Urvdalikl is apimTaiikl pft" ■torti M6f l Uw>y( it,
OfflOO 0* HMMIni V | UST 9* Lasrašale
Tolephoa«: Lavadal* MU.
______ ' .
LETO—YEARXIV.	g^ggSgg ^^^JUT^ Chico^ 111., torek, a novo»bra (Nov, 8) 111. t^jrggM.oo STEV.-NUMBER
dfatrib«t.a	mit (fU.	Wy U>. A.»7o^.Ur a,' IStT, 10» it tU P».t Offk. ''^^sbt .r4»r ,f	Os-t*!*"
»napisas. f- miMrni »t —r%» »I — pe»*<M *e^thUM, Al Q«t. a, UIT, aatharl-4	14, |>li.	'	"'
OSEMLETNI 0TR00I, MEZDNI StfftHI NA POLJU PESE V 00L0RADUI
VVaahington, D. C. — Kongres-nik Morin iz .Pennaylvani je,' republikanec, je predloiil v poalan-aki sborniei, da vlada iada za pet miljard dolarjev bondov, ki na, elužijo za iz vrtite v raznih javnih projektov v svrho, da ae zapoalijo brezposelni delavci. Morin meni, da bi omenjena vaota zadostovala za vpoalenje dveh miljonov delavcev.
♦Atlanta, tU. — tiugeno V. Daba je v ho bo t o obhaja) svoj rojetni dan v tukajšnji zvezni kaznilnici. HM je star 66 let, Jetniftar je Debsu izročil tiaofte braojavk in zavojev a čeatitkaini in darili, ki so prilla ia vaeh krajev Amerike iu celo inozemstva. Vae taititke an israialo eno iaijot da ftivi vrli aocialistilul veteran le mnogo, mnogo let 1
Ta sirova tajava ja zpremenila javno mnenje v prilog delavstva.
Nevr Tork, N. T. — Velike mlekarske kompanije, katerih razva-žalci stavkajo v New Yorku in o-kolici, ao odklonili pogajanja s organizacijo. Brutalno ao povedali, da je njih namen znižati mezdo za petnajat odstotkov in razbiti organizacija.
Ta sirova izjava je apremenila Javno mnenje, čeprav ao ae veliki dnevniki trudili pošteno, da a pripovedkami o stradajočih detetih obdrle javno mnenje na atreni podjetnikov.
V Takoj po tej podjetniški izjavi je zdravatveni komisar Royal S. Copeland, ki se je precej trudil, da pride do izravnave v tej stavki, naznanil:
Ako katero dete ali invalid ali človek, ki trpi na jetiki, umre jutri, tedaj je to jasna krivda NeW York Conferencc Bogrds (podjetniške organizacije), kot ga zastopa njegov plačani tajnik, ki je človek, kateri mogoče ni toliko informiran, kako ae New York zalaga z mlekom, kot bi moral bifl.
Kazvažalci ao obdržav^luna Madiaon 8quve Oardenu vgjik ahod ob tem času in izjavUi, da ao pri volji ae pogajati in obenem ao izrekli, da sprejmejo *JraeeWe
obdržava m dvanajsti oa novembra.
Priprava obetajo, da bo manife-»hLsilr__
■nako svaeilo vblja sa bond« lestir druoik
Washington, D. 0. — Trgo-vlnaki departmentr * vlade, Mgar tajnik je Herbert Hoover, jo v nedeljo zvečer opozoril amerilke in-vestorje, ki vlagajo denar v ino: samske obveznice, da naj skrbno pesijo, da ne bodo kupovali ob* veanle nekaterih drlav, katerih valuta Jr hlisu nišle, Mnogi ameriški kapitalisti kupujejo tak« koii.de v nadi, da narede Ofrtfaan dobiček, kadar se dgnarna viod-Oost dotičuih drftav dvigu a aa normalno višino, . .
"Dokler boate zavzemali, to, sta-
j, ^pliclja , !W
z^vf^vei^^par^nt, se, (potru^
potu, ki JU(jw»yLdoj,	>
Ali bo ta obljilba spolnjena, je
ja se je oozdaj še v vsaki veliki st$yki izrabila, da zlomi stavko. Od kar je pričela stavka razva-žalcev mleka, spremlja cela policijska armada mlekarske vozove in stavkokaze od hlevov do mlečnih postaj.	•
Delavci so izjavili ie več. Rekli so, da se vrnejo takoj na delo, ako kompanije sprejmejo razsodišče, Ko je bilo jasno, da ao ae kompanije odločile, da «c,ne| ozirajo pa deteta in bolnike in da hočem' za vsako leno zlomiti odpor delavcev in uničiti delavsko organizacijo, je zdravstveni ko-mina*' Copelabd rekel: NeW Yojk MilfI.Conferencc Bo*rd je organizacija, ki liha največ prašičev na KYOjeta čelu med vaemi organizacijami, na katere 'aem naletel v čj»ku svoje karijere."
Zdravstveni komifcar je na to^ od se i k županu in po pogovoru z njim je zagrozil, da prične mesto samo paaterizirati in razvaša-ti mleko, ako podjetniki ne odnehajo s svojo trmoglavostjo.
H po padi med stavkarji in stav-kokazi so nekaj navadnega in a-retiaanih je še bilo več oseb. Ali aretirani ao bili vedno le atav-karji.
DBLBOATJB PRIHAJAJO. .
Wealiington, D. C. — Kraneo-aki delegat je z Hrt am lom na Ml eo prišli v pomitijek svošer v Waehiugton. AngMfct deUgetjeao deloma |e tu. deloma pa pridaja v srede, ko dospe Artbur Heifour. Rasorušitvena koulereoao aa otvo* rl v eobrfo.
SVETA"
Sodba o Aaderson prepovedi j* različi
i ■ mm
se ne da vež krati ljudje ali ko(t r.tafcozv/anih de*
ikro v njih najni-
pinsko otočje, Nizozemsko Indijo in Eventualno Avstralijo a al-
ioat, ko ao prevzele JSK
r hitro bodo
vojni, kajti člani ao zdaj ponižni ljudje in ni*o drug«g% kot neumna. neDodučena drhal, ki ae

GLASILO SLOVENS

Coao egMieev _
- g.roin.no Zedinjene MlTutn »1.24-%-
>1 66 ta tri bm—ca. ia ia
mtz
$».26
pol
Ufa cA a Ustessi
"PIOSVETA"
fllbK
iiiTTir»
a va» 'k^tMdm pauili« i^tfTftaSte ja MfMiM aalavi llaL	'
prava-
KAKO SE ZNIŽUJEJO CENE.
