lil tovimo. o Ljubljanu t nedeljo Z5. lonJjfl 19ZZ. Leto VL ^1 Bzeflnv! ^sl ssV. HHHflHB flHHflflH B I ^fl iHHHHii HHH ss M fl fl ltaw ^f| BkW j"* '•■*•■*» S| B^BBBBi nn Bn BarBarsl BnTSnn Bn^a^a^a^Bam I K I afJ mSnvnvM BarBarS a^S^BBas A sn^BnV as Bm ^1 n B^BBr ^B^Bb ^BB^BT Bfl Bb ^^B ^BB^B' ^Bn^BT ^Hi Hm ^^Bl Br^ HBr^HH ^■■■■f^ ^HHr ^BB^Br^ ^^B Bm ^Hbt m ^^Bl Br^^Bl Bb Bi B*. Ji« navM nI ■ ■ vi H ■ I I I ■■ vi ■ ■ ■ ■ m ■ nI v ■ snana H savnnva i ■ nj fl by k ^* BnSnl nsl BBjBB an^BS BavBavl neV BBSnl ^fl BSa an^^Az ^fl BBinvJ Bat ^fl Smw ^fl ^kw * ^fl Bn» ^al Bn» ^BZ bV* I BW BSaJEiav */**■."•*>** Br avavavavavavBf V Br ■ avavavavavavaf H V Br BVavBnvIBavavBnl avavBavn BavSE^K nM BnsW BBVBnBn BnvBveS Bn^aVS ^B Br P P^ I ^1 BvavavJ H H H savni I I HI saenvavl bbb^bvI Snsa KazE H J ^1 ^^^^^^^ ni^amnas BS ^SSBZ^ H n* MS* ■nM Vi BI PB B7 ■■■■■HI BI BI ■ VB* ■■■■ ■ Bi BI VI ^BHSI^ L;*> .. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje tu praznine- tneerstl: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 L), poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži inamka za odgovor. Uprsvnlatvo „Slov. Naroda14 In „Narodna tiskarni" KnsJlova ulica št 5, pritlično. — Telefon si. 394. Uredništvo „Slov. Naroda" Knnflova nUoa st. 9, 1. naestresj* Telefon štev. 34. Dopise sprefema le podpisane In sadooteo frankovane. HanT Rokopisov se ne vrnile. ~fM ■bnF Posameitia Številke: ^38 v Jugoslaviji navadna dni 75 par, nedelja 1 O v inozemstvu navadne dni 1 O, nedesjo 1*25 O Poštnina plai.ma v gotovini. „Slovenski Narod0 vot|e v MnSJfsnl in po potiti: V Jnaoslavttl; 1 t Inora^sivut celoletno naprej plačan . D 120*— polletno.....# , ( rjO-— 3 oieseeno. . . \ . . . 30-— i.......10-— ce'oletno......D 216 — polletno ...... . lCđ-— 3 mesduo...... 5-i'— i ....... . 18-— Pri morebitnem povišanja se Ima daljni nirornina dopl.Tcrn". Novi naročniki naj poSljejo v prvič naroćnirto redno sjBlST* ? » ■ Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se *" '' -.- > ilapeto prifateifstuD. Poincarč je bil v Londonu. Evropa je bila zopet pozorna, kako se dogovorita Llovd George in Poinca-re in kaka bo usoda konference v Haagu. Pesimisti med evropskimi državniki so hipno že ugibali, kaj bi nastalo, ako se Llovd George in Poincare spreta, optimisti pa so to misel odklanjali in pričakovali ugoden potek razpraviianja rned njima. Prišlo je res do slednjega in Poincare se ie vrnil zadovoljen domov. Seveda še nT jasnosti y vprašanjih, ki ločijo Francijo in Anglijo, ali stopili sta na pot, kj vodi do dogovorov in do kojičnega sporazuma. V francoskih ambijentih so se razias-nila temna lica. ker je sestanek obnovil osebni kontakt med Llovd Ge-onrem in Poincarejem ter je razpršil atmosfero hladnosti, ki se ie bila raztegnila v poslednjih časih nad obema državama. Pa tudi na angleških merodajnih mestih so prišli do spoznanja, da Poincarejevo načeio-vanje francoski vladi nf ovira za sporazum. Časopisje obeh narodov je polno raznovrstnega izvajanja in naglasa se, da kakor Francija čuti potrebo, da je varna proti Nemčiji, tako služi v varnost Anglije, ako živi na onem bregu narod, ki ie prijatelj angleškemu. To je temeljna misel, ki drži po koncu prijateljstvo Angležev do Francozov. Pojeg tega se je Dovdarjalo: kaj na bi se razvilo v Evropi, ako ne bo soglasja med Anglijo in Francijo? Sedanji'povojni položaj je tak, da sta navezani druga na drugo in vodita Evropo na poti obnove, katere sta pa tudi oni dve potrebni. Saj je bil velik del francoskega sveta uničen in Llovd George se prijemlje za glavo, kjjar pomisli na sedanji šibki attglHBrJ promet in rta nezaposlenost. Torej le po sporazumni poti dalje. Vsaj dotle, da nastopijo boljšj časi, ko si Angleži in Francozi privoščijo zopet lahko svobodnejši razmah in jih ne bodo več tako tiščale skup silne povojne potrebe. Llovd George in Poncare sta razpravljala v glavnem o konferenci v Haagu, o reparacijah in Orijentu. Francoski deleeatje v Haagu se udeleže razgovorov, ki se prično 26. t. ni. Bcnoist ie prečita! tostvarno izjavo v plenarni seii: razgovori se ni-maio dot;kati načelnin vprašani* vzdržati se imajo politike in vsak dogovor se spreune ad refe*—"*un, tako da imajo vlade popolno svobodo za končno odločitev v svojih rokah. V izjavi francoske vlade pa tiči tudi ost, naperiena proti sovjetskim zastopnikom: francoska vlada si pridržuje možnost, da oc:pokliče svn-fe odposlance lahko vsak trenutek, ako bi se pojavile za to okolnosti, zlasti vsled nastooanfa ruskih delegatov. Francoski zastopniki so se s to izjavo izpremenili iz opazovalcev v prave francoske delegate, ki hočejo sodelovati na haaškem sestanku. Bencist se je iz zadnje vrste sedežev ^preselil v prvo vrsto. To je bil prvj uspeh londonskega sestanke. O drugih dogovorih med Llovd Georgem in Poincarejem se poroča elede reparacij, da se te načrt za posojilo Nemčiii izialovil. Počakati se hoče. kako se bo obnašala Nemčija nanram kontrolni komisiji, katero odpošlje reparacijska kormsija. Ko kontrolna komisija prouči nemško finančno situacijo, se zooet snideta Llovd George in Pohcare. morda koncem iuliia. Tačas ne izvede Francija proti Nemčiji ni^ake prisilne naredbe. Glede Orijenta hočeta slišati še italijansko mnenje. Glavni del v razpravi je bila pač konferenca v Haagu in reparacije. Po londonskem sestanku lahko pričakujemo, da se bo vršila haaška konferenca dalje in da izpopolni genovsko delo. Morda ie bila nepotrebna strahovalna nota proti Rusom v francoski izjavi, kaiti razpoloženje nai bo umerjeno, ako se hočeio doseči uspehi. Angleško vplivanje na konferenco gre v tej smeri, da se pospeši evropska obnova in si opomore tudi Rusb'a. Anglija mišji pri tem, umevno, v prvi vrsti sama nase, kajti tudi nio tiščijo občutno vojni dolgovi in ameriški stric noče nič slišati, da bi kai popustil v svojih terjatvah. Francija ima svoje posebno stališče in si noče. zaslgurati svojo bodočnost. Odtod je umevna njena politika proti Nemčiji. Tu vmes tiči pravi spor med Francijo in Anglijo. Slednja bi se že rada otresla spon. ki io vežejo vsled povojnih razmer, in ki se pokazala svobodno kor \ elika moč. Dred katero ima rešpekt ves svet. Ovira jej je pri tem Francija, ki noče pripustiti, da bi S3 Nemčiia prezgodaj dvignila iz svoje sedanje onemoglosti, m vleče žbog tega Anglijo vedno globlje v nemško vprašanje in s tem v rusko. Anglija bi rada sama napisala recept za obnovo Evrope, ali Francija je tu, ki hoče biti tudi zdravnica sedanji Evropi. Tostvarno bo brezdvom-no še mnogo sporov in večkrat še se bosta morala sestati Poincare in Llovd George in ko ta dva zgineta s pozorišča. drugoimeni državniki. Po vsakem poeovoru in po vsakem sestanku se najrlaša prijateljstvo, toda javnost dobro ve. kako napeto je to prijateljstvo, katero narekuje, zgol nujna potreba. V Londonu ie govoril Poincare pred damami angleškega društva za pomoč opustošenemu ozemlju, da politika teh dam je najlepša izmed vseh. To te oolittka srca. Naloga državnikov le. da bi sledmi temu vzsrle-cJu. Kako lepo se to sliši! Politika srca! In »Corriere della Sera« je te dni vskliknil: Drafrvnfkf. tu in tam. bi morali čutiti svojo dolžnojt. da vržejo karte na mizo in podredijo akciji nolne svetlobe čutstva. ovita s sumljivo opreznostjo. Jasnost: to je beseda za red v dobi obnove! Politika srca, jasnost! Govori m niše se tako rado o politiki srca in jasnosti, izvaja pa se celo v tako težkih čftsih. kakor so sedanji, Ie statra resnica: h°mo homini lurms. Zbirajte znamke za Jugoslovensko Matico! Še nekaj resnlc-s* (Dopis iz Primorja.*) Slavno uredništvo? V torkovem »Slov. Narodu« sto objavili na uvodnem mestu dopis iz Primorja, ki so bavi z našimi domačimi piimorsldmj političnimi prilikami. Ne more se ravno reči. da bi sanašanje naših domačih navzkrižij v čezmejno iavnost bosTve kako kr>-ristilo naši stvari sami; ali ker Jo že kanien ■pfo&so, naj le drsi dajjo. m zato Vas prosim, da objavite tudi ta dotns, ki naj pokaže »prečantki" javnosti tudi nasprotno plat kolajne, ki jo je skoval g. J. B. našemu političnemu društvu »Edinosti« in dosedanjim njegovim voditeljem. * Res je. da se nahaja politfčno društvo »Fdinost« v agoniji in da se nameravajo ustanoviti namesto njega tri politična društva, eno za Goriško, drugo za Istro m tretja za Trst. X ta namen je bil sklican zadnji izredni občni zbor ooliti&iega društva na Opčinah, na karerptn pa ni prišlo do sporazurna te_r se je občni zbor rjreaesel na kratsfe nedo* ločen Čas. Za tako razdelitev fe na Goriškem ogromna veČina našega naroda. Izjavili so se za njor. vse tfčitel}-stvo, zbrano na sestanku v Gorici, vsa duhov3Čina. župani. Kmeclro-delavske zveze in končano goriški odsek političnega društva. V Istri je za razdelitev vse tia§e ljudstvo, izvzemši morda Liburnijo^ kar pomenja najožjo okolico poslanca dr. Stangerja. in par oseb« k5 so službeno odvisne od tržaške centrale. Na občnem zboru na Opcuiafi je predsednik istrskega odseka politič-nesra društva izjavil, da se fe ves istrski odsek v navzočnost! posl. đf. Stangeria izrekel za samostojno Of-eranizacijo in da se je ohranitev nekake formalne skupnosti s Trstom sklenila Šele posneie na nekem zasebnem sestanku Štirih ali petih *) Da se trrje tnđi drugi rtal rtma, pri-občujemo rade volje tadi ta dopis, H /a nam đošel iz Primorja. Ur*dntittv°. oseb, pri Čemur pa se i? /.■ starala popolna STtOfJOJDfl-i (dnde srrogt* istrskih stvari, V Trstu Io res rečna za enotao poiftCno organizacib, ker so i dosedanji voditelji. Vendar dq td tudi tu močna maništna. ki * va, da jo v s odani? h razmerah enotna organizacija postala nemoffoCa in da bo BSpeSno delo rr.m: ■ \ čtj se razveieK) vse moči in s* V\r svoboden ra-zmah. Na OpSOnti te sam centralni drvjtvenf tajnik Z- ▼• jasno, gotovo jasnejšo od vseh glh, ki *o so lovili za itokrat raa>-grodmi predvofnimi edm'r • t fra-aami. povedal kratko rh iw:!rop.t *. dej frre tu za dvo di-.to rastlčni •i:TJ,^'-nc^t'. k! se f.azte^eita r*r-->; vse JufflsJre krajmo: za. čisto narod -- hi »odMlno. NaČemi sr^ri s^ tu. I aen ie tu. zato ie tr^ba oMraoOa. d -kler imamo *o bokrzcji Š*3 v svoUfa rokah, dr^der »a nam ne Izmuzne \x rok. In ta operacija so moro izvršiti le Dotom razdelitve organizacije, Ider nai potem strnja. B ie v premo ci. prevzame ob kontrolnem sodetoj-ranju rrranBnTe vodstvo fn odgovornost. Obč« zbor na Opčtrtah pa it? rti* di Se drugače povedal jasno, zakaj ie enotna poQt£fta orjranizacij? postala nemotroča. Centralnt odbor po* litičnega društva ^Fdinostf^ jo ravno vslpd omcnjentri načelnih nit* &r>rotsiev postal torišče dotgotrainih $ potx>marira bjezplcKinUi razprttjf in prepirov. Do stvarnih, praktičnih Skfopov nI pri$lg nikdar in rako seveda tutii no do stvarnega, prafci nega dela. Kar so io storilo. $e j~ storilo ve^jidel brez sodelovanja centrale, f>otorn goriškega, oz. i^lr-ške*ra cd^eka. k! pa sta *m?4a nn slojih ramah le delo. rs\?,\-\ pa i.m--k na razpolago sredr^ev, s nttrirttj je slefkopre/ razpolagala p> s\ ji mili volj! eerKrjila. oziromn njtfu tročlamld tržaški odsek, ki pe vklfub ponovnim zalitovarn ni d^vo-Ij^ral nfkdar nfri na*Tr>anj^em. nr? IstranOM v Ivan Podržnf: 'Alilii Franjo" — Podltianli Nekako proti koncu junija 1916» eem prišel deževnega dna precej pozno v cenzurni urad na kranjskem okrajnem glavarstvu. Tovariši so pregledali *e skoraj v»o korespondenci. Le kupček kranjske pošte ie »• l*žal nedotaknjen. Odre«al sem ga, in prvo pifimo, ki sem ie odprl, je vsebovalo nekaj, kar je bilo treba cenzurirati.< Pa ne v interesu držare, ampak v interesu nase cenzure. Kranjska cencura jo bila pri višji voja^. fcki oblasti že itak malo sumljiva., ker je bil naš komandant odlični slovenski polkovnik r. Josip Milavec, čegar besede >Mal položi dar __ domu na Oltar !< si je Osvojila naša Cirilmetodova družba. Brezdvomno ie kakšen avstrijski pa-iriiot denunciraj našo cenrnro, kajti igodilo se je, da so nas prišli nadsoro- vat — tajno in javno__elani »toglasne >Kundschaftsstolle«1 sevada brea — uspeha. Upam. da se ne pregr*Hm proti pismeni tajnosti, ki me v tem slučaju gotovo ne veze, ako povem, da je pisal d*>-tično pisrn*> mlad rezervni fcficir, ki je bil takrat na dopustu. Pismo je bilo nar slovlieno na n^ke^ra visokosolca-vojaka ob fronti. Oficdr mm je pisal v ogorčenih besedah, da so >aretirali€ y Ljubljani, žal, nremaio znanega, toda velikega pisatelja Podllmbarakega in ga odpeliali v neki koncentracijski tabor blizu Dunaja. To da mu js povedal, ce se prav spominjam, profesor flr. R. >8aJ veS,< jo pisal približno, >Podlimbarsk:ega, ki je nanisal >Gosnodina Franjac, ki so ga tudi zaplenili, kereta oba nevarna nemštvu in soldateski. Pomltli, dolgoletnega avstrijskega aficiiia sb gnali kakor vel ei zdaj al ca zato, ker je pisatelj in naš človek!« Končno j# prosil na- f slovijenca, naj pismo raztrga, ter neseni rano pristavil, da s^ kranjske cenzure ne boji, pač pa krkftne druge. Vkljub temu poktonu naši cenzuri sem moral ravno v našem interesu > cenzurira ti« pismo. Mislim, da mi bosta ta greh odpustila oba, pisec in naslovi jen ee. Ja« »ein jima že takrat >od~ pustil<. Ob prvi priliki sem si izp050Gospf)dina Franja«, ki sem ga potem oboudovM na mizi, kjer 6om ga potem občudoval na mizi, kjer sem bral >inkrim1nirano« pismo. Ram komandant ga je videl pri rn^ni, pa ga vendar ni hJotel videti! Prav je rekel dotični oficir, da jo PodfinVbarskt premalo poznan pisatelj. V >Gospodinu Franju« je pokazal vso svOjo duževnost, r^>lno domovinske ljubezni in svetih človečanskih naeel. Dokazal je, da umetnik nikdar ne more in ne sme pozabiti zemlje, na kateri prebiva njecrov narod. Umetnost je le v toliko mednarodna, v kolikor jfc duševna last vsega kulturnega sveta. Kako udana in Odkritosrčna Je bila njegova ljubezen do rodne jugoslovanske grude, ne pričajo satno njegovi spisi, njegovi prijatelji in vse njegovo življenje, ampak tudi njegova zasebna pisma svojim pobratimom, ki Jim |e s pristno slovansko ooTcritosrGnostjo ssr npal vse: radost in trpljenje, spteh ves, kar je doživljal v svoji dusi. O tem priča zlasti knjiga, ki 1o je izdal ta dni nje-atvr prija teli narodni duhovnik g. Ivan Verhovnik. Hvaležen sem srečnemn slncafa, ki roi je prinesel pred oči skoraj vse dopisnice, ki jih r» pisal -P!>dlimbarski Is svo1e*a pregnanstva pobratimu SV. Vod-krajfcku. Prva dopisnica je datirana 9. VT. 191Č ter je pieana, v nemfkem je?ri-kn. Pozneje is pisal dosledne slovenski. le naslov je š>e par krat nemški. Dopisnice vsebujejo precej bridko, toda duhovito ironijo, ki jo dunaj-aka cenzura najbrž ni razumela* Naj sledi tu nekaj citatov: >Štiri laske duhovnike imamo tudi tukaj __. zadosti za dušno sdrav-je in za škripanje z zobmi, in pa tri jnžnotirol-ske sdravnik^, fct> bi kaj na telesu pota lilo .... >Narod< mi od 29. VI. nekako redno dohaja, v treh, štirih dneh pri-d» . . . P*>£to oddam lahko ea:no Škrat na teden pri orožnistvu.< (9.VII.) >Vssk dan sedim ob fodah pulkav-•»klh in tugujem po dnevih, ki so minuli in se več ne vrnejo . . . Nadzornik L»u-kas mi je pisal, da si vdrugič v bolnici. Dal Bog, da bi Se okreval, ak*> pa ni mogoče __ bolje je umreti nego gledati ta svet. Telesno sem zdrav, a duševno včasih zelo potrt. Pridejo pa ure, ko zopet dvignem glavo, a dobrega ne vidim ničesar.« (4. VIII.) >Da1J časa Ti nisem pisal, ker se Človeku studi ta utesnjena korespondenca, Sam*> 15 vrstic Je dovoljenih na dopisnici in 60 v pisem PiH pa o letini, ielodftnlh krtth, za sanje ponoči ?e pa le nagobčnik, ker setn nevaran državi, nezanesljiv itd. Z65*i nas Je fte precej velika družba tekaj, osle reškega Sida imamo is Odese, nesnoenejra človeka, in pa nekega slovenskega kmeta ta flteverfana. Kavčiča, s dvema otmkotna. Mnogo zanimivega sem is slišal o rae-USnin avjnflnatfh in anvernatih ki dragih taktnih stasttoae, Dal Bog, da bi Ti mogel kaj povedati o tom. Za 14 dni stanujem skupaj z nekim eeakim adjun-ktom JdrsavTiih Selesnih, potem dobim toplo sobo ▼ gostilni, da mi ne He sla pozimi, ce ostanem &• tukaj. Optimisti pravijo, da ne dolge, pesimisti, da la-nko se leto dni in ves . , . Zdaj je pa 15 vrstic — pasfa nog«. — konae! (35. VIII.}. >rm«nujei me Svtjjega pritatelja najslajših mladostnih let. To so bila fn* rej šolska leta. Na moji strani niso bila posebno sladka — večen bej z bedo. In potem sem zjasel v stan, "ki fe izeel i» mene vp©, kar je bih> ?^e dobrega r* meni. AH nekai dro^reea me epominJAS. Kako hitro je poteklo M* !S0 let! In prav tako hitro poteč« pribodnjih 60, ko t>*> malokdo teh se ziv, ki danes rreto v mladosti. AH ni minljivost, ta nide* vos* najboljša tolažba? .... Moja prošnja na Dunaju j1© bila kratkim ^>tom odbita >Wird keine Folge gegabevvc ^aj od teh nisem ničesar prieakoral Tu |e urad, ki hoče Imeti svoje žrtve, brez teh M bil nepotreben, Lahi so se mi smejali, če*: zelo nevaren človek moraš biti, ker so te odbili ie v 21 dneh, nase prošnje p« rešujejo v 3 mesecih — negativno. Upal sera, da pošljejo moje >motive< v Ljubljano k de-Solni vladi in bom čakat 9 mas sos, pa niso.