Poštnina plačana ▼ go'oviriL UtO IX JfCV. 208 I Ljubljani, o tetrtek 15. seMembra 192J. Centi Din Y Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemii nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2,— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420.— Din. Lpravništvo: Kraflova ulica št . pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Koaflova ulica št. 5,1. nadstropje. — Telefon 2034. Najverjetnejša je vlada demokratskega bloka s 190 poslanci Živahne kombinacije o novi vladi. — Vukičevićevci se ne nameravajo umakniti. — Največ izgledov ima g. Davidović, ki bi sestavil vlado brez vukicevićevcev in klerikalcev. — Beograd, 14. septembra. Zanima* nje celokupne politične javnosti je osredotočeno na položaj vlade in bodo* Če vladne kombinacije. V vseh političnih krogih in v Časopisju se soglasno ugotavlja, da je podaljšanje radikalsko-demokratske koalicije v sedanji formi nemogoče, ker so se nasprotja tekom volilne borbe in radi volilnih nasilstev še bolj poostrila. Demokrati sami so zelo rezervirani in zdi se, da ne nameravajo zaenkrat podvzeti nobenih odločilnih korakov, marveč hočejo počakati na razvoj razmer v radikalni stranki. Gotovo pa je, da "pod nobenim pogojem nočejo več sodelovati z g. Vukičevičem. V demokratskih vrstah se je danes širila vest, da jc g. Vukičevič že zaprosil za avdijenco na dvoru, da poroča kralju po povratku z Bleda o položaju in razčisti situacijo, ki je nastala po volitvah. O bodoči vladni kombinaciji jc izjavil novinarjem ugleden član vodstva Davidovičevc demokratske stranke: «Oseba sedanjega ministrskega predsednika nikakor ni primerna za ustvar-jenje močne, delovne koalicije. Snloh so nedeljske volitve ostale brez pozitivnih rezultatov ako se sedaj ne bo našla primerna osebnost, ki bo zmožna, da zbere okrog sebe vse pozitivne sile Narodne skupščine. Kdo bi bil jaka osebnost, jc trenutno zelo težko reči. V radikalni stranki zaenkrat ni nikogar, ki bi bil dorasel tej nalogi.» Iz okolice g. Vukičevića kljub vsemu temu zatrjujejo, da v doslednem času ne bo prišlo do nikakih sprememb, marveč bo ostala sedanja koalicija. Če pa bi prilike nanesle, da bi moral gosp. Vukičevič odstopiti, povdarjajo, da bo vladno predsedstvo slejkoprej ostalo v rokah radikalov. Vukičevićevci napo- vedujejo, da bodo čimprej razčistili razmere v radikalni stranki in nato, če bo g. Davidović delal kake težkooe, tudi razmere med demokrati samimi. Splošno vlada v političnih krogih prepričanje, da je na obzorju vlada demokratskega bloka z g. Davidovićem kot minUtrskim predsednikom. Kombinacija davidovićevcev s SDS, pašićevci in radićevci postaja Čim dalje verjetnejša in bi ta kombinacija razpolagala v Narodni skupščini z večino 190 glasov, kar bi dalo garancijo za delazmož-nost in trajnost bodoče vlade. Pojavljajo se sicer dvomi, ali bo mogoče sodelovanje med g. Pribičevićem in g. Radićem, vendar pa je opažati, da vlada na obeh straneh z ozirom na sedanji položaj za to ugodno razpoloženje. Konkretnejši razgovori v tej smeri se bodo pričeli že prihodnje dni takoj po prihodu zunanjega ministra dr. Ma* rinkoviča iz Ženeve, ki je napovedan za danes opoldne. Po njegovem povrat* ku bo demokratska stranka sklepala, ali ne bi kazalo, da demokratski mini* stri že sedaj podajo demisijo in tako otvorijo krizo vlade, še predno bi se za to odločil g. Vukičevič. V zvezi s to situacijo se je vršila danes opoldne dolgotrajna konferenca radikalnih ministrov. Po konferenci so bili vsi udeleženci zelo rezervirani. Do* znava pa se, da je bilo na tej konferen* ci ugotovljeno, da se razvija situacija za g. Vukičeviča skrajno neugodno. Za danes popoldne ob 17. je sklica* na seja ministrskega sveta. Na dnev* nem redu je razprava o političnem po* ložaju, nastalem po volitvah. Nekateri računajo, da bo že na tej seji prišlo do razpada radikalno * demokratske koalicije. Definitivni volilni rezu tat Uradni komunike ministrskega predsednika. — Koliko je pravzaprav med radikali pašićevcev. — Priprave za obračun v veri- fikacijskem odboru. Beograd. 14. septembra. Ministrsko predsedstvo objavlja sledeče, končno veljavne rezultate nedeljskih skupščinskih volitev: Radikali vseh frakcij Demokratje . . . . . Samostojni demokratje . Muslimani ..... Radićevci ...... SLS........ Hrvatski klerikalci . . Zemljoradnik i .... Nemci....... Hrvatski blok .... Crnogorski federalisti . Socijalisti...... Pucelj....... Skupaj . . .315 poslancev Tudi uradni komunike previdno molči o tem, koliko je med 112 radikalskimi poslanci pašićevcev in zastopnikov narodnih manjšin, ki se bodo bržkone o prvi priliki odcepili od radrkalskega 112 poslancev 61 23 » IS 60 20 » 1 9 6 2 » 1 » 1 1 kluba in se priključili manjšinskemu klubu, ki se snuje. V vladnih vrstah zatrjujejo, da je pašičevcev samo 17, tako da bi ostalo še vedno 95 vladnih radikalov. Nasprotno pa je g. Trifković po včerajšnji konferenci pašićevcev v ra-dikalskem klubu izjavil novinarjem, da je popolnoma izrazitih pašićevcev 29, da pa se jim bo priključilo še mnogo navideznih vukicevićevcev, ki ne odobravajo nastopa g. Vukičevića proti g. Trifkoviću in drugim uglednim paši-ćevcem, tako da bi število pašićevskih poslancev naraslo najmanj na 40. V radikalnem klubu vlada velika živahnost. Pašićevci so skoraj stalno zbrani in zbirajo pritožbe o volilnem terorju vlade. — Zlasti iz somborskega okrožja, kjer je tudi propadel Marko Trifković, imajo zbranega že toliko materijala, da smatrajo verifikacijo vladnih mandatov v tem okrožju za popolnoma izključeno. Politična situacija po volitvah Svetozar Pribičevič ie javil v Beogradu, da so samostojni demokrati čvrsto prežeti z idejo o potrebi zbliževanja demokracije. Na vprašanje, kaj misli pod združenjem demokracije, je odgovoril, da pn tem ne misli samo na skupine, ki nosijo demokratsko ime ampak na vse skupine, ki so iskreno za demokratsko politiko. Beograjska >Pravda«, ki je glasilo zunanjega ministra dr. Marinkoviča, piše v svoji včerajšnji številki, da obstoje izredno velike težkoče za nadaljni obstoj sedanje vlade. Kar se tiče sporazuma Z- Vukičeviča in dr. Korošca, naglasa »Pravda«, da mu politični krogi po sedanjem volilnem izidu ne pripisujejo ni-kakega pomena več. Tudi zagrebški »Hrvat« je mnenja, da se sedanja vladna koalicija ne bo obdržala. Največ upanja za sestavo vlade ima Ljuba Davidović, ki bi vlado sestavil z demokrati, Pribičevičem in Radičem. Del Davidoviče-vih demokratov sicer ni za to, da bi Radič zopet stopil v vlado, drugi del pa meni po zatrdilu »Hrvata«, da so $a izkuSnj« z Uzu* novičevo vlado i z modri le in da bo v bodoče previdnejši. Kakor se je kazalo že pred volitvami, je položaj sedaj res tak, da direktno sili vse demokratske elemente k sodelovanju proti reakciji g. Vukičeviča, ki se je zlasti z volilnim terorjem pokazala v polni luči. Gosp. Vukičevič, ki se ne more zanesti niti na svoje znatno reducirane radikale, bo moral pač kapitulirati in se umakniti drugim politikom. Političen položaj ie danes v prvih dneh po volitvah še nejasen, toda realna dejstva, k« obstoje, niso nejasna. Ta govore, da je g. Vukičevič doživel poraz in da je samo še vprašanje nekoliko dni, kdaj bo moral izročit} vodstvo države drugim osebam. Tedaj se bo pokazalo, da je bila pravilna naša sodba o kratkovidnosti politike dr. Korošca in njegovih tovarišev, ki so se vezali na življenje in smrt z g. Vukičevičem, ne da bi počakali na izid skupščinskih volitev. Pri tem je treba znova povdariti, da je g. dr. Korošec sklenil pakt z g. Vukičevičem in ne z radikalno stranko in da postane ta pakt takoj brezpomemben, kakor hitro pade Vukičevič. ? Italija hoče revidirati svojo politiko na Balkanu Sestanek med zunanjimi ministri velesil. — Italijansko-jugoslo-venska pogajanja v Ženevi, — Jugoslavija se pridruži tiranskemu paktu. — Direktna pogajanja se začne oktobra. — Pariz, 14. septembra. Tukajšnji listi posvečajo veliko pažnjo konferencam italijanskega državnega podtajnika Grandija z dr. Stresemannom, Bri-andom in Chamberlainorn. V poučenih krogih se zatrjuje, da so sestanki v tesni vezi s politiko Italije na Balkanu ter da so na njih predvsem razpravljali o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo po objavi tiranskega pakta. Istočasno so se vršili razgovori tudi med jugo slovensko in italijansko delegacijo v Ženevi in je bil baje dosežen slede obnove pogajanj med Beogradom in Rimom principijelen sporazum v tem smislu, da se pogajanja obnove začetkom oktobra. Porast protiklerikalnih glasov v Mariboru Pri nedeljskih volitvah so dobili v Mariboru SLS 1505, HSS 63, SDS 1038, Nemci 857, radikali 309, socijalisti 1527, komunisti 412, Zagorski 39. V Mariboru še ni bilo doslej nikdar tako mirnih volilcev. V mestu ni bilo opažati nikake živahnsti in nervoznosti, ki je običajna pri takih prilikah. Le tu in tam si opazil kak lepak, dočim so letaki tokrat popolnoma izostali. Pač pa so se vse stanke brigale za to. da so volilci že tekom dopoldneva opravili svojo dolžnost. Tako je opoldne oddalo svoje glasove že mnogo nad polovico vseh volilnih upravičencev. Popoldne je postala agitacija, nekoliko živahnejša. Z avtomobili in vozovi so privažali agitatorji na volišče razne zamudnike, bolnike in starce, ki dopoldne še niso izvršili svoje volilne pravice. Posebno so se potrudili Nemci in klerikalci, ki so slehernega svojega moža spravili na volišče. Saj jim je šlo za to, da pri