I Ko so velebizniški dajo, so podjetniki, ki ki je delan*'
najbolj kričali, da cene pa-ilujej6 terra cotta (stavbinski " in pripravljen na kot
t
lonci v starem kraju to lepo glaziran), podražili ta etav-binski materijal za nič manj ko tisoč odstotkov. Prav ma* delavcev v tej industriji je organiziranih; zategadelj lahko sodi, da večina delavcev, ki izdeluje te vrste stav-binski materijal, prejema nizko mezdo in ima dolg delovni Čas. V stavbinstvu igra ta materijal tako važno vlogo kot jeklo in cement
Zvezni državni pravdnik Haywood v New Yorku pravi o teh podjetnikih, katerih je samo tri in dvajset, da so razdelili Združene države kot nemški generalni štab zapadno fronto v bojne sekcije in tako podjarmili to industrij, kakor da jo obratuje en sam podjetnik. Državni pravdnik dalje izjavlja, da je nemogoče misliti na oživitev stavbinske industrije, dokler se ne zniža cena stavbinske mu materijah*. • . V . ^ ^ 1 Ti podjetniki so zdaj pod obiožfro, Prav malo poročajo velebizniški Hiti o tai podjetnikih, ki ao kar za tisoč odstotkov poskočili v ceni, » M povišali mezde svojim delavcem. Vprav narobe je lebizniško časopisje kriči, da visoke mezde stavbinskih delavcev To
mislijo t svo

Albaniko vprašanje.
ov naj bi med dru jal* o bodočnosti
Po pogodbi zaetopni-kov Albanije, Jugoslavije in Gr-šk«, kateri vsi se sklicujejo no nekako pravieo do deželioe, je dela "liga narodov", da ne more razpravljati o tem ko&jivem vprašanju in je veo ztvar i»oči-mini»tr*kemu evetu i Pariau. Tudi mi&istrski svet ni mogel dobiti nikake primerne rešitve tega Vprašanja, ki bi zadovoljila prizadete države in je veo gadovo odložil Gre ae v glavnem samo za meje mladi državiei, toda veli ti državniki ao uvideli to vprašanje za tako pereče, da ae po nepravi rešitvi lahko zapletejo še veleeile v konflikte* radi iaiej Kakor ae doznava, bi rada mola Anglija Grško za avojega vazala na vzhodu, kateri aef je zanjo že bojeval in bitko tudi izgubil ; da pa Anglija plača Grči jo, bi ji rada prisodila južno Al banijo do Argirokaatra in ee, pod pretvezo, da Grške noob hodno rabi varnostne meje naae-veru. Tak angleški Uačrt je ka de| veliko nezadovoljnost v Itn liji, kateri se tudi cede slin« po tem delu deželioe. Da bi ee preveš ne zamerila Italiji, katera je že dobila privilegij za Oljnih vrelcev v Albaniji, glija podaljšala Grški lakoto po Albaniji, katera bo na ljuba Italiji, da jo more izkoriščati, še nadalje obdrftaU svoje teritorije Argirokastro in Gorlico.
Albansko vprašanje je obenem tudjr vprašanje Jugoalavije in I-taHje, katerih intereai ae itak križajo- v vaeh vprašanjih ob Jadranu. Jugoelavija hočev da ofaa obvlada vzhodno obrežje Jadranskega morja, kar pp na jveč zebra-njuje Zemljepisna('lega' JHIbKlfi jfe. Ne mogrtče konkurenci JAl Unija- ita k nima fiikaWfc>rJ*e morske trgovine, tudi ne :bogu-atvo* dežele; M kateri so foMiri oljni vrelci, žito in tobak, ne ai. H Jugoslavijo, de bT prMbbllh
JIU

AZIJI.
bolj

kot Ja.
Waiee.
N.
i
mstmlih pbojet-11x1(150 boljši od ameriških.
TR08T KtJJl KAČO ZKIŽAt JA DE.
Truat pripoznava alroje namene javno.
TODA
DELA V

VI OD.
da
odpre
orga
nizirajo tudi
Sydnsp, Nov* Julni Vales. -
nitvi miru v Pacifičnem oce^af^etično^a^te. da	de- p
meni avst^laka delavska stran
New Yofk, .M. Y. — Odbom, ki mednarodnih delavskij unij in. izvedenci v industrijski in d«, lavski zakonodaji ao v temedi.
mmm
i avstralska aeiavaaa «ran-|~vlke »trokovne organizacij m
ka da!Tw stvarirazvuajo p<Jda «**« delavske mezde. Pred-ka, da ae Vse stvari	, orgsnizacij« kovinskih
podjetnikov je podad izjavo, v kateri trdi, da je bodočnoel kovin-induatrije v Avstraliji odvia-od mezde. Ako se hoče v po-
di,
svojih potih.
Prominentni člani avetralake delavske atranke pokazujejo dejstvo, de ameriški tovarnarji, ki
^^a^^^P-iti finančno »vnovesje, pravi
Zt di 6	a^iezTt0V"
zsf&rS ks sraS
ponci govore odprto, da bodo ob-i* eilj tnutavcev vmčfo delavske
držali tam trge sssej kjer imajo orgaUizaci je.
vladno moč.	- H®	da	P0^-
Neko drugo mnenje v Avatrali-<i ae glasi, da imajo Japonci že ildelane načrte, ^da osvoje Fili-
preoataja, nam,drugega, ka
r da podu&mo članstvt) in zau e jal is U-j vpre tira-
•» tOiSAlI
IA

'> J '»t	/ *illl I' 4|. ni i ni . , f OL'.>!»•>» 043 '
A. H: Schutz, zvezni štatistiŽar, je sestavil na po4W gi bombažnega pridelka za leto 1921 zaslužek farmarjev, ki obdelujejo bombažne nasade v najemu v državi Okla-homL Odračunil je eno četrtino pridelka za najemnino in tako je prišel do zaključka, da zaslužek najemniške^a farmarja znaša na leto $225. Schutz izjavlja, da bqm bažno seme, ki ee dobi iz vsakega svežnja bombaža, ne krije najemnine.
Bombažne nasade obdelujejo fcot najemniški farm ji navadno zamorci, belopoltniki 00 pa lastniki teh nasadov.
Najemniški farmar na bombažnem nasadu dela vsaki dan po 15 do 16 ur. Kaj«ai lahko kupi aa svojo družino 11226 na leto, pa lahko spozna vsak človek, čeprav ri družinski oče. Meada najemniškega farmarja na bombažnem nasadu maša torej manj kot en dolar na daik Belopolta! človek, bi ne obdelaval najete farme za tak zaslužek. Povedal W lastniku v obraz, da naj sam poiakutd svojo srečo na bombažnem nasadu. Belopoltni ljudje no gredo delati na bombažne nasade. In tukaj je ključ, ki rasvozljava uganko, zakaj se belopoltni ljudje v južnih državah tako skrbno boje, da se zamorci ne izobrasijo in tako pridejo končno do prepričanja, da so ljudje, ki imajo pravico do človeškega življenja.
Zaslužek najemniškega farmarja na bombažnem nasadu govoril
slovensko ozemlje. Italijanski na HjOnaliati to ostali nanjam, da ao italijanska jpejne črta potegne d^leč v deželo preko Jadranskega morja. Italija aedaj nima vzrokov, da bi delala zgage' na acvcruem delu balkanskega polotoka, ko je D'AnnuniMo s
NZSaZCA szle spametuje ljudi.
t"
Potop parnlka "Maska" je povzročil, da j4 bila i**a na odredba, da bo nobenemu mornarju več izdano rešil nočolniško spričevalo, če ni Izučen mornar. To pomeni, da bodo zdaj lastniki ladij primorani sprejemati organi-zirane mornarje v službo, W ao ti mornarji ree feučeni mornarji. I)oidaj so bfli zaradi zadnje sUvke organizi rani mornarji bojkotirani od strani privatnih parobrod niških interesov.