« (S. OLJ >Meni se godi Času prtmerno. Kai, da se me lotsvajo vf asi hude misli. Bojim se mirovnih pogajanj, ker takrat morda sopet padejo po meni. zloben diplomat ne bo hotel priznati, da bi bila njegova država zakrivila vojno. Ne perfidni Albion, ne osvete željna Transi)*, ne potresna Busija, aihes drug ni kriv velika vojne, kakor samo slabotnem >Go*spodin Fraejoc tako So nantoeled razK)dil kakšen premoder Ariavnik. Joj meni, ki Sesani dražega opisal nego txx. sensko - herregovinsKO razbojniške romantiko 1881't leta. Bogme nia bnoV ga ni setn mislil, zdaj pa tako uobrinajo r*> meni, kakor bi jim nedostajalo druge mlacve. Re nrecej vojnega posojila sem iim vaget, yaa1 ma pa smatrajo ta nesa-sjbbTiITIFI in me po^ljeijo v eitsll (ssif-ka). Komu Je predober človek: podoben g ' (Na to od«rovT»rj enrmO Š*» »*> H-*v*o pb^.T-Vs satire na zemlfi, co«ebrn> i.^>ilr>c* t>*» n sedanji dobi. V sftrjOi premi A i. ievan.fi h /j nobeno -stvarjo aisom zavo!1cn . , . Peicharia__rttroheri*.« (20. IX.) lin da se mi io vso gaM. rot^O, s!i pribsisjlo od m-v»h BftJBvinev in znancev, s* pa h» veeeLiin in Jih M*'* prioakujean. Pa bi hiK le (foora! Vpnfc dan ob poJ 1A. dopohtno svojffcn ne |ne> aeza dei Ratael'na^herir, tnk.i urno kr« stlH prossor pre«! ♦n-n^.irnv^rijo, fn *« *e bere moje ime s kf.ksn* doiii^iiro^ z^u-pijera H druh trt- gier! In stegnem des* nico, kakor po bof^n .daru, Kj. nizko eem padei na «tara leta, prijaieij io^j dragi!« (11. X.> >Pri men^ ni novic, č*e ni to noviee* da 9^ oktobe^r ju novenibea- so nii«^fu dO-Ml pokojnine in živim ob avojom. Nobe* nega dotitneca dekreta nisem prejel iS na moje ur^eace *e K>benog,t r>or«k Moj oherhollabrun^ki predstojiiik. pri katerem sem bil osebno, iri 'e rekel: BS muaa sin Mlsvsr*tandnis oein! Os lio ta pomota trajna, moram »pomladi v inter% nat, ker kt>nftnat je »arre -mi driljP.o d\>-bo predrag Stcer ^sm pa zdrav in «e» dovoljen. 2ikuril bi si rai, v* ni premoga, žllvi se pc tudi v ror.i£u ... 0, mofa usoda ni afavverna, kiknj- si w* pi* sal zadnjič, da pravi Cimi enuanovih sestra Trden človek, eVi treba, rao^o erensee na duhu in tele«n. Zm?x<>*K*» vsn se povrnem na Knui^ko. >Človeku pride vse na vrsto, naposled pa _ hip v krsto!« pravi p*i meni »v. Poregrlii.« (sa. xi.) In pinmn gospe i P,: >D^n«5- fe preteklo pol leta. kar fs v LjuMjsni pn>l k mani detaktir in ro« pyrel>fl na po|y cije, Vrj©v so ml objavili TS/^rnnS^O» Kako Jas hitm trto! Kaknr m •* W vek res nah^ial n«i kak^iitem tw!?uvi^ l.< stran 2. »SLOVENSKI N A K O D« dne 25. junija 1*22 štev. 143 svojo poslovanje. Na občnem tboro •e je očitalo centrali, da ni delala, da niti v najvažneiših vprašanjih, kakor Je n. or. VDraSanJe y_oine odškodnine, kolonsko vprašanje, vprašanje liplačevanla poipor itd. ni bh lo mogoče dobiti od nje niti najpotrebnejših direktiv, da Je celo nar sprotovala delovanju proriškega odseka. Namesto da bi bila it osrednjega tajništva prihajala navodila za delo, ni bilo mosroče dobiti od nJega Hiti najnujnejših statističnih podatkov. Namesto velikopoteznega delovanja se Je delo v centrali izčrpavalo i oodjobnostmi, prošnjami rn intervencijam! za individualne stvari, s papirnatimi protesti. Ob volitvah Je centrala popolnoma odrekla: fiocet Istra in Trst sam. Vse to Jo moralo Izpodkopati acairnanje v dosedanjo enotno centralistično organizacijo in poroditi misel na osamosvojitev poedinih pokrajin, ki Imajo med seboj tako različno razmere tn potrebe, da ta razlika naravnost narekuje samostojno delo. Ali so pa stvarf, ki so skupne vsemu našemu narodu v Italiji. Te stvari, kakor n. pr. reprezentacija naroda, jezikovno vprašanje, lolstvo. skupna gospodarska vprašanja itd., je treba zastopati enotno, in skupni organ, k! naj bi jih zasto-cal, bi bil N a r p d n i svet. Ta Narodni svet. za katerega ima dosedanje vodstvo političnega društva — v nasprotju s trditvijo g. J. B. — načrt že y svojih rokah In le treba le še izdelati poslovnik, bi nikakor ne bilo mrtvo rojeno dete. Njemu poverjena« vsem in vsakomur nesporna, gotovo najvažnejša naša skupna vprašanja, bi se reševala gladko in brez prepirov. In Narodni svet, od vseh in vsakogar upoštevan, pravi kras enotne volje našega naroda. Po mnenju ysakogar, ki ni slep za naje dejanske razmere, je popolnoma Jasno, da bi bfl maloštevilen Narodni svet % dobro organiziranim tajništvom, tisti gibki, prožni vrhovni organ naše narodne politične organizacije, ki bi popolnoma zadostoval našim potrebam, ker bi te v njem osredotočevalo vse, kar nam je vsem skupnega, enotnega, nespornega. Vse drugo, kar zadeva posamne pokrajine, pa bi spadalo v delokrog dotične pokrajinske politične organizacije. T« naj se potem krešejo duhovi, tu naj se izbileio. Če hočete, načelni boji. ali velia naj tu obče nriznano in njkler odpravljeno večinsko načelo. Naj odločuje večina, k! naj nosi odgovornost a manjšina naj sodeluje s svojo strogo kontrolo 1 ~* Jak je načrt nove organizacije. Če so se razdelili 3nhov£ alf nI flajvečja nesmiselnost jih drfati skupaj po sili? Naš glavn! cilj ie. vendar, da ohranimo naš narod na njegovih rodnih tleh. Ali bomo potem odrivali od obrambneara dela močnejši del — »novostrularii« imajo za seboj veČino na Goriškem In v Istri I — ker hoče doseči naš skupni slavni cilj po drufil poti kot »staro-slrujariU?! Naj delajo! In delali so In storili doslej pač več ti »komaj došolani fantje« kot pa »starostcuiar-ji« s komunistom Gustinčičem vred, h kateremu hodilo na posodo Po argumente proti njim. Je pač res?: na eni strani Je bila za delo samo »smisel«, na drugI strani pa Je bilo v resnici delo. Gospodje »starostrujarji« so se v Trstu na centralnih in drugih sejah borili z besedtmi za svoje edi-njaške ideje, zunaj na deželi pa so delali, v resnici dela« skoraj izključno le »novostrujarji«. Kot »kuriozum« tržaškega »resnega« dela naj navedem dejstvo, da le n. pr. predsednik političnega dru-Stva na eni najvažnejših sej istrskega odseka, ko je šlo ra sklepanje o reorganizaciji, razlagal skoraj celo uro razliko med pojmoma »edinost« in »ecjinstvo«! V takih stvareh in brezkončnih prepirih za najmalen- kostnejše stvarce, za eno samo besedico, so se izgubljale seje. na katere so bili klicani odborniki in za* upniki iz najoddaljenejših krajev: Kobarida in Tolmina, Opatije in Pule, Eostojne, Bistrice, goriških Brd in istrskega Podgrada. Ljudje so se morali naveličati takega »dela« in jih ni bilo več k sejam, češ kregamo se lahko doma in nam zato nI treba Izgubliati dveh dni ra tržaške prepire! Saj se je zgodilo celo, da se je seja po večurnem pfepiru razšla, ne da bi bila prešla preko zapisnika prejšnje sej^l Ali Je potem čudno, da ie centrala Izgubila svojo ralson d* Stre?! Razgovor z namestnikom Hribarjem. Včerajšnje beogradsko «Vre-me» priobčuje razgovor s pokrajinskim namestnikom Ivanom Hribarjem. Na vprašanje, kako misli o bodočnosti naše države in ako je mnenja, da so krize edinstva prehodne ali se moralo končati negativno, je Hribar odgovoril: »Ml imamo vse pogoje, da po-stajiemo krepak in čvrst narod in večina bo sigurno ostala tudi nadalje toliko pametna ,da bo uvidevala vse dobre strani te prirodne zajednice. Prehodno je to, da želo posam-niki, ki žive še pod vojno psihozo, razrušit} edinstvo. Tudi ti bodo končno razumeli, tega se nadejam, ka! le treba naši državi in v čem jo nlena bodočnost. Kdaj na Je lel Zagreb tako naglo napreA>v^ti? Kdaj so je začel gospodarsko bolj razvijati, preje ali sedaj? Jaz trdim, da potne-nja Zagreb nekaj v Evropi šele Pod Jugoslavijo, a n^ preje. Kar se tiče Slovenije, Vam lahko povem, da ona uvideva. da je njen sras obstoj krepke in jake veli- ke našo države. Sprejem kralja Aleksandra povsodi v naši pokrajini je samo vzj^led naše uetanosti napram jugoslovenski zajednici.« »A razdelitev na oblasti? Kako mislite, kako bo ta razdelitev na oblasti učinkovala na Slovenijo?« »Ničesar bolj zgrešenega se ni moglo storiti, kakor se je zpodllo z razdelitvijo državo na oblasti. Slovenija Jo vsikdar težila za tem, da se ujedini, da postane ena celota, da prenehajo enkrat sspsj ono razlike med Štajerci fn Kranjci. In ko Je bilo enkrat to zgodovinsko delo že izvršeno, se Je pojavila ta razdelitev, ki bo zopet razkosala celino. V zgodovinskem ozlru je to zgrešen korak, v gospodarskem ozlru Je pa ta razdelitev škodlilva, v političnem pnsiedti pa je nadvse brezmlsetna, ker bodo na ta način gotovi elementi v severni mariborski oblasti dobili premoč, Tam si lahko Nemci in socfjalisti iz-vojujejo večino In dosegli bodo ono, kar bi nikdar ne. dosegli v enotni Sloveniji...« Položaj Jugoslovenov v Italiji. Odločne besede glavnega italijanskega socifalističnega lista, > Ar An ti < od 11. i m. r>i»e: Pred premirjem js bik> v Trsta 60.000 Jngo-slovenov napram 140.000 Italijanom, v Gorici 9.800 napram 14.000 (!) Italijanom, t Istri — na podlagi primanja nekega službenega organa italijanskega naetjonalizma — p* ja bilo prebivalstvo pred vojno dve tretjini jugoslovensko. Po vojni se je število Jugoslovenov v Trstn rananjšalo, nasprotno pa so Jugo-sloveni v Istri in na Goriškem ohranili napram Italijanom ovoje predvojno sta-nje. Jugoslovanski nacijonallsti Imajo v Trotu dnevnik, ki je razširjen po vsej Julijski Benečiji. T Istri In na Gorie-kem imajo par tednikov. Imajo pa tud! fugoslovenski komunistični tednik, v kratkem pa prične izhajati tuđi socijalist i 5ni tednik. Jugosloveni sr> do nedavno imeli v Trstu tudi svoje narodno gledališče, toda fašisti so ga uničili. Fa^ tisti in italijanske oblasti so uničile tudi precej kulturnih shajališč jugoslo-venskih nacionalistov, socijalistov In komunistov. Ker ne more nihče ovreči resnice, k! smo Jo povedali, ne meneči se »a ita-lljanske nacijonali^to, to je, da. tvorijo Jugosloveni v Julijski Benečiji dober del prebivalstva, si dovoljujemo vprašati prvaka naeljonalnega fašizma: Ali res mislite, kakor si domišljate, da boste mogli z nasiljem in terorjem uničiti vse Jugoslovene, fe> j» dve tretjini prebivalstva v Istri in večino prebivalstva na Goriškem? Ravno tako je dovoljeno vprašati one na vladi: Al mislite resno, kakor kažete, da boste mogli s maščevanjem satreti legitimne težnje Jugoslovanov r Nacijonalnl fašisti In vlada ie niso uvideli, da so vsa brutalna preganjanja in uničevanja pojačala jugoslovenski nacijonalizem na Škodo Italije. Kaj pravzaprav zahtevajo jugoslovenski delavci? £*re v svojem jeziku, malo občinske avtonomije, ono, kar dovoljujejo zakoni! Nostevilni iugostevensk! Kapani v Istri in na Goriškem so rekli kralju ob priliki njegovega zadnjega potovanja po Julijski Benečiji: Zahtevamo za Jugoslovene v teh krajih priznanje sptoš-aih pravic in da se postopa z nami vsaj tako kakor v Avstriji. Toda nacijonalni fašisti nočejo, da bi bili Jugosloveni v Julijski Benečiji enakopravni z ostalimi državljani. Pazite, da v bodoče no delate tako: jugoslovenski delavci ne bodo več sužnji niti pod prernjd smrti! Italija mora dati pravice jugoslovanskim delavcem v Julijski Benečiji, ker ee bo drugače rodilo med plemeni, ki prebivajo tam, sovraštvo, ki bo povzročilo meščansko vojno in težke nesreča ne samo v Julijski Benečiji. narodna skupščina* Otvoritev proračunske debato. VA2NC IZJAVE ZUNANJEGA MINISTRA. — PREVRAT NA RFKI. — SPORAZUM Z ITALIJO. — PARIŠKI POSLANIK DR. SPALAJKOVlC. — STIKI Z RLSUO. — Beograd, 34 JunMa (Iiv.) V zbornici je bilo včeraj živahno. V prvi vrsti j* vladalo splošno sani man ie sa debato o prvem rednem budgetu. Parlament tam pa se je zlasti zanimal tudi *a razna aktuelna vprašanja zunanje politike in minister dr. Ninttc jo moral včeraj odgovarjati na mnogoštevilna ▼praaanja. Ministrove izjave o reski kmstituanti, o brzojavki posl. Kučič* glede novega prevrata na Reki in pose-l-no o ruskih poslaništvih so dala povod za obširne razgovore v kukoarih narodne ek up&ll ne. Plenarno sefo js otvoril predsednik dr. Ivan Ribar ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu kot prva točka je bila razprava o poročilu finančnega odbora glede zakona o budgetnih dohodkih in izdatkih za teto 11)22. Vse do 12. ure pa je bila debata izpolnjena edinole z razr nimi vprašanji, ki so jih stavili poslanci na posamne ministre. V prvi vrati ja včeraj odgo\arjal zunanji minister dr. M. Ninčić na številne interpelacijo. Poal. Angjelovie j« intorpeli-ral zunanjega ministra o kršenju trla-oonske pogodbe od strani Madžarske. Zunanji minister dr. Ninčić |sj izjavil, da en vladi znani potamni slučaji kršitve trianonske mirovna pogodbe od strani Madžarsko. Zagotavlja pa poslanca, da je vlada ukrenila vse potrebne koraka, da so tako kršenje mirovno pogodbe popolnima onemogoči. Poal. Angjetovie je daljo fnterpeli-ral zunanjega ministra e saaoiti konsti. toante reske države. Zunanji mi s ter dr. Ninčić je k temu vprašanju izjavil, da v sedanjem momentu ne more dati vseh aaieljenih pojasnil, kakor bi to tudi sam ielel. O tem Vprašanju so bili v Genovi razgovori z italijansko vlado. Ti razgovori so dove> dli do gotovih zaključkov, ki nudijo v bodoče motnost, da bode v kratkem stavljena • dnevne** reda vse med našo državo fn ItalHo sporna vprašanja, ki so doslej onemogočala, da se niso mogli vzpostaviti med obema državama od. nošaji prijateljstva in dobrega sosedstva. Dalje je znnajni minUter omenil, da je v tem trenutku v raspravi predlo g angleškega prvega ministra, da ss doseže sporazum s Italijo. Sedaj se vodijo detajlna pogajanja o snorazurau in minister upa, da se v kratkem doseie pOpoJen sporazum. Minister Ninčie" je dalje Izjavil, da bo te dni situacija v vprašanju detajlnih pogajanj toliko etsta, da bo lahko te. kom nadaljne bndgetne debate podal zbornici obiiren ekspoce o zunanji politiki in osobito o potekn pogajanj z italijansko rlado r »adevi izvršitve ra-pallske pogodbe. Posl. Jovan C i r k ov 1 ć je vpralal zunanjega ministra, če mu je znano, kako postopajo grške oblasti s našimi državi j Ani v Solunu, Prihajajo namreč številne konkretne pritotbe, da grške oblasti šikanirajo na£e driavljane pri vidiranju potnih listov. Zunanji minister le na te interpolacijo kratko izjavil, aa so vladi znani konkretni slučaji, vlada je pa vsakokrat v Atenah intervenirala ter dosegla povoljne uspehe. Posl. Juraj K u fi iC (dem.) je inter. peliral zunanjega ministra o dogodkih in nevzdržnem položaja Jugoslovanov ▼ IitrL Zunanji minister dr. MUH jo na to kratko Izjavil, da so mu dogodki poznani in da bo o tem tekom budgetne debate v svojem eksposeju obširneje govori L Poslaneo Juraj Kučić Ja ministrov odgovor vzel na znanje, obenem pa prebral brzojavko, ki js vzhutiila splošno senzacijo ▼ zl-orniei. Poslanec je brzojavko prejel preč pridetkom ao]9. Dno- javka crloet: »Po poročilih z R^kc pripravljajo tam nov pav v rat in to »u o razumno s Ca-stellijera (italijanski komi-iar). Po izvršenem prevratu naj bi vlado prevzel Ku. bini z 12 diktatorju Prevrat se baje »r vrai v soboto.« Minister N i n č I r j« k le] brzojavki izjavil: To je najbolja] dhkas, da js nujno potrebna rešitev Spornih vprašanj z Italijo, Nuina pa ie tudi rešitev re&k*ga vprašanja* Posl. Ant* F ranic je intorpMiral zunanjega ministrn, co mu je znano, da Italija ima $« redno vojne ujetnike, ki so naši državljani. Zunanji minister dr. Ninčić je vprašanje vjetniktov pojasnil in kategorično izjavil, da po uradnih poročilih, ki jih je vlavljarića n vjjernikih v Mali Aziji Po poit^lih n^ših poslanikov v Tarlafra-dn In Smir-ni ni noben^pa ujetnika v Mali Ariji. Posl. Kueić je dalje int^rp^hml zunanjega ministra, kaj je ukrenila v|a> da sa nase istrsko obmejno mo«to Kastav, 5e »e bodo tndf tfmn nv*«tti priznale enake urednosti, kakor Za<|™u. Zunanji minister jo odcovoril, da temelje njrodnosti ra mesto Zador na do. lnrTvah rapallske porodbe. Ttalfjja fclede Kastva ni prevzela de faeta nobene obveznosti. Tjloyd Geor^eov predlog pe vendar določa, da ima Kastav dobiti enake narodnosti kakor Zader.. Posl. Mihajlo Stoji ć jo vpvnial o pogajanjih z Italjio v Genovi gleAlo izvršitve rapallske popbdbo. Zunanji minister je lapidarno ooV eSDvoril, da poda o tom vprašanju dalj-io ifjavo tekom bu/lcr^rno razpravo in ko bodo pogajanja z Italijo definitivno zaključena. V zbomioi je na to izjavi nastal krik: »Zakaj pa smo se pograjali o rapallski pogodbi, saj so njo Aoioooe dovolj jasno in točne!« Dr. NinČić jo odgovoril: *Wi ni«mo v «renovi razgovnrjali o dolofbah rapallske pogodbe, ki so Jamie in točne, nego samo o onib njenih določbah, ki niso jasne in točne. To pa so vse one določbe, ki se tičejo interesov naše dr. zave.« Zunanji minister je daljo ogdovar* jal na interpelacijo rosi. Mnskm-ljevi* ca o popolnjenju poslaniskega mesta v Parizu. Dr. Ninčic je izjavil, da jo za to mesto Imenovan dr. Sp*lajković. ki ie tekom tesra meseca odr*>tuje na tvojo mesto v Pariz, kor ie dobil argument, Interpelantova očitanja o dr. Bpalajko* vičevi nesposobnosti je zunanji minister t»dločno ZAvmil iz razlogov, kor je francoska javnoat njegovo imenovanje spre* jela ■ največjim zadovoljstvom. Posl. Etbin Kristan jo atavil na zunanjega ministra tri vpre^anja: 1.) Ali je res, da jo v Boocrra*lu rusko jpbu slnništvo, kt baje zastopa davno propadlo In nikjer no obstoječo rusko carstvo vladavino. 