teh volitvah dokažejo, da je Maribor za vedno v njihovih rokah. Svojega namena pa niso dosegli. Volilna udeležba je kijub temu dosegla komaj 65 odstotkov. SDS je bila v volilni kampanji izpostavljena koncentričnemu napadu klerikalno - radikalno - nemških zaveznikov, ki so z največjimi kalibri streljali na vse, kar ie napredno in narodno. Z lažmi in intrigami, pa tudi z grožnjami so skušali vplivati na napredne volilce, da bi se ali ab-stinirali od volitev ali pa glasovali za nje. Posrečilo se jim sicer je, da so nekatere omahljivce in konjunkturiste prestrašili in zvabili na svojo stran, a kljub temu je izšla napredna združena gospodarska lista ne le v Mariboru, marveč v vsem mariborsko - celjskem volilnem okraju nadvse častno iz tega odločilnega boja. Klerikalni računi niso uspeli. Bili so prepričani, da bodo dosegli tako število glasov, da bodo lahko skupno z Nemci tudi po novem občinskem volilnem redu zagospodarili na magistratu. Iz tega prozornega namena so klerikalci nele tolerirali izzivalno početje Nemcev, marveč jih pri tem celo podpirali. Ostali pa so kljub svojemu razmeroma visokemu številu glasov, k j nikakor ne odgovarja njihovi faktični strankarski moči v Mariboru, z Nemci vred v manjšini napram naraščajočemu številu socialističnih in naprednih glasov. Najbolj žalostno so odrezali radikali. Ni jim pomagalo, da je prišel delat za nje reklamo sam ministrski predsednik g. Vukičevič, niso Hm pomagale grožnje in per-sekucije delavstva in uradništva, zasanjani mandati so splavali tudi tokrat in za vedno po vodi. V Mariboru samem so navzlic nesramni farbariji z radikalno-demokratsko listo dosegli tako neznatno število glasov, da sploh ničesar ne pomenijo. Nemci so računajoč na podporo klero-radikalov zmagovalno napovedovali, da dobe kar dva mandata. Res so napeli vse sile, komandirali svoje nameščence, lovili slovenske glasove in vzbujali Štajercijan-stvo ter zlasti v mariborski okolici m v Prekmarju kupovali glasove, a vse to jim ni nič pomagalo. Ostalo je le pri štetju glasov, ki pa tudi ne drži, ker ni niti polovica teh glasov pristno nemških. Mandata niso dobili. Socijalisti so z doseženimi uspehi lahko zadovoljni. Lahko pa bi izvojevali na račun klerikalcev najmanj tri mandate, če bi bili nastopili složno. 2e ponovno so doživeli to izkušnjo, da se klerikalci ponašajo z njihovimi delavskimi glasovi. Lista učitelja« Mdderndorferja, ki je nastopil Zatrjuje se, da so velesile vplivale na Italijo in ji priporočale napram Jugoslaviji zmernejšo politiko in sporazum glede albanskega problema. Ker je italijanska diplomacija uvidela, da ne more računati na podporo Anglije in Francije pri svoji politiki na bližnjem vzhodu, je znatno popustila ter baje pristala celo na to, da se Jugoslavija priključi tiranskemu paktu. Kot proti-koncesijo so velesile dovolile Italiji razne ugodnosti v kolonijalni politiki. V diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da je z dosego takega sporazuma zaenkrat odstranjena vsaka nevarnost za rušenje miru na Balkanu. skupno s komunisti, je propadla, in je šlo tako delavcem nad pet tisoč glasov v iz gubo. V Mariboru samem pa so socijalisti dosegli najvišje število glasov in se tako afirmirali kot najmočnejša stranka. Največjo polomijo je doživela radičev-ščina, ki ji je na Štajerskem za vedno od-ldenkalo. Samega Stepana Radiča so postavili za nosilca liste, misleč, da bo to najbolj vleklo. Dosegli pa so baš nasprotni namen in dobili tako pičlo število glasov, da niso dosegli niti količnika. Doslej se imeli v mariborsko - celjskem volilnem okrožiu 3 mandate, tokrat pa jim ie Štajersko ljudstvo popolnoma odreklo zaupanje in jim s tem na najbolj jasen način dopo-vedalo, d» ne da kupčevati s svojim zaupanje. Kandidatov napad na volilnega komisarja Med gorostasnim! volilnimi nasiiji, nad katerimi se pritožujejo vse stranke, celo vladni radikali sami, dviga največ prahu dogodek v ohridskem volilnem okrožju. Prve vesti s& se izkazale sicer za deloma netočne, a že to, kar je ostalo, je neverjetno dovolj. »Politika« popisuje dogodek tako-le: V ohridskem okrožju je dobil vladni kandidat Nerad Gjorgjević 42 glasov premalo, da bi bil izvoljen. Zato je skušal ^korigirati« volilni zapisnik. Odšel je v Tre-biški Han in povabil predsednika volilne komdsiije, upokojenega učitelja Pekiča. naj se perje ž njim v Strugo, kjer je moral oddati volilne zapisnike. Nič hudega sluteč je Pekić pristal. Ko so dospeli do nekega mostu, je Gjorgjević skupno s svojim spremljevalcem napadel Pekiča in mu odvzel torbico z volilnimi spisi. Ko se jc Pekič branil, mu je Ojorgjevičev šofer, nastavil samokres. Gjorgjević je nato volilne spise raztrgal in jih vrgel v reko. Pekič se je vrnil v Trebiški Han, kjer ga je znova dohitel Gjorgjević in se mu upravičiva! radi tega napada, češ, da ga je izvršil v silnem razburjenju. Nagovarjal ga je. naj sestavi nov zapisnik, v katerem pa naj korigira volilne rezultate tako. da bo imel Gjorgjević za mandat potrebno število glasov. Pekič je to zahtevo odklonil in ovadil stočaj držav, pravdni Štvu. »Politika« priobčuje to poročilo s polnim podpisom dopisnika in točnimi imeni udeležencev. Nenad Gjorgjević. ki torej za enkrat ni izrvoljen. je beograjski advokat. Zato ie umevno. da pričakuje beograjska javnost z veliko napetostjo, kako se bo afera razvijala dalje. Silne poplave na Japonskem 50.000 ljudi brez strehe. — London, 14. septembra. V okolici Na-gasakija je voda uničila vsa človeška bivališča. 50 tisoč ljudi je brez strehe. Porušena eo tudi mesta K o juna, Nakamura in Nakoji-ma, kjer je bilo porušenih več tisoč hi8. — London, 14. septembra. Poplave so povzročile na otoku Kinšiu ogromno škodo. Trpelo je zlasti ozemlje v provincah Kumamoto in Fukuoko. 7000 hiš je voda odnesla, 3000 jih je še ogroženih. Več tisoč oseb pogrešajo. V provinci Kumamoto ie ustavlen ves promet. Vodovod in električne napeljave so uničene. Časopisi ne izhajajo. POTRES OB ČRNEM MORJU — Moskva. 14. septembra. Potre« ob Črnem morju je zahteval 16 žrtev. Ranjenih je bilo okoli 350 ljudi, škoda je ogromna. Porušen je tudi pomorski observatorij v Se-baetopoto. Štrajk volilcev — Beograd. 14. septembra. Edinstveni slučaj volilne abstinence beležijo v občini Zeleuac v šabaokem okrožju. Tam sta bili sicer samo dve kandidatni listi, radikalna in demokratska, vendar pa ni niti eden volilee prišel na volišče. Agitatorji obeh strank to si zaman prizadevali, da bi pregovorili «r*o-je pristale in tudi poxiv oblasti je ostal brezuspešen. Občani 90 *.e namreč dogovorili, da vse dotlej ne dado svojih glasov ntt i eni niti drugi stranki, dokler iie bosta imenovana učitelj in pop, ker sta cerkev in šola že nad leto dni zaprti, a vlada doslej na ponovne prošnje ni imenovala niti učitelja niti popa. Ker pa bi bil rezultat volitev v tej občini odločilne važnosti za dodelitev mandata v tem srezu, vlada v političnih krogih veliko zanimanje, ali bodo volitve v lej občini ponovno razpisane ali ne, KRALJ BORIS V ANGLIJI — London, 14. septembra. Bolgarski kralj Boris je prispel v Anglijo. Kralj potuje kot privatnik pod imenom grofa Ril-skega. Iz pestre ljubljanske kronike V Zvezdi je za večno zaspal. — Križev pot gospodične Irence. Stražnik Fraujo Pisot ie danes okoli rt. zjutraj perlustriral Zvezdo ter zapazil na nizki klopi v drevoredu, ki vodi iz srede Zvezde piolf Slovenski Matici, ležati n^k»-ga se mladega, precej čedno oblečenega moškega. Potreeel ga je in pozval, naj gre domov. Moški se ni zdanil. Stražnik ga je pregledal malo natančneje iu v svoje začudenje opazil, da je mrtev, spoznal je v njem 1886. v Ljubim m rojenega sobnega »lika rja Jožeta Li;>ovška. Obvestil je policijsko r* mleljfttvo, ki je poklalo v /.vezdo komisijo. Zdravnili dr. PolenSek je ugotovil, da je Lipov*ok umrl na olrpnjenpi IfCS. Smrt je morala nastopiti že po noči Truplo so prepeljali v mrtvašnici« pri sv. Krištofu, ker pokojnik ni imel stalnega bivališča. Jože Li|X>vsek je bil eden onih originalnih ljubljanskih tipov, ki žive gel nikjer dobiti trajnega dela. Po leti j* hodil na kmete v -itero> ter kmetom sobe slikal, pozimi jw ?-e nti je godilo zelo slabo. (iospodična lrenra je vitka in mlada Ljubljančanka, črnooka in črnih obrvi. Prel meseci je odfrčala tja v Zagreb, da bi «i poiskala primerno službo, kakor sama pra. i. Ne ve, kaj jo je zmotilo. Ko je prišla v Zagreb, se je na policiji priiavila pod napačnim imenom. Smola pa je nanesla, da so zagrebški čuvaiji morale izvohali, da Iren ca ni navedla pravega imena. Zaprli so jo. Presedela je v policijskem in sodnem zaporu nad mesec dni. A tudi, ko je prestala kazen. &e ni bilo konca njenih neprilik. Prosila je 7>i. Tri dni se je vozila iz, Zagreba v Ljubljano. Dane«« j«* v spremstvu čuvarja zakona v družbi dveh tovarišic srečno prispela v Ljubljano in prvi sprejem so ji nudili na policiji, kjer so ga fotografirali in daktiloskopirali. Nato so «• pustili domov na svobodo. Jrenca si bo pn* dobro zapomnila, da ni dobro, ako človek l«tuje v svet, navajati napačno ime. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Deviz e: Amsterdam 2276.5 -2281: 5 {2279.5), Berlin 13.51—13.54 (13,525), Curih 1094—1097 (1095.5), Dunaj 7.9925_8.02.>". (8.0075), London 275.85—276.65 (276.2-M Nevvvork 56.64-56.84 ;56.74), Praea 168.05 —168.85 (168.45). Milan 90R-31O (309). Efekti: Celjska po*. 