LETO XXIV 1985 OKTOBER 1985 Št. 13 | GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE 35-LETNICA SAMOUPRAVLJANJA V ŽELEZARNI ŠTORE V počastitev 35-letnice samoupravljanja v Železarni Štore in ob krajevnem prazniku je bila na Osnovni šoli v Štorah svečana seja delavskega sveta Železarne in skupščine Krajevne skupnosti Štore dne 17. 9. 1985. Skupna seja seje začela s kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Štore. Nato sta sledila pozdravna govora predsednikov delavskega sveta Železarne in predsednika skupščine Krajevne skupnosti Štore. Predsednik Delavskega sveta Železarne, ing. Milan Žibret, je dejal: Na današnji dan praznujemo 35-obletnico delavskega samoupravljanja v Železarni Štore, in sicer v spomin na dogodek, ko so bili 17. septembra 1950 izročeni ključi tovarne delavcem. S tem simboličnim dejanjem se je pričel proces izgrajevanja sistema upravljanja delavcev. Tako So se na naših tleh pričele uresničevati ideje mnogih revolucionarjev o oblasti delavskega razreda v državi in družbi. V naši Železarni je proces izgrajevanja sistema delavskega samoupravljanja vseskozi potekal v skladu s splošnimi usmeritvami v družbi, ki sta jih oblikovala Tito in Kardelj. Delavska samouprava je v začetku obsegala odločanje delavcev v delavskem svetu tovarne in upravnem odboru in kasneje v obratnih delavskih svetih. Vsi ti samoupravni organi so uživali velik ugled med delavci, saj so bili v njih izvoljeni najboljši delavci, ki so s svojim delovanjem uresničevali interese vseh delavcev. Z ustavnimi amandmaji in kasneje z zakonom o združenem delu ter novo ustavo so se razširile pristojnosti delavskega odločanja preko delegatskega sistema tudi na odločanje o družbeno-političnih skupnosti ter družbenih dejavnosti, medtem ko seje pri načinu odločanja večji poudarek dal neposrednemu odločanju v temeljnih organizacijah na zborih delavcev in referendumih. Tudi pri naši notranji zakonodaji smo od nekdanjega Statua tovarne sprejeli celo vrsto raznih samoupravnih aktov. Za današnji čas, v katerem se nahajamo pred velikimi ekonomskimi in političnimi problemi, je značilno, da se iščejo vzroki za nastalo situacijo in poti za razrešitev krize. Pri tem se pojavljajo teze, da je samoupravljanje krivo za nastalo gospodarsko situacijo in se za izhod iz nje dajejo razni recepti, ki dišijo po centralizmu in še večjemu administriranju. Takšnim in podobnim špekulacijam lahko iz tega mesta zagotovimo, da se delavci samoupravljal« za nastalo situacijo v družbi ne čutimo odgovorne. Vsa ta leta smo v Železarni tudi delali in pri tem dosegali rast proizvodnje ne samo po količini, ampak tudi po kvaliteti. Ves čas smo beležili in beležimo dobre rezultate v izvozu na konvertibilno tržišče in se th tudi nismo zadolževali. Krivda torej ni pri nas delavcih - samoupravljal-cih, ampak pri vodilnih strukturah v državnem aparatu, ki so mimo delavcev sprejemali odločitve, ne da bi bili danes za to odgovorni. Zaradi Vsega tega ne moremo sprejemati receptov za izhod iz krize, ki nam jih ponujajo te iste strukture in ki pomenijo vračanje nazaj na administrativni centralizem. Zavedamo se in poudarjamo, da temelji razrešitev nastale situacije na nas delavcih-samoupravljalcih, ki smo pripravljeni odgovorno opravljati svoje delovne naloge in sprejemati samoupravne odločitve. Obenem pa zahtevamo od družbeno-političnih organizacij, skupščin in izvršnih organov, da se z organizirano akcijo in odgovorno lotimo anomalij v naši družbi, kot so razne administrativne ovire, visoke porabe, ki ne dajejo rezultatov, inflacija, neorganiziranost itd. Smatramo, da je potrebno pri tem dati večje možnosti za iniciativo delavcev v združenem delu. Tudi v naši delovni organizaciji za boljše gospodarjenje in odločanje še nismo naredili vsega, kar bi lahko; zavedamo se, da je pred nami še mnogo dejavnosti v prizadevanju za boljše gospodarjenje. Vendar ob tem poudarjamo, da bomo vse to dosegli samo ob angažiranju vsakega delavca pri delu in z njegovim tvornim odločanjem. In če se danes ozremo nazaj na vso to prehojeno pot v izgrajevanju sistema delavskega samoupravljanja, lahko kot prvo in najpomembnejše ugotovimo, da smo delavci naše delovne organizacije delavsko samoupravljanje osvojili kot svoj sistem, vendar ga tudi kritično ocenjujemo. Predvsem nas moti pretiran normativizem in administriranje, ki se marsikje zažira v osnove pravice delavcev. Tovarišice in tovariši, veseli nas, da skupno z nami v Železarni proslavljajo ta jubilej tudi krajani Krajevne skupnosti Štore. Ob tem se zavedamo povezanosti med našo tovarno in krajem Štore. Zato spremljamo dejavnost v tej krajevni skupnosti in kjer se le da, tudi pomagamo. Saj vemo, kako pomembno je za naše delavce, da živijo v urejenem oko- (Nadaljevanje na 2. strani) V KORAK S ČASOM - RAZSTAVA INOVACIJ V ŠTORAH Razstava inovacij, ki jo organizira DIATI Železarne Štore vsako drugo leto, je bila prikaz inovacijskih dosežkov celotne celjske regije in tudi sozda Slovenskih železarn. Sodelovale so Občinske raziskovalne skupnosti iz Celja, Laškega, Mozirja, Šentjurja, Šmarja in Žalca. Posebej so razstavljale celjske delovne organizacije z najbolj razvito množično inventivno dejavnostjo: Aero, Cinkarna, EMO, Libela; Ljubljanska banka je predstavila svojo akcijo kreditiranja-uvajanja inovacij v prakso, prikazane pa so bile tudi inovacije iz tolminske občine, s katero ima Železarna tradicionalne stike. Članice sozda, ki so razstavljale svoje inovacije, so: Železarni Ravne in Jesenice, Tovil ter Plamen. Poseben razstavni prostor so imeli mladi ustvarjalci iz osnovnih šol Štore, Šentjur, srednje kovinarske, strojne, metalurške šole ter tehniške srednje šole iz Celja. Železarna Štore je predstavila svoje dosežke v širokem razponu od ustvarjalnosti krožkov do razvojnega dela. Zanimanje javnosti je bilo izredno, zato je bila razstava podaljšana še za en dan, več pa zaradi vnaprej dogovorjenih rokov ni bilo mogoče. Posebno smo veseli velikega obiska šol iz celotne celjske regije, nekatere od njih (OŠ Štore, Šentjur in TSŠ Celje) pa so sodelovale tudi v razpisu za najboljši prosti spis na temo ustvarjalnosti in napredka. V četrtek, 26.9., si je razstavo ogledal z velikim navdušenjem tov. Za-rič, član Sveta sindikata Jugoslavije, in pohvalil organizatorje. 35-LETNICA SAMOUPRAVLJANJA V ŽELEZARNI ŠTORE (Nadaljevanje z 2. strani) lju, kjer je razvita krajevna samouprava. Veliko je že bilo storjenega v Krajevni skupnosti Štore in ponosni smo na to, da imajo pri tem velik delež vsi delavci Železarne. Za v prihodnje pa upam, da bomo s skupnimi močmi v tej krajevni skupnosti, pa tudi v ostalih krajevnih skupnostih, v katerih živijo naši delavci, ustvarili takšne pogoje življenja in bivanja naših delavcev, ki bodo čimbolj v skladu z njihovimi željami. Na koncu bi želel čestitati vsem delavcem Železarne Štore in krajanom Krajevne skupnosti Štore ob njihovem prazniku. Nato je govoril še predsednik skupščine Krajevne skupnosti, tovariš Roman Zapušek, ki je dejal: Letošnje praznovanje krajevnega praznika se odvija v duhu 35-letni-ce samoupravljanja tudi v našem kraju, še posebej pa v Železarni, ki je pravzaprav povod, da 17. september praznujemo krajani in delavci železarne kot svoj praznik. V teh 35 letih, ki so razmeroma kratka za družbeno preobrazbo, posebno še v smislu spreminjanja miselnosti ljudi v zavest, kaj nam samoupravni sistem ponuja na eni strani, na drugi strani pa je 35 let dela v samoupravljanju veliko, posebno še za tiste aktivne krajane in delavce, ki so z vsemi močmi poskušali ustvariti čim boljše pogoje za uspešno uveljavljanje samoupravnega sistema v krajevni samoupravi. Nič vzpodbudnega ne bom povedal: v preteklem obdobju, tj. leto nazaj, ni bilo zaznavnega napredka v poglabljanju in utrjevanju samoupravne dejavnosti v KS. Še vedno se ugotavlja nezainteresiranost tistih krajanov iz stalnih območij, kjer jih življenjsko pomembni problemi ne zadevajo. Ravno nasprotno pa je tam, kjer so nujne potrebe po izgradnji komunalnih objektov za izboljšanje življenjskih pogojev ter za lažje in boljše delovanje na gospodarskem, kulturnem in družbenopolitičnem področju- Zato tudi ugotavljamo, da je