2.) Ali jo ras, da vzdržuje to poslaništvo naia vla^la? *.) Ce je to rvjs, kaj namera miniater storiti, da so to poel<*-ništvt>, kat^repia ob- >Tvok> dopisnico z dne 25. IX. prejel 6. XII. Dosti dtolgo se je vozila — 71 dni sa borih 5 vinarjev. Ena vrsta ie tako zamazana s hudičevo smolo, fla tistega mazila ne razgloje naimoć-nejsi uob časa. Rad bi pokukal na nevarno tajnost, pa niti hudič n*» razber«. i— Zek> mi fe £al za dr. IlesiČAs . . . Bra*-ia Peregrin in Valentin sta klfnb temu, da nimam potrbleja in premoga, že v KraŽnji. Pa nic tistih razbolnistev ne počenjata "kakor po legendi takrat Na sumu sta, da bi utegnila kaj taksnega iav^eti, pa ljudje niso več tisti, kakor takrat. Rokovn-ačl! Bežati morata in skriti se Čez nfcč na žirovskih njivah, kd so baje leto« lepo obrodile; med žitom ii! bilo ni5 plavio, trrahoija*, ljullke in drugih barab. Gotovo sta Jih tisto nbe oplela in pognojila . . . Dvorni sretnik ljevač je torej Bel k Sv. Križu. Bkoda *anj! Mnogo ie trpel. Meni je bil d*> brohoten prijatelj. Njegova literarna aapuščlna bo zanimiva. Zdaj čitam Cehova v originalu. Neki nadučltelj mi ga ie posodil. Zato mu pojdem pbmagat nabirat dračja v občinske gozde. Inteligentni človek ima družino pri sebi — pa nio kuriva, Kruh Imamo zdaj pol ovsen, sa je ftober. Da bo le taktnega dosti 1« (14. XII.) >Toidi sa december nisem A>bil pokojnine, torej že tri mesece ne. Ne verjamem vec na pomoto; to je sistem . . . Zdrav sem. a^ežko pričakujem spomladi — toplote in več svetlobe.« (28. XII.) »TJbOgI HeSift, da, je moral molo not ko ie tako navezan na rodbino In 'domovino . . .! Zdrav sem, a zebe me za nohti, da jedva pisem . . . Upal lem na mir, na amnestijo, n* roSlter, pa nič __ nove žrtve pošiljajo irori. Od ovsent-ra kruha že gledam kakor roani ie-racc (21. L 1917.) >Tvoje ekspr. pismo % <™» ei. i. grejftl 3. IL Lepa hvala! Na 8 strani jo nekaj izstriženega. Ponudbe imenovanega društva ne morem spreieti, ker za zdaj s denarjem Se lahko Izhajam, za živila le pa v Ljubljani tista težava* kakor tukaj. Drugi so ree potrebni. Zal, pride morda čas, ko bom moral po Ljubljani ra to ali ono prositi in ne bo me sram. Nadejam »e pa, da bom pokojnino se tudi prejemal, ker imam zaupanie v naše gakoiro . . . Kadar pride čas za t>. Izročim stvar dr. Ravninarju. Jaz som Še vedno nekaj optimista. Tukaj so rai svetovali, naj se obrnem do najbližje- f:a advokata dr. K., župana v Ober Ho-abrunnu, drž. poslanca, Rlsum tenea-ts! Ta pa tal Zdrav sem, a zebe me kakor psa, «ato Ti bom o spisib prihodnjič pisal. »Dom« na{ natisne, kar more.« (6. IL) »Alfa ml hofia >Domovina€ kaj poslati, vzamem le za plačilo po postnem povzetju ali pa na račun. Nedostatek je tudi tukaj, le denarja je ie dosti. Saj sem prejel 5 mesečno pokofnino 14. II.« (Poštni pečat Krams - Zellemdorf 3S3, 24. II.) Iz pisma f. P.: >Ena Šala m ml jo obrjfesla, namreč tisti m 40. mučenik!. Btruoo sem prejel 18. III., zdaj fo *s tre. rji dan objsmijem. Lepa hvala-Vam ta Francetu. -^ Kralj David pravi ali ptof* v 109. psalmu vr. 29—95: Kakor senea, ko se nagibi je, odhajati sem primoran; kakor kobilico me pode. Kolena mola ao šibe od prjsta, in meso moje hujša, Irer je posla debelost Vrhu tega sem Jim v zasramovanje, ko me vidijo, maj6 s glavo svojo.« Siromak le bil David In lagati fe enal dobro — 11 centi a pbetlea. Jas po pravici povem, da kolena M ml nt fclbe, vas drugo «e njema. Zda] pride neka revizija pregnancev, od katere mno-?\o upamo, c__Na naslovni strani t >Ve-edragi pobratime! . . . Domov, ml ni ničesar pisala. Kar mislim glede »Po-treane pov eetla, sem 71 »tel lfiw fiU Morda res gremo aprila od tod proč. Pa kam? Ali v olje voino okroftje?€ (16. III.) >Te dni smo razburjeni. Komisija bodi po koncentratif*kib postojanlrab *n baje osvsaboja po konfinatib do kraja vse, večino na fudl po internatih. Toda v vofni okoli! ne pusti.c (IL IV.) »V petek IS. IV. ie bila tukaj komisija, o kateri som ti zadnjič pisal. Slabo polovico tukajšnjih konfinirancev je oprostila, pa ne smejo v vofni okoli%, odkoder so vsi, drusra polovica — med njimi sem jas__ostane krm fini rana, pa si sme svobodno volit prebivališče, samo ne Dunaj, Gradec In vojni okoliš. Torej kam naj grem? Do septembra o-stanem tuksf, potem strem 6es zimo v kakino mesto, če bo mogoCe,« (15. IV.) >0 veliki noči eem se nekaj pre-hlsdll. kar me je spomnila na tvoja mi-tologična bitja: Atror^>*. Morana in Ka-ron. Pa starki, ki je hotela twrsre*ati nit tivljenja, sem pokasal jezik, Morant pa figo, na Karona sem na nameril e svo-jo stromo pulko .. . Tukal le ie vedno pusto in zlmno.« (15. IV.) >Domov. pošlljatev, H so sem prille. Je bilo psi. One s mastjo nisem prejel. Temu se alfi ne sodim, kfcr na posti. osir. Mesnici Je bik v vojnem Času Is mnogo ukradenega. Tnkaiinii regnieoll doMvafe iz Itsllie preko »vire mnogo poiiliatev s livllK k> ee pravi: bi morali dobivati, ps polovica pronsde spotoma. Zato sem jim Co eonemčil In napisal prttoffbo mm trgovinske ministrstvo. (Taksi sem pregnancem \% beguii-eem *a nemlksga nisarjla.) Do^J. le lnte> la plemevtlto mle»l ml pomagati, k*r ne bo iKHsahlJsno; toda no«l*H eo mi preveč, mlelefi menda, da tem ofenlen an da fmsm gosr«>dinfo, ki mi doma kuha. Nobene nimam, ampak v gostilno hodim sjutraj In opoldrre . . . Zdaj sem saM trfftrJA* a aamsuo. Pest rila Id en ds- trt olja sem podaril pekovki, da dbbim od nie ladostno kruha, za zavitek peka tete sem dobil Zadnjic tobaka za 14 dni. To je imenitno! __ Moja proSnja aa Cel jo in Zagreb je bila zavrnjena; udaj nie ne vem, kam bi ee javil, ker od povsod dobajaio slaba poročila. Pozdravi dr. S., Čo pride kaj k Tebi; z dr. Ilosičem si zadaje oaso dopisujeva.« t5. VII.) »Srčne pozdrave t Dunaja 1 Is Izubijane ie nisem dobil prehodnega lista, menda ne bo ni c. V Pulkavi o*4a» nem do 1. IX.« (8. VIII.) >Ti naznanim, da te i te jem dneve, ki fih moram se tukaj prebiti — 1. ali 1. septembra pa proft od tega dol plašnega kraja. Poprej je bilo še nekaj dražbe, tufel moje baze, sdaj so pa skoraj Se vsi odlli. Čakam samo Pasalerschrt-na ca Ljubljano (vosraj trt tedne smn prosil sanj). Ce ga ne bo, se odpeljem v Celje, kamor tega dokumenta ni treba. Ako v Celju ne bo mogoče iivetl, se preselim v Gsbrje, Petrovce, Žalec itd. AH Ti fo znano, kaj Je s celjskim Narodnim domom? Os Je zasedlo vojaštvo ali ne? Tja bi se nastanil. Sicer je pa so vedno mogoče, da me puste v Ljubljano. Ka svidenje torvf na Besl|e-vi cesti do 10. IX (18. VIII.I >Navelical sem se sedeti ob suhih pulkavsklh vodah in plskati na pesimistično piščalko. Danes 4 tedne sem pro-til za prehodni list, pa is Ljubljane nI kov ne mev.t (Rasflednlce ia Retsa, 14. VIIL) >Evo me ie vedno ▼ Pulkavi. Ker Psssiorscheina Mm ni, se tudi na Reelje-vi c^eti i J nisenv.pojavil. Zvedel »etn, da fe Ha moja proSnja 1. VIII. Iz Ljubljano na poveljstvo armade v Postojno. Tam Imajo kaj drugega opraviti, nego tuhtati, ali sem goden sa LJubljano ali na. Kle Jim ne sajnecink Dal Bog. da M 1 za naprej tako vrlo odbijali Laha od Trsta, kakor f?> #a doslej. Popotni list sa Celje imam. pa so sam no vem, kdftj ee dvignem odtod. Coljslr^ ratmoro nvo nič ne vesele ... 23. VIII. sem pi*al na S. gostilno na Vranakem, čo Ima zame prostor in hrano in da sem dober plačnik. Poleg fe bila dopisnica ra odgovor, ki pa pa le ni«vm prejel. Tujca se sdaj vsak boji, vsak skrbi lo za svo( želode«. Tako se mučim in bijern kskor riba ob kamenje. Osvt>Vi>diteT iz kon-finata mi je le malo pomagala, če domor j na morem. Dr. Mafaron mi je obljubil, da bo storil same, kar y*> mOffoPe. Morda pa ropet posljo solnce pred moj prag.< (15. IX.) — Na to dopisnico ie pripisal pobratim Podkrajsek: Zadnja njegtova dopisnica 1 V m. p. v ptuji zemlji, brats! Peti dan nato {a pisal dr. Žibert PodTcrajllca: G. Maselj ie včeraj dopoldne tu umrl; 18. dopoldne ga js na nje. fcovem sorenodu, kamor je vsak dan sel, kap (Gebirnsehlag) sadila. VcVral sem tu do sel. Bolelo ga fe, da ni mo^el do-saov. Znebil se je denundjantov! Pul-kan 30. IX 1917. Njegova srda* lelja, da bi se mogel vrniti is prejnranstva v domovino, se ni ispolnila. Tuje oblasti m zavlačevale rešitev njegove prošnje in zakrivile njegovo prerano smrt v tujini. Toda tu|a zemlja se ni dotaknila njegovih telesnih Ostankov, kakor se ni dotaknil tuji dnh njegovega fugosiovrnskeca duha. Zmagoslaven se jo vrnil ne samo na Kranjsko, vrnil ee je v svobodno veliko jugoslavensko domovino, ki obrsni trajen spomin tvojemu zvestemu sinu. Mi pa ne pozabimo naukov »Oospo-dlna Franjac, kt nam klice: >Ki>r ni slogo, ni zmage le Štev. 143. »SLOVENSKI N-WiH>. ibie 23, juniji 19^2. stran 9« 6tnnek ni niti najmanjšega opravice-r\ia, odpravi in tako država reši težkih sumov, ki jih mora tak* situacija neizogibno povzročati. Zunanji minister je k tej interpelaciji izjavil: V Beogradu obstoji v resnici neko poslaništvi, ki ne zastoj>a se/lanje ofi-cielne Rusije. To pa ni slučaj samo pri nas, temveč v vseh evropskih državah. Kasna ruska poslaništva v evropskih državah trajajo dalje. Ona so prvotno nastopala Kolčakovo vlado. Pripomnil pa je dalje minister, da naša vlada nima nikakeera razloga, da bi v tem poglobi delala kako izjerno, da bi ona prva ukinila to poslaništvo, ko to^a me> store niti drug© države v Evropi. (Klici: >Koga zastopajo ta poslaništva? Čakajo na carja!<) Minister je nadaljeval svoj srovor, naglasu j od, da se nazori glede Rusije v posamnih državah menjajo od trenutka do trenutka in na mor« precizno reci, kako definitivno stališče zavzame vlada napram Rusiji v najblržji bodočnosti, ker je vse to odvisno od vseh izpre-mrmb, ki so vrše potom evolucije v Rus/ji. Končno stali??© naše vlade bo odvisno od teh sprememl in se potem nameri politika nase države napram oficijelni Rusiji. ' Pfcsl. Etbin Kristan z odgovorom zunanjega ministra ni bil zadovoljen. Minister j^ sicer priznal, da obstoja v Beogradu rusko poslaništvo, ni pa povedal k^sra zastopa to poslaništvo. Interpelant od ministra ni zahteval, da se postavijo diplomatski stiki z boljSe-vi3ko vlado. Narodna skrioscina pa ima pravico zahtevati, da likvidira sedanje razmere do Rusiie. B^srrndsko rusko poslaništvo je sploh nekaka anomalija. D alfo i© zunanji miniater odgovarjal na interpelacijo poslanca Antona Brandtnerja r> nastopu jugoslovanske delegacije na konsrrfcsu Udruženja lig narodnih manjšin v Pragi. Minister je izjavil, da na tem kongresu, ki je bil kongres zasebne mednarodne družbe, ni bila naša država Oficijelno instonana, ker tudi ostale države niso poslale svojih oficijelnih delegatov na tako Drivatno prireditev. .Vlada pripravlja materijal o narodnih manjšinah, ki sra predloži Zvezi narodov. Na kongresu v Pragi so naši zastopniki delovni i skupno s češkoslovaškimi, romunskimi in poljskimi. Ob 12. frel© j© prešla zbornica na dnevni red. Pričela se je generalna debata o rednem proračunu za 1. 1922, Posl. dr. Slavko ŠeČerov je kot poTocfevalec prečital poročilo finančnega odbora. Predsednik je nato zaključil sejo. Na današnji seji, ki je dotočena fca D.30 dopoldne, poda* finančni minister dr. Kumanudi obširen efcspoza o finančnem položaju naše države. Julijska krajina. ___Streli na poslanca Šceka. Ko se je vračal poslanec Ščak 8. t m. iz Šte-verjana v Brdih, sta padla za njim dva strela iz samokresov. >Gor. Stražac pravi, da druhal, ki se je zagnala in streljala za Scekom, pripada komunistični stranki. Tak način političnog ^ boja mora vsakdo obsojati. Upamo, da co bili to prvi in zadnji streli. Mislimo pa, da sovražnosti, ki vlada v komunističnih vrstah proti ŠČeku, je ie tudi on sam nekoliko kriv! >Gor. Straža< ostro napada komuniste, inž. Gustinčiča, renegata in učitelja Hreščaka ter Pahorja zaradi dogodka v Števerjanu. Napad je tak, da ne bo vplival pomirjevalni. Bojimo se, da se razvijejo na Goriškem politični boji, kakršnih še ni bilo v deželi. — Z Goriškega. G. Andrej Tabaj, vero-nčitelj na slovenskem učiteljišču v Tolminu, je imenovan za profesorja — Odbor *faši-stovskt organizacije v Gorici je odstopil. Predsednik pravi, da Je storil to v glavnem radi tega, ker se ne strinja s stališčem fa-šistovskega glasila glede vojne odškodnine in glede avtenomističnega problema. Na Goriškem ni pravih tal za divjanje fašizma, ker se Slovenci in Furlani med seboj precej dobro razumejo in je rudi v goriškem mestu ustvarjeno nekako Se precej zdržno sožitje med Slovenci in domačimi Italijani. — V Otaležu je orožnffcki brigadir razgnal procesijo Sv. Rešnjega telesa, in sicer j« pokazal župniku zakon Iz leta 1886., ki prepoveduje cerkvene obhode pod denarno kaznijo, ako ni bilo izdano tri dni poprej potrebno dovoljenje. Po drugih krajih so se vrlile procesije nemoteno, samo Otalež je doživel tako lsjemo! Omenjeni brigadir je pred kratkim j po veselici tamkajšnjega izobraževalnega društva zapovedal, da mora slediti ples, čeprav društvo za to nf imelo nikakega dovoljenja. Poiskal je godca in otvoril ples. Kaj Je vse mogoče na Goriškem! — Vojaški nabori na SežanšČini so se vTšitl brez vsakega incidenta. Varnostni organi so sicer nekam čudno gledali kako črno aH rdečo tastavo in kak črni trak, aH ker so Slovenci znali vsako zadevo dobro pojasniti, ni prišlo do nikakega spora z zastopniki oblasti. — V Gorici skrbe le sedaj za letošnjo božićnico in prirede v to svrho v Trgovskem domu dne 28. t. m. veselieo s sodelovanjem slovenske iol«ke mladine in gojeneev »Slovenskega sirotfSče«. __ v Črničah se Je ustanovilo društvo »Novo življenje«, Id priredi v nedeljo svojo prvo veselico s igro »Rodoljub iz Amerike« in a več pevskimi točkami — Dne 2. Julija se bo vršila v Sežani velika slavnost v korist »Šolskega društva«. Dolžnost društev Je, da priskočijo omenjenemu društvu »a ponton*. LTUBLJANSKI SOKOL ! V SOBOTO 24. T. M. ZVFCCR KRESNA VESELICA NA LETNEM TELOVADlSCU V TIVOLI PolItl£ne oesfL =s= Čudno naziranje. Ob najnovejši zaupnici, ki jo je izreklo neka ljubijansko politično društvo, je vodstvo tega društva tudi kjavilo, da »zavrača in obsoja vse pojave nedisciplinarnosti poedinih pripadnikov stranke«. To sodbo je vodstvo d •tičue-ga društva izreklo, ne da bi zaslišalo one pripadnike stranke. Značilno za nepristranost sodbe! Dalje pa je vprašati, kako daleč gre discipliniranost? Ali je poedini pripadnik dolžan, da mora pod očitkom nedie-eiplinarnosti prenašati prav vse, četudi največje nerodnosti in pt greške kakega vaditelja stranke. Kdo ruši v takem slućaiu strankino disciplino, ali tisti, ki se unre napravljeni pogreški, ali pa storilec posreška. ss Dr. Star če vič iti Srbi. Dr. Ante Star-čevič je v hrvatskem saboru v Zagrebu 1. 1883. slovesno izjavil: »Jaz, ki s svojimi tovariši želim videti svobodno kraljevin;) Hrvatsko, se ne prepiram za ime, marveč iskreno in odkrito sporočam Srbom-. »Učinite to zemljo svobodno, pa bom evo prvi med varni I« Hrvatska Je sedaj svobodna, a kje so sedaj njeni sinovi, sledbenlkl drja. Starčevica? x= K vrraSanjn ministra za socialno politiko. Beogradski >Xt>vi List« poroča: Kakor smo iarvedeli, g. Ljnlaa Da-vidović ne želi vstopiti v vl«(k> g. Pa-Sića. V demokratskom klubu je bilo pri veliki večini razpoloženja, nai se kan. didira za ministra socifalno politike naredni r^slanev e:. Jovan Ma^ovcevir. = Ts ministrstva za. vero. Načelnik splošnega oddelka r»ri ministrstvu za vere Ibrahim iffendiia Snrič* jo odpotoval na inspokoijo v Rosno. Za časa nj<*-£v>ve odsotnosti Juero?l o venski list« piše med drugim: V uredništvu službenega >Narodno£rn jedinstva! v (Sarajevu") sta nameščena kot urednika s honorarno pla<,r> dva nvska begunca, ki n^ znata niti r>e«edioe našeera jezika, torej sploh nista bila unorftnnn. Naravno, da zato niti nista prihajala v uredništvo, razen vsakega prvega v mesecu po plačo. Ali ni to skandal prvi© vrste? Takih slučajev pa j*> tudi drupod dosti. Gotovo ni«rr>t> proti temu, da so gre na roko ruskim besruncem, v kolikor so kvalificirani. Vendar to ne sme iti tako daleč, da odpuščamo lastno sposobne liudi na ljubo fcnim, ki bi radi ! živeli kot troti in ki iz rr.znih. pogosto tudi nečistih razloctov umivajo mastno protekcijo. NaV) birokracijo j* treba reformirati. Uvesti je treba bolj enostaven in praktičen delovni sistem in v svezi s tem izvesti potrebno redukoifo uradnistva. Prej pa jo h <*ha iztrebiti strankarstvo in osebni protekciionizem ter urediti finančno strmie uradništva. Sete potem, ko se to narodi, se bo rr?