ima nemška republika še za $952,-000,000 drugih obveznosti v tu-jezemstvu. Dolg, ki mora biti nemudoma odplačan, znaša $450,000,000. Radi tega dolga je predsednik* Hoover predlagal moratorij. Nemčija se trudi, da bi se vojna odškodnina znižala vsaj za $1,000,000,000, kar pa Francija seveda ne bo pripustila. Nesrečni padec 20 letna Louise Flajšman, hčerka dobro poznane Flajšma-nove družine na 6400 St. Clair Ave. je včeraj zjutraj padla pri oknu drugega nadstropja na cesto. V spanju je hodila iz ene sobe v drugo, ko se je pripetila nesreča. Odpeljali so jo v "bolnico, kajti dobila je težke poškodbe. Kot se poroča iz bolnice danes zjutraj je mlademu dekletu že nekoliko bolje. Upamo, da popolnoma okreva. Zopet bombe V Statler in Cleveland hotelu, kjer je vse polno delegatov Shriner organizacije, so bile ponovno zagnane smrljive bombe. Policija pripisuje to delavskim sporom. Nesrečna ljubezen Ustrelila seje 23-letna Mary Salupo, 2568 E. 58th St., ker jo je ljubimec zapustil. V Charity bolnici se bori sedaj s smrtjo. Ameriški farmarji divjira-di Hoover ja. Pomaga Nemcem, domače zanemarja Washington, 15. julija. V republikanskem taboru se je zopet pojavila resna kriza, ki je za republikance ravno tako resna kot je kriza za. Nemce. Najboljši prijatelji Ilooverja so zgubili v njega zaupanje in zapuščajo njegove vrste, tako da je nastal v republikanskih vrstah velik strah. Kansas City Star, Kansas City Times, dva vplivna časopisa, ki sat doslej vedno držala s Hooverjem, prinašata danes članek na prvi strani, in v katerih se piše z velikimi črkami: "Ako Hoover pomaga Nemcem z $250,000,-000, zakaj nima $60,000,000, da bi pomagal ameriškim farmarjem, ki morajo pšenico prodajati za 25 centov bušelj,!" Republikanski voditelji, ki so čitali te članke, so se prestrašili. Že govorijo, da bo republikanska stranka zgubila vse glasove v zapadnih državah, kjer prevladujejo farmarji, ki so pričakovali od Hoover j a mnogo pomoči. Leto 1932 bo leto politične revolte v Ameriki proti republikanski stranki. Republikanska stranka bo poražena z glasovi farmarjev, katere je -stranka tako žalostno pustila na cedilu. Vabilo na pogreb John Gornik, vrhovni pred sednik Slovenske Dobrodelne Zveze, tem potom pozivlje vse člane vrhovnega odbora Zveze, da se gotovo udeležijo pogreba za ranjkim članom vrhovnega odbora, bratom Ignac Smukom, ki je preminul v torek, in katerega pogreb se vrši v petek, ob 9. uri zjutraj, iz pogrebnega zavoda na 1105 Norwood Rd. Pričakujem, da bodo vsi bratje vrhovni odborniki navzoči. — Fašisti so zopet začeli z napadom na vatikansko državo in papeža Rim, 15. julija. Direktorji fašistovske stranke, ž Mussoli-nijem na čelu, so danes pri posebnem zborovanju izdali dolgo izjavo, v kateri nazivljejo papež Pija "lažnika," ko je kritiziral postopanje fašizma v Italiji. Direktorij fašizma se je posvetoval pod načelstvom Mussolinija pet ur, predno je podal svojo izjavo. V izjavi pravijo voditelji fašizma, da je papež v svoji zadnji encikliki "osramotil" fašizem. Obenem pozivlje fašistovska izjava vso laško mladino, da stopi nemudoma v vrste mladinskih faši-stovskih organizacij. Obenem so fašisti sklenili, da pokažejo moč fašizma v mladinskih organizacijah. Fašisti se bodo zbrali v severni Italiji, na bojiščih ob reki Piavi, kjer je bila nekdaj laška armada sramotno poražena. Tekom zborovanja direktorjev 'fašistovske stranke se je' povdarjalo,' da ima stranka danes dobro stoječih članov v Italiji 873,000 in 642,000 članov v mladinskem oddelku. Poleg tega ima fašistovska stranka še nad 2,000,-000 "simpatičarjev." -i—o- ženska morilka Dr. Wm. Gorman, prominen-ten v elevelandskih krogih kot ljubitelj športa, je bil včeraj zjutraj ustreljen po svoji ženi Sari. Po umoru je žena napisala pismo sosedom, katero pismo je oddala na pošto. V pismu jim je povedala, da je ustrelila moža. Ko je pismo oddala na pošto, je šla v klet svoje hiše in se sama ustrelila. Dolgotrajna bolezen je naredila Mrs. Gorman duševno razburjeno in je v takem stanju povzročila umor in samomor. šala plača, pač pa si je kar sam j ali živeža, naj prinese to na prisodil $10,000 na leto. Coun- ij 1808 W. 58th St., 4309 Lorain cilman. Mihelich je to sedaj! Ave., 1050 Auburn Ave., 5607 Ustavil. Berider bo dobil $6,-; St. Clair Ave. 11123 Buckeye 000.00, in dosti ima, še preveč, j Rd., 14101 Ki .sman Ave., 926 ker ga je Mihelich obdolžil, da E. 105th St., 695 E. 152nd St. je nesposoben za svoje delo. -o- Prebivalstvo črnih v New Yorku se množi Washington, 15. julija. Podatki števnega urada za mesto Znižanje tarifa bi takoj odpomoglo krizi Washington, 15. julija. Senator George iz Georgije in New York kažejo sledeče zani- drugi senatorji demokratske stranke so ponovno apelirali na predsednika Hooverja, da zniža tarif, kar bi bilo v korist vsemu svetu. Glasom gotove mive številke: Skupno prebivalstvo New Yorka je štelo v letu 1930 belih 6,787,225 in črnih 327,706. Ostalih prebivalcev je bilo 15,515. Tu so všteti Mehi- pestave je predsedniku dovolje-1 kanci, Japonci, Kitajci, Filipin-nc znižati ali zvišati cene goto-: ci in drugi. Zamorci so se v vim importiranim izdelkom, desetih letih pomnožili za 119 Hoover seveda ne bo znižal tarifa, ker bi pri tem bili prizadeti gotovi kapitalisti. V Mehiki štrajkajo radi pijače v gostilnah Juarez, 14. julija. — Delavski voditelji so izjavili, da bo v tem mestu zaštrajkalo 2000 delavcev, ako goVerner ne prekliče svojega povelja) da se morajo gostilne zapirati Ob 9. uri zvečer. procentov, dočim je prebivalstvo belih narastlo le za 20 procentov. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bilo v New Yorku pri zadnjem štetju 2,147,979 oseb, starih nad 21 let, ki so bile rojene v tujezemstvu. John Gornik, sednik SDZ. vrhovni pred- * Ameriška vlada je dala naroČilo za gradnjo 10 novih tor-pedovk. 400,000 ljudi! Odkar obstoji Cleveland se ni zbralo še toliko naroda k enemu samemu dogodku kot se je to pripetilo sinoči, ko je parada z bakljami, ki so jo priredili shri-nerji, korakala po mestu. Policijski načelnik Matowitz se je izjavil, da še v svojem življenju ni videl toliko naroda skupaj. Računal jih je na najmanj 400,-000. Od Public Square do 30. ceste je bilo eno samo morje glav. In ko je parada okoli 11. ure ponoči bila gotova, tedaj je vzelo do 5. ure zjutraj, da so vsi ljudje prišli domov. Kare cestne železnice so bile natrpane do skrajnosti, in 125,000 avtomobilov je vozilo množico naroda domov. Videti je bilo, kot da je vsa država Ohio na paradi. Cleveland še nikdar v vsem svojem obstanku ni videl kaj enakega. Dr.ištvc Naš Dom Vsi tisti, ki mate avtomobile, ste, prošeni, da popeljete nekaj članov in prijateljev društva Naš, Dom št. 50 S. D. Z., v nedeljo na piknik društva, ki se vrši, na cerkvenih prostorih v Maple Gardens, na Raymond Ave. Boste že videli, da vam bo odbor preskrbel kar najboljše. Frank Novakova godba bo igrala za plesaželjne. Pridite vsi člani in članice, in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje. Na obisku Na obisk k svojim staršem je prišla za par tednov iz-Chicage Mrs. Frances Kase in njen soprog. Mrs. Kase je hčerka dobro poznanega Joseph Sterle-ta na 1323 Russell Rd. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k obisku. Na operacijo Anton čampa, 1122 E. 63rd St., se je podal v Emergency bolnico, da se podvrže operaciji. Prijatelji ga lahko obiščejo. Upamo, da Mr. čampa srečno prestane operacijo. * Na Dunaju so otvorili nov stadion, ki velja $950,000. