ŠTUDIJSKA
GDSPA
kitjižnica
9
1 (589) - Trst - 28. septembra 1962 30 lir
Spedlz. In abb. post. - Grupp'i I
giasilo KP1 za slovensko narodno manjšino
tiaš uvodnik
BUM 10 TOSI
j Bitka za Trst!. To je geslo | volivnega programa KPI za obli cinske volitve v Trstu. Ta pro-| gram je po daljših razpravah 'l v raznih partijskih organizmih, j Pretekli torek dokončno odo-' brila skupščina tržaških komunistov. In o tem dokumentu se bo v volivni kampanji še mnogo razDravljalo.
Volivni program, s katerim se predstavljajo komunisti, ni Program nemogočih zahtev in lem manj seznam priložnostnih °bliub. S takimi programi in °bliubami se predstavljajo demokristjani, ki po eni strani govorijo o «kontinuiteti», po drugi strani pa ponovno postavljajo v svoj volivni progam tisto, kar so bili postavili že »red prejšnjimi volitvami in kar niso v trinajstih letih u-pravlianja tržaške občine uresničili.
Demokristjanski volivni program govori o potrebi reforme 2akona ki urejuje občinske in Pokrajinske ustanove, toda v tržaškem občinskem svetu je Načelnik njihove skupine bra-Pil okrožnico, ki jo je svoičas °biavil bivši notranji minister Soelha, ki omejuie pravice občanskih in pokraiinskih uprav, demokristjani obliubliajo med drugim tudi medobčinski regulacijski načrt, toda vsem je ^Pano, na kako nedemokrati-Cen način sta prav njihova sku-bina in občinski odbor izdelala tržaški regulaciiski načrt, neu-Poštevaioč drugih občin in ne Polanskih potreb Trsta ter ‘Pnkcije, ki bi io moral izvršiti pravi regulacijski načrt. Demokristjani govorijo o sodelovanju Pbčanov z občinsko upravo topa splošno znano je, da je prav Puhov občinski odbor v Trstu Preprečil vsako tako sodelova Pje in ustvaril nedemokratično °£račje celo v samem občin-skem svetu ter omejil celo Prpžnosti delovanja občinskih Svetovavcev. Tako ravnanje je Povzročilo, da so konkretni Predlogi in razne iniciative ob-Prali na mrtvi točki. Takih in Podobnih argumentov bi lahko tpšteli še mnogo, toda to bo-jP° storili Jpuanje.
> storili raje v teku volivne
r Program, ki ga predstavljajo Prnunisti je obsežen in razčle-( P‘P dokument, ki izhaja iz na-1^. Pe kritike posebnih uprav, •1 so v rokah demokristianov : m zahteve, da pride do de-r> spremembe političnega
da r 'a' kar ie Pog°i za to’ v v p° občinska uprava lahko
Osp a sv°ic funkcije, kar je 'P°va demokratičnega ustroja
Iz vsebine našega programa za tržaške občinske volitve
države, kot to narekuje republiška ustava.
Bistveni element dejanske obnove je politika miru, ki naj zagotovi nove perspektive državi in zlasti Trstu, kar je posebno važno zaradi njegovega zemljepisnega položaja in funkcij, ki bi jih moral vršiti. Borba za spremembo zunanje politike je sestavni del splošne akcije, ki jo vodi naša partija za dosego stvarne preusmeritve na levo.
Volitve predstavljajo važen moment v bitki za temeljno spremembo obstoječega položaja. V tem okviru postavlja naš program velike osnovne probleme miru, demokracije in pravic Slovencev ter posveča posebno pozornost problemu dežele, ki je pridobitev naših ljudskih sil v dolgi borbi proti demokristjanskemu sabotiranju.
Naš program osvetljuje nove važne funkcije, ki stoje tudi pred občinsko upravo pri elabo-raciji in uresničitvi deželnega načrta za gospodarski razvoj, ki naj reši temeljne zahteve tudi za razvoj Trsta. Toda prav v vidiku teh funkcij naš dokument podčrtuje zahtevo; naj se zavrnejo ozke demokristjanske koncepcije, naj se uresniči demokratična decentralizacija, naj pri upravljanju občine sodelujejo vsi občani preko posebnih komisij v okviru raznih resoratov, naj začno delovati mladinska, ženska in davčna konzulta itd.
Posebno poglavje našega volivnega programa obsegajo problemi šolstva, kulture in predlogi, ki se tiččjo raznih sektorjev občinskega delovanja! mu-nicipalizacije, regulacijskega načrta, gradenj ljudskih stanovanjskih hiš, občinskih in socialnih služnosti.
Za .uresničitev tega obnovitvenega programa pa je nujno potrebna reforma, ki naj zagotovi občini več sredstev in demokratično davčno politiko, kar naj napravi konec na iemali ju posojil, ki sarho slabšajo obstoječi položaj
Program, ki ga predstavlja naša partija in za uresničitev katerega se bodo naši kandidati borili v občinskem svetu, je delež, ki ga hočemo dati v veliki bitki za Trst.
V tem duhu bomo povabili volivce, naj o tem programu razpravljajo in naj ga podpro s svojim glasom na volitvah.
Otvoritev
volivne
kampanje
V četrtek zjutraj je bila predložena naša kandidatna lista v tržaškem občinskem votivnem uradu. Ker je bila predložena prva, bo tudi prva na glasovnici.
Naš volivni znak jé isti kot pri prejšnjih občinskih volitvah, to je srp, kladivo in helebarda.
Na listi KP kandidira 60 tovarišev Italijanov in Slovencev. Lista je tako sestavljena, da je zagotovljena izvolitev več slovenskih kan--didatov. Ako vzamemo kot podlago rezultate prejšnjih volitev, bi morali biti izvoljeni štirje slovenski kandidati.
Na naši listi je tudi neodvisni kandidat tov. Grbec, tajnik Zveze malih posestnikov.
Naša partija v Trstu bo uradno začela svojo volivno kampanjo v nedeljo 7. oktobra. Za tedaj je sklicano prvo javno predvolivno zborovanje v kinu «Arcobaleno». Na njem bo govoril bivši župan iz Genove in član CK KPI poslanec Adamoli.
Dogodek tedna
Obisk predsednika Vrhovnega sovjeta ZSSR
v Jugoslaviji
Predsednik Vrhovnega sovjeta ZSSR je te dni na uradnem obisku v Jugoslaviji. Visokega gosta so sprejeli z najvišjimi častmi in izredno prisrčno. V krajih, ki jih je doslej obiskal je prišlo do množičnih manifestacij in iskrenih izrazov jugoslovansko-sovjetskega prijateljstva. Sam predsednik Tito je v dobrodošlici, ki jo je izrekel ob prihodu Brežnjeva na beograjsko letališče med drugim poudaril, da jugoslovansko ljudstvo goji globoke simpatije prijateljstva do ljudstva Sovjetske zveze, katera izvirajo iz skupnega velikega trpljenja za časa vojne in iz žrtev, ki so jih narodi obeh držav prispevali v skupnem boju proti skupnemu sovražniku. Sodelovanje in prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo pa ni le v interesu narodov obeh držav, marveč je v interesu miru in poglobitve miroljubnega mednarodnega sodelovanja. V zdravici pa, ki jo je izrekel Tito Brežnjevu je med drugim poudaril, da Jugoslovani z velikim zanimanjem in simpatijami spremljajo velik napredek, ki ga dosega Sovjetska zveza na vseh področjih in še posebej na področju znanosti in tehnike, kakor tudi v gospodarskem razvoju in pri ustvarjanju boljših življenjskih pogojev narodov Sovjetske zveze. Ti napredki, tako je poudaril Tito, nas iskreno veselijo.