197, 199. Ljublj. kred. I40d, Merkantilna 75 bt, Praštediona 850 d. Kresi, zavod 160 d. Strojne tov. 80 bi, Vevče 135 d. Ruse 260—270, Kranjska ind. dr. 400 bi. Stavbna 56 d. Sešir 104 d. Na temelju zaključka borznega sveta r. dne 13. 1. m. se počenši s 15. septembrom črta kotacija Merkautiiue banke, Kočevje, vrednostni papir ii e stalnimi obrestmi pa ^» bodo pofensi g 16. septembrom trgovali bt obresti in bodo tudi tako notirali. Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje za bruhni les fr. vag. Jese-nioe, za taninski les, fr. vag. nakl. poaL; za trame filerje po kupčevi noti a 240 denar, za testotne fr. nakl. postaja po 400 denar. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključena dva vagona. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.85—276.65, New-york 56.63—56.83. Milan.mi6—310—16. Cu-Tih 1094—1007. Berloi 1351—1354. Dunaj 799.1—802.1, Pr.»ga 168.05—168.85. Efekti : Investiciiskn posojilo 87 in pol Vojna ikoda 376—376 wi pol. Hipotekrn \ banka 55, Lii>bljanska kreditna 140—147. Praštediona 850—855, Trboveljska 461 do 475. VevCe 135—140 INOZEMSKE BORZE. Curih Beograd 9.186, Milan 2* 21 Park 20.38, London 25.215, Nonrvorfc 5L6-55, 123.36, Pm lft.tr. S4 9185 7209 S trap. 2 «SUOVENTSKI NAROD* dne 15. septembra 1927. Stev. 208 Zanimive volilne številke V vs«j državi je 0wo*afc 2,294.352 volilcev. — Najbolj ao nazadovali radicevci, najbolj napredovala SDS« — Radikali so doHH enega poslanca že na 6.500 glasov, socijalisti iele na 24300. Po dosedanjih podatkih se je v celt državi udeležilo volitev v Narodno skupščino 2,294352 volilcev, t. j. okoH 63 ?° vofflnfch upravičencev. Radikali so dobili v celi državi 734. 122 glasov in sicer vladni 505.735, pašičevci 195.039, razni disidenti pa 33.348. V ta števila so všteti tudi Nemci in Madžari v Vojvodini, ki so glasovali za skupne radikalne liste. Demokrati so dobili 375.789 glasov, od teh disidenti 33.606. Hrvatska seiiaška stranka je dobila 381370 glasov, od teh črnogorski federalisti 5141. Samostojni demokrati so dobili 202.127, vštevši s SDS zvezane napredne skupine v Sloveniji. Leta 1925. je dobila SDS 117.793 glasov. Klerikalci so dobili 129.932 glasov, od teh Hrvatska pučka stranka v Hrvatski in Slavoniji 15.706, v Dalmaciji 9.461, v Bosni in Hercegovini 6.888, v Bački 1.638. Jugosl. muslimanska organizacija 128.336 glasov, vštevši demokratske glasove na skupnih listah. Zemljoradniki so dobili 146.425 glasov. Hrvatski blok 48.626 glasov. Republikanci (Jaša Proda novic in Stojanovič) 5907 glasov. Nastas Petrovič" 9217 glasov. Neodvisni delavci so dobili 42.566 glasov; od teh je okrog 1000 disiden- tov HSS v Dalmaciji in okoli 1500 glasov Bemotove skupine v Sloveniji. Socijalisti so dobili 23.477 glasov. Nemci so dobili 48.032 glasov Madžarska stranka 3450 glasov. Ostale manjšinske skupine skupno 12.094. Največji padec beleži Radićeva stranka, ki je dobila leta 1925. 554302 glasova, leta 1927. pa samo 374290 glasov. Nazadovala je torej za 180.012 glasov, ali za 33 7c. torej ravno za eno tretjino. En mandat so torej dobili na podlagi gorenjih številk radikali na 6554 glasov, demokrati na 6160, radieevci na 6356, sam. demokrati šele na 8788, klerikalci na 6663, muslimani na 7129, zemljoradniki na 16.269, Nemci na 8005, Hrvatski blok na 24313. socijalisti na 23.477 glasov. Hemeroidi! 30 00* oadravl'enj temo v A v tri i i t OHol btniero dainim1 čeoci. Zaloge: ISIS dd. Zagreb Beo ur. d Lut>> an.i. Krajevni šolski odbori za osnovne in meščanske šole Tj odbori se morajo po min. uredbi z dne 2. maja t. I., O. N. br. 28.038 (Uradni list št. 55 j dne 18. t. 1.) sestaviti v vsakem kraju, kjer je osnovna ali meščanska šola. Osnovati se bo moral torej šolski odbor tudi za mesto Ljubljano. Odbor sestavljajo: predsednik politične občine ali njegov namestnik, najstarejši upravitelj osnovne šole, najstarejši ravnatelj meščanske šole, ravnatelj učiteljišča, občinski zdravnik, občinski inženjer, srezki šolski nadzornik in pet pismenih občanov, ki so po možnosti obenem občinski odborniki iz raznih krajev, iz katerih je Šolska občina sestavljena. Teh Pet občanov izvoli občinski odbor (obč. svet) za dobo, za katero je izvoljen obč. odbor. Predsednik šol. odbora je predsednik občine (župan aH namestnik). Seje se vrše redoma enkrat na mesec in kadar je treba. Krajevni šolskj odbori imajo funkcije okraj, ali mest. šol. svetov. Vse svoje dožnosti opravlja brezplačno, le zapisnikar in blagajnik smeta prejemati nagrado. Občitu mora blagajniku nakazatj koncem vsakega meseca najmanj dvanajsti-no odobrenega šolskega proračuna. Najkasneje do konca januarja mora biti ta proračun sestavljen in po šolskem odboru pregledan. Za izplačevanje Šol. proračuna se ne sme odmerjati v občinah posebna doklada, nego se mora izplačevati iz vseh obč. dohodkov. Največjo oblast ima po tej uredbi, ki pač ne bo držala, srezki šolski nadzornik. Če je Po njegovi sodbi vzdrževanje šole neredno, kaznuje srezki poglavar predsednika (župana) in blagajnika politične občine na predlog srezkega šol. nadzornika z izgubo 10% njiju mesečne plače, v ponovnem primeru pa celo 30% na korist Šolske blagajne. Srezki šol. nadzornik bo torej potom srezkega poglavarja globil župana in obč. (mest.) blagajnika ali knjigovodskega ravnatelja?! — Če člani krajev, šol. odbora ne bi vršili dovolj dolžnosti, jih bo srezki šol. nadzornik potom srezkega poglavarja lahko kaznoval z globo vsakokrat s 50—150 Din, veliki župan pa še posebej na predlog svojega prosvetnega referenta vsakokrat z globo 150—500 Din. Kazni pa izroči krajevno policijsko (politično) oblastvo na zahtevo nadzornika v 15 dneh. Radovedni smo, kdo se bo dal v krajev, šol. odbor voliti. Sedel bo najmanj pri 12 sejah na leto brezplačno, a bo lahko plačal vrsto glob od 50—500 Din. Doslej je šolski Jean de la Hyre: Q f 500 Neznancu se je tresel glas od razburjenja, ko je pripomnil: — 1. maja leta 3234. — Torej je res? — je vzkliknil d* Albaniac in dvignil glavo. Ozrl se je na Leticijo. — Res! — se je nasmehnila in mu podala roko. Toda roka je obvisela v zraku. Faulton je spregovoril z osornim glasom: — Celo po natančnem ogledu meha" nizma na avtomatičnem koledarju ne bom verjel. Verjel bom šele tedaj, ako zagledam zemljo in ljudi. — Kmalu jih boste videli na lastne oči, — je dejal Neznanec. — Toda biti moramo oprezni. — se je oglasil Louis Segault. Njegov brat Pierre se je počasi prebujal, Andrie* je vstal, se pretegnil, pogledal v sosedno kupolo in zamrmral. — Hm! Elvace in Mourtose še spita. Pod Neznancevo kupolo se samo astronom Richard ni zdramil. Kraj nje- svet izražal svoje predloge občinskemu svetu (odboru), ki je razpravljal o njih v Šolskem svetu obč. sveta in je sklepal o njih na javnih sejah občinski svet. In občinski svet je odobril tudi šol. proračun. Poslej bodo morali župani, obč. blagajniki, obč. sveti in odborniki šol odborov parirati srez" kim šol. nadzornikom, ako obvelja ta od 1. iuniia t. 1. že uveljavljena uredba, ki je primerna le za — kako zanikamo vasico. Gotovo, da si slovenska mesta ne bodo dala vzeti autonomije niti v področju šolstva. Zadnja pot poročnika Pajevića V nedeljo ob 30.15 ie preiela komanda zrakoplovstva v Novem Sadu od bolnice v Feldkirchnu brzojavno obvestilo, da je iu-goslovenski poročnik - pilot Dragoljub Pa-j e v i ć v nedeljo podlegel poškodbam in da bo truplo na željo njegove matere prepeljano v Jagodino. Podpolkovniku Petroviču je sledil v večnost tudi njegov zvesti spremljevalec in tovariš. Dolgo je poročnik Pajevič kljuboval smrti in pretrpel težke bolečine. Otrpneniu nog radi ozeblin se je pridružila pljučnica. Zdravniki v fekikir-chenski bolnici so napeli vse sile, da bi ga rešili. Amputirat) so mu morali desno nogo. Po amputaciji ie nastopila težka telesna slabost, ker je Pajevič obolel na črevesjem katarju. Več dni ni zavžil nobene hrane. Vsem obiskovalcem je vedno izražal vToČo željo, da bi ga rešila smrt silmih muk in da bi odšel za svojim prijateljem Petrovičem. V nedeljo dopoldne je prispela v Feld-kirchen Pajevičeva mati v spremstvu svojega sorodnika. Svidenje sina in matere Je bilo ginljivo. Popoldne ob 16. v nedeljo Je Pajevič zatisnil oči v naročju svoje ljubljene matere. Včeraj popoldne se ie vršil v Feldkirchnu svečan pogreb. Našemu pilotu so izkazale avstrijske oblasti in avstrijska vojska zadnjo čast na način, ki priča, da tudi Avstrija sočustvuje s težkimi izgubami naše mlade avijatike. Po blagoslovitvi krste na kolodvoru je položil na pokojnikovo krsto okrajni glavar dr. Graf krasen venec z avstrijskimi državnimi barvami v imenu zvezne vlade, stotnija 4. planinskega bataljona je Pajeviču izkazala vojaške časti In poveljnik je položil venec v imenu avstrijske vojske. Z brzovlakom preko Inomosta so krsto odpeljali v domovino. Krsto spremlja od Beljaka do Beograda poseben spremljevalec transport, tvrdke Schencker &. Comp Nesrečna mati spremlja sinovo truplo na poti v domovino. Danes ob 8.35 so z jeseniškim brzovlakom krsto pripeljali v Ljubljano na glavni kolodvor, kjer so dotični vagon priklopili beograjskemu brzovlaku. Kakor je nam spremljevalec vagona zatrjeval, so avstrijske oblasti na vseh večjih postaiah, tako zlasti v Inomostu, izkazale junaku zračnih višav vse vojaške časti. ga ležeča Fortclus in Paul Ver-neil sta se prebudila in vstala, Richard je pa še vedno ležal in se sploh ni ganil. Usta in oči je imel široko odprte. Devet tovarišev se je v strahu nagnilo nad njim. Naenkrat je Richard komaj slišno zašepetal: — Ni mogoče! Tisoč tristo štiri leta da smo spali? Saj se ni nihče izmed vas postaral, taki ste, kakršni ste bili! Pa vendar nisem tudi jaz tak? Ne. to ni mogoče! Saj so minile komaj tri ure, odkar so nas hlapi kloroforma in efira omamili. Dvignil se je na komolcu in se nasmehnil. — Saj to je vendar šala, je-li kapitan? Neznanec je resno odgovoril: •— Tisoč tristo štiri leta so ležala naša izsušena telesa nedotaknjena pod temi kristalnimi kupolami. Zadnjih petintrideset dni so polagoma prodirali v naša telesa zrak, vlaga in toplota. Naša kri je postala zopet tekoča, pljuča so se zopet napolnila z zrakom, naši možgani so začeli znova misliti. Ozrite se, dragi Richard, na sosedne kupole. Povsod se ljudje prebujajo. Vendar pa mislim, da se življenje ne vrne v vsa telesa. Prah onih, ki se ne prebude, spravimo v ža- Ker so bile tukajšnje vojaike in civilne oblasti prepozno obveščene o prihodu vagona s pofcornfloovo brste, je mora] oficijelni poklon manom junaškega letaka izostati. Razpis ustanov trgovca A. Kolenca K ura torij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za srednje Me za zimski tečaj 1927-192*. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim Antonom Kole-ncem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz giavnične imovine višino posameznih na-kionitev in osebe štipendistov. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se smejo te ustanove .podeljevati tudi na šolah izven Celja. Prošnje naj se vfože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Ant. Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Cerju do 30. seot. 1§27. Prošnjam je priložiti zadnje spričevalo; pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to. da so doma iz gorujegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali Župnika itd.). Tudi le treba v prošnji navesti, kako dolgo že prosilec studira na dotični šoli aH do ti enem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožntm spričevalom). Vpoštevajo se samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena. Za kuratorij ustanov trgovca Ani Kolenca v Cetfu: Dr. Ernest Kalan, s. r., predsednik. Prosveta Razpis gledališkega abonmaja Uprava Narodnega gledališča v Ljublja* ni razpisuje za sezono 1927/28, ki začenja prve dri i meseca oktobra, gledališki abonma, in sicer: a) Premierski abonma. Ta abonma velja za 16 dramskih, 8 opernih, 2 operetni in 2 baletni premijeri: skupno 28 predstav. — Premijere bodo sledeče: 1. DRAMA: Cankar: Hlapec Jernej m njegova pravic« (dramatizacija M Skrbin« ška). Leskovec; Ne čez most. Goba: Bet le* heroska kriv n ost (božična igra). Kulundžič: Polnoč. Jankovič: Novi. Tolstoj: Vstajenje. Kvapil: Oblaki. Jeromski: Ušla mi je prepe* lička. Eurrpides: Medea. Shakespeare: Ukro* Cena trmoglavka. Goethe: Faust. Ibsen: EHv» j« račka. Ta gore: PoŠta in MoHere: Ljube* zen zdravnik. \Vilde: Idealni soprog. Bernard: Kavamksa. Aach: Bog osvete. 2. OPERA: Marij Kogoj: Orne maske. Konjović: Miioševa ženitev. Prokopjev: Tri oranže. Mozart: Čarobna piščal. Richard Strauss: Salome. VVagner: \VaHcure. Flo* tow: Marta. Verdi: Moč usode. 3. OPERETA: Kaimann: Bajadera. Hir* ski: Zmagovalka oceana. 4. BALET: Nedbal: Andersenove pravljice. Baletni večer. b) Redni gledališki abonma, ki šteje 20 dramskih m 18 opernih predstav. — V ta abonma spadajo poleg vseh zgoraj navede« nih del še sledeča dela: 1. drama; Dostojevski j: Razkolnrkov. Shakespeare: Mnogo hrupa za nič. Regnal: Grob neznanega vojaka in Kalderon: Sod* nik Zalamejski. 2. opera: Kfenek: Jonnv svira. Beethoven: FideKo. Gounod: Faust. Verdi: Truba* dur in Travi«ta. 3. Opereta: Oskar Strauss: Kraljica. V sezoni 1927/28 bo izdajala gledališka uprava svoj gledališki list, ki bo izhajal pod uredništvom generalnega tajnika in dramaturga g. Otona Župančiča vsakega 1. in 15. v mesecu. Ta gledališki Kst dobe vsi gledališki abonenti po posti na dom. Cene abonmaj a: Za oba abonmaja, tako za premierskega kakor tudi za rednega, veljajo iste cene. Abonma pa se lahko plačuje v osmih zaporednih obrokih, in sicer prvi obrok takoj re. Takoj preizkusite koledar in uro in če vas to ne prepriča, upam, da vas prepriča pogled na zemljo in ljudi, da zdaj nismo v juniju leta 1930, marveč v maju 3234. Faulton, potegnite za ročaj, ki dviga kupolo. Pojdimo v dvorano. Med tem, ko se je kupola počasi dvigala, je Leticija sledila za Faultono-vimi kretnjami in vsa preplašena se je naenkrat spomnila besed, ki jih je izgovoril pred tisoč tristo štirimi leti. — Ne vem, kaj ste počeli z vašo tuniko, toda kapitan očividno ničesar ne sluti, mademoiselle de Cleve. Leticija se je zdrznila in pogledala na svojo tuniko. Hvala bogu! Stoletja se niso dotaknila tkanine. Proseče se je ozrla na Američana. Toda on je pogumno vzdržal njen pogled in se obrnil v stran, kako i da ničesar ne razume. — Me li izda ali ne? Neznanec je stopil izpod kristalne kupole in se približal velikemu stroju v kotu. Devet častnikov je stalo za njegovim hrbtom. — A! — je vzkliknil Andrić zadovoljno. — Elvace in Mourtose sta se prebudila. Povsod pod kupolami so se ljudje prebujali, vstajali iz kovinskih mrež in njihove postave v belih tunikah so spo- pri vpisu, vsak na daljni obrok pa mesečno vsaj do 10. vsakega meseca. Loža št. 1—6. 8 obrokov a 472 Din; loža I. red 1—5, 8 obrokov, a 547 Din; loža I. red 6—9, 8 obrokov, a 627 Din; loža II. red 1—6, 8 obrokov, a 332 Din. Parterni sedeži L vrste, 8 obrokov, i 142 Din: parterni se» dež4 H.—IV. vrste, 5 obrokov, 127 Din; par» temi sedefi V.—IX. vrste, 8 obrokov, a 122 dinarjev; parterni sedefi X.—XI. vrste, 8 obrokov, 4 112 Din; balkonski sedeži L vr» ste, 8 obrokov, a 117 Din; bslkonsk sedeži II. vrste, 8 obrokov, a 84 Din; balkonski sedefi DL vrste. 8 obrokov, a 80 Din. Gale* rijski sedeži I. vrste, 8 obrokov, a 60 Din; galerijski sedeži II.—III. vrste, 8 obrokov, i 50 Din; galerijski sedeži IV.—Y. vrste, 8 obrokov, a 40 I>in. Uradnikom dovoljuje uprava, kakor lan» sko leto, tudi v letošnji sezoni poseben po* pust. Cene zvedo potom svojih uradnih pristojništev. Ker se razpisuje za letošnjo sezono po* polnoma nov način gledališkega abonmaja, izjavlja uprava, da pri letošnjem razpisu ne bo nikomur rezervirala lanskih mest. Pri* glasi za premierski abonma, kakor tudi za redne abonmaje A, B, C itd., po potrebi se sprejemajo v veži dramskega gledališča, in sicer od ponedeljka 19. septembra do sobo* te 24. septembra 1927 vsak dan od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—5. popoldne. Uprava izjavlja, da razven abonmajev no dovoljuje nikomur nobenih popustov od dnevnih cen. ki so običajne za dramske in operne predstave, ter bo vse tozadevne prošnje raznih organizacij in društev odkla* njala. Z ozirom na to, vabi p. n. občinstvo, da se v obilnem številu posluži ugodnosti, ki jih. jim dovo!;uje gledališki abonma. K -■' lepu pripominjamo se to, da je pre* raierski abonma z ozirom na število razipo* ložljivih parternih sedežev in lož omejen do gotovega števila. Priprave za novo sezono v ljubljanski drami Ljubljanska drama se že mesec dni z vso vnemo pripravlja za bodočo sezono. Pripravlja se šest dramskih novitet, ki po svoji raznolikosti kažejo nekako skrčeno sliko vse letošnje igralne dobe En stari Grk (Evripidova Medeja, izza poskusa s Sofo* klejevo Antigono, in če odštejemo dijaške vprizoritve v St. Vidu in Ljubljani, prva staroklasična drama na našem odru); en Shakespeare v novem prevodu; en Cankar v SkrbinSkovi dramatizaciji; en Wilde; en moderen Srb — Kuiundžič in ena slovenska novost — Leskov čeva drama rz beraškega življenj* Ne čez most. Poleg tega tri veselo« i£re na skušnjah za ljubljanski velesejem — res velika poskušnja za sposobnost di* cinliniranost in živce našega dokaj malošte* vilnega ansambla in njega štirih režiserjev. Lok se boČi od prvih vrhov evropske drame v starem veku preko bujno objestne rene* sančne komedije in lahne paradoksalne sa* Ionske konverzacije do naše najnovejše produkcije. Od vzvišeno resnih tonov Evripi* dovih preko skoraj burkaste polnokrvnosti Shakespearove do zadnjega utripa našega povojnega človeka. Repertoarni načrt razodeva stremljenje, pokazati poglavitne smeri vse srvetovne drame, odpreti poglede na znamenite pojave ?ri vsen narodih, pred vsem slovanskih, asno je, da ena, dve in več sezon to strem* ljenje lahko samo naznači, in da je treba za izvedbo let in let in desetletij: neumor* nega. smotrenega napora generacij. Ciklične vprizoritve, kakršne so v navadi pri Čehih. Nemcih, Francozih, bodo, kakor drugod, tu* di pri nas šele zreli plod dolgotrajnega prizadevanja vseh faktorjev, ki tvorijo gleda* hšče; igralcev, vodstva in — občinstva, ki hoče dobro slovensko narodno gledališče, in sme, ako se aktivno udeležuje dela pri povzdigi naše kulture, zahtevati od igralcev in vodstva v9e dobre volje in napora vseh sfl. Gledališka razstava Pripravljalna dela posameznih oddelkov so končana m zbran je materijal, ki bi lahko napolnil par velikih paviljonov. Društva in posamezniki so s hvalevrednim zanimanjem poslali tako obilico stvari, da bo mogoče pokazati res dovolj pregledno historijo na* šega gledališča. Literarni oddelek, ki ga vodita gg. C. Debevec in Alfonz Gspan, vse* buje do malega rokopise vseh slovenskih dramatikov. Fotografični materijal posameznikov tvo* ri sklenjen krog vseh dramskih