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) BLOVKNIAH DAILY NKW9PAPBR Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta «3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta «1.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto 15.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. Posamezna Številka S cente._ y»a pisma, dopise in denarne poSlljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson «03«. JAMES DliBIVKO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 8ra, 117«. No. 166, Thu., July 16th, 1931 Nemčija na kolenih kjer sem imel vrniti obisk. Ka ko so nas sprejeli, o tem ne bom izgubljal besed, saj poznate slovensko gostoljubnost. Prav tiho vam na uho povem, da sem veliko kršil proti prohibiciji. Pa ne smete naprej praviti! Lahko si mislite, kako pre senečena je bila moja žena, ko je našla tu svojo sestro, Mrs. Somrak iz Collinwooda, kate re že ni videla 30 let! Kako smo jo iztaknili, bi delalo čast Nick Carterju, slavnemu detektivu. Kar verjeti nista mogla, da sta sestri. V nedeljo pa sem zašel na piknik društva sv. Vida; Kako sem zašel tje, ne vem, samo enega se dobro spominjam: da so točili prav izvrstno božjo - , , , , .kapljico. Rad bi bil pomagal Čudne, v resnici čudne stvari se danes godijo na sve-L boju proti alkoholu> pa sem tu. Ne da bi pretila kaka vojna, pač pa pravkar doživlja- moral odnehati, da ne bi bilo mo posledice zadnje svetovne vojne. Vsi ti dogodki, ki se kake pridige, v mali meri vršijo v Ameriki, v toliko večji meri pa v Ev- ... ' . ,. , . ropi, so jasen dokaz, da svetovno sovraštvo med narodi še L^1®6.™ m°sel verjeti, da je v ni potihnilo, in da kljub vsem diplomatičnim izrazom in Cleveland« tako lustno Da frazam, kljub vsem mednarodnim shodom in konvencijam, £ molfel S™J0 nalo1zlt!' preveva svet še vedno staro sovraštvo. Pa najsibo to od bi jo kar v Cleveland pripeljal. 1 , , , „ 1.1 1-11 i.' "rav TPv.un amn sp Incili v nnn. strani boljševikov, tasistov, narodnjakov, liberalcev ali drugih vrst posameznih vlad. "V prvi vrsti je naš stric Sam zelo navihan adut. Še bolj navihan, ali — mogoče nespameten — je pa danes nje gov predstavnik, predsednik Herbert Hoover. >tric Sam si je pred leti prizadjal vse mogoče, da uniči Nemčijo. Brez njegove pomoči mogoče Nemčija ne bi bila premagana, toda o tem ne moremo več govoriti, ker neradi zvonimo po toči. Danes si pa stric Sam na vse načine prizadeva, da reši Nemčijo popolnega propada. Pred štirinajstimi leti je stric Sam potrošil tisoče milijonov dolarjev, da uniči Nemčijo, danes pa troši tisoče dolarjev, da jo skuša rešiti. V resnici je čuden stric, ta naš stric Sam! Amerika je bila prva, ki je predlagala, da se Nemčiji odpusti plačilo Vojnih dolgov in odškodnine za eno leto. Stric Sam pri tem izgubi nekako $250,000,000, ali pa bo končno'izgubil vse, kar mu sedaj dolgujejo v Evropi, pa je vendar prvi prišel na idejo, da se upelje moratorij na vojni dolg " ~ ' ...... Prav težko smo se ločili v pon-deljek, ali — morali smo. Zahvaljujem se tem potom prav vsem za gostoljubnost, ter pozdravljam vse. Frank Pire, 1629 Ridge Ave. Barberton, O.—10. julija sta obhajala ugledna Mr. Tomaž Pavlic ter njegova soproga 25-letnico svojega zakonskega življenja na svoji prijazni farmi v tukajšnji okolici. Za ta veseli dan je povabil Mr. Pavlič tukajšnji pevski zbor "Javor-nik," .ter več svojih prijateljev o v uradu, kako naj tako društvo napreduje ali obstoji, posebna če je še mlado? Sedaj je čas počitka in razvedrila na deželi, to je pri nas Euclidu, kjer imamo po zaslugi nekaterih dobrih rojakov in našega župana Mr. Ely j a, dovoljenje, da se vršijo veselice in nedeljski plesi. Tudi dramsko društvo "Naša zvezda" bo imelo sv6j prvi izlet na 16. avgusta na Goriškovih prostorih v Noble, O. Da bo res nekaj izvanrednega pripravljenega za ta izlet, bo. pa treba kar rokave zasukat in začeti z delom, da se pripravi vse potrebno, ker so pikniki na dotičnih prostorih vedno dobro obiskani. Bratje in sestre! V četrtek zvečer, 16. julija je zadnja seja pred izletom. Pridite na sejo vsi, kajti za rešiti je več važnih zadev in da se poravna zaostala mesečnina. Zavedajte se slovenskega izreka: V slogi je moč! Primimo skupno • in pokažimo, da smo res za napredek društva in naselbine. Še nekoliko mesecev, pa se bo treba zbirati na odrih, da se pri pravi za prihodnjo sezono. Vabljeni ste vsi, pa boste še kaj slišali od dramskega društva "Naša zvezda." Frances Kosten. senski ali zimski sezoni. Naša želja je, da vam postrežemo, odvisno je pa od vas, da hitite z naročili. Letos bodo v collinwoodski naselbini posebne slovesilosti: 26. julija se vrši skupni piknik Slovenskega doma in Slovenskega delavskega doma, na prijazni Močilnikarjevi farmi. Ta dan bomo imeli dan sprave in obnovitev bratske ljubezni, kot ga imenuje vodstvo S. D. D. Ker je ta dan toliko pomemben za colinwoodsko naselbino, je upati, da> se vsakdo udeleži tega piknika in da pozdravi idejo direktorija obeh domov. Podrobnosti za zgorej omenjeni "dan sprave," so društvom po večini znane iz pismenih povabil. in njih soprog, med katerimi Dasl Je stric'Sam pravka7žaključiiliikarno leto|sem tudi ->az s fv°J° s°Pro< s $750,000,000 deficita, pa je tako dober, da pozablja še na f°-,v Zastopam so bih tudi tu- 1 kajsnji lovci, toda bolj v malem številu, ker se radi dela niso mogli odzvati vabilu. Povabljenci smo bili na me- druge dolgove. Toda, četudi je stric Sam mogoče dobrega srca in rad pozabi na par tisoč milijonov, ki mu jih dolgujejo drugi narodi, pa je stric Sam preklicano slab — diplomat. Francozi so se oprijeli te prilike, in dočim je stric Sam hotel I že okro« sedmih zvečer in Nemčiji pomagati, pa so jo Francozi, Nemčijo namreč, Mr. Pavlič nas je pričakoval v ravno radi te ameriške darežljivosti pritisnili popolnoma k svojem lepem in obširnem vrtu, tlom, kjer je bila pripravljena tudi Stric Sam je namreč svoje dni podpisal pogodbo, da grmada suhljadi, oziroma ve- se glede vojne odškodnine in dolgov ne more drugače ob- 'ik kres, ki se je takoj prižgal, ravnavati, razven ako vse velesile, ki so podpisane, ne pri- ko smo bili vsi skupaj. Posedli Sta ribjo k temu enoglasno. In tu se je stric Sam vjel. smo na mehko trato in slavij en- Poročila iz Nemčije o položaju so naravnost grozo ca sta takoj začela streči gos- vzbujajoča. S strahom gleda skoro ves svet na razvijajo- tom z mladimi petelinčki. Ra- če se dogodke. Nemčija strahovito potrebuje denarja. An- zume se, da ne s živimi, ampak glija in Amerika sta pripravljeni sodelovati. Francija je okusno spohanimi. -Te smo tu- pa rekla: ne! In brez Francije se ne more ničesar poso- di pridno zalivali z doma pride d it i Nemčiji. Skoro gotovo je, da Nemčija ne bo prenesla lano kapljico, finančne krize in se bo zrušila popolnoma. Ko smo prišli malo k sapi, so Polom Nemčije pa ne bo upropastil samo Nemčije, nastopili pevci ter zapeli več pač pa bo pretresel tudi vso Evropo in bo seveda imel tU- krasnih slovenskih pesmi, pod di svoj velik odmev v Zedinjenih državah in po ostali Ame- vodstvom Mr. Andrew Bom riki. Gospodarsko poslopje vsega sveta bo pretreseno. 