Tito je nadalje izrazil zadovoljstvo nad tem, da bo med sedanjim obiskom Brežnjeva v Jugoslaviji prišlo do obojestranske prijateljske izmenjave mnenj o raznih bilateralnih in mednarodnih problemih, kajti srečanja državnikov kot tudi razvijanje stikov na vseh področjih so najprimernejši način za bolj-
imi zatmottm
1.	VID ALI Vittorio
2.	POGASSI Giuseppe
3.	BERNETIČ Marija 1. RADICI! Ernesto
5.	GOMBACCI Franc
6.	WEISS Laura
7.	RADOVAN Lucian
8.	CALABRIA Artiiro
9.	TONFI- Claudio
!0. GRBEC Mario (neodvisni kandidat)
11.	RUSSO in BURLO Jole
12.	MUSLIN Giuseppe
13.	BURLO Giuseppe
14.	BRAUN Atto
15.	CREVATIN Lino
16.	ERVATTI Mario
17.	HROVATIN Ivana
18.	CUTE ARO Antonino
19.	SEMILLI Emilio
20.	GHERBEZ Jelka
21.	PETRONIO Bruno
22.	SUSA Livio
23.	SCRINI in BRANDO-UN Libera
24.	ŠIŠKOVIČ Karel
25.	DESANTI Mario
26.	GUGLIELMI Adolf
27.	D’AGOSTO Ardemio
28.	DÈL VECCHIO Renzo
29.	ZOBEC in VALENTI-NIS Armida
30.	ŽERJAL Agostino
31.	BADALICH Jože
32.	BATTILANA Attilio
33.	CRISCENTI Mario
34.	KODRIČ Du-an
35.	ZIDAR Ferdinand
36.	DEBARBORA. Silvio
37.	PÒCCECAI Vittorio
38.	ZECCHINI Bruno
39.	PERINI Sergio
40.	ANGHELONE Luigi
41.	GODRI in SIRK Leda
42.	MORGUTTI Tullio
43.	GATTONAR Antonio
44.	PRAŠELJ Ladislav
45.	Z AM BON Mario
16. CERMELI Giordano
47.	KREČIČ Venceslav
48.	TRIBUSON Libero
49.	BERLOCCHI in COSETTI Anna
50.	ČOK Viljem
51.	SLAVEC Mario
52.	STIBIL Carlo
53.	BABUDER Libero
54.	PAHOR Luciano
55.	OSS-PEGORAR Giovanni
56.	BRAVIN Sereio
57.	ŽUŽEK in WALDER-STEIN Vera
58.	MOSETTI Bruno
59.	ZERGOL Doro
60.	PERNARČIČ in LUSSI
Quirina
še medsebojno seznanjanje in razumevanje ter za povečanje čim širše izmenjave materialnih in moralnih dosežkov posameznih narodov, kar je v današnjem svetu velikega pomena. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je prišlo v zadnjem času do izboljšanja odnosov in sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in smo prepričani, da obstaja na obeh straneh iskrena pripravljenost za nadaljnje zboljšanje medsebojnih odnosov, pri tem pa ne bi smele biti ovira nekatere razlike, ker so konkretne poti gospodarskega in družbenega razvoja posameznih držav različne zaradi različnih zgodovinskih in drugih pogojev. Mi smo prepričani, tako je zaključil predsednik Tito, da bo ob pogoju ohranitve miru in mirnega razvoja v svetu prišla še do popolnejšega izraza vloga naprednih in socialističnih sil.
Predsednik Brežnjev je v odgovoru na dobrodošlico med drugim dejal: «Z velikim zanimanjem pričakujemo priložnost, da bi se seznanili z delom jugoslovanskega ljudstva. Upamo, da bo naš obisk prispeval h krepitvi in nadaljniemu razvoiu sovjetsko - jugoslovanskega prijateljstva. V odgovoru na zdravico pa je med drugim naglasil, da je bila kri najboljših sinov narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije prelita v boju proti skupnemu sovražniku ter da so skupni cilji in koristi narodov Sovietske zveze in Jugoslavije tudi v boju za mir in socialni napredek. Med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo se zdai razvi-jaio dobri odnosi. Naše gledišče o sovietsko jugoslovanskih odnosih je dobro izrazil tov. Hruščov, ko ie v nedavnem govoru na zborovaniu v Varni deial: «Sovietski liudie ima-io pred očmi, da bomo mi kot dežela. ki izgrajuie komunizem, kliub razlikam v poimovaniu vrste političnih in ideoloških vprašani, storili vse. da bi dobro sodelovali z Ju-goslaviio in že s tem pomagali ničnim narodom okrepiti socialistične nozlciie. To ne bo samo prispevalo k izbnlišaniu medseboinih odno=ov med Sovietsko zvezo in Jnposlavi-io. ampak bo tudi koristno za vse države, ki ustvarjajo socializem in komunizem.»
Veliko ie možnosti za nadalinii razvoj sovietsko-iugoslovanskih odnosov, tako je poudaril v nadalie-vaniu svojega govora predsednik Brežnjev, tu je področje dela široko. Narodi Sovietske zveze, vseh socialističnih držav kot tudi drugih miroliubnih držav so živ-lienisko zainteresirani za ohranitev in okrepitev miru na vsem svetu. Na grbu sovietske države sta uno-dobliena srp in kladivo, ki simbolizirata mir in mirno delo. Politiko miru in miroljubnega sožitia, ki nam io ie zapustil kot izročilo naš voditeli in učiteli Uiič Lenin, odločno in dosledno uveljavljamo v življenju. Narodi odločno zahtevajo da je treba ukrotiti agresivne sile imperializma in preprečiti a-tomsko voino; vedo, da sta enotnost in monolitnost sil miru in napredka nujen pogoj za zmago spošnega miru. Če bosta enotnost in moč miroliubnega sveta naraščala in se krepila v skupnem boiu za traien mir, se nobenih imperialističnih vragov ne bomo strašili. V zgodovinskem obdobju, polnem odgovornosti v katerem živimo, ko se močna skupnost socialističnih držav skupno z miroljubnimi silami na vsem svetu vztrajno in odločno bojuje za odvrnitev nevarnosti atomske vojne, za trden mir na svetu, za svobodo in neodvisnost vseh narodov, je sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo bistvenega pomena, ker prijateljstvo med narodi koristi velikim ciljem boja za mir in socializma!
iNDON-DUBIIN.AMSTERDAM-BRUSSELJ.STOCKHOLM-OSLO-HEISINKI.BERN.BUDAPEST.BUKARESI-SOFIJA-ATENE.TIRANA-ANKARA.BEJROT-DAMASK-TEHEIIAN.NOVI DELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-KAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEHIKO-HAVANA-BRAZILIJA-BUENOS AIRES-RIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAI
SriM-BEOORAD.MOSKVA.PRAGA-WARSZAVA
POLITIKI) I
ZVEZNA ljudska skupščina in Zvezni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije sta na dvodnevnem zasedanju, ki je bilo pretekli teden v Beogradu razpravljala o predosnutku nove ustave. Ob koncu zasedanja so bila sprejeta načela predo-snutka ustave. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo predosnut-ke ustave dali v široko razpravo državljanov. Razprave bodo trajale do 10. decembra 1962. Te razprave imajo namen prispevati k dokončni redakciji besedila ustave in dati možnost vsakemu državljanu, da spozna duh in vsebino nove ustave. Mnenja in priporočila, ki bodo izšla iz javnih razprav, kakor tudi načelna stališča, ki jih prinaša pre-dosnutek bodo služile za dokončno izdelavo osnutka, ki bo predložen v odobritev Skupščini. Predosnutek predvideva med drugim tudi, da se bo država imenovala socialistična in ne ljudska republika.
Ob zaključku skupnega zasedanja Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora SZDL FLRJ je imel predsednik republike Tito govor, v katerem je med drugim poudaril, da vlada med jugoslovanskimi državljani veliko zanimanje za novo ustavo. Poudaril je tudi, da je treba polagati več pozornosti negativnim pojavom, do katerih je prišlo v preteklosti ter tako že vnaprej preprečiti, da bi se ti pojavi še kdaj ponovili. Precej poudarka je dal tudi vprašanjem, ki so združena z integracijo države ter pripomnil, da nekateri še ne morejo docela razumeti vsebine tega pojma. Dejal je, da je treba upoštevati, da v Jugoslaviji živi več narodnosti. Te narodnosti imajo svojo preteklost, in svojo sedanjost. Zato ne gre za nikakšno asimilacijo, ko se govori o integraciji. To, kar prinaša vsakodnevno socialistično življenje, mora biti skupno vsem Jugoslovanom.