>*rlo govoriti o dobri birokraciji in v zvezi s tem o dobrem funkcij 9x1 i ran in državne uprave. = Za nemško . francoski sporazum. V Berlinu se je vršilo te dni zborovanje francoske in nemške lige za človeške pravice. Zborovanje je otvoril s pozdravnim naex>vOrom predsednik parlamenta Lobe, ki je izjavil, da je dal iz srca rad parlamentarno dvorano na razpolago priiateHom mednarodnega sporazuma. Šovinistične, re^kcijonarn^ in monarh is ti čno tendence še vedno niso premagane. Izven Nemčije se govori, da so Nemci pripravljeni na vojno in revanšo Toda nemški kmet, meščan in delavec misli samo na svoje delo. Nato ie govoril predsednik francosko lige, biv§i naučni minister, poslanec Buison, ki je star 81 let V svojem govoru ie izvajal, da mora religija pravice ocL straniti med narodi predsodek, kakor da bi bila vojna nekaj potrebnega. Intelektualci vseh dežel mOrajo delati skupno z ljudskimi maiami za pravi mednarodni mir. Bivši nemški poslanik v Varšavi grot Kesslsr je srovoril proti vsaki novi vojni in za splošno razorožitev. Profesor na Sorbonni Viktor Baach je iziavil, da je med francoskim In nemškim narodom vsled vojne velik prepad, ki ga je treba premostiti. Profesor Einstein je razpravljal o proble- ; mu mednarodnega spor Ažurna t znanstvenega stall§ča ter izjavil, da trpi čio- j veštvo na svojem zgoefovinskem spo- : minu. Profesor na Porbonni Bougle je govoril o francoskem militarizmu in , imperializmu ter rekel, da stremi fran-rosko ljudstvo po mednarodnem miru. Kot zadnji je govoril vodja francoskih socijalistov Renaudel, ki j* poudarjal potrebo skunnega dela med roditelji duševnega dela in zastopniki delavstva. v Resolucije drage interneetfonale. Na konferenci druge Intemicijonale v Londonu so bile »prejete nastopne resohi- ; cije: Z ozfrom na pomanjkanje zvestobe in zaupanja s strani tretje internacionale, k! je razdrla mednarodno strokovno organizacijo io napadla socialistično internacio-nalo, Id ni iepolnila svojih obljub glede po- j Iitičnega procesa v Moskvi, ne more konferenca več sodelovati pri prizadevanja,, da se sklene s tretjo internacionalo mednarodna pogodbi. Meseee oktobri se sestane v I Hamburgu splošna konferenca socialistične j In delavske stranke, let bo razpravljala o j vzpostavitvi mednarodnih vidikov, Id bi j mogli združiti socialistične ta delavska stranke m ozirom na politično In gospodarsko obnovo Evrope. Konten asa bo podpf- I rala amsterdamsko sfrokovno internedona* ■ lo proti kapitalizmu. Na predlog holand- j skega delegata VVIbaufa in nemfkega dele- | gata Welst Je HI Se sprejet sklep, da mora druga intemaeionala podpirati organima!- j jo Zvtre narodov v svrh« olajšanja ns- I oroUrvt, I kg>,fj:renca jizne železnici v benetkah. Tudi naša država mora k< nferenc * in bodočemu reševanju vprašanja o Mftfc di južne železnice v peHbodnjO^d po sv eliti veliko fQi(n no&t Vsakdo ve, kaj pomeni ti železni ca za nai eaobra^j. Njeno 7.e)ezniŠkc uradni&tvo in sluzabni&tvo j^ istot.ik« kakor našo slovensko državi.; železni štvo v *trokovnem orirn na visini in iz vranjo priznn.Hi skrbno in spretno nvoj iHjpel pod zelo si»roti!iiii, vestnim, mar. ijivim vodstvom ljui l|aoakega ravna teljst\a. Generatei »■•*-. natelj-t\o nas či sto nič ne moti, pač pa Te podpira. Tk> liro namreč ve, da jf poverjeno voditve iin^-ih prog najboljšim rnknm. Za &&]n njo razmere izvrsten r:romot n,t nabili pil gnJi je relotni družbi v veliko koriat kar n:i Dunaju po vstj f]%dBOnij uva-zujpjo, V generalii^ui ra\ nateljHtvu imamo tudi mi sv«,je \-r!e zastopniko. T parno, da ni paed nami noljt-negn takecra kratkovidne;^, ki bi zahteval naj na ereneraInJ> favnateljstvo prannll t Jugoslavijo. Ce pa bi s=e splon ^mel«! preseliti z Dunaja ki in proč. tedai bi bila najbolj nmr^tna preselitev v Ejub-Ijiano ali Maribor, ker tu M rilo nekako geografsko eredišče vseh z^l^r.nir. t* dni^He. Z vso odloenostć-> pa .*f» m^nmr protiviti deslei £e t^hini relfam Ttalije. da bi premislila generalno ravnateljstvi v ___ Tr*t! Juposlnviia ima na t<*h fol^znirab veliko večii interes n*£o Italija. __ Glavna proga je in ontano Dmmi — TrM in lečo pkozi r^lo StDvvniJp. Daljo imamo mi prosro od Zidanftoramo«ta do St-ska. z>t\ Praperskep.i do ocrr^ke moj«. od nfiribon do •fntriftlM reets na KoL roškem. Italiia ima veliko mrinj. — Dalje MImi upoštevati, di InM naša država pornln interes na bogatom razvoju in prometu toh ž^lezni^. do^im hoče ustvariti Ttaliia nevnrno konl.mrrnro s ___predrl-ko železnico. Ako l»i tor**! Tta- liia dobila rudi pri {tržili železnici .r»dlo-f^ilno b**«"*do, mo^la bi s tarifno po!iti. ko po ffvoli volji napeljati, bol|9n roBS' no sumljttti tov. in tooH o*«V». prr»rnot Sni Prodol. Kaj bi do^^crln, tika italijanska špelailativna politika na slcodo naših procr, jo issno. "R^nira je sicer, da so znali Tfcali-|mri rabiti velik d*>l, ?»ko n« eelo ze vWluo d^lnir v svojo ro^*». DoVlor smo mi dromRli. spali in v«.dlj,*li za rinjvi-IsJnejSe interes« ns^o hodoer^sti, so T.?*bi za bagatelne eene kupovnli zlai=ti dplnioe južne zel^zniVo kakor tudi raznih drusrih velepodjetif tudi v iwm dw-.fMvi sami! Klmh terru r>ipmo brer, mo^i, da ne bi mosrli prertro^^'ti pohlepnih načrtov itilljarsklh f^^or. Podržavljenje t>ti*t<* bi*ne žel«*cnt-e<* f>\ nam rrvnosro ne koristilo, tndi ee bi bilo iz^TerTliivo. Ojrronrrm v*r>te, ki bi bile za podržavlf^njo potrebne, porabimo bolf^ za eradnjo n"»vib železnie. S^j srr^ s sf»dinjim prometom na fuSni železnici lahko bolj zadovoljni neero bi bili kdnkoli pozneje sko M predla v upravo naših železniških ohlastnikt)v. Le-ti razlocri nam velevajo, da zavzamemo stalisč^- Družba inžne železnice naj ostane kakor dJrvMej, naj se mndernizuje. izpopolni kakorkoli, to zahtevajo m-idri In Tvos't'mi razlogri, toda ostane naj za rce*oir!eoVn »'as eelota pod njbrvnim vodstvom dosedanje centrale. Gf>toro pa protestu j pmo na jod! 06-nej&e, da se t* rentrala preseli v Trst in pTenstroji no italijanskem receptu in apetitu v Trsta. Za svoi obsedni aparat ima družba sedaj svoje palače na Dunaju, in že premestitev in preselitev sama bi zahtevala ogromne vsote, ki se dai*> porabiti za nufnejše potrebe. Glede svojih gospodarskih in politicuih odno-fcalev z- Avstrijo moramo biti zelo previdni. NilrakTor ne smemo in ne moremo m?mo in brezbrižno gledati, ako bi hoteli Italijani centralo Juine »eleznioe pobasati v svoi veliki in vedno odprt! žep. No, in prav te dni te v italijanskem parlamentu p*>dal noalanee Chiesa int^rpelnciio. s katero zahteva, da ne ustvarijo rnnne ločene ielenislce nire-ie in to v interesu potrebne enotnosti prometa in prometne avtonomije. Podpisujemo v polnem obse$ru. Ali prav to dejstvo, cU je Chie#a čutil potrebo svoje interpelacije, dhkarnje, da imamo opraviti z italijanskim"! naorti, ki hočejo ustvariti iz jnlne žel*tervice iz-kljueno svojo domeno, s ?hnur bi v prvi vrsti zadeli ravno nase vitalne interese. ZategSidelf «ms> so oglasili o pravem easu in ^pozariamo vso naeo činitelje, da posvetijo precej perečJemn vprašanju iužno železniee v»o in naj-vičjo pažnjo. _ A. O. —« Trf z usnjem. Povprtsevanje 00 usnju le dokaj živahno. Vse tovarne so mn?no zaposlene. Vsled pomenfkaala surovih, posebno tezkfh kof, se morejo sadosfo-: vett vsem naroČilom. Uvoz nanj a Is Nemile ! Avstrije ie v sednfem easu zelo pooustiT [ frer so eene htm vafed padea fnSsle semlko* avstrijske frone nadrstmemo poskočile Hr doseirle le visino sad svetovno pnrftefo, Oanes notiraio steOeon notfplBH v polovicah ai upuHj !' vi slovi olrraiovtie Caferni * ■nlnjnffl crne jfsawe Icpev^nie i crne rfađVe Hpte i nolcs. Cm, Ta j bolrt. Crn, IT« -.-•—•*••* ; rjavo nanje s« IW K nrt ff drsffle. —f NMnCtjs noiflfa loiomotire v Knsf-i°, tn sicer jfh Je odposlala te dni 70, mase-1 m oktobra pa Jih odpoillt 100a K 17!»—tH?< sa i Bfc > 345—»5 i I ■ > 195—149 , f , » 119—139 » T » > JT9—M i f . * ^n—4PWf » 1 » * 9n—■ eft » i* » > 79— H 1 f 1 —g Ljubljanski trg. Tržni pr<*net je živahen \-lcd večjega IIInanjBga povpraševanja. — Cio veje nit o: cena stalna za meso 1 .vrste 68 do 7d K, II. vrste 52 K; telejie neso ou K kz; svinjina I. vrste H J o H K, 11. vr«ie 80 K, trebušna slanina 100 K, riba in sal 116 dQ 1--1 K, ma^t 12o do 130 K. pra-kajeno meso L vrste 90 K, II. vrst: tO v; Kž koštruaa 38 K, lasnjeta 56 K. — Pijanec ^>0 d > 7i) K (po velikost:): kokoš 100 d, i>) kron. Ljubljanski trg gled? perutnine nI ; k trebam primerno anloicn in pride na tr? k navndno, kmetsko Masa — Me^ni ladelld: ^skft hi debrednsldh k' is 112 K hrcnpvfce, safalade in pesebne 100 K, P'.l prekajene kranjske ! ■<) K. — Divjačino in 1 malo: vsled po 1 ji blaga preti- rana \> *e c*ue. — Mkko itoll na ceni 10 dn 11 k Htcr; Kz snroveca mnria 160 d t I7i kron, Eajno maslo 240 K. - Moka bazira na detallnj ceri 25 K *a it 0. kaša 20 K. hf,-prenj 24 K, otrobi 12 K. koruzna moka 1? kron, k rnrni zd^ob 10 K. p^erični zdrof. 2s kron. ajdova moka I. vrste 34 K. U. vnte 26 K, lečmen H K, oves M K, proso M K", koruza 12 K, fižol ritmičan M K. nmpel 17.50 K, leča 44 K. t be kz 38 do 4«^ K. borovnice liter 5 K, rdeje jaj^de li*©^" 24 do 90 !". kmetske češnje S di 10 K liter. Štajerske 12 do 16 K kz. xrah. nsfalčcn, 18 do 24 K. USSen 40 do K K ter, kolerabe 12 K kft čebula nova 16 do 20 K. stara 24 do 2v kron, #^^enj. nov. 1« do 20 K. star T* K. pesa 1? K. buče 12 K. flavt «"'«te 1 d~> .1 K po vntikostf, kumare 40 dO 50 K Icr, fii^I v strf>čj'i 40 K. krompT, nov, im^rtirsn 20 do 24 K kz, star krompir 7 K, jajce 4 do 4.50 K. — Zse*n>? ftv?n*H f**m^r»J ▼ F.tiTfiH»?il le bi! kar *e tiče konj In svinj dobro obiskan ker se le pricnslo 27.t koni in 210 prnlKkoV/. S!a!>o pa Je bil obiskan <«eleT» za govejo fivfao, ker %t je postavilo sa sel-mi^če k M vn'ov in 41 krav. Prve vrste volov *pfoh ni* bilo na aefnra, voli ćr^e vrste so ^e prodnfali po 32 do 36 K kz žive teže. ?!abej.čl!o rTm«!J^rslr^ira oVt?3r*n ra .Si°verf!o. 2atee C. 5. R., dne 19. junija 1022. r*ol«riza7?Heni dež je včeraj tn predvčera|šriim v v^t zelo slaba. V teh nasadih se poranfltl ali leii napelinieto na žico^ j ali pa no komaj vzklili iz zemlje. Ali brKla ta tretj'nn kaj obrod:la. je odvisno ođ vremena. Stanje hmeliskfh nasadov h \oret đnnts s> prav razlfčno in neenako. UlHee se niso pomnožile in tndi drujeea mrčesa ni. Hmeff^Vi na^fidf bi sedaj rabili zopet lepo vreme in posebno tople noči. da H ramogla rastb'na nadomestiti zamujeno. HnteJj^lca ktiočfi se je nakoBto umirila fn se eene pomikajo med 8800 1100 č. K za 50 Irr. — «r VrllkopotPrna nro^,»fna pisarna tenriirVrp in elelrtrntebm'rrK* stroke ee jo odvtnrila Twd firmo Karol Rasti-«n?i# v Lfnbrjniti, Miklo^ičrvfl. c 1?. IMnnffl ^vvdatTti v oer!<**nern oVhi. — ff V* nr*>**>n»Tv?o rpterinoji litn^» irsT^nvi fpn*fr?T»ieiniaS ffoja^ima i ođ-Z*if\*im& svinia! ^tnvfj|.snm n ra-omH sernnto protivni svirtjako knfff, koio sroo priarotrtvili no mototn pitsniu! > Ta tria«. Zavrni *a proinvrjbV njn sernmn. Subotie..%. Telefon 70. '—m Glasom # 40 rađrnUnoM jsnfifH na s dne 9. aprila 1373 L so vamfP upnik Obrtno nomozn. drožtva v Hlrvf* daHji v Ljubljani tem potom, «5a ao mrla* si jo pri drrišrvu oziroma pri prenomni'-* oi vs^b obvoznosti imenbvane sadrng'?, t. j. pri Obrtni banki v Ljnblfani, kn* tera fim Izplača vs<* nfihove obnto^oon terjatve, izvirajoče i a to«a naslovn. — g T>rfnvna rajrednn loterija. y* aartnjem kol« d r I a v n e ranredne feta* rile jo bilo vee »ročk, kupljenih v t£^b> ljani, z lepimi dobitki izftrobanlh. Tndi sa 4. koltv «rerk jd povpra5evanjo izredno živabno. Kdor se san ima in hoe> po-aknsiti sarojo ereeo, rrm rmporo5an>o, o>a si srečlre oim prej nabavi in — 6V>brt> izbere. —i Vrednostni papirji v kfOmsnstv* Ministrski svet ja s sklepom s dne 1J. mala 102? D br. 10S-10 odločil, da «e mrrellavi j sklep t. ministra*finaao D br. 391 o z dne 6. avinsta 1920 (tuk. št. MJfl/Vai Uradni list št. 96 z dne 30. avrusfa 1920) o prepoveda-aem uvozu obveznic predvoirrflt in vodnih' posojil bivle av^^ro-oj:rske motiarfiile ie Inosemsrva na ozemlfe nale Icraljevrne. Ta odloCba Je izdana, da se naltm državljanom omogoči repafrllranle njihovih vrednostnlfc" papirjev, deponiranih iw*ta meja nale fra* Uevme. —a Obvezno delo ki obvezen zakon v Rnsfjl. Sovjetska vlada je priredita zakon> kj 'določa ob večno delo ga vsa dekleta aa tfobo treh mesecev na leto. Prujrl zakon o#-vesuje dekleta, da se porode od 16. do 10. leta. A —t Stmfcovskm k°nfirkrov v RafQI Je B!to lansko leto 1045, udeleženh delavaev 034.564. iaffnbljenih delovnih dni 7,722.870. V primeri s prejšnjim letom in bilo konflileev manj m 44 odstotkov. — Zlet Č. 0, S. \ Opravi Id na Tei!n5keai en vrli v J J do 2. iulij.i. MAmillnoti ► J .fc • ske^a Saveza odpoiUi na U putacilo i starosto dr. \ ■• harjem na :ci... Pnc 2. .'i*'a! zlctni dan s sprevod rnđbOi Prt kateri nav ■ ■ I S .-ad- e^v in nad 4000 sel sn ■ . Bratsl i C. Os. h. naiboJjti lipami Zdras ___K l>t»letniei sn ;c|ra ira5tva v Sp. Šifki. 8l*vi i i ■ v ned*I/\ *'. Jonijn t. I ni«* v dni ■ :• JL •■ . !.:••>-. I rs — UaMlaaakJ 5nkoL - voda ob vaeaokolskem 7'. i.f.ista t. L d ■ >'Idne, se t:,' > "> I ' '" vadci, ki a malo slava v telovadil] aoiekl s čer . >. I na fo- telovadijo, pe se le pred 1 rc I n adel ••••ri telovi vaj in nastopiti prt sprevod ki. nai se nem ud torka 27. t m.) pri i a vi i 1 ! 1 i!l pr no d:ll^ur'•,? m a na :'t — 5okol I. ponrsija vse bi le •' k*?, bfv^e ćlane »kov fn n* tetle drultv.i. ki ;• c . > " ' ' > snsosovM moralni la cmol društvene prireditve L >'J ia la nrkl« 1 v nonedeljak in torak. H i" 37. r. m. • arev»r na Tffbof v en . kjer dob.jo važna ntvodtla. — Odseh zn n'i^a^o afarnostnlb limiti Je preiti blago ter 1 ' -." - 1 na Dia #00 za kompleten kroj (t. i. » •* «rajco, r*«< in vee r- 'r eaore r>lai!ati tafcof. Le filaai. n m - Z ^e plačati ratti&ka taV . > • pri naročitvi otfinek pa v -: •. kih p~> fiii 1452JW 1 ricer dne !. |m!'la. T tvffnata, 1. snpfeinlni i-' !. oktob • se bo4o Indsloval po ns ri 1 s ■■ h kr i" Bk, ki bodo otianeuj skrl I, dn bo v * cimano, Oobro '<» prarftta) • • - ., hoče nabaviti fr"oj ^f^M r • ara mora naroČiti le potom i etra d tttva. Os', ki plavajo atnesek H! 'i po direkts -V>m »a*<5«R ajnipodarja br. Tmo ,VU Lji!b!lar.a, Trlnlrfen. NaroČi So \r ^>orv>4tvorna k -?ti-pletes Irrti: n^^amerairi f*c' rr se ne bo o^-daislo radi pfcnJMfc ovir Pr^rrs^i na! **» pofijelo vsaj do kvmee tv» meteca. ker a« na p^.znejEa ^a^>,ti,^ ne fo Onlral 1 *>i f* itev&o *ro/pv f9m^f^nt'. — v* afetrtet. da« 29. t. m. s« vrsi zkrt gorenjske ngaMaale iirpe v TrflAL Zi r'vtl-mr frotfa fr ap-4-!fti krifav t. J I.jith'Jpnot ^l V^dtK or fvoutbo! vliifc i/ Kranja dn TržISi B ^>" trn«! jrveto z visina, ki o domaČe »Prf lupanu* na Hobračevem, Spored Je naslednji; ob 12. ittlrallMs pt#[ Sokolskim domom, ab 1^. p^»vorki skori vas, Ob pol 16. Javn« telovadba; nastopijo člani, C*tarrioe, obrtrri narajčaj, m »žka in /en\k"a deea. Po ♦elcvadbi veli?:a vrtna vetellca, spojena x raznimi točkami proste .»abava. Pri obhod« in na veselici svira noiJbal dn-»aCejra fasiloer^ drisltva. — ZA-avo! Gisabcaif P°s!n?^. -— Konaervaiorll »Glasbeno Mstlcn< v UuPUnni. Danes, M. t. m. se vrsi I. javna, prodnkciia soiencev liooser\'atf>rila »(jj.it-bene Matice« v dvorani Tilharinonlčne dxn-loe točno ob 15. — Pevski veoer priredi pevski edsolr! IscrBnftobsktsa napred.ie?a dmjtv« v a to dne t MJa oa vrtu goetilne pri Lonariu v Rolni clici. PevaJ hočejo nol-arati ur« SvoJesa vztrajnega veČmo««3«n«^a vefbania, zaJo lahko upamo na Vep pevsiri al*le4c —1 Koncert »Prlmorfa« v Roptlr1 m 8fatini V aoboto 1. JnJifa t. i. priredi vokalni kvartet »Pr'-nr*:*' koncert *.volflv| dvnrpfif Z!rnvi> Skeira doma * Rrsraikt SUftoi Nn sporedu so tekijuSno jujrr^^^onske umotno Val rmrodrto oosrrii. So;1^ r*j tfjafnerfi nor;ehu, k! za. fa dr>a#^Io ii?rlrriorjo« na avojern žronoefli l-t m, v Ljublianf. bo ni'lila ta nriro-etnllkl už:ttJ*. » privabi bro»dvo«iiiio tudi uw >«ro %u-jmUk Miiinfhni v Rotdiko Slatina Stran 4. „SLOVENSKI Nhkuu- dne 25. junija 1922 štev. 143. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 24. junija J922. -~ Aškerčev spomenik. Snoči se je Vršila seja Aškerčevih čestilcev ter §e je sklenilo, da se postavi pesnika Aškercu v Ljubljani primeren spo-menik. Seje se je udeležil poleg zastopnikov vseučilišča, Uteratov. umetnikov in novinarjev tudi g. pokrajinski namestnik Jvan Hribar. V kratkem izide poziv na slovenski narod za prispevke. Da podpišejo ta poziv, bodo povabljeni zastopniki vseh stanov brez ozira na strankarsko opre-deljenje. Za predsednika odbora je bil izvoljen g. dr. Gojmir Krek, rektor vseučilišča v Ljubljani. Oklic na narod sestavita gg; dr. Ivan Lah in Fran G o ve k ar. ~- Pravilno stališče, Nedavno tesra fe imela i>odružnica Jugoslo-Jrenske Matice v Dubrovniku svojo Skupščina Te skupščine se je kot odposlanec SDlltske podružnica udeležil tudi dr. Alfirevič, ki je tmel o medsebojnih ođnošajih Srbov, Hrvatov in Slovencev sijajen govor, vreden, da £a zabeležimo že zategadelj. ker ie dr. Alfirevič — Hrvat. , V tem svojem govoru je Izjavil med drugim: »Srbi so pozitivno aktiven element, čisto državotvorno kon-jltruktiven. ki imajo že zdavna svojo svobodno držaya ki znaio ceniti syobodo. ljubijo svolo domovino nad vao In neumorno delujejo za njen napredek. Slovenci so ppzittv-ao defenziven element, a Hrvati negativno aktiven element, žal čisto destruktiven element čemur se ne smemo čuditi, ako upoštevamo njih Prošlost in razmere, v katerih so živeli'Hrvati Hrvat seljak temu ni kriv. marveč njegovi voditelji In nadejam se, da bo ta seljak prišel do aavesti in da bo vzljubil to državo, kakor tudi Srbe. Povsem naravno le, da mora v naSI kraljevini vladati ravnopravnost vseh treh plemen, tođa ako uvažujemo nadčloveške žrtve, trpljenje In otprfe prelite krvi srbskega naroda za to svobodo to ujedlnlenle, .potem mora vsak Hrvat In Slovenec Iz svofega notranjega nagona. Iz bratske hvaležnosti priznavat] prvo mesto srbskemu narodu bi s ponosom govoriti o nlem. Ojeds strašila srbske hegemonije le treba povdarjatf. da sera tudi za slučaj, ako bi srbsko pleme prevladalo nad ostalimi plemeni. raje shi-ga bratu, kakor suženj tulcu, zakaj brat lahko brata dovede do lame, toda ne. bo ga vrgel v jamo, dočira mu po tujec ubil dušo In telo.