Moštvo parnlka "Alaaka" je bilo sestavljeno iz m organiziranih mornarjev, katere ljudstvo navadno ime nuje stavkokaaa. Pitiakava je dodala, df ja bila nemča zaradi tega tako katastrofalna, ker niso bili U mornarji isučeni.
Ali ni žalortno, da mora fele večja katastrofa, pri ka-Uri je izgubljenih več človeških življenj, priailiti podjetnike, da sprejemajo v delo organizirane delavce, ker se nanje lahko aaaeeejo, da rasuaejo svoj poklic?
i(5rW&Wjenjeiigtavbtask* industrije; Albanijo 'izaae,' temveč' • oni^ie peeem velebizniškega časopisja, !ki pa sklicuje na varnoatno politiko ušesa pri ljudeh, ki zelo malo	ekspanzhrni itoiiji. .
'	Treba- «e k 'samo spomniti oks
ua«« I f- podifrFje D 'Annunzlja, kL 'a ita ijenatvoth Reke ^Flklical' hO) 1a
da ae pr
ij in da
f ilis
Govori se, da je bila Filipine obljubljena neodvianoet,
JU jen i
komunistični
ao Združene države pinsko otočje, kakor
Majhna koketna peščica bogatih1 domačinov jc takoj poslala tvoje sinove v Združene države, da T tam tobratijo. Ti Filipincito rdaj vrnili in agitirajo za neodvianoet. Agitacija ae je ailno
in zaradi
'pttinolfjo' i pod
tdv *a Azijate."
dbttte?! vlajd'Arji' ni
Japonci kupčijo, ko
h*
je
zij
aodl
rflfeflr«
^ttO ua-
u uaom»jo. AianjaaNai	•; l/JkWWw	Sk^J
ti,idasiravn^viimisnjšini, m^gm^^ i^ zvesti ^^^oijevim.	m*:
de ji f Jopo^lto, ,tA| B »pravi Zgodbo' i i.
avojimi legijonarji "pregnin," t
da bi Jugoalavijo kolikor mogo-. če krotila, podpira Albanijo v stremljenju za neodviznoat, pri tem pa nemoteno lahko iakorišča petrolejake vrelce in v tem znamenju tudi lahko deluje za jraa-širjenje Italije na škodo Jugoele-viji in Albaniji sami. Angleški kapitalisti jo pri temrodpizajo, kar oni aami ao zalo zaintereaira-ni pri oljnih vreleih. Tako aili Italija na BaOEanaki polotok kot »zaveznica Albanije. Albanci sicer pozdravljajo ta pojav, da imajo dobrega zaveznika; ki jo bo branil proti Jugoalaviji ia rimska vlada komaj čaka, kdaj bo pri spel iz Albanije kile za pomoč proti Jugoslovanom in bo na ta način lahko od zadaj vpadla v Dalmacijo in zaaedla tako zaže-Ijeno vse obrežje Jadrana.
Ce je bil prvi pohod D'Annun-zie lo nekaka aabava in puato-lovatvo, pri čemur ae ni agodilo drugega kakor da je padlo precejšnje število navdušenih priata-Ševt tedaj bo ta novi pohod, na katerega ae a gotovoetjo računa, Imel vee drugačne posledice. Ko ee je D'Annunzio "bojeval" itelijenetvo Jadrana na slova» sko-hrvatakem ozemlja, ni našel razun nekaj "Muaollinijev" in arditov nikake aaalombe pri l^ud stv«, niti pri kapitalistih. Halo-loštevilni nseijonoiisti ao oatali samo pri željah po Veliki ItaUji. Hlmaka vlada je bila valed fi nančaih teško» primorana D'An nunzia ukrotiti in kljoh sv<^l liki ekspanzivni politiki oatati dona. Dan«« je položaj drugae»n.
Pri gonji pr. .»,,.• i ., i . nili delovanje s .ocialisti Albanijo ima kapttallesm prote vmes. kf Aali vedno vešjih dobi« kov v boiratih ie neizrabljenih de-šelak na Rclkaan in tako ima tudi Rim takojšnjo poaaoč. ■


1 ••
ZAJ>HJA
«
Tork, V. T, — Država Ncw Tork je podvzela zadnjo akcijo proti U C. Martenau, bivšemu ruskemu trgovskemu zastopniku in predstojniku aovjetakaga biro ja v New Vorku. Sodnik MulUm, WJli<je«a sodišča, je odre-sapade zadolžnioa svobode aa $1,000, laatnina Marteusa katero je položil kot svoje poroštvo, da pride pred zneni Luzkov odaek.' •
Martena je aahteval imuniteto, ker je bil pooblaščenec tujezem akega naroda. Njegova zahteva jc bila odklonjena, čel, da rueka-vlada ni priznana v Združenih dršavafc, čeprav je imel pravilno pooblastilo.
Ker jc Martens odpotoval, je njegov pravni zastopnik Chariea Recht napravil prošnjo na sodišče1 aa povrnitev poroštva. / Vprašal je zaatouj, kajti vaaki-krat je bila njegova profcnja od klonjena. Zaradi razaodbe na ao-diŠču pojde zdaj tek tiso« dolarjev v blagajno države New Tork. To je boljševiško zlato, o katerem ao ae izjavili državni in vlad nI uradniki, da ni doeti "čisto," /»vfda ae zamenja za produkte v'Al aieriki, ki jih potrebuje rueko ljudstvo.
Zanfmivo je, kako predaednik vinskega trusta sodi o organizi ranih delavcih. Zanj ao neumna drhal, ker ae ne dajo molzti od truetovcev. To drhal je treba po mnenju predsednika kovinskega trpsta t^o podučiti, ^ da razbije isafna svoje organe. '	razume, podjetniški je-
za<ved& da ^esede pre4 . kovinskega tritfta .pajUP
l^rugi*, fo jp tr^ ;unfJe
- ' rot> »odbrtvj j»i
lmh dpjavpkfli^orga je inodroat pre4»ed-
na na kratko; Na ta način upajp podjetpiki doaeČf Uvoj cilj: uničenje delavskih organizacij. In kadar bodo organizacije zdesetkane tedaj pa znižajo delavske mqtde.
Gospodje trustovci se še prepri čajo, da v Avstraliji to več ne grt vprav zatadi tega, ker delavstvo ni več neupina drhal, za katero jo je še gospodje podjetniki v4< no smatrajo.
da je treba organizirati «„1-por tfroti Andersonovi prepove ki odpravlja 'check-of sistem. "Razsodba sodnika Andersona ni. prav nič presenetljiva, pravi Joseph Schloeberg, finančni tajnik krojaške, organizacije Amal-I amated Garment Workers. "Ni« rugega ni kot-nadaljni dokaz, kaj ima delavstvo dandanes pričakovati.
"Delavstvo ni nastopilo tako trdno proti svojim sovražnikom, rakor bi moralo to atoriti, Zru-ienje železniških bratovščin je o-junačko kapitaliste, da prično z zadnjimi poizkusi, da zdrobe organizirano delavstvo. . _
"Zdaj je prišel čaa, da odbor niki rudarske organizacije pokažejo, da imajo tako trdno hrbte* nioo, da sprejmejo kazen, ako je potreba, da ae bojujejo do konca . jroti tej prepovedj. Položaj kli-le može — in ne strahopetcev."