Nadalje je poudaril Tito, da se mora jugoslovansko kulturno življenje razvijati v jugoslovanskih merilih, da pa pri tem né smejo biti najmanj prizadete nacionalne posebnosti, ki temelje na pozitivnih tradicijah preteklosti. Jugoslovansko kulturno življenje, tako je nadalje poudaril predsednik Tito, je treba postaviti na take temelje, ki bodo čedalje bolj krepili jugoslovansko socialistično skupnost.
PO
N
5
z
o
o
z
b
s
ž
>
s
m
0 > S b
1
co
m
j*
cn
O
n
x
0
1
Ò
o
S
K
z
2
03
m
Z
C
o
>
s
C/Ì
7*
*
>
m
0
-n
>
m
55
>
z
>
>
z
*
>
po
>
b
m
PO
C
b
>
1
3
>
z
ž
o
<
š
J
5
m
O
OB
>
Z
o
7š
O
5
O
J
O
to
m
C
r
>
PO
p
H
V nadaljevanju svojega go- p vora se je predsednik Tito do- 5 taknil pravic in dolžnosti dr- | žavljanov. Dejal je, da je še P vedno preveč pritožb proti ™ ravnanju raznih organov. In g v zvezi s tem je izrecno ome- » nil člen 48 preustave, ki pra- g vi, da je protiustavna in kaz- g niva samovolja, ki žali, ome- 5 juje pravico človeka, ne glede ^ na to kdo to dela. Bičal je 3 tudi birokratizem, ki se je § marsikje zelo ukoreninil. De- J jal je, da v Jugoslaviji troši- > jo velike količine papirja po | nepotrebnem, da gredo mili- g joni dinai'jev za drobne stva- K ri, za dopise iz pisarne v pi- E sarno. Med drugim je povedal | tudi, da prihaja vsak dan v g njegov kabinet na desetine 2 pritožb proti raznim organom Ž in da so te pritožbe v večini C! primerov utemeljene. Toda z p novo ustavo, tako je Tito za- j» ključi! svoje izvajanje, se to g ne bo smelo več dogajati. J
P
►’	5
jVd-NNOa-NmiiE-VAVZSBVM-VOVM-VAKP
28.-9-1962 --------------—
Miroljubni atom
za potrebe človeštva
Sovjetska zveza na široko uporablja atomsko energijo v narodnem gospodarstvu. Moskovski energetski inštitut izkorišča atomsko energijo tudi v znanstvene in pedagoške namene. Leta 1948 so v tem inštitutu začeli znanstveno raziskovati uporabo radioaktivnih izotopov. Tako je na primer na stolici za kotlovne naprave deloval polindustrijski hotel s prirodno cirkulacijo in ob največjem pritisku 224 atmosfer. Z radioaktivnimi izotopi žvepla in fosforja so zelo natanko določili čisto-to pare, ki je ne bi mogli z drugimi merilnimi instrumenti. Na podlagi teh raziskav so zavodom za izdelavo kotlovnih naprav posredovali navodila za organizacijo notranjih kotlovnih procesov z zelo visokimi parametri.
Leta 1954 je v ZSSR začela delovati prva atomska električna centrala. Spričo uspeha, ki ga je Sovjetska zveza dosegla s to centralo, so izdelali obsežen program za graditev atomskih električnih central. Za te centrale je bilo treba vzgojiti tudi kadre. V Moskovskem energetskem institutu so začeli vzgajati takšne strokovnjake. Že leta 1956 so bili usposobljeni prvi takšni izvedenci. V Sovjetski zvezi so vpeljali novo stroko — «Projektiranje in izkoriščanje atomskih energetskih naprav». Tudi za druge panoge so organizirali skupne tečaje o a-tomski energetiki. Strokovnjake za atomsko energetiko je pripravljajo precej stolic omenjenega instituta. Med drugim so se strokovnjaki u-sposabljali na stolici za atomske e-lektrične centrale, ki so jo v ZSSR prvi ustanovili.
Znanstveno delo na Moskovskem energetskem institutu je, kar zadeva različne stroke, med njimi tudi atomsko energijo, neločljivo povezano z znanstveno-raziskovalnim delom in problemi v industriji. To velja tudi za atomsko energetiko. La-
boratorji te stolice imajo precej eksperimentalnih naprav. Razen tega s pridom uporabljajo znanstveno eksperimentalno termocentralo v institutu. Na termocentrali Moskovskega energetska instituta so konstruirali na pol industrijsko napravo, ki zmore 80 atmosfer pritiska in služi za proučevanje hidrodinamike, ob uporabi radioaktivnega kobalta. Na enem izmed kotlov termocentrale, ki je povsem podoben parnoge-neratorskim napravam novovoronje-ške atomske elektrarne, so napravili celo vrsto zanimivih raziskav, preden so odprli to atomsko elektrarno. Raziskujejo pa tudi probleme, s katerimi se srečujejo strokovnjaki pri drugih atomskih električnih centralah. Tako na primer preračunavajo toplotno ekonomičnost atomskih central različnih tipov, raziskujejo korozijsko odpornost konstrukcijskega materiala, toplotne spremembe v reaktorjih raznih tipov itd. Z vsemi temi raziskavami skušajo skonstruirati tip atomske električne centrale, ki bi bil najbolj gospodaren.
Pri vseh raziskavah aktivno sodelujejo študentje starejših letnikov. Tukaj prakticirajo tudi stažisti iz tujine in drugih višjih sovjetskih šol, tukaj pišejo strokovnjaki svoje disertacije in študenje svoje diplomske naloge.
Sovjetska zveza rada izmenjuje z drugimi državami svoja znanstvena dognanja. Junija in julija leta 1960 so v Moskovskem energetskem institutu organizirali seminar o vprašanju atomske energije. Med predavatelji s tega instituta so bili tudi predstavniki cele vrste drugih držav. Udeleženci seminarja so se seznanili z delovnim programom na tečajih, z diplomskimi deli, razen tega pa so obiskali tudi glavne laboratorije Moskovskega energetskega instituta, prvo atomsko električno centralo v ZSSR in gradbi-
šče novovoronješke atomske elektrarne.
Februarja leta 1961 je na institutu končala študije nova skupina inženirjev s področja atomske energetike. V zadnjih letih se čedalje več slušateljev vpisuje na to fakulteto. Med njimi so tudi številni tujci.
Atom v ZSSR služi miroljubnim namenom. V bližnji prihodnosti bo miroljubno izkoriščanje atomske e-nergije imelo v Sovjetski zvezi pomembno mesto v spošni proizvodnji energije, namenjeni sovjetskemu gospodarstvu.
V naslednjih letih bodo odprli v Sovjetski zvezi nove močne atomske električne centrale in tedaj se bo znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo stolice za atomsko energetiko na Moskovskem energetskem institutu še bolj razmahnilo.
Prof. dr. MIHAIL CILIKIN direktor Moskovskega energetskega instituta
Moskva
Priprave za proslavo 45. obletnice oktobrske revolucije
V Sovjetski zvezi se že pripravljajo na proslavljanje 45. obletnice Oktobrske socialistične revolucije. Razne republike bodo počastile to obletnico tudi s tem, da bodo povečale in izboljšale proizvodnjo. V ta namen so napovedale medsebojno tekmovanje na področju uresničevanja svojih planov. Moskva je n. pr. sklenila, da bo pred določenim rokom izvršila svoj plan četrtega leta sedanje sedemletke. Tovarna strojev «Krasnaja Zvezda» v Kiro-vogradu v Ukrajini pa je med drugim sklenila, da bo pred določenim rokom zgradila kmetijske stroje, ki jih je naročila Kuba. (PO AGENCIJI «NOVOSTI»).
---------*- 2 • DELO I
PISANI SVET L~
Bolgarska:
Kongres astronavtike
V	Varni na Bolgarskem se vrši 13. mednarodni kongres astronavtike. Udeležuje se ga 320 delegatov iz 32 držav. Kongres je pozdravil tudi sovjetski astronavt Titov, ki se c je po obisku v Jugoslaviji ustavil ze 1 nekaj dni tudi na Bolgarskem. ž
s
Arabija :	J
Agresije kolonialistov ^
Bazaar v Južni Arabiji je bil te teden pozorišče velikih protikolonia- | lističnih manifestacij in brezobzir , nih napadov policije na manifestan- j te. Policijo je vodil neki angleški 1 oficir. Kolonialisti se niso zadovo- '
I
Ijili s tem, da so proti manifestan- j tom odvrgli nešteto sovzivnih bomb, ] marveč so nanje tudi streljali. Ni i znano še koliko žrtev je bilo med Arabci.