« -*■ Ta sodba o Srbih, o Hrvatih in Slovencih je tako točna In dejanskim razmeram odgovarja i oča. da io podpisujemo a obema rokama. Da. res je; Srbi so pozitivno aktiven element. Slovenci pozitivno defenslven, a Hrvati negativno aktiven« to je destruktiven element čas je. da bi se te bridke resnice zavedali predvsem Hrvati, a tudi SlovencL — Krall In kraljica v Poljanski dolini. Iz Poljan nam Pišejo: V četrtek popoldne okrog ene ure so pridr-čali trije avtomobili v dolino z največjo naglico. Ustavili so se v Fužinah pod Žiremi. Ljudstvo je vladarja takoj spoznalo ter razobesilo o_b cesti v Poljanah in Gor. vasi zastave, da na ta način pri povratku Izkaže svojemu kralju tn kraljici spoštovanje in svojo udanost. Na polju so zapuščali ljudje delo In se zbirali ob cesti. In res nekaj po peti uri se je vračal kralj !n kraljica. Ljudstvo jih le navdušeno sprejelo, mladina v Poljanah in Gorenji vasi pa ju je obsipala a cvetjem. Menda Poljanske doline še ni nikdar posetil noben vladar. Na narod je napravil poset najboljši utls. Z druge strani nam poročajo: Dne 22. t m. sta posetila kralj tn kraljica s svojim spremstvom Poljansko dolino do Fužin, kjer se je vršil obed na prostem. Na to sta kralj In kraljica lovila v poljanski Sori postrvi z ugodnim uspehom. Visoki par se Izredno zanima za športno ribolov; za inštruktorja športnega ribolova je pozvan ljubljanski tržni nadzornik Slavko Ple-melj. Kralj je izrazil ob priliki obiska Poljanske doline željo, da bi rad obiskal našega prvaka drla Ivana Tavčarja. Vsled poslabšanega zdravstvenega stanja pa žal tokrat obisk ni bil mogoč. Kralju m kraljici je Poljanska dolina izredno ugajala. Nazaj grede je bil krali Po vseh se-Iih posebno pa v ŠkofJi Loki burno pozdravljan. Že tekcffh prvih dveh tednov bivanja na Bledu je kralj prepotoval že skoro vso Slovenijo, krasna, lepo urejena zemlja Je napravila na visoki par najglobjl utls, tako da sta kralj In kraljica z bivanjem na Bledu Izredno zadovoljna. Dolžnost Slovenije je ,da stori vse karkoli mogoče, da. olepSa bivanje J kralja med nami, ker Jo to za na« v vseh ozirih neprecenljivega pomena. — Podllmbtrski na mrtvaškem odre. V žalno opremljeni veliki dvorani Narodnega dom* so položili danes poslednja po-aemetjske ostanke »Gospodinja Pranja« na mrtvaški oder. Sredi nebroj iopkov In vencev, ki so Jih darovali razni prijatelji, dru-Stva in korporacije, stoji črn katafalk. Na strani in ob vznožju krsta gori z visokim Plamenom 14 sveč. Prekrasen simboličen venec iz trnja z napisom »Gospodin Tranjo« se nahaja ob vznožju krste. Celo dopoldne prihajajo in odhajajo Številni znanci In pri-latelJI, kakor mnotobrofno občinstvo, da se poslednjlkrat poslove od predragega pokojnika — narodnega mučenika. — Hribarjeva knratela. Na članek t >Slovencu< pod tem naalbvom tmo prejeli n mestnega magistrata sledečo ugotovitev: Pokrajinska uprava v Ljubljeni je na predlo* bivftec^n občinskega sveta dovolila, mestni občini sledeče kredite: 10,000.000 K za dvo\o stanovanjskih poslopij, 5,000.000 K ea rarfirjenje mestne nbDžnlee v Japljevi ulici, 4 milijone K za pokritje proračunskega primanjkljaja- 1,500.000 K obratnega kapitala za mestno zastavljalnico, 1 milijon 560.000 K ia nabavo nove avtomo. Mine brizgaln*' in fca avto gasilcev. Vel ti krediti so bili obMni odobreni ie med obstajanjem bi v. obe. sveta ter je nafte] g. vladni komisar, min. direktor dr. B. SenekoviS dotične racpive pokr. uprave že n\ županski mizi, ko je dne 20. maja t 1. prevzemal svoj* posle. >?lovence-vac trditev, da ?s> bili ti krediti dovoljeni s>le vladnemu komisarjn, je torej neresnična. Ustavlja se končno, da vrši g. vladni komisar svojo dolžnoet bres vsakršne >kuratelec ter evoboden kakršnegakoli vplivanja ali celo pritiska po gsosp. pokr. namestniku. Vsaka namiga. vanj a in pod tika van j a to torej bres podlage. ___ Proslava VUUrveem Ane. Orga- nlraHja Jugosl o venskih NaeijenallstJ>v priredi v sredo, dne 28. t. m. tonilo ob 8. uri a večer >Vldovdansko proelavoc na vrtu (aren!') Narodnega Doma. Program bo izpolnjevala glasba Dravske divizije. nag*>vor odbora, deklamacije pekrske točke itd. Vstopnina pro«ta — dobrovoljni prispevki v fond >Oriune« se % zahvalo sprejemajo. V slučaju slabega vremena se vrti proslava istotam v dvorani J. N. A. D. >Jadrana<. Prireditev ee vrsi pri počrnjenih mizah. Poživljamo ▼»e rodfclJTio© in zavedna Jngo-sloveire, da kar v naivečjem števila poselijo proslavo in na ta na&n dokumentirajo svoje raznmeranje za narodna praznike. ___Vomi red kanmifke Mesnice v%rmja med občinstvom, zlasti pa nmd turisti splofeio nevoljo. Tako prihaja iz Kamnika vlak ob tričetrt na 12 in ob t*>1 18. Potniki, ki ee vozijo s tem vlakom, prihajajo v Lijnhljano, ko so te vse trgovine zaprte. Čemu ne odhaja ta vlak iz Kamnika opoldne, kakor prej? Zjutraj je odh&d vlaka iz LJubljane, *ko gre dobro, ob četrt na 9, navadno šele ob pol 9. Za turiste Je torej ta vlak neuporaben, ker prihaja v Kamnik lele okrog 10. in ee nihče ne umre vrnlrl s ture do 16., bb katerem času ee vrača zadnji vlak v Ljubljano. Unikum pa je takozvani >tur!stovakl vlak« ob nedeljah in prasnikih! Ta odhaja iz LJubljane ob 12. In ee vrača ia Kamnika okmg 20. Vpraiaino gospode pri zeleni mizi, kako se naj absolvirajo ture v Kamniške planine v Šestih urah? AH je bil kdo izmed gospodov, ki so Izvarili ta vosnl red, že kdaj v Kamniških planinahf V Interesu Občinstva, zlasti pa turistov je, da ee vozni red spremeni tako, da bodo vlaki is Ljubljane odhajali prej, iz Kamniku pa kasneje. Predvsem pa je treba, da se vozni red turistovskega vlaka spremeni talm, da bo odhajal i« Ljubljane ie zjutraj ob 5. ali pol 6« ii Kamnika pa se vračal ob 21., kakor doslej vsa leta. Nadejamo ee, da bo ieleav niska uprava ugodila tem željam. — Društvom* H nam pošiljajo najrazličnejše vesti v objavo, ne da bi priložil] obenem predpisane pristojbine, sporočamo, da te vesti mečemo hren pardona v kot. 0đ nas se vendar ne more zahtevati, da bi plačevali za ta društva it svojega Mena Se dr-favni davek. Neko društvo nam je te dni poslalo v brezplačno objavo celo Inserat za oddalo — zidarskih del V časih, ko ni brez denarja ničesar dobiti, naj delajo Usti društvom brezplačno tlako, kdo more io sav htevatiJ — Ptšlć Član draitva arhitektov hi to-feojerjev v Ljubljani. Ia Btozrada javljajo, da se Je ministrski predsednik g. Nikola Palic prijavil kot ustanovni član »Društva arhitektov la inženjerjev« v LJubljani. — O Angliji, Indiji Ia Rusiji predava rtv-3*1 prof. Ori g ori J Bos tu nI 6 v salona hotela »Llovd« v nedeljo, dne 15. t m. ob 10. Predavanje Je zelo sagimivo In oponaf-lamo nanj. — Prihod beogradske Aten v LJnblfn-no. Prihodnji mesec namerava prirediti Društvo za zaSčito jlece Izlet beogradske dece v Slovenijo. Predsednik general t?a-116, vsi (Jlanl glavnega odbora In gojenci odpotujejo ane 5. Julija,v Celje, Maribor, v LJubljano In Rogaško Štartno. Na vseh teh krajih priredi beogradska deea koncerte. ___ Promocija. V torek, dne 27. Junija ob pol IS. boeta promovirana na tukajsnfl juridlenl fakulteti ga doktorja prava gg. Josip Đ e r g o e lg Lipice pri Trstu In Josip S e n k ig 8t Andreja na Koroškem. — Smrtna kota, V LJubljani (Sp. Slika) je umrla ga. Marija K ram i ar roj. Beden, aoproga strojevodja Blag JI amomJDjl — Evangeij&ka cerkvena občina V nedeljo, dne 25. t m. odpade služba božja. Prihodnja se vrsi v nedeljo, dne 3. julija t L —- Slovenec kandidat za poslanca v Ameriki. Ameriški listi poročajo« da jo predlagan za kandidata za državne volitve v državi Ohio Slovenec odvetnik Fran L a v. še. V seji izvtševalnega odbora demokratska stranko ga je predlagal Newton Baker, bivši clevelandskj župan in vojni minister Y VVilsono-vem kabinetu. Ameriško Časopisje* naglasa, da so Slovenci kot politična skupina v Clevelandu upravičeni, da imajo svojega zastopnika v državni zbornici. — Grd napad na zaslužnega narodnega delavca, g. L. Zajca iz Trnovega na Notranjskem je zagrešilo današnje »Jutro«. Predstavlja ga kot zagrizenega klerikalca in Italijani menda zaslužijo pohvalo, da so ga Izgnali. Mi imamo v rokah iziavo društev »Sokola« v Ilirski Bistrici, čitalnice v Trnovem, Slov. plan. dr. v II. Bistrici in kraj. odbora »Edinosti«, ki pravi da je bil L. Zaje najde-lavnejši član vseh odborov In si le za vsa navedena društva pridobil neprecenljivih zaslug. Kot načelnik »Sokola« le v par mesecih neutrud-ljivega delovanja društvo povzdignil na višino, ki je nI prej nikdar Imelo. Kot režiser v čitalnici je priredil v teku nekat mesecev okoli 20 gledaliških predstav. Tudi kot planinec in odbornik »Cd.« le bil zelo požrtvovalen in neumoreji. Izjavo so podpisali ugledni možje In ta izjava izpodbija docela napad v »Jutru«. Tudi nI res, da se ZaJc sam hvali po našem listu, marveč Je uredništvo vest o njeffovem Izgpnu posnelo po »Edinosti«. — LetovliZalkoni. M Pni io fmjenfe na Meda predrago ia vendar felljo bivati v bližini tega najlepšega letoviSCa. se priporoča hotel »Stol« na Dobravi kt le pod vodstvom lakoSenega hotelirja gosp. AviraStina Zajca naiboliSe oskrbovan. Cene aobam v prvem nadstrooln so 40 K, v drugem nadstropja pa SO K na dan. Hotel »Stol« Ima krasen razgled na Stol ter le v neposredni bližini dlvnera Vlntffarja. Od Dobrave, ki \i rudi žeferniSka postaja, fraja vožnja do Bleda samo 15 min.« na Jeseniee pa ravno ♦oliko. Vas Dobrava lef 1 Idilično ob vrnoffn dtihteclh amrekovfh momđov In Je irJiodlKCa selo sanimfvfli ieletov na Meiakllo, Pokljtu teo, v dolino Padovlne Itd. Orjosarfomo na današnji Ofrla* stav. benega podjetja In tebnlik« pisarne inž. Alojn. Hrovata In inž. Albina Cem=*ta. — Tombola klnba »Primork« se vt§! Jutri, v nedeljo, dne 2S. t m. ob 4. popoldne. Nekaj tablic se Se dobi v fa-af Vi Dolenc v Prešernovi nlioi. Kdor jih ie nima, na) si jih takoi preskrbi. yiOM V TROOV1NO rVL TIČAR NA SV. PETRA CESTI DivB lov zrn vlomilcem. m Vlom v trgovino M. Tlcar na Sv« Patra oettt (Savni vlomilec prijet. Včeraj opoldne med 12. ia 13. uro sta te sprehajala po Sv. Petra ceati dva elegantno oblečena kavalirja, ki ata vabuJaU pozornost pasantov. Nenadoma sta ae ustavila pred trgovino M. Tičar. V tem trenotku Je eden obeh s rafinirano spretnostjo bliskoma s ponarejenimi ključi odprl vrata trgovine In izginil notri Drugj pa le ostal na preli. Todt vlomilca nisia Imeli sreče. NjTbo- vo početje le opazil trgovet Stadler tn ravno, ko je prvi vlomilec bogato obložen • nakradenim blagom prihajal U trgovine, ga je zgrabil Stadler sa vrat Vlomilec močan. herkullSno zraščen mladenič, ga je kratko-malo porinil v stran in pobegnil proti Kolodvorski ulici Stadler pa ga njim. In začela ie dirka ga vlomilcem, kakršne LJubljana najbrža it ni doživela. Vlomilcu te Je na peta obttilo ittvilno občinstvo In gonili so ga kakor zajca ig ulice v ulico. Bili so prizori ca kino . , . Ker je videt, da nra Je pot v Kolodvorski alicJ zaprta, jo j« vlomile« nbrisal nazaj proti Sv. Petra eesti. Med potjo je vrgel vse blago od sebe, da It lažje tekel. Pa vsa mu ni pomagalo. Krcg zasledovalcev okoli njega ie poatajal vedno oijl in končno ga je stražnik Trant Ono spravil na tla. Bil je pravcati boj. DrugI vlomile« Je med splolno gnječo pobegnil. Aretirani ae pile Josip Ker SI 8 ia Loke pri Marfborn. Po poklltu jt elektro. moirttr fn jt Selt 19 let star, vendar je za svota leta nenavadno raivii ▼ primeri t drugimi, eel orjak*. vlozafle* nopnt pobeamfl Ia eocen prijat Ko so danes dopoldne Kerliča peljal h glavni konfrontaciji na policijo, se Je aa Vodnikovem trgu nenadoma Utrgal varnostnemu spremstvu Ig rok in se laletti med najhujšo gnjeco aa trga — ntfd tamt ženske. Toda njegov drgni manever se nI posredi. Junaške ženske so mu enostavno zaprle pot m koča nočel je ntoral kapitulirati. nakar ga jt straža precej občutno uklenlla, tako da mu Je minulo veselje za nadaljne poizkuse. KerilC Je moral biti zelo velč v papirni stroki, kajti prt vloma si jt Izbral santa fina Ia najdražje stvari, med drugim so nailt prt nJemu it 50 Ptnkala svinčnikov. (Komad po 90 K.) Z najnovelllm vlomilnlm orodjem le bil tudi Izvrstno založen. Nt zaključeno, da |e Keršlč član velike svedrov-ske družbe, Id Ima svoj delokrog posebno v Ljubljani In T Mariboru. Kultura. — H. Sienkiewkz«v| romani v slovenskem prevodu, »tiskovna zadruga« se Je, kakor sama pravi, odločila ustreči splošni želji ter podati najlepše Sienkiewiczeve zgodovinske romane, že idavna razprodane, v novem prevodu dr. Moleta. Z veseljem je pozdravila čitajoča slovenska publika to hvalevredno namero ia težko smo pričakali prvi snopič, W je pravkar tzJel, vsebujoč začetek romana »Z ognjem In mečem*. Tisk je še dosti Učen In razločen, oprema in papir današnjim dražim tipkarskim stroškom primerna, da ie omozočen nakup del teza najpopularnejšega romanopisca v«eh narodov tudi manj premožnim slojem. Ilustracije so povzete po znani izdaji tega romana v založbi »Slov. Matice«, vendar no dosegalo ondotnih reprodukcij ne po številu ne po Jasnosti Izdelave. Odločno pa moramo grajati — ker trpi pri tem ugled slovenskega knjfgotržtva, ae glede na dolžno spoštovanje do manov odličnega poljskega pisatelja — malomarnost in brezbrižnost urednika, oeiroma izdajatelja. Pn samo površnem pregledu snopiča smo našteli okrog 20 tiskovnih pogreslc. Upamo, da te v sledečih snopičih izostanejo, saj to ae stane mnogo truda. ?icer pa toplo priporočamo občinstvu, da seže po te! izdaji. Naročnik. turlatlka in Sport. — Sparta, Kladno : Ilirija danes lo jutri ob 18. url na prostora Ilirije. Sparta, prvorazreden češki klub, igra danes in jutri dve nogometni tekmi e Ilirijo. Nastopi g Istim moštvom, s katerim Je porazil pred tedn praško Slavijo. Po tekmah a Ilirijo nadaljuje turnejo v Split In Zagreb. Sestava moštva: gol Bartofi, obramba Paval In rirabe, se šteje med najboljše češke obrambe, odlikuje ae zlasti z dolgimi osvobodilnimi udarci; njihovo levaliteto oenači dovolj dejstvo, da je prejela Sparta v sedmih najtežjih letošnjih prvenstvenih tekmah praške lupe le osem golov. Srednji krilen Burger, kapitan moštva. Je reprezentativen igralec; sa Sparto Je igral Že nad 800 tekem. Stranska krilca Jleha io Brot J. sta vztrajna, rut ni-rana igralca. De«no krilo Vlach Je Istotako Češki reprezentančni igralec; na Sparto jo Igral že nad 200 tekem. Levo krilo Pavliček le Izredno brzo in nevaren strelec. Za sebol ima nad 100 tekem za Sparto. Leva zveza Kratochwill Je najmlajši, toda tehnično najboljši igralec moštva, goalgerter Sparte tet je lirvrstno vigran s svojim krilom- Srednji napadalec In desna sveza Đrož V. in Koze! sta dobra strelca. V nedeljo ob 16. uri pred-tekma Akademiki : IHrlla rez. — Športni meettng na Bleda tn Igvrf | t sledečim sporedom; Ob pol desetih dopoldne pred kavarno Tog£ce; Cilj kolesarske dirke LJubljana - Bled -okrog jerera 60 lrm, Ob desetih dopoldne istotam: Cilj motocikli-stične non stop kvalitetne vožnje na progi LJubljana-Bled 50 km. Ob desetih dopoldne v zdraviliškem parku: Tenis-turnir (nadaljevanje): I. poedina igra gospodov; II. dvojna igra mešana. Turnir se prične dne 2$. Junija ob 15. ter se nadaljuje dne 29. junija ob 16 in dne 1. Julija ob 16. Ob pol 1!. dopoldne v grajskem kopališču: Plavalne tekme. I. plavanje gospodov na 50 m, pro*tf stil; TI. plavanje gospodov na 50 m. hrbtno; ITI. plavanje gospodov na 100 m. prsno: rv plavanje dam na 50 m, prosti stil; V. stafefa na 200 m (4 krat 50); VT. skoki: VTI. plavanje na progi Hotel TopUee-OraJski kopel! 600 m. Ob pol dvanajstih dopoldne pred grajskim kopališkem: Tek okrog teeera na 6500 m. Startna smer Zaka. Ob petnajstih popoldne v zdraviliškem parku: Tenls-tur-nlr, eakHuCek: zaključna dvojna fgra metana. Ob šestnajstih na igrišču v Zakt: Lahko, atletske tekme: I. tek na 800 m; IT. tek na 400 m: TTL tek na 200 m. Ob pol sedemnajstih istotam: Nogometna tekma med 5. K. nirlja. LJubljana In Malostransklm S. K. Praga. Med odmorom; T. metanje diska; n. metanje kopja; m. švedska Štafeta 100 krat 200 krat 300 Irrat 400 m. Odhod in prihod vlakov. DrtavM Odhod na Gorenjsko. 5— (ned. Ul. vlak) 7-— 11?