6 bacha. Ko se je stemnilo, se je Nihče ne more povedati naprej, kaj postane iz te kri- zabava prenesla v hišo. Med ze. Albanija lahko propade, ne da bi kdo trenil z očesom, prijaznimi pogovori in lepim Bolgarska, Grška in druge male države imajo lahko krva- petjem, je kazalec na uri kma- ve revolucije, ne da bi se svet o tem brigal, toda kadar ta- hu pokazal 12. uro. Videli smo ko ogromna država, kot Nemška, propade, tedaj brez dvo- tudi sliko njih sina Mirkota, ki ma potegne za seboj tudi druge, kajti v zvezi je z drugimi se nahaja sedaj v mornariški državami v gospodarskem pogledu, ima trgovino, ima dol- šoli v Annapolisu. Krasen mla gove, kredite, tako da vsakdo čuti več ali manj propast ve- denič, v lepi mornariški uni likega naroda. formi! Starši smejo biti upra In tu je Francija, ki ne more pozabiti vojnega sovra- vičeno ponosni nanj, ker je \ štva. Dasi na zunaj prijateljica Nemcev, pa je porabila težkih študijah tudi vedno med to najnovejšo priliko, ko vidi Nemčijo v največji stiski, prvimi, da še bolj pritisne na Nemce, in nastavi Nemčiji v njeni Dolžnost me veže da se največji stiski nož politike na vrat. Zahtevala je od Nem- imenu udeležencev 'javno za. I hvalim Mr. in Mrs. Pavlič za cije take politične privilegije v zameno za posojilo, da Nemčija pogojev ne more sprejeti, ako ne želi sama sebi ^^fino*' postrežbo," ter"lep samomora. , večer, katerega sta nam prire- Ih če pade sedanja nemška vlada iz vzroka, ker ne dila ždim tudi da bi bil tudi more več gosodariti, radi absolutnega propada financ te- pov;bljen na Vajitt 50-iethico s .. J - l- ,-vl i Mtiivsa ftr/s+Airn J Km I Bog vaju živi in še na rano ga, mnoga leta zdravja in za-dovoljnosti, kakor tudi vajini družini. Hvala pa Judi našim vrlim pevcem za kratkočasno zabavo, ter njih pevovodji, An drew Bombachu. John Ujčič. daj pride — boljševizem. In potem pride — svetovni boj. Nemčija se je do danes s skrajnimi silami ustavljala boljševizmu. Ako se združi z Rusijo, potem ko jo pustijo gospodarski krogi na cedilu, tedaj ne bo zlepa miru na svetu. Državniki bi morali na vsak način gledati, da do tega ne pride, ako jim je mar, da se človeška kri ne bo zopet v potokih prelivala. se Euclid, O.— bolj slabo -Tukaj v Euclidu dela, zato imajo , North Braddock, Pa.—Že dlje časa sem se pripravljal, da obiščem svoje sorodnike \ Clevelandu in tako sem se odločil za zadnji petek. Niti sanjalo se mi ni, kaj nas čaka \ Clevelandu. "Stari," mi je dejala žena, "v petek je, slab za četek!" "Prazne marnje!" sem ji odvrnil, ter pomagal napregati našega konjiča Buicka. Pognali smo ga kljub globoko preroškim besedam moje žene. In kako hitro so se uresničile nje- nekateri dosti časa, da delajo za ne besede! Ravno ko smo pri- napredek naselbine, društev in šli v Cleveland, nas je zajela posameznikov. Vsakdo, če le nevihta. Voda je stala tako vi- more, si pritrga kakšen dolar soko, da smo se začeli resne ter gre in se razveseli na pikni-bati, da nam pride voda v mo- kih, da s tem pomaga društvu tor, kar bi bilo usodno za naše- sam pa nekoliko pozabi na te ga konja, ki je samo na gaso- slabe čase. Posebno v tem vro lin naučen. Morali smo ustaviti čem poletnem času pa marsikdo za pol ure in počakati, da se prezre prošnjo na seji kul-je voda odtekla, ker Buick še turnega ali podpornega društva, ne zna plavati. In če ni članov zadostno število Glavni stan smo si izbrali pri na seji, da se jim ponudi delo družini Rozman na 64. cesti, | ali da prevzamejo odgovorno de- Cleveland, O.—Zelo je vroče in prav vse črnilo se mi je posušilo, zato naj mi g. "urednik ne zameri, če pišem kar s svinčnikom. Nak, tiho pa ne mo rem biti. Zadnjič enkrat sem brala v tem listu poročilo na šega Franceta s hriba, kako smo se ženske v "Vinogradu' skupaj zbrale. Zelo se nas je moral prestrašiti, da se je na Jakata za svet obrnil. Marjašarji V našem koncu, sedaj pa le pokažite, koliko vas je! Veste, kadar nas bo vseh 106 "marčalo" po "Vinogradu," takrat pa le pridni bodite. Ako se nam boste kaj po robu po stavi j ali, pridemo nad vas : burkljami, pihavniki in valjarji. Ej, France s hriba, malo te je pa le imelo prvi večer, ko si nas moral priti skozi okence pokukat, kako smo fletjie in zauber! Kdor nas bo zanaprej prišel pri oknu oprezovat, mu obljubim, da nam ne bo ušel Med nami je nekaj takih punc ki potegnejo do dvesto funtov in te ga bodo prijele. Odrešiti se bo moral na ta način, da bo odštel par dolarčkov v našo društveno blagajno, če ne bo štel, bo pa valjar pel. Kam pa jo mislite udariti v nedeljo 19. julija? Najbrže nikamor drugam, kot na piknik drpštva Naš Dom št. 50 SDZ ki ga priredi v Maple Gardnes V .celem Clevelandu in okolici ne bo tako luštpo, kot na tem pikniku! To vam garantirajo naše punce. Odborniki tega društva že cela dvd tedna pripravljajo vse najboljše: jedačo in pa, hm hm, — tistega ohajčana bodo pripravili, ki se že od zadnjeg oktobra tako svojeglavno pri zi du tišči, kot klop kože. Ker je Naš Dom vedno rad zidane volje, gotovo ne bo manj kalo fine godbe na tem pikniku Lahko se boste vrtili z našimi puncami kar po vrsti, ker znajo vse izvrstno plesat. Prijazno je vabljen tudi ves gl. odbor SDZ. Za ta malega Primožka, gl. tajnika, bomo že punce preskrbele kak prostor, da se ne bo zgubil, ali pa da mu ne bo katera na glavo stopila. K obilni udeležbi prijazno vabi Lenčka iz Vinograda. Drugi važen dogodek se pa vrši 16. avgusta, to bo pa 25-letnica cerkve Marije Vnebo-vzete na. Holmes Ave. Na tej slavnosti bo več društev zastopanih iz raznih naselbin. Slav-nost se bo vršila v obeh dvoranah S. doma na Holmes Ave. Natančneje bomo pa še pozneje poročali. Prihodnjo nedeljo pa, kakor je že vsem znano, se vrši piknik Slovenske delavske zadružne zveze na Goriškovih prostorih v Noble, O. Ker je to delavska ustanova, je tudi pričakovati od strani cenjenega občinstva, da ga poseti kar v največjem številu. Se pa še prihodnjič kaj oglasim. Pozdrav! Chas. Benevol. -0- ČESTITKE MR. IN MRS. IŽANC! Cleveland-Collinwood, O.— še par dobrih mesecev poletja imamo in že nas bo obiskala hladna jesen. Da pa bodo cenjena društva, kakor tudi drugo občinstvo preskrbljeno za prostore, kadar minejo pikniki, naj se obrnejo na vodstvo Slovenskega doma na Holmes Ave., katero ima na razpolago še par dvoran, katere si lahko izberete za svoje bodoče zabave v je- Vsak posameznik ima svoje prijatelje, dokler ni v stiski, a e malo je prijateljev, ki ostanejo prijatelji, kadar pride nesreča nad nas. Kaj rado se zgodi, da nas v stiski celo najbolj-prijatelji zapuste. Dober prijatelj je vreden zlata. Spo štujmo torej dobre prijatelje! Američani prirejajo radi svojim prijateljem takozvane surprise party. To navado smo povzeli od Američanov tudi mi Slovenci. Skoro v vsaki izdaji tega ali onega slovenskega lista je priobčena zahvala o surprise party. Ni še dolgo, kar smo čitali v Ameriški Domovini zahvalo o surprise party, ki je bil prirejen v počast Mr. in Mrs. Ižanc, povodom njunega obhajanja 20-letnega zakon skega življenja. Surprise party pa ne napravi onega utiša na osebo, v kojo počast je bil prirejen, ako ta že prej vse izve, kaj se na tihem kuha. To ni noben surprise party za slavljenca. Kdor po zna Mr. in Mrs. Ižanc malo več kot samo po imenu, ta je gotovo z napetostjo pričakoval dan 13. junija in ugibal,-če bo "surprise" ali ne. Toda vse se je po sreči izšlo. Mrs. Ižanc se je nekoč izrazila, da se ona ne bi dala tako "potegniti," kot se drugi, da bi ne vedela, kaj se dela za njenim hrbtom. Toda to pot se ji je pa zareklo. Kar malo "fržmagalo" se ji je, ko je ves*Collinwood vedel, kaj bo 13. junija, le Mr. in Mrs. Ižanc ne. Številni govorniki so na slavnosti 13. junija povdarjali: "Danes obhajata dvajsetletnico svojega zakonskega življenja. Živela še na mnoga leta!" Resnica pa je, da bosta Mr. in Mrs. Ižanc praznovala dvajsetletnico svoje poroke na 20. julija, torej smo jima čestitali za celih 36 dni .naprej. Toda za en ženski las podolgem se ne gleda, kot se je nekoč izrazil tesarski mojster,,ko je za pol metra preveč odžagal hrastov steber, ko so postavljali kozolec na' mojem rojstnem domu. Enako tudi party in čestitke ne škodujejo, ako se iste male prej ali pozneje izvršijo. Glavno je, da pridejo iz srca. Kot od mnogih drugih, tako sprejmita tudi od nas pevcev in pevk zbora Ilirije prav iskrene čestitke k vajini dvajsetletnici zakonskega življenja. Dal Bog, da bi še mnogo let živela v miru in ljubezni, kot sta \ preteklosti. Mr. in Mrs. Ižanc sta si iztekla že mnogo zaslug za cerkveni pevski zbor Ilirijo. Mr. Ižanc kot izvrsten ter agilen pevec, Mrs. Ižanc pa kot naša običajna kuharica na naših prireditvah. Mr. in Mrs. Ižanc pa delujeta tudi za druga društva. Ni je zakonske dvojice v Collinwoo-du, katera bi tpliko delovala za društvene prireditve, kot ravno Ižančeva. Ona dva ne poznata politike ter posečata prireditve bodisi cerkvene, narodne ali druge. Seveda, najrajši sta tam, kjer se poje, osobiti Mr. Ižanc. Koliko je njemu za petje, ve le on, ki ga dobro pozna. On kot glavni poslovodja Slo- venske delavske zadružne zve ze ima mnogo posla. Predno so delavci na delu, on že dela. Drugi končajo delo, on še ved-i no dela. In to ga popolnoma nič ne moti pri pevskih vajah On je vedno na mestu, pri vajah, kot pri nastopih. Marsikateremu pevcu bi moral biti Mr. Ižanc za zgled. Skoro vsi pevci se kaj radi zavedajo, da so v resnici dobri pevci. Tega pa pri Ižancu ni On se pridno uči, ne glede na to, kaj si drugi mislijo o sebi. Nadvse pohvaljena pa je njegova t o č n o s t. Kolikokra sem bil prva leta v dvomu, ali bo Lojze prišel k maši ali ne ker mi je bilo znano, da skoro vsako soboto poseti kako prire ditev. Do sedaj je bil še vsako nedeljo ob času na koru. Pred no pridejo drugi pevci, pride on, kljub temu, da ima v sobo to malo počitka, čast komu; čast! Zelo priporočljivo bi bilo za vse mlačne kristjane, katerim je vsaka malenkost dovolj ve lik vzrok, da opuste nedeljsko službo božjo, da si vzamejo Mr. Ižanca za zgled. "Ne kar vele va mu stan, kar more, mož j storiti dolžan," pravi naš slav ni pesnik. Mr. Ižanc izpolnuj ta izrek v polni meri, kot tudi njegova zvesta tovaršica Mic ka. Pevci in pevke Ilirije pa upa mo in smo trdno prepričani, da bosta še oba, Mr. in Mrs. Ižanc delovala za Ilirijo: Mrs. Ižanc kot izborna kuharica ob naši prireditvah, naš Lojze pa kol agilen pevec. Osobito ti, Loj ze, deluj še v bodoče za lepo slovensko pesem! S svojim srebrno čistim glasom prepevaj ljudem in sebi v veselje še mner go let! Še na mnoga leta vama kliče pevski zbor Ilirija. -o—:- Žarne žice bolj tanke ko človeški lasje Philadelphia, 15. julija. The Westinghouse Lamp Co., je pravkar izdelala žice za elek trične žarnice, ki so petkrat bo tanke kot pa človeški las. Vprašajte za cene Predno kaj kupite, se gotovo vedno prepričate o ceni stvari, katero nameravate kupiti. To znači dobro gospodarstvo. Enako je svetovati, da se tudi pri pogrebih, kadar istega naročate, prepričate prej o ceni. Ferfoliatov pogrebni zavod želi, da vprašate o ceni pogreba in koliko stanejo avtomobili, ki jih naročite za pogreb. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIH 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 Če verjamete al' pa ne. V Clevelandu se vrši konvencija "Shriners." Malo je vroče em fantom v teh pasjih dnevih, pa si že pomagajo, ker v Cleve-andu ni še nihče od žeje umrl. Ampak njih žeja me toliko ne briga, kot "dnevni red" njih konvencije. Ce bi imele naše podporne organizacije tak dnevni red na svojih konvencijah, bi bilo skoro vse članstvo za delegate. Pa morda bi ne bilo napačno, če bi se tudi^naše konvencije vršile na enak način. Le poglejte, kakšen dnevni red imajo ti: Oh 9:00 dopoldne: Začetek konvencije. Posebni odbori se vsedejovk čitanju pravil. Ob 9:15 dopoldne: Odmor. Delegacija se poda k zajterku v hotel Cleveland. Godba igra uspavanke. Ob 10:15 dopoldne: Zajterk končan. Delegacija se zbere na public square k paradi. Pozdravni govori mestnega zastopstva in obratno. Godba zaigra koračnico in povorka se razvije po ulicah okrog public square. V sprevodu je poleg delegacije ';udi zastopano živalstvo: kamele, sloni in žirafe. Ob 12:15 popoldne: Delegacija se poda h kosilu. Kosilo traja do 2:15 popoldne. Odmor za pol ure, namenjen prebavi. Od 3:00 popoldne naprej igra godba v raznih elevelandskih parkih. Delegacija poseti parke in si ogleda mesto. To traja do 5:45 popoldne, ko se vsede delegacija k večerji. -Večerja traja do 6:45, nakar je delegacija prosta do 8:00 zvečer in si vsak lahko poišče svojega butlegerja. Ob 8:00 zvečer: Velika predstava v mestnem štadionu. Po predstavi se poda delegacija k počitku, ali pa ne. Drugi dan konvencije. Zajterk ob 7:30 zjutraj. Ob 8:30 se odpelje delegacija v Put-in-Bay. Ob 8:30 zvečer se vrne delegacija v Cleveland. Ob 9:30 velika predstava v mestnem štadionu. Tretji dan konvencije. Ob 8:30 skupen zajterk. Ob 9:30 parada po mestu: delegacija, kamele, sloni in žirafe. Ob 12:00 kosilo. Kosilo traja do 2:15, nakar je 45 minut odmora. Ob 3:00 popoldne: Vežbanje uniformiranih oddelkov delegacije in parada: delegacija, kamele, sloni in žirafe. Ob 6:30 skupna večerja. Ob osmih predstava v mestnem štadionu. Četrti dan konvencije. Citanje pravil od 8:15 do 8:20 zjutraj. Ob 8:20 skupen zajterk. Ob dvanajstih skupno kosilo. Ob 3:00 popoldne se zbere de-legacijak zasedanju. Bere se zapisnik in po učinkuj očem nagovoru zaključi predsednik konvencijo ob 3:12 popoldne. A Takele bi morale biti naše koiivencije, edino s to razliko, da bi se lahko opustilo parado s kaifhelami, sloni in žirafami. Stvar je vredna dobrega in skrb-ga razmotrivanja. A ' Učitelj: "Napoleon je nekoč rekel, da beseda 'nemogoče' ne obstoja." Učenček v zadnji klopi: "Bi kmalu drugače rekel, če bi hotel uprasniti žveplenko ob kos žaj-fe." A Kaprol: "Rekrut Neroda, kdaj si bil rojen?" "31. decembra." "Saj sem nespameten, da sem te vprašal. Vedeti bi moral, da moraš biti ti itak povsod zadnji." ŽALOSTNE RAZMERE MED PREMOGARJI V PENNSYLVANIJI Roger Batchelder: Iz Pittsburgha, Pa., se poroča z dne 13. julija: Governer Pinchot je ta teden naprosil ameriški Rdeči križ, naj kaj pomaga in ublaži gorje premo-garjev v Pennsylvaniji. Vodstvo Rdečega, križa pa je odgovorilo, da v tem slučaju ne more pomagati, kajti njegov sklad jc določen samo v pomoč onim, ki so prizadeti vsled kakih naravnih nezgod. Pač lepi nazori človekoljubja . .'