Benjamin Schl^singer, predsednik krojaške organizacije International Ladies' Garment Work Union, je izjavil, da bo An
•odalistična vlada aa
Btppkhola.Bodrug Braating je p<rfeg Vodstva kabineta prevsel tudi miniaterstvo za zunanje za 4ave. Socijalno - demokrataka stranka je aieer najmočnejša v dr Šavi, toda potrebne večine mm,, Kljub temu. da so liberalci odklo elovanje s • socialisti, so ti ptfavseli nalogo aa sestavo vlade.
Telttve V
Mr*kva. fi nov. —- Končano Itetja rfeaov pri aovjefaktk volit. vab ▼ Petrogradu ie ookazalo da
JUG08L0VAH8KI TENOR V
A.L -—
f Ohioafo, HI — V petek sta do spela v Chicago Tino Pattiera, te nor, in Claire Dni, ljubljenka berlinskega občinstva. Pattiera je doma v Dubrovniku in o njem
J:re glas, da je drugi Caruao. Oba e angažirala Mary Garden za veliko, opero v Chicagu.
Mr. Pattiera je takoj po svo jem prihodu telefonično posva tajnika J. R. Z. in naznanil zvo, prihod v Chicago. Ravno tako j iskal etike z drugimi Jugoslovani v Chicagu. Vprav ta dejanja Mr. Pattiere dokazujejo, da ne h pada med tiste jugoslovanske u-. metnike, ki pozabijo svojo narodnost, ko priftno plesati po leetvi-ci slave navzgor. Kakot Caruso ni nikdar tajil, da je Italijan, ravno tako ni bilo mr. Mtfm aram povedati prvi dan po ovojem prihodu v Chicago, da 'je Jugoslovan.
Odkritosrčno Želimo mr. Patti-eri, da ie več let prebije v Ameriki, kot jih je preživel Caruao, dal *e prepriča, da Amerika ni dežela, v kateri drvi vse za dolarjem. ampak da zna Amerika niti umetnost kot stari svet.
'Ji
ara __________ . .„ .....
dersonova prepoved končno le koriatila delavcem." To je ena
tistih stvari, ki požene delavce v politiko," je rekel -Schlesinger.
Vprav take sodnijake razsodbe So pognale angleške delavce (na Angleškem, da, so ustanovili močno delavsko ztranko."
Roger Baidwin, tajnik lUnijo ^S aikeriškc civilno svobodo, je označil sodnijsko prepoved kot 'nkjbolj nazadnjaško razsodbo, i* , dano v sedanjem čaau, ki se tioc-delavstya..ii»»!»»\ -TU- - 1 "1'osluy.it i se je treba vaeh legalnih aredatev, ds ae ta pcepoved / razveljavi," je rekel Bald#in. "Ako ps skeija ponesreči, tedaj na> voditelji rudarjev prezro prepoved in gredo v ječo, da.se lah kb zadeva takoj predloži najvišjemu sodišču in brez odlašanja."
Heber Blankehorn, član biroja1, za industrijsko preiskavo, pravi, če se sodnijska prepoved izvede, tedaj to pomeni povratek v pra-razmere pa premogovnem polju. Dodal je, da sč mu zdi, da ae rudniški delavoi ne bodo ravnali po nji. Nekateri premogovniški podjetniki se bodo bojevali proti nji, nekatere rudarske organizacije bodo pobirale prispevke popolnoma neodvisno, druge unije bodo pa izpoplovale nasprotne prepovedi.
"Sodnik Anderson," je rekel Blsnkenhorn, "je pokazal zopet, da popolnoma zaeluži ime, e katerim ga je polastil Theodore Rooeevelt." (Roosevelt je rekel,; da je Anderaon osel).
John B. Andreja, tajnik Ame-fiškega društva za dela viko, za-' konodajO, je izjavil:
"Razsodba Uc more prinesti koristi splošni javnosti. Hotels bo provocirati najskrajnejšo! akcijo."
ee-
Indijsks ujetnike streljajo.
Hhnla. Britaka Iudija. — Za prti njetniki v Lahoreju so prete kli teden poizkusili uteči, valed r so imele angleške straže lepo priliko j.h postreljsti. Trije ■ jetniki oo bili pri tem takoj mrtvi, ao pa tdfco alHuanj ranjenih Ujetnike ao sasstili pri pobegu.
—* ■ -■'

ko
zunsnjik
doU
vrat


• ČRNOROKAR8KA DRAMA.
Chioago, HL — Natale Zari je prejel grozilno piamo, v katerem ao mu ftroorokarji rekli, da mora položiti na pokopališču v Rim vroodu šeat sto dolarjev, če pS tega ne stori, -ga čaka čraorokar-ska os ve ta. Zari je stvar naznanil polioiji. Na pokopališču sta se skrile detektava Aloook in Rioeio, no določeno mesto sta pa položila majhen zavoj. Ko je ura udarila polnoči, sta se na pokopališče pripiaaili dve temni oeebi. Detektivi ne verjamejo <r strahove in takfc sta detektiva zakričala: Roke kviškot Podajte sel 8anei ste zbežali, detektiva ata ustreli la. Miehael Korporale tfe je zgcu-dil smrtno zadet na tla, njegov tovariš je pa etakeL
t zraku
Vek — Tukaj je padlo veliko peeažirsko letalo, ki
FEOSVETA
KUU NA JAPONSKIM.
Stplemba časopisov, ki so priob&iU atentatorjevo pismo.
Tokijo, 7. nov C Atentator. ki je aadnji Mrtek umoril ministrskega predsednika llaro, je puati puuuo, v katejvm pojanmije »vo. *in. Pismo j« priilo v roko nekaterih hntov, toda policij« jv pre povedala objavo pisma. Listi ho pa vseeno priobSiU vsebino pituua iit bili so tskoj saplenjenUVsledtega je bil Tokijo v nedeljo bres tam-
piaje.
Voditelji politične stranke H kateri jo pripadal Hsrs, Aoskle-nili prirediti umorjenemu mini-»trškemu predsedniku selo pri-prost pogreb po budističnih ob. redih.
H4rin naslednik bo nsjbri bs« ron !>en, sedanji governor na Pftr-mosi in birokrst.
Sltvcmki Naroka
GLAVNI STANj MI74I SO. LA WND\ALB« AVK., CMICACO, ILLINOIS.
Isrriovaln! odbot s	>
*	UMAVNI OoStti
^	^icsli^i » lin imm NM
Rsvolurija v Indiji.
palhi, Indija, 6. nov. — Vse-indijski kongresni odbor, ki iteje 200 deelgatov, je dsnes sprejel rfc-soLueijo, s katero se icreks *u program "civilne nepokorščine", to jo da Indijci*prenehajo plačevati davke Angležem .isstopijo is ar-made in vsaka druge javiie sluftbe in drugače popolnoma bojkotilra-jo angleiko vlado v Indiji. Reao-luoijo je pre4k>«H Mahatma titan-di, voditelj gibanja sa eivilno na-pokor&čino in nenasilno revolucijo v Indiji.	I
(Federated Press.)
□
-r K. Do«toJ«riktJ: -
BESI
T Mi drtih.