Madžarska:
Naftovod ZSSR-Madžarska
Naftovod, ki povezuje Sovjetske zvezo z Madžarsko že deluje. Prvib 10.000 ton sovjetske nafte po noveH1! naftovodu je že steklo v madžarske rafinerije. Novi naftovod bo predvidoma dobavljal po 3 milijone ton nafte na leto.
ZDA:
Spalna bolezen
V	Floridi, zlasti v letovišču St. Pe tersburg se je razširila spalna boR' zen, ki poškoduje možganske celirii in živčevje. Doslej so zdravniki zaznamovali 108 sumljivih bolezenskih primerov. Zaradi te bolezni je v enem tednu umrlo osem oseb. Boi lezen prenašajo muhe.
IV.
Socialistično gibanje si je v začetku povojne dobe postavilo vprašanje izbojevanja demokracije za manjšine. Toda zaradi problemov, ki so jih voditelji gibanja smatrali za važnejše, se s strani socialističnega kot tudi reformističnega gibanja ni opazilo nikoli jasno in določeno stališče. Maksimalizem, ki je prevladoval v socialističnem gibanju v povojni dobi, je smatral problem manjšin kot problem buržoazne in ne delavske demokracije. Zaradi tega ni bilo s socialistične strani borbe v vsedržavnem merilu za spoštovanje pravic manjšine. To borbo so puščali v rokah socialističnih sekcij, kjer se je vprašanje postavljalo, to je v Julijski krajini in na Južnotirolskem. Prav posebno v Julijski krajini je socialistično gibanje imelo že iz predvojne dobe določene internacionalistične tradicije in stališče obrambe prebivav-stva katerekoli narodnosti, čeprav je bila vedno največja slabost mnenje, da je nacionalno vprašanje ovira za delavsko gibanje.
Takoj po cepitvi v Livornu (21. januarja 1921) si je nova delavska stranka, ki se je ustanovila v Italiji, to je KPI, zastavila z resnostjo in zavestjo nalogo obrambe manjšin pred fašistično nevarnostjo, toliko je res, da je ta stranka v Julijski krajini zajela v svojih vrstah vse slovenske sekcije PSI in je postala stranka, katere značilnost je bila vedno in brez prestanka slovan-sko-italijanska.
Ljudska stranka, ki se je ustanovila takoj po prvi vojni je bila do narodnega vprašanja agnostična.
Za časa fašističnega dvajsetletja tudi zaradi razpusta strank se položaj ni spremenil. Povečal se je agno-
sticizem do narodnih manjšin s strani skoro vseh sektorjev antifašizma, ki so ga sestavljali «klasični» ostanki političnih formacij, medtem ko je postajala čedalje močnejša in aktivnejša prisotnost komunistov, ki so leta 1934 odobrili skupno z jugoslovansko in avstrijsko partijo dokument bistvene važnosti o perspektivah za rešitev vprašanja manjšin v borbi proti fašizmu in za spoštovanje narodne individualnosti.
Politična gibanja, ki so delovala med narodnimi manjšinami, puščajoč ob strani delavsko gibanje, so se skušala zoperstaviti politiki italijanskih vodilnih slojev na podlagi nacionalizma, poudarjajoč istočasno svojo protirevolucionarno «lojalnost». Zaradi tega se je takoj po zmagi fašizma opazil določen poskus paktiranja z novim režimom. Samo s poostritvijo fašističnega tri-noštva so bila nacionalistična gibanja narodnih manjšin rešena pod težo dogodkov lastne bistveno reakcionarne vsebine. Stari voditelji so bili likvidirani od mladih sil, ki so vzele v svoje roke vprašanje borbe proti fašizmu kot glavne naloge manjšin. Na ta način so manjšine postale velika objektivno revolucionarna sila, ki je zadala težke udarce fašizmu
V teku druge svetovne vojne se stališče strank ni bistveno spremenilo. Kljub temu je borba slovenske in hrvatske manjšine ter tudi fran-coské proti fašizmu prisilila stranke italijanske politične konstelacije, ki so bile v teku preosnovanja, da so zavzele stališče tudi do teh vprašanj. Na splošno pa se je opazilo pomanjkanje objektivnosti, ker je bilo geslo o «zgodovinskih in naravnih» mejah še vedno zasidrano v njih. KPI pa, povezana z naukom, ki
Dr. Karel Šiškovič:
Vpileiofliiin llalili
rw"-„c§;“- li siala stilli
je vedno dajal veliko važnost pravilni rešitvi nacionalnega vprašanja, je bila usmerjena k samoodločbi zatiranih narodnosti in se je izrazila neštetokrat v tem smislu v dokumentih in dejanjih.
Med manjšinami so z'čele postajati najmočnejše levičarske sile. V vrstah slovenske in hrvatske manjšine so bili odstranjeni stari nacionalistični voditelji in vse prebivav-stvo je bilo usmerjeno od komunistov in njihovih zaveznikov k oboroženemu boju.
Samo v vrstah nemške manjšine so se uveljavili konzervativni in reakcionarni voditelji, kar je bilo tudi rezultat položaja, posebno zato, ker so prav gotovo hitlerjevske zmage še bolj okrepile nemški nacionalizem in ker je obstajalo mišljenje, da more celo rešitev ozemeljskega vprašanja priti od tiste strani.
Kakšno je stališče raznih strank do manjšin v sedanjem trenutku?
Stališče raznih strank je logično rezultat močne evolucije. Dogaja se namreč, da so nekatere italijanske stranke prešle iz stališča zakrknjenega nacionalizma v zadnjih mesecih vojne in v dolgih povojnih letih do preučevanja vprašanja manjšine z večjo resnostjo, čeprav ta resnost še ni bistveno odstrani-
la nacionalistično ali v najboljšell, primeru paternalistično gledanje.
Italijanska desnica, vključujoč v»' njo tudi demokristjansko desnic^ je še vedno nacionalistična in šovi' nistična. Za ta del politične konsR' iacije vprašanje manjšin ne obsté ja : obstojajo samo «nadvse italijat1, ska ozemlja, ki jih je treba brani11 pred nevarnostjo prodiranja drugi! narodnosti». Poleg drugega so n*1' rodne manjšine za italijansko de' snico «stalna nevarnost» in je zaR treba napraviti vse za njihovo ra? narodovanje in za onemogočenje n*'1 porov za ohranitev njihove naci0 nalne individualnosti. Želo jasno )e'
da takšno stališče ni v ničemer lično od politike, ki so jo poskuša'! in vodili fašisti po prvi svetov11 vojni in v naslednjem dvajsetletj11 Istočasno pa je važno poudariti, ^ dobiva takšen tip nacionalizma Z. radi povojnih dogodkov in ozemeU skih izgub Italije pristaše ne sah1 med množicami, ki sledijo desniča^ skim strankam, pač
pa tudi flR* množicami, ki po drugih vprašanj1, zavzemajo demokratična, antifa^ stična in celo napredna družbei1 stališča.
Demokristjanska stranka je L vojni imela nacionalistično stalil do vprašanja. Samo v zadnjih c sih se je opazil prvi poskus preti

DELO • 3
Doberdob
28.-9-1962
V^LET-PETJE-FOlKlORA-KNJI6E.REVJI*-KINO “	g
Nujnost popravila ceste Dol - Doberdob - Selce
Gorica
Kmečka manifestacija
V soboto 15. septembra je delegacija občanov iz Doberdoba sestavljena iz dveh članov, v spremstvu župana Andreja Jarca izročila predsedniku goriške pokrajine dr. Chien-taroliju spomenico v zvezi z obupnim stanjem ceste Dol-Doberdob-Sel-ce. Spomenico je podpisalo 178 ob-čanov-družinskih poglavarjev.
Delegacija se je v imenu vseh družinskih poglavarjev pritožila in prosila predsednika, da bi čimprej nekaj konkretnega ukrenili glede popravila tako važne prometne ceste, ki je najbližja pot iž Gorice do Tržiča. Zaradi povečanja prometa, je stanje ceste iz dneva v dan bolj obupno, da ne govorimo o oblakih prahu, ki ga dvigajo vojaški kamioni, ki tod vozijo vsakodnevno.