. Ko sem obiskal prizadeti okraj, sem videl tam skrajno žalosten položaj. Naj omenim en sam tipičen incident: V kuhinjo koče, kjer je nastanjena družina nekega premogar j a, je stopil devet-letni deček, kateremu je sledilo še troje otrok, ki so bili vsi stari manj kot sedem let. "Mama, prinesel sem večerjo!" je rekel deček. Na njegovem obrazu se je pojavil truden smehljaj, ko je to izrekel. Njegov oče, ki je že dolge mesece brez dela, je sedel na verandi ter z žalostnim Pogledom pogledal sina, ki je držal v roki kositreno posodico, v kateri so bile razne korenine, drevesno perje in nekaj malin. To je bila "večerja," o kateri je dečko govoril in katero je nabral v grmičevju. "Hvala, Harry!" je rekla ženska v kuhinji, njegova mati, stara 30 let, toda izgledala je, kakor da jih ima petdeset "Saj to bo vse, kar bomo irheli, zakaj od tete nisem mogla dobiti kruha; rekla je, da nam ga bo dala jutri, če bo mogoče." Mati v kuhinji je zakurila °genj, da skuha "zelenjavo," ki jo je prinesel deček. V hiši 111 v°dovoda, ne električne razsvetljave; petrolejka razsvet-]juje otožni prostor s svojo medlo svetlobo. "VsfiJpl. še bilo," je rekla že-na, "samo če bi imeli otroci do- njegove roke so se tresle, ko sem mu ponudil zavojček cigaret. Otroci so topi in negibni se deli po tleh. "Koliko časa že nisi bil v ki-no-gledišču?" sem vprašal Har-ryja, onega, ki je prinesel domov "večerjo." "O, bil sem enkrat, toda je že davno temu." "Ali bi rad malo sladoleda?" "Jaz ne vem, kakšen je sladoled." "Kaj "boš delal, ko dora-steš?" "Delal bom v "majni," mislim." Po premogarski dolini stoje raztreseni tu in tam možje, z revolverji za pasom, v katerem tiče naboji. To so kompanijski stražniki, ki se ne brigajo mnogo za žene premogarjev, ki ho dijo bosonoge mimo njih. Večina delavštva v Washington county, ki je prizadeta po štrajku, je rojena v Ameriki; ljudje so tukaj eno generacijo ali dve in sem so se priselili ve činoma iz južne Evrope. Govoril sem tudi s premogar-jem H. B. Mitchellom, lepim, velikim človekom, katerega so izgnali z njegovo rodbino vred s kompanijskega sveta. Ko so mu zmetali pohištvo na cesto, je poprosil nekega prijatelj a-farmerja, ki mu je dovolil, da je začasno spravil svoje pohištvo v njegovo šupo. Njegova družina, žena in otroci, pa žive raztreseni tu in tam po hišah prijateljev in znancev. "Otroci že šest mesecev niso okusili kaplje mleka," je dejal "Zelo mi je žal tudi' po mojem lepem vrtu, katerega sem imel skrbno obdelanega in posajenega s semenom, ki nam ga je dala county. "Rad bi solate in druge zele-njadi in sočivja, ki raste na vrtu, da bi imeli otroci kaj jesti, co?" — Spet ga je stresla zona ob sami misli, da se morejo .judje tako lagati. "In če je Matijec hinavec, kako šele žena, ki se me boji!" Trpka misel mu je grizla v dušo. Ponavljal je prisege za pričami, ki so prihajale v dvorano. Prišel je Mohor in povedal, da je res videl Matijca, ko je odpeljal na njivo, in šele potem, co je prišel klicat Tineta. Prišla je Franca, upadla in omahujočim korakom in ponovila izpoved in povedalač kačo je Matevž pred njo povedal njivi. "In lagal je meni!" je vzkliknil Matijec. Zagovornik se je premeknil na sedežu, kakor da ga je pičila osa. "Da, lagal!" se je obrnila tedaj Franca proti njemu. "Vem, da je lagal! Samo oče so mu rekli! In če mislite, gospodje, da je Matijec kriv, se motite! Prisegam, da je nedolžen!" Klančar se je zavedel v svojih mislih: "Ona, Franca, veruje vanj, ti ga pa sumničiš!" "Ali je res, oče?" je povzel predsednik besedo. Res, samo jaz sem rekel Matevžu!" je dejal Mohor. "Ali vas je kdaj snubil?" je vprašal predsednik. "Da, me je! Bilo je prepoz no!" jc kriknila Franca. "In ste ' mu tako povedali ?" "Povedala!" "Konec!" je dejal drugi fant ob Klančarju. "Pa je le njo snubil!" se je razveselil Klančar. Kosmačka je povedala, kako je Matijec pustil svate in kako sestrašil konje pri znamenju "že takrat je hotel ubiti vse: nevesto in mojega moža! Pa je ubil samo^konja!" ''Saj ni on sestrašil. Pram se je spiašil znamenja. Pram. volj jesti; toda otroci so nepre- toda če stopim na vrt, kije stano lačni in bolni, in to me boli. In v -sosedni hiši stanujejo stavkolomci ali skebje, ki vse noči tako razsajajo, da je otroke strah. Moj, Bog, kaj bo % nami ? .. ." Njen mož je molče sedel na Porču in zamišljen gledal v ogorek cigarete, ki ga je držal v roki. Pretekel je že teden dni, kar je zadnjikrat kadil, in kompanijska lastnina, me za-pro. Gledal bom, da dobim čim prej mogoče kako drugo delo, da se enkrat za vselej rešim premogarstva, ki nudi delavcu samo trpljenje." Prebivalstvo tega okraja je vsega usmiljenja vredno, in za to prebivalstvo in nedolžne otfočičes premogarjev ameriški Rdeči križ nima pomoči! . . . VIŠARSKA POLENA Spisal NARTE VELIKONJA 36. čez teden dni se je fare polastilo neizmerno razburjenje. Porota! In pred poroto Matijec, tožen, da je umoril svojega strica! župnik je izpostavil Najsvetejše in zgodaj bral mašo, med ^ašo se je obrnil in dejal: "Tako, zdaj pojdete. Sveto •le vaše opavilo, sveto, sveto Greste 'častit Boga in mu slavo lastilo dvorane. Klančar je šel poslušat. Ni mogel prestati. Usoda Matij-čeva, ki je grešil nad njim v mislih, ga je skrbela. Preril se je v sodno dvorano, ko je predsednik sodišča vprašal Matijca po prebrani obtožnici: Matijec je vstal, stopil naprej ter dejal z drhtečim, toda visokim glasom: "Če bi Kristus stal pred menoj, bi mu rekel: 'Skušnjavcu si dopustil, da me preskuša kakor Joba. Reši me ga, kakor si Joba! Da sem nedolžen ne morem pokazati. ISfiti ,moj zagovornik ne veruje v mojo nedolž nost.' " In je sedel in smrtni znoj mu je stal na čelu. Strašno razburjenje se je po- a{*jat s pričevanjem resnice. Ne bo-i se priseči, to je sveto opralo ! Govori resnico in izpri-ču-i Boga! Boj se laži! Kar veš. povej, cesar ne ves, ne go- vori! Molite, da se najde resni-Ca in da se da božji pravici zadoščenje. V dolini Jozafat tam bos sam svoja priča in ne boš jagal in te bo tožil skušnjavec 111 te bo branil angel varuh. . . ^iej, da te bo mogel braniti s tvojim lastnim pričevanjem! Sveto je vaše opravilo, dajte z njim slavo Svetemu! S prisego ga pbčasti, z resnico ga po-veličuj, s pravico ga izpričuj. Amen!" Kakor da.so pri pogrebu, je bilo v cerkvi. In tudi, če sta šla dva skupaj, sta vso pot molela. Molčala je tudi četa radovednežev, ki so šli poslušat. Klančar je videl, kako je prestrašen zmajal z glavo zagovornik/in kako se je nasmehnil državni pravdnik. "Dobro igra!" je dejal mlad fant z naočniki poleg njega. — "Dobro sta se zgovorila z zagovornikom. Zdaj ima zagovornik vsaj lahko stališče!" "Kako lahko? Vse mu je pokvaril!' je trdil sosed. "No, boš že videl," je vztrajal prvi. "Vse mostove si je podrl!' je trdil drugi. Klančarju je šumelo po glavi kakor v čebelnjaku po teh besedah. "Ali je resnica res takšna, da je niti dva učena ne gledata enako? Pa naj jo vidijo porotniki, in če dokažejo, da je hinavec, da je hinavec in lažnik in kliče Kristusa za pri- In mi je Matijec stregel tisto noč!'* je planila Franca. "Saj zdaj vemo, zakaj. Štor za znamenjem je, če hitro voziš, kako človek." * "že dobro! Ne padajte v besedo če niste vprašana!" jo je karal predsednik. Kosmačka je dalje povedala, da je mož večkrat pravil, da ga Matijec ne more. Da mu je pokvaril kupčijo pri Klančarju. "Tam je Klančar, naj kar pove sam!" Državni pravdnik je predlagal zaslišanje Klančar j a. In ko je odhajal skozi vrata k pri-am, je slišal še Kosmačko, kako se je Matijec prihuljeno priplazil do grmovja, potuhnil se, ko jo je uzrl ter odšel v kuhinjo. Ali ne bi bilo na mestu, da bi bili botri povedali? Njen mož je bil!" "Nisem je hotel prestrašiti!'' Dvorana se je zasmejala; gospod predsednik je zagrozil, da jo bo izpraznil. "Ali vidiš?" je silil drugi v prvega fanta. "Zdaj je predsednik že sam pokazal barvo." "Toda odgovor je vendar utemeljen!" se je branil prvi. Ko je Klančar prišel na vrsto, so bile druge priče že vse zaslišane. Sam ni vedel drugega povedati, kakor da mu je dal Matijec denar, da vrne Kosmaču dolg. Ali je bil jezen?" Bil je jezen, ko mi je vrinil denar! Da bi bil jezen,' je zatrdil. "Ni dal z zvijačo, z jezo je dal." "Z jezo je dal!" je ponovil predsednik. Gaber je povedal, da je trdil, da je strica udarila kobila, pa da je on takoj videl, kako je ra njen. "In sem koj sumil, da nekaj ni v redu." "Ali ste pomislili na njega?" "Ves je bil krvav!" je dejal Gaber. Brne je potrdil to izpoved. Nato so pokazali krvavo obleko in čevlje. "Te čevlje je našel pes,' 'je dejal predsednik senata. "Ti čevlji so moji!' 