□
=
t
-Preložil Vladimir Levstik.-
"Praskvoja je bile od nekdej preveč čuvst-
vena, že v zavodu!" je eodila zama pri eebi. "Ni-colaa ni tak, da bi pobegnil, ker se mn punica po-»mehuje. Če eta se ree sporekla, mora biti vzrok drugačen. Tisti oficir pa je vendar tu; pripeljali ao ga a aeboj in naselil ee je v njihovi hiši. Pa tudi zaradi Darje je Praakovja vse prehitro popu-atils: gotovo si je prihranila nekaj? česar ni ho-
tels povedati.	;
Proti jutru je dozorel Varvan Petrovni načrt, preaekzti mahoma vsaj eden dvom — Čuden in nepričakovan načrt. Kaj je bilo v njenem sr-cu, ko gs jf spočela, je težko določiti; ne marsm tolmačiti vnaprej vaeh protlalovij, ki so ga tvo-rils. Kot kronikar se moram omejiti na to, da narišem dogodke vestno in natanko lako, kakor so ae vršili, in mojs krivda ni, če se zazde komu neverjetni. Le to naj še enkrat poudarim, da ni i-mela zjutraj zoper Dašo nobene sumnje več, ks-kor je sploh nikoli ni bila začela aumničiti; preveč je bila prepričena o nji. Haj pa tudi ni mogla (»pusti misli, da bi se bil njen Nikolas zagledal sj.ujao "Darjo". Zjutraj, ko je Darja Pavlov-ns pri čajni mizici nalivala^čaj, jo je Varvara Petrovna dolgo in pozorno opazovala ter — mogoče že dvsjeetkrst od včersjšnjegs dne s prepričanjem dejsls sama pri sebi: "Same čenče!" ' Hemo to Je opazila, ds se zdi Dela pekam u-trujena in ds js is tišja, še brezbrižnejša nego prejšnje čass. Po navadi, ki je veljala enkrat sa vselej, sta po čaju ssdli obedve k ročnemu dglu. Varvara Petrovna ji je velela obširno poročati o vaeh njenih dojmih S potovanja, zlasti o prirodi, ljudei, mestih, šegah, umetnosti in obrti raznih dežel — skratka, o vsem, karkoli je opazila. O Drozdovih in o tem, kako je. Živela pri njih — niti nsjmsnjšegs vprašanja. Daša je sedela poleg nje za delovno mizico, pomagala ji pri vezanju in pripovedovala že dobro pol ure. a svojim glsdkim, enoličnim, malce šibkim glasom.
."Dsrjs/* jo je zdsjci prekinile Vsrvara Pe-trovna, V ali »nimaš ničessr posebnegs, ksr bi mi hotcis povedati!"	r
f i -VNs> n^esar." Dsša je hipec pomislila in pogledala Varvaras^etrovno s svojimi svetlimi očmi. „ u/11	"—
m i,4 '.Ns duši, na sseu, ns vesti f''
«',Ničessr," Je ponovile Dsšs tiho, z mračno
fgdMMki -p p i - •
Haj sem vodelsl Vedi, Darja, da nikoli ne \t*m 4v«»a»4» o |ebi. Zdaj spdi in poslušaj, i>jdi na ts)e stoli sodi mi nasproti, da te vidim vso. 'IV ko, da. Poslušaj — ali se hočeš možitif"
Pasja je odgovorila z vprašujočim, dolgim, s ne preveč .sašudenim pogledom. i^)i/'8toj, molči. Je prvič razlika v letih, in še prav'Snažnat toda sama veš bolje odi vseh, kakšna neumnost je to. Razumna si, ia v tvojem živ-Ijenjtt ai traha pomot. Sicer pa je še lep mož. . . Z ena besedo, fttopan Trofimovič, ki si ga vedno spoštovala. Nu, kajf"
Dašs je pogledala še bolj vprašujoče in ne le s začudenjem, marveč tudi s vidno rdečico na lielh.
- "Stoj, molči; nič ne hiti! Res, da imaš denar, ki aem ti ga zapisala v avoji oporoki; 7toda vzlic denarju, kaj bo s teboj po moji smrti t Ogoljufajo te, ob densr te spravijo,* ln p^tebi bo. Ob njegovi strani pa bi bila Žena znanega Človeka. In zdaj poglej s druge atrani: če danes umrem, kaj bo i njim, pa najsi gs Še tako preakrbim! A nate,, vidiš, ae zaneaem. Stoj, nisem še končala: leh* komiaeln je, mevža, okruten in sebičen, podle navade ima — ali ti ga spoštuj, že zato, ker ao še dosti slabši. Saj te ne mislim vreči v naročje kakemu lopovu. Bog ne daj! In kar je glavno, spoštovala ga boš zato, ker te prosim jas," se je prekinila v nenadni rsadražennaji. "SlišišT Kaj so naslanjašf"
Daša je venomer molčala in poalušala. "Stoj, počekaj še. On je I Miha — ali sat o je bolje tako. Klavrna baba sicer; skoraj nevreden, da tli ga ftcnska ljubila. Tod« vreden je ljubesni, ker si nam ne more pomagati; in zato ga ljubi tudi ti. Kaj m« raaumešf Razumeš, kajf" Daia je pokimala.
"Vedela sem, da ne zaupam vate zaman. Tu-i!i on te ho ljubil, ker mora, mora; oboževati te mora!" je zacvilila Varvara Petrovna a.čudno ar-ditostjo, "sicer pa, tudi brez dolžnoati se zaljubi vate, »nj ga poznam. In polrg tega bom sama vedno »raven. Ne boj ae, vedno Imm zraven. Pritoše-' nj xe bo nad teboj, ohrekoval te bo, šužtjal o telo * prvim, kdor ga »re«'a, puvešal bo glavo in rečno bolehal, piaal ti bo pisma ia ene aobe v dru-dve pi*tni na dan. in vendar ne bo mogel iven lire* tehe —• io p« j« glavna stvar. Na-m»«Ii trn iHikorščinei ako *e ti ne poaroči. boš reva. Obrniti se Ih» hotel, trosil ho — ne verjemi mu. w>le, prazne tnnrnjr! Nr verjemi mu, toda ■ mej tiho ti tint« vije no, da ae vendar ne ob<«i v ne* »rečni urit s takimi ae dogaja vse mogočr. obe--njo ne ne <h1 Kile, marveA o^ slabosti. Zato pa ne U» hodil nikoli do ftkrajne meje — to je prvo pra-mIo v rakonu. Pomni tudi. da je poet. Vidiš, Dar ■a. m j.- \ttje Hf.če, nego žrtvovati »e. Vrhutega on »toriA veliko venelje, in to je glavna reč. Ne mo.li. ds kvasim le tako tjavendao; jas vem. kaj jMivorim Sebična arm — hodi š«> ti aebična. Haj ta ne Klimi; \w je tv«.ja lastna volja, kakor ti pore . «•* tak<> bo. Nu, kaj sedli in molčišt Reci vendar kaj'"
• M. ni je vaernn, Varvara Petrovna, če še ni «'ni||a«v*. da »e tn«rara motiti," je trdno laprego-v orila ^>aia.
"Nt drugače f Kam pa namigavašt" j# deja V*r*ar« Petrovna a al rog i m m pozornim po-
PROSVETA
Daša js molčala, vrteč šivanko med prati.