igralcev. Istotako oddelek opere, ki ga vodi ravnatelj g. Polič v družbi s kapelnikom g. Neftatom bo pokazal pregledno razvoj opere bodisi kar se tiče pevcev ali partitur. Češka obec postavi svoje marijonetno gledališče in društvo Atena lutke, rekvizite in literaturo marijonetnega gledališča. Posebna zanimivost za podeželne odre bo šol* ski oder z Iške vasi. ki ga je stavil gosp. upravnik Graščič na razpolago. Razstave »a—■----1 ■ » -ii----- j— minjale na duhove na pokopališču. Ko so stopili vsi izpod kupol in se zbrali v dvorani, se je Neznanec ozrl na svoje vojščake in spregovoril: — Častniki, podčastniki In vojaki, carstva teme je konec! Umolknil je. Kaj je mogel še povedati ljudem, ki so komaj čakali, da se prepričajo o vsem na lastne oči? Res so se vsi spominjali dane prisege in se držali discipline. Toda videč njihove obraze, se Neznanec ni mogel motiti. Potrpežljivo so sicer poslušali njegove besede, obenem so pa nestrpno pričakovali, kdaj nastopi odločilni trenutek, ko stopijo na površino zemlje. Neznanec je zapovedal: — Pojdite v glavno skladišče, odprite omare! Vzemite obleke, pripravljene pred tisoč tristo štirimi leti. ob-lecite se in čakajte, da vas pokličem. Takoj, ko bodo vsi oblečeni, se napotimo iz naše trdnjave na površino zemlje. Častniki, za menoj v kapitansko sobo. kjer vas čaka obleka. Množica se je hitro napotila k izhodu in zmešnjava je bila taka. da Je podčastnik komaj odprl hermetično zaklenjena vrata. Takoj za množico je odšel iz dvorane Neznanec s častniki. Namesto dt bi se udeleži rudi UJU z mladinsko dramsko literaturo. Organizaciji ZKD in Frosvstna zveza razstavijo sadove njih dolgoletnega delovanja, na kar opozarjamo ciniTelje diletant< skih društev z dežele. Osnutki, ki Kodo vpo* slani povodom natečaji, rs katerega rok poteče v četrtek 14. r. m., pridejo istotaJco na ri-rstavo. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Sreda, H. septembra 1927; katoličani: Pov Sv. Križa; pravoslavni: 1. septembra, Simon in Marta. Jutri: Četrtek. 15. septembra 19Z7; katoličani: 2al. Mati Boftja: pcsvoffanrvi; 2. septembra, Malant DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »rfcgaTtfci 'Jubezem. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, MrkloHičeva c; Tri« koezv. Mestni tre. Jutri: 3ohinc. Rmska westa; Levstek. Rečeva cesrta. Sotoce zaide danes ob 18.15, vzrde jutri ob 5.37 in zaide ob IS.t.?. Sport — Ii LHP (fcluibeuo iz IS. IX) VzAme >c na znanje obračun tekms Mura ! Tlirija. Trizna M Ilirijo za Din 1062 - , Odiavlja M od Mure Sočič Pavla i.a lastno prošnjo. — Zavrne se protest Mure kot neosnovan. — Poziva se g. C igel. da nemudoma pošlje sodn. poročila Mura : Ilirija. — Glasom 8. VIII. § 15 se poziva SK Mura, da izključi za dobo dveh let tvojega odbornika g. Hirsehla radi nesportne-ga ponašanja napram icrralkam Tlirij** ob priliki tekme Mura : Ilirija. Izključitev je treba javiti pod^avezu najkasneje 14 dni po preiemu posebnega obvestila. Glasom aklepa JHS-a s** ponovno nalaga davek Din 0.50 na vstopnice vseh tekem na obmoŽ'U LHP-a. — Kaznuje ?e I SSK Maribor z globo Din 100.—, ker ni prijavil tekme Maribor : Concordia. — Sodniki se ponovno opozarjajo, da ne sodijo tekem, za katere niso bili delegirani po LHP. — Glaaotn dopisa TKD Atene se verificirajo prv. tekme Ilirija : Atena. Maribor : Atena in Mura . Atena * 6:0 par forfait. — Verificira »e prv. tekma Maribor : Primorje s 0:0 par forfail. — Prv. tekma dne 18. IX. Ilirija : Maribor v Ljubljani, igrišče Atene, pričetek ob 11., služba ga. Polakova, sodnik o. Schnell«-r, rea. g. Doberlet; rediteljstvo običajno. — Prihodnja 9eja dne 19. t. m. v kavarni Evropi. — Tajnik. — ATstrij*—t'e£ko*loTasUa. V nedeljo *e odigra v Piagi meddržavna tekma Avs*riji : Češkoslovaška. Avstrija postavi »ledere moštvo: Saft (Austria) — Rainer (VienruO. Blum (Vienna), Schneider (Austria), Hoff-mann (Vienna), Geyer (Austria) — vveis« (WAC), Rappan (Wacker). Fiszda (FAC), Horvatu (Rapid), W"essely (Rapid). — f>-škosiovaška: Planieka—Perner, Seifert — Koler.aty, Kada, Cipera, Podražil, feoltvp, Siluv, Dworadek. KratochMl. — Dunaj—Praga. Istodavno, ko *e v Pragi odigra meddržavna tekma Avstrija—češkoslovaška, se vrsi na Dunaju medmestna tekma Dunaj—Praga. — Gradec—Za^eb. V nedeljo se vrti v Zagrebu medmestna tekma Gradec—Zagreb. — Meddržavna tekma Jncosla>jja—Madžarska se vr^i 25. t. m. v Zagrebu. Sodil bo Dunajcan g. PcLsehurj'. Tekmo Avstrija —Češkoslovaška sodi g. Fnbris. — Hašk r Ljubljani. Zagrebški 11.= - -Igra baje v nedeljo v Ljubljani proti AšK Primorje. Kakor poročajo zagrebški listi, igra Ha&k v nedeljo v Subotici proti Backi — Finale za pokal JN'S. Finale za pokul JNS mod Beogradom in Subotieo m odigra v nedeljo v Beogradu. — Francija zmagala v finalu za Davi- so? pokal. V finalni borbi za Davisov pokal je Francija zmagala nad Ameriko. V ainglu je porazil Laooste Tildena s 6 : 3, 4 : 6, 6 : 3 in 6 : 2, a Cochet Johnstona s 6 : 4, 4 : 6 in 6 : 2. Francija si je izvojevala zmago s 3 : 2. — Lep uspeh zagrebških dirkačev t inozemstvu. Y nedeljo se je vršila na progi Gradec—Semmering—Gradec kolesarska dirka, katere so se udeležili tuii zagrebški dirkači. Prvi je prispel na cilj Anton Ba-uek (Motoklub Zagreb) v 6:58.42. 2. Viktor Sova (Zugvogel. Dunaj), Četrti pa je bil Zagrebčan Prubaji (Orao). Zagrebški dirkači so vsekakor častno zastopali na3 aport. Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani j šel za drugimi po dolgem hodniku, kjer , so bila na obeh straneh jeklena skladišča, je zavil Neznanec na levo, pritisnil na gumb v steni in stopil v sobo, kjer je stalo dvanajst jeklenih omar. Častniki so se začeli naglo preoblačiti. D' Albaniac in Leticija sta že pred tisoč tristo štirimi leti vedela, da nastane ta trenutek in zato sta imela načrt že sestavljen. Njuni omari sta stali skupaj in d' Albaniac je odprl vratca svoje tako, da so skrila Leticijo. Dekle je bilo kmalu preoblečeno: tuniko je zamenjal široK pleten suknjič s širokimi hlačami. Ozrla se je in opazila, da se d* Albaniac zadovoljno smehlja. DrugI so bili tako zatopljeni v delo, da se za nju niso zmenili. Zlate epolete na ramah so pričale o častniškem činu. 2e prvotno je bil določen d' Albaniac za kapitanovega glavnega pomočnika. Vsak častnik je imel pod komando petdeset mož. V vsakem odrelu je bilo po pet podčastnikov. Ko so jih šteli, se je izkazalo, da jih samo 10 ni oživelo. Po čudnem naključju je bilo vseh 10 iz Faultonovega odreda. Faulton je bil edini, ki je dvomil o srečnem izidu »potovanja v bodočnost«. Američan je imel torej pod komando samo 40 mož. Stev. '^08 •SLOVENSKI NAR OD» dne 15. septembri 1927. Stran 3. Dnevne vesti. VA Ljubljani, dne 14. septembra 2927. — Povratek kraljeve dvojke v Beograd. Kakor nam javljajo, je dvorni maršalat zahteval od železniške uprave dostavitev garniture dvornega vlaka na Lesce. Kraljevska dvojica in prestolonaslednik Peter, ki Je prispel na Bled v nedeljo, se jutri odpeljejo z vsem dvornim spremstvom v Beograd. Včeraj sta sprejela kralj in kraljica v daljši avdijenci dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo, ki je kraljici Izčrpno poročala o vseh dobrodelnih akcijah v Sloveniji, zlasti o akcij! za Dečji dom kraljice Marije v Ljubljani. Kraljevska dvojica je bivala na Bledu 2 meseca. — Zunanji minister v Beogradu. Zu-nanii minister dr. Voja Marinkovič se je danes povrnil v Beograd iz Ženeve, kjer je prisostvoval zasedanju Društva narodov. Zunanji minister je nocoj ob 0.53 s SOE prispel v Ljubljano. — Razpored šolskih nadzornikov. V prosvetnem ministrstvu je izdelan načrt o razporedu šolskih nadzornikov osnovnih šot Zadevni ukaz bo te dni podpisan. — Dohodki državne razredne loterije. Poljedeljsko ministrstvo je sporazumno s trgovinskim sklenilo razdeliti čisti dobiček zadnjega žrebanja državne razredne loterije. Večja vsota tega dobička bo odkazana v podporo siromašnim kmetom in obrtnikom. — Komercijailzaciia državnih železnic. V prometnem mrnistrstvu se bo vršila 15. oktobra veliki konferenca, ki bo razpravljala o načrtu glede komercijalizacije držav. želemic. Na konferenco šo vabljene vse go-fcpodarske, pridobitne, trgovske in industrijske korporacije. — Zimski vouii red V generalni direkciji državnih železnic ie izdelan načrt zimskega voznega reda. ki stopi dne 1. oktobra v veljavo. — Otvoritev evangeljske nemške šole v Beogradu. V pondeljek dopoldne ie bila v Beogradu v Jakšičevi ulici na svečan način otvorjena m obnovljena evageljska nemška šola Ta šola je bila ustanovljena že leta 1S54 za vlade kneza Aleksandra. Obstojala ie do svetovne vojne. Po vojni so nastale gotove težkoce za obnovitev Šole. Po treh letih so najprej otvorili nemško zabavišče in sedaj s kraljevim ukazom nemško šolo. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopniki prosvetnega ministrstva, ministrstva ver, beograjske občine ter nemški poslanik Ohlhausen in avstrijski poslanik Hofiinger. Poslana je bila kralju na Bled zahvalna brzojavka Krajši slavnostni govor o nalogah nemške šole pa je imel pastor Turek. Na šoli je nemščina za razne predmete glavni učni jezik, pouk srbohrvaščine kot državnega jezika je obvezen. — Naši akademiki v Plzni. V nedeljo dopoldne ie prispelo v Plzen 20 slušateljev elektrotehničnega instituta na ljubljanski univerzi pod vodstvom dveh profesorjev. Na kolodvoru so pozdravili goste člani Če-škoslovaske-iugoslovenske Lige. zastopniki mesta in raznih korporacij. V pondeljek in včeraj so Sj ogledali našj akademiki Skudiv* tovarne in druge zanimivosti mesti, zvečer so pa odpotovali v Norinberg. — Neprilike prometnega ministra. Prometni minister doživlja na svojih potovanjih mnogo neprilik, veliko sitnosti ima tudi pri akciji za zboljšanje prometa, toda rakih neprilik in razočaranj pa še ni doživel, kakor zadnjič v soboto v Ljubljani. Prispel je v Ljubljano v privatnih zadevah. Zvečer pred odhodom beo&rajskega brzovlaka je zahteval na glavnem kolodvoru steklenico piva. Prejel je lakoničan odgovor: »Radi skupščinskih volitev prepovedano točiti j>ivo. Zalibog ne moremo ustreči!« Minister ie moral občutiti neizprosnost zakona. Peljal se je dalje. Komaj je prišel preko meje ljubljanske oblastže so mu baje prinesli v vagon 12 steklenic piva. Ljubljančani pač niso prišli na idejo, da bi točili in servirali pivo gostom v kavinih skodelicah, kakor so to delali v Beogradu in se tako izognili — zakonu. — Bivši narodni poslanci — državni uradniki. Vsi dosedanji narodni poslanci, ki niso več kandidirali ali niso bili izvoljeni, a so diržavni uradniki, so pozvani na svoje prejšnje službeno mesto. — Pogreb ponesrečenih letalcev v Sarajevu. Včeraj popoldne so pokopali v Sarajevu v nedeljo ponesrečena avijatika poročnika Marinkoviča in narednika Sučiča. Ogromna množica ie spremljala obe žrtvi na zadnji poti. — Mednarodnega kongresa državnih nameščencev, ki se vrši od 17. do20. t. m. v Norimberku, se bo udeležil »Glavni savez državnih činovnika i ostalih uslužbenika« v Beogradu po posebni deputaciji, v kateri bo zastopal Slovenijo načelnik »Zveze drž. nameščencev za Slovenijo« g, rač. direktor Milan Paternoster. — Za rezervne oficirje. Pododbor je prejel naslednje pojasnilo k členu 295. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice v zadevi pravice brezplačnega zdravljenja rezervnih oficirjev, ki so se udeležili vojne: »Člen 295. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice se v splošnem nanaša na rezervne oficirje naše vojske. Zdravljenje vrše vojaške državne bolnice. Vsak rezervni oficir, ki se je udeležil vojne, naj si na podlagi naredbe ministra vojske In mornarice Adj. Br. 2S.365-1924 od vojnega okrožja izposluie s fotografijo in osebnimi podatki opremljeno oficirsko legitimacijo, v kateri so zabeležene tudi vojne rane jn posledice. Vsi, kj posedujejo take legitimacije, imajo po čl. 295. tega zakona pravico do zdravljenja v vojaških bolnicah. Oni pa, ki nimajo pravice do te ugodnosti (čl. 295) se sprejemajo v vojno bolnico kot civilne osebe, ako so na razpolago prazna mesta in ako izpolnmjelo čl. 63. pravilnika o vojaških bolnicah. Vsaka taka oseba plača vnaprej bolniške stroške za 15 Ljubi _ ne ljubi«, rom. Mascagnija: 8. ATe odhajaj«, rom. Michelja: 9. »Dušica deklica, ruska narodna pesem. muz. Dargomižskega. Pri klavirju gospa V. Smolenjskaja. Sedeži po: 25, 20, 15 in 10 Din, stojišče 5 Din. Začetek ob 20. uri. — Opozarjamo občinstvo na ta umetniški večer in apeliramo zlasti na premožnejše sloje, da ob tej priliki prispevajo za obnovitev ruske cerkvice pod Vršičem. —lj Trganje lepakov. »Slovenec« (križi pristaše SDS. da so v Uubgani trgali volilne lepake SLS. Dokaza za svojo trditev seveda ne more navesti. Želeli bi, da bi navedel, kdo je trgal lepake Naprednega bloka? Sicer pa pripominjamo, da klerikalci še danes lahko na vsakem vogalu črtajo, da ie v Ljubljani zmaga dr. Korošca — sigurna Ali so klerikalci morebiti mnenja, da morajo ti lepaki ostati do prihodnjih skupščin skih volitev? — Ii Zatvoritev poti v Latternianovem drevoredu. Dne 15. sept. 1927. se r časno zapre pot, ki vodi od bivšega o- sega igrišča mimo velesehnskih paviljonu\ proti pivovarn} «Union». Občinstvo se opozarja da je javni prehod od 15. do 29. sept. skozi navedeni del Lattermanovega drevoreda nedopusten, ker pripada ta Čas pokrajinski razstavi. — lj SIava Udruženja rezervnih oficirjev se bo v Ljubljani vršila v četrtek. 15. s^ot. v spomin devetletnlce prebitja solunske fronte. Ta dan bo čital č. p. Alijančič v frančiškanski cerkvi ob 7. mašo zadušnico ga padle bojevnike. Udeležba za vse ljubljanske člane obvezna. Sestanek neposredno v cerkvi. Obleka civilna z znakom. Zvečer ob 21. v restavraciji »Zvezda« prijateljski večer s petjem in godbo. Pevske točke izvajajo člani. Posebnih vabil ne bo. Vabijo se vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Pododbor Ljubljana. lj Policijska ura povodom letošnje po* krajinske razstave Od 17. do 26. U m. Veliki Župan ljubljanske oblasti je dovolil podaljšanje policijske ure do ene ure zjutraj za vse restavracije, gostilne, kavarne in okrepčevalnice v ograjenem prostoru sejmišča za čas letošnje pokrajinske razsttvc. Opozarjamo naše občinstvo, da sa bD ludila na veseličnem oddelku razstave vsakemu najlepša zabava. Mali prater bo oogato zaseden z najrazličnejšimi atrakcijam!. — lj Razstava stavbnih načrtov bo prirejena v paviljonu »E« na sejmišču ob priliki letošnje Pokrajinske razstave od 17. do 26. t. m. Sodelovali bosta mestna občina ljubljanska ter stavbna zadruga »Stan in dom« v Ljubljani. Razstavljeni bodo tipi vseh zgradb, ki jih namerava mestna občina še postaviti, kakor tudi tipi večjih in manjših eno in dvodružinskih hiš. — lj Navzlic deževnemu vremenu je na sejmišču ljubljanskega velesej-ma zelo živahno. Marljivo se vrše priprave za pokrajinsko razstavo, ki se bo otvorila v soboto ob pol 10. uri dopoldne. Ce smemo verjeti prerokom bo od 17. do 26. septembra t. 1. zopet lepo vreme. Zato naj vsakdo že v naprej kupi legitimacijo, da bo te zadnje lepe jesenske dni preživel v svojem prostem času na sejmišču, kjer mu bo vsak kotiček nudil nekaj novega, koristnega, lepega, zanimivega, zabavnega. Legitimacija stane 30 Din in daje posetnJ-ku pravico na vožnjo s polovično ceno v vseh osebnih in brzih vlakih. — lj Poziv g. I. V. G. I. V., ki je danes poslal g. dr. Žerjavu pismo o neki važni zadevi, se naproša, da se zglasi v tajništvu SDS pri g. Ivanu Cimermanu — lj Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« opozarja svoje člane pevce in pevke, da se vrše pevske vaje v pondeljkih od 19 do 20 ure za ženske, v torkih od 19 do 30 za ženske in od 20 do 21.30 za moške ter v četrtkih od 19 ure 30 do 20 ure 30 za mešani zbor. Do konca septembra se sprejemajo še rovi pevci in pevke, ki naj se blagovolijo zglasitj ob zgoraj omenjenih dneh v Ljubljanskem dvoru, glasbena soba, vhod iz Pražakove ulice. — lj Sestanek trgovskih nastavljencev. Krajevna sekcija trgovskih nastavljencev »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani sklicuje za v petek dne 16. t. m. ob 8 uri zvečer v prostorih restavracije prj »Levu«, Gosposvetska cesta štev. 14, sestanek trgovskih nameščencev. Na dnevnem redu je tudi odpiranje i« zapiranje trgovin v Ljubljani. — lj Nad imovino »Metre« d. d. je bil na predlog upravnega sveta pri tukajšnjem sodišču proglašen konkurz- — lj Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča ponovno vse točilce pijač, da vložc do 20. t. m. zanesljivo prijave rada odmere točilne takse. Prijave je vlagati pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Načelstvo. — lj Protestni shod trafikantov. V nedeljo, dne 18. septembra ob 4 uri popoMne se vrši v hotelu »Lloyd« Sv. Petra cesta št. 7. protestni shod radi znižanja procentov. Trafikantje vsi na shod, da bo veličastna naša manifestacija. Udr. tob. trafikantov. — lj Vreme, Snoči ob 21. je kazal barometer 765.7, termometer -f-12.50 C, danes ob 7. zjutraj barometer 767.5, termometer +7° C, opoldne barometer 765.5, termometer +19* C. Zjutraj megleno, dopoldne lepo in jasno. —Ij Z ulice. Na Tržaški cesti so mimoidoči opazovali, kako Je okoli 20 let stari mesarski pomočnik Janez s kamnom tolkel kravo po rebrih ln stegnih. Pasanrje so bili ogorčeni ter sr na to bestijalno postopanje opozorili stražnika, ki je Janeza odpeljal na stražnico in ž njim *oorpus delicti« debel kamen Janez se bo moral pred sodiščem zagovarjati radi trpinčenja živali. —lj Tatvina čebel. Železničar Petqr Ce-rovec ima pole? male želzničarske hiše na Vodovodni cesti blizu železniškega predora ulnjak, v katerem je več panjev čebel. Včeraj zjutraj je začudeno opazil. da je nekdo udri v ulnjak ter odnesel tri velike panje čebel z medom Trpi okoli 750 Dfn šicode. Tatvino je prijavil policiji. —lj Drobiž policijske kronike. Aretirane so bile tri osebe, neki France radi silnega izgreda neki mesarski pomočnik radi bestl-jalnega trpinčenja živine in neki kolesar, ker je ponoči vozil po mestnih ulicah brez luči. Prijavljeni sia dve tatvini m sicer tat-vhia ure in eotovine ter tatvina čebel Ovadena je neka Marija, ker je grozila svojemu ljobčku, nek mladenič radi nedostojnega vedenja v javnem lokalu in 6 voznikov, odnosno kolesarjev radi cestnopolicijskega reda. Najugodnejši nakup elegantoih oblek, površnikov, dežnih plašče v lastnega izdelka - Vam nodi priznano solidna firma - JOS. ROJIM -- Ljubljana Aleksandrova cesta 3 i l/L — lj Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo in soboto od S—19 ure, ob nedeljah od S—12 ure. Vhod nasproti vojašnice. Iz Celja — c Ogenj v Pyroti. V torek okrog 2. ure popoldne je nastala v nekem objektu ▼ ptrotebnični tvornici v Cretu med delom eksplozija. Delavci so se rešili, objekt pa je takoj bil ves v plamenu in je v kratkem času z aparati vred popolnoma zgorel. Celjska požarna bramba, ki ;e dospela na kraj požara, se je morala omejiti le na loka -ziranje požara. — c Smrtna kosa, Na Kralja Petra cesti je umrla ga. Frančiška Lopan, soproga pekovskega mojstra in posestnika v starosti 56 let. N. v m. p.! — c Zadnja po vodeni ie napravi La v ceJ>-ski okolic? zopet veliko škode. Posebno prizadet ie mestni vrt, ki je bil komaj leto* zopet z velikimi žrtvami obnovljen od Unskih povodnji. Vsled vedno se ponavljajočih povodnji bo pač treba enkrat resno pričeti z delom za regulacijo ?av+nje m vod v celjski okolici. Pisane zgodbe iz naših krajev Mrtvecu ne dajo miru. — Bogata kmetski svatba. — Električni tok gaje ubil. •V zaporih v Velikem Bečkereku se« di že nekaj let Katica Sobu radi umora svojega moža. Okrožno sodišče je že dvakrat pričelo razpravo proti Katici, toda vedno je nastal tak preokret, da so morali razpravo odgoditi. Sedaj je sodišče odredilo tretjo razpravo, ki bo pa najbrž tudi odgođena radi senzaci« jonalnega preokreta v tej zanimivi kri* minalni aferi. Pavle Subu, sin obtožene Katice, je 1. 