'je potrdil Matijec. "Samo jaz jih nisem imel na nogah tisti dan." In povedala je Matevževka, koliko časa je bil Matijec v hiši. "Iskal sem Tineta!" In Tine je povedal, kako je bil sam na podstrešju v hlevu ter pregledoval kovčeg, ko ga je Matijec priklical. "In je bil razburjen?" je vprašal zagovornik. "Razburjen!" je potrdil Tine. Klančarju je prihajalo od strašnega vrtinca misli vroče v glavi. "Če je radi France moril, potem ni moril za šalo, potem, jo je imel rad; če je moril, poem je hinavec in potem, potem. . ." Ta misel se mu je na-zadrije izobličila v tako razločni obliki, da se je je moral oprijeti. "Ali res ni resnice? Ali me je s tem udaril skušnjavec. in ujel in ne vem kako?" Lotevala se ga je omotica, da je šel iz dvorane in hodil po prazni sobi za priče kakor brez glave; tiščal je čelo na šipo. Ker ga je dušilo, je odprl okno na dvo-« rišče. In je šel spet v dvorano. "Gospodje porotniki, visoki senat! Hudo je človeku, če mora tožiti zločin, huje, če mora kazati na obtoženca s strašnim očitkom: Matijec Mohor, ti si umoril sorodnika!" Dvorana se je zamajala ob strašnih besedah, ki so jedko in uničujoče padale v težkem so parnem ozračju večerne ure v množico. Klančar se je vil od neizmerne srčne bolečine. "Ne jaz, dve nemi priči sa pokazali nanj. Dve zvesti ži-valici. Kobila umorjene žrtve in policijski pes!" Dvorana je plosknila v odobravanje in predsednik je res* no zahteval mir. "Vam govorim, gospodje porotniki, vam govorim, in ne dvorani. Vi ste poklicani, da pomagate pravici do zmage!" "In meni, in meni!' 'se je vil Klančar. "Če je bil Matijec zmožen umora iz hinavščine, potem, o, potem —" "Ko je obtoženec dvignil roko v dolgo v naprej premišljenem zlodejanju, je splašena kobila oznanila zločin. Zločinec je, hoteč izbrisati sled, hitel skriti čevlje. Hitel je domov. Videč da ga je opazila botra, je obdolžil pred možmi zločina kobilo. Nemo žival. Toda nema žival ga je izdala!" Mrzlo, svinčeno so padale njegove besede v dvorano. Z roko je dvignil polo papirja in dejal: "Toda pravica in resnica, ti sveti božji hčerki, sta hoteli še več dokazov. . Stavljeno je bilo vprašanje obtožencu, zakaj ni lovil kobile, če jo je videl. Da, zakaj je ni lovil? Zato, ker se je iztrgala pred njim, je odgovor. žival se boji zločinca!" "Pram je mrtev," je vzdihnil sam pri sebi Tine, "in kobila ne more govoriti." "Toda povzemimo vso stvar cd začetka. Rajni Kosmač in Mohor sta govorila o nevesti. Da je hotel njivo Kosmač, ste slišali. Matijec je za to željo rajnkega vedel. Pri hiši je mlada vdova po bratu. Matijec jo je snubil. Prepozno! Toda ko sta se sprla ,zaradi Klančarja in je Matijec posodil denar, da ga vrne, jezen, pravi priča, takrat še ni bilo prepozno. Takrat je Matijec še upal na vdovo in grunt. In po delu tega grunta je segala nesrečna žrtev.. Takrat se je spočela prva mrž-nja. Slišali ste opis obtoženče-vega značaja in vidite ga sami, kako se obnaša. Miren, redkobeseden, sam zase. Potuhnjen, zakrknjen značaj, pravijo ljudje. Najbolj nevaren značaj! Ali je kdaj popival? Nikoli! Ali je kda plesal? Nikoli!" "Tistikrat, ko je potem nesel mojo ženo čez zid," se je zge-nil sam pri sebi Klančar. "Tistikrat, tistikrat, ko je prenašal mojo ženo čez zid. Saj jo je le za šalo in izzvali so ga!" se je pogovarjal. "Tak značaj se maščuje, pa ne pove vzroka. Tak značaj ničesar ne pozablja." O, usmiljeni Bog!" je zastokal Klančar. "Ona, moja žena, je bila njegovo prvo dekle! In on je hinavec, potuhnjenec, sra-koper, farizej, ki ničesar ne pozabi!" Potem, ko je mislil, da ima grunti že v pesti — saj tak človek ni zmožen ljubiti —" "Moj Bog," je jeknil Klančar. "Pa sedi, kakor da se njega ne tiče!" Matijec je res sedel skoraj brezbrižno na klopi in poslušal govor kot v daljavi. Kalcjr da govore o drugem, njemu neznanem človeku. — potem ko je že mislil, da ima grunt, izda rajni Kosmač Franci vdovi v prepiru tisto ba-rantijo z njivo. In vsi upi padejo v vodo. Grunt pade v vodo in Matijec Mohor je spet nič pri hiši." Državni pravdnik se je od-dehnil. Franca je lezla vase. V pol-zavesti ji je oživela v spominu njena nekdanja obsodba ter segala kruto v njeno zaupanje in vero v Matijčevo nedolžnost. . . Stresla jo je mrzlična misel od čudne groze, uprla je pogled v vdani Matij čev obraz, strmela v govornika kakor otrok, ki posluša grozno povest o strahu, ki lovi deco, pa ima zavest, da zanj ne velja, ker je molil. "Nedolžen je!" se je utrdila v mislih. "Nedolžen pride v smrt!# Tako me je gledal, ko sem mu povedala, da rifl morem biti njegova žena! Kot otrok vdano, brez sovraštva in jeze! In tega ne vidijo. Tega otroka ne vidijo!" "Ali veste, kaj je to: na očetovem domu biti nič! Še manj kot hlapec. In hlapec je -postal gospodar! Slišali ste, da je vdovo kljub temu snubil. Prepozno, pravi priča, vdova sama, prepozno, im mu je to povedala. Nesrečna prerokovanja sleparskih prerokov Chicago, 15. julija. — Policija v tem mestu išče nekega vedeževalca, ki je hodil od hiše do hiše ter prerokoval ljudem bodočnost. Neki 26-letni Mrs. Marthi Koestner je povedal, da bo njen 7-letni sin izgubil vid, in da jo bo mož zapustil. Včeraj je Mrs. Kostner skočila iz 9. nadstropja nekega hotela in se pri tem ubila. Zapustila je pismo sledeče vsebine: Dragi moj mož. Skrbi za sinka, da se ne bo prehladil, da ne izgubi vida. Daj ga dvakrat na leto preiskati. Ljubim te iz vsega srca." * 12,000 brezposelnih se nahaja v New Haven, Conn. OGLEJTE SI novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer. LOUIS MAYER SLOVENSKA TRGOVINA DOBRIH ČEVLJEV 7508 St. Clair Ave. MALI OGLASI Dve sobi pripravni za pečlarje se oddajo v najem. Dobi se tudi garaža. Vprašajte na 1162 E. 60th St. Stanovanja se oddajo na 6737 St. Clair Ave. po jako nizki ceni. Stanovanja imajo po tri sobe. Več se i?o-zve na 6925 St. Clair Ave. Tel. IIEnderson 4736. (Jul. 16. 18. 22. 25. 29.) lis DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Hill Coal Co. 12fil MARQUETTE Ri>. Starl Cimpcrmanovl prostori IIEnderson 5798 FRANK ARKO, zastopnik Stanovanje se da v najem, 5 sob, spodaj, na lepem prostoru. Tudi garaža na razpolago. 1188 E. 175. St. (168) (Dalje prihodnjič). —o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeho dneTnevesti Moon avtomobil v jako dobrem stanju, se poceni proda, ker ga jaz radi bolezni ne morem rabiti. 959 E. 69. Street. (167) MIKE BAMBIČ DRY CLEANING CO. Obleke delane po meri $20 in več Obleke čiščene———...—75<> Hlače čiščene----------1-----------10<• Suknje čiščene.........