• ."Mota se pri veej svoji pameti. Bee je, da I sem te trdno namenjena omošiti, ali to ni da bi morslo biti; omožim te, ker ee mi je tako zazdelo, in samo e Stepanom Trofimovičem. Da njega ni, bi nič ne hitela s tvojo možitvijo, Čeprsv ti je že dvsjset let... Nuf"	.'.'fgjf ' 1
"Jas storim, kakor vi hočete, Vsrvara Petrovna." ^
"To se pravi, da si voljnsl Stoj, molši, kam se ti mudi — saj še nisem končala! V moji opo
roki imaš zapisanih petnajzttisoč rubljev. Izplačam jih takoj po evatbi. Od tega denarja daš osem tisoč njemu, to se pravi, ne njemu, nego meni. Plačati hočem dolg, ki ga ima, oeemtisoč
rubljev, le vedeti mora, da je bil tvoj denar. Se-demtisoč oetane v tvojih roksh; ne daj ma od U-. ga niti rublja in njegovih dolgov ne plašuj ni koli. Če plačaš enkrat, se ga ne otreseš več. Ali' saj bom itak vedno jaz zraven. Od mene boata dobivala vsako leto po tieočdveato rubljev podpore ia še tristo posebnegs priboljška, razen stanovanja in hrane, kar bo tudi, od mene, kakor je imel doslej. Samo služinčad af preskrbita svojo. Gotovino ti bodem izplačevala za vse leto naprej, naravnost v tvoje roke. A bodi tudi dobra ž njim; daj mu vŠasih kaj malega in dovoli njegoyim prijateljem, da bi ga obiskovali po enkrat na teden — Če bi pa večkrat hodili, jih napodi. No, jaz bom itak vedno zraven. Če pa umrem, vama osts-ne penzija zagotovljena do njegove smrti, da veš, eemo do njegove, zato ker je njegova penzija, ne tvoja. Tebi pa zapišem v oporoki razen Sedanjih sedem tizoš, ki ti ostsnejo v celoti, ako sama ne boš neumna, še osemtisoč rubljev. Več pa ne dobiš od mene i to je vee, da veš. Nu, kako, ali še strinjsšf Tak reci vendsr kaj!"
v	"Saj sem še rekle, Varvara PetrovnaiTfl »
vi	"Pomni, da js vee tvoja lestns volja; kakor boš hotela, tako bo."
"Če dovolite, Varvara Petrovne — KM je Stepan Trofimovič še kaj govoril z vami!"
"Ns, on ni govoril ničesar in nič ne ve; tods govoril ho sdsjle I"
Planila je na noge ter vrgla svoj črni šal na rame. DaŠa ji jc sledila z vprašujočim pogledom, in rdečicu je spet preletela njen obraz. Varvara Petrovna pa se je mahoma okrenila k nji z obrazom žarečim'od jeze:
"Budalo ti!" se je ssletela vanjo kakor, ja
Takob Veho vee;
Utifi z delavske oUm-pijade t Pragi
(Konoa.) Za članicami je naetopil naraščaj — v dolgih — dolgih vmtah. Ob sviranju godbe ao čvrsto korakali ter telovadili precej težke va [je povsem brezhibno. Videlo ss js, da js ta še nedoraala mladina v dobrih rokah, kajti starejši sodru-gi posvečajo največjo pažnjo vzgoji naraščaja. Izdajajo rasne mlsdineke liste, ki jik najdeš v prsv vsaki delavski družini. Že v otroški dobi dobi otrok lshko in
>vakaj
Vse druge priprave in organizacija to olimpijade, je trajalo čez eno leto (delalo je 300 de-avcev), ki je bilo razdeljsbo na 20 odaekov. Vzak odsek pa je moral brezpogojno izvršiti to, kav je spadalo v njegov delokrog. Ni bilo pa treba skrbeti ssmo telovadbo im^Letni, temveČ^tu-
se dene,, Vršile šo se slavnostne predstave v gledališčih, razni umetniški in zabavni večeri, geaoraiške tribune Toda ne s takim aporjdom, da drug bi imel drugi dan teža< valed uživanja alkohola. Predvsem moram poudariti, da ves čas bivanja v Pragi nisem videl
2
t
m
plapolale po zraku.
1
zdravo čtlvo, tako da polagoma čezmerno uživanje alkoholnih pi-
*> hre. PCKttli,
streb. "Budalo nehvaležno! Kaj ti hodi na um t Ali tes misliš, ds bi to hoteli le malce, 16 k<ffl$-
ppmp u m
ttrejeno!" Sšj vendar 'Veš, |djUe ^
kaj kompromitirati f On sam'bo po kšfe in prosil; umreti mWa bd s^če - taki
m
Ali "misliš tiCmarS,, dk te vžsme zaradi t«1i ošen/ tisoč rdbljev, ji« pa t^ zdajle Budšlo, budalo: nehvaležno fctuttto, ti in vse dhi
ge! Daj mi dežnik!" / h
In pei jc stekls po makrih opečnatih hx>di-ščih | ieseni> brveh kSt^ ^m^f
, »! i. qr .. ' t( VIL
' "Kes hi "iDši»je^ tič bila-«aU"žaliti^ ^be. prh v V itvi trenotkti seje iirieU Za njeift^debrot-nitio.'1 Najplembnitejša in irtjfČUtejlii'^/e^otjk' ^ je vnela v njeni duši, W je med n*devatfj'enila1L prestregla na sebi zmedeni in nezaup^t jbog^ SV«,je rejenke. Ljubila jo je srfeno^lA nj nega detinstva, IA Prsškšvjk IvSUOt^a je1^ vici imenovala Dšrjo Pšlovno njeno varovanko, že sdsvnaj je bila razsodila Varvara Petrovna enkrat za vselej, da "njen značaj ni podoben bratovemu" (t. j. značaju nje brata Ivana Ššto-va) da ie tiha, krotka in zmožna velikih žrtev ter se odlikuje z vdanostjo, nenavadno t skromnostjo, redko razsodnostjo, inr — ksr jc glavno — hvaležnostjo. Očidno je Daša dotlej opravičevala tss njena pričakovanja. "V tem življenju svojega novegs za-smutka i sleherni misli, ki se ji je zazdela Aretli, je takoj sklenila vzgojiti Dsžo kot rodno hčer. Najprej je naložila zanjo kapital ter vsela t hišo guvernantko, raiaa Crigga, ki je živela pri njih do šeetnajetega leta gojenke, potem pa so ji bogve zakaj nenadoma odpovedali. Prihajali so učitelji is.gimnazije, med njimi rojen Frsneos, ki je naučil Dašo svojega jesika. Tudi njemu je Varvara Petrovna mahoma odpovedala;-toliko da ga ni apodila. fte v na tuja dama ii dobre hiše je učili deklico klavirja. Glavni pedagog pa je bil vseeno Stepan Trofimovič) on je bil pravzaprav odkril Dašo in začel poučevati otroka, še preden js Všrvara Petrovne mialila nanjo. Spet moram po-' udariti, kako čudovito ao ae ga oklepali otroel. Liaaveta Nikolajevna Tušina ae je učila pri
njem
od evojegs oamega do enajatega leta; razume ee, da jo je Htepan Trofimovič podočeval brez ns* gradš (n bi za nič na svetu ne bil aprejel od Dros-dovih plačila. Kar zaljubil se je bil v preleetnega otroka; pripovedoval ji je v peeniških beeedah o ust rojstvu \ sem i rja in semljo ter o zgodovini človeštva. Njegova predavanja o prvotnih narodih in o pračlovcku ao bila sanimivejša od arabskih pravljic. Liza je koprnela po teh poveetik, ali doaui je nad vae smešno oponašala Stepena Trofi. moviča. On je svedel to in prišel enkrat nenado-ma pogledat. Vaa prepadena se je vrgla Liza v njegove naročje ter saplakala. Htepan Trofimo-vič pa tudi, od aamega navdušenja. Toda Liza je kmalu odšla is našega mesta ia ostala mu je samo Daša. Ko so jeli prihajati k Daši učitelji, je Stepšn Trofimovič opuetjl svoje ure ž njo ter se po SMlem čisto nehal meniti ssnjo. Dolgo j« ostalo tako Potem, ko je bilo Daši še aedemnaj« let, ga je eakret mahoma iznenadila njena Ijnb-kost; zgodilo se je to pri obedu pri V&rvari IV teovai. Pokrnmljal jo s deklico ia v svojem veU. krm sadov olJat vil nad ajeaimi odgovori ji je p«, nudil naaednje, predelati ž ajo reaen ia obširen tečaj make slovstvene sgndovine. Všrvara Pe. trovna gs je pohvalile ia sahvalila sa to kinst* misel, in Daša je bile vaa v nebso*. Stepša Tm fomivič ae je posebej pripravljal na lekcije ter končno aačel « opisom najatarejše dobe; Všrvara Petrovaa > priaoatvovaU prvf uri, ki je minila očarujoče.