« 1510 19-03 Odhod proti Kamnika 810* 13 — (ob nedeljah) 14 SO 18*30 Na Dolenjsko 7*50 1807 n-27 38-23 (brzovtak) ittoralta. Prihod zOoranjakegi 7-4(1 1203 18 — 2155 23-05 Prihod Ig Kamnika 713 11*48 1410 11-25 (ob nedeljah) Z Dolenjskega 535 fbrsovlak 9-21 1410 Jata« iftJtuUa. Odhod proti Dunaja 0*32 (brsovlak) 12*09 (brzovlak) Proti Zagreba 12*19 23-52 Proti Beograd« 8-15 18 10 (brsovlak) ProM Maribocn 5-40 8*30 Proti Zldenemmostn 1418 Proti Trata 8-31 (brsovlak) 6*50 16 55 (brsovlak) 1746 23 58 Na Vrhniko 7-45 1325 ♦ 18*20 22-20 (ob nedellah) Prihod s Dunaja 3-20 (brsovlak) 18*35 (brsovlak) ls Zagreba 10-12 Is Beograda 1524 (Orlent) 32*59 (brzovlak) ls Mariboaa 410 20*11 31*37 Is Zidanega »osti 7» ls Trsta 0-12 (brsovlak) 10-54 11-42 (brsovlak) 1421 1428 (brsovlak) 22 34 Z Vrhnike •5 21 l leznlce. VELIKI rVFMTRT TN PRFTEP! V PRASKI ZBORNICL — Pra2a. 24. iuniJa, (Izv.) Na Vcerai§njl popoldanski seji le prišlo v narodni skupščini do velikih In resnih nemirov. Te nemire so po vzroiill Nemci, ker so zahtevali, da smejo govoriti več neeo 30 minut, kakor ie bil to določil predsednik skupščine Tomaiek. Nemški nnrod-nJ socijalist Junj? je govoril že nad pol ura Predsednik sra Je sprva opominjal !n parlamentarno pozval, da naj neha. toda June so ni hotel odstraniti z zovorniške tribune. 5tprva so nastali viharni medklici, na kar je okoli tribuna začelo medsebojno premetavanje Us pretepanje. Na ministrskih klooeh so bili vsi ministri rarven ministrskega predsednika dr. Beneša, V divjem pretepu, spremlianim s peklenskim krikom fn vikorrj. so nekateri poslanci prijeli nemškega poslanca dr. LodRemana tn jra vrjjli prck> klorM stenoprafoT za ministrske sedeže. Poslanec Lod-geman se ie baje onesvestil. Takega pretepa kmalu Se ni doživel praski parlament. Nemci so bili divji. Nekateri ČeSki poslanci v stremljenju, da varujejo Čast in dosteinost mla-dejta parlamenta, so skušali divje nemške poslance pomiriti. tr>da dru-jjfi čeikl poslanci so MU naravnost Ogorčeni nad izzivalnim postopanjem Nemcev. Predsednik TomaSek je večkrat prekinil seio, a ni nič po>-maRalo. Končno ie red in mir napravila parlamentarna straža, ki le pre*- jrirajoče stranko razdvoiila. Seveda *so nastali protestni klici. Tako Jo poslanec §vehla zakllcal Parlamentarni straž!: »Ml sami sf lahko napravimo red!« Ob 8. Je bila seia zaključena. • POGREB MARŠALA WTLSONA. — London, 24. junija. (Izv.) Vlada je sklenila, da se umorjeni mar*aj in Sef anslešukesa greneralneara štaba Hen. Wi!son pokoplje na državne stroške. Posrreb bo velikanski. Med drugimi se Ka udeleži 4000 moj broječa londonska posadka MORILCA MARŠALA WILSONA PRED SODIŠČEM. — London. 24. Junija. (Izv.) Morilca maršala Wilsona O* Brien in O' Kennely sta bila včeraj pripeljana pred sodnika v Westminstm. Obtožena sta umora maršala Wllsona In poskušenejra umora dveh policajev fn ene civilne osebe. Sodnik je razpravo preložil za teden dnL____ Borzna poročila. — Zagreb, 24. Junija. Prontl promet Curih 5S.—, 58^0, Piri* 26.30, 2G.50, Londbn 1380___, 1892^-, Berlin 93.—, WJi0, Dunaj ___—, 1,72, Praga 698—, C02.—, Tmt 14.80, 14.85. Newytw>k BudimpeAU 81—, _w—. stran 6. „SLOVENSKI NAROD* dne 25. junija 1322. Štev. 143. Studii )D življenje ? HeraDii. V Heidelbergu, sredi junija.. Pišem tr> pismo, da spolnim obljubo in da zadostim znatiželfnosti tovarišev, katerim prekipevajo mlade energije . . . Počel bom s poglavjem o obračanju žepov in želodca. Menza sorazmerno ni draga: kosilo 10 M, večerja 8 M. Hrana j© večinoma brez mesa. Največkrat ne vem, kaj jem; toda s tem še ni rečeno, da fe slaba. Zdi se mi, da je vse preračunano po gramih in kalorijah in da tudi poglavje o vitaminih ni izpuščeno; no, vem pa, da ne preoblaga želodca in ne razburja živcev. S stanovanjem je malo težje. Sobo je težko dobiti in cene so narasle na 600 M mesečno in preko. Tudi drugače imajo tujci rajrazličnejši privilegij©, kar pa ni Čudno, niti nepravično, ako pomislimo da tvorijo pretežno večino teh Švicarji, Danci, Angleži, Amerikanci in drugi možje valut. Vpisnina in kolegnina na univerzi je za nectomačine petkratna. Račun za medicinski semester iznese do 5000 M. Fakulteta ni slaba, profesorske moči prvovrstne. Pripomniti moram, da govorim o medicini v Heidel-bergu. Kar pa se študija samega tiče, je in ostane resnica, da bacillus bifidus v Nemčiji ni drugačen, kot v Jugoslaviji. V soboto in nedeljo odpad** večerja v menzi. Te dni se vse posveti športu in izletom Vsaka grupa izletnikov ima dosledno svojo muziko: kitare, tambure, vijoline, flavte ... in v nedeljo srečaš na korak v četveit>redu prepevajoče družbo. Nekar je preplavljen s čolni, iz društvenih prostorov pa odmeva žvenk sabel. Kar pa je nežnejše in komodnej-§e gospode, bije žogo na velikem ten-nis prostoru, ali pa s^di po gozdnih parkih in čaka odrešenja. Omeniti moram še lokalno znamenitost, bengalično razsvetljavo razvalin heidelherškesra gradu. V pozdrav priplavajo od daleč na okoli razsvetljene ladjice in vsak Čolniček je okrašen z rdečimi lampijoneki. Godba zasvira domačo himno >Alt Heidelberg . . .« in srca iznova napolnijo atmosfero tihega večera. Dasiravno sem že star znanec tu in poznam Nemčijo in vse zajce tja do Mannheima, vendar mi fe ostalo v živem spominu tudi še potovanje v te oddaljene kraje. Sicer pa sem prebrodil že pol Kranjske in sem rutiniran v takih stva- reh. ... Ker pa sem prenadarjen humorist in se bojim tudi za one, ki se težko vzdržujejo različnih bioloških potresov, bom udaril raje takoj na resno struno. Pred nami se je pričela odpirati bavarska ravnina. PopSldnfc se je nagibalo h koncu. Daleč za smrekovim gozdom je zažarela žareča krogla, zahajajoče ftolnce. Krasna slika . .. Nehote sem se spomnil G^ethejeve in AVagner-jeve boli — prvo čuvstvo ginjenosti se je razlilo nad nemško zemljo . . . Monakovo! Treba je biki izstopiti. Težav nikakih. Uslužbenci povsod pri- I jazni, informacije na vsakem oglu. Ob- I čutil sem, da kultura ni lažnjiva fraza. 4 Zvečer sem si ogledal mesto. Tujec, ■ sam sem korakal po prostodušnih, ži- ! vahnih monakovskih ulicah. Čudno nenavadno razpoložen, zdi se mi, da me tudi emanacija on^ga, kar sem ljubil in mrzil v domovini, ni dosegala več. Drugo Jutro sem potoval dalje. Par minut pred našim je odhajal vlak proti l Berlinu. V krasnem, prvomajskem dihu 1 lepe slike slovesa. — Mož je poljubil j ženo in navidezno mirno odkorakal. Od j hrbtenice preko ramen pa so mu za- j igrale tipične kretnje globoko potrtosti. __ Sivobradi starček se jo poslavljal od svoje vnučadi. Mrzlo miren ni trenil z očesom; resno, pošteno ž i vi j en fe, ki se nagiba h koncu. — Redovnici je govorilo oko: >Ti edina, sestra, veš za rrojo bol. Posloviti se moram tudi od tebe, da živim v skromnosti in miru sama svoji bolečini. __ Glasba je svirala in vse se je gibalo v pozdravu. Tri mlade, lepe Bavarke so od navdušenja hotele splavati v pomladni zrak. Heidelberg! Krasno mesto. Ob obeh straneh reke Nekar se zgubljajo v cvetočih brdih prijetna bivališča meščanov. Ferr^a condebam, Martis dbmus arma: iuoventae nune recreo vires corpo- rts atque animi. Moenia tunc defendebam civisque; etiam nune arma laboranti viva fero patriae. Veliki napis nad vhodom v dijaško menso ... Tako je torej življenje v Nemčiji. Čisto prijetno in lepo. Vendar se že veselim na vsesokorski izlet, ki bo pri nas doma. S. T. Hale mlatim kraniloite. J. K. Naprej* je prinesel dne 7. in 8. junija t. 1. dva članka o naših hranilnicah in sicer pod naslovom: ^Kako so zgrešile hranilnice v povojni dobi svoje poslanstvo« in »škodljivo delo hranilnic v povojni dobi«. V prvem članku poudarja dopisnik, da je v povojni dobi denar, ki su ga znosili vlagatelji v hranilnico, izgubljal z vsakim dnem na svoji vrednosti. Banke so ta Pa- | dec izravnale z vedno višjo obrestno mero ■ za posojila ne pa za vl^ge, ki so ostale sko- • raj vedno v i pritožbah proti njihovim administrativnim aktom. On je pristojen za vse posle splošne uprave, ki ne spadajo v delokrog sreza in niso pridržana ministrstvu- Veliki župan ima glede vseh važnejših stvari tekalnega značaja tudi glede policijskih odredb, razen onih za vzdrževanje javnega r^da, zaslišati oblastni odbor ali zahtevati njegovo mnenje. ' Tu je storjen nekak most med državno upravo in samoupravo, kar je napovedano že v čl. £8 ustave, ki pravi, da določa zakon, katere državne posle rešuje veliki župan po posvetovanju z oblastnim odborom. Gornja določila so sicer tako splošna, da bi se bila lahko vzela že v ustavo in bi tako izostala napoved posebnega, zakona. Poglavje o okrožnem načelniku je za Slovenijo in Dalmacijo le akademič-ne vrednosti, ker v teh dveh pokrajinah ne obstajap okrugi oziroma županije in zato tudi okrožni načelniki oz. podžupani niso predvideni. SicBr je ta institucija sploh le prehodnjega značaja, ker ustava predvideva nieno uki-njenje *3 r^sehnim zakonom. Z ozirom na nadzorovalni delokrog, ki je določen okrožnemu načelniku, rrtoramo obžalovati, da ta naprava ni mišljena tudi za Slovenijo in Dalmacijo ter se je opustila orelo za ceno enotno-sti naše uprave. Zlasti za prehodni dobo je ista upravičena. Nad-zorovalna služba je pri danih razmerah največjeea pomena za dobro po slujočo upravi: potreba pa je zlasti danes, ko dobivamo na samostojna mesta sorazmerno mlajše ljudi, ki č<*-eto še nimajo dovolj upravne prakse, j mnogokrat pa tudi ne poznajo toliko vestnosti, kakor jo zahteva upravna služba. Tn je treba smotrenega navajanja ter vzgajanja, da se zbudi čut za odgovornost in pripravi dober materijal. Važna pa fe Institucija okružnih načelnikov tudi zaradi tega, ker je najuspešnejše sredstvo, da s« uprava vrši po enotnih načelih na širjem teritoriju kakor je okrai, na drugi strani pa ie zastonana po okr. načelniku napram velikemu Kupanu interesna sfera večje skupine srezov, ki imajo ekonomske in socijalne skupnosti. Srezki načelnik ali okrajni poglavar je nerfcsreden izvršilec splošno upravne oblasti v okraju ter stoji pod nadzorstvom velikega župana. V delokrog okrajneera pO glavarja spadajo vsi posli splošne uprav**, razen onih, ki so no predpisih dodeljeni drugim oblastveni. Njemu so dodeljeni juridič-ni in stmčni referenti, in sicer sanitetski, tehnični, prosvetni, tveterinar. ski, ekonomski in računski. Strokovni referenti moraio niti rastavljeni za dva ali več okrajev v katerem slučatn jim določa minister za notrarne zadeve sporazumno z mini*trom dotične stroke na predlog velikega župana službeno mesto. Okr. poglavar se imenuje od ministrstva za notranje zadeve ter se zahteva za t?> mesto juridična kvalifikacija, pet let državne upravne službe ter poseben praktični izpit, ki se polaga po dveletni praksi. V obravnavanih določilih opažamo glavne nedostatke v opisovanju kompetenee posameznih upravnih polasti. Brezdvomno je težavno precizno točiti delokrog oblasti in sreza, lo?r je to točno izvršljivo le tako, da se taksativno naštejejo v njih pristojnost spadajoče zadeve. Uveljavljeno pa najdemo najvažnejše načelo vsake idobre uprave, namreč da je kolikor mogoče blizu narodu. Zate> je težišče uprave položeno v okrajno upravo, v vitjih upravnih instancah pa so združeni samo oni posli, kateri presegajo interes manjšo upravne ^diniee in so zlasti ekonomska važnosti za večji teritorij. Glede prehoda kompetenee od enega upravnega oblastva do drugega, v kolikor je potreben po tem zakonu, navaja zadnje poglavje prehod-nje določbe. V roku treh mesecev po razglasitvi zakona7 se imenuje veliki župan ter se odredi potrebno, da začnejo poslovati oblastne upravo. Postopek bi naj bil sledeči: V krajih, kjer je danes sedež pokrajinske uprave, se dodelip velikemu županu potrebni referenti in osobjo tako, da more oblastna uprava prevzeti funkcije pokrajinske upravi, v kolikor ne | pripadejo na ministrstvo, in posle županije ali okruga, v kolikor jim ti po tem zafconu ne gredo. Tam, kjer sedaj pokrajinska uprava ni imela sedeža, j se dodeli velikemu županu potrebno j osobje od pristojne pokrajinsko uprave, tak*> da v četrtem mesecu začenja oblastna uprava poslovati. Istočasno se bodo podredili oblastni upravi posebni oddelki posameznih ministrstev, ki obstajajo v pokrajinah, a spadajo pod splošno upravo. Posli, ki ne spadajo v splošno upravo v smislu tega zakona, se prenesejo na ministrstva. To so v glavnem smernice naše bodoče uprave, kakor jih ima začrtana ustava in podrobneje opisan© zak^n o splošni upravi. Dejstvo, da s© naj uveljavijo v naši državi enotna, moderna upravna načela, nas navdaja z največjim zadoščenjem ter nam vzbuja v časih, ko preživljamo najtežje notranje in zunanje krize, najlepše upe za bodočnost naše držav© in srečo našega naroda. AVSTRIJA NIMA ČASA RAZMIŠLJATI O PRIKLJUČITVI K NEMČIJI. — Pariz, 22. Junija. (Izv.) Dunajski dopisnik »Tempsa« pošilja listu interview z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. S e i p e 1J e m o problemu priključitve Avstrije k Nemčiji. Kanzler se Je o tem izmikal no Izrazil dopisniku, veleč: »Avstrfja n!ma časa o tem razmišljati z odrom na sedanji položaj, ki Jo sili, da najpreje uredi gospodarske odnosaie s sosednimi državami.« Regulativ Iz leta 1641 pravi, da s« sme to zgoditi le na te-le načine: 1. da Jih obrestonosno posoja na nepremičnine s strotlnsko varnostjo in pod pogojem, da so poslopja, na katera se posoja primemo zavarovana pri kaki zavarovalnici. Odpovedni rok pol leta. 2. da jih dovoli kot predujem na državne papirje in delnice (sedaj Narodne banke). 3. da jih dovoli občini kot predujem za kritje izdatkov v dobrodelne, od državne oblasti odobrene namene, katere popisujejo obcinarji potom konkurence. 4. eskompt gotovih blagairrčnfh nakazil in za to določenih inozemskih državn h papirjev, potem v kraju, kjer posluje hra- j nilnica, plačljivih ne le domiciliranih menic. na katerih morajo biti podpisane najmanj tri priznano sigurne tvrdke. 5. predujme zastavljalnicam. 6. predujme dobrodelnim zavodom, postavljenim na načelo vzajemnosti. Takim zavdom sme hranilnica, ako to predvidevajo statuti, dovoljevati tudi odprt kredit do ko* tovega zneska. 7. da nakupava obrestono^ne državne obligacije fn zastavna pi^ma. Za porabo denarja pod 3. 5, 6 in 7 pa mora imeti hranilnica *e posebno dovollenje državne oblasti. Z raznimi ministrskimi naredbaml ie dovolila državna uprava po letu 1*44. tirdi še naslednjo porabo hranilničnega denarja: 1. Posojilo državi, deželam, okrajem in občinam, javnim ob*ekommim, načelu vzajemnosti postavljenim zavodom. 2. Eskomptrrvanje lastnih hranilnih knjižic in izžrebanih državnih srečk, reeskomp-tovanje menic. 3. Kupovanje posestev, ki pridejo na prisilno dražbo, če je to potrebno za varnost na takih posestvih vknjižerrh hranilnih terjatev. Pazun tega se smejo s posebnim dovoljenjem državne oblasti kupovati, toda le iz rezervnega zaklada posestva, koja potrebujejo hranilnice za lastno poslovanie, 4. Nalaganje rezervnega zaklada do gotovega zneska v delnicah gotovih bank. 5. Dotiranie posebnega zaklada kot posojilnico za osebni kredit malim posestnikom in obrtnikom iz 5% \'\ i ■ • < i"\ no vd en | Tudi ' . imamo csj - n ti^te. Z ■ u- mrLi Avf es] i ai •• in v< \~\\ k venske poet izda] celo nekaj skladb s tekstom, ; iiikii. Od početka 17 na um< t. n sveto' .te lotil ton : pi-in karikovanega, a n '■!■.. .-ki sin Jam z Martin 5 župnik. Izvršil je Leibi i'/. 1. '• Tn ustvaril I. 1879 i ki lehko vsak Clo\ rk • . . potem lehko dopisuje z ^ sveta, sev la če znaj ta volapiik je -•■ i ' hof v Varšavi ' il - • • r a n t o, k; :- - i Za volapiik *" t<» baie le nekaj nr, - bro 2—3 svetovno jezik? da Jih zna malok V Ženevi - \i \f\ t. 1. meii«>v, l riza sta došla tudi - pnika j ske zbornice; udeležilo e • * tajska, Fin=ka, Nlzoz ■ & ! vaška, [talija, Japonsk Pvica i. *lr V ivicarskein kani r»ve \* ■ esperantski pouk ž^ oficijalno uveden, j V drugih f!^zM->,> so se vrftili deloma * polofieijalni, deloma uri1.:;:!; p« ; J ? tem umetnim iezik« nii seji Zvezo narodov - '' i je predlagal dcleir.it Ju£ne AfrP • I * [ Robert Cedi, mii bi se uv< J esperantu na vseh Javnih Šolah, j g°v predlog Je podpiralo 12 del I drugih dr sv. Sklonilo p«' |e da na po« j stavi pouk v esperantu n n] rod I prihodnje seje Zvezo >r< • !• j hra mes^a lu22. Gp-t \nU I štvu pa se je naročilo, nij pripravi meliito poročilo o »1- »lej i \/,* kusnjah s toni poukom. ino v Ženevi IS. aprila t. 1 i • torej lo predaja cl.mne sojo. ki bo č?eie v seni. Izkazalo s*"1 |e, da ie . zelo razširjen med praktičnimi Vngie* ži: v Anerliji je pouk v ai erantu u i den obli cr p t orno, dasi le p«> si i j po 28 mestih v iavnih kolah »tako : je zelo razširjen v Nemčiji; p •: ga baje v javnih šolah 1*2.