-— $1.00. Ženske obleke čiščene. $1.00 Ženske suknje čiščene $1.00 Klobuki čiščeni—--------—50^ 1063 E. 61st St. Soba se odda, s kopališčem. Vpraša se na 5604 Bonna Ave. (167) , Pohištvo naprodaj za tri sobe. Proda se vse skupaj ali posamezno. Tudi pralni stroj naprodaj, ki se proda zelo poceni. Vprašajte na 1197 E. 61st St. spodaj, zadaj. (166) Soba se da v najem za enega moškega ali žensko. 1153 Norwood Rd. ' (166) MSSM PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOliAR 6521 ST. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene. RAndolph 5X88 Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. i Sa ton® tss Ra Psa Ms ib» Ka to to te Ml® toto Se »a Ra Pa » »a to to I Protestantovski pastorji v dirki s pridigami Cotton Valley, Louisiana, 15. julija. — Lansko leto so fantiči sedeli na drevesih1 in se skušali, kdo bo dlje časa vzdržal, letos pa tekmujejo protestantovski pastorji, kdo bo dlje časa pridigal. Tu je pravkar skonČal 58 ur in pol dolgo pridigo bap-tistovski pastor Sandifer. To je najdaljša pridiga, ki jih je slišal svet, pa tudi menda najbolj brezpotrebna. Japonsko prebivalstvo se zelo množi Tokio, 15. julija. — Pravkar priobčena štatistika japonske vlade naznanja, da se prebivalstvo . japonskega cesarstva pomnoži vsak dan za 25>00 glav, vendar ne povzročuje to dejstvo japonski vladi nobenih skrbi. Japonska vlada preživi tekom prihodnjih 25 let še 25' milijonov več prebivalcev kot danes. Prebivalstvo Japonske šteje danes 90 milijonov. Kitajci pripravljeni za bojkot Japoncev Shanghai, 15. julija. — Nova kitajska vlada je odredila korake, da se bojkotira kolikor mogoče japonsko blago, kar je na Japonskem povzročilo veliko razburjenje. Policija bo streljala na štrajkarje v R. I. Providence, R. I., 15. julija. Policija v tem mestu je dobila povelje, da strelja na štrajkarje, ako se ne umaknejo, ko so napadeni s policijskimi količki. Nemška kriza upljiva celo na japonske banke Tokio, 15. junlija. — Cene na tržnici po vsej Japonski so se radi nemške krize zelo znižale. Cena svili, sladicorju in bombažu je silno padla. Poslovanje na borzi je Bkrajno slabotno. Naznanilo Cenjenim rojakom se naznanja, da po katastrofi prizadeta naša gasolinska postaja zopet redno posluje in nudi odjemalcem priznano dober MOBIL GASOLIN in MOBIL OLJE Nudimo vso postrežbo vašim avtomobilom po zmernih cenah in v hitri postrežbi. Toplo se vam priporoča JOHN KOŠUTA 185. cesta vogal Chapman Ave. U IS •Si Bsi Sal to to * to »a to ®4 sat to to to to to to to to to to to to to1 POL LETNA SEJA ,V smislu sklepa glavne letne seje, kakor tudi seje direktorja, se tem potom sklicuje pol-letna seja korpo-racije Slovenskega doma na Holmes Ave., Cleveland, O., in sicer za dan 21. julija ob sedmih žveČer v domovih prostorih. Na dnevnem redu je več važnih zadev, kakor tudi finančno poročilo, vsled tega so vljudno vabljeni vsi delničarji, kakor tudi društveni zastopniki, da se seje udeleže v obilnem številu. CHAS. BENEVOL, tajnik. ..........................................................................................mm« I PIKNIK j l:i ga priredi a DRUŠTVO NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ | V NEDELJO 19. JULIJA 1931 3 V MAPLE GARDENS, JVIAPLE HEIGHTS na Raymond Ave. 4 5 Izvrstna sodba poti vodstvom Fr. Novaka, za dobro kapljico in S izberen prigrizek vam jamči ODBOR Vsi tisti, ki imate svoje avtomobile, ste prošeni, da peljete na s piknik one, ki nimajo avtomobilov. !?llllllllllllUIUIIUIIIIIIIIUIIIIHIIIUIillllllllllllillllllllllllllIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll Stanley THE OLD HOME TOWN /"STV^D BACK,BOYS^OODA I BETTER NOT VENTURE > THERE FOR YOUR BALL /HUSSY' "TILL THIS FACE MAKING I DUEL IS OVER THERES NOTELLlN-WHAThlNUTE TKEM NA/OMEN M)g,HT LEAy J AT EACA OTHER^J /^^S v" throat slr^—_-s v ^ (BUT WE \ YJW CANT FIN^JcŽ^/fM Wmf OUR (SAME "till WE L^ mg GET OUR.BALL) XMI HENRIK SIENKIEWICZ POTOP Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE (Nadalievanle) In leteli so kakor ogromna jata roparskih ptic, ki so zavohale kri v daljavi. Ko niso bili dlje nego pol milje od Prostek, so ustavili, da zadnjikrat nakrmijo konje. Tatar j i so začeli krmiti konje iz rok z ječmenom, da bi dobili novih sil za bitko. Kmi-tic pa je presedel na spočitega žrebca ter odjezdil naprej, da bi ogledal sovražnikov tabor. Pol ure pozneje je naletel v loku nad reko na ono petihor-sko četico, ki jo je odposlal gospod Korsak na poizvedovanje, "No, kaj je?" je vprašal praporščaka Kmitic. "Kaj je novega?" "Ne spijo več in buče kakor čebele v panju," je odgovoril praporščak. "Oni bi bili že odšli, toda nimajo dovolj vozov." "Ali si je mogoče ogledati tabor od blizu?" "Da, z one strmine, ki je pokrita z grmičevjem. Tabor leži v dolini ob reki. Ali hoče vaša milost pogledati?" "Pospremi me!" Praporščak je pognal konja in oba sta krenila na grič. Sicer je bila že zora na nebu in zrak je bil nasičen z zlato svetlobo, toda ob reki na drugem nizkem bregu je še ležala gosta megla. Končno se je za dva streljaja oddaljeno odkril v dolini če-tverokotni zemeljski okop. Pogled gospoda Kmitica se je radovedno uprl vanj, toda v prvem hipu je uzrl le meglene obrise šotorov, voz, stoječih v sredi ob nasipih. Ognja ni bilo več videti, le dim se je dvigal iz visokih stebrov proti nebu v znak lepega vremena. Naokoli je bila tišina. Prekinjal jo je le šelest listja. . . in veselo jutranje čvrčanje ptičev. Iz tabora pa je prihajal pritajen šum. Očividno ni spal tam nihče več, gotovo so se že pripravljali za pohod, ker v sredini je vladalo nen&vadno gibanje. Celi polki so prihajali z mesta na mesto, nekateri so prihajali pod okope. Okoli voz je vršelo živahno kretanje. Z nasipov so valili topove. "Ni mogoče drugače, da se pripravljajo na odhod!" je rekel Kmitic. "Vsi ujetniki so priznavali to. Hočejo se združiti s svojo pehoto. Tudi ne pričakujejo, da bi jih mogel gostpod hetman napasti pred večerom, pa četudi bi jih napadel, sprejmejo raje bitko na odprtem polju, nego bi dopustili, da bi prišla ona pehota pod nož." "Dve uri bosta minili, preden se dvignejo, a v teh dveh urah bo gospod zakladnik že tu." "Slava Bogu!" je odgovoril praporščak. "Pošljite še ljudi, da bi se oni tam ne zamudili predolgo." "Na povelje." "Ali niso« poslali oglednih čet na to stran reke?" "Na to stran ni prišla niti ena. Poslali so, toda k svoji pehoti, ki prihaja od Elka." "Dobro!" je rekel Kmitic. In odd ir j al je z griča, delku je ukazal, naj se še naprej skriva v grmovju, sam se je vrnil v najhujšem diru praporu. Gospod Gosievski je baš sedal na konja, ko je prišel Babi-nič. Takoj mu je mladi vitez povedal, kaj je videl in kakšna je pozicija v okolici. Hetman je zadovoljno poslušal poročilo in je brez obotavljanja odrinil s prapori naprej. Toda sedaj je šel najprej Ba-biničev oddelek, za njim pa li-tevski: Vojnilovič, lavdanski, lastni hetmanov in ostali. Or- da je ostala za njimi, ker je za to posebno prosil Hasan be j, boječ se, da bi njegovi ljudje ne vzdržali prvega udarca težke konjenic. Imel pa je druge na mene. Hotel je namreč, ako udari Litva" na čelo vojsk, s svojimi Tatarji planiti na tabor, ker se je nadejal v njem bogatega plena. Gospod hetman je privolil, ker je prav sodil, da< bi ordinci prešibko udarili na vojsko, toda na tabor planejo kakor besni in povzročijo veliko zmedo, zlasti ker so bili pruski konji premalo navajeni na njihovo kričanje. Čez dve uri, kakor je bil napovedal Kmitic, so stali pri onem griču. Praporščak je ob pogledu prihajajoče vojske skočil kakor strela z