Predsednik Chientaroli je povedal, da je že napravljen načrt za ureditev ceste in da je bilo v to svrho nakazanih 270.000.000 lir od katerih bo država krila 80%, ostalo pa pokrajinska uprava. Za asfaltiranje doberdobske ceste se je doberdob-ska občinska uprava začela zanimati že leta 1957. Kljub temu da je cesta pod pokrajinsko upravo že od Prve svetovne vojne, ni bila uvršče-
na med pokrajinske ceste. Dr. Chientaroli je obljubil, da prihodnji mesec, ko bo šel v Rim, se bo osebno zanimal za čimprejšnjo rešitev
L. J.
Preteklo soboto je bila v Gorici napovedana velika manifestacija kmetov. Manifestacijo sta organizirali Kmečka zveza «Alleanza» in «Confederterra» z namenom, da bi podkrepila nujne ukrepe za pomoč
Združeni pevski zbor iz Padrič in Boršta je znan po svoji dovršenosti. Nastopil bo tudi na nedeljskem prazniku trgatve v Boljuncu. Zbor vodi prof. Svetko Grgič
Deželno tajništvo KP1 o posledicah suše
Doberdobsko jezero
Pretekli teden je bil v Vidmu se-
stanek deželnega tajništva KPI. Sestanka so se udeležili tudi komuni-
sti. ki so v vodstvih kmečkih orga-
nizacij v deželi. Na sestanku so razpravljali o posledicah hude suše in o akcijah, ki jih je partija sprožila
v parlamentu, pokrajinskih svetih in v raznih kmečkih organizacijah.
Škoda, ki jo je povzročila suša na celotnem območju dežele Furlani-ja-JuIijska krajina znaša nad 25 milijard. K tej vsoti je treba prišteti še 3 milijarde škode, ki jo je povzročila toča. Vse te vremenske ne-prilike so uničile povprečno polovico letnih pridelkov.
Ker je položaj, v katerem so se znašli kmetje v vsej deželi, zelo kritičen, je nujno potrebno, da merodajne oblasti sprejmejo potrebne ukrepe. To so poudarili tudi na sestanku deželnega komiteja KPI v Vidmu. Zato so tudi komunistični poslanci zahtevali uveljavitev zakona št. 739, ki predvideva povrnitev škode do 80%.
Deželno tajništvo KPI je sklenilo, da bo odločno podprlo vse kmečke pobude in manifestacije, ki jih bodo priredile demokratične kmečke organizacije in so zato pozvali tudi vse delavce, naj izrazijo svojo solidarnost s prizadetimi kmeti.
vanja vprašanja manjšinskih pravic vprašanja demokracije, ki ni ločeno od vseh ostalih vprašanj italijanske demokracije. Vseeno pa i-^ajo ti poskusi osnovno slabost v fern, da izhajajo iz «krščanske», to je «paternalistične» vizije vprašanja. Poleg tega demokristjanska stranka, če dovoljuje zahtevo po rešitvi vPrašanja za goriške in tržaške Slo-Vence ter za Južnetirolce, ne prizna-va obstoja slovenske skupnosti v v'demski pokrajini. Končno treba Poudariti, da je Krščanska demo-ktacija imela po zadnji vojni vse ^tjžnosti, da bi bila lahko rešila Problem manjšinskih pravic v okvi-‘a ustavnih določil, ker je bila vlad-Pa stranka. Tega ni napravila in je Se vedno na stališču pričakovanja.
Republikanska stranka je od vseh strank takoimenovane laične levice °stala na najbolj nacionalističnih pomijah in trdi, da uživajo manjšine Vse možne pravice, zaradi česar ni-P^a borba za te pravice nobenega sbiisla, ker bi samo privedla do pre-Vlle8ijev na škodo ostalih državljanov.
Socialdemokratska stranka je po ,°jni na splošno zavzemala stališče, 1 ni bilo različno od ostalih strank , a njeni desnici o ozemeljskih izgu-Italije. V odnosu do manjšin 'mèla jasnih načelnih stališč. t °^no je trditi celo, da je bila v 0tn pogledu agnostična. V praksi ^ ni nikoli zavzemala za pravice ?,anjšine in je v številnih primerih ^f^ernala nacionalistično stališče, P* bilo različno od ostalih strank, nJPnv je bila manj zakrknjena in ^Padalna. Danes se kažejo znaki, če ic ponovno preučila vprašanje, Prav se ni nikoli hotela izposta-' * * * * v obrambi manjšin.
Italijanska socialistična stranka je v zadnjih časih okrepila svojo akcijo v korist manjšin. To je logično za delavsko stranko. To pozitivno stališče je veliko pomembnejše z vstopom nekaterih slovenskih skupin v njene vrste. Prvič v svoji zgodovini po prelomu v Livornu priklicuje socialistična stranka v svoje vrste socialistično usmerjene Slovence. Ta pojav je treba pozdraviti kot znak, da se vprašanje manjšin z veliko silo postavlja pred italijansko javnostjo.
Komunistična partija Italije se je tudi po vojni zanimala, kot po svoji ustanovitvi, za časa fašističnega dvajsetletja in osvobodilne borbe za manjšin j ska vprašanja. Iz več ali manj maksimalističnega gledanja bordigističnega značaja v začetku njenega obstoja je KPI prešla k jasnemu, a še vedno razvijajočemu se gledanju o manjšinjskem vprašanju. To gledanje se je povzpelo do vrhunca s tem, da se je maja 1961. sprejel in objavil dokument, v katerem se v glavnih potezah določa «magna Charta» manjšin po komunističnem gledanju.
Glede političnih gibanj, ki delujejo izključno med manjšinami, je treba omeniti, da je francoska manjšina skoraj v celoti vključena v «U-nion Valdotaine» levičarske usmeritve, nemške pa v «Siidtiroler Volkspartei» nacionalistične in konzervativne usmeritve. Med Nemci deluje tudi manjše gibanje, o katerem zgleda, da ga je ustanovila Krščanska demokracija. Komunistična partija je v zadnjem času sporočila, da bi bila za ustanovitev nekega «Siidtiroler Verband» napredne u-smeritve. Na splošno, izvzemši nekaj posameznih elementov nemške manjšine, delujočih v Komunistični
partiji in Socialistični partiji, manjšino močno nadzoruje «Siidtiroler Volkspartei», ki vodi politiko nacionalistične opozicije proti poskusom raznarodovanja in izključuje katerokoli oporo pri demokratičnih in socialističnih italijanskih silah.
Med Slovenci deluje veliko političnih gibanj. Na skrajni desnici deluje klerikalna skupina z antiko-munistično podlago. Več ali manj je odvisno od škofij in dobiva moč od slovenske duhovščine. Liberalna skupina Slovenske demokratske zveze, tudi ta antikomunistično usmerjena, ker je nastala v takojšnji povojni dobi s to karakteristiko, se zavzema za narodne pravice Slovencev na nacionalistični in konzervativni podlagi, čeprav pod pritiskom manjšinjskih problemov od časa do časa sodeluje v raznih akcijah z ostalimi političnimi grupacijami, ki delujejoimed Slovenci. Ta skupina predstavlja ostanke slovenske intelektualne, trgovske in kmečke buržoazije.
Skupina krščanskih socialcev se lahko smatra kot grupacija naprednejšega značaja s številnimi nacionalističnimi odtenki. Igra večkrat vlogo stične točke med slovensko desnico in levico.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza ni politično, marveč narodno obrambo gibanje. Sedaj združuje levičarsko usmerjene Slovence, ki niso pristaši drugih političnih strank, ter nekatere socialistične in komunistične Slovence. Trudi se za enotnost slovenske skupnosti po glavnih problemih.
Poleg teh gibanj sta še dve stranki, KPI in PSI, ki delujeta na slovenskem področju in o katerih se je že govorilo.
KONEC
kmetijstvu na Goriškem, ki je bilo zelo hudo prizadeto zaradi suše.