< nem. :■ • Velik napredek v tem esperai pouku so izkazale Italija, Bolgarija in Češkoslovaška (v 22 mestih.) Za prihodnjo sejo Zveze d i je konferenca v Ženevi pripravil« tri predlogo z-a mednarodno pogodbo, naj utemolii uvedbo aaper ja po- tajni po javnih, kolah vseh držav, ki * v Zvezi narodov. Po oapehu konfer< ce je pričakovali, da bo sprejet a I eden izmed pripravljenih treh pred -I trov. Na konferenci v SBonovi se |e iz,-i kazalo znova, kako lehko in dohrn razumejo nnjrazlir-n^.i^i narodi in^<] SO« boj s pomočjo eepeiaiita. V I etska bojazni, da bi blnnorrla.sni umetni ^ve, tovni jezik razlioni narodi nazlično iz/-crovarjali, jo ovrgli praksa. M«M n< skim izgovorom omikanega Frankfurt* ca in Berlinea je annogo vccii razloček, nego med izerovorom eaporantski ^rv. vorečotra Frenonzn in Ceha. Zal, da je lehko naučiti so o^po. ran ta te romanskim in gonnuniklfll narodom; zakij njih jeziki tvorijo 1 u sodišče esperant°. Slovanski narodi In jeziki niso bili upoštevani: zato bi hil nam esperanto prav tako tež.ik ali l*v hak jezik, kakor vsnk drugi Lažji h* v toliko, ker je ajaajova slovnica refo preprosta, in ker *e Slovan izJahka i | vsakega jezika. Dobra žena in mati imi vedno nekoliko steklenic lekarr^rja FcI1 ra prijetno diseecaa »Elsaflulda« doma. Služi za dr£nenie hrbtj rok nog in celeiia telesa, kot kosme* tikum za usta. ko/o in glavo. Mno« go močnejši, izdatnejši in del kakor francosko žganje. 3 dvoin steklenice ali 1 specijalno ateklcnfi co skup z zamotom in poštnino zj 72 kron pnšilia: Eufifen V. F**Jar« Stubica donja Elsat-g 233 Etrov* ško. bo Glavni urednik: RASTO PUSTOftiUŠEK. Odgovorni urednik: IVAN PODRZAJ. Stran 7 ^SLOVENSKI NAROD« dne 25. junija 1922. štev. 143 Zahtevajte povsod IV~ CHARTREUSE tvrdke M. Druškovit in drug chrulba i o. z. Maribor* Koroška cea. 39 Kreditni zavod za trgoviio ii Nubiji,, LJUBLJANA. Preiernova ulica štev. 509 v lastnem poslopju. Brzojavke: Kredit LJubljana. ■ "■• Telefon Štev. 40, 457 in št. 543. Obreštovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. III. emisija Jadranske banke d. d. v Beogradu. Izvršujoč sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od Din 30,000.000*— na Din 60,000.000'- z izdajo novih nom. Din. 30,000.000*— t j. 300.000 kosov delnic po nom. Din 100*— s prsnico na dluldendo za leto 1922. Emisija novih delnic se bo provedla pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico opttrajo po eno delnico HI. emisije po tečaju Din. 160*-« plus 5% obresti od 1. januarja do 30. junija 1922. (Din. 4-—) od kosa, plačljivo pri podpisu. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti delničarjem, ki Žele nadaljnih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi nedelničarjem. Cena neoptiranih delnic je določena na Din. 190-— plus 5»/9 obresti od 1. januarja do 30. junija 1922. (Din. 4*75) sa koa in se mora plačati ob priliki priglasa. Kar bode podpisano in vplačano preko Števila neoptiranih delnic, se bode repartiralo, a preostala položena vplačila ae bodo vrnila. d. Delničarji, ki hočejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od IS. do SO. Junija 1022 pri blagajnah: a) Jadranske banke d. d. v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Cavtata, Celju, Dubrovniku, Ercegnovem, Jetsl, Korčuli, Kotora, Kranja, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibenika in Zagrebu; b) Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnicah na Dunaju, v Opatiji In Zadru; c) Banke In štedionice za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih podružnicah na Rljekl in v Bakru; d) Frank Sakser State Bank, New-York; e) Banko Yugoslavo de Chile, Valparalso, Antofagasta, Punta-Areuas, Puerto Natalet, Porveniri f) Banka Vojvodina d. d., Novi Sad; # g) Slavonska Agrarna banka d. d., Osijek. Isti savodi sprejemajo tudi priglase izven opdje. 4. Razlika med nominalno vrednostjo in emijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu fondu banka. 5. Delničar, Id ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja III. emisije je osnovan poseben sindikat Član sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ali zastopa najmanj 1000 delnic Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata pri Centralnem uradu Jadranske banke v Ljubljani, kjer se lahko poduči o podrobnih pogojih za pristop. Podpisovanje delnic III« emisij« se sekljuti s dnem 30. Junije 1023. V Beogradu, dne 14. junija 1922. Upravni svet Jadranske banke d d v Beogradu. Jadranska banka d. d v Beogradu/ CISTA BILA1TCA dne 31. decembra 1921. Blagajna: a) gotovina .•••••..... b) žiro račun pri Narodni banki • « c) kuponi .♦•••••..... Valute. •••••••••••••»< Menice • •••••••••••••< Devize ••••••••••*•••< Lastni vrednostni papirji......, Konzordjalnl posli.....••.< Dolžniki: a) denarni zavodi......., b) ostali dolžniki, •••••••< Dolžniki za garancije ...••••< Nepremičnine.......• • • • . Inventar« ••...»••.•• °«, Dinarji 22,792.073 6,100.695 9.133 74,304.156 245,649896 62 58 77 03 71 Dinarji 28,901.902 1,838.478 85,401.267 1,201.912 61,243.790 1,591.939 319,954.052 19,203.889 6,158.290 _________1_ 525,495,524 97 07 02 26 86 58 74 85 35 Predsednik upravnega sveta: Franjo Duboković l. r. Ravnatelj: C Kamenarovtt 1. r. član upravnega sveta. Primerjali s knjigami ter našli v redu: NADZORSTVENI SVET: Janko Jovan L r. Gustav Pire L r. Dr. Ottkar Rybtf L r. Delniška glavnica ••••'...•••• Redni rezervni fond •••••••••• Vloge: a) na knjižice........... b) na tekočih računih ••••••. Upniki: a) reeskompt pri Narodni banki ■ • • b) ostali upniki......... • Garancije......••••••••• Prehodne postavke •••••••••• Cisti dobiček leta 1921 Dinarji 63,430.998 192,286.007 2,000.000 194,805.937 41 60 01 Dlnaril 30,000.000 15,000.000 255,717.006 196,805.937 19,203.889 4,245.705 4,522.986 525,495.524 01 01 85 34 14 35 V BEOGRADU, dae 81. decembra 1921. Za knjigovodstvo: Prokurist J. Skojlć L r. Pooblaščenec A. Pečar L r. Štev. 143. »SLOVENSKI NAROD« dne 25- junija iy22. Stran 5. Šolstvo. — Velik* šolske p°8tnlea, Oddelek* it i -osveto je sedaj končnoveljavno odloČil i se pričenši s šolskim letom 1923/33 prično lavne počitnice za vse iole v Sloveniji dne 29. junija in končajo dne 31. avgusta* Olede jem na Štajerskem in drugod 8o pa do-jjia potrebna navodila. — Pevska fatelovadna priredi sn? mla-!ne osnovnih lol v LJubljani (Sp. Slika) • vrši dne 27. t. m. ob 19. v telovadnici. Uroci prirede le nenatisnjeno snevofgro Osvobcjenje« našeza skladatelja g. Emila \damica, besedilo pa pesnice Utve-Pronko- e. K ti prireditvi se prav uljudno vabijo oditelji in prijatelji naše mladine. — Vlc*. V nedeljo popoldne od 15. do S. bo na Viču Šolska telovadna akademi- t. Čl*fl dohodek )• namenjen v nabavo po- »rebneja telovadnega orodja. Pričakujemo eliko udeležencev z Viča la mesta. — Na državni gimnaziji v Maribora borb sprejemni izpiti ca L razred šolskega leta '°22'23 dne SO. junija od 10. dalje. Za vpisovanje Je treba do te ure prmeeti ali posla-i rojMnl Ust in zadnje Jolsko Izpričevalo. Osebna pojasnila se bodo dajala v ravnate-tfevt pisarni dne 29. junija od 10. do 12. ter dns 30. junija tik do izpitov, ki sa pričnejo tnSao ob 10. Kdor zamudi ta Izpit, se more zgTastti ftidf v jeseni, dne H. septembra t tedaj bodo lepiti Ista veljave. — Nadzorovanj© šot Te dni te nadao* roval. kakor sa nam pile, ljubljanske meščanska in strokovne šola zastopnik ministrstva prosvete In referent v odddelku sa sestavo Th?dsko-$olskegn zakona, g. Joto Jo-vBnorvić. Uredba ten Sni mu fe v veek ozirfli trorav isnpoairala. tako da se nt mogel na-'uditi napredku na naSem kulturnem polju: opetovano le na;1tšat —t »Kod nas nema *akvl* meštansMh i stmkovnfh SVola.« — Rarstavn risarskih In ročnfb del ge% !tik Iiaeia In ženske gimnazije se vrsi od nedelje 25. t m. do takt. torka 27. I m. vsaki dan od osmik do osemnajstih. V torek dne 77. i. m. s« irr*d-ufl tej raaatavl rud! i« ma (dvorana akademskega društva Ja- dran) družabni večer« na katerem bo nastopil najbolja onškt damski imitator varile-ternj narodi* in kabaretni umetnik Ladja LadJaneJc Vabimo vse prtlateUe husnora In dovUpa k nmogobroinemu obisku. Imenovani umetnik obvlada tudi srbokrvatskl Začetek ob 30. in not Vi tunari na 5 Din in akademiki t Din. — DnaUve »Soda« vabi svote člane, prijatelja Ja drage* neprisiljeno nabav« Ha-beče ljubljansko občinstvo na »nabavni vt*> eer« s najmenovrtmejlan sporedom, ki ga priredi v sobote, dne t. Julija t. L ob 8. zvečer na vrtu (v slučaju slabega vremena v salona hotela »Tivoli«. Na programu je: voJaSki orkester, perje, dvospevi, solospevi, originalni komični prizori itd. Vstopnina za osebo S Din, za družino tren oseb 10 Din. Odbor. — Društvo noboeehnikov ne Slovenijo vabi vee član© na odborovo aejo, ki em vrat dne M. t m. v restavraciji Novi avet, Preeornova eobn, točno ob &. nveoer. Predeednlk. — Onsffno društvo na Laveret )a vsled slabega vremena prt lotilo vesellee na ne* del j o, dne 25. t. m — Drnttvo sauno i mapi m najemnikov za Slovenije opoeerja, da se vrit prtkodn^a Javna odborova seja v aredn dne M t m. ob 20. uri v veliki dvorani Mestne za dmna. Dmltvena pisarna daje dnevno od 1«. do JO. nre informacije. Sv. Petra enem It. 12. pritlično, deena Polzoecttie. — V nedeljo, dna 11. Junija sa fe nekemu gospodu aa državnem kolodvoru v Ljubljani v vagonu obesila na gumb snknjiea velika t v. srebrna fetesnJcarska ura s ve-rtzleo. IHe se dobi nazaj, se lave pri vratarju spfoane Javne botnlee. — V gozdoTlb Sv. Katarine se Je laguni! mafken bel dolgodlak psi««k. ki stili na Ime »npsi-. Komu Je kal znano, blagovell sporo«« Urol KranJku, Spodnja Slika 107. — Naila sa Je zleta verižica z ametist obeskom. Dobi se pri blagajni tvrdke Hed. Sare Sclenburgova uUea e>_____________ Dopisi. — Iz Cerkel] na Doleajoom. V zelo prometnem kraja lest nase vas. Mimo vasi teče reka Krka. črn katero de danes ni blo mostu. MuBH se na U»eJe in ntviaa aa trhlem biedn. Kadar ie na voda precej aarasla, sploh al bilo mogoče priti a ene strani na drugo. Kako Je to hudo, razume vsakd > M ve, da Imajo prebivalci z levega breza Vsa svoja drva, stelje m viaograde aa drsnem bregu Krke ia da imaje prebivatoj z desnega brega večinoma svota polja aa levem bregu te reke. Torej promet čez Krko je pozimi ia poleti neprestan. In danes? Da- nes pa že bolj z veselim obrazom gledamo v bodočnost. Oradi se namreč nov most Sicer bo lesen — hrastov — a bolje nam fco služil, kot mar-ikje najlepii z dan. Žrtve za most — stal bo namreč 800 (X0 K — je preuzelo ljudstvo na svoje rame Dasi «emtr-tje posamezniku primanjkuje denarja, toda za most bodo dali pa vsi — raien par trmoglavih — zelo, zelo radi. G. podjetnik. vaa čast mu, }• obljubil, da bo most do 1. avgusta t. I. fotov. Okoličani, ki boste tudi deležni dibrot teja mostu. Vas pa prosimo, da ne odpodšte brez daru pooblaščencev, KI bodo prišli prosit pomoči. Zahtevajte pooblastilo f Odbor za zgradbo mostu čez Krko pri Cerkljah, sredi meseca junija. — V Šmarju pH Jelšah se vrsi v nedeljo 3S. t m. okrožni sokohki zlet ki se ga udeleft korporativno sokolska druAtva iz Colja, Laškega, Vojnika, Konje, Opht-nlce. Št Jurja in Rogača. Ker ia * i prvi sokolska prireditev v srr.ar^kem trgu, ki slovi ie od nekdaj po svejem rip-e atom in narodnem mišljenju, je potrebno, da bode tudi udeležba civilnega občinstva velika* železniška zveza ie rutraj, popoldne ia rvečer na vse strani Jako ugodna ter l*-d» vozil vrhutega še posehsi vlak rh po [ L zvečer na Orobe!no ia potem nazaj v Sl«ttV no ia Rogatec tZsanaunnunuHBBJMSiJi JT^.JT-JS&zsrz j Spominjajte se Družbe sv. Cirila In Metodu. Poznat? li ta zaščitni znak? Predstavlja nam CONTINENTAL obroč narejen v Hannovm, za osebne in tovorne avtomobile, za izvoščke, bicikle in mo'orcikla. .Konj v skoku- je poznan po celem svetu. Zajamčena najcenejša vožnja za prevoženi kilometer. Zahtevajte samo CONTINENTAL Glavno zastopstvo zt Slovenijo: VIKTOR BOHIC. LJUBLJANA, Poljanska c. 5, Bna'avt CGKTlPtfEiL Tttefot 599. ^^^^^annnnjaBannn^^--^"--"^:l*«I; i f*:: •"•'^^"-^*j^ - J. -.. ■- -:: j - r»...!.* i ^" 4^v ^ C*JB ^^^annnnnnnnna^^^^^^^^^^^B» ^^^^^^^^^a^^ank ■ Hal B Neraitržljlvl kavčako-vi podpetnlkl za čevlje. Tljočf !>tii v vseh deželah sveta uporab Je 25 let prijetno dfšnči Felleflev „ELSAFIUID" kot boimatifrmn za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistega osvežu" irčega delovanja najboljšega učinka Ravno tako je pritjubijen kot krepko blago delujoče in vrio prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog In ee'ega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko ?ganje in najboljSe sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z aamotom hi poštnino za vsakogai 3 dvoj. ali 1 £pec. steklenica ... 78 K. X« predal tlo* i 12 đrojn, al: 4 špec. steklenice . 300 K 24 , 8 . 570 K^ 38 12 . 800 K POŠTNINE PROSTO na'VaSo* posto. Kdor denar naprej polije, dobi le popust v naravi. Prlmot: Elaa obli* za kurja očesa S K »n 12 K; Elza mentolni klinčlč 16 K; E!sa posipalni prašek 12 K; Pravo Elza ribje olje 80 K; Elza voda za usta 4S K; Elza kolonska voda 60 K; Elza SumskI miris 60 K; Glvcerin 16 in 60 K; Lraoli Lvsnform 48 K; Kineski eaj 4 K; Elza, mrčesni praiek 16 K; Strup za podgane in miši po 16 in 20 K. H ?. FELER, lekarnar. Stibka gol]?, Hia jj 238, Eroiafto. Inserlrnjte v ?Ioy.Haradu? vellfa perfaatne aemike ta slovenske stenografi je, pravooJsja In strojepisja, se sprejme takoj. Ponudbe na pos'nt predal it 104. 4363 Perutnino vsako vrstne*, flve aH na franeeeki nafin (dano m ei^ane, nudi tvrdka Kmet A LubSina. Usjbllan« vn, nnssamnannm c see. Sveia jajca vedno v nalogi. Ugodno za letovišča in hotele. 4698 Zidarski polir samostojna moč, popolnoma zanesljiv, se sprejme pod ugodnimi pogoji v stalno al uzdo. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponndbe pod „Gradbeno podjetje 4582* na upravo Slov. Naroda. 4583 40*0 nUp«|Me BaMlUs* ženske \m po Biitiillh atatvll emL Štefan Stmoll, Vsem sorodnikom In znancem naznanjamo prctaZne vnet, da nam je nadvse ljubljena mati, sestra, teta in svakinja, ajaepa Mafija Krcmiar roi. M soproga sjfroj«womjo dne 23. t m. mirno v Gospoda zaspala. Pogreb preblage pokojnee se vrti v nedeljo 25. t m. ob 4. popoldan lx hlle zaloati Sp. Slika, lakzailka ni \H> na pc kopaliiče k Sv. Križu. Ljubljana, 24. Junija M21 filinini mm nttu lil Ireižarjni Antikviteta! Nad 120 let star viofan, dobre otirsnjen klooalnlk (Bstatuhl) s prt« dslčVf aa prmtm, istotam tadl sMrks minerallj. Prekupčevalci izkljuCeni. — Naslov v opravi „51. Naroda". 4712 Pozor I Kdor hoče sigurno in dobro nalo-Uti 150.000 na drugo mesto, moderne elegan. opremljene vile, naj se zglasi ped Slfro „V* obresti'* na Skw. Naroda. Vet ustmeno aH ptameno, 4730 jiioliln" koal In aroal aamrnalba i Samotna tovarna Celje, ' Karal Partiaao. 47)1 mpI se parcelo ob tekoči vodi z vodao silo na Razpolago, ali se vzame mlin v najem. — Ponudbe pod Šifro: „VODNA SILA" na anoaen« dražb« AL OMA COMPANY Ljubljana, Kongresa! trg K 4708 Kapi aa travnik ali oliva ob večji vodi. — Ponudbe pod Slfro rfOfc vasflM aa anoneno dralbo: Alo-mi Companr. Ljubljana. Kongresni trg 3. Posestvo z vinogradi no proaa na Dolenjskem. Naslov pove ■prava Slovenskega Naroda. 4476 Bokova dna polauhn, za jeaentka dobavo ae kupijo v vatinVAnozUni. Ponudba aa poitni pridal 151, Ljubljana. 46*9 vila; a centralno kurjavo in vacm kon- | fortom, velikim vrtom, m prttfa i U 110.000 Dim. — Stanovanje \ kupen taksi na razpolago. — i Ponudbe pod vvBa^»amiaia vila * 4T1SM na upravo »Slovenskega Naroda". 4716 Isannnaannnansmmn^^ Stran 8. »SLOVENSKI NAROD« dn^ 25. junij- 1922. l»——^——i—»——i—^—i—w^iw^^^——^— štev. M Sprtjme se fcenfti ie Mm\\ prnotift tvrva moč, za izdelavo zapiavijivcav (me-sarsk'h voz) in podobr.ih boljših drl. Nastop tekoj. Plača v Inozemalci vat«**-— Naslov m pocoie pove upravnlslvo „Slov. Naredi* _________ 4718 1000'- Din. nagrade memu, ki bi pieskrbrf mirni stranki stanovanj« s 3 manjšimi ali 2 vitim sobama, MMflfi m HtUHUml v Ljubljani zt Sa kej, aH <* mogoct . Biaio posne;«. — Pismene ponudbena naslov : A\£. Knez, pri g. J. Hrovatin, Ljubljana, Rešujeva etsta Se. 4C49 ■a^a—■ —------ T ■- ■ ■ — .---. ■ ------- Smrekovo lubje aH Čreslo, mezdro, arovico, rogove, kupuje, proda ;a pa svTjp in parafin. Del. društvo as« pronaet sire- v'.hs, Zagreb. 4719 Strokovni ulliell l?Če če^oo opre mijeno mesečno sobo. Pomstfbi pod |,Dvor" 4*46 sprejema upravni* :vo. Trgovski pomočnik Setc^Hiirtske in špecerijske stroke, tiimm in prsila se sr:. v;*v-;o pri liimi RIai*ka Rosan* berg, trgovina z žtiezn no in dežel-________BJTgi p^ifreJu, Lj-Jtofsai. 4Č91 v Preddvora, v neposredni biifini penzije a Grintavac, ima več lepih, na novo o p "--rr'je^'h GS-; za letovi*, azt*. C«aa zmerne, pofttieioa soFldna. Vbe na postaji Kranj, ako se pravočasno napr*s naroči. 4657 Re mečitE proč reziic (britvici raanih sistemov (Gilsite, Mom IM.) za britje, ker se lahke satausijo eleke> čaim polom v drogerija Aćrtp, Selae-burgava nlica §t 5> komad po ** 30 v 4JM Up« stavka* panda v Sp. &iki, na vogala n*tproti nove župna cerkve, se ugodne prose. Prostor je tudi pripraven f vsako *•■• vino aH obrt. Pojasalja ori iaetarkn Tv. Fretlhu. Vrhoveeva ni. t/l » popravila se sprejemajo. J os, Selovta - Čudan, trgovina z zlatnino, srebi ino U urami, Ljubt'ana, ___________Mestni tig St. 13. 