PRIMORSKI DNEVHIK GLASILO osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje ZLX- - Ste^212l283lj - m DANES JE NAJBOLJ POTREBNO POSTAVITI V OSPREDJE VPRAŠANJE OKREPITVE DELAVSKEGA GIBANJA IN TO TAKO, DA SE V SOCIALISTIČNO BORBO VKLJUČI VELIK DEL DELOVNIH IN DELAVSKIH SIL, KI SO DANES PRAKTIČNO NEDEJAVNE IN BREZ JASNE SOCIALISTIČNE PERSPEKTIVE. (Iz resolucije konference KP. cone A STO) Poštnina platana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 7. septembra 1954 Cena 20 lir , PREDLAGA M. SEFTEUt (I ZAČETEK ffllMil IHIEIII ^ ———- čitvijo držav na konferenci o nemški oborožitvi so z vklju- ^ihodni n”0Pove®a^ na devet - Vprašanje podelitve suverenosti kocina vabri^* ^odo Uravnavali posebej med ZDA, Anglijo in Francijo L eign Ofiicea" Predstavnik lal )e angleika J j sP°ročil, !!la H. «Lf*a,.vlada Predla: na konferenco devetih bodo razposlana morda v sredo tj fj k konferenc h m triJ ?ravljanie P devetih P, Pevku 'k X/ ■ nemškem k V0tn° števfl obrambi. ■>j bi s7li° osmih držav, na-rence, U\sv°ie čete^ kL®a sp^lft°žeraiznr«iiaiplomCn3takifh na' «5Kj»Tt!‘- ®emškegs izkliuč] po- k Zah0'd-i1ii!u^renostl Zahod rega Prispevka Vprašanju ramv,; ^ vKa u »ahnri iSu^renosPode]nve popol. Predsb°do cJab?dn, Nem- pn:tartayniki Ptrehbe^ Proučili kke gr‘* držav v-neP°sredn° <°>čijo i ^edstav etov-.. Nato p3‘k Fore i "ferea ■]asnU a-!* ra, "00 devetih -va0Ua na f,,5k‘ ^ da “ niS° M- ^ ppr‘y.matsk, ^ibon?0 tdfTo^rt11 p,r,stavili, > L ,ftraiula r. vlad' \ C?ferencea'. ^‘ede da-.'**•> 2’ da ie v® Predstav-I4 ^kJ^ovanT neki meri 'tste >ne anja ameriške- %sa ilba Johna - d' ki jP tre. ije in vT^mie, Vejijo * u°A' Z Za-. ^M?“svetovaH. botJo 0 ‘etn še ni& Pa so an-kazali tPrt2adetih p,redstavni. ^ s« a Predl0„ .v‘adah pri- i n°ei med ?eS?R. v/ll°rialn°h’ ki sta 1 andol3, ?Ske čonh VodahPos‘ajali v r°>ni fna- posadki i^?0510' je čoin ?iadki k\-b°sta 2Pa0Velinikaa! v Ko-tfeJnirn lf, ?ovariale dl) Pa j>ru“ 'iudskfm a'a Pred o- I* «*dhadi P%ke°i1Šče,n v nutno v Manili na konferenci o ustanovitvi SEATO. Sodijo, da bo konferenca ra^a manj kot teden dni, tako da bi se sodelujoči zunanji ministri lahko udeležili otvoritve zasedanja OZN glavne skupščine, ki bo 21 septembra. V dobro obveščenih londonskih krogih rte izključujejo možnosti, da bi se po konferenci devetih sestal svet NATO, da bi proučil zaključke m sklepe konference. Kot je znano, so ZDA zahtevale, naj se atlantski svet skliče na izredno zasedanje. Nadalje sodijo, da utegnejo biti uradna vabila na konferenco razposlana po seji angleške vlade, ki bo v sredo. Glede razgovorov o podelitvi _ suverenosti Zahodni Nemčiji pojasnjujejo v angleških uradnih krogih, da bo obseg te suverenosti slonel na zaključkih dela angleških m ameriških izvedencev v letošnjem juliju, z morebitnimi spremembami, ki bi jih zahteval spremenjeni diplomatski položaj. Kot poročajo iz Pariza, je britanski veleposlanik v Franciji sir Gladwyn Jebb danes obiskal francoskega ministrskega predsednika Mendes-Francea m mu sporočil predlog angleške vlade, naj sodeluje na konferenci devetih. V Bonnu pa je imel britanski visoki komisar sir Frederick Hoyer Millar razgovor z nemškim podtajnikom za zunanje zadeve Walterjem Hallistci-nom; tudi na tem sestanku je bilo govora predvsem o angleškem načrtu konference devetih. Kot zatrjujejo v dobro obveščenih francoskih krogih, je Mendes-France v razgovoru z Gladwynom Jebbom sprejel angleško vabilo za konferenco devetih in izrazil mnenje, da je koristno in potrebno, da se konference udeleži tudi Kanada. Francoski ministrski predsednik Mendes-France bo v četrtek, kot je sporočil danes predstavnik NADO v Parizu, predsedoval tedenskemu sestanku stalnega atlantskega sveta in imel ob tej priložnosti nagovor stalnim predstavnikom v tem organizmu. Mendes-France je kot francoski zunanji minister nasledil Bidaulta v funkciji predsednika stalnega atlantskega sveta za leto dni; ta enoletni predsedniški rok bo potekel 15. septembra. V Bonnu je predsednik za-(lodnonemške liberalne stranke, ki pripada vladni koaliciji, Thomas Dehler izjavil na tiskovni konferenci, da predstavlja sprejem bonnske republike v NATO edino praktično izvedljivo rešitev vprašanja nemške oborožitve. Dehler je dejal, da bi morala vključitev nemških enot v atlantske sile urejati sporazume z raznimi prizadetimi državami jn nato zatrdil; «Ev-ropska obrambna skupnost je dokončno mrtva in to dejstvo ne bo prizaneslo niti evropski skupnosti premoga in jekla, ki po mojem mnenju ne bo mogla še nadalje obstajati brez drugih mednarodnih ustanov, ki bi jo morale izpopolniti«. Dehler je tudi opozoril nemško javno mnenje, naj ne vidi v Mendes-Franceu «gar-jevo ovco Evrope« in poudaril, da je treba zavrnitev EOS Pp francoski narodni skupščini presojati v luči političnega razvoja v Franciji po letu 1952 in dodal da ima tudi Nemčija del odgovornosti za neuspeh EOS, ker je «morda zahtevala od Francije preveč«. Voditelj zahodnonemške socialdemokratske opozicije E-rich Ollenhauer pa je izjavil danes na nekem zborovanju v bližini Hamburga, da Evropa ne more obstajati brez francosko-nemškega prijateljstva. Ollenhauer je nato ostro kritiziral ravnanje kanclerja Adenauerja v zvezi s Franci-' jo in dejal; «Nove rešitve za; evropsko vprašanje ni mogoče najti brez prispevka ^Fran-1 cije,, politika, ki bi težila k j osamitvi Francije v Evropi, j pa bi se. končala z osamitvijo | Nemčije«. Ollenhauer je na-' dalje ponovno obtožil Adenauerja, da popolnoma spravlja z dnevnega reda vprašanje nemške združitve. Londonski «Daily Telegraph« pa komentira danes nedavne Adenauerjeve izjave z nasled-jimi besedami; itKancler že nekaj dni govori besede, ki niso nič kaj prikladne, da bi prispevale k izboljšanju fran-cosko-nemških odnosov, zaradi tega je tembolj zadovoljivo, da je v soboto poudaril potrebo sporazumevanja med obema deželama, in da je zavračal poskuse politične osamitve Francije«. Vendar izraža list dvom, da bi mogla francosko bojazen razpršiti Adenauerjeva obljuba, da se bo odpovedal nekaterim pravicam, kajti te bi utegnili zahtevati njegovi nasledniki. Obenem opozarja list, da se je francoska vlada po bruseljski konferenci izrekla za nemško sodelovanje pri zahodni obrambi in se torej obvezala podpreti nemško oborožitev izven okvira EOS, zaradi česar ne more molče mimo A-denauerjevih predlogov. Predsednik ameriške senatne komisije za zunanje zadeve Alexander Wiley, ki je nedavno obiskal Bonn, bo jutri gost angleškega ministrskega predsednika Churchilla v njegovi privatni residenci v Chartwellu. V sredo bo Wiley gost na kosilu pri zunanjem ministru Edenu. Na današnji prvi seji kongresa angleških sindikatov je bila s 5,884.000 Beograjska „Borba“ o vprašanju EOS BEOGRAD, 6. — Zavrnitev ratifikacije pogodbe o EOS v francoski skupščini je izzvala žive komentarje v Beogradu, kjer so položaju, ki je s tem v zvezi nastal in vzrokom zavrnitve posvetili časopisi veliko pozornost. Današnja «Bcrba» komentira v uvodniku vzroke, ki so privedli do propada EOS. Pogodba o EOS ni propadla zato, ugotavlja «Borba», ker so propadli vsi poskusi, da se odstranijo francosko-nemška nesoglasja, temveč zato, ker so poskušali ta nesoglasja prikriti in brez rešitve nerešenih vprašanj uresničiti EOS v okvirih, ki niso nudili realne možnosti za normalen in naraven razvoj odnosov med Francijo in Nemčijo ter med drugimi evropskimi državami. Slabost EOS. poudarja »Borba«, torej ni bila v ideji francosko-nemškega sodelovanja, kot bi to hoteh nekateri prikazati, temveč v tem, da niso storili vseh naporov za odstranitev nasprotij, in ker razvoju sodelovanja niso posvečali zadosti nozornosti. Neuspeh EOS predstavlja po mišljenju «Borbe» hud u-darec za evropsko politiko, zlasti pa za frnneosko-nemške odnose. Toda bilo bi napačno, ugotavlja «Borba», če bi se zaradi tega neuspeha opustila evropska politike. Zato so vsi tisti, ki so za opustitev ideje francosko-nemškega sodelovanja in ki vidijo izhod iz sedanje krize v izvenevropskih s 5,884.000 glasovi proti 1,600.000 zavrnjena resolucija J okvirih, po mišljenju «Borbe» levih sindikalnih vodstev, ki, skrajno kratkovidni. Danes je bi preprečila, če bi bila spre-j potrebno bolj kot kdajkoli jeta, razpravo o resoluciji o Nemčiji, ki jo je predložil glavni odbor. V tej resoluciji se vodstvo Trade Unions izreka za oborožitev Nemčije, če jo bodo spremljala potrebna jamstva. prej, poudarja «Borba», opozoriti na to, da je ideja EOS zrasla iz globokega spoznanja evropskih narodov, da se je potrebno reševanja evropskih vprašanj lotiti na ta način. Evropa je prepričana, NEDEL1SKA KONFERENCA KP CONE A. STO ZA ČIM ŠIRŠO BORBO DELAVCEV za nki enileu sucialisličnili in demohraHčnih si Konferenca ie izrekla priznanje delu Partije v času, ko je bila potreba marksistične ideološke razjasuitre najbolj nujna, obenem pa je ocenila, da je postala politična in organizacijska platforma KP cone A STU preozka in neprimerna za nove naloge in zato sklenila njen razpust SKLEPI Kakor najavljeno, je bila v nedeljo v Ul. R. Manna konferenca KP STO (cone A). Po otvoritvi konference so navzoči delegati z enominutnim molkom počastili spomin bazoviških junakov. Zatem je bil soglasno sprejet dnevni red, na podlagi katei-ega so delegati najprej izvolili predsedstvo in komisijo za sestavo zaključne resolucije. Sledil je referat o funkcijah in nalogah komunistov in socialistov v sedanjem političnem položaju v Trstu. Na podlagi referata in diskusije je izvoljena komisija pripravila osnutek resolucije, o kateri so nato delegati diskutirali. ter je bila na podlagi njihovih pripomb sestavljena dokončna resolucija, ki jo objavljamo. Referat, ki ga je prebral tov. Laurenti, poudarja sledeče: Tovariši in tovarišice! Poročilo, ki ga podajemo na tej konferenci, ne prinaša novih pogledov in argumentov, ampak je v glavnem nekak pregled , zaključkov globoke, dolge in aktivne diskusije, ki se je vršila med članstvom naše partije. Lahko rečemo, da je diskusija razčlenila večino političnih in ideoloških momentov, izkušenj, ki jih je zadnje leta doživelo tako naše gibanje, kakor tudi širše delavsko gibanje. Sklepi, ki jih bo sprejela današnja konferenca partije, bodo zato zaključek teh izkušenj, ki so že dozoreli v zavesti vseh naših tovarišev. Da bi mogli vrednotiti popolnoma sedanje oblike in tendence mednarodnega položaja, nam služijo in nam bosta služila že za dolgo dobo, dva osnovna momenta; prvič, splošno napredovanje naprednih in socialističnih sil, po drugi svetovni vojni, v vseh deželah stare Evrope in izven nje, kakor tudi v kolonialnih in polkolonialnih deželah v drugih kontinentih, in drugič, pogubna politika ekspanzije in vplivnih področij, ki jo je Moskva sprožila v posebni napadalni obliki po letu 1947 in zlasti po letu 1948, in ki je zadobila neverjetno ideološko masko v zloglasni resu-luciji Kominforma proti socialistični Jugoslaviji. (Nadaljevanje na 3. strani) Začetek konference v Manili ob ostri reakciji moskovskega tiska ^ obljuba, da se o^dnik Bajar in maršal Tito ^ skgja Sarajevo in Zenico lue %es ^ . predPold K bo °va| .V iubljano, SteSv9,«. - ‘ir m bi T nw„‘“ Ve K ^ Priredb s tSko Spreiem dar>es {filNsert rePublik» lsedni- *t0 pt|, dhiku tu Bajaru K« 8'30 v* ;v‘=1 sta tfojko >n ul vn° rne- 6ahov n*°vme. !tji f8u tranjih n, u e 2e v ki pred žele, ab, zbra,e , Vep. Pri8pe predsednik turške republike v Zagreb, Mubljatn° °^eda* tud* velesejem, popoldne pa bo od-n°> kjer mu pripravljajo nad vse svečan sprejem ®°'°0O Sa' odpotovala -,f, .