V goriško mesto je že v jutranjih urah prišlo na stotine kmetov, spolovinarjev in kolonov iz vse pokrajine. Med njimi je bilo tudi mnogo Slovencev iz Števerjana in iz goriške okolice. Ob 10,30 je privozilo v mesto več desetin kmečkih traktorjev. Kolona traktorjev je imela namen opozoriti mestno prebivav-stvo na kmečko manifestacijo. V resnici ni bilo v Gorici še nikoli podobne manifestacije. Na traktorjih so bila napisana gesla: «Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!», «Naj se odpravi spolovinarstvo!», «Zahtevamo znižanje davkov!», «Naj se podelijo kmetijstvu večja nakazila!» itd. itd.
Ko so traktorji privozili do trga Battisti, kjer so že bili zbrani kmetje, se je začelo zborovanje. Na njem so govorili tajnik Kmečke zveze Marizza, tajnik Delavske zbornice Bergomas in poslanec Franco. Govorniki so orisali pomen manifestacije in poudarili, da kmetje ne zahtevajo samo ukrepe za ublažitev škode, ki jo je pozvročila suša ampak predvsem izvajanje nove agrarne politike, kar zanima mnogo širši okvir in torej tudi potrošnike na splošno.
«V Italiji že vrsto let obstaja 'suša’ je med drugim poudaril govornik Bergomas. Dejstvo je, da se kmetijstvo na splošno nahaja v hudi krizi. To potrjuje tudi neprestani beg s kmetij. Letošnja suša je to krizo samo še bolj poostrila. Nekateri trdijo, da je bistveni problem znižanje cen pridelkov in povečanje proizvajavnosti. Toda tega ni mogoče doseči dokler ne bo odpravljeno magnatsko parasitstvo, dokler ne bodo dobili zemljo tisti, ki jo obdelujejo, dokler ne bo zrušena oblast velikih monopolov, ki samovoljno odločajo tudi o cenah gnojil, poljedelskih strojev itd. ter dokler ne bo izvedena dejanska in splošna agrarna reforma. Zato je potrebna skupna in enotna borba za dosego teh ciljev, v kateri tesno sodelujejo kmetje in delavci».
Po zborovanju so se udeleženci manifestacije preselili na Travnik in se razvrstili pred prefekturno palačo. Posebna delegacija, ki jo je vodil poslanec Franco, je odšla k prefektu, kateremu je obrazložila kmečke zahteve.
oooooooooooooooooooooooooooo
Mehiški slikar Siqueiros spada med svetovno znane umetnike. Toda Siqueiros je znan tudi kot odločen demokrat in antifašist. Zaradi njegove odločnosti pa je padel v nemilost pri mehiških vladajočih oblasteh. Ker je bil med pobudniki manifestacij za obrambo demokracije, so ga obdovžili «prevratniškega» delovanja in sodišče ga je obsodilo na daljšo zaporno kazen, čeravno je že zelo star. Kot je znano so proti krivični obsodbi protestirali umetniki iz vseh delov sveta. Na sliki eno izmed njegovih najpomembnejših umetniških del. Slika nosi naslov: «Nova demokracija»
m
S
O
2
*
<
oc
O
ič
O
£
UJ
Sl
2
oc
Ul
2
t-
<
ca
to
<
O
>
<
N
<
è
o
O
Ó
Z
Sd m —>
m
S
O
2
id
<
oc
O
š
ItuMuui
a g
-4 >
£
«SLOVENSKI PRAVOPIS», f ki je letos izšel v Ljubljani, g je povzročil v pisavi in upora- ? bi slovenskega knjižnega jezika veliko zmedo. Tako ugotavljajo tudi nekateri najvidnejši književniki v Sloveniji. France Bevk, Matej Bor, Filip Kalan, Mitja Mejak, Mira Mihelič, Milan Šega, Bojan Štih in Cene Vipotnik so ta teden podpisali posebno izjavo, v kateri pravijo med drugim, da z ureditvijo tega vprašanja ni mogoče več odlašati. Izjava poziva Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, naj vsestransko in dokončno pretrese znanstvena pravopisna izhodišča in predlagane reforme ter sprejme primerne sklepe, ki naj poenotijo pisavo slovenskega jezika v duhu pravopisa Breznika in Ramovša, po katerem se je slovensko pisanje zadnjih desetletij ravnalo in razvijalo. Podpisniki izjave sicer poudarja-
3
>
m
CD
>
m
"O
m
m
“n
O
5
o
90
>
Z
5
m
£
<
m
2
Z
0
Ò
g
1 S
Ó
3 piMllJNI izjave oieei	-
2 jo, da tudi novi Slovenski pra- g
j|> vopis ima tudi dobre strani.
UJ
U
< ta
s
s
UJ
1
ca «/>
<
O iu
<
N <
à
o O
Ó
Z
2 UJ
Uj
£
O
2 < o * o
uu
UJ
E
a.
Sl
< ca
£
<
UJ
< ca i/i <
O iu
<
N <
è
o
O
Ó
z
*
UJ
E
oc
tu
O
Z
*
<
oc
O
*2
0 tu
UJ
E
a.
SL
<
ca
£
<
UJ
1
ta
v>
<
O
UJ
<
Sl
N
<
oc
5
O
Ó
Z
2 UJ —»
S
oc
lij
O
Z
*
<
«OD MAREZIG DO MADRIDA», tako se imenuje svojevrstna biografska knjiga, ki je pred kratkim izšla pri založbi «Borec» v Ljubljani. To je biografija Jožeta Vergana iz Marezig, ki je bil leta 1921 priča upora v Marezigah. Tedaj je bil star šele 17 let. Fašisti so Vergana zelo preganjali in je moral pobegniti v Jugoslavijo, od koder je po večkratnih aretacijah zbežal v Francijo, od tam pa v Španijo, kjer se je udeležil državljanske vojne.
AKADEMIJA ZNANOSTI ZSSR je sklenila, da bo ponatisnila znani ruski revolucionarni časopis, «Kolokol», ki je izhajal leta 1857 v tiskarni «Volnaja Ruskaja Tipografija» v Londonu. Omenjeni časopis sta izdajala ruska demokrata Aleksander Herzen in Nikolaj Ogarev.
«Kolokol», ki je tako močno vplival na razvoj revolucionarnega gibanja v Rusiji, je danes že prava bibliografska redkost. Ponatisnili ga bodo le v 245 primerkih.
Sovjetska javnost smatra ponatis lista «Kolokol» kot važen dogodek na področju zgodovine žurnalizma.
I
m
5
yo
6 > m
TJ
m
m
Tl
O
j*
o
se
>
Z
S
m
£
<
P
X
5
P
o
S
Ž
>
N
■«
>
S
ZAGREBŠKA FILHARMONIJA bo oktobra odšla na desetdnevno gostovanje v Švico in Francijo, kjer bo izvajala dela Čajkovskega, Stravinskega, Prokofjeva, Dvoržaka in Brahmsa. V Parizu bodo posneli izvajanje tudi na plošče. Zagrebška Filharmonija je letos že gostovala v Benetkah, Salzburgu in Luganu, za prihodnje leto pa ima pogodbo za gostoviarije v Zahodni Nemčiji.
HANS EISLER, znani nemški skladatelj, je umrl. Med drugim je uglasbil tudi državno himno Nemške demokratične republike. Pokojni skladatelj je bil po rodu Dunajčan, za časa nacizma je živel v Ameriki, odkoder pa so ga zaradi «protiameriške dejavnosti» izgnali. Še pred izgonom je bil nekaj časa zaprt. Iz zapora so ga izpustili šele potem ko so se zanj zavzeli številni izobraženci in umetniki iz raznih delov sveta. Po vrnitvi v svojo domovino je živel v vzhodnem Berlinu.
>
m
>
m
čn
S
1
J-J
m
g
s
o
?
X
Z
5
m
£
<
M
2 z O
Ò
0
1 > a > s
Ò
>
</)
OB
>
à
>
m
09
>
m
•TJ
m
m
■in
O
S
O
?
z
5
m
£
<
*2
m
2 z
0
Ò
s
1
N
■H
>
SvJioi)noJ-art3d-t3iva ii3iV3i-vasvio-S/
Delavska zmaga
v podjetju
Po 12 dneh kompaktne stavke delavk in delavcev tržaškega podjetja «Stock» je bila izbojevana zmaga. Vodstvo podjetja, ki je pred začetkom stavke zavračalo sleherno zahtevo delavk in delavcev, prav gotovo ni računalo s tem, da bo prišlo do tako odločnega enotnega nastopa. Še med stavko je isto vodstvo računalo s tem, da gre zgolj za «morebiten trenuten izraz nezadovoljstva delavk in delavcev». Toda pri tem se je zelo uštelo. Odločen nastop delavk in delavcev v 12 dnevni stavki je pokazal, da je v podjetju obstajal nevzdržen položaj in da tako ne more naprej. In ta enoten nastop ni bil zaman. Z njim so delavci in delavke priborili to kar so zahtevali. Vodstvo je moralo kloniti in sprejeti pravične zahteve stavkajočih. Tako bodo delavke odslej dalje med drugim prejemale po 420 lir na vsak delovni dan več kot do sedaj, delavci pa 480 lir.