47U Sipi. Ing. inozemec (Slovan) btvSi vttj* uradnik, z vecleaio administrativno in tehnično prakso, zmo-Jeo tudi slovenskog a in nemškega jezika, išče primerno mesto. Ponudbe pod w Primerno mesto 46S9" na opravo Siov. Naroda. 4*33 KoresnondeatiDia z znanjem slovenščine, nemščine in stenografije s prakso se pod cgodaUni pogoji sprejme. Ponudb« pod .Gradbeno podjetje 4581" na upravništvo Slovenskega Naroda. 4581 Piioioa lavna dražba peH&-?di (jedilna soba, spalna soba, pohištvo za salon in drago), se bo vriiia dne 1. julija 1922. popoldne ob 3. uri dalje na Turjaškem trgu št. 5/11. levo. 4660 lavattaa urarski pomočnik 1*4* sinite, najraje izven Ljubljane Naslov pove ustav« SI. Naroda. 447i Sinutila Minila sproten v ospaasaacIH in taverni!* kalkulaciji, zsaoJcA sioveaJelne, utoniva Ivine, ntmdv ne, francoščine tn Italijan-Mine, lote prlsMrao aaaieasejao ateste pri re^teat peajeiiU. rjoaiei pod „!••- piadak 47M1' na uprava 51 Nar 477S Žemtna ponudba! Potastaik v mttta, 47 let itar, bVe U-učeno Šiviljo, katera rnta vaicije do trgovine, in ki ima majhen k.pital, za fivljensko druUca. Ranudbe pod „Srečni zakon 470i" na upravo SI. Nar. 4706 i i —— ,- u ■■■ i ■ i, Ženitna ponudba! Srečen zakon želi mlada, inteligentna vdova s sinčkom is boljše rodovine trt vajena večief a gospodarstva. Akademiki tmaro prednost. — Ptsm« a sliko pod „Resiteei 4726* na spravo SI. Nai. 4725 Čelo, gesli In citra vse dobre vrste, proda Pri o Tosne, Goričane, pošta. Medvode. 4679 Trgovina z žcleznino „pri Zlrt lontt" Erjavec a Turk (pr«i NMHn*rMkaiaa Karlevaka ceala ti. 4. Treesiaa tiar« trs at ti. jsarap r± f. Jofai2i! •^^"^J I v L'nbler.i •• f Wilfova 12- rvrlttjee nflatevinfa ter popravila fkl-satlrtev in harutAai;ev speci.eloa snstsv-oo, točno in ceno KontoristĆ;Vi aT v tehnični psar«ii ropotnorna izvciijttia, amož'-a slov. in nem. jezica ta \*vh pi-ssrnltkih del, ž^!t piemeni'i stnlss. — Nastop takoj. Portidhe pod .^oi *-. -^ n\» l*7l ' na «' \a Slov. NJ f*e~|"ŠTAMPIL,JE | v vsaki mnoaini parna i*%n V. Scagnetti v Ljubljani. V ponudbi je naestiv cene. 4614 Avto pnevmatika v vseh velikostih nndi Jngo-Avto, tir. z o. z. a1aal|aaa, PaltanaHa c. 3. UM sir- In la]m maslo so dobi v vsaki UoJJČini in najceneje v tvornid sira B. Martinovi*, sekti, Dečka. 4631 Mesariji na prometnem kraju se vzame v najem. Grem tudi za družabnika. Dopisi pod „Samski mesar", Bled I, poštno ležeče. 4724 stupi se enodružinska vila z vrtom in vsem modernim konfc rtom v mestu ali vsaj v bližini istega. Oni. ponudbe poi pVIla/1922" na uprav. Siov. Naroda. 4678 Spreme se v lesno trgovino uradnica zm. ina vseh pisarniških del — in vesten praktikant. Pismene ponudbe najkasneje do 90. t m. na Ljubljano, glavna posta, predal 153. 4665 iiliiilifiiia lesenih žaBuzij z o. z. Ljubljana* Dunajska cesta 66, izdeluje vsakovrstne žaluzije ir»sprejenia vsa v to spadajoča popravila. * Telefon 114. Brzojavi: •feisseactier. LJubljana U ssalojs? Bjsie na kikem veleo^sestvu ozir pri večji holjM rrfmr.i kVe Kospodična srednje :'nd Jr^SOBMel 4o.k0** ni upravo Slov. Naroda. -1' ^ Trat! se kuharica i jtdna sobarica M 1. jula za mala obitelj t m*n;u kuću M rsjtt govoriti njem*^H i tmati dobre preporL.kf od asoallri poslodavaca. Dobra ptića za r-dguv^rsiuće o*obe. Ponude i ismeno itt eaebao na Temnlet-jn, Za?r*t>, Taika .lC br. 15. 4o^i nyyii & iiijii z gospodarskimi poslopji, velikim dvoriščem kl vi tom v Ljubljani. Ponudbe pod .Pos'opje 1603* na uprav. Slosf. Nara -1. 4^93 I Gostilna se odda takoj. Resne ponudbe rod Mirna 4bSS" na upravo Slovenskcea Naroda^____________________________<5H8 proda se lepa hiša mo.no zidana, z enim in pol oralom n'lvt, pet minat od postaje, na trgu pri tami cerkvi. Priprn\na za vsako obrt in 23 i*tov!5če. Saslov pove uprav* SI Naroda. 4 "■' T Pozor! Pozor! Proda se po zelo ugodni ceni slrdtfe pohištvo, VEe novo: l fina lepa ^; i t oprava, \ž. jcsertcv«ga 'esa s p?'b vrstno domače dalo ter pobiran*, l "res*njeva isto tako delo, samo vliuga oblika. 1 hrasto a masivni z um: kom, 1 dimska pisalna miza Iz h vej^a lesa s stoli, ter n^ksj mehk* i*. Naslov pove upravniitvo 5;ov. Naroda. Og\eda se libkj tako] ', ^ V*'. ^*- -*- ** * ■f»,~- tf^aaMfcfli .- aa.'Mi—a—ajaaa^aiaiMaap^^i^'jg^^^t ^z??^.-^.-1.'»—*■ ^^» . - - m ž^oSjftOaarffljanJlf "■••v- «r"mri---------1 L*sk@gnobiSe • ^«» ^7 Ky in 2^*i :abljenc, v zajamčeno dobrem stanju, proda po zmerni ceni Industrijsko električno podjetje ini* Turn6ek St Ce, Liubilarts, Sodn;i nlica !. 4735 L^sasnanilo. I9EZ2 Ogorelec, ustanovitelj tvrdke F. P. Vidic i Komp. Uu I ia"r.fn'a da je isstopil iz te tvrdne. V družbi z gosp. J. Kalmcioo, tovarna glinastih pe^l in ŠtedUnkov. )odeva vodila pod tvrdKo KALHDS & OGORELEC tirjo^fno s pečmi in glinastimi Izdelki. Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi frborne patento\-ane Isatota i.ca, speciia^. pekovske plo&ee, pločice za oblotltev sten itd. Kalmns & Ogorelec. Pisar-1«: Daeajska oesU St. 14. r Vef^trgovina seljačke manufakturne robe nudi razno tekstilno blago kakor n.p. modro*isk, platna, oksforde, kanarase, hlačevi-no, svilene in pavolnate pa-voinate robce, sukanec in vse drugo. Vilim Piik, ZAiiRčB. Ouga nI. 6 v lastni hiši. Telefon 3238. šOiOišia&CJi DRUŠTVO ■& prije rl Š«CODINI ZAVODI U PLZNJU M spojeni sa „Sjedininjem tvornicama strojeva d. d. prije t'■" Škoda, Ruston, Bromovsky i Ringhofrer") Xp SentralasPRAG — S M I C H O V HI rvornice: PLZENJ, DOUDLEVCE, NYRANY, KPALJ. GRADAC, SMICHOV. Grubi, napola obrađeni i potpuno obrađeni predmeti fs lfevanog elie a 1 lievanog 6ellka. kovani dijelovi sve do najvećih dimen- r|aJ težina sa avu industriju, ieijezmlce, rudnike, parobrod»r- [!vO i. t. d. • FJ3 Odjevct Iz svih kovina I lx e'ektročelika **^ Zubati kolači (.Citroen", .Maag- l.t.d ), pera svih oblika i vrsti, nn- LCV&la, procjepi (Sc'nraubst6cke\ vijčani kjučevi i. t. d. asm Željezne konstrukcije i dizala. f '.f Parni kotlovi sviri vrsti. fv l Lokomotive i tenderi za normalni kolosjek. f^M Parni strojevi, strojevi na plin* I naftu, strojevi za hlađenje i proiz- odnju leda. A'atni strojevi, hidraulička tiskala, parna kladiva, lomila, kompresori, rajasarjr, vozi ve aatt)milskc radionice, motorni in parni plugovi, lokomo- »ili na bencin i valjci kl valjanje c^stz, frr% Senaratori za mlijeko. ffel Tipkarski str.ijevi i. t. d. i. t. d. Jij POTPUNI STROJARSKI UREĐAJI šećerana, rafinerija, tvornica Jcite, vornica sapuna, salona, pivovara, tvornica slada, hlidiona. tvornica leda, .'a.->n.ej. ruanika. majdana i valjaonica, brodogradilišta, pomorskih i rijc- ■nih parobroda, električnih ceatra'a. Maj ProoakH 1 pr«i^oeml on xašt}evu. F ■ ZASTUPSTVAt i| Sa;rul£to br. 60 1A2EZB Telefea br. 14 — 97 F | Sortna ulico 02 ll^CRAD Telefon br. 5 - 78 jaj _______________ *ii.^a Najboljši škrilj Jugoslovanskega proizvoda „sAi^oisri'r" fadalan li naatfa coneata naosna SALONA od tvika »PUT, -toa. aVs#ivo ia Maštat partlaasl. — H^^aljJe in ncjfonelia sredstvo m nokiivanlo strth. Glavna zaloga: OBKOVA gradbena družba z o. z. v LJubljani. ( 1^ VRudfl W\HA /••HEI5!>aftMPF^ H ^^ BSIOJMULO^OMCEBIUldcma ^B Zastopnik I s torSat SteH a 1+U, Ljabljaas, Baaljsvs eeata S. S. štev. 143 »SLOVENSKI NAROD« dne 25 junija tt^2 Stran 9. - - "•—-—— m Stro|l za obdelovanje losa. - Turbine. — Transmisije. — Armature In sesalne. - ZvoacvL ' Strojne tovarne In livarne d. L Ljubljana. Došla večja množina plaaoev In acrac- nlo za dvokolesa, gjma za otroSke vozičke in nova dvokolesa. Velika zaloga otroSktti vozičkov raznih modelov in šivalnih strojev. Cene na zahtevo. Pri Batjelu, Ljubljana, Karlovska cesta 4, Sfaii tf| 28. 3261 Te od- Kom, Ljubljana Poljanska cesta stav. S. Krovec, stavbni, galanterijski lo okrasni Uessr instalacija vodovodov. ■pn MMm hnjftflti ii ktactit npnvc. Izdelovanje posod Iz pločevine ih fir-n?Ž, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) ut konserve. ]fa!atare|ša slovenska pleskarska In Hčarsba delaraioa IVAH BRICELJ, Dnnnjofcn o. 19, se priporcoca. Izvršitev točna, cene zmerne. 1001 MM dele * tsr- Mu taki. kol činit dobavljam v vsaki množini najceneje. L,Jugoslovanska tvornica Bakina los. R. Puh« LJubljana, Grsdaikn ulica 22. Tefrof. 912. 4000 K nagrade kdor ml preskrbi stanovanje a 3 aH 4 sobami za takoj ali saj do jeseni v novi zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe pod „mirna stranka 4364" na upravo Sloven. Naroda, 4364 ——.— ————^p^^— ■ Kopalna sezija! Kopalna keatarae, blato, tro- fir-plalfte, taplaa, plavalne pasove 1« t* d« priporoča ll.8E.iilialieriit.at« la Mm prodajo. ,,Diana", francosko žganje. Velika in stalna zaloga po originalnih tovarniških eenih pri tvrdki Franc Gulda v Ma- r boru. 3215 Pečatni 2580 aar DOSeh kolonjske vode. Bav-Rum, francosko spanje .Elevaor". Glavna zaloga: F. Šibenik, Ljub:janaf Gosposka ul. 16.1 plavalne pasove iz plutovin* izdeluje tovarna zamal-kov Jelač-n 4 Ko. Ljubljana. 4572 Popolna li E S v popolnoma nemSki boljš: družini se lo6e za 1 meseca za 17 letnega dijaka. Ponudbe pod »NemJki pouk 4675o na upravo Slov. Naroda. 4075 llmnr I Tapeciranje itSflS n- rlliul! zittor - aitomnoi po najnižjih dnevnih cenah. Izdelujem tudi vsakovrstne konjska oprana. A VINCEK, Glinca ftfOv. 90 pri Ljubljani. 3812 iS za stropes izdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižih cenah. Pri večjih množinah znaten popust — Anion Stelneis Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. i posedi 1000 Din, obrtniku in posestnika za dobo testih mesecev pod ugodnimi pogoji? Sporočila pismeno pod Šifro „K. K. 17./4659" na uprav. Slov. Naroda. 4669 Doa strela za valjanja jajeo, kompletna, eden za 200, eden za 140 jajec, se po nizlej ceni prodasta. — Polzve se pri Janko Klun, trgovec, Sloven J gradeč. 4611 Jermena in golt za čepove, lepe biče, prave tržaške bičevnike m motvoz priporoča veletrgovina Oavald Donelo, LJubljana, Sv. Jakoba trg 9. — istotaan se kupi roool vosleek. 4*03 Tvorniški objekt aH valja delavntoa ae knp! os. uane v zakap. Najmanj 300 m* površine, z zvezo na centralo za luč in pogonsko silo, suho, Čt mogoče na samem. Brze ponudbe pod W. O. 1915 na Inteneklam d. d. Zagreb, llica 21. 4720 2 prodajalki izučeni v modni in konfekcijski stroki, prvovrstni se sprejmeta. ponudbe na p. Magdic*, LJubljana. 4668 Izolatorji *~ —*•■»•*••■ . V^ m Elektroabtetlunr der Porzellanfabriken so visoka nnpatast. p>, Roaenthal k Co, A O. Selb In Bavern, Lanvjiotz & Co., Ruhle Thu-Izolatorji za nizko napetost vesele*- riagen: Lk>yddynamoweike Bremen. trKni porcelanski tn instalacijski materijal la kvalitete. Motorni generatorji In transformatorji firme .Llovddvna- * movrerke*. Bremen. Ia,txolirni trak .Dursbit* Elektrolit-baker. •ktod'iu.1 Kar°l Bastiančič ■ j." ■ ■■■■*' _ ttna. tn elektrotehnične potrebftčtaa. _ Samo Zahtevajte oo debelo I ..... ™V*?: . __ ponudbo! |* Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. Telegr.: Kaba, Ljubljana. 4709 Stavbno podjetje lo teanlftka pisarno luže Alojz Hrovat In Inž. Albin Čeme oblastveno avtorlzlrsaa civilna Inienjerja ---- v Uubljanl, Krekov trg 5t. 10\l. ---- Projektirata in izvršujeta vea dela, spadajoča v gradbeno ss inženjersko stroko: 1. Vodne zgradb«: izrabo vodnih sil, elektrarne, šege, mline, vodovode! kanalizacije, obrežna ztdovja itd. 1. Mostove« a Železnice hi cesta t industrijske, poljske, samske in žične železnice kakor tudi vsakovrstne transportna naprave. ikl od žaj^e) trda In mfhka. se po "Tigod i ceni »odajo U Mladiča tudi ra drobno pri »»■« ŠI6kat tovarna parket in pjina l*ZK LJubljana, Metelkova ui 4. lbl% Stran 10. »SLOVENSKI NAROD« dne 25. junija 19,2. anmanO—l^^"«p^^^ i — i — — ■ ■ - i. . i . ...., - . ■ štev 4'i. Mesarskega vajenca sprejme F. Bogataj, Železniki nad Škof jo loko. 46S1 SC&špuiem lep/a suha cepljena drva po 10S»onfklh mnitftnah franko vagon, dalja orehova in creinjeva d obla od 30 cm debeloeti in 2 ra dolgovi naprej, kakor tudi Ipoh vsakovrstni «t£otov!jeni ali stoječi les. Ponudbe aa: r. K8ejeropero«r !?•-na trgovina, Celje, Gregorčičeva oJiea Štev. 2.___________________460° Jugoslovanska banka d. d. Oafci. alavn. K 90MMMMMT- Ca** • e"- KOLESA avtoniet>tli, d«li ia oprezaa, pnevmatika ■iiImmm na drobno 33^?!? na debelo J. GOREČ LJMbljana, Goanoavetoha e. 14. Garala. Delavnica. U f» n m SIULcjA gsnavmstlke in vsa potrebifine kupite naieanaja pri tvrelkl a^g* J* ** ww^f Ljubljana, Sadna ul. SI. 7, iiižMMogd UrJIUiUUjU 2 daljšo prakso, ki je vešč izdelovanja finega pohištva, sprejme za stalno večja tovarna pohištva v Ljubljani. Ponudbe in ispričavala naj se naslovijo na tovarno pohištva J. J. Naglas, Ljubi) aaa Eiektroishn i&ri zevad. Oddelek „Tvornica za kisik" OfilRRDff i fJS. :-:- LIuMIcno - U'i ■:■: bST ^^- ^K •■* ti te**/ t-,* ti V.j ^» *f \^»aaaaa, ^r^^M_^p_^a^^^^a^^^^^^^^^^fe^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ K*;i X.X *• */» M NI Bfl aa ^ta, ^ a^_v S) U v. .- .* i lf I] &• I L t-y d ti% % 1£ A Jf JI «* I I / tl@lwe£ii davki ~*n katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na k>, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkm še sitnosti. Poskusite enkrat z Jlaitrovanim katalojrooi trrdke H. Stnitner, ( metnik Henrl Malra)f Ljubljana žt. 3. Ta Vara svetuje Matično dobre ure, špedjalne znamke ,IKO" iz lastne tvornice v Svid, kakor tudi drage dobre žepne ura, zapestne, svetilne In stenske ure, vertiiee, prstane, zapestnice, uhane, neaiiine orodje, krstna In brnask a darili ter vso drago zlatnino in srebrn ino. Pa tudi porabne predmete kakor: Ikarje, nože, britve, laaeatrižne In brivske stroja, eteklorezce, doze za tobak, avalčlee in smotke, mžigače in dtnar-"•^iiUl / nict kupite dobro in eeao prt mdki: I §*JT?ft2&* Cimetnik HOfiri Kairu). L|ajbl|«lMi M, 3. NauuiUo. Pleskarska ta IInaraka delavnica l¥. Brunčlc A Fr. Rebernik aa fs preselila Is HoJodvareke altee 39 I v Karol Kotulkovo ulico (aa Ledlsi) ter ee nadalje priporočava slav. občinstvu; delo točno in solidno cene smerne. 437L Pnivrsteo spedialno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd,, priporoča tvrdka Brin Scbvvab (preje Scbwab & Bizjak) Ljubljana. Pa Hmoo Komo. Brcrni tri 1 Uotonoeiiono leta 18SS. Ustanovljeno lota 1S9S. Mednarodni transporti &niomo Biancheri & Comp. Postojna Centrala : Poneha. Podfi.žuice: I ostojru (PoStni predal 17), V;!tach (PoStni predal 51) Agenlure: PrcstraneK, Trbiž, Arnoldstein. — Odprema vsake vrste blaga. — Specije'na odprein.j živi!, ž.ve !n zaklane živine v katerTVoH kri j. Si kfii tal in Si prevzema in ima vedno v zalogi i karbolinej, katran, Icenl cement, strešno lepenko, ruberoid ar.duro . stresni lak, asfalt, vratproof, oeresit I. t. d. Ljubljanska komercijalna družba, Ljlfl3!!$nBv Bleiweisova cesta štev. 18. tk, 6Ie. Transatlantique Francoska linija. Najkrajša in naj udobnejša vožnja v Ameriko. I Glavno zastopstvo za Jugoslavijo Slavenska banka d. d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila za to progo daje Bve« Kraker, zastopnik Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. 3300 20 klavirjev &: Forster, Basendorfer, Hfiitzman itd. .■a lsbero pri tvrđa HIFONZ BREZNIK MTlbrUuG«"- Ijubljaaa, Konsrcsni trg 15. Prod^fa tudi na obroke. — NaJ^fečja tvrdka in Uposojevalnics v Jaao«lavHi — l VeJiksttfka zaloga vioitn, vsega glaab orodja, strvn [eneroa delaill m muzikatil IiailalliSSS^aTlf IflfAflitMif IsM^Ifrf »1 I iB^l^Iiar^sS "II nI nit H n HrUni nfl H ^ p r r- . *««*'%! H H i POZIV k aubskripciji novih delnte XH. emisije. S sklepom občnega zbora delničarjev od dne 24, aprila 1922 k tema pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je sklenil provesti zvišanje delniške glavnice od K 50,000.000.— na K 80»00®.£00. s Izdaj* 75.000 novih delnic po K 400.— nam. pod sledečimi pogoji: 1.) Dotedanjim delničarjem pripada pravica snbakribirati M poalofl i otelili S oovi dalaiei po tečaja K 650.— tel quel. Odlomki delnic se ne vpoštevajo. 2.) Novi delničarji morejo sabakribirafi delnice po teiaj« S SM.— tal qm*U Reparticija teh deinic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene -delnice se vplačila vrnejo do SI. julija t. L 3.) Protivrednost sabskribiranih delate je vplačati takoj pri subskribciji-4.) Subskribcija te vrši od II. oa M. Imaija tfli. 5.) Kot sabtkribeijtka »eata so določena: a) UoblffiBtka kradltaa Haška v L]«U1aal la olaoa padraialta v Broilcah, Celja, GarlcS Eria o, Maribora, Motkavlći, Novam Sado. Maja, 8ara|o*a% IpHla la Vrata. b) Brv. Ha?. zaamal|aka Mpotokana baaka o Zaaroba. c) Baogradaka ajodlalona baaka «* avaofrada, Batot Moakva. č) Zivaoateaaka baaka, nnalka WIoa aa ataaa|au d) alTooateBika baaka ¥ PrafL 6.) Nove delnica aa deležne dabvfka aa drago polavBo leai lt22f opremljene s polkuponom št. 22 in s« izroc« subskribentorn proti vrnitvi začasnih potrdit do konca 1. 1922. 7.) Ažijaki karani dobiček se dodeH po pokritja iadajnik stroškov ki pristojbin pokojninskemu in stavbenemu rezervnemu fondu banke. 8.) Uspeh emisije ja aajantta* pa aniaaeoaai aaadlkata. € V LJUBLJANI, dae 7. jnnjja 1922, ' / Upravni svet« _ Lastnina in Uais; »Narodno iWWaaWaj Za inaeratsi dal odgovoren Valentin KofMUaj«