— s svojim sprem- . 1Z Sarajeva v Zenico, mth , P°staiah d° Zenice je fiol • 0 Prlsrčno pozdrav- jaio visoke goste. Pri vhodu sert^Jv231?0- v Zenici so predsednika Bajara in maršala n- fa pozdravili, predstavniki delovnega kolektiva tega nai-veejega metalurškega kombi- katere sta ljudski"* per°nu ?.0sta je nejf‘ mu r “Juro &ne i Predst?redstavii * r' disJavnegdstavP>ke V^'5° bil' zastavamf iUg0' brazloži! 1:16 ter jlnla ^ ia ni ■ “krašen? ' Prav i voi t pr°Ces dela in raz- s« l t»ies7aPlsi ‘udi d..2 Zasta- n°k se™arne; Turški predsed- Vn.:. “ta drug, p n‘k se je zelo zanimal za pro- izvodn, proces v veliki tovarni jeklenih blokov Tudi v ogledam 8U Si Bajar ln Tito ogledala proces dela. Ob odhodu iz tovarne so delavci goJttUSen° pozdravil> svoja Iz Zenice sta predsednik Baiar in maršal Tito odpotovala s posebnim vlakom v Za Sreb, kamor bosta prispela iu tri predpoldne. V Zagrebu kater^H Bajar obiskal katere kulturne ustanove fianizacije in tovarne grebški Si ,b° °glcdaI ’tud> «■ golt n v,elesflem- Opoldne bo b°.nje &kozi H$.ki % $Vog\ ‘n*“kuh1301^-SikU- ike ‘er zUarnaga ?,fšai Bajlr nato je « 0p’ °atsi• a TitV v ie Pred-1 in pregledafemstvu !0!aitiiskem ?°2.dravii 6astni ^ “■ Pr, Z1ku; ‘^lake ScLPostaje °dhodu ,' ravo, maršai'a'sJ,.Pred-Vv ,>PP?žiCaaVetjela Tita ds _ naj 3 Pa ; 8.0.ooo- ^m>a avton, val ‘j^Ski avici r' ne- or-^erjet* na čast priredil predsed- mir Bak°dl^ga Sab°ra Vladi' odpot^va^v ’ o?0p°'dne Pa bo to ' ’ „v Slovenijo. Zvečer šal 5,;®dsedl}'k republike šal Tit« republrke mar- na Ble*du SV£Čan Spr'' vaS7^’ 6- V Pr>čako-' Prihoda predsednika republike Dželala turške j a ra v 71^UDUKe Delala Ba-zdaj ok»a»J° je H^bljana turškimi kr„ažena s številnimi zastavami 'VjugosI°vanskimi lezniške r,0^ad Pročeljem že-vili velik i, -?. bodo Posta-vanski grb p£tk' luSoslo-Jlajo v mesto ,ako Postav-ko Z nanW nVL slavolo-sebn0 <NKVI Na današnji dan leta 1848 je bil rojen Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj in pesnik. n H* w ; *Mwk ~ danes, torek 7. sept«"1'1 M2,rkh°'-3^ei" jatone« Sonce vzide ob o.32 2 ^oa 18.34. Dolžina dneva «■ vzide ob JUTRI, sreda »• Mali šmaren, Gosuhi^ V BAZOVICI IN NA TRŽAŠKEM POKOPALIŠČU Počastitev bazoviških junakov ob 24. obletnici njihove smrti Borili so se za pravice in svobodo Slovencev in za pravice delovnega človeka sploh in v tem so bili predhodniki velike osvobodilne borbe Pod okriljem prosvetnega društva »Lipan je bila v nedeljo opoldne ob spomeniku pri Bazovici komemoracija za Bidovcem, Marušičem, Milošem in Valenčičem, ki so na tistem mestu žrtvovali svoja mlada življenja za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Tov. V. Spanger je v svojem krajšem spominskem govoru poudaril, da so pred 27. leti, ko je trpljenje rodilo odločen odpor naše mladine, začeli z borbo za pravice slovenskega naroda in za pravice delovnega človeka sploh prav štirje bazoviški junaki. To so bili mladi ljudje, trdnega značaja z jasnimi cilji, ki so postavili temelj pravične rešitve našega vprašanja s svojo junaško smrtjo. Bili so junaki, ki so čutili spoštovanje do svojega soseda, ki niso nikoli gojili šovinizma, in še manj sovraštva do italijanskega naroda. Borili so se za enakopravnost narodov, za svobodo Slovencev in za njihove pravice; bili so vedno na strani zatiranih. Danes, po 24 letih junaške smrti bazoviških junakov moramo z grenkobo v srcih ugotoviti, da kljub njihovi žrtvi še niso rešena ona vprašanja, za katera so se borili in na tem mestu darovali svoja življenja. Za njimi je v narodnoosvobodilni borbi padlo na tisoče antifašističnih borcev, da bi pripomogli k uresničenj' i naših narodnih, socialnih in gospodarskih teženj, da bi vzpostavili mirno sožitje m bratštvo me d Slovenci in Italijani. Vse te žrtve se hočejo danes prezreti in zatajiti, 2 e va, vedno močnejša Jugoslavija. Potem ko je bazoviški pevski zbor pod vodstvom tov. Boštjančiča zapel «Poljana toži», je mala Anamarija Metlika deklamirala «Pismo materi«. K spomeniku je stopil tov. Nino Gregorič, ki je v italijan- devet let nas varajo s /rnza-jščini počastil spomin padlih mi o človečanskih načelih, žrtev in poudaril, da medtem ko se podpirajo tiste temne sile, ki so že povzročile drugo krvavo svetovno vojno. Tako hočejo .rehabilitirati sovražnike človeštva ter pripraviti nov pokol in trpljenje narodov. Vsi smo priče, kako so bili vojni zločinci v Trstu rehabilitirani in kako se pripravljajo na revanšo s pomočjo orožja angloameri-škega izvora. Komaj pred nekaj dnevi je tržaška javnost slučajno zvedela za skrivališče celega arzenala orožja, ki je bilo skrito v državnih prostorih. Komu so bile namenjene sinčenke? To ni težko uganiti. Toda tisti, ki so se s takim cinizmom pripravljali na nov pokol, naj vedo, da se ne damo ostrašiti, ker smo jim dokazali v mnogo hujših časih. Prepričani naj bodo, da bomo vztrajali vse dotlej, dokler ne bo rešeno tržaško vprašanje tako, da bo vre,dno naših žrtev in trpljenja. Kot so vztrajali naši štirje mučeniki v mnogo hujših časih, tako bomo vztrajali tudi mi in to tembolj, ker se zavedamo, da stoji za nami no- M nožiča pri ne zem skušal s tem političnim zločinom preprečiti vsak nadaljnji odpor in antifašistično borbo slovenskih in italijanskih množic za najosnovnejše človeške pravice. Mala domačinka Neva Grgič je nato deklamirala «Ko bom ležal v črni zemlji«, potem pa je pevski zbor »Lipa« zapel še ((Slovenska zemlja«. Sledilo je polaganje vencev, ki so jih položili predstavniki jugoslovanske delegacije v Trstu, Odbor za proslavo bazoviških žrtev, glavnega odbora OF ter zastopniki vasi Bazovica, S pesmijo «Doberdob» je bila komemoracija zaključena. ’!< * >► Včeraj popoldne pa je bila počastitev spomina bazoviških junakov ob njihovem grobu na pokopališču pri Sv. Ani, katere se je udeležilo precejšnje število- ljudi. Med prisotnimi so bili poleg drugih sorodniki padlih junakov in zastopniki množičnih organizacij. Od glavnega vhoda je krenil sprevod do groba, kjer počivajo posmrtni ostanki Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Na čelu sprevoda so nesli venec Odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki so ga položili na grob poleg mnogih šopkov cvetja po žalnem obredu, ki ga je opravil župnik Škabar. V ' Nato je spregovoril tov. Mesesnel, ki je uvodoma dejal, da se vsako leto zbiramo pri grobu naših bazoviških ju nakov, ki predstavljajo del naše krvave zgodovine in naše borbe za osvoboditev izpod fažizma, da se oddolžimo njihovemu spominu. Na kratko je opisal delo in vlogo mladih junakov, ki so postali simbol naše borbe, borbe vsega zatiranega primorskega ljudstva za dokončno osvoboditev, in zmago nad fašizmom. Fašizem je bil premagan, toda ni še popolnoma strt. je za-deljski proslavi ob spomeniku pri Bazovici Iključil tov. Mesesnel, «zaradi PRED DANAŠNJIM SESTANKOM PREDSTAVNIKOV DELAVCEV Z VITEL.LIJEM tega obljubljamo tudi danes, da bomo z našo borbo, ki ste jo vi mladi bazoviški junaki začeli in nakazali, še nadaljevali, ter se tako dolgo borili dokler ne bo duh fašizma popolnoma strt in s tem vzpostavljena enakopravnost med narodi. Slava bazoviškim junakom Bidovcu. MaruSiču, Milošu in Valenčiču«. Z venci okrašen spomenik V nedeljo 12. septembra 1954 ob 15. url na Opčinah (pri vrtiljakih) zaključna kulturna prireditev ob m Na sporedu pevski mladinski zbor iz Padrič, pevski zbor iz Bazovice, šempolajski oktet, pevski zbor iz Nabrežine, openski mladinski zbor, fantovski sekstet iz Gorice, dekliški zbor iz Standreža pri Gorici. je še nastop openske baletne skupine, folkloristov z Brega, tamburašev iz Skorklje. Med prireditvijo bo igrala mladinska godba iz Ljubljane V dopoldanskih urah motorne dirke in zaključek nogometnega prvenstva. PLES DO POZNEGA VEČERA. V ŠTEVILNIH KIOSKIH IN STOJNICAH BO NA RAZPOLAGO PRVOVRSTNA JEDAČA IN PIJAČA. — PRIDITE! DANES 7. T. M. Kulturni večer na terasi v Ul. Montecchi št. 6. — Nastopali bodo: pevski zbor »Milan Matijašičn iz Barko-velj, mladinski tamburaški zbor iz Skorklje, proseški oktet, pionirska folklorna skupina in recitatorji iz vrst slovenskih srednješolcev. * Sf Sf * JUTRI, 8. L m. kulturni večer v društvenih prostorih v Padričah. SUMLJIVA MOLČEČNOST ODGOVORNIH OBLASTI 13 dni po odkritju arzenala še vsi krivci na svobodi... Policija še vedno ni objavila uradnih številk o najdenem orožju in strelivu - Ogorčenje med prebivalstvom se stopnjuje Včeraj je potekel 12. dani iskave. Posebno še, ker gre | nastal prepir. Očividci so tu ... - . -i. * i • 1 OA 1__ 1_11 : „ J . 4- -mrl. Ti d n i i »vi ni 4n4n#rvnJ it (mamK m pojkoCilaJ Ansambel „Kolo odpotoval v domovino Na splošno željo tržaškega občinstva so jugoslovanski folkloristi društva »Kolo« v nedeljo zvečer še enkrat nastopili v Avditoriju, seveda tudi tokrat pred polno zasedeno dvorano. S svojim virtuozno izvajanim programom so prav tako kot pri vseli prejšnjih nastopih, navdušili gledalce in želi za vsak posamezni ples obilo odobravanja .Seveda ni šlo brez ponavljanj nekaterih točk, predvsem obeh bojnih plesov, ciganskega plesa dalmatinskih pesmi in zaključnega hrvaške- , ga plesa. Na koncu umetniškega večera je skupina mladink sto-j pila na oder in obdarila ple- ; salke ter umetniško voditeljico ansambla tov. Olgo Sku-vran s šopki rdečih nageljnov. To lepo gesto je sprejelo občinstvo s spontanim ploskanjem, ki se je še povečalo, ko so članice ansambl.i z odra metale nageljne med gledalce in se poslavljale z mahanjem rok. Beograjski gostje so se včeraj z Qrient-expressom vrnili v domovino. Pred odhodom so izrazili svoje zadovoljstvo nad sprejemom, ki jim ga je pripravilo v Trstu občinstvo s tako lepim obiskom njihovih predstav in zagotavljali so, da to prav gotovo ni bil njihov poslednji nastop pri nas. Mi pa želimo bratskim u-metnikom, da bi s svojo u-metnostjo želi še mnogo u-spehov doma jn v tujini in seznanjali z njo svet o lepoti jugoslovanske folklore ter s kulturo jugoslovanskih narodov. V il G ZA TKŽaSKU OZEMLJE SLAVNOSTNA OTVORITEV DESETE SEZONE V soboto, 11. sept. 