Kompaktna borba delavk in delavcev podjetja «Stock» je dala tudi lepe navke. Stavka, budnost pred podjetjem, da ne bi prišlo do morebitnega naietega stavkoka-štva, enotna skupščina vseh delavk in delavcev so elementi, ki jih se jih ne sme in ne more pozabiti!
„Stock“
pogajati s predstavniki delavcev. Šele odločen in kompakten nastop delavcev, združen s stavkami, je prisilil vodstvo, da je menjalo svoje zadržanje in podpisalo sporazum z delavci.
Srečno !
Čez nekaj dni se bodo odprla vrata vseh osnovnih in srednjih šol. Začelo se bo novo šolsko leto. Lep in nepozaben dogodek zlasti za tiste, ki bodo prvič prestopili prag osnovne ali srednje šole!
Tisti, ki z živim zanimanjem spremljamo razvoj slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem, z zadovoljstvom ugotavljamo, da je letošnje vpisovanje dalo pozitivne rezultate, kljub temu, da ni veliko šolskega naraščaja. Slovenski starši so v veliki meri izpolnili svojo narodno dolžnost.
Ob vstopu v novo šolsko leto tudi «Delo» kliče vem učencem in učenkam in vsemu učnemu osebju: Srečno!
Volitve
v tekstilni tovarni
25. septembra so bile volitve nove notranje komisije v tekstilni tovarni v Ronkih. Na volitvah sta nastopili dve listi : CGIL-FIOT in CISL. Zelo se je uveljavila napredna lista t. j. lista CGIL-FIOT. Ta je prejela 285 t. j. 71,42% glasov, lista CISL pa 114 t. j. 28,58%. Na volitvah leta 1961 je lista FIOT prejela 66,12%, lista CISL pa 33,88%.
Kot vidimo so delavke in delavci v veliki večini pravilno volili, zavedajoč se dejstva, da je prav CGIL-FIOT tista sindikalna organizacija, ki se dosledno zavzema za njihove interese pravice.
Tečaj ruskega jezika
Združenje za kulturne stike med Italijo in Sovjetsko zvezo sporoča, da je v teku vpisovanje za tečaj ruskega jezika. Tečaj se bo začel že L oktobra letos. Zato naj se vsi : tisti, ki imajo namen obiskovati omenjeni tečaj, čimprej vpišejo. Vpisovanja se sprejemajo vsak delavnik od 17. do 19. ure v Trstu -ul. S. Nicolò 11 drugo nadstropje. Informacije dobite lahko tudi po telefonu št. 29-403.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
sna nesreča v Pomonieriu
DELO -4-
Tržaške sindikalne vesti
Zmaga delavcev
goriškega podjetja „Ribiw
Nameščenci goriškega avtopodje-tja Ribi so izbojevali pomembno zmago. Zanjo so se borili celih pet mesecev. Njihova odločnost in nepopustljivost je končno prisilila vodstvo podjetja, da je sprejelo u-pravičene zahteve. Novi sporazum predvideva podelitev dodatne doklade v znesku 100 lir na uro za čezurno delo, podelitev letne nagrade v znesku 12.000 lir itd.
Ta zmaga je toliko bolj pomembna, ker se vodstvo podjetja ni v začetku sindikalnih akcij hotelo niti
ooooooooooooooooooooooooooooo
•J
Šolske vesti
Ravnatelistvo Državnega znan-stveneea liceja s slovenskim učnim iezikom v Trstu sporoča, da se na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim iezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1962/1963 v pone-deliek dne 1. oktobra 1962 ob 8. uri 45 minut s šolsko mašo v ulici Giu-stinelli.
* * *
Na Nižji srednji šoli (gimnaziji) in Strokovni šoli v Gorici se novo šolsko leto začne v ponedeljek L oktobra. Dijaki teh dveh šol naj se do 9.30 zberejo na šolskem dvorišču. od koder poidejo v spremstvu profesoriev v cerkev k otvoritveni šolski maši.
* * *
Diiaki Nižie srednje šole (eimna-zi'el in Strokovne šole v Gorici, ki želiio brezplačno vožnio v šolo in nazai, naj takoj vložilo na nekol-kovanem papirju prošnjo na ravnatelistvo šole, ki io bodo posečali. in naj hrošnii priložijo družinski list, na kateresm mora davčni urad napisati. če m koliko plačuie družina davkov. Prošnio. ki naj bo napisana v italiianščini (ker gre na višjo šolsko oblast), podpiše oče ali mati ali zakoniti namestnik dijaka. Za vsa poiasnila je tajništvo obeh šol na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure.
* * *
Ravnateljstvo simnazije-liceia in učiteliišča s slovenskim učnim jezikom v GORICI obvešča, da se prične šolsko leto 1962-1963 v pone-deliek 1. oktobra. Vsi diiaki morajo priti v šolo ob 9.30, odkoder bodo šli v spremstvu gg. prof. k šolski maši.
«Kljub vsem pritožbam, ki smo jih že napravili zaradi naše podlo-njerske ceste, ki pelje od mostu do takoimenovanih Mešnjakov, je ostalo vse pri starem in nesreče se stalno ponavljajo. Vedno smo zaskrbljeni in že vsi preplašeni, kadar ču-jemo, da si prihajata nasproti dve vozili, saj ne gre vedno brez nesreč. Že cestna policija sama bi morala razumeti da ne gre več tako dalje. V ponedeljek na pr. sta trčila v avtobus, ki pelje v Lonjer, dva mladinca ter se hudo ponesrečila. K sreči ni bilo smrtnih žrtev.
Pred časom so nam dejali, naj gremo podpisat, da smo pripravljeni odstopiti košček zemlje za razširitev ceste a še vedno čakamo, ua bi nas poklicali.
Podlonjerci se bomo še dalje pritoževali pri civilnih oblasteh, dokler ne bo naši prošnji ugodeno.»
Tako se je glasil dopis iz Podlo-njerja, ki smo ga objavili dne 3. avgusta letos. Pristojne občinske oblasti v vsem tem času niso napravile ničesar za to, da bi se vprašanje podlonjerske ceste premaknilo z mrtve točke. Na pismeno vlogo, ki so jo podpisali številni Podlonjerci in jo je občinski upravi poslal tov. Andrej Kranjc, je župan Fran-zil tako-le odgovoril : «Na pismo, ki ste mi ga poslali 4. avgusta vam odgovarjem sledeče: Cesto, ob kateri vi stanujete, bi resnici treba razširiti, toda zaradi regulacijskega načrta obstajajo velike ovire za uresničitev tega načrta. Po predvidenem načrtu bi morali za podreti nekaj hiš, razlastiti nekaj zemljišč in zgraditi nov odsek ceste. Toda to bi zahtevalo velike stroške. Največjo oviro predstavlja nov železniški nadvoz, ki bi ga bilo treba zgraditi, kar pa ne spada v pristojnost občinske uprave. Za sedaj ni mogoče vključiti zadevnega načrta v finančni plan in mi ne preostaja drugo kot, da vam potrdim, da obstaja dobra volja občinske uprave, da preuči to vprašanje in da ga reši v bližnji prihodnjosti. Podpi sani župan dr. Mario Franzih»
Tako je torej «zagotovilo», ki ga je dal tržaški župan Podlonjercem. Vmes je torej toliko kritiziran de-mokristjanski regulacijski načrt, vmes je vprašanje nekaj zgradb, vmes je vprašanje stroškov. Tako pravi župan. Toda mi pripominjamo še nekaj : vmes je sedaj tudi eno človeško življenje, ki se je preteklo soboto prenehalo prav na ti-
Ronki
Nerazumevanje tržaške občinske uprave
s tem nesrečnem ovinku ob železniškem nadvozu. Zgodilo se je namreč to, česar podlonjerski prebivav-ci niso želeli in kar so se bali — in se še boje, da se bo še zgodilo. Pri cestni nesreči je neka oseba zgubila življenje.