P^J® PrU^dajiš).
I začenja razumevata težje stvari. Kar na more učitelj v šoli vsled preodmerjenega čaea, to dobi mladina doma in tako potovo ne za-| ide na slaba pota.
Zabičavali so mi razni vodilni Isodrugi v Pragi, da naj pri nas I posvetimo čim največjo pažnjo vzgoji delavskih otrok, ker savna delavčev otrok potrebuje največ vzgoje doma, ker šolska leta silno hitro minevajoč To važno nalogo imajo češki sodrugi vedno pred o-čmi in vsled tega v resnici tudi | delajo in napredujejo.
In mit! Ali naj stojimo ob stra-t nl, da bo naša mladina šla druga pofsfl Kdor togi ne umevs, pač ne spada v socijallstične vr |StS'. '<» .> "	• v
I«Po odhodu naraščajo so nasto-[ pili še razni drugi športni in telovadni odseki is drugih držav: Bo-sebtto pozornost so vzbujale tOlo-vadllnje iz Nemčije in fotbalisti na kolesih. Nsstopiii so tudi Belgijci; veseli fsntje po to, in kjer-I koli ai jih videl, si jih bil vesel
Telovadba ae je vršila vsak dan Ido 30. junija, vedno ob ogromni I udeležbi občinstva in 4ošHh go sto V. (Ob zaključku telovadbe dne &f<junija<in 28. junija sošeškiso-klrugi upriaotUi simbolično sliko, na kateri je sodelovalo 3000 ljudi. — Tam, kjer jft težko vposabiti |pi8SOf ali govorjene Ubesede, mo-ono> tudi ^iiuboličuo očrtati raz-Ivoj zgodovine človeka. rV upri-sorjenif »slavnostni sceni si^ videl delo. eoc i jai izma od
1
— I
ujegovasrajpo. Osebno izkorišda-
njacpqedinih mogoSeev naiŠkodo
drugih šibkejših.) jo. predaSavijalo zlat^ffitelo *trr malik kapitalkmiL Delavno ljudatvo*, starci,, žf!n^ o-trooi ae morajo klanjati ped ,pei tiekomjWča» ki bije po golih hrb-tih.teh sužnjev, ^ ki ylačijo iežke vozove in nosijo težka bremena za stsvbo boga Ma&ona. Tlačani si pomagajo s nspevom:
"Potegnimo — potegnimo!
Ah, še enkrstl Potegnimo 1
Vrv enako vsi napnimo!
A j, dš, di, le potegnimo . . .'
Vsa priprava za stavbo se vrši pod udarci biča — znamenje, da to ubogo ljudztvo umira, trpi pod dcapotizmom tirana in njegovih pomagačev. Kadar se starec ali etni otrok umirajoč zgrudi tedaj v rfjegovih poslednjih izdih ijsjih zadnjič zažvižga bič po njs govem hrbtu. Sorodnika, ki ho čar umirajočemu pomagati, spod birič s nagajko ... In naprej morajo sužnji: k cUju njih poniža k hramu Mamonrf ... V da Ijavi se pojavi isprevod tirana Pod vihrajočimi in slikovitimi za-
rvami prihajajo razposajene lke v spremstvu vreščečih piščalk in ob zvokih bobnov. Za njimi gre množica duhovščine, skupina sužnjev, moških in ženskih, ki vlečejo visoko okinčano si s to tele. Slede nosilnice tire novih priležnic in gost Žpslir vojakov peš in na konjih ... Prihaja tiran. . . Zmsgoslavno razsipa denar v znak zvojega boga atva. Sprevod koraka počasi ns stavbišču ljudstvo umira vsled prevelikega napore. Otroški zbor žalostno zapoje:
"Gospod naš! Imej uamilje-nje!
M naše jokajoče matere!"
Tiran odgovori: "Molči, bedna rajal"
Seetradane žene vpijejo t "Po-| ginemo, poginemo od lakote. Jtej ni smol Ni-li rešitve več u aaaff"
[ Biriči kričijo: "Kdor se punta, k smrti doaoreve!"
Nato pa zadoai sužnjev zbor: !
"Vsel si nsm še našo kri vzemi še telesa. . ." itd.
Za to alavnoatno areno ao si nabavili '1700 k^tnmov aami. 500 pa jik je posodilo vodstvo Na-1 rodaegs gledališča. Iz vsega te irs je razvidno, koliko ogrortn, gs dela so izvršili Cehi.
jač. — Žal, pri naz je nsvada pri vseh slavnostnih in neslavnost-nih prireditvah drugačna.
Jaz in nekaj naših sodrugov smo jp mahnili v nedeljo 26. junija v Nafod nor gledašče, kjer eo peli Smetanovo opero "Libušo"; kresna godba, solisti, predvsem solistka Kriatina Morfova. Človek se je zatopil v to umetnost in nevede si obsedel, ke je padel zastor ob koneU predstave.' Odšli sm6 brez bes Od—z velikim dušev nim užitkom.	. f
V pondeljek se je vršil v veliki Lucemskf dvorani slavnostni prijateljski večer ns čast zu nanjim gostom. S sodelovanjem nje Gerte Schloscrove ter pper? ne^a pevca O. Eisenberga is Draž-dan. Bil je lep večer med sodrur gi raznih držav. Dasi se nismo nikdar videli, in se morda ne bomo več, tudi se v besedi z marsikom nismo razumeli, vendar smo vsi eno čutili, da smo ~ sodrugi.