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera Krajnski komedijanti TOREK, 7. s«pte®brJ 254.6 m Poročila v slov. 13.30, 19.00 in 23.30. ZAKON « TA M BRON! NEUGODEN za male in srednje Ladjedelnici «t’el8zegy» in «S. liiusto« zavračata podtikanja Delavske zbor-da sta sami povzročili krizo s »prehitrim izvrševanjem naročil« mce Vprašanje krize malih ladjedelnic še vedno vznemirja delavstvo, ker niso našle oblasti zanj še nobene konkretne rešitve. V soboto so se o tej krizi razgovarjali z dr. Vitellijem predstavniki Delavske zbornice, danes pa bo dr. Vitelli sprejel predstavnike tovarniških odborov prizadetih ladjedelnic, včlanjene v Zvezi dela. Za sedaj gre torej le za razgovore, kakšni bodo nji-hovi uspehi, oziroma neuspehi, pa se bo videlo v kratkem. Zaradi krize v malih ladjedelnicah so sedaj najbolj pn-zadete Milje. V ladjedelnici Felszegy bo po skorajšnji izročitvi 2"00-tonske ladje ostala v delu le še ena podobna ladja, ki bo zajamčila delo za dobo šestih mesecev le 160 delavcem, ostali pa bi morah biti odpuščeni. V ladjedelnici Sv. Roka pa bo od okoli 600 delavcev delalo po splovitvi petrolejske ladje za plovno družbo »Lussino« le še kakih 100 delavcev. Glede krize v malih ladjedelnicah je značilno stališče Delavske zbornice, ki je v zagovarjanju oblasti in delodajalcev bolj papeška kot papež. Delavska zbornica je namreč trdila v časopisju, da sta ladjedelnici «Felszegy» in «San Giusto« prehitro izvršili naročila, kar naj bi bilo vzrok sedanjim odpustom. Hkrati pa je Delavska zbornica hvalila zakon Tambroni kot nekak čudežni lek, ki naj bi kar čez noč ozdravil ladjedelniško krizo. Te trditve Delavske zbornice so zanikala sama vodstva malih ladjedelnic. Zakon Tambroni namreč določa za male in srednje ladje manj ugodnosti, kakor so jih določali dosedanji zakoni. Doslej je namreč država prispevala za gradnjo ladij kot brezplačni fond 40 odstotkov od celotnih stroškov. Ta denar ni predstavljal drugega kot razliko med cenami ladij na svetovnem trgu in pri nas oziroma med proizvodnimi stroški v Italiji in v svetu. Zaradi višje cene gradbenega materiala, raznih davkov, carin itd. znašajo proizvodni stroški v italijanskih ladjedelnicah 40 odstotkov več kot_ v ladjedelnicah v drugih državah. Po zakonu Tambroni pa bodo za male in srednje ladje dosedanji državni prispevek močno skrčili, kar pomeni, da ne morejo male ladjedelnice pričakovati od tega zakona. da bi jih rešil krize. Obe ladjedelnici, t. j. »Fei-szegy» v Miljah in «San Giusto« v Trstu tudi zanikata trditve, da sta zakrivili zadnjo krizo s tem, da sta preveč hiteli z gradnjo naročenih ladij. Nasprotno, v ladjedelnici Fetszegy so za ladjo, ki je sedaj v gradnji, kar pet mesecev za določenim' rokom izročitve, drugo ladjo pa bodo izročili plovni družbi februarja, kakor določa rok. Da bi se izognili odpustom, pa nameravajo v ladjedelnici «San Giusto« zgraditi motorno ladjo na svoj račun, če jim dajo oblasti potrebno podporo. Iz vsega tega sledi, da toliko opevani zakon Tambroni ne bo mogel rešiti malih ladjedelnic, ker zagotavlja prenizke prispevke za gradnjo malih ladij. Ko bodo torej uveljavili ta zakon, se bo kriza le še povečala, če ne bodo poskrbeli za dodatne kredite, t. j. za brezplačno podporo vsaj v višini dosedanjih podpor, da se bo lahko krila vsaj razlika med proizvodnimi stroški v tukajšnjih in inozemskih ladjedelnicah. Za sedaj torej nič ne kaže. da bi se položaj v malih ladjedelnl cah izboljšal, ker ni od nikoder novih naročil. S posredovanjem oblasti in sindikatov bodo nameravane odpuste morda nekoliko skrčili, popolnoma preprečiti pa jih ne bodo mogli, kajti ladjedelnice ne bodo mogle držati velikega števila delavcev v brezdelju. Niso bili tuni krivi zastrupljeni V zvezi z vestmi, ki so se pojavile v tisku, o primerih črevesnih zastrupljenj, ki naj bi bile po zatrjevanju obolelih posledica zaužitja pokvarjene tunine, sporoča higienski in zdravstveni urad, da so bi-lj izvršeni pregledi in ugotovitve za vsak ločen primer ln da zato organi za higiensko in zdravstveno nadzorstvo lahko z vso gotovostjo izključujejo, da je bilo v mestu v prodaji neužitno meso , tuna. od odkritja velike množine orožja v železniškem skladišču pri glavnem kolodvoru, policija in preiskovalni organi pa še vedno molčijo. Prebivalstvo zahteva razčiščenje afere in izsleditev ter seveda kaznovanje krivcev, vendar imajo oblasti za te zahteve gluha ušesa kot vedno, popolnoma logično je zato prepričanje, ki se vedno bolj utrjujejo, da se hoče stvar spraviti v pozabo. Pred dnevi smo že pisali, da imajo preiskovalne oblasti v rokah brez dvoma vse potrebne dokaze o krivcih, a da do sedaj ni bilo nobene aretacije. Zakaj? Mar se^ je krivcem posrečilo zbežati pod varno okrilje? Govorilo se je da so poslali v Italijo dva telegrama, s katerima so vabili dve osebi v Trst, kjer bi morali biti zaslišani. Sedaj pa kroži vest, da je ena omenjenih oseb že telegrafsko odgovorila. da se ne more vrniti, ker je... hudo bolna. Za kakšno bolezen gre. si ni težko predstavljati. Kljub temu pa bi morala policija, če že ne drugega, pojasniti vsaj koliko orožja in municije je odkrila v zabojih, ki so bili skrbno spravljeni in zazidani v državnem skladišču. Pred desetimi dnevi smo odgovornim oblastem postavili pet zahtev, toda na nobend niso odgovorili. Ker smo slišali, da o zadevi sproti obveščajo poveljnika cone gen. Wintertona, ponavljamo omenjene zahteve sedaj tudi zanj: 1. da oblasti nedvoumno povedo koliko orožja in munici- j je je policija odkrila 26. avgusta v železniškem skladišču v Ul. F. Gioia: 2. da pokličejo na odgovornost vse tiste, ki so odgovorni za uporabo železniških skladišč: 3. da se resno lotijo razči-ščenja škandalozne afere in da razčistijo (oziroma, da poročajo o izsledkih preiskav) tudi vse dosedanje najdbe orožja v Trstu; 4. da uvedejo strogo preiskavo o tem, kje bi še utegnilo biti skrito orožje, da ga najdejo in da aretirajo krivce; 5. da uvedejo preiskavo o teni, kako je mogoče, da se v Trstu ustvarjajo takšni arzenali brez vednosti varnostnih organov. Zahteve so upravičene in oblasti, ki so odgovorne za red na našem ozemlju so dolžne obvestiti javnost o uspehih ali neuspehih pre- ža odkritje 139 brzostrelk in I di trdili, da je imel fotograf skoraj milijona nabojev, ki so bili vtihotapljeni v Trst za organizacijo novih krvavih izgredov. Krivci tega kriminalnega načrta ne smejo ostati nekaznovani! MeM dlilMiH v sporu s lotogralom Ali je v cerkvi prepovedano fotografirati ? Obvestili so nas, da se je včeraj zjutraj med neko poroko v cerkvi sv. Vincenca dogodil incident med fotografom Pinom Cianom in 45-let-nim duhovnikom don Luigi-jem Parentinom. Kakor so nam izjavili očividci je fotograf počepnil, da bi slikal poreko, kar pa je razburilo duhovnika, ki je nastopil proti fotografu. Med njima naj bi po dogodku okrvavljen nos. Ker so na mesto prišli a-genti civilne policije smo se pozanimali za zadevo tudi v tiskovnem uradu. Tu so nam pojasnili, da sa agenti že na mestu pomirili fotografa in duhovnika in da so ju povabili, če bi se hotela tožiti, na policijsko poveljstvo. Do 18. ure, ko zaprejo urade kriminalističnega preiskovalnega oddelka, pa se nobeden od njiju ni oglasil na policiji. Fotograf, vsaj tako kaže, se ni zatekel po pomoč, niti v bolnišnico, niti k Rdečemu križu. Do prepjra je prišlo ker je fotograf hotel slikati novo-poročenca, kar pa je duhovnik hotel preprečiti. Baje je slikanje porok v cerkvah prepovedano, vendar to ne drži za vsakega, kajti že večkrat smo imeli priliko videti slike kakih poročencev v mestnih cerkvah. Prvi natečaj za izboljšanje in povečanje proizvodnje vina Za nagrade je določenih 400.000 lir, ki sta jih prispevali Tržaška hranilnica im Kmetijsko nad/ormštvo - Rok 2a prijavo do 30. sept. 1934-55 in izpiti v jesenskem roku državne višje realne gimnazije. 1. Na državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg raz- tembra 1954 ob 8.30. I. in II. raz- ŠOLSKA OBVESTILA redov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje •za šolsko ltto 1954-55 od 1. septembra dalje vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecehio 9, II. nadstropje. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. 2. Začetek pismenih popravnih izpitov . razen zrelostnih . bo v ponedeljek 6. septembra točno oh 8. url 30 minut. Natančen spored vseh popravnih izpitov ie razviden na zavodovi oglasni deski. 3. Podrobna navodila glede izpitov in vpisovanja daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom (avlja, da se bodo vršili popravni izpiti v Jesenskem roku 1954 po sledečem redu: Nižji tečajnj izpit dne 6. sep- red dne 6. septembra 1954 ob 8.30. Vpisovanje v I., II. in III. razred od l. do 25. septembra 1954 vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne. Razporedi in podrobna navodila so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja pojasnila se dobe na tajništvu Sole, Ravnateljstvo NIŽJE INDUSTRIJSKE STROKOVNE SOI.E s slovenskim učnim Jezikom v TRSTU (Rojan) objavlja, da se bo: 1. vpisovalo v I., II, in III. razred od 1 septembra do 25. septembra 1954, vsak dan razen nedelj ln praznikov, od 9. do 12. ure dopoldne; 2. prUell popravni izpiti čez I. in II. razred dne 6. septembra 1954 ob 8 uri 30 min. dopoldne; 3 pričel nitji tečajni izpit (popravni) dne 6, septembra 1954 ob 8 uri 30 mm. dopoldne, leg tega j* fret,a v tajništvu izpolniti prijavnico, za prve razrede pa Se napisati prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir. Razporedi !n podrobna navodi- V tajništvu se tudi plačajo šolske la so razvidna na šolski oglasni deski. Vsa potrebna nadaljnja po. jasnila daje tajništvo Sole, popravni in razredni izpiti na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu se začnejo v ponedeljek dne 6. septembra 1954 ob 8.30. Natančen razpored Je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanj* se začne dne 1. septembra. Trajalo bo do 25. septembra 1954. Podrobnejša pojasnila daje tajništvo zavoda. Slovenska nižja srednja šola v Trstu Vpisovanje za novo šolsko leto je vsak delavnik od 9.-12. ure do 20, t. m. v tajništvu šole, Ulica delle Scuole Nuove 14. Za vpis Je treba plačati na pošti na cc 11/124 za prve razrede: 150 lir vpisnine, 250 lir šolnine, 30 lir za telovadbo. Za druge in tretje razrede: 250 lir šol-Lniite m 30 lir za telovadbo, Po- prlštojblne. Invalidi in tuji državljani so prosti taks na pošti. Ravnateljstvo Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja da se bodo popravni Izpiti začeli v ponedeljek 6. t, m. ob 8 30 Istočasno opozarja na vpisovanje, ki je vsak dan dopoldne do 25. t. m. Na slovenski trgovski akademiji (tel 95326) traja vpis učencev do vključno 25. septembra vsak delavnik od 10.-12. ure. Pristojbina za vsako šolsko leto znaša 2.500 lir, ki je plačljiva v treh obrokih, novi učenci plačajo še vpisnino 1.000 lir. V tem šolskem letu bo v II. razredu uveden tudi obvezen pouk nemščine, v naslednjih letih pa postopoma v ostalih razredih. U-sposobljenostni izjpit se začne 21. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine, Ostalo na i oglastu deski, Po zaključku ciklusa ((natečaja za dobro vzdrževanje kleti in za dobro pripravo vin«, ki je bil v zadnjih petih letih, se razpisuje I. natečaj za izboljšanje in povečanje proizvodnje vina. Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio) in Področno kmetijsko nadzorniš tv.o sta stavila na razpolago potrebno vsoto. Področnemu kmetijskemu nadzorništvu, ki bo istočasno nudilo tudi vso tehnično pomoč, je poverjena vsa organizacija. 1. Natečaja se lahko udeležijo vsi vinogradniki področja. Prošnje je treba nasloviti na Področno kmetijsko nadzorništvo — Ulica Ghega štev. 6-1. do 30. septembra 1.1. 2. Razpoložljiva vsota znaša 400.000 lir (300.000 lir je stavila na razpolago Tržaška hranilnica, 100.000 lir pa Področno kmetijsko nadzorništvo). Omenjena vsota bo razdeljena na sledeče nagrade: 1. prva nagrada 40.000 lir 2 drugi nagradi' po 30.000 » 5 tretjih nagrad po 20.000 » 10 četrtih nagrad po 10.000 » 20 petih nagrad po 5.000 » Ocenjevalna komisija si pridržuje pravico, da spremeni, če se ji bo zdelo potrebno, število in višino nagrad. 3. Pri dodeljevanju nagrad se bo upoštevalo: a) kakovost vina; b) v kleti izvršene izboljšave in izboljšave kletarskega orodja; c) racionalnost, staaje kleti in kletarskega orodja; d) vrste pridelanega grozdja, čas trgatve, način predelave grozdja, dobro hranjenje vin in predvsem kako predstaviti na trg boteljčna vina. e) povečanje vinske proizvodnje v razmerju z zmogljivostjo kmetije. 4. Kleti bo obiskala posebna komisija, ne da bi o tem obvestila natečajnika v dobi med 1. oktobrom in 30. junijem, določila bo vrstno lestvico natečajnikov in bo pri tem upoštevala postavke 3. člena natečaja. Proti odločitvi natečajne komisije ni možen ugovor. 