aktivnost nekaterih delegatov tako popustila, da je vprašanje sklepčnosti saj nekaterih delegacij in celo premajhna udeležba za sejo skupščine KS. Če pomislimo, daje bilo na dnevnem redu seje sprejemanje zaključnega računa, programi dela in druga pomembna vprašanja, je res potrebno razmisliti, katere ljudi bomo kadrovali za bodoče delegate v krajevni samoupravi in tudi v frontni SZDL Za tako stanje smo krivi tudi funkcionarji, ko se premalo vztrajno priza- devamo navezati stik z vsakim delegatom posebej, saj bi na ta način verjetno le pritegnili večino delegatov k pravilnejšemu odnosu do našega samoupravnega sistema. Tudi take akcije sp bile dogovorjene, vendar niso bile v celoti izvedene. Zato smatram, da bi občutek samoupravne zavesti funkcionarjev v krajevni samoupravi in DPO v KS moral biti večji in doslednješi. Tu sem moral biti kritičen predvsem zato, ker nam nekatere bistvene sestavine našega družbenega sitema uhajajo iz rok, kar pa se ne bi smelo dogajati. Vendar moramo kljub temu ugotoviti, daje bilo v tem obdobju precej narejenega brez velikih pretresov, kar je predvsem zasluga skupnih prizadevanj vseh: krajanov, delavcev v delovnih organizacijah v Štorah, DO iz Celja, ustanov, občine ter posebej še nekaterih funkcionarjev naše krajevne samouprave. Dovolite, da se za pomoč in sodelovanje pri realizaciji programa dela naše KS, posebej na komunalnem področju, iskreno zahvalim naslednjim delovnim organizacijam in ustanovam posebej: Železarni Štore, Občinski komunalni skupnosti, Cestnemu podjetju Celje, Kmetijski zemljiški skupnosti, Železniškemu transportnemu podjetju, Kovinotehni Celje. Izgrajeni so bili naslednji večji komunalni objekti: rekonstrukcije cest na Pečovje, Kompole-Gorica, Kresnike, saniranje vodovoda v Kom-polah, izgradnja rezervoarja v Dragi, začetek izgradnje prve faze vodovoda v Prožinski vasi (iz referendumskega programa), dela na pokopališču v Kompolah, v Straži vodovod, čiščenje vodotoka stare Voglajne v dolžini okoli 1,5 km. Tako bo krajevna skupnost v Štorah bogatejša bribližno za 2 stari milijardi. Tovarišice in tovariši, dragi gostje, s tem kratkim poročilom nisem nameraval kakorkoli zmanjšati pomembnosti dela in prizadevanj naših krajanov za uspešno samoupravljanje v KS, ampak le vzpodbuditi še spočite moči, da bi naš samoupravni socialistični sistem zaživel v vsakem kotičku naše krajevne skupnosti. Potem je predsednik Sveta krajevne skupnosti tovariš Žohar Ladi, podelil priznanja krajevne skupnosti naslednjim organizacijam in posameznikom: Lekarni Štore, Rdečemu križu Štore, Vrbnjaku Vinku, Žibret Anici, Smodili Jožetu, OKS, Marinčku Janezu, OKS, Škoporc Heleni, Cent soc. dela in Štarlekarju Ivanu. ; Ravnatelj Osnovne šole, tov. Novak, se je najprej zahvalil za sodelovanje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri delu OŠ Štore in podelil v imenu osnovne šole posebna priznanja naslednjim: Burniku Dušanu, KS Štore, ZRVS Štore, Žoharju Vladimirju, Kreglju Jožetu, LT ŽŠ, DS ŽŠ, KOOZS ŽŠ, gasilcem in Pungartniku Otu. Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje tozd Valjarna II. je na 9. redni seji dne 29. 8. 1985 pri obravnavi sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijski predlog tov. Haleija Ferdinanda iz tozd Valjarna II. št. 1134, »Blažilne verige«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 2. Za inovacijski predlog tov. Gajška Mirka, ing. in Kompolška Karla iz tozd Valjarna II. št. 1146, »Zaščitna rešetka pod ogrodji 0 550 proge«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 3. Za inovacijski predlog tov. Gajška Mirka, ing. iz Valjarne II. št. 1145, »Vodilo zanke«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 4. Za inovacisjki predlog tov. Kapla Franca in Gajška Mirka, ing. iz tozd Valjarna II. št. 1143, »Odškajevanje na ogrodju 04«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 5. Za inovacijski predlog tov. Kapla Franca in Lubeja Antona iz tozd Valjarna II. št. 1110, »Odvodna cev in odvodno stojalo na ogrodju 12«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. 6. Za inovacijski predlog tov. Gajška Mirka, ing. iz tozd Valjarna II, št. 1144, »Pomična okna«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 7. Za inovacijski predlog tov. Gajška Mirka, ing. iz tozd Valjarna II. št. 1142, »Dovodna cev do gonilne valjčnice I.«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 8. Za inovacijo tov. Godiclja Franca iz tozd Vzdrževanje št. 1046, »Kulise končnega stikala pri kavljastem transporterju«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 209.267,70 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 9. Za inovacijo tov. Godiclja Franca iz tozd Vzdrževanje št. 1047, »Premestitev usmernikov«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 307.463,97 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 10. Za inovacijo tov. Žibreta Srečka iz tozd Vzdrževanje št. 909, »Naprava za pomikanje vzdolžnega malega suporta«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 307.296,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b. 11. Za inovacijo tov. Bračko Marije in Mikeza Željka iz tozd Valjarna II. št. 1035, »Vpenjala za keramične ploščice 0 16 in 0 9,5«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 300.830,85 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb. 12. Za inovacijo tov. Gajška Bogdana iz tozd Vzdrževanje št. 1024, »Priprava vodil vozička premične letve na dvižnih mizah«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 333.778,92 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 13. Za inovacijski predlog tov. Božička Benjamina in Slaparja Bogomirja iz tozd Energetika, tov. Godiclja Franca iz tozd Vzdrževanje in tov. Drofenika Ivana iz tozd Valjarna II. št. 1109, »Števec impulzov za dolžino valjanca proge 0 300«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b. Komisija za racionalizacije pri DS tozd Livarna I. je na 9. redni seji dne 13. 9. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijo tov. Rabuze Antona iz tozd Vdrževanje št. 741, »Racionalizacija čiščenja gorilcev Brockman žarilne peči«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 18.881 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 2. Za inovacijo tov. Kostadinova Cvetana, dipl. ing. in Paviča Milana iz tozd Livarna I. št. 569, »Sušilna komora«, se sprejme. Avtorjema pripada tretje posebno plačilo, ki je bilo izračunano na osnovi povprečnih prihrankov 2.148.975 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. 3. Za inovacijski predlog, tov. Martona Karolja iz tozd Livarna I. št. 1972, »Ogrevanje z odpadno energijo«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. 4. Za inovacijo tov. Flisa Draga, ing. iz tozd Vzdrževanje št. 552, »Sprememba zunanje vrvenice in voza Ignis peči«, se sprejme. Avtorju pripada tretje posebno plačilo, ki je bilo izračunano na osnovi povprečnih prihrankov 272.329,95 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 5. Za inovacijo tov. Lebana Jožeta, dipl. ing. in Jevšnika Petra iz tozd Livarna I. št. 629, »Postavki žarilnih peči«, se sprejme. Avtorjema pripada tretje posebno plačilo, ki je bilo izračunano na osnovi povprečnih prihrankov 5.862.899,50 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 6. Za inovacijo tov. Lebana Jožeta, dipl. ing. in Jevšnika Petra iz tozd Livarna I. št. 982, »Racionalnejše delovanje sušilnih peči IGNIS« se sprejme. Avtorjema pripada tretje posebno plačilo, ki je bilo izračunano na osnovi povprečnih prihrankov 35.658.443 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b. Komisija za gospodarjenje tozd EPA je na 7. redni seji dne 29. 8. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa: 1. Za inovacijo tov. Zapuška Jožeta iz tozd Elektroplavž št. 438, »Povečanje izkoristka toplotne energije«, se sprejme. Avtorju pripada tretje posebno plačilo, ki je bilo izračunano na osnovi povprečnih prihrankov 9.331.888,25 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a. (Nadaljevanje na 3. strani) Obravnavane inovacije (Nadaljevanje z 2. strani) 2. Za inovacijo tov. Zapuška Jožeta iz tozd Elektroplavž št. 851, »De-siliciranje SG - N grodlja za Valje«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila na osnovi prihrankov 7.816.233,80 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. Komisija za gospodarjenje tozd Transport je na 17. redni seji dne 20. 9. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: 1. Za inovacijski predlog tov. Kočevarja Ivana in Gornika Ivana iz tozd Vzdrževanje št. 1116, »Ojačanje mehanizma pridrževalnih ročic na samonakladalcu TATRA«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a. 2. Za inovacijski predlog tov. Kočevarja Ivana in Gornika Ivana iz tozd Vzdrževanje št. 1103, »Ojačanje in rekonstrukcija pridrževalnih ročic na vozilu TATRA SN 102«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri poseb-na.plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2a. 3. Za inovacijski predlog tov. Gornika Ivana in Kočevarja Ivana iz tozd Vzdrževanje št. 1117, »Popravilo poškodovane površine zadnje osi«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo. Komisija za gospodarjenje tozd Kontrola kakovosti je na seji dne 25. 9. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: 1| Za inovacijski predlog tov. Zavška Branka iz tozd Kontrola kakovosti št. 1122, »Nastavek za brušenje normal«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo. Služba za inovacije POSLOVANJE SŽ V PRVEM POLLETJU 1985 Važnejše podatke o poslovanju Slovenskih železarn v letošnjem prvem polletju smo tudi to pot pripravili na že kar običajen način v večih tabelah, ki jih prilagamo. V besednem delu tega poročila pa bomo zapisali še nekaj ocen, ki jih štejemo za pomembnejše. 1. Splošni pogoji poslovanja Ti so že nekaj let nazaj zaostreni, letos pa se to kaže še predvsem v izjemno visoki inflaciji. Oglejmo si o tem nekaj podatkov. Cene industrijskih izdelkov so bile junija letos po uradnih statističnih podatkih kar za 108,8 % (indeks 208,8) višje kot lani v enakem času. V primerjavi z decembrom lanskega leta. pa so porastle za 49,7 %. Življenjski stroški so v tem času porastli za 75,8 % oziroma za 35,6 %. Cene rastejo torej tako hitro, da imamo opravka z letno inflacijo okoli 100 %. Takega njihovega divjanja nikoli v povojnih letih nismo zaznali. Visoka inflacija je predvsem odraz hudo zaostrenih protislovij, v našem ekonomskem življenju, ki jih očitno veliko prepočasi in premalo učinkovito razrešujemo. Tudi sicer letošnja splošna gospodarska gibanja niso nič kaj obetavna. Proizvodnja narašča na primer precej počasneje, ko bi bilo želeti. Tako je slovenska industrija v prvem polletju proizvedla le za 1,5 % več kot lani v enakem času. Zelo skrombne dosežke beležimo tudi v izvozu. Ta bi naj letos po načrtih opazno porastel, kar pa vsaj v prvem polletju ni bilo uresničeno. Nasprotno je uvoz dobil kar močan zagon, tako da se v zunanji trgovini zopet srečujemo s precejšnjimi primanjkljaji. Da bi lahko učinkoviteje obvladovali gospodarske probleme, bi morali med drugim uveljaviti tudi številne spremembe v ekonomskem sistemu, predvsem te, za katere smo se v načelu sporazumeli s programom gospodarske stabilizacije. Zal pa tudi v tem pogledu kažemo veliko nemoč, ki se v zadnjem času med drugim odraža v velikih razlikah v pogledih na posamezne sistemske rešitve. V tej zvezi naj spomnimo na že kar prenapete polemike okoli sprememb devizne zakonodaje. 2. Proizvodnja v Slovenskih železarnah Surovega železa smo letos v prvem polletju proizvedli za odstotek manj kot lani v enakem času. Tudi proizvodnja surovega jekla je bila za odstotek nižja, blagovna proizvodnja pa je bila nasprotno nekoliko (tudi za odstotek) višja kot lani. Ti dosežki so torej dokaj skromni; po drugi strani je pa tudi res, da večjega napredka v proizvodnji v letošnjem letu niti pričakovali nismo in tako se proizvodne številke za sedaj v glavnem gibljejo v okvirih, ki jih je predvideval letni načrt. To, kar smo pravkar rekli, velja za sestavljeno organizacijo v povprečju. Znotraj nje pa so med posamezimi delovnimi organizacijami kar velike razlike v proizvodnih dosežkih. V tej zvezi je treba predvsem omeniti Železarno Ravne, kije letos dala na trg bistveno več izdelkov kot lani v enakem času (skoraj za četrtino več), pa tudi svoje načrte je opazno presegla. Večjih problemov, ki bi nas resneje zadrževali pri uresničevanju proizvodnih načrtov, niti nismo imeli. Še predvsem velja to za oskrbo s surovinami iz uvoza, za katero bi smeli reči, daje bila boljša kot nekaj let nazaj. 3. Prodaja in zunanjetrgovinska menjava Nekatere gospodarske dejavnosti imajo že prav resne težave s prodajo svoje proizvodnje (lesna industrija na primer). V Slovenskih železarnah jih za sedaj še nimamo, vsaj v povprečju ne. Predvsem jeklo se namreč doma še vedno zelo dobro prodaja, čeprav ne ravno tako kot pretekla leta. Z relativno največ problemi se pri prodaji za sedaj srečuje Žična, pa tudi Železarna Štore, in sicer pri traktorjih. Fizični obseg prodanih izdelkov se nam glede na lansko leto in ravno veliko povečal, ker tudi proizvedli nismo veliko več. Pač pa nam je izred- no porastla vrednost prodanega blaga, in sicer v povprečju kar za 86 °/o. Za ta »uspeh« so seveda predvsem zaslužne višje prodajne cene, ki so tudi v našem primeru rastle enako divje kot v gospodarstvu na sploh. Izvoz je eno od področij, kjer ugotavljamo letos dokaj skromne rezultate. Glede na lansko leto nam je namreč nazadoval (za 6 %), za linearnim načrtom pa zaostajamo pri konvertibilnem izvozu kar za 20 %. Največje zaostajanje v izvozu je opaziti v Železarni Jesenice. Uvozili smo letos nekaj več kot lani v enakem času. Pri tej primerjavi pa je treba upoštevati, da smo lani v prvem polletju uvoziliizjemno malo. Primerjava z načrtom uvoza je zato v tem primeru bolj uporabna; ta pa kaže, da smo doslej uvozili v povprečju precej manj, kot smo načrtovali, pri čemer je tudi tu zaostajanje daleč naj večje v Železarni Jesenice. Pri deviznem financiranju uvoza nam tudi letos težav ne manjka. Upali smo sicer, da jih bomo nekoliko lažje obvladovali kot prejšnja leta, in sicer na račun posebnih olajšav, ki bi jih naj bila deležna črna metalurgija na podlagi nekaterih sistemskih rešitev, ki so bile dogovorjene na ravni federacije. Žal pa iz tega ni nič ratalo in tako smo se pri zagotavljanju potrebnih deviz morali tudi to pot osloniti predvsem na lastne vire ter na pomoč potrošnikov jekla. Pri tem smo bili še kar uspešni, kar pa ne pomeni, da nam je uspelo pokriti vse devizne obveznosti. Interni banki je na primer zmanjkalo kar 5 milijonov dolarjev, da bi lahko v celoti pokrila obveznosti do inozemskih dobaviteljev. 4. Poslovanje s sredstvi Za letošnje leto smo načrtovali izjemno visoke investicije, predvsem ria račun gradnje jeklarne 2 na Jesenicah. Velike spremembe v sredstvih nam povzroča tudi visoka inflacija. Kako se je to v prvem polletju uresničevalo, lahko razberemo iz tabele »Analiza gibanja sredstev«. Tabela 1: Analiza gibanja sredstev v SŽ v prvem polletju 1985 v mio din 11.85 Spremembe 30. 6. 85 Opis stanje revalor. ostale 2+3+4 IND 1 2 3 4 5 6 1. Materialne naložbe 64.730 13.421 -745 77.406 120 a) osn. sred. (+teč. razlike) 39.553 2.553 ...-755 41.351 105 b) zaloge 25.177 10.868 10 36.055 .143 2. Lastni finančni viri 53.422 11.181 1.246 .65.849 123 a) poslovni sklad 53.422 11.181 lil743 63.860 119 b) nerazporejeni dohodek sEES 1.989 1.989 - 3. Neto dolg (1-2) 11.307 2.240 - 1.990 11.557 102 a) dolgoročni (5a-4a) 10.148 2.240 2.205 14.593 144 b) kratkoročni (5b - 4b) 1.158 ... * -4.195 -3.037 . - . — 4. Finančne naložbe 29.496 993 13.362 43.851 149 a) dolgoročne 9.726 993 2.065 12.784 131 b) kratkoročne . 