O raznih prireditvah bi se dalo že veliko govoriti, vendar se moram vsled pomanjkanja prostora omejiti samo še na nekatere stvari, ki se mi zde važne, da jih
povem-	; . n
p V1 torel^ 28k junija se je vršil skupni mm odkod- < na pokopališče, C* sta polpopana / epdruga iLe-JCuboi ip Vupičku, ikateri-tna. jc| i avstrijska seldateska i pp-ioiila svrr akiog vratu. Položili smo venec na grob' t imenu slovenskih sodrugovn. meneč —1 da nista mrtva, čeprav st* pokopana.
isti /dan ee ie tudi vršila mednarodna . konferenca delegatov ie vaefc zastopnih držav olimpijadi, prihodnji mednarodni olimpijadi
IPIPVm brea
penela, pela ao deiavakejl vzklikala, naj živi socijalizeur^H živi svoboda. Z oken so pozdrav, ljali in — strmeli nad veličino manifestacijo mednarodnega pro. letarijata. Na Staromestnenn r»u if^ rt™ ^tala »ivolaaa »odru.
kk..Pozdravlja ao ae ji pokloni-gTale marzeljezo «a,pa	da ae mi fr
prikradla gorka solza na lice. z — aiške tribune je govoril so. HumelhsnS, za njim sodru« Nemec, ki je pokazal ua prost,,,-rekoča Pred tristo leti je bil u trg preplavljen e človeško vrvjo. Krv niki, ki so takrat sekali Človeška telesa za to, ker so srca v teh te-lesih ^»hrepenela po svobodi, danes po tristo letih pa je maščevano. In proletarijat, ki je izvršil že velike naloge, bo izvrševal še nadalje to, kar ima zapisano praporih socijaina demokracija.
Njegov giočan glas je odmeval čez pr^ke ulice, napravili s, n ,,. gove besede silen utis. Nato se jq isnrevCSd r^el in obenem jc M-la ttkljuČ^ ojfhi^ada.
Prihodnji. aan smo si oglodali razstavo. Mnogo bi se dalo pisa. ti o nji; kaj so tse gospodarsSe napravile, od liajma-
ki se bo vršilaJeta M22,'V Bolfriji-palje ae je< obravnavalo, o športni tek^vadni organizaciji, zlasti sodrugi iz Finske so priporočali tir ^tanayljanje takih krožkov. Da je to važno, se je pokazalo na tej konferenci, ker je bilo navzočih več aodrugov, ki niso vešči raznih jezikov (med temi seveda jaz tudi), se je moralo razne referate po trikrat prevajati. Bili so nav. zoči stari borci, sodrugi, ki imajo velike boje za seboj, vendar pa z ozirom na važnost mladinske organizacije, posvečajo vse svoje mo-či mladini. Ko sva jim s sodrugom ŽivkoviČem iz Jfcribors pojasnila nsšo situacijo, so s nam obljubili, da nas bodo v vsakem, oziru podpirali, da tudi mi zgradimo močno organizacijo, dobre telovalce in športnike^ da se udeležimo morda že prihodnje leto olimpijade. Konferenca jc sklenila z ozirom, da franeoeka vlada postoja napram nemškim športnim organizacijam v zasedenem ozemlju pristransko, ds se zahteva enakopravnost. Konference je pokazala, da mednarodni proletariat v vsakem oziru polagoma, a sigurno koraka k cilju.
V sredo, 29. junija se jc vršil obho4 po mestu Že v zgodnjih jutranjih urah si videl veliksnske vrste proletarijata, ki je korakal s zastavami in godbami na akupno zbirališče, od tam akozi glavne u-lice na sUromeetni trg
Na tisoče in tisoče proletarcev in proletark jc korakalo pod ru-dečimi zaetavami, ki ao veličaatno
nišega predmeta pa do oprave najlepšega salona. — To je delo vztrajnosti. Tako delajo oni In jnj jutf.ifrtjramd sledite #>:; 1
sO smd p^lliajali it Pra«e, mi je bilo tesno v srcu. to pa vsled tega, ker se nas ni vsaj sto slovenskih sodrugov peljalo nazaj h svojimi spomini. Tako sem pa se- -del zamišljen v vozu, Vlak je neusmiljeno drvil dalje proti Dunaju, odzunaj se je Čulo samo ropo-tanje kolesja, ki je odmevalo po širpkih žitnih poljih . . .
Napisal sem vam v omejenih vrsticah uttse fc olimpijade, vse drtigo iWj; rf pk vsa^ tant začrta. —^Fn to bo toajbo^#s.! tudi uspeh ne bo izostal.
>rt'1»S*' k? l>f>AQ' p1!^' "I^^im
srjioi Pfjai^^
1 'zatioi ' Stane s poštnino vred $1.75.
Zakon bfogeneslje. Vrio poučni knji^s, ki pove, ksko sleherni ' človek ponavlja v sebi razvoj vseh svojih živalskih in divjs-fikih prednikov. S slikami. Vezano. S poštnino vred $1.50.
Oba knjigi, ki se naročita obenem, za tri dolarje poštnine prosto. Naročila sprejema tajnik Književne matice S. N. P. J.: Frank Aleš, 2124 So. Orawford kAve., Chicago, HI. Adv.
-—	I '""^M
3CCK3

ii hupi i xgz
DONT FORGtT
rjAMBUCA'5 MAKING .^BCPOSmON
; SEvcNTVfMT mamHTmtom m* stvar a 4*«vcnuc
I	Mtw VOS« CITV	J4
I yOctoher ZSMomtm ifbffM g' .
Flannel Sfiirfs
vasotN $s vsaa.
Da. vsaki prodajalni bo4o Mktevall •> •• aa vsake Uh VOL-NENO . rLANRLAH-TIH araje. Na*a «•-I aa i« DVZ M l»i» Taika vla—a-flanr-• Svaisa 4apo-, Dvojno blat" aa kanotfOi. T« al navada« e*mo biav<
prodaja v vaah boljtlh
komad. Na p^Uja>«a __
plaAaU plamonotl kadar vam prtoaaa Maa« MM a vato II.M a pofttalaa vrad aa «*» tasa^VHlMBo »ko mm
anajej. voljni ku. Barva
Poti ji ta M lito.
dva arajrl iU»ao alva
___teaU aa*»
vaakamu aaro^r-i-
va Mam I« da "
i »dopaaloo ali idaM« aa Ml jamSiaM to ponudb«.
r r. v. raANKCL Da*, r asi*, asa niia A*mm n«« vara. n.
v.
na ves]
katere priredi
[ICO
DRUŠTVO "NAPREJ DO ZMAGE" št 419, S.N.PJ. |
dna 12. novsnbrs 1921 -V UNION DVORANI NA HARWICK, PA.
a »rl av«4«r I« a* ..aali«>a 4m pmimmli. VSTOPNINA: aa mmikm |a 7Sc — Uailu a« pr—f vtmpnim.
--------n aa drago zabavo kot tudi pijač« in
bo va« stran ako dobro pr*afcrb»T wa«llčnl odbor. K«r J« to
ijamo najuijodn«jfte vabiti VI
bo jsvrstna sodba i« aa drago tabavo kot tudi srigrtsak bo va« stran ako dobro pm "•še prva priredit«v toga dattva ai
sesedna druitva, ter vaa doma** nj«, de ss amogaStorH« da botjtoga aspaba. V Torej aa «v,ri^nj« pri v*a«Ud
i
!
f domač« in bliinja okolica rojaka ia rojaki	k
«o vd«Uto 4« sabava Is nam tako pripa«or«j<»	■
«a«Hca as prireja v korist diaštisas blagajn*	'
sseliei da« IS. nov. t. L vahi in kHČa	k