5. Komisija bo vzela v poštev tudi vsa vina, na katera bo naletela med ogledom zato, da bodo ista lahko raz' stavljena na razstavi-natečaju tržaških vin, ki bo na trža škem velesejmu 1955. leta. Nova znamka Šola Glasbene Matice Vpisovanje v šolo bo samo do 11, septembra v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29, I. od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Razdelitev pouka in določitev urnikov bo v torek, 14. septembra. Začetek pouka v sredo 15. septembra. Poučuje se klavir, vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti, V letošnjem šolskem letu bomo poučevali tudi zborovsko dirigiranje. Mladinci, ki se zanimajo za pevovodstvo, dobijo vsa potrebna obvestila med uradnimi urami v glasbeni šoli. Ravnateljstvo Izleti SPDT sporoča, da se nadaljuje tedensko planinsko letovanje. Vse informacije na sedežu v Ul. Machiavelli 13, tel. 36-491. 19. septembra izlet v bolnico Franja. Motoklub »Skedenj« organizira dvodnevni izler- v -Ljubljano in Celje za proslavo na Ostrožnem 19. in 20. septembra. Vabljeni so vsi člani, da se izleta udeležijo. Zadnji dan vpisovanja 9. septembra na sedežu v Skedenjski ul. 122, I. Kasnejše prijave se ne bodo sprejemale. 12. septembra ne bo nobenega izleta v Jugoslavijo zaradi mladinskega praznika na Opčinah. Ta dan bodo tekme z motorji in scooterji. Člani, ki se hočejo tekem udeležiti, naj se prijavijo motoklubu »Jadran« na Opčinah. Motoklub »Mladost« poziva svoje član«, da se prijavijo za tekme, ki jih organizira motoklub »Jadran« . Opčine dne 12. septembra. Motoklub »Jadran« Opčin* organizira 18. in 19. septembra ob priliki zbora štajerskih partizanov dvodnevni izlet v Ljubljano in Celje. Vpisovanje na sedežu do 10. septembra. PD »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana priredi za člane in prijatelje društva dne 26. septembra izlet na Učko, Reko in v Opatijo. Vpisovanje na stadionu «Prvi maj«, vsak dan med 20. in 21. uro, v nedeljo pa med 10. In 11. uro. Motoklub »Adria« Milje-Dolina priredi dvodnevni izlet 18. in 19 septembra na Ostrožno pri Celju. Vpisovanje do 9. t. m. na sedežu v Dolini. Motoklub poziva vse svoje člane, da se vpišejo za tekmo, ki bo 12. 9. Vpisovanje do 9. t. m. na sedežu v Dolini. Ena komedia v treh aktih katera Linharta inu »Zupanovo Mickou tiče od BRATKA KREFTA S 12.«' * Poročila v ital. v*3' in 23.00. _.s50" 5.50 Jutranja gla*^ Bled tiska: ^“‘"$15 7.30 Zenski kb^gi.eike « f, na glasba; 14.15 B1-1 živijefi|U cini; 14.45 KuUur Primorskem: !5-°Lntie **hi N,ko Stritpf .‘n,S i0< 17.00 Glasba iz tun ,ova»,. 17.30 Komunske in 'peroč^, rodne peam:, ‘8'^avK0 hrvaščini; 18-15 ,h . ig.40 £ Orkestralne skladbe. -4 Jankovičevih v*lčk0VR + 19.20 Šport 2000 .[0l< «Salome». Pl*sni? nem dejanju; 22.3« ba; 23.10: Glasba za t it n r “ • j) 11.30 Lahka Predavanje: 12.1? Z kaj: 13.00 Glasba po Hrvatski Moder« .obzornik; 14.25 » j, 17.39 Plesna čaja™k . ,,J, ! kovski: Koncert , 11 kester št. lj ‘9-f vzPfi’ ji i revij: 19.00 SOI a ‘h sport: ® Pestra glasba; 20.00 ara* Lepe melodije m 21.o0 r, 20.30 Lahki orke^L,’. Režiser: Jože Babič Lektor: Jože Tiran Scena: inž. Viktor Molka Kostumi: Mija Jarčeva Glasbeno spremljavo Dimitrija Zebreta izvaja prof. Karel Boštjančič. V nedeljo, 12. sept. 1954 ob 16. in ob 20.30 uri ponovitev ski oder Razna obvestila Tržaški filatelistični klub L. KosMr. — V sredo, 8. t. m. ob 20.30 uri seja odtoora z važnim dnevnim redom v prostori-h kluba. igra v 3 dej.; - jn cert za violino j d-molu; 22.52 Zmerni v st * 11.30 Za vs ,-sakoga S 13.25 7 Komorna _SjaSt,^ja(1ge . • -IrDT Pb«* jfn 18.20 ii.oo Izbor iz “petra Koncert tenorista i. O V »'4 ' , J 0) 327.1 in, 202,1 m- ^ » Poročila ob J.03, ^tfs. 13.00, 15.00, n00 . Veselj»L 12.00 20 minut z ; 12.20 Kmietijsk' Lj, M Gustav Holst: °£^dije.l!/ vedrilo: 14.40 <.. f iz Maribora: m- utriflK1 poslušajte! 16.00 i rature - 16.15 Glinka: Kf feij Grieg: Koncert p^, sstiTt. v,?;miv.io Mi Prispevojte za tedea tržaške mladine Poletni dan‘; n-10 ^ ritmu; 18.00 Spoi Iz oper Riharda Sg .■ Vokalni koncert z Te^, filharmonije; 203» tranjepolitičm PJeelt 2;>'. koncert lahko S #. rarna oddaja "T. ci^ f m Nausikaa; 21-^ yp/v sy: Preludij« 2 3,is, ni artist Hans H«1 ^ o**; Mali oglasi SOBO ISCE mlad par, po možnosti z uporabo kuhinje. Ponudbe pri uipravi lista. Za oglase se obračaj>e uP,a' ", pni Poštna uprava sporoča, da je v prodaji spominska znamka ob 60-letnici ustanovitve italijanskega Touring-cluba. Vrednost znamke, ki je na prodaj pri vseh poštnih uradih, je 25 lir. Znamka bo za frankiranje veljavna do 31. decembra 1955, zamenjala se pa bo lahko do 30. junija 1956. Rezalni stroj odrezal Kos prsta Med delom v rocolski tovarni «Kozmann» je avtomatični rezalni stroj gladko odsekal del členka sredinca leve roke 29-letnemu Aldu Schillaniju iz Rocola v hribu št. 1101 OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. In 6. septembra 1954 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 12, oseb, porok pa je bilo 15. POROČILI SO SE: klepar pie-tro Castellan ln gospodinja Maria Sepe!, knjigovez Virvcenzo Marrone in šivilja LUlana Sker. bec, agrarni izvedenec Giuseppe Ramani in gospodinja Vlttoria Glachin, inštalater Celio Spagno-letto in šivilja Elda Irmami, prodajalec Mario Zelle in šivilja Marija Podobnič, učitelj Riceardo Ferriml In gospodinja Vlttoria Jerco, uradnik salvatore Sapo-naro ln uradnica Dorotea Žakelj, slaščičar Oliviero Canzlanl In gospodinja Elda Tomasi, mehanik Bruno Zuban ln šivilja Anita Calzl, uradnik Mario Za-nettini in uradnica Maria Schia-von, občinski uslužbenec Bruno Ferigutti in gospodinja Silvana Ban, agent CP Sario Mollnarl In gospodinja Mavella Mauro, u-radnik Ivan Ban in gospodinja Laura Darveu, optik Rinaldo Mar-silll in študentka Maria Pia Manesi, natakar Giacomo Gava ln gospodinja Valeria Slcur. UMRLI SO: 76-1 etni Franc Kukanja, 731etna Santa Faechinetti vd. Zorzenon, 72-letna Beatrice Zappettln vd. Maueriri, BO-letid Antonio Monfalcon, 77-letna Gi-sella Partenlo vd. Simeoni, 81-1 et na Anna Bonin por. Mermol, 75-letna Anna Maria Schveller por. Jussa, 77-letna Anna Maria Gramola, 79-letM Costantino Lut-tini, 66-1 etni Cristoforo De Ca. stro, 89-letna Ellsabetta Tramon-tini vd. Muller. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Ravenne prazna ital. ladja «Fernaoca», Iz Benetk prazna ital. ladja «Turiddu», iz Barbane s 431 potniki ital ladja «Italia L.». ODHODI: proti Barbani s «31 potniki ital. ladja «Italia L.», proti Reki s 400 kub, m lesa in 1 potnikom ital. ladja »Teresa Cosulich«, proti Bobi prazna liberijska ladja «India River« proi Puli prazna ital. ladja »Aci-lla«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 28,3, najnižja 21, ob 17. url 25,2. Zračni tlak 1016,7 stanoviten, vlaga 76 odst., veter severo-severozapad-nik 12 km/h, morje razgibano temperatura morja 24,8. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2 De Cplle, Ul. P. Revoltella 42 Depangher, Ul. S. Giusto 1, Alla Madonna del Mare, Largo Plave 2 Zanetti - Testa d’Oro, Ul Mazzini 43, uarabaglia v Barkov- secolo ZVEZA BIVŠIH PARTIZANOV dne 18. in 19. septembri1 množični izlet na Ostrožno pri kjer bo veliki zbor štajerskih P?r * =» * z j i Potuje se s posebnim vlakom. — Odh«1 ' |)G soboto, 18. t. m. ob 21. uri; povratek v ne ,.e \* ob 23. uri. — Cena za odrasle 1.250 lir, za diJa za otroke 700 lir. * * * POHITITE, KAJTI VPISOVANJE SE ZA ČETRTEK 9. SEPTEMBRA. na Anna Susa vd. Arcisio, #3-lel- Ijah ln Nicoli y Skednju, Hosseltl. Zaradi počitnic zaprto. Exceisior. Zaprto zaradi obnove. Fentce. 16.00: »Operacija skriv- nost«, R. VVidmark, B. Darvi. Nazionale. 16.00: «Otroci vihar- ja«, Don John Justin, Sva Dahlberg. Filodrammatico, 16.30: «Rob Roy, škotski bandit«, VVall Disneyev film z R. lodoom in G. Johnsonom. Arcobale»o. 16.00: «Kobrovo znamenje«, N. Patrick, E. Sellors. Auditorium. 16,00: »Zena in pošast«, Vera Ralston. Astra Rojan. 16.30: ((Kraljestvo gangsterjev«, Brian Donlevy. Crlstatio 16.00: »Moloh, bog maščevanja«, Van Hefltn, Vanda Hendrix. Grattacielo. 16.00: «Potovanje angleške kraljice okoli sveta«. Alabarda. 16.30: »Ivan«, N. Gray, P. Campbell. Arlston. 18.00: «Zlata vrata«, C. Boyer. Artnooia. 15.30' «Da bi te rešila, sem grešila« P. Cressoy. Aurora. 16.00: ((Podeželska ljubezen«, J. Povvell, F. Granger. Garibaldi. 16.00: «Večna veriga«, M. Mastroianni, G. M. Canale. Mladoletnim prepovedano. Ideale. Zaprto zaradi obnove. Impero. 16.00 »Dve noči s Kleopatro«, A. Sordi, S, Loren. Italla. 16.30: »Nekdo me ljubi«, Betty Hutton. Vlale. 16.00: « Rajski ključi », Gregory Peck. Kino ob morju. 16.00 »Prodana življenja«. Massimo. 16.30: ((Streljajte brez usmiljenja«, S. Brady. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 17.00: »Zenski semenj«, Vera Ralston. Savona. 16.00: ((Volkodlaki«, G. Kelly in Pler Angeli. S. Marco. 16.00: »Psi in mačke«. Vittorlo Veneto. 16.15: «Muso- duro«, C. Greco, M Vlady Azzurro. 16.00: «Za(lv groma«, J. Stevvart Belvedere. 16.00: ((Tarzanov bes« Marconi. 16.30: »Okrvavljeni krempelj«. Novo cine. 16.00: »Zendin jetnik«, S. Granger. Odeon, 16,00: »Zakonska poste- lja«. Rex Harrison. Radio. 16.00: »Mi kanibali«, Silvana Pampanini. Vepezia. 16.00: «Crni gusar«, POLETNI KINO: Arlston. 20.00 In 22.00: »Zlata vrata«. Arena dei tiori. 20.00: ((Zadnja Karlova teta«. Rojan. 19.45 in 22.00: »Dva tedna ljubezni«. Ponziana. 19.30 in 21.30: »Asfaltna džungla«. Garibaldi. 20.00: «Večna veriga« M. Mastoriani, G. M. Canale. Mladoletnim prepovedano. Paradiso. 19.30 in 21.45: «Drugi časi«. 20.00: #Mandrinove pu- i ADEX stolovščine«. n., m- izlet s POREc ROVINJ PULO 19 srfieC' 18. m l9' , r enoinpold^gK0 ( OPATIJO'1* s). 'P ^ Vpisovanje 25. in ajdovsci^* STANJEIlp,p 0i ZA HnRlCA NOVA DOh1 npArI REKA -2«; KOMEN • A VICA W1V ■ TOMAJ 0vr° do M VpiSovanj.8a.E;Pf«f/ Cicerone * enodnf rEKJ? o TOMA^jtf Vpis' ,««». - & Ijem t* prenesen ber. PRIMORSKA DNEVNIK — 3 — 7. septembra 1954 r ^__POROCILO CENTRALNEGA KOMITEJA ^Nadaljevanje , J, ,trani; Prvi moment, to je oni, ki »tifaii neposredno po 5 e Cn‘ V?jni' 56 °dpiral mu uveliP6rP 6 P°litične- ;-«ivr:Psri,“v 'Štifti: •‘stema v FW • druzbenega rarpadanie ? postopno koloniai ‘mperialističnega asfi8«; sistema, ki ga žoarfil kapitalistična bur- •S ;trtavlja še v pre- je toletJu, Sistem, ki ji ’ prvTverv ^ SE je mogla Pitali2ma želmSp!0Žni krizi ka' »o voinn Prv° svetov- "apredovaniu h°i n]6j upirati *“•«* raTdobju V,klh SU V SS.ffedfl»anie 7 fln,h ln socialističnih sil 1‘b ineen«POjPOlitibnih’ sociai‘ k‘ je Dn ,f arsk'b reformah, kak" oeromT "f0™1 v°lni evropska a - ^ zajela vse la«netMeZale’ vatevši v do- m'ri tudi zda !? V določeni m° o mnen ne Sovori- *ih dZaT Vreniu V azij-dru8‘h kont kakor tudi v r‘la naihnr - nenti ’ le ustva-i>ršo p0vJSe pog°le za naj-j‘h ,0eialnihV° nainaprednej-delavskega kln poIiti*nih sil ‘iudsko večta °gr°m' Zelab (misiT v vseb de-na evropske"^0 • V* predvsem S' i* zdelo d' 6 tak°' da nja °vira Je padla zad-‘il. 8 Uveljavljanje teh Tam, kie Partije deiA«Si° komunistične nainaPredn« organizirale 'l kjer se f1 del delavcev st»iajo o ^ zato zdelo, da P°vezav0 avant°liŠ‘ pogoli za mi ‘judskf!: garde z najšir-> do&‘ mn°^ami. pa )a*ie te e* * postopno razbi->f'cah °° ost‘ v ljudskih 7‘‘v avanl V6dno ostrejšo r*8a razrel dnih sil delav-> Skee°d °stal^a H-ietn ta način 8‘banja, ki >redovanfuta o/ SV°' n>4 Papredovanja so-'no^JHu, 2am' v določe-dtn retn nazadovanje hj ki.