19.770 m 11.297 31.067' 157 5. Bruto dolg (3 + 4) 40.803 3.233 11.372 55.408 135 a) dolgoročni 19.875 3.233 4.270 27.378 138 b) kratkoročni 20.928 7.102, 28.030 134 6. Stopnja samofin. (2:1) 0,82 0,83 ‘;r:i 0,85 104 POSLOVANJE SŽ V PRVEM POLLETJU 1985 (Nadaljevanje s 3. strani) V tabeli najdemo v stolpcu 2 stanje poslovnih sredstev in njihovih virov, s katerimi so razpolagale vse delovne organizacije slovenskih železarn na začetku leta, v stolpcu 5 pa je stanje sredstev šest mesecev kasneje. V vmesnih dveh stolpcih so spremembe, ki so v tem času nastale; pri tem so v stolpcu 3 spremembe, ki jih je v obliki revalorizacije povzročila inflacija, v stolpcu 4 pa so vse ostale. Na podlagi podatkov tabele je mogoče napraviti nekatere zanimive zaključke o tem, kaj se je s sredstvi dogajalo v Slovenskih železarnah v prvem polletju letošnjega leta. Poskušajmo jih nekaj zapisati: a) Za letošnje leto smo načrtovali investicijsko potrošnjo v vrednosti 19,2 milijarde dinarjev, kar je več kot enkrat več, kot bi naj znašala obračunana amortizacija. Dejansko pa smo v prvem polletju investirali razmeroma malo, celo manj od obračunane amortizacije (razlika znaša 755 milijonov dinarjev - zap. št. la in stolpca 4). Več kot je obračunala amortizacije, je investirala le Veriga. V primerjavi z letnim načrtom je še posebno malo investirala Železarna Jesenice. b) V preteklih dveh letih so nam v povprečju dokaj hitro rastle zaloge. Te so tudi letos porastle, vendar praktično zgolj na račun inflacije oziroma revalorizacije. Tako nam dodatne zaloge to pot finančnih sredstev ne obremenjujejo. c) Ne glede na relativno skromno porabo finančnih sredstev za investicijske namene smo se letos prav na račun novih investicij že v velikem obsegu na novo dolgoročno zadolžili. Seveda so nam porastle tudi dolgoročne finančne naložbe, vendar precej počasneje. Tako seje dolgoročni neto dolg cele sestavljene organizacije (brez upoštevanja revalorizacije starih dolgov) povečal kar za 2.205 milijonov dinarjev (3a, stolpec 4). Ta dodatna sredstva sami nismo porabili (materialne naložbe smo celo znižali), pač pa smo jih dali začasno na razpolago drugim v obliki kratkoročnih finančnih naložb. Zato se je naša neto kratkoročna zadolženost bistveno zmanjšala, in sicer celo za toliko, da smo kot sestavljena organizacija pri kratkoročnih sredstvih postali neto finančni upnik. To pa pomeni visoko likvidnost. V Slovenskih železarnah smo torej v prvem polletju letošnjega leta poslovili v povprečju ob razmeroma zelo visoki likvidnosti, predvsem na račun skromnega investiranja in velikih dodatnih dolgoročnih zadolžitev. d) Na račun revalorizacije smo materialne naložbe v prvem polletju povečali za 13.421 milijona dinarjev, od tega pretežen del z revalorizacijo zalog. Osnovna sredstva bomo namreč revalorizirali šele ob koncu leta, med letom pa smo jih samo v delu, kolikor jih financiramo s tujimi krediti. Te kredite namreč sproti revaloriziramo preko rasti deviznih tečajev, za rezultate te revalorizacije, to je tečajne razlike, pa povečujemo nabavno vrednost osnovnih sredstev. Iz tabele je videti, daje v Slovenskih železarnah v preteklih šestih mesecih samo na račun deviznih kreditov za osnovna sredstva nastalo 2.553 milijona dinarjev dodatnih tečajnih razlik večina tega v Železarni Jesenice. f) Stopnja samofinanciranja se nam je v prvem polletju rahlo povečala in je tudi sicer nekoliko višja, kot je v gospodarstvu v povprečju. Nazadnje naj še rečemo nekaj o tem, kako na sploh ocenjujemo gospodarjenje s sredstvi v letošnjem letu. Slej ko prej ta ocena ne bi mogla biti dobra. Zaradi skromnega investiranja smo si sicer začasno izboljšali likvidost, ki tudi sicer ni bila slaba, zato pa bomo v naslednjem obdobju imeli pri investicijah, ali pri tistih, ki so že v teku, toliko več težav pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev. Gre še za en problem. Na račun izboljšane likvidnosti smo si v prvem polletju letošnjega leta v povezavi s sedanjimi visokimi obrestnimi merami bistveno izboljšali svoj dohodkovni položaj, saj znašajo prihodki od obresti praktično več kot vse obresti, ki smo jih sami drugim plačali. To ustvarja videz, kot da je naša proizvodnja dohodkovno bolj uspešna, kot je v resnici. Ko pa bomo v naslednjem obdobju nadomeščali sedanje zamude pri investiranju, se nam zato ne bo poslabšala le likvidnost, pač pa tudi dohodkovni položaj. Skratka, to kar se je v Slovenskih železarnah v prvem polletju dogajalo s sredstvi, se utegne že v naslednjem letu kazati v obliki potencirano zaostrenih finančnih razmer. Vse to velja še posebno za Železarno Jesenice. 5. Zaposleni in osebni dohodki V povprečju je v prvem letošnjem polletju delalo v Slovenskih železarnah 18.496 delavcev, kar je slab odstotek več kot lani v enakem času. Do povečanja zaposlenih je tudi letos prišlo predvsem v Železarnait Ravne in Štore, do zmanjšanja pa v Železarni Jesenice, pa tudi v večini predelovalnih organizacij. Omeniti kaže še, da prihaja ravno v tem času do zanimive spremembe glede tega, katera delovna organizacija je po številu zaposlenih v Slovenskih železarnah na prvem mestu. Doslej je to bila Železarna Jesenice, vendar to mesto že prevzema Železarna Ravne. V osebnih dohodkih doživljamo letos velike spremembe, ki pa so predvsem posledica visoke inflacije. Povprečni mesečni osebni dohodek je v Slovenskih železarnah v prvem polletju znašal 41.062 dinarjev, kar je 78 % več kot lani v enakem času. Življenjski stroški so po uradni statistiki v tem času porastli za 75/8 %, kar pomeni, da so bili povprečni realni osebni dohodki železarjev ne glede na njihovo hitro nominalno rast le malenkost višji kot lani (za 1 %). Primerjava z ostalim gospodarstvom Slovenije kaže, da smo v železarnah osebne dohodke letos dvigovali v povprečju približno enako hitro, kot so jih drugod. Zato se tudi relativna razlika med našim povprečnim osebnim dohodkom ter povprečjem v gospodarstvu Slovenije ni bistveno spremenila. Ta razlika pa je zaradi težavnosti delovnih pogojev v črni metalurgiji sedaj premajhna. Znaša namreč le slaba 2 % (za toliko je povprečni osebni dohodek v železarnah višji kot v gospodarstvu Slovenije), nekatere analize pa kažejo, da bi morala biti okoli 7 %. Hitrejšo rast osebnih dohodkov nam preprečujejo predvsem razmeroma skromni dohodkovni rezultati. Med posameznimi delovnimi organizacijami so v osebnih dohodkih letos nastale precejšnje razlike. Lani so bili na primer v Železarni Štore nekoliko višji kot v Železarni Ravne, letos pa je ravno obratno. Železarna Ravne je namreč v osebnih dohodkih letos najbolj napredovala in njeno povprečje je sedaj tudi najvišje med vsemi proizvodnimi delovnimi organizacijami. Tega njenega uspeha smo lahko veseli, saj temelji na lepih proizvodnih in dohodkovnih rezultatih. 6. Finančno-ekonomska uspešnost poslovanja Najprej si oglejmo naslednje podatke o celotnem prihodku in njegovi razdelitvi v prvem polletju letošnjega oziroma lanskega leta, ki veljajo za sestavljeno organizacijo. Tabela 2: Celotni prihodek in njegova delitev za SOZD SŽ v mio din Zap. 1984 1985 Indeks št. Opis znesek str. znesek str. nom. real. 1. Celotni prihodek 53.362 100 104.106 100 195 103 2. Materialni stroški 44.717 84 83.327 80 186 98 3. Družbeni proizvod (1-2) 8.645 16 20.779 20 240 131 a) dohodek 5.863 11 14.779 14 252 138 b) amortizacija 2.782 5 6.000 6 216 118 4. Obveznosti iz dohodka 3.182 6 5.110 5 161 88 5. Cisti dohodek (3a-4) 2.681 5 . 9.669 9 361 197 a) osebni dohodek 3.531 7 6.812 6 193 106 b) skupna poraba 222 - 867 1 390 213 c) akumulacija SP 1.073 -2 1.989 2 - 11H 6. Bruto akumulacija (3b + 5c) 1.709 3 7.989 8 467 256 Glede gornjih podatkov naj navedemo dve formalni pojasnili. Najprej to, da se je letos način ugotavljanja dohodka nekoliko spremenil, še predvsem zato, ker so bile skladno s predpisi obresti za kratkoročne kredite prenešena iz obveznosti iz dohodka v materialne stroške. Zato se je dohodek glede na lanski obračun nekoliko zmanjšal, še predvsem pa so iz tega razloga letos bistveno nižje izkazane obveznosti iz dohodka. Drugo pojasnilo se nanaša na indekse, ki jih v gornji tabeli prikazujemo. Poleg nominalnih indeksov smo namreč izračunali tudi realne indekse rasti. Ta izračun smo napravili tako, da smo nominalne indekse delili z indeksi rasti cen. Pri celotnem prihodku ter materialnih stroških smo pri tem upoštevali statistično ugotovljeno rast cen industrijskih izdelkov, pri vseh ostalih kategorijah pa aritmetično sredino rasti cen industrijskih izdelkov ter življenjskih stroškov. Preden bomo komentirali podatke o celotnem prihodku in njegovi delitvi, si oglejmo še podatke o vrednosti neto dohodkovne mere, ki so jo dosegle posamezne delovne organizacije. Tabela 3: Neto dohodkovne mere v prvem polletju 1985 Zap. št. DO I-VI Gibanje po kvari. 