novico, da je sovražnik umaknil stražo na strani reke, se že dvignil in da baš konec tabora zapušča okope. Po teh besedah je gospod Gosievski dvignil bulavo in rekel: "Sedaj se ne morejo več vrniti, ker jim vozovi zapirajo pota. V ime Očeta, in Sina jn sv. Duha! Nimamo več vzroka, da se še skrivamo!" In namignil je nositelju bun-čuka, ta je dvignil bunčuk kvišku in začel mahati z njim na vse strani. Na to znamenje so se začeli zibati vsi bunčuki, trombe so zadonele, tatarske piščalke zapiskale, zazvenčale litavre, šest tisoč sabelj se je zabliskalo v solncu in šest tisoč grl je vzkliknilo: "Jezus, Marija!" "AUa-hu-AUaT Potem se je prapor za praporom naglo pokazal izza griča. V Waldekovi vojski niso pričakovali tako hitro gostov, zakaj nastalo je mrzlično vrvenje. . . Bobni so začeli ropotati, polki so se vračali s fronto proti reki. Kmalu sta bili obe vojski oddaljeni druga od druge jedva za tisoč korakov. Delila jih je le še obširna ravan, po sredi pa se je pretakala rečica. Še en hip in prvi steber belega dima se je privil od pruske strani proti Poljakom. Bitka se je začela. Gospod hetman je sam skočil h Kmitičevemu krdelu. "Udari, gospod Babinič, udari v božjem imenu, evo, to-le steno!" In z bulavo je pokazal na bleščeči polk konjenice!" "Za menoj!" je kriknil gospod Andrej. In stisnivši konja z ostrogami, je skočil z mesta proti reki. Preden je priletel en strel iz loka, so se že zaleteli konji z vso silo in dirjali s stisnjenimi ušesi, stegnjeni kakor hrti. Jezdeci, sklonjeni na vratovih, kri-so še izpodbadali konje, ki se zdeli, da se ne dotikajo ; s to silo so planili v re-jih ni vzdržala, ker so nana obširen brod, popol-plitek in peščen; dosegli so drugi breg in zdirjali na prej. Ko je to videl polk oklopnih jezdecev, je krenil proti njim; izprva korakoma, potem hitreje; le ko se je krdelo približalo že na dvajset korakov, se je zaslišalo povelje: "Feuer!" In tisoč rok, oboroženih s samokresi, se je iztegnilo proti napadalcem. Dim se je raztegnil z enega konca vrste na drugega, potem pa sta dve steni jezdecev in konj udarili s treskom druga ob drugo. Konji so se ob prvem udarcu vzpeli; nad glavami borilcev so zamigotale sablje, kakor bi priletela bliskonosna kača z enega konca na drugega. žvenk železa ob čelade in oklepe so slišali celo na drugi breg reke. Zdelo se je, /da razbijajo kladiva v kovačnici po jekleni pločevini. Vrsta se je v hipu upognila v polumesec, ker se je središče konjenice umaknilo, potisnjeno vsled prvega udarca, krila pa, ki niso občutila tako silnega udarca, so stala še vedno na svojih mestih. Toda tudi v sre-, di se oklopniki niso pustili pretrgati in začelo se je strašno klanje. Na eni strani so se orjaški ljudje, opravljeni v pločevino, upirali z vso silo konjske teže, na drugi strani pa je pritiskala siva tatarska drhal, sekajoč in pobijajoč s tako nepojmljivo naglico, kakršno more dati samo lahko orožje in neprestana vaja. Kakor se takrat, ko se vrže truma gozdarjev na gozd visokih smrek, sliši samo udarjanje sekir in se tupatam kako visoko drevo zavali z groznim treskom na tla, tako je vsak hip kak oklopnik povesil bleščečo se glavo in se zvalil s konja. Sablje Kmitičevih Ta-tarjev so jim migotale pred očmi, jih slepile, frčale okrog obraza, oči in rok. Zaman dvigne mogočni vojak kvišku težki meč; preden ga spusti, že čuti mrzlo ostrino, ki se mu pogreza v telo, meč se mu izmakne iz rok, a sam pada s krvavim obrazom konju na vrat. In kakor napade tropa os v nasadiji človeka, ki je hotel fresti sadje, on pa se zaman otepa z rokami, se izvija, upogiba, ose se pa znajo prodreti k obrazu, vratu in vsaka vbada vanj svoje ostro želo, tako so se Zaganjali ti divji in v tolikih bojih izurjeni Kmitičevi ljudje na slepo, sekali, grizli, zbadali in razširjali strah in smrt vse nasilneje, prekašajoč svoje nasprotnike baš za toliko, kolikor prekaša v boju izurjen mojster če treba tudi močnejšega, kmeta, ki mu manjka izkušnje. Konjeniki so padali mož za možem . in središče, v katerem se je boril sam Kmitic, se je tako zredčilo, da se je moglo vsak hip prodreti. Krik oficirjev, pozivajoč vojake na šibko mesto, se je gubil v trušču in divjem vreščanju, vrsta se ni mašila dovolj naglo, a Kmitic je prodiral vedno huje. Sam je bil opravljen z oklepom, ki mu ga je podaril gospod Sapieha. in se je boril kot preprost vojak, imajoč za seHoj mlada Kemliča in Soroko. Ti so imeli nalogo paziti na življenje svojega gospoda in vsak hip se je kateri obrnil zdaj na levo, zdaj na desno ter zadal silen udarec, Kmitic pa se je na svojem rjavem konju zaganjal v največjo gnečo in je s pomočjo vseh tajnosti gospoda Volodi-jovskega in s svojo ogromno močjo gasil življenje ljudem kakor sveče. Včasih udari s celo sabljo, včasih se jedva dotakne s koncem, včasih zasuče jedva malo, a kakor blisk nagel kolobar in konjenik leti z glavo navzdol pod konja, kakor bi ga grom treščil s sedla. Vojaki se v grozi umikajo pred tem strašnim možem. Naposled je gospod Andrej usekal po glavi praporščaka, a ta je zapel kakor zaklani petelin in izpustil prapor iz rok; v tem hipu se je središče prelomilo in pomešani krili sta postali dve neredni gruči, ki sta se naglo pomikali k oddaljenim vrstam pruskih vojsk. Kmitic je pogledal skozi raztrgano središče v globino polja in naglo uzrl polk rdečih dra-goncev, letečih kakor vihra na pomoč raztrgani konjenici. "Nič za to," si je mislil, "za hip mi pride Volodijovski po istem brodu na pomoč. . ." V tem se je zaslišal strašen grom topov, da se je zemlja stresla v svojih temeljih; muškete so začele pokati od okopa do najbližjih vrst sovražnika. Vse polje se je pokrilo z dimom in v tem dimu so se Kmitičevi Tatarji in dobrovolj-ci spoprijeli z dragonci. Toda od strani reke ni prihajal nihče na pomoč. / Pokazalo se je, da je sovražnik nalašč pustil Kmitičevo krdelo Čez brod in ga nato začel zasipati tako strašno s kroglami iz topov in mušket, da ni mogla živa duša čez. Prvi so šli k njemu ljudje gospoda Korsaka, a so se vrnili v neredu; potem je dospel Voj-nilovičev prapor do polovice broda in se je vrnil v dobrem redu — bil je to kraljevski polk in eden izmed najsposobnejših v vsej vojski — toda z izgubo dvajsetih tovarišev, znamenite šlahte in devetdesetih prosta-kov. Gospod zakladnik je sam priskočil, se ogledal in- videl, da je nemogoče, da bi mogla živa duša dospeti na drugi breg. In vendar je moglo to odločiti bitko. Zato se je hetmanovo čelo močno zmračilo. Nekaj časa je ogledoval skozi daljnogled vso vrsto sovražnikovih čet in kriknil na ordonančnega oficirja: "Zdirjaj k Hassun-beju, naj orda, ako more, doseže nasprotni breg in udari na tabor. Kar najdejo v vozovih, je njihovo! Topov tam ni, le z reko bodo imeli opraviti." Oficir je oddirjal na vso sapo; hetman pa je odjezdil dalje, kjer je pod vrbovjem stal lavdanski prapor, in se ustavil pred njim. Volodijovski je bil na čelu, mračen in molčeč. "Kaj misliš, ali preplavajo Tatarji?" je vprašal hetman. "Tatarji preplavajo, toda gospod Kmitic. pogine!" je reke) Volodijovski. "Za Boga!" je zakričal hetman. "Ta Kmitic, če bi le imel glavo na vratu, bi moral to bitko dobiti, a ne poginiti!" Volodijovski ni nič odgovoril, vendar je sam zase premišljeval v duši: "Ni bilo treba pošiljati nobenega prapora čez reko, fe pa je že bilo treba, treba jih je bilo vsaj pet. . Nat iee .NAl STANLEY CeNTTSAL. PRESS 6-|3-3l