«o &ators1oh ten-n» por*1 SVetovnie lz Pogojev f,za i ’ te je n 0?,"1' pada ' ^ eksPanzinn lsla do iz' drtfil.,na' CMjL elcsPanzin sla do iz-•eljev^^etskin na- jela so j0 Za.vnih vodi-PaL v°dstva ,Pasivno spre- jela’’ Kl So jo _ zavnih vodi Partj; Vodstva pas‘vno Spre- so J v drugih a jnunističnih .o l°pravilevau2elah' ip ki Uka l’1 Prevari - .tem. da Urjeni ‘ka ;st ’ ceš da se nJem kon, stov«ti celo s Deliti, Uni7"~ D,li'» sveta nlzma BTa prid! * blDljskih de- )C°; ZIotniv5iaj kP,riborile * st’ 0 Tti SO . o*°nialni NV*ma kih v02ie-Anahaiale \ vr:Vel>kima n h med f 1 tem strah Dr^rotmko->v sl nevarn0st ? votno Sre^b°st in ** .zgube Sia V1 mmhtfl -o. Ne MaviPoloma j pzd>ko, da se !« ""ir™1"" <»*« P"a- « >*»„',,”■» lako ° r;" i, Urokih , driav« . et{s-vstvariie ^udskih m lz°lirale ,0n‘erVa,-Položaj \®n°*ic, so ioč,° znova °azije 0 kapita-' kuSPlc''anul^ott\nPro^ l‘‘tičnoVedno šir>CanePr3! stva , Poitevarn l'ar°'dnfkaen je n Vsa ta so v bi Poli raš a dej- “'»C "«oUia: ' a‘'' k> ?£"' C”. njeno zaključiti, da gre za pravcati preokret v tendencah, Zdi se, da se v sovjetski politiki po Stalinovi smrti javlja sprememba, ne vemo še če le taktična t. j. samo formalna ali tudi bistvena. Vsekakor v tako imenovani vzhodni blok — kajti v njem se zaradi posebnih okoliščin, nahaja tudi Kitajska, velika dežela, ki je izvršila radikalno revolucijo, ki mora nujno imeti svojo notranjo razvojno logiko — se je vključil nov e-lement, ki ograža hegemon-sko zahtevo moskovske politike. Strategija mednarodne politike, ki jo je Moskva izdelala za časa Stalina, je kmalu prišla v nasprotje s potrebami kitajske revolucije. Začutil se je tudi hkrati vpliv mogočnih osvobodilnih gibanj v drugih azijskih deželah, ki so jih za časa Stalina smatrali za quantitee nšgligeable v mednarodni politični areni, kajti znano je, da so v Moskvi upoštevali samo politiko velesil (glej klasično anekdoto Stalinovih ptičkov — kjer so ptički pomenili male dežele.) Predvsem pa se zdi, da so se Stalinovi nasledniki prestrašili posledic, ki jih je povzročila prejšnja stalinistična politika, ki je okrepila tendence k vedno nevarnejši koaliciji po vsem svetu, kar je predstavljalo nujno osnovo za politično hegemonijo Združenih držav v tej koaliciji sami. Vsi ti elementi, vštevši one notranje činitelje, tako v kakor v satelitskih deželah, ki težko prenašajo državno kapitalistično birokratizacijo in težke posledice, ki jih ta povzroča na političnem, socialnem in gospodarskem področju, in katere pojav so procesi, likvidacije, stalne čistke itd. so vplivali na zunanjepolitične smernice sedanje sovjetske vlade, ki je zanjo v sedanjem trenutku značilna tendenca, da išče pot k normalizaciji odnosov z vrsto dežel, celo z Jugoslavijo. To novo zadržanje sovjetske vlade je končno pripomoglo tako k prenehanju konflikta v Koreji, kakor tudi konflikta v Indokini, ob posegu, seveda, novih činiteljev na Zapadu) ki kažejo vedno močneje tendenco, da se zoperstavijo totalni strategiji ameriške politike, ki se je zaradi nekega posebnega protislovja zaostrila ravno v trenutku, ko se vedno bolj jačijo sile, ki delajo na tem, da se napetost zmanjša. Zboljšanje v perspektivah za mir Kakšni so rezultati tega novega položaja? Predvsem o-slabitev politike blokov, ojačena tendenca h krepitvi neodvisne politike v raznih deželah, pripadajočim zapad-nemu bloku, kakor tudi povečanje vloge dežel, ki so hotele ostati izven blokov in izven politike blokov, kakor, v Evropi, Jugoslaviji (pomen katere se je povečal zaradi posebnega vpliva, ki ga ona vrši v mednarodnem socialističnem in delavskem gibanju), Indija in druge dežele azijskega jugovzhoda. Vse to prinaša zboljšanje v perspektivah za mir in za nadaljnjo mobilizacijo vseh onih Činiteljev, ki zahtevajo konstruktivno rešitev glavnih mednarodnih problemov, ki so še vedno vzrok nevarnosti konfliktov in vojne, kakor na pr. vprašanje zedinjenja in neodvisnosti Nemčije, neodvisnosti Avstrije, zagotovitev miru na Daljnem vzhodu in v Aziji na splošno. Opazili smo, da je že sama oslabitev politike blokov in nevarnosti vojne pomenila naraščanje ljudskih gibanj za socialne reforme, imamo nesporne dokaze takega uveljavljanja tako v Italiji kot v Franciji in Nemčiji, kakor tudi v Angliji in drugih deželah. Vodilne skupine buržoa-zije, ki so se utrdile na oblasti za časa hladne in prave vojne, in so se takrat mogle izogniti političnim in socialnim zahtevam ljudskih množic; skušajo sedaj najti pot do nove politike, do «socialne» politike, kot jo imenujejo v Italiji in v drugih deželah. Protislovje je v dejstvu, da kapitalistične in konservativne sile, ki jih predstavljajo sedanje vlade, ne morejo voditi te «socialne» politike drugače kakor samo z beseda- mi, Vsekakor gre tudi tu za dokaz v naraščanju reformatorskega gibanja na bazi. Ne bo dolgo, ko bo to gibanje skušalo najti ustrezni politični izraz proti sedanjim vladam in političnim silam, ki jih podpirajo, Ali ga bo moglo najti v kominformistični politiki vodstev komunističnih partij? Kominformlstlčna politika vodstev KP Ce izvzamemo Francijo, in Italijo, kjer imajo komunistične partije široko množično osnovo, je kominformistič-na politika v drugih deželah likvidirala do take mere vpliv komunističnih partij na delavce, da se danes niti ne postavlja več za te partije vprašanje pridobitve avantgardne vloge v borbi za socializem v teh deželah. V Italiji in Franciji so stvari drugačne, ker so tu komunistične partije obdržale neposreden vpliv na široke delavske množice zaradi posebnega značaja političnih in socialnih protislovij v teh dveh deželah, tako, da se velika škoda kominformistične politike m izrazila toliko v izgubi včlanjenih in simpatizerjev (za KPF so tudi te izgube bile in ostajajo znatne), kakor v izoliranju, ki je vanj taka politika potisnila te partije in z njimi najnaprednejši in naj revolucionarnejši del delavskega razreda. Interes socialistične borbe v teh deželah je zahteval izoliranje reakcije kot pogoj za politično zmago ljudskih in naprednih sil. Kominformistična politika pa ja prinesla nasprotne rezultate. Ker se sedaj pojavljajo novi pogoji za obnovo zelo širokega gibanja za socialne in gospodarske reforme, simptomi katerega so se na pr. jasno pokazali v. Italiji, v volilnem razultatu 7. junija, se bo postavila z obnovljeno silo zahteva po skupni politični platformi za akcijo širokih ljudskih in delavskih množic. In prav na tem terenu se pripravlja kriza kominformistična politike, ki se je uveljavila izrazito v letih hladne voj- ne, ko je nacionalistična in ekspanzionistična politika sovjetske vlade pod stalinističnim vodstvom prisilila kominformistična vodstva, da so pokazala svoje politično in ideološko satelitstvo do take mere. da je postalo jasno, da ona niso več računala s perspektivami socialistične revolucije v lastnih deželah, ampak na perspektive ekspanzije sovjetske države. Nova mednarodna politika sovjetske vlade, sedanji splošen mednarodni položaj, kakor tudi zahteve množičnih gibanj že kažejo nevzdržnost takega kominformističnega stališča Tako se v vodstvu KPI že kažejo poskusi zapuščanja določenih postavk stare kominformistične politike, ki so med najbolj kompromitiranimi. To bi mogel biti začetek procesa, ki bo končno privedel do popolne likvidacije kominformistične politike v vrstah KPI. To bi bila velika zmaga komunističnega gibanja delavcev, to bi bil velik u-speh za socialistične sile v Italiji na sploh, s čimer bi se ustvarili najboljši pogoji za njihovo zmago. Ce bo možen ali ne tak proces v vrstah KPI. kakor v drugih komunističnih partijah, katerih vodstva se nahajajo na kominfor-mističnih pozicijah, se bo pokazalo v bodočnosti. Za resnične avantgardne socialistične sile se medtem postavlja naloga, da se bore za enotno akcijo delavskih množic, da se bore na dveh med seboj povezanih frontah: proti kapitalistični reakciji in za njeno izoliranje, torej proti ko-laboracionističnemu oportunizmu v vrstah socialističnega gibanja in, proti politiki Kom-informa, za likvidacijo te politike v komunističnem in socialističnem delavskem gibanju. Po splošnem pregledu mednarodnega položaja, tendenc bližnje preteklosti, kakor onih, ki se uveljavljajo danes, preidimo na pregled našega lokalnega položaja, ki se. če izvzamemo njegovo specifične značilnosti, po svojih osnovnih težnjah vključujejo logično v širši mednarodni položaj. Analiza položaja pri nas Naše gibanje, takšno kakršno je danes, izhaja iz razkola, ki je nastal v tukajšnji organizaciji komunistov po objavi resolucije Kominforma in iz razkola, ki se je nato raztegnil na široko tržaško demokratično antifašistično fronto. Ta zadnji razkol v tržaški ljudski fronti naravno ni bil toliko posledica načelnih ideoloških razlogov, ki zaradi nenadnosti spora v vrstah tržaških komunistov niso bili ta-kaj opazni, kakor zaradi nove splošne politične orientacije tistih, ki so resolucijo Kominforma sprejeli in ki so jo nameravali uresničiti postopno in sistematično. Ob resoluciji Kominforma smo mi zahtevali, da se ne bi izvršila nobena politična revizija, da bi se izognili vsakemu razkolu, preden se ne bi mogli člani partije orientirati predvsem na osnovi dejstev, tako glede vsebine resolucije same kakor glede problemov. Jih je postavljala pred tu-kajsnje in mednarodno socialistično gibanje. Za nas je bilo bistveno, da se komunisti in socialisti orientirajo na osnovi načelnih vprašanj delavskega gibanja in na osnovi pregleda dejanskega stanja, kajti to ni bilo samo pravilno, ampak o-snovne važnosti za ohranitev enotnosti' komunistične organizacije in široke antifašistične ljudske fronte, ki se je tu Pri nas ustvarila v dolgih in junaških borbah osvobodilne junaških borbah za osvobodi-torja'ZP°d fašizma in okupa- ta post.opek ni ustre-zal duhu Kominforma in zaskrbljenost za načela se j?e feln3 i? Zan^ povsei« nesmiselna. kar je tudi s te plati antisocialisticno m antimarksi-sticno naravo. Ne bomo ponavljali dogod-kov in podrobnosti tega ob- S;ok1e jrth Vsl pozpamo. uejstvo je, da je od takrat stovltt t g‘banje komunistov kakor gibanje borbenih in organizimrnh širokih ljudskih množic. Del teh se tiZ ganizacijsko orientiral na na-fo stran, drugi del pa h kom-‘nformističn, partiji, medtem inrt 0 se nekateri zbrali okoli indipendentističnih strank; o- dezorienta 56 Z3radi naa‘ale je ?aznAa,C1Je ‘n dem°ralizaci-druae ’ okrep,vii volilno banja ajevne stranke in gi- Cim smo se zavedli nara- in ko°msmn°rmiSrfne P°litika dejanskf f?