1984 1985 4:3 I. kv. II. kv. 1 2 3 4 5 6 7 1. Železarna Jesenice — 0,78 0,49 1,07 2. Železarna Ravne 0,87 1,16 133 1,16 1,16 3. Železarna Štore 0,75 1,02 136 0,96 1,08 4. Železarne 0,43 0,98 228 0,84 1,12 5. Veriga Lesce 1,01 1,11 110 1,18 1,04 6. Plamen Kropa 0,95 1,30 137 1,21 1,39 7. Tovil Ljubljana 0,80 0,90 113 0,89 0,91 8. Žična Celje 0,90 1,12 124 1,36 0,88 9. Predelovalci 0,96 1,13 Í18 1,12 1,14 10. SOZD v popr. 0,50 0,99 198 0,87 1,11 POSLOVANJE SŽ V PRVEM POLLETJU 1985 (Nadaljevanje s 4. strani) Tudi to pot naj spomnimo, da štejemo za normalni poslovni uspeh, če je neto dohodkovna mera dosežena v vrednosti 1,00 (ena). Pa še to naj omenimo, da smo neto dohodkovne mere, ki jih zgoraj navajamo, računali po metodi, ki jo uporabljamo že več let (Za potrebe samoupravnega urejanja delitve v okviru SOZD pripravljamo namreč nekoliko spremenjeno metodo računanja neto dohodkovne mere.) Poskušajmo sedaj oblikovati nekaj ocen o finančno-ekonomski uspešnosti poslovanja Slovenskih železarn, ki izhajajo iz pravkar navedenih podatkov: a) Najprej je treba reči, da beležimo letos izjemno visoke indekse rasti celotnega prihodka in iz njega izvedenih kategorij. Zasluga za to gre predvsem visoki inflaciji. Po drugi strani lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v letošnjem letu predvsem družbeni proizvod, dohodek, še posebno bruto akumulacijo, tudi realno povečali. Ta uspeh pa je treba previdno vrednotiti. V veliki meri je namreč posledica zelo problematičnih poslovnih rezultatov, ki smo jih lani dosegli v prvem polletju, ko smo kot sestavljena organizacija poslovali s kar precejšnjo izgubo. Zaradi nje smo lani tudi amortizacijo obračunali v znižanem obsegu, in to je tudi eno od pojasnil, zakaj je ta v letošnjem letu v povprečju toliko porastla. Pri ocenjevanju letošnjih poslovnih rezultatov pa kaže biti previden še zaradi nekaterih drugih razlogov. Predvsem gre za to, da v pogojih visoke inflacije poslovni rezultati skoraj praviloma izpadejo ugodneje, kot so v resnici. To velja tudi v našem primeru in v tej zvezi naj spomnimo na to, kar smo že prej zapisali v zvezi z obrestmi, ko smo govorili o poslovanju s' sredstvi. Ne glede na pravkar omenjene zadržke smemo vendarle reči, da poslujemo letos v povprečju ekonomsko bolj učinkovito kot lani. To kaže tudi vrednost neto dohodkovne mere, ki smo jo dosegli v višini, ki že ustreza normalni uspešnosti. b) Napredek v dohodkovni uspešnosti poslovanja ugotavljajo vse delovne organizacije. Nekatere pa so dosegle že kar prav lepe poslovne rezultate; med temi je treba predvsem omeniti Železarno Ravne. Ta delovna organizacija torej ni napravila opaznega napredka samo v obsegu proizvodnje, kar smo že prej ugotavljali, pač pa si je bistveno izboljšala tudi svoj dohodkovni položaj. c) Kaj vse je prispevalo k večji poslovni uspešnosti, je kar težko reči. Na nekaterih področjih so prav gotovo dosegli kvalitetne premike v gospodarjenju, ki so dolgoročnejše narave. V precejšnjem delu pa gre zasluga za lepše rezultate tudi dejavnikom, ki se utegnejo pokazati za precej nezanesljive. Pri tem mislimo še predvsem na vpliv sprememb v cenah. Očitno je namreč, da nam je vsaj v prvih mesecih letošnjega leta uspelo uveljaviti nekatere spremembe v cenah, ki so nam šle v korist. Že čez nekaj mesecev pa se vse skupaj lahko zasuče tudi v povsem drugo smer. Dokler bomo imeli tako visoko inflacijo, se torej tudi večjim nihanjem v poslovni uspešnosti ne bomo mogli izogniti. Pri tem pa ne gre prezreti, da bodo naši dolgoročni poslovni rezultati vendarle odvisni predvsem od tega, kako učinkovito bomo svojo proizvodnjo znali prilagajati potrebam trga, in kako ekonomično jo bomo organizirali oziroma izvajali. 7. Sklepne ocene Pretekli dve leti sta bili za Slovenske železarne dokaj problematični. V proizvodnji nismo napredovali, v razvoju nam stvari niso šle od rok, dohodkovni položaj se nam je nevarno slabšal, še predvsem pa so hitro kopnele finančne prednosti, ki smo si jih s skrbnim gospodarjenjem s sredstvi ustvarili v daljšem preteklem obdobju. Za letošnje leto pa smemo reči, da so se vsaj nekatere od teh stvari obrnile na bolje. Tako ugotavljamo, da se nam finančni položaj kljub izredno visoki inflaciji ni poslabšal. Opazen premik na boljše je bil napravljen glede dohodkovne uspešnosti, tako da se letos s poslovnimi izgubami za sedaj ne srečujemo. Tudi v proizvodnji beležimo napredek, žal pa ne v vseh delovnih organizacijah. To bi torej lahko šteli med letošnje uspehe. Po drugi strani pa doživljamo tudi neuspehe. Za glavnega lahko jemljemo nove zamude pri uresničevanju naših razvojnih načrtov, ki bodo to pot zaradi inflacije imele še posebno neugodne posledice. Tudi v izvozu nismo uspešni. In nenazadnje tudi z osebnimi dohodki ne moremo biti zadovoljni; ti so namreč še vedno precej nižji, kot bi smeli biti spričo težavnih pogojev dela, s katerimi se srečujejo predvsem delavci v metalurgiji. Še bolj kot pretekla leta opažamo letos, kako močno je naše gospodarjenje odvisno od zunanjih okoliščin, to pot še predvsem od sprememb v cenah. To pa še ne pomeni, da svoje ekonomske usode v ničemer ne moremo sami uravnavati. Tudi v tako nestabilnih razmerah, kot so sedaj pri nas, se namreč dolgoročno gledano neprimerno bolje godi tistim, ki v nobenem trenutku ne opustijo naprezanj za bolj učinkovito proizvodnjo in poslovanje na sploh. V tem pogledu pa žal tudi v Slovenskih železarnah ne napravimo vsega, kar bi lahko. Direktor IB SŽ: Andrej Cetinski NAJVEČJE DO V SRS V LETU 1984 Od leta 1978 Gospodarski vestnik objavlja seznam 300 največjih delovnih organizacij SR Sloveniji. Kriteriji za razvrstitev po velikosti je us-tarjen dohodek, na podobnih seznamih, ki jih objavljajo sorodne jugoslovanske revije, pa služi kot kriterij za razvrstitev po velikosti celotni prihodek. V naslednji tabeli bomo prikazali 10 % oz. 30 naj večjih delovnih organizacij po ustvarjenem dohodku v letu 1984. Ime OZD Sedež Dohodek v 000 din Število zaposlenih Dohodek na zap. (din) Mesto doh./zap. 1. TAM Maribor Maribor 8.405.138 7494 1.121.590 18 2. Železarna Jesenice Jesenice 7.721.995 6546 1.179.650 20 3. Rudnik lignita Velenje Titovo Velenje 6.737.785 5749 1.172.000 21 4. Slovenijales, DO trgovina, Ljubljana Ljubljana 6.646.289 2351 2.827.010 2 5. Krka, tovarna zdravil, Novo mesto Novo mesto 6.554.149 3635 1.803.070 11 6. Železarna Ravne Ravne na -Koroškem 6.475.244 5817 1.112.160 22 7. Metalna Maribor Maribor 6.459.351 4132 1.563.250 13 8. SGP Slovenija-ceste Tehnika obnova Ljubljana 6.112.482 6899 886.000 28 9. Nuklearna elek. Krško 5.965.964 520 11.473.010 1 10. Mura Murska Sobota 5.744.414 5420 1.059.860 23 11. Litostroj Ljubljana 5.628.501 4303 1.308.050 16 12. Gorenje - gosp. aparati Titovo Velenje 5.586.246 5390 1.036.410 26 13. Ind. usnja - IUV Vrhnika 5.449.447 2755 1.978.020 9 14. ZG, DO ŽTO Ljubljana 5.392.970 5883 916.710 27 15. Tovarna dušika Ruše 5.332.392 2168 2.459.590 4 16. Planika Kranj 5.320.364 3756 1.416.500 14 17. GIP Gradis Ljubljana 5.311.473 6447 823.870 29 18. Aero Celje 5.255.897 2454 2.129.550 5 19. INTEREUROPA Koper 5.218.485 2481 2.103.380 6 20. Metalka Ljubljana 5.210.199 2501 2.083.250 8 21. Sava Kranj 5.159.465 4291 1.202.400 19 22. Iskra - Kibernetika Kranj 5.067.439 4858 1.043.120 25 23. Železarna Store 5.063.224 3651 1.386.810 15 24. Peko Tržič 4.940.347 4691 1.053.169 24 25. Klinični center Ljubljana 4.892.312 7171 682.240 30 26. Iskra - Automatika Ljubljana 4.724.638 3789 1.246.940 17 27. Konus Sl. Konjice 4.596.656 1768 2.599.920 3 28. Lesnina Ljubljana 4.502.924 2662 1.691.450 12 29. Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško 4.414.038 2116 2.086.030 7 30. Lek Ljubljana 4.400.127 2419 1.818.890 10 Iz tabele je razvidno, da se med 30 prikazanih največjih delovnih organizacij v Sloveniji uvršča na 23. mesto Železarna Štore. Po ustvarjenem dohodku na zaposlenega pa se Železarna Štore uvršča na dobro 15. mesto (glej zadnji stolpec). Kar 12 delovnih organizacij, ki so po dohodku pred našo Železarno, je po dohodku na delavca za njo. TAM, ki je po skupno ustvarjenem dohodku na 1. mestu, je po produtktivnosti, tj. dohodku na delavca, na 18. mestu. Zadnja uvrščena DO Lek Ljubljana pa je po dohodku na delavca na ugodnem 10. mestu. Od DO sozd Slovenske železarne se Železarna Jesenice nahaja na 2. mestu in Železarna Ravne na 6. mestu med največjimi DO v Sloveniji po kriteriju ustvarjenega dohodka. Med železarnami je bila v letu 1984 po kazalniku dohodka na delavca naša železarna na 1. mestu, kar je razvidno tudi iz doseženega mesta po omenjenem kazalniku v okviru 30 prikazanih DO. Če primerjamo prvo uvrščeni TAM Maribor z našo železarno, ugotovimo, da je ustvaril 66 % dohodka ob 105 % večjem številu zaposlenih. Zadnje uvrščeni Lek Ljubljana pa je ustvaril za 13 % manj dohodka ob 34 % manjšem številu zaposlenih. Te ugotovitve se seveda odražajo v doseženem mesecu po kazalniku ustvarjenega dohodka na delavca. Iz občine Celje je med prikazanimi DO poleg naše železarne še Aero Celje na 18. mestu, po ustvarjenem dohodku na delavca pa na zelo dobrem 5. mestu. Med 300 največjimi v SRS so iz občine Celje posamezne DO po ustvarjenem dohodku na naslednjih mestih: NAJVEČJE DO V SRS V LETU 1984 (Nadaljevanje s 5. strani) Mesto po ustvarjenem dohodku: (300 DO) Dohodek na delavca Mesto po dohodku na delavca 18. Aero Celje 2.129.550 2. 23. Železarna Štore 1.386.810 5. 24. Cinkarna Celje 1.788.480 4. 44. Kovinotehna Celje 2.314.380 1. 74. EMO Celje 923.670 10. 98. INGRAD Celje 717.500 13. 177. Zlatarne Celje 1.797.580 3. 185. LIK Savinja Celje 1.148.150 8. 188. ŽG ŽTO Celje 879.070 11. 255. Elektro Celje 1.093.460 9. 258. KUMA Celje 1.341.110 6. 266. TOPER Celje 750.800 12. 270. METKA Celje 1.163.940 7. Iz pregleda je razvidno, daje naša železarna po ustvarjenem dohodku na delavca v okviru DO iz občine Celje na 5. mestu. Na prvem mestu je Kovinotehna, na zadnjem (13. mestu) pa INGRAD. Iz podatkov je razvidno, da Železarna Štore spada med največje delovne organizacije v Sloveniji. Razveseljivo pa je, da smo po kazalniku dohodka na zaposlenega še znatno boljši. Naš cilj je, da to mesto obdržimo oz. še izboljšamo. Samo tako si lahko zagotovimo trdno materialno osnovo za osebno in splošno porabo ter akumulacijo. Vir: Gospodarski Vestnik št. 25/1985 Jože Roženičnik, dipl. oec. DELO SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN Delu samoupravnih delovnih skupim smo že večkrat dajali poseben poudarek pomembne oblike samoupravnega delovanja. Posluževali smo se raznih načinov, da bi bolj obudili njihovo zavest, da je ta oblika reševanja najrazličnejših problemov in samoupravnih odločitev najprimernejša. Vendar vse bolj opažamo, da delo samoupravnih delovnih skupin ne zaživi tako, kot bi moralo. Pogrešamo njihove samoiniciativnosti in pravočasnosti. Moramo pa vzeti v obzir, da za svoje neučinkovito delovanje niso povsem sami odgovorni. Ob delu jih spremljajo najrazličnejši negativni elementi. Gradiva prejmejo prepozno. Na svoje zahteve in vprašanja največkrat odgovorov ne prejmejo. Naše področje ostaja večkrat ob tem nemočno, saj od strokovnih služb večkrat ne prejmemo odgovorov na zastavljena vprašanja, zahteve,-gradivo sprejmemo »tik pred zdajci«, ipd. Da pa ne bi izzvenelo vse samo v kritični podobi, moramo poudariti, da v določenih sredinah samoupravne delovne skupine uspešneje delujejo. Temeljito obravnavajo vsaj tista gradiva, kijih prejmejo v obravnavo. Področje za samoupravna razmerja in informiranje bo v bodoče doslednejše bedelo nad delom samoupravnih delovnih skupin in odločneje vztrajalo, da bodo strokovne službe dajale informacije in reševale nastajajoče težave, kijih bodo ugotavljali na samoupravnih delovnih skupinah in da bodo gradiva pravočasno pripravljali. Z dobrim sodelovanjem in tovarniških odnosom bomo lahko uspeli, da bo delo samoupravnih delovnih skupin učinkovitejše. POGLEJMO, KAJ SO SAMOUPRAVNE DELOVNE SKUPINE OBRAVNAVALE V ZADNJIH DVEH MESECIH. Temeljito so obravnavali polletne rezultate poslovanja in se dogovorili o solidarnostnem delovnem dnevu za modernizacijo bolnišnice. Tu je bila izkazana velika mera pripravljenosti, da s svojim enodnevnim zaslužkom prispevamo za bolnišnico. Pomembnost so namenili tudi obravnavi investicijskega plana in analizi razvojnih možnosti s smernicami in elementi tozdov in delovnih skupnosti za obdobje 1986-1990. Na zboru delavcev v Valjarni II so delavci zahtevali takojšnjo ureditev parkirnega prostora pri vratarnici Štore II ter ustrezno varovanje parkirišča. V tozdu Jeklovlek so na zboru delavcev obravnavali spremembe v organizaciji tozda ter predloge prerangiranja in pogojev dela za določena delovna mesta. Nezgode v avgustu TOZDA Elektroplavž TOZD B Jeklarna -• • TOZD C Valjarna I .. - . TOZD D Valjarna II TOZD E Jeklovlek ' L-: —- | • " v TOZD F Livarna I TOZD G Livarna II 5 nezgod Modelna mizarna - TOZD H Obdelovalnica valjev Obdelovalnica litine 1 nezgoda Orodjarna 1 nezgoda TOZD J Tovarna traktorjev Lakirnica Mehanska obdelava ■BR Montaža '"; - TOZD M Energetika 1 nezgoda Merilna služba MB| TOZD L Vzdrževanje Mehanična delavnica Elektroobrat Vzdrževanje transp. sr. TOZD N Transport - TOZD R Kontrola kakovosti TOZD S GSKG TOZD T DPG i nezgoda Delovne skupnosti - Skupaj ŽELEZARNA ŠTORE 9 nezgod (Nadaljevanje na 7. strani) V tozdu Valjarna I so na samoupravnih delovnih skupinah spregovorili o kvaliteti proizvodnje. Prizadevali si bodo za doseganje kvalitetne in kvantitetne proizvodnje, izboljšati želijo tudi produktivnost. V Tovarni traktorjev so na zboru delavcev poleg ostalega obravnavali tudi rezultate poslovanja prvega polletja. Tu so zbrani izrazili ogorčenje nad neučinkovitim razreševanjem problematike tozda Tovarne traktorjev, ki traja že od ustanovitve naprej. Zlasti so bili ogorčeni nad svojo nemočjo in situacijo, ki jih vedno znova prisiljuje, da potrjujejo negativne periodične račune, nad situacijo, ki jim onemogoča delo in pošten zaslužek, istočasno pa se za takšno situacijo ne čutijo odgovorne. Na tem zboru so zahtevali, da novoustanovljeni sanacijski odbor /o njegovi ustanovitvi samoupravni organi tozda niso razpravljali in odločali/ nemudoma poda-na delavski svet Tovarne traktorjev svoj koncept razreševanja tozda. Nadalje so predlagali, da druženopolitične organizacije in samoupravni organi v zakonskem roku 45 dni natančno in dogovorno proučijo vzroke za nastalo situacijo in ugotovijo morebitno odgovornost ter predlagajo ustrezne ukrepe. Na zboru delavcev v avgustu so se delavci tozda Tovarne traktorjev seznanili z informacijo o prestrukturiranju tozda do leta 1990. V Livarni valjev, kokil in metalurške litine so na zboru delavcev poleg ostalega obravnavali pripombe nočne izmene. Ugotavljali so, daje bil remont v času kolektivnega dopusta slabo opravljen, tako glede izvar Janja del kot nadzora s strani livarne. Ob tem so sprejeli nekatere zaključke z zahtevki do tozda Vzdrževanje. V tozdu Vzdrževanje je samoupravna delovna skupina obravnavala nezadovoljstvo vzdrževalcev, ki so v nekaterih tozdih zaradi slabih proizvodnih rezultatov kljub svojemu dobro opravljenemu delu podlegli kriteriju ostalih delavcev, ki zaradi poslovnih težav niso dosegli zastavljenih ciljev. Menijo, da dobro vzdrževanje ni vedno pogoj za dober rezultat poslovanja. Spregovorili so ob tem o normiranih delih, kjer so presežki na akord sorazmerno visoki. Te posledice akordnih presežkov oz. povečanje proizvodnje pa v veliki meri nosijo vzdrževalci, ker so osnovna sredstva preobremenjena. Normirano delo pri vzdrževalcih pa je povsem nekaj drugega, saj gre za večji doprinos lastnega dela ob minimalnem trošenju osebnega orodja ter nekaterih obratnih sredstev. Menijo, da količina in zahtevnost dela pri njih nista pravilno ovrednoteni oz. stimulirani. V DS za komercialne posle so na delovni skupini izpostavili problem centralnega ogrevanja, ki še vedno ni urejen ter na slabo čiščenje pisarn. V DS za investicije in razvoj so obravnavali spremembe in dopolnitve statuta DS za raziskave, razvoj in investicije s pripombo, kaj so pristojnosti sveta DS in kaj bodo delali tuji delegati v DS. Obravnavali so še spremembe in dopolnitve SaS o združevanju dela delavcev v Delovno skupnost za raziskave, razvoj in investicije. Toliko o delu samoupravnih