1920 oblastim naznanil, da je njegova mati zastrupila očeta in nato odšla k Petru Gileru ter z njim živela. Državni pravdnik je odredil ekshumacijo in notranje organe poslal kemičnemu Ia* boratoriju v Beograd. Beograjski drž. kemični zavod je našel v črevesju po* kojnega veliko količino arzena. Ta ana* liza je bila za Katico usodepolna. Pri* javile so se tudi priče, ki so zanjo obremenilno izpovedale. Sin je pred sodiščem vzkliknil: »Majka, ti si mi ubila očeta!« Prvi preokret je povzro* čila izjava sodnega zdravnika, da je pokojni imel na obleki 14 bakrenih gumbov. Baker se pa spaja z arzenom in je mogoče, da je na ta način priše! v notranjost telesa. Sodišče je drugič odredilo ekshumacijo trupla in posla= lo nekaj bakrenih gumbov v analizo. Analiza je dognala, da ni arzena ne v gumbih, ne v kosteh. Pri ponovni raz* pravi so zdravniki izjavili, da se mora arzen nahajati tudi v kosteh, ako so ga našli v drobovju. Ena izmed analiz je zato gotovo napačna. Sodišče je truplo tretjič ekshumiralo in poslalo ostanke kemičnemu zavodu v Zagreb. Tam so dognali, da je v kosteh mnogo arzena in še več v gumbih. Kemični laborato* rij je tudi izjavil, da arzen izvira tudi od zdravila, katerega je Subu pred smrtjo zaužival in da menda sploh ne gre za zastrupi jen je. Vsa zadeva je se* daj zelo zamotana in sodišče je v tež? kem položaju, ker bi obsodba bila smrtna ali pa oprostilna. Sodišče je sklenilo, da se truplo četrtič izkoplje in pošlje v analizo kakemu zavodu v inozemstvo. Najzanimivejše pa je, da je na smrt obsojena Ineka Relič, ko je izvedela za slučaj Katice Subu, zahte« vala obnovitev procesa. Obsojena je bila, ker je zastrupila moža in otroka in jc begrajski kemični laboratorij na« šel v notranjosti žrtve arzen. Beličeva umora ni priznal«, in se sedaj sklicuje na nepravilno analizo beograjskega državnega zavoda. ♦ V občini Temerin v Vojvodini «o imeli nedavno kmetsko svatbo, na ki» tero je bilo povabljenih 400 družin. Z,enin in nevesta sta otroka bogatih kmetov. Že povabilo 400 družin doka* zuje, kakšno bogastvo je nakopičeno v kmetskih hišah naše žitnice Vojvodine. To ogromno število gostov je bilo tudi kraljevsko pogoščeno. Gostje so pev jedli 400 piščancev, 3 svinje, 1 govedo, 3 teleta, 2000 žemelj in 200 kg kruha ter popil 20 hektolitrov vina. 14 hekto* litrov piva in 2000 steklenic soda vode. Potrebno pecivo je peklo 15 žensk tri dni zaporedoma. Porabilo se je pri peki 200 kg moke, 3000 jajc, 50 kg orehov, 80 kg sladkorja, 15 kg čokolade in veliko množino vsakovrstnih začimb. V Vojvodini znajo ljudje še živeti. Gosti, ki so se svatbe udeležili, pravijo, da se ta svatba ne da niti primerjati s : vatbami v «dobrih starih* časih, ko so oroslavljali zakonsko zvezo neprenehoma tri dni. Včeraj je ubil električni tok mlade* tia pastirja Mateja §karo, ki je plezal na električni dalekovod na cesti med Splitom in Solinom. Na vrhu železnega droga se je pastirček dotaknil električne napeljave. Neki kmet v bližini Je opazil, kako se je na drogu zasvetila velika iskra in kako je deček padel z vrha na cesto. Nihče se ni upal v njegovo bližino, ker so se vsi bali električ« nega toka. Tako je ležal ubogi deček poldrugo uro. dokler ni prišla pomoč iz Splita. Dečka so prepeljali v bolnico, kjer je popoldne umrl. Prvič v Ljubljani! Hazarska Sjubezen Vetefihn iz prošlosti Avstrije. — Idi* heno vojaško življenje. — Razkošje in sijaj. — Kolosalna režija. — V glavnih vlogah: Edith Meller, Jakob Tiedke, Georg Alexander. Predstave danes tečno ob: 4., pol 6., pol 8 in 9. ELITNI KINO MATICA Iz Maribora — m Naval na deška zavetišča. Mestna občina je doslej še skoraj vsako leto povečala svoja dečja zavetišča in sprejela vsako leto večje število revnih otrok v svoje varstvo. Tudi letošnje leto je popolnoma na novo uredila dnevno zavetišče v Ljudskem domu. Toda naval otrok je vsako leto večn. Beda in siromaštvo rapidno naraščata, čemur se ni čuditi, če se upošteva, da ima delavstvo vsled neprestanih redukcij vedno manjše dohodke. Letos je prijavljenih samo v dnevnem zavetišču v Lfudskem domu nad 120 otrok, prostora pa Je komaj za kakih 50. Vodstvo zavoda ima sedaj težko nalogo, da izbere med potrebnimi najpotrebnejše. To pa ie tudi nov dokaz, da bo morala mestna občina začeti velikopotez-nejše reševati vprašanje mladinskih domov in dečjih zavetišč. — m Razpis gledališkega abonmaja. Gledališka uprava razpisuje za sezono 1927/28 gledališki abonma, ki obsega 30 predstav, polovico dramskih, polovico opernih. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Cene abonmana so za 30% nižje kakor redne večerue cene. Državni uradniki uživajo v abonmanu še poseben popust. Želeti bi bilo, da občinstvo, zlasti premožnejši sloji, predvsem pa trgovci podpro prizadevanje gledališke uprave. Doslej je tvorilo slavni kader gledaliških obiskovalcev nradmstvo, ki je kljub svojim razmeroma skromnim dohodkom žrtvo- valo znaten del svojih prejemkov za Talijo. Naj bj bila ta požrtvovalnost vzgled pridobitnim krogom, ki so $ častnimi izjemami seveda, pokazali doslej precej malo zanimanja za kulturna vprašanja. Gospodarstuo —g Carinski dohodki od 20. do 31. avgusta so znašali 54,159.082 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 12.401.425. v Zagrebu 13.033.607. v Novem Sadu 10.31» tisoč 238. v Ljubljani 9.766.173 v Dubrovniku 3,918.454, v Skoolju 2.467.595. v Spiitu 1,443.590 Din. Od 1. aprila do 31. avgusta so znašali carinski dohodki 648,322.805 Din. V proračunu je bilo določeno za ta Čas 703.583.327 Din —g Zadružna banka v I j ubijan i je na izrednem občnem zboru dne 11. septembra t. L sklenilo povišati svojo delniško glavnico od 4 milijonov na pet milijonov dinarjev. Izdala bo 10.000 delnic liom. Din 100.— pod sledečimi pogoji: Stari delničarji dobe na vsake tri delnice eno novo po Din 105.—, vse nad-atine po Din 110.—. Kurz z* nove delničarje Din 112.— oz. za Ameriko 2 dolarja. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan m so se sklepi izvršili soglasno. 684-n —z Dobave. Direkcija državnih felearric v Ljubljani sprejema do 16 sept. ponudbe glede dobave 300.000 pol indigo papirja. 200 komadov pečatne«* voska in 5000 kg kalcinirane sode; do 27. sept. pa glede dobave okroglega in ploščatega železa. — Predmetni pogoji so na vpogled Dri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkciia državnga rudnika v Brezi sprejema do 20. sopt. ponudbe glede dobave 500 kg bencin, in 1500 kg kotnega in okroglega železa: do 33. sept. pa glede debave 1000 m tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 30. sept. pri komandi dravske divizijske obJasti v Ljubljani giede dobave 380 tisoč kg ovsa. Dne 1 .oktobra pri direkciji pošte in telegraia v Ljubljani glede dobave 100 pelerin. Dne 3 .oktobra pri upravi barutane v Kamniku glede dobave hrastovih* pragov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani urtere-sentom na vpogled Pri direkciji državnih železnic ekonomsko odelerfje v LjubHani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: 1. oktobra glede dobave 350 kg rapid Jekla. 350 kg orodnega lelda in raznega orodja (škarje za rezanje pločevine in železa, žte-bate p*oiče m brusilni aparat); 4. oktobra nja, pretepi in grožnje so bili na dnev* nem redu. Letos 7. marca je nastal v rodbini zopet prepir. In ko je žena od* Šla v kopalnico, je mož pristopil, jo stisnil za vrat, a z drugo roko ji je za* mašil usta ter jo zadavil. Epilog te pretresljive adrme se od* igrava sedaj pred poroto. Obtoženec se zagovarja, da ga je žena vedno varala in da je imela med tem, ko je bil v vojni, razmerje z drugimi moškimi. — Razprava, ki je tipična slika z dna rod* binskega življenja, se nadaljuje. Ostanki „0ld Glorv" najdeni Usoda velikega letala «01d Glory», ki je pretekli teden startalo k prekooce* anskemu poletu Newyork*Rim, je defi* nitivno zapečatena. Parnik «Kyle», ki je več dni križaril po morju in iskal pogrešane letalce, javlja, da je približ* no 100 milj od kraja, kjer je «01d Glo* ry» brezžično brzojavila na pomoč, t. j. na 51. stopinji in 17 minut severne širi* ne in 39 stopinj 23 minut zapadne dol* zine, naletel na ostanke očividno pone* srečenega letala. O posadki, Berthaudu, James Hillu in uredniku Pavneju ni no* benega sledu. Iz dosedanjih poročil s parnika «Kyle» ni točno posneti, da*li je parnik našel celo letalo, ali samo kri* la. Po najnovejših vesteh iz Londona je morje pri Newquain ob obali Cor* walla naplavilo dele krmila in kril raz* bitega letala. Kasneje so opazili na morju tudi druge dele aeroplana, katere pa je oseka zopet odplavila. Ugotov* ljenp je, da so ti deli ponesrečenega le* tala «Sir John Carling», ki je dva dni kasneje po poletu «01d Glory» starta* lo k prekooceanskemu poletu, a je isto* tako izginilo brez sledu. Iz Berlina javljajo, da so slovite tvornice «Rohrbachwerkei> pri Berlinu izdelale dve vodni letali tipa «Robbe», določeni za prekooceanske polete. Le* tali bosta še tekom tega meseca preiz* kušeni in pripravljeni k startu za polet preko oceana. Eno letalo bosta uprav* ljala znani nemški letalec Udet in ba* ron Treusch von Buttler * Brandenfels, drugo pilota Steindorff in Burgstaller. Polet se bo vršil v etapah, in sicer Kux* haven*Vigo (Španija) * AzorisBermudski otoki ah Halifax. Zasebni glasbeni pouk Poiir staršem! Vsem, ki bi svoje otroke radi glasbeno izobrazili, prizadeva v začetku šolskega leta največ skrbi vprašanje: komu bi zaupali glasbeno izobrazbo svojih otrok. Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo, čigar cilj je med drugim tudi povspeševanje in izboljšanje glasbenega pouka, smatra za svojo dolžnost, da pouči tozadevno starše, da jim po svojih močeh pomaga in da jih varuje pred škodljivimi vplivi, katerim je izpostavljen glasbeni pouk. Glasbena vzgoja našega naraščaja bodi predvsem poverjena državnemu konzervatoriju in šoli Glasbene Matice Oba zavoda se v polni meri zavedata svoje naloge ter delujeta že mnogo let uspešno med našim narodom. Dolga vrsta priznanih umetnikov, ki so izšli iz teh zavodov, pač najbolje dokazuje, koliko je mogoče doseči s strokovnim in smo treni m poukom, ako je v rokah strokovnjakov in kvalificiranih učiteljev. Žal prisilijo večkrat razmere starše, ki iz kateregakoli vzroka ne morejo pošiljati svojih otrok v glasbeno šolo, da se morajo posluževati zasebnega pouka. Ta pouk, dasi ima mnogo dobrih strani, pri dosedanjih razmerah ni priporočljiv. Ker ni zaščiten po zakonu, si ga lastijo večkrat osebe, ki nimajo za to ne potrebnega znanja, ne potrebne kvalifikacije, in marsikdo je že obžaloval, da je taksnemu zakotnemu pedagogu zaupal svoje dete. Večkrat mikajo starše tudi izredno nizki honorarji, ki jih zahtevajo taki učitelji za svoj pouk. Sele, ko so čez nekaj let uvideli, koliko denarja so po nepotrebnem izdali, pridejo do spoznanja, da so ure vendar drago plačali. Nekateri starši so tudi mnenja, da je za začetek vsak pouk dober, ne premislijo pa pri tem, da na slab temelj ni mogoče uspešno graditi. Neglede na priučene napake, ki jih večkrat tudi najboljša šola ne more več odpraviti, mora tak otrok, ko pride v roke ?trokovnjaka, navadne od začetka začeti. Koliko talentiranih učencev je predčasno opustilo glasbeni študij, ker jim je nest rokovnjaški pouk odvzel veselje do nadaljnje izobrazbe. Kakor vsak poklic, zahteva tudi poklic umetnika in glasbenega pedasoga posebnega znanja in predizobraz-be. Ni vsak sposoben poučevati glasbo, ki pozna le površno kakšno gla^^b. Kdor si lasti naslov učitelja glasbe, mora imeti tudi potrebno kvalifikacijo in strokovno ananje. Da se omeji kolikor mogoče kvarni vpliv zakotnega glasbenega pouka, je sklenilo Društvo učiteljev glasbe, v katerem so včlanjene le kvalificirane učne moči in priznani glasbeni pedagogi, pomagati staršem pri izberi učitelj za zasebni pouk z nasveti in informacijami. Na razpolago so strokovno izobražene učiteljice in učitelji za gosli, klavir in solopetje. Vse tozdevne informacije daje društvo brezplačno pismeno in ustno, vendar je treba dopisom priložiti znamko za odgovor. Dopisi naj se naslovijo na A. Grob-minga, Cojzova cesta št. 9, I. nadstr. (za Društvo učiteljev glasbe); istotam se dobivajo tudi ustne informacije do konca tega meseca, in sicer ob delavnikih v času od 11. do 12. ure predpoldne. Vse one, ki žele informacij, prosimo, da se točno drže določenega Časa, ker izven ur ne bomo na razpolago. Ža Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo: 31. Bajuk. tc. predsednik. Jo«. Brnobtf, tč. tajnik. Nogavice .KLJUČ hajboIjšcnajHrpežnejse, zato najcenejše Izpred sodišča VESELI 2AGAR. — Mi ga pijemo, pa hraste žagamo, v nedeljo pa počasi zapojemo na vasi, — je pel Žagar Ahaceli in spremljal ropotanje svoj** žage. Dolgčas mu je bilo, naveličal se je monotonega svišča žage, sel je na debelo bruni in s>i prižgal cigareto. Bil je vroč julijski dan in Ahaca je žgaln, da je bil ves znojeu. Naslonil se je na roke, žaga je za hip obstala in fant je skoro zadremal. Pa je skočil preplašen kvišku, ko je za čul korake, in žaga je spet zapela svojo pesem. Ahac je pa pozabil na svalčico in jo jn krepko vlekel dalje. Pristopil je mož postave. Ker ima Ahac mirno vest, ga je mirno sprejel: — Kaj bo novega, gospod stražnik, je prijazno vprašal. — Preljubi Ahac. daue-s ste ga pa polomili, ker kadite na žagi, je dejal stražnik. — Če ne «mem, pa ne bom, nisem vedel, se je zagovarjal Ahac. — Prepozno, prijatelj, malo pouka morate dobiti, zapisal vas bom, je prestrašil fanta stražnik. Ahac bo plačal BO Din globe, pa mu je bilo zelo hudo: >Če nisem vedel, bi ne smel plačati, je filozofi ral.« >Če bi pa jaz to vedel, da to veste, bi pa še več plačali, ga je tolažil sodnik. Sicer ps postave mora vsak državljan poznati, tudi zagar Ahacelj. to si zapomnite!< Originalne potrebščine za Opalograph. Jif»servai m hxai m druge potreošćinc. »Ji gmMv barve :n matrice za Gestetnet Cyklostil. Lud. Baraga tXlj2,25 Selenburgova 6 Popolnoma suha. lepa BUKOVA DRVA v polenih ali ra-ižagana, kakor tu Ji mehka drva dobavlja tvrdka ARčOR d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 ma naprej. Dostavlja tudi na dom. Telefon 2546. Ne pozabite na najboljši švicarski sir ORCO 4t v škatlah. Zastopstvo: FR. SROAR & C0., ZAGREB, GJ. DEŽELICA PRILAZ 81 Veliko oredtishopija ženskih podnih del i'd trgovino, solo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 a pašam 3 5» i. ueooeiOMi je zadel kupec srečke 12.980 pri Komercijalni banki d. d. Ljubljana, Dunajska cesta JJt. Srečke zo 4. turni H. Ma m m\m. Spominjajte se Tabora! Hišo oddam v najem v Stožicah pri Ljubljani. Sta* novanjc dveh sob, kuhinja, klet, in velik vrt takoj prosto. V najem so odda lahko za več let. — Ponudbe pod cSolnčna lega/2078» na upravo *Sloven* skega Naroda*. Uradnik vajen vseh pisarniških del, vešč slovenskega. srbohrvatskega, češkega, nem&kega in italijan* skega jezika — želi plemeniti sedanje mesto za Ljubljano — Ponudbe pod Dobra moč/2077 na upravo «Slov. Naroda*. Pouk žhih francoščine, angleščine, nemšČi* ne, italijanščine po praktični BerKtzovi metodi v majhnih skupinah tn za posameznike. — Vpisovanje vsak dan do 17. t. rru od 6. do 7. ure zvečer. — Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. — J. S. Jeras, prof. 2080 Vdova, dobra in snažna kuharica — išče službo gospodinje pri sa* mostojnem gospodu; najraje v Ljubljani. — Ponudbe pod «Kuharica/2098*> na upravo «SL Naroda». Dijaka ali dijakinjo sprejmem na stanovanje in hrano v bližini Vrtače. Strogo nadzorstvo. — Ponudbe pod «Takoj/2088» na upravo «Slov. Naroda*. Trgovski pomočnik mlajši, vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezi« ka — išče službo v Ljubljani ali v večjem kraju na deželi. — Ponudbe pod Dobra moč/2099 na upravo «Slov. Naroda*. Svarilo. Zoper vsakogar, ki širi o meni neresnične stvari, bom sodnijeko postopal. Ljubljana, 14. IX. 1927. Franc Žitnik. Lepo zračno sobo z električno razsvetljavo pod Rožnikom oddam gospodu; ev. tudi z zajtrkom. — Ponudbe pod »Čistost/2090» na upravo »Slov. Naroda*. Strojni ključavničar mlad, dober delavec, zmožen slovenskega in nemškega jezika — išče stalno službo — Po* nudbe pod «Ključavničar/2079» na upravo «Slov. Naroda*. Kemična pralnica in barvanje oblek • najrazličnejših barvah izvr. suje dela ▼ najkrajšem času pri najnižjih cenah. Anton Boc, Ljubljana. Selenburgova ulica 61. Tovarna: Vič-Glince. SHHHHKIHEHG ojl n MUDIM strešnik Srroji za betonski zidak Stroii za betonske otle kose. Oblike ?a cevi in stopnice Stro,i za bru šenje in poliranje. St skal-nice za cementne plošče vseh vrst Mesalniki za malto in beton. Kamenoloma, valjarnica. Izpiralnice za pesek prod itd. . r,Q D ca strojev Dr. Gaspary & Co Markranitad . rosimo ?a odisk. Katnog št. --d bre^lačn« KLISURA „JUGOGRAFIKA TISKOVNA IN ZALOŽNA ORIMBA Z. O. Z Vse vrste klišejev, črtne m avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, peropisih ali slikah za asradan tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem easn In po konkurenčno ntflftfl* cenah. LJUBLJANA >V PETRA NASIP 23 Mercedes Benz danes nesporno in daleko najekonomičnejši in v ceni najpovoljnejši avtomobili na svetu. Najnovejši tipi 8/38 in 12/55 HP. Karoserije za vse svrhe in v vseh oblUah. Za Jugoslavijo se bodo na očili voze v« z večjm odmikom od tal nego so običajni vozovi. Veliki kompresorji od 100 in 140 HP po znatno znižani ceni. Daimler Benz tovorni vozovi za vse svrhe, po kakovosti nedosežni. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Christian Nutter, Beograd Knez Mihajlova 52 2P95 Iščemo zanesljive strokovne zastopnike. Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Nerodno tiskamo*: Frea Jeseijek. — Za opravo in insaratni del liste: Oton Christoi — Vsi v Ljubljeni. ^365