*1' pred seb°j je bilo v fcaterem ljudsko gibanje ‘n •no da 1. ’ ahko reče- bire pri nikake iz' log pri določanju naših na- daijš?0p3*r,ne2't.df bomo >e v staja;*817 Nert' •ned. k-zo tržaške^ ?, pr,ema«aH •"£ aSte-T-S* V.idalijevi akciji. Ostala nam je naloga, da delavcem pojasnjujemo načelna vprašanja socializma in socialistične borbe, da pospešujemo vedno in povsod enotno akcijo tržaških delavcev in ljudskih sil v gospodarskih, socialnih in včasih tudi določenih sploš-nopolitičnih vprašanjih. V ta namen smo skušali s svoje strani, da bi premagali tudi ovire teritorialnega vprašanja, ki je razdvajalo znaten del tržaških ljudskih sil in jim preprečevalo uspešno enotno akcijo. Takšna usmeritev se je vsiljevala vsem, ki so bili zaskrbljeni nad trajnim slabšanjem položaja delovnih sil, ki je postajalo vedno bolj vidno. Razmerje sil med kapitalizmom in delavci se je polagoma spreminjalo v škodo delavcev od kar niso več predstavljali svoje dejanske družbene sile, in se v tem razmerju ni vež zrcalila zrelost njihove razredne in socialistič- ne zavesti. To dejstvo se je lahko tolmačilo z zastojem, ki je nastal v borbi delavskega gibanja; ta zastoj pa je po drugi strani zopet povzročal težkoče za uspešen boj za dosego novih pridobitev na gospodarskem. socialnem in političnem področju. Nasprotno, delavsko gibanje ni le zaostajalo, marveč je zabeležilo v zadnjih petih letih celo bistven umik. Nasa borba Mi smo se zato stalno borili, da bi usmerjali tržaške delavce k enotni akciji, predvsem v borbi za uresničenje sindikalnih zahtev, to je na tistem področju, na katerem se najlaže doseže ta akcijska enotnost, in sicer na stičišču enotnega borbenega cilja vseh sindikalnih organizacij in vseh strank delavcev. Zvesti temu načelu, smo skušali biti vedno navzoči pri borbah delavcev z besedo in dejanji ter smo si prizadevali, da bi u-smerjali samo borijo na najbolj pravilen in dosleden način, pri čemer smo odkrito obsojali vsak oportunizem in vsakršno strankarsko špekulacijo. Tako so že lani Razredni sindikati pozvali sindikalne organizacije in tovarniške odbore, naj dajo pobudo za enoten nastop delavskih sil ob prvem maju, nastop, ob katerem bi načeli in obravnavali najbolj nujna vprašanja delavcev. Ta poziv je naletel v tovarnah na ugodne komentarje. Vodstvi Delavske zbornice in Enotnih sindikatov sicer nista sprejeli želje delavstva po enotnem nastopu, toda ti vodstvi sta si morali v svojih izjavah usvojiti konkretne socialne in gospodarske zahteve po formulacijah Razrednih sindikatov ter se izreči v prid akcijske enotnosti delavcev. Tudi letos smo podprli predlog skupine delavcev, da bi se prvega maja dopol- dne organiziralo enotno zborovanje vseh tržaških delavcev, da bi obravnavali krizo, k: je pritiskala in še vedno pritiska na delovno ljudstvo mesta. Pozvali smo delavce, naj zahtevajo od voditeljev sindikalnega gibanja enoten nastop, naj zahtevajo, da sindikalne organizacije in politične stranke, ki se sklicujejo na delavce, dokažejo svojo doslednost v obrambi osnovnih delavskih interesov. Takšno je bilo naše ravnanje, ko se je bilo treba boriti za zaporo nad odpusti in za povratek suspendiranih delavcev v CR-DA, za dosega konkretnih u-krepov za ublažitev brezposelnosti; tako smo ravnali, ko smo zahtevali delo za naše ladjedelnice, za malo in srednjo industrijo in obrt, kakor tudi ko smo zahtevali ladje za potrebe tržaške luke. Uspehi naše borbe Ob teh razmerah in v raznih gibanjih delavcev smo kazali širokim delavskim množicam njihove prave cilje in interese, kazali smo jim najbolj prikladne in pravilne oblike za borbo, vedno smo skušali dajati delavskim silam konstruktivne perspektive in jih pozivali, naj premostijo negativni pojav brezbrižnosti in nezaupanja v lastne sile. Ta naša akcija bo nedvomno žela uspehe pri delavcih. Ce je na pr. v borbi delavcev CRDA proti suspenzijam in odstranitvi delavcev z dela po eni strani jasno prišel do izraza oportunizem in izdajstvo delavskih interesov po vodstvih Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, . ki sta po svojih predstavnikih podpisali sporazum o suspenzijah, pa je po drugi strani naša takojšnja in jasna obsodba dogovora prisilila komiformov-sko vodstvo ES, da je spričo ogorčenja delavcev proglasila Semillija za grešnega kozla, k? naj bi prevzel nase vso odgovornost sindikalnega vodstva, ter preklicala podpis sporazuma o suspenzijah. Na splošno smo predlagali delavcem in njih voditeljem naslednjo borbo; a) na gospodarskem področju, za politiko polne zaposlitve, proti vsem tistim pfatem kapitalistične politike na tem področju, ki so preprečevale in še vedno preprečujejo akti-vizacijo vseh sektorjev dela in proizvodnje, torej tudi proti centralizmu in birokraciji; b) na sindikalnem poprišču, proti brezposelnosti, za izboljšanje življenjske ravni delavcev s tem, da se kapitalistom in izkoriščevalcem odtegnejo ves tisti čezmerni dobiček, s katerim razsipajo na škodo delavskega razreda. V okviru borbe za pravilno razdelitev dohodkov smo zahtevali ustanovitev fonda finančnih sredstev za javne investicije s pomočjo progresivnega obdavčenja. Končno smo se borili, da bi usmerili sindikalno borbo na že postavljene zahteve delavcev, za katere je borba polagoma pešala ali se je prekinila in odlagala; c) na socialnem torišču smo poudarjali nujnost borbe za rešitev najbolj nujnih socialnih vprašanj, predvsem vprašanj, ki izvirajo iz brezposelnosti, pri čemer smo zahtevali večjo podporo za brezposelne. Hkrati smo se borili za odstranitev največjih pomanjkljivosti v sistemu socialnega in bolniškega zavarovanja. Na tem zadnjem področju smo zantevali demokratizacijo vseh teh organov z uvedbo delavskega upravljanja. Rešitev teritorialnega vprašanja Mi smo vedno imeli tržaško teritorialno vprašanje za del vprašanj, ki se tičejo interesov socialistične borbe tržaških delavcev in ljudskih množic. Nasprotovanje tržaških delavcev tako imenovanemu iredentizmu in nacionalizmu izhaja iz njihove zavesti, da politika italijanske kapitalistične buržoazije ne brani z njimi niti nacionalnega načela, še manj pa nacionalne koristi italijanskega delovnega ljudstva, ampak da je bila ta politika dejansko sestavni del njenih znanih imperialističnih in ekspanzionističnih smernic, ki so se kazale v zadnjih petdesetih letih in ki so bile najtesneje povezane s krepitvijo notranje politične, socialne in gospodarske reakcije, kakor s krepitvijo istih sil v inozemstvu. Fašistična reakcija po prvi svetovni vojni in fašistična vojna, ki se je končala pred devetimi leti, sta jasno dokazali to dejstvo jn predstavljata popolnoma izčrpno izkušnjo za tržaške delavce. Edino pravična rešitev tržaškega vprašanja Delavska Italija, socialistična Italija po eni strani in socialistična Jugoslavija po drugi strani, sta za tržaške delavce bistveni pogoj za dosego resnično pravične rešitve teritorialnega vprašanja Trsta in hkrati jamstvo, da bi bili v taki rešitvi zaščiteni vsi socialni, ekonomski, polh tični, etnični in nacionalni in- teresi delovnega ljudstva. Prevladujoče politične sile v rimski vladi kažejo danes povsem drugačno tendenco od one, ki naj bi prekinila s tem, kar je bila stara notranja politika bivših vlad, medtem ko po drugi strani tudi zaradi neposredne odgovornosti kominformistične politike, resnično demokratične italijanske socialistične sile, tudi če objektivno zelo znatne in v postopnem napredovanju, niso še mogle, in to predvsem vodilni kader socialističnih in demokratičnih strank, ločiti se na nedvoumen način od zunanje politike, ki jo po tradiciji vodi italijanska kapitalistična buržoazija, in razlikovati na jasen in nedvoumen način, kaj je dejansko nacionalni interes italijanskega delo nega ljudstva in kaj imperialistični konservativni in reakcionarni interes kapitalizma. Rešitev, ki se pripravlja Rešitev, ki se danes pripravlja za tržaško vprašanje, ne zadovoljuje tržaških delavcev, ker ne ustreza njihovim interesom in njihovim političnim in gospodarskim težnjam. Kajti samo taka rešitev, ki bi bila nastala iz dejanskega sporazuma italijanskega ljudstva z ljudstvom Jugoslavije, brez vmešavanja velikih sil, bi lahko ustvarila resnično osnovo za rešitev vseh tržaških vprašanj v skladu z interesi delovnega ljudstva. Ce so se stvari drugače razvijale, je treba to pripisati dejstvu, da delavci in tržaške delovne mno- žice niso mogle obdržati svoje enotnosti in imeti takšno moč, da bi mednarodnim činite-ljem vsilile drugačno rešitev. Ze od prvih mesecev leta 1948 je bilo jasno, da bodo Angloameričani, ki imajo v rokah cono A, v interesu hladne vojne nadaljevali s politiko cepitve STO in izročili cono A italijanski državi ter podpihovali pozneje ofenzivo rimske vlade proti Jugoslaviji zaradi cone B. K temu je dejansko stremela tudi tristranska nota. Stalni konflikt na naših mejah, s čimer so računali italijanski in mednarodni reakcionarni krogi, bi bil največja nesreča za tržaške ljudske in socialistične množice. Ce se danes zdi, da to ni šlo popolnoma po starih računih, ker se danes govori o Sporazumu med obema sosednima deželama ostaja vsekakor dejstvo, da postopno vključevanje cone a v italijansko državo, ki ga uresničujeta anglo-ameriška uprava in rimska vlada z metodami izvršenih dejstev, to je s politiko, ki je nujno ustvarila pogoje za sedanjo predlagano rešitev, ni moglo naletet; na odpor tukajšnjih ljudskih sil zaradi politike Kominforma, zaradi cepitve delavske fronte ter končno ne toliko zaradi politike te ali one stranke, kolikor splošno zaradi stališča tržaških političnih sil, ki je dopuščala stalno vmešavanje tujih sil v tržaško vprašanje. Vir špekulicll Medtem ko se teritorialno vprašanje m moglo zaradi te- klosti, močne in organizirane, borile za dosego boljšega življenja. Osnovni cilj: borbena enotnost tržaškega delavstva Postavljajoč v ospredje vprašanje krepitve tržaških socialističnih sil in vprašanje borbene enotnosti tržaškega delavstva za njihove gospodar- ske potrebe, za njihove socialne in politične pravice, se moramo vprašati, ali j® danes mogoče dati z naše strani večji in uspešnejši prispevek za dosego tega cilja. In če je tak naš večji prispevek mogoč, moramo tudi načeti vprašanje našega gibanja. Tu se nam stavljata dve vprašanji. Prvo zadeva možnosti združevanja socialističnih in demokratič- nih sil, ki so odločene upi' rati se po eni strani navalu in prevladovanju reakcionarnih in kapitalističnih krogov na splošno in po drugi strani opravljati uspešno kritično akcijo proti politiki ko-minformovskega vodstva, da se taka politika, k> ja končno v podporo političnih sil reakcije, premosti. Možnost združevanja demokratičnih in socialističnih sil ga začeti reševati po željah in težnjah ter interesih tržaških delavcev, je to vprašanje po drugi strani ustvarita široko možnost za politične špekulacije najreakcionarnejših _kro- gov v vrstah iredentističnih strank in kominformovskega vodstva To vprašanje je nudilo stalno hrano nacionalistični in šovinistični gonji, da bi ustrahovali delavstvo. Medtem ko teritorialno vprašanje ni moglo postati na splošno in v danih pogojih uspešno borbeno orožje tržaške delavce, je pa nudilo reakciji največje možnosti, da jih je odtegovala od njihove borbe na socialnem m gospodarskem torišču m tako °" hranjalo razkol v ljudskih vrstah. Zaradi takega položaja in ker ni mogoče iti nazaj, se je za tržaške delavce in tržaške ljudske in socialistične sile postavljata v prvo vrsto vprašanje borbe za njihovo enotnost. V tem moramo iskati razlog, da smo v svoji dejavnost; že dolgo časa poudarjali vprašanje borbene e-notnosti za neposredno dosegljive cilje delavstva in, v končni analizi, nujnost koalicije vseh tržaških socialističnih ljudskih in demokratičnih sil in njihovih strank na političnem torišču, tudi mimo teritorialnega vprašanja. Danes je bolj kakor kdaj koli prej dozorel čas, da postavimo to vprašanje v vsej širini in z neodložljivo nujnostjo vsem tržaškim delavcem, kakor tudi vsem onim ljudskim množicam, ki so se v prete- Ali predvsem obstajajo te sile? Da, obstajajo. Vprašanje njihove dokončne združitve je prav tako logično in nujno. Mi vsi imamo dokaze, in to je že dolgo časa stalno diskusijski predmet naših tovarišev, da je kominfor-movska politika Vidalija dejansko oddaljila vedno večje število komunističnih delavcev' od stranke in sindikata in da nezadovoljstvo med delavci narašča čim