delovnih skupin v zadnjih dveh mesecih. O njihovih nadaljnjih aktivnostih vas bomo še obveščali preko našega Železarja. Ana T Nezgode v avgustu (Nadaljevanje s 6. strani) Na poti z dela se je poškodoval GROSEK Alojz, TOZD MO - ORODJARNA. Pri delu so se poškodovali: LIVARNA II: DOBRIJEVIC Željko (2 - 2. nezgoda - delovodja Cverlin). Na kalupnem stroju je menjaval modelno ploščo. S kladivom je pritrjeval železno zagozdo, jo zgrešil ih se udaril po roki. ZEME Silvester (1-1. nezgoda - delovodja Cverlin). S pnevmatsko dvigalko je nalagal ulitke iz stresne rešetke na paleto. Iz naložene palete je ulitek zdrsnil in mu padel na prste leve noge. RADAKOVIČ Milan (1 - 2. nezgoda - delovodja Koprivc). Zakladal je vsipno košaro na vsipnem vozu. Zaradi drsenja materiala iz bunkerja na zalagalni podest se je kos železa odbil in mu priletel v glavo. DURDEVIČ Rade (2 - 3. nezgoda - delovodja Čretnik). Sestavljal je forme in jih spenjal s sponkami. Ta ni dovolj stisnila obeh form, zato si je pomagal še z zagozdo. Ko jo je hotel pritrditi, jo je zgrešil in se udaril po palcu. SEVER Ivan (3 - 2. nezgoda - delovodja Tovornik). Z ročnim kladivom je odbijal livne sisteme od ulitkov. Od betonske podloge se je odbil košček litine in mu priletel v podlaket desne roke. OBDELOVALNICA LITINE: MIKLAVZlC ALojz (2—1. nezgoda!! delovodja Zupanc). Čistil je ostružke s stružnice. S prstom je potegnil po ostružnikih in se urezal na prst ORODJARNA: TERŽAN Božo (1 Bi. nezgoda - delovodja Lah). Spravljal je material 0 130 x 4500 v delavnico. Ko je potiskal voziček, se je material zakotalil in mu stisnil roko. ENERGETSKI OBRAT: KOZAMURNIK Marjan (2 - 1. nezgoda - vodja Jazbinšek). Pri vožnji s kolesom na obhodu energetskih oddelkov mu je ob skladišču starega železa padel zaradi vetra tujek v levo oko. DPG: ŽAGAR Ana (4 — 2. nezgoda - vodja: Irgolič Fanika). Pri rezanju paradižnika na HKV stroju sije odrezala blazinico kazalca desne roke. Osebni dohodki - tokrat drugače Razprave o delitvi dohodka, v tem sklopu seveda posebej o delitvi osebnih dohodkov, so nepogrešljiv del našega vsakdana. O delitvi že toliko razpravljamo, da enostavno nimamo več časa delati. Zaradi tega (pa ni samo ta vzrok) nam pada proizvodnja, posledično produktivnost in jasno je, da se to odraža tudi v naši neekonomičnosti. Tako dnevno ob naraščajočih izgubah ugotavljamo, da se nam skorajda ne izplača delati. Ob tem se vsak razumni človek začudi, kako to, da se ob vsak dan revnejši družbi (= državi) izplača delati zasebnikom. Tako imamo nemalo primerov, da so s propadom »fabrike« cveteli posli zasebnim kooperantom. Ko smo že pri njih, si poglejmo samo eno primerjavo, ki pa je vendar dovolj prepričljiva. Vzporedimo, pa čeprav v miniaturi, dva sistema: zasebnega in družbenega. Primerjajmo njuno organiziranost, odnos do dela v širšem smislu, pa tudi njuno nagnjenost do diskusij o delitvi (predvsem osebnih dohodkov, kajti drugi vidiki delitve so delavcu v združenem delu še vedno preveč tuji). Pri zasebniku organizacija »klapa« ali pa ga ni! Z njo je tesno povezan odnos do dela, ki mu lahko tudi rečemo odnos do posla. Tudi brez tega zasebnik propade ... Kot bi tudi propadel zaradi nagnjenosti do diskusij o delitvi! On se zaveda, da mora delati in da mora tudi poslovati sebi v korist. Od tega je namreč življenjsko odvisen njegov obstoj. Situacija v združenem delu je bistveno drugačna. O ustrezni organiziranosti niti ne razpravljamo, ker gre tako po starem dovolj dobro. Saj še prodaja tudi kar gre (po zaslugi stalnega dviga cen), pa čeprav so letošnje zaloge višje kot lanske. Zakaj bi zaradi tega v združenem delu menjali naš odnos do dela? Saj ga tudi sicer v družbi še nobeden ni menjal. Stvari nam torej tečejo, kot tečejo. Lahko se torej kot dobri samoupravljal« posvetimo vprašanjem delitvenih odnosov. S tem bomo v praksi uresničili našo ustavno pravico. Kako dolgo? Življenje pa teče svoja pota in se na naše samoupravne pravice niti ne ozira. Rezultat tega je vse globlja družbena in ekonomska kriza. Kaj torej storiti? Najprej si moramo dopovedasti, da nismo bogata dežela, tako kar se tiče surovinske baze, kot tudi že velikega zaostanka v tehnološkem razvoju. In ker smo revni, radi bi pa le nekako iz te revščine, je potrebno trdo in gospodarno delati. Te izraze razume vsak kmečki človek in jih je kot take razumel stoletja. Kako to, da jih samoupravno naravnan delavec ne razume in so mu tuji? Razmišljajmo torej drugače in tudi delajmo drugače. Delavec sicer potrebuje za življenje primerne osebne dohodke, ne pa prekomernih diskusij o delitvi osebnih dohodkov z množico zapravljenega dragocenega časa in papirja. Osebni dohodek mu mora zagotoviti družba, kot to delavcu zagotavlja »gnili« kapitalizem. Za primerne osebne dohodke bo delavec primemo delal, za manj primerne pač manj in slabše dela. Za primerne osebne dohodke bo mojster lahko od njega zahteval tudi primeren odnos do dela! Temu seveda sledi verižna reakcija ... Našo aktivnost torej usmerimo v dobro organizirano in efektivno delo, ki nam more zagotoviti ustreznejše osebne dohodke in s tem tudi ustrezen standard. Strokovna ekskurzija v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor Po programu komisije za izobraževanje in informiranje pri KO OOZS Železarne Štore smo predsedniki OOZS tozd in DS, člani konference sindikata in predsedniki posameznih komisij v petek, 6. septembra, obiskali TAM Maribor. Ogledali smo Si proizvodne obrate, in sicer tozde Mehansko obdelavo, Livarno sive litine, Kovačnico, Montažo, Karosernico in Proizvodnjo motorjev. Z ogledom šmo pridobili veliko koristnih informacij in spoznanj. Predsednik in sekretar konference sindikata TAM sta nas zelo izčrpno informirala o dejavnosti posameznih tozdov in DO kot celote. Po ogledu proizvodnje smo imeli razgovor, kjer se nam je pridružil še vodja kooperacije TAM. Predsednik sindikata nam je v prijetnem okolju zelo nazorno in sistematično predstavil njihovo delovno organizacijo. V TAM je danes zaposlenih 7500 delavcev in so organizirani v 19 tozdih in 4 DS, od tega imajo en tozd v Ptuju. Pripravljajo reorganizacijo DO, kjer bodo zmanjšali število tozdov. Po ustvarjenem dohodku so na prvem mestu med DO SRS v letu 1983 in 1984. Ob tem pa velja poudariti, daje TAM na prvem mestu tudi po številu zaposlenih. Temeljni kamen razvoja DO TAM predstavlja tovarna letalskih motorjev, ki jo je leta 1942 zgradil okupator za potrebe vojne industrije. Dne 31.12. 1946, ko je maršal Tito podpisal akt o preimenovanju takratne tovarne letalskih delov v tovarno avtomobilov Maribor, predstavlja rojstni dan DO TAM. S tem aktom so postali prva tovarna avtomobilov v državi. V letu 1947 so pričeli izdelovati tovornjake nosilnosti 3 ton z vodno hlajenim bencinskim motorjem po licenci češkoslovaške firme Praga. V tem letu so izdelali prvih 27 tovornjakov, ki sojih poimenovali s simboličnim imenom Pionir. V naslednjih 15 letih so izdelali 17.416 Pionirjev, med njimi tudi prve avtobuse. Tritonski Pionir, kije reševal najnujnejše potrebe v obdobju obnove države, ni mogel več zadovoljevati naraščajočih potreb jugoslovanskega gospodarstva. Po nekaj letnih pripravah so leta 1957 sklenili licenčno pogodbo z zahodnonemško firmo Klockner -Humboldt - Deutz (KHD), in sicer za proizvodnjo novih vozil in motorjev. V zelo kratkem obdobju je stekla serijska proizvodnja licenčnih vozil. Vzporedno s tem je potekalo osvajanje vozil lastne konstrukcije in že leta 1961 so proslavili začetek proizvodnje novega vozila. Leta 1969je bila med DO TAM in KHD podpisana pogodba o kooperaciji, leta 1970 pa še pogodba o skupnem vlaganju s sodelovanjem mednarodne finančne korporacije ITC. Z leti je TAM postopoma zmanjševal odvisnost od licence. Prvi rezultati domačega znanja so se pokazali v lastnem in samostojnem razvoju terenskih vozil, katerih serijska proizvodnja je stekla 1977. leta. Ta vozila se po svojih lastnostih in kvaliteti lahko enakovredno merijo s podobnimi vozili svetovno znanih proizvajalcev. V letošnjem letu so podpisali s KHD novo pogodbo o skupnem razvoju novega sodobnega motorja. To je veliko priznanje za TAM oz. njegove inženirje - razvojnike ter kolektiv kot