jasnejše vidijo, da kominformovska politika sili komunistično stranko, da gre na politične položaje, ki so skrajno škodljivi in v nasprotju z interesi in socialistično borbo delavcev. Ze dolgo je tega, odkar so vsi naši tovariši ali vsaj njihova ogromna večina ugotovili to dejstvo med kominfor-misti, kakor tudi stalno jače-nje sil, ki so objektivne na doslednih socialističnih pozicijah tudi izven kominformi-stičnih vrst. Upoštevati moramo, da je gospodarski, socialni in politični položaj, ki se je razvijal v Trstu, povzročil vedno večje nezadovoljstvo s kominformistično politiko tistih iredentističnih strank, ki imajo vsaj nekaj članstva med delavci. Socialne in politične zahteve delavske baze prihajajo vedno bolj v nasprotje s politiko teh vodste^, ki so zapletena v politično platformo ((enotnosti nacionalnih sil» ter so zato prisiljena izogibati se do skrajnosti borbi proti prevladi kapitalističnih reakcionarnih sil. Tako se v teh strankah nujno postavlja od spodaj zahteva po rešitvi neposrednih in konkretnih socialnih vprašanj. Pred takimi zahtevami so na pr. vodstva strank, ki vodijo dejavnost in orientirajo krajevno Delavsko zbornico, skušala do sedaj reševati pereča vprašanja s tem. da so največkrat zavzela deklarativna in zato neuspešna stališča brez povezave s konkretno stvarnostjo. Ta taktika, tudi če je v določenih trenutkih uspela ublažiti nasprotja, izgublja vedno bolj svojo praktično vrednost med delavci. ki zahtevajo konkretna dejanja in ne abstraktne proglase in varljive obljube. Od tod nezadovoljstvo, nezaupanje in vedno bolj odkrit upor proti politiki, ki zavira zahteve delavstva po socialnih reformah. Razpust partije Prihajamo tako k drugemu vprašanju. Ali moremo dati temu procesu večji prispevek, če ostanemo organizirani ločeno, in v določenem smislu zase, na politični platformi, ki se vedno večjemu številu delavstva zdi preozka in neprimerna za perspektive bodočega razvoja tržaških socialističnih sil? Dejansko ne gre tu za vprašanje, ki bi ga tu postavljali prvič. V resnici veste, da se je o tem mnogo govorita v naši organizaciji in da je že nekaj let odkar se je postavljala nujnost premostitve sedanjih organizacijskih oblik in razpustitve partije v primeru, da bi se jasno pokazale okoliščine, zaradi katerih bi naša organizacija komunistov, organizacija ločena od širokega socialističnega gibanja množic postala ovira in ne več pomoč takemu gibanju. Danes so se take okoliščine nedvomno pojavile, in rekel bi celo, da smo subjektivno zaostali za temi subjektivnimi pogoji, ker šele danes podvzemamo ustrezne sklepe. Z drugimi besedami, menim, da bi morali že prej rešiti to vprašanje. Spričo dejstva, da gre za dolg proces, ki je vezan na objektivno razredno gibanje, in da ne gre torej za vprašanje taktike, postaja s tega stališča brez posebne vrednosti vprašanje nekaj mesecev ali tudi enega leta. Imamo pa zato danes prednost, aa smo vsi dobro razumeli bistvo ideoloških in političnih strani vprašamja in da smo dobro premislili svoje sklepe. Naš prispevek k procesu združevanja delavcev in tržaških socialističnih sil Mi postavljamo torej na ta način vprašanje naše partijske organizacije, ker vidimo, da je organizacijsko ločena ter da je na preozki politični platformi, da bi mogli z naše strani uspešno prispevati k procesu združevanja širokih plasti tržaških delavcev, ki so danes zaradi napak kominformovske politike in vrste slabosti in napak vodstva PSVG, bodisi izven komunistične, odnosno socialdemokratske stranke. Samo združevanje teh delavskih sil na enotni socialistični fronti jih lahko politično mobilizira ter jih vključi v splošno socialistično borbo delavcev, brez česar ni mogoča bistvena okrepitev te borbe, kakor tudi ni mogoče bistvena okrepitev vse 'tržaške demokratične fronte. Prav tako m moč zahteve po enotni akciji sindikatov, zahteve, ki so jo delavci tolikokrat izrazili v tovarnah in drugod, kakor tu- di zahteve po enotni akciji delavskih strank za borbo proti ekonomski krizi in za reševanje najbolj perečih gospodarskih in socialnih vprašanj, uresničiti drugače kot s politično mobilizacijo tistega širokega sektorja delavskih in ljudskih sil, ki so danes brez jasne perspektive. Dolžnost komunistov Spričo tega je naša dolžnost, da odstranimo vse ovire, ki se postavljajo združitvi teh sil, tako da jim omogočimo ustrezen nastop na politični pozornici, z zahtevo po sodelovanju vseh strank, ki se o-pirajo na delavce, kakor tudi tistih demokratičnih strank, ki so zainteresirane na socialnem razvoju in na skupni akciji proti konservativni politiki katere učinki bodo postali vedno bolj resni in pogubni za široke množice prebivalstva. Nujnost takega razvoja je nedvomna; gre le za iskanje poti in pogojev, da do tega razvoja pridemo. Med temi pogoii vidimo predvsem, kot smo že deiali zgoraj, mohi-lizacilo in aktivizacijo tistih ljudskih delovnih množic, ki so v borbi za socializem danes dejansko pasivne. Nadalje je treba sprejeti načeta tesnega sodelovanja z vsemi strankami in delavskimi gibanji ter demokratičnimi in nanrednimi strankami sploh, ob demokratičnem spoštovanju njihove o-sebnosti. Dri čemer je potrebno izločiti kominformistično prakso, ki sicer predlaga takšno sodelovauje ki pa z vso svoio politiko stremi k vsiljevanju svoje hegemonije (ali, kot pravijo, avantgardne vloge). kar se dejansko konča z izolacijo komunistične stranke. Sile, ki jih je treba izolirati, pa so sile nazadnjaštva in reakcije. Le tako se bomo rešili sedanjega političnega in socialnega mrtvila. Mislimo torej, da je jasno, da pri nas, kakor tudi v Italiji. ne gre za to, da bi postavili socialistično gibanje — bodisi, da se izraža v neki socialistični stranki ali v kakršni koli drugi obliki — proti komunističnemu gibanju delavcev ali komunistični stranki. v kolikor predstavlja tako gibanje. Kot vidimo, gre nasprotno za borbo za okrepitev vse socialistične fronte, za e-notno akcijo vseh socialističnih in demokratičnih sil, za koalicijo vseh teh sil in torej za premostitev oportunističnih šibkosti določenih sektorjev socialističnega gibanja, kakor tudi za premostitev škodljive kominformovske politike v vrstah komunističnega gibanja, šibkosti, ki preprečujejo akcijo in uveljavljenje naprednih ljudskih sil pri nas in v Italiji. Prav zato trdimo, da bo borba za likvidacijo kominformistične politike omogočila okrepitev vse socialistične in demokratične akcije ljudskih in naprednih sil, okrepitev nalog in vloge socialističnega g> banja in stranke, kakor tudi komunističnega gibanja delavcev in komunistične stranke same. Zato smatramo za praktično brezuspešne vse poskuse zoperstavljanja socialistič. stranke ali delavskih gibanj, ki se sama naziva jo socialistična, - komunističnemu gibanju ali komunistični stranki z namenom, da bi prva nadomestila drugo. Takšno postavljanje vprašanja bi lahko ustvarilo osnovo za anti-komunistična gesla v socialističnih gibanjih in strankah, kar bi bilo nedvomno reakcionarno. Zdi se nam, da smo tako pojasnili glavne plati vprašanja, ki se tičejo potrebe in pogojev socialistične borbe tržaških delavcev. Zato bo današnja konferenca imela nalogo dokončno oceniti vse te plati in elemente ter vključiti v okvir svojih sklepov tudi razpustitev naše stranke, kakor se je razpravljalo na okrajnih in sektorskih sestankih. Razlogi takega razpusta so sedaj zadostno jasni in pojasnjeni. Razpust bo moral dati večjega poleta delu vseh naših tovarišev v borbi za enotnost vseh socialističnih sil, hkrati bo tudi primer doslednosti za vedno večje število tržaških delavcev in obsodba vsakršne oblike sekta-štva in sektaških interesov, ki so nedopustni, kadar gre za najvišjo korist razrednega gibanja delavcev. Diskusija Diskusija, ki je sledila referatu in v katero je poseglo več tovarišev, je bila zelo izčrpna. Tov. Mrak je govoril o potrebi po koaliciji vseh socialističnih in demokratičnih ljudskih sil za enotno akcijo v korist delovnega ljudstva in borbo proti nazad' njaškim silam. Pri tem je po- trebna še nadaljnja borba proti kominformizmu, da s tem lahko pomagamo akciji socialističnih in demokratičnih sil. Ustvariti je treba pogoje za stalno koalicijo vseh teh sil in tudi strank na podlagi enakopravnosti in ne na podlagi hegemonije ene stranke, kakor bi to hoteli kominformisti. Tov. Srečko Colja je poudaril, da so diskusije po o-krajih kot priprava za današnjo konferenco bile zelo jasne in izčrpne. Iz vseh teh diskusij se je pokazala nujnost, da moramo v sedanjih pogojih nuditi možnost, da ae v borbo vključijo številni pasivizirani delavci in napredno usmerjeni ljudje. Do danes je bila organizacijska struktura našega gibanja mnogokrat ovira za enotno akcijo naprednih in demokratičnih sil. Z razpustitvijo partije pa ne bodo razpuščeni komunisti. Nasprotno, ti naj gredo s še večjim zaletom na delo za ustvaritev te enotnosti. Tov. Hreščak je poudaril, da je razpustitev partije dejanje revolucionarnega poguma. Zato naj se diskusija suče o tem, da se vsestransko osvetli nujnost tega koraka v sedanjih pogojih. Diskutirati moramo, kako bomo nudili naš prispevek. kako bomo komunisti, tudi če nismo formalno organizirani, lahko bolje razvijali akcijo združevanja socialističnih m demokratičnih sil. Socialistične sile prihajajo v o-spredje ne glede na voljo organizacije in vodstva. To pomeni, da smo še vedno mobilizirani v interesu socialistične fronte in v novem položaju bomo akcijo lahko še bolje vršili. Tov. Žnideršič je izrekel razne pomisleke in se je izrekel proti razpustitvi partije. Tov^ Laurenti je po 'kratki analizi dogodkov od leta 1948 do danes poudaril, da je tudi Vidalijeva stranka preživela pravo spremembo. Danes lahko vidimo, da so se vsi komunisti, ki so tvorili jedro revolucionarne borbe, polagoma odtegnili iz njegove stranke, ker jim je postala jasna politika Sovjetske zveze. Postopno so še najbolj pogumni revolucionarni elementi, ki so se v prvotni negotovosti izrekli za Kominform, odtegnili, a so se hkrati pa-sivizirali. Zato moramo tem ljudem priti naproti in skupno z njimi ustvarjati platformo za širše socialistično gibanje z združevanjem in mobili-ziranjem teh pasiviziranih sil. V tem trenutku je razpustitev partije revolucionarno dejanje, ki jači položaj komunistov v borbi za združevanje socialističnih sil. Tov. Bole je poudaril, da so naše sedanje bistvene naloge: 1. boj za izolacijo buržoazije; 2. boj za izolacijo kominfor-mizma; 3. boj za pravilno usmerjanje našega delovnega človeka, Tov. Stoka je med drugim poudarjal, da je današnja naloga komunistov realno gledati na položaj in izvajati ustrezne posledice. Sprostiti se moramo starih formul: naša dolžnost je iti nasproti de-tavskim revolucionarnim množicam. Mi samo kalimo novo orožje za nadaljnjo borbo delovnih množic. Tov. Lipovec je tudi tzja-vil, da ne bi bili več komu* nisti, če v sedanjem trenutku ne bi ravnali, kakor ravnamo. Položaj terja od nas, da izberemo orožje, ki je danes primerno za borbo delavskega gibanja. Doslej smo vedno zavzemali realistično stališče in tako je stališče, ki ga danes zavzemamo, v skladu z realnostjo. Odslej pa moramo našo aktivnost podvojiti, ker bomo sproščeni formalnosti, ki so nas doslej mnogokrat ovirale pri našem delu. Tov. Spela se je pridružila izvajanju drugih o umestnosti naših sklepov v današnjih razmerah. Tov. Janka pa je poudarila, da bodo napadi, ki bodo leteli na nas, le dokaz, da smo pravilno ravnali in da smo na pravi poti. Na kratko sta posegla še v diskusijo še tov. Žnideršič in tov. Mrak, nakar je tov. Laurenti izjavil, da se bo izognil zaključkom, ker bo to itak že vsebovala resolucija, in ker je bila diskusija zeta jasna in izčrpna. Glede pomislekov tov. Žnideršiča pa je izjavil, da vidi v njegovem stališču le sentimentalizem, ki ni na mest«, tv.s.v** &r*'f i firS ffi JMT KI Vremenska napoved za danes: w Preteino lepo vreme z del- no oblačnostjo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 28.3 stopinje; najnižja pa 21.00 stopinj. Finale bo v nedeljo ob 10. uri na Opčinah ILIRIJA — DOM JO 9:2 V nedeljo dopoldne sta se na openskem igrišču spoprijeli moštvo «Ilirije» s Proseka-Kon-tovela in mladinsko nogometno moštvo iz Domja. Zmagali so Prosečani in Kontovelci z visokim rezultatom 9:2. Borba je bila precej ostra. Mladinci i/ Domja so zlasti v drugem polčasu zaradi Utrujenosti močno popustili pred dobro treniranimi ilirijani. GORICA — ZARJA 5:0 Popoldne ob 16.30 pa sta nastopili moštvi Zarje iz Bazovice ter mladincev iz Gorice. V prvem polčasu je bila tekma precej izenačena. Vsekakor pa je bila opazna večja povezava med Goričani, ki so skoraj ves čas igrali na ba-zovski polovici igrišča. Toda da je ostalo ves prvi polčas pri neodločenem rezultatu — brez gola, je precej zasluga bazovskega vratarja. V drugem polčasu pa so Goričani dosegli gol že kar v prvi minuti. Sledili so močni napadi Goričanov, iz katerih so se potem rodili še štirje goli. Zarja-ni sicer niso igrali slabo, toda morali bodo več trenirati in doseči boljšo povezavo med posameznimi deli moštva. Finalna tekma med «Ilirijo» in Gorico bo v nedeljo ob 10. uri na Opčinah. Športne prireditve v okviru dneva tržaške mladine Predstavniki MOTO-KLUBOV bodo imeli danes ob 19.30 sestanek v Ul. R. Manna 29 zaradi organizacije MOTORNIH DIRK. * * * JUTRI 8. t. m. bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 SAHOVSK1 TURNIR. — Začetek ob 20. uri. — Vpisovanje se zaključi pol ure pred začetkom. * * * V nedeljo ob 10. uri na Opčinah FINALNA NOGOMETNA TEKMA med Ilirijo in Gorico. Jugoslovanski vaterpolisti, elani moštva na evropskem prvenstvu v Torinu V prvi vrsti od leve na desno: KOVAČIČ, STAKULA, BA-KASUN; v drugi vrsti: RADONJIČ, KURTINI, IVKOVIČ in JEZIC. odgovorni uredili* STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. <> Ml. nad. - Telefon Številka »3-808 In »4-638. - Poštni predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 30 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15 - 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak min vtitne v Strini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mrr, Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Goric« Ul. 8. Pellice 1-71 Tei. 33-82 - Rokopisi se n' vračajo DNEVNIK SLOVENCEV V ITALjf NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod ». Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Dr ^ ^ ntje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Založništvo tržaškega t s TRST, torek 7. septembra 1954 PRIMORSKI DHEVN Opozarjamo vas na sledeče kJP 4 oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15: Slavko Osterc: Orkestralne skladbe. — Trst II.. Niccodemi: «Postržek», igra v 3 dej. — Trst L- • Operni motivi. — Slovenija' 14.40: »Planinski o Maribora. 20.00: Vokalni koncert zbora Slov. filharm KONČANO |E EVROPSKO PLAVALNO PRVENSTVO še mrle pruensieeni naslovi oddani e nedeljo: Gserdas ■ ii. RiidZarsKa mu ■ nimii, trener im i i Jugoslavija zased/a drugo mesto v vaterpolu Madžari so si osvojili polovico prvenstvenih naslovov (9), Rusi 4, Vzhodna Nemčija 2, Francija, Holandska in Zahodna Nemčija po 1 UMESTNE PRIPOMBE BRICEV Briški vodovod podaljšati do Šleverjana? Ali ne bi mogli predstavniki obeh držav pretresti navedenih predlogov Brda so bila od nekdaj znana zaradi pomanjkanja vode. Zato se je udomačil izrek, da je marsikdaj v Brdih več vina kot vode. Kakor pripovedujejo, svoje čase Brici niso imeli niti toliko vode, da bi se lahko.umili, medtem ko so si žejo gasili z vinom. Tako je bilo pod bivšo Avstrijo, tako tudi pod Italijo. Tako ena kot druga je Bricem vedno veliko obljubljala, vodovoda pa nista napravili, da bi se Brici enkrat za vedno otresli hudih skrbi, ki so jih povzročali predvsem sušni meseci. S priključitvijo k Jugoslaviji je ljudstvo vzelo usodo v svoje roke. Samo si je pričelo graditi vodovod. Vodo je iz Soče s črpalkami spravilo v velik rezervoar v Brdih, od tam pa so položili cevi v skoraj vse vasi. Lansko leto je pritekla voda v Dobrovo, kjer so imeli velik občinski praznik, pred časom pa so napeljali vodovod tudi v Hum. Kakor pravijo Steverjanci, so onkraj meje položili cevi skoraj, do državne meje pod Steverjanom. Morda niso niti poldrugi kilometer od meje. V zvezi s tem dejstvom se med Steverjanci govori, da bi bilo zelo pametno, če bi se dogovorno med jugoslovanskimi in italijanskimi oblastmi napeljalo vodo tudi v Stever-jan. To bi bilo za naše Brice neobhodno potrebno, saj je vsem znano pomanjkanje vode. Seveda pa je to stvar dogovora in tehnične izvedljivosti. Vodovodne cevi v Humu imajo menda samo 7 cm premera in bo količina vode zadostovala samo za potrebe prebivalstva omenjene vasi, nikakor pa ne bi mogli po teh ceveh spraviti v Steverjan toliko vode, kot bi jo potrebovali. Položitev novih cevi bi bila zelo draga in bi se jugoslovanskim oblastem nikakor ne splačala. Zato-so "nekateri tudi mnenja, da bi v Steverjanu zgradili rezervoar, v katerega bi se ponoči, ko bi v Humu vode ne rabili, voda stekala v števerjanski vodohrana za potrebne Stever-jancev. To so samo ugibanja; vendar bi lahko odločujoči ljudje stopili v stik in se pomenili o možnotih uresničitve teh predlogov. Prav gotovo bi imeli od tega koristi tako jugoslovanske oblasti, ker bi za uslugo prejemale devize, še bolj pa bi bile z morebitno uresničitvijo teh predlogov zadovoljni Steverjanci, ki jim čestokrat primanjkuje vode. Vpisovanje otrok v osnovne šole Šolsko nadzorništvo v Gorici sporoča, da se prične novo šolsko leto na osnovnih šolah goriške pokrajine 20. septembra. Od 20. septembra do 1. oktobra bo vpisovanje; v prvi razred bodo sprejeti vsi otroci, ki so do 1. oktobra izpolnili 6. leto, ali vsaj do 31. decembra. V tem času bodo v osnovnih šolah tudi izpiti za privatnike in za šolarje, ki imajo ponavljalne izpite. vorni avto GQ 8153, katerega je vozil 22-letni Ennio Depoli iz Gorice; nasproti je isti čas privozil 26-letni Federico Mon-ti iz Sovodenj, ki je bil tudi namenjen proti Ul. IX avgusta. Prišlo je do trčenja, o vzrokih katerega policija še ni dala izjave. Monti je padel na tla in si pri padcu zlomil gleženj desne noge. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se bo moral zdraviti približno 40 dni. N O «Nihče izdan», CORSO. 17: V. Belmont. VERDI. 17: «Ponosni», Mi- chel Morgan. VITTORIA. “17: ((Dobrodošli, gospod Marshall«. , MODERNO. 17: «Sveta gospa iz Fatime«. CENTRALE. Zaprt. Obiščite zaključno prirej napredne Iržaškernladin^ Prireditev bo na Op jop. jave sprejemajo vaški niki mladine. Za zaključno Priredl‘jp’red-bo v okviru praznika ne tržaške mlad1'”e s^ptembr* t. 1. ob 16. uri vlada nah v nedeljo 12- ,3e^u£j ji veliko zanii Goriškem vemw -- tf. iklenila orP- Zato je ZSM sk zirati množičen busi. izlet Vpisovanje je do sie£ f. septembra pri P°sa*“f t verjenikih: v Standre^J Alojzu Paškulinu, v , njah pri Mirku K iaU)f Dolu pri Viktorju Vizm Doberdobu pri. Mariu ^ ču, v Jamljah pri Erne5*. & moliču, v Steverjanu nih krajevnega odbor # v Pevmi pri Milku - v Podgori pri Ivanu Bre ^ v Gorici na sedežu » 350 Ascoli 1, tel. 24-95. .J?ji lir. Cas odhoda boffl^. ^ kasneje, prav tako staje v posameznih v DEŽURNA leKAB^’i» Danes posluje vef,antoVlt' ponoči lekarna Korzo Verdi «17 PRED PRAZNIKOM NAPREDNE TRŽAŠKE Ml Goriški nogometaši premagali bazovsk® Medlem ko je bilo v prvem polčasu ^ golov, se je tekma zaključila z rezulfafolT1 • Patri2'1 CI Ob priliki praznika napred- nagrazia Concion, r ' dina, Roberto FeriŽu ne tržaške mladine sta se v nedeljo srečali na Opčinah nogometna ekipa «Zarja» iz Bazovice in nogometna ekipa iz Gorice, katero so sestavljali mladi nogometaši iz Sovodenj, Pevme, Gorice itd. Ko je ob 15.15 uri prisopihal na tržaško postajo vlak in so iz njega izstopili goriški mladinci, jih je na postaji že čakalo vodstvo tržaške mladine. Pozdrav med Goričani in Tržačani je bil nadvse prisrčen, izmenjali so si tudi lepe šopke cvetlic in zatem odšli na Opčine, kjer so jih na igrišču pričakali nogometaši «Zarje». Po naporni igri so zmagali Goričani proti Bazovcem s 5:1. Brvi polčas je bilo 0:0, ker je bil vratar «Zarje» zelo požrtvovalen, goriškim mladincem pa žoga nikakor ni hotela v mrežo. Več sreče so imeli v drugem polčasu, ko je prvi gol zabil Sandi Furlan, za njim pa so dali druge 4 Franko Furlan, Marega Kodermac in v 40 minuti zopet Sandi Furlan. Mladinci obeh ekip so se zatem odpravili v neko gostilno na Opčinah, kjer se je v veseli družbi kmalu razvela I pesem, in smo Goričani lahko poslušali lepe glasove dveh bazovskih mladincev. Prehitro je minil čas, ko smo morali na openski tramvaj in zatem z vlakom proti Gorici. Ponovno srečanje bo v nedeljo na Opčinah, kjer bi se Goričani kot zmagovalci v se-mifinalu morali srečati z drugo zmagovalno ekipo. Upamo, da bo prišlo do srečanja, ki bo prineslo zmagovalcu posebno nagrado, in sicer mladinski pokal. Avtobus v Trst za Kranjske komedijante SNG v Trstu priredi za otvoritev desete gledališke sezone premiero ((Kranjski komedijanti«. ZSPD v Gorici obvešča vse ljubitelje gledališke umetnosti, da organizira v soboto poseben avtobus v Trst. Prevoz in vstopnica skupno 650 lir. Pohitite s prijavami do četrtka 9. t. m. Za izletnike na Ostrožno ZSPD v Gorici obvešča vse prijavljence za izlet na O-strožno, naj se čimprej zglasijo na njenem sedežu v Gorici, Ul. Ascoli 1 zaradi posebnih obvestil glede izleta. Trčenje vozil na Korzu V nedeljo ob 13.15 se je pri petila na goriškem Korzu prometna nesreča, ki pa kljub hudemu trčenju dveh motornih vozi] ni povzročila velikih poškodb potnikom. Ro Korzu proti križišču z Ul. IX. avgusta je privozil to- ROJSTVA, SMRTI IN PORPKE V goriški mestni občini je bilo od 29. avgusta do 4. septembra 15 rojstev, 11 primerov smrti, 11 oklicev in 6 porok. Rojstva: Bruno Pascoli, Ma- Leopuscek, Gianru Marina Pahor, Ange (tj. A1' nedetto, Vittoria Pa° v«*3' fredo Josini, Deota 3jjUpiefl' Gloria Bressan, Fabia Rossana Birsa. . RO" Smrti: 69-letni utii‘ dolto Codiglia, ^ jr-le'5* nik Vittorio MucO' cjakr’ gospodinja Mina vd. VVinternitz, 47-!«'3V°2' dinja Aurora Cugb Aescurso, 57-letni ura ^leK* torio Paulin, 46-lethi f Andrea Simsig. pett»rlllj spodinja Giovanna ^ jf* por. Pinto, 75-letn' ^ Giovanni Di LenardO' jjJ trgovec Antonio MaS pjcO nj delavec Francesc0 ^ lin, 73-letna trgovka Codeglia, vd. Iac0 ■ V Oklici: dr. Gianč3 arlo .I tini in Maria Tessd0^ J vec Dario Mulattier' i J dinja Marisa Scabo* • J nik Amilcare Pozz0 dinja Diva Mont'??’ri V X, častnik Ermanno M lici] }ZZ0» * stražnik Elio Burelli . teljica Laura tfPj t Vf Giuseppina Nocc . .jj, Nicolo Ciaciolo m Ag0-‘ ( lia Ugge. obrtni^ ^ Zuberti in učitelji ^ Benivento, tehnik jji Pistamiglio in ufa Sortino, železničar L1'1' Gagliardo in fr«*« d„ik Furlan, carinski « gostij. Franco GallarotU^^ nja Lina Tavagn chele Dragonetto nja Giuseppina „jto , Poroke; električar j?r. Giorgi in tkalka g0j mesar Ladislav nai