celoto. TAM ima izdelan nov razvojni koncept, ki je podprt z ustreznim kadrovskim potencialom, ki dela na razvojnem področju. Poleg tega so močno povezani navzven predvsem z obema slovenskima univerzama in z različnimi znanstvenimi institucijami v Jugoslaviji. Razvoju proizvodnje so sledile ostale funkcije poslovnega procesa. Zelo smelo so začrtali zlasti izvozne dejavnosti. Izvažajo v 40 držav sveta. Vrednost izvoza predstavlja četrtino celotne realizacije. Proizvodni program obsega: OBISK V TAM (Nadaljevanje s 7. strani) iBr. - tovorna vozila 3 do 26 ton skupne mase oz. do 40 ton kot cestni vlak (tovornjaki, prekucniki, vlačilci), - avtobusi dolžine 5,6,8,11 in 12 metrov za vse vrste potniškega prometa, s terenska vozila skupne mase 7 in 11 ton, - specialna vozila za različne potrebe, - motorji, zračno hlajeni dieselski, z razponom moči od 90 kW do 188 kW (123 do 25 KM) - orodja, - tehnološka oprema, - izkovki, ulitki, - avtomobilski deli in sklopi (menjalniki, gonila, zavore, preme, kabine, storitve površinske obdelave in kalilnice). V sodelovanju s firmo KHD iz ZRN pa v zadnjem obdobju proizvajajo motorje z močjo od 235 kW do 386 kw (386 do 525 KM) za najtežja transportna vozila in gradbeno mehanizacijo. Za nemoteno proizvodnjo skrbi preko 300 koperantov, med njimi je tudi naša železarna oz. tozd Livarna strojne litine, ki oskrbuje TAM z zelo zahtevnimi ulitki. V ta namen TAM tudi sovlaga v modernizacijo naše livarne. Predstavniki TAM so izrazili željo, da še naprej tako dobro sodelujemo. V perspektivi se bo sodelovanje med nami še povečalo, saj TAM povečuje proizvodnjo in širi proizvodni program. V nadaljevanju razgovora je tekla beseda o sistemu delitve osebnih dohodkov. Pri njih je najbolj enostavno delo danes vredno 28.000 din mesečno. Razpon med OD je 1:4,6 (pri nas 1:4,3). V izdelavi imajo dopolnjen sistem OD, v katerem se bo razpon povečal'na 1:5,5. V praksi si prizadevajo, da bi bilo bolje ovrednoteno težko fizično ter ustvarjalno delo v skladu s stališči in priporočili republiškega sveta ZSS. Razlike pri poslovni uspešnosti tozdov so minimalne, saj se zavedajo, da vsi delavci vseh tozdov delajo za skupen končni proizvod oz. dohodek DO kot celote. Seveda pa imajo v praksi veliko razliko v osebni stimulaciji delavci v enem in istem tozdu ali DS, in sicer od 0 do okoli 40 % na osnovni delež OD. Sindikat je organiziran tako, da deluje preko 252 sindikalnih skupin, 46 osnovnih organizacij in 6 konferenc OOZS. Člani IO osnovnih organizacij so avtomatično tudi vodje sindikalnih skupin. Izvršni odbor konference na nivoju DO je sestavljen iz predsednikov OOZS, vendar ne iz vseh OO, ker bi bil IO prevelik. Predsednik konference OO ZS DO je profesionalec, kar omogoča, daje strokovnost in akcijska sposobnost zelo visoka ter so prisotni pri vseh dogajaiijih v DO in na nivoju občine:/ V okviru telesno-kultume aktivnosti se 2.500 do 3.000 delavcev redno aktivno ukvarja s športom. Posebno skrb posvečajo letnemu oddihu delavcev. Regres za letni dopust je odvisen od OD na družinskega člana in se je v letošnjem letu gibal od okoli 7.000 din do 10.000 din, s tem da je prejel najnižji regres predsednik KPO, najvišjega pa čistilka. Poleg tega vsak zaposleni delavec TAM mesečno oddvaja približno 1,5 % od OD za potrebe letnega oddiha, kar se jim izplačuje ob izplačilu regresa. Veliko pozornost posvečajo sodelovanju na športnem in kulturnem področju med DO v okviru občine Maribor in širše. V zadnjem času, ko se pogoji gospodarjenja zaostrujejo in življenjski standard nazaduje, ima sindikat pomembno nalogo, da s svojimi aktivnostmi po svojih močeh rešuje nastalo problematiko. Med drugim imajo honorarno zaposlenega diplomiranega pravnika s pravosodnim izpitom, ki dela na področju reševanja delavske problematike. Informiranje delavcev je dobro organizirano. Imajo interno glasilo »SKOZI TAM« in tedenske informacije, kijih prejme vsak zaposleni. Sestanki so v glavnem v popoldanskem času ali pa po 13. uri, ko je že manjša delovna intenzivnost. Ob sobotah ne delajo, ker so delovni dnevi podaljšani tako, da opravijo na mesec 182 efektivnih delovnih ur. Nadure imajo urejene tako, da so vse registrirane kot obvezne za proizvodnjo in so dejansko obračunane s 50 % povečanjem in se vsem upoštevajo v pokojninsko osnovo. Inventivna dejavnost je zelo razvita; na področju množične inventivnosti 11 % prihranka od skupnega prihranka vračajo kot odškodnino inovatorjem. Na drugi strani pa dajejo velik poudarek tudi neprofesionalni inventivni dejavnosti, kjer se inventivnost registrira in upošteva kot osnova za napredovanje, za pridobitev stanovanja in drugih ugodnosti. Vsak mesec v enem tozdu organizirajo mesec inventivne dejavnosti, kjer javno razpišejo različne problematike. Letno sprovedejo 160 inovacij. Razgovor je tekel še o aktivnosti v zvezi z volitvami in pripravami na kongrese ZS ter o aktualnih družbenoekonomskih razmerah v sedanjem trenutku. Kriza v proizvodnji se vse bolj odraža tudi v delitvi, zaradi visoke inflacije se izgublja občutek za dobro gospodarjenje. Kljub temu pa se vsi skupaj zavedamo, da bomo le z uporabo inovacij in boljšim delom na vseh ravneh ustvarili višji realni dohodek in s tem višje realne osebne dohodke. Na koncu smo s predstavnikom sindikata in KPO podarili gostiteljem za spomin dva kipca livarja, jim zaželeli veliko delovnih uspehov in še naprej plodno poslovno in družbeno-politično sodelovanje. Predstav- niki sindikata TAM pa so nam podarili Bilten TAM in značke. Z izmenjavo informacij samo eni in drugi pridobili koristne napotke oz. smernice za delo na sindikalnem področju. Roženičnik Devetega pohoda delavcev SOZD SŽ na Svetino se je udeležilo preko 350 pohodnikov V soboto, 24. avgusta, sta komisija za športno rekreacijo Železarna Štore in PD Železar Štore organizirala deveti pohod delavcev sozda SŽ na Svetino. Lepo sobotne^jutro je pozdravljalo prihajajoče železarje in predelovalce, ki so se zbiraili na parkirnem prostoru pri Pocajtovem mlinu, od koder smo nato ob dogovorjeni uri krenili cilju naproti. Dolga kolona pohodnikov se je vzpenjala po makadamski cesti do vasice Osenca in nato strmo spustila v dolino, kjer smo ob poti občudovali ribogojnico s petimi prekati, v katerih je kar mrgolelo slastnih postrvi različnih velikosti. Pot je nato zavila levo v Hudičev graben, kjer je zaradi strme soteske zavarovana s klini in jeklenimi vrmi. Vedno više smo se vzpenjali in po dveh urah prijetne in zanimive poti, ne samo za Gorenjce in Korošce, temveč tudi za marsikaterega domačina, smo prispeli na Celjsko kočo, kjer so nas postregli s čajem. Po krajšem počitku nas je pot vodila po strmem travniku na vrh Tov-sta (830 m), kjer je vsak udeleženec pohoda prejel spominsko značko, nekateri pa so se vpisali v knjigo pohodnikov oziroma odtisnili žig v svojo planinsko izkaznico. Pot se je nato strmo spustila navzdol v smeri Svetine k Domu železarjev, kjer je bil naš cilj. Na zaključni slovesnosti je v imenu organizatorja spregovoril predsednik komisije za športno rekreacijo tov. Tone Motoh, kije v svojem govoru posebno poudaril pomen teh pohodov in krepitve obrambnih sposobnosti naših delavcev. Na končuje zaželel vsem pohodnikom prijetno bivanje in srečno vrnitev domov, posebno pa krepkega zdravja do prihodnjega leta, ko bomo praznovali 10. jubilejni pohod s potjo preko Kamniškega sedla v Logarsko dolino. Ob zvokih tria Integral in pevke smo nadaljevali dobro razpoloženje ter sprostili obvečno energijo na plesišču. Bližal se je čas odhoda in iztekal se je čudoviti dan, ki smo ga skupaj preživeli železarji in predelovalci. Obljubili smo si, da si čez en teden ponovno sežemo v roke, to pot na vrhu Triglava, na katerega organizira pohod komisija za športno rekreacijo DO Železarne Jesenice. Ob koncu bi se zahvalil delavcem tozda DPG za odlično pripravljeno hrano in postrežbo, organizatorju komisije za športno rekreacijo in izvajalcu PD Železar pa za organizacijo in varnost pohodnikov. Mali Veselo vzdušje na Svetini ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE- izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 — 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.