Za druge namene občinska uprava najde potrebna sredstva, toda za ureditev ceste v Podlonjerju sredstev ni.
In vendar ti stroški ne bi bili tako veliki kot misli župan, saj so Podlonjerci pripravljeni celo brezplačno odstopiti kos zemljišča samo, da bi bil odpravljen nevarni ovinek.
Ko to pišemo nam prihaja na misel to kar je župan Franzil pred nekaj tedni govoril na Opčinah.
Na Opčinah je enostavno prištel med realizacije, za katere naj bi poskrbela občinska uprava, tudi nove veliko železniško postajo, kar seveda ni res, v Podlonjerju pa, kjer bi bila morala občinska upra va samo posredovati pri železniški upravi za preureditev ali za zgraditev novega nadvoza, pa obstaja izgovor, da to ne spada v njeno pristojnost.
Torej dve različni merili.
žalostno, a resnično je, da mora priti do smrtnih nesreč predno se nekateri gospodje birokrati zganejo. Tudi glede znanega openskega .križišča, na katerem je prišlo do številnih hudih cestnih nesreč je bilo tako.
Toda, ali naj sedaj čakamo, da se bo kaj takega ponovilo tudi v Podlonjerju? Podlonjerski prebivav-ci preveč cenijo svoje življenje, da bi se izpostavljali veliki cestni ne varnosti. Zato še nadalje in še odločneje zahtevajo, naj občinska u-prava čimprej ukrene vse potrebno za ureditev njihove ceste!
Smrt delavca
Pretekli četrtek je umrl delavec Mario Železnik iz Podlonjerju, star komaj 52 let. Pogreba, ki je bil v soboto, se je udeležilo tudi mnogo njegovih delovnih tovarišev-gradbenikov.
Žalujoča družina se toplo zahvaljuje vsem, ki so ji kakor koli stali ob strani v nesreči in vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Iz življenja
/z Trsta
S seje Federalnega komiteja
Federalni komite in federalna kontrolna komisija KPI v Trstu sta na svoji skupni seji, ki je bila preteklo soboto, poslušala referat o tezah za 10. kongres KPI. Referat je podal sekretar tov. Sema. Na isti seji je bilo sklenjeno, da bo kongres tržaške federacije 25. novembra. Na področju tržaške občine se bo začela predkongresna diskusija šele po volitvah v Trstu, dočim se bo v drugih občinah ista začela v bližnjih dneh.
Na seji je bila dokončno odobrena kandidatna lista za občinske volitve v Trstu.
Federalni komite in federalna kontrolna komisija sta tudi počastila spomin prerano umrlega tov. Lucchesiia ter izrekla svoje iskreno sožalje težko prizadeti družini.
Zborovanje tovarniških delavcev-komunistov
V	soboto 29. in nedelio 30. septembra bo v Ljudskem domu v Trstu zborovanje komunistov iz tržaških tovarn. Ob otvoritvi, v soboto ob 17.30 bo govoril tajnik tržaške Nove delavske zbornice Arturo Calabria. Zborovaniu bo nrisostvoval tudi član tainištva CGIL iz Rima in član vodstva KPI. tov. Scheda, ki bo govoril ob zaključku zborova-nia v nedelio od 17. uri, ko se bo začel praznik glasila «Il Lavoratore».
Pramik glasila *11 Lavoratore"
V	nedeljo popoldne bo na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 v Trstu praznik bratskega glasila «Il Lavoratore». Letošnji praznik soupada z reorganizacijo lista,
O'>00000000000(100000000000000
Čudno, toda resnično
Čudno, toda resnično! Italijanski nacionalisti z zadovoljstvom spremljajo potek sestavljanja takoimenovane «Slovenske liste». Celo šovinistični dnevnik, ki izhaja v Vidmu se je nekako simpatično izjavil o snovanju omenjene liste. Mnogo bolj informiran o sestavljanju omenjene liste pa ! je demokristjanski tisk, ki poroča med drugim, da se bodo dosedanjim livarjem pridružili tudi' novolistarji, slovenski neodvisneži in celo člani baze razpuščene NSZ. Skratka vsi tisti Slovenci, ki ne pripadajo komunistični ali socialistični partiji.
Vsi ti izrazi simpatij in zadovoljstvo so zelo značilni. Tem bolj so značilni tudi zato, ker so se prav isti italjan-ski nacionalistični krogi vselej zaganjali proti enotnim nastopom političnih sit, ki predstavljajo Slovence. Dovolj je le ako se spomnimo kaj vse so še pred nedavnim pisarili o neki dozdevni «slovanski nevarnosti».
Toda neki italijanski pregovor pravi: «Tutto ja buon brodo». In prav v tem primeru to drži. Ustanavljanje nove vrste slovenske liste je po volji italijanskim nacionalistom. Še posebno je po volji demokristjanom.
Znana stvar je, da je dosedanji edini liparski predstavnik v tržaškem občinskem svetu vedno stal na strani vladajoče stranke, to je na strani demokristjanov in da je s svojim glasom ali v najboljšem primeru z vzdržanjen: pri glasovanju podpiral vladajočo demokristjansko stranko. To je delal tudi tedaj, ko je šlo za glasovanje o važnih zadevah, ki so zanimale občane slovenske narodnosti.
Dejstvo je, da se vladajoča stranka boji še nadaljnjega in močnejšega uveljavljanja levičarskih sil in zlasti komunistične partije. Zato pa ji pridejo zelo prav take liste kot sta liparska in indipendentistična.
-------------« 28.-9-1962
naše partije
I ki zopet izhaja kot tedensko glasi-j lo tržaške federacije KPI. Na praz-! niku bo govoril tudi član vodstva KPI tov. Scheda, predsedoval pa bo sekretar federacije tov. Sema. Zvečer bo plesna zabava. Vstopnine ni.
iz Gorice
Federalni komite razpravlja o tezah 10. kongresa KPI
Preteklo nedeljo je bil v Gradiški ob Soči sestanek federalnega komiteja goriške federacije KPI. Na njem so začeli razpravo o tezah za 10. kongres KPI.
Sestanku je kot zastopnik vodstva KPI prisostvoval tudi sekretar federacije iz Bologne in član CK KPI tov. Fanti. Po uvodnem referatu, ki ga je podal sekretar goriške federacije tov. Marini se je razvila diskusija, v katero so posegli številni tovariši. Zaradi številnih argumentov se bo diskusija nadaljevala tudi na prihodnjih sejah komiteja.
Na isti seji je bilo sklenjeno, da bo pokrajinski kongres partije v dneh od 2. do 4. oktobra.
iz ti ad iški h dolin
Aktiv komunistov
27. septembra je bil aktiv komunistov Nadiških dolin. Na njem so tovariši obravnavali o tezah za 10. vsedržavni Longres KPI. Določili so tudi datume za kongrese posameznih sekcij Nadiških dolin. O aktivu bomo obširneje poročali prihodnjič-
Ob meji
Pridelek grozdja v novogoriškem okraju
Preteklo soboto je bilo v Novi Gorici posvetovanje o problemih, ki so združeni z odkupom grozdja-Posvetovanja so se udeležili predstavniki kmetijskih zadrug, vinskih kleti, občinskih ljudskih odborov in trgovinske zbomice.
Tajnik kmetijske sekcije pri o-krajni gospodarski zbornici v Novi Gorici ing. Jelačin je govoril o razmerah na trgu z vinom ter o predvidenem pridelku grozdja. Med drugim je povedal, da so leta 1960 na področju novogoriškega okraja pridelali 14.700 ton grozdja. Lani je bil pridelek izredno slab in je znašal le 6924 ton. Letos je sprva dobro kazalo, potem pa je suša vse pokvarila. Zato bo pridelek za 30 do 40% podpovprečen. Strokovnjaki računa' io, da bo letošnji pridelek v najboljšem primeru znašal okrog 9000 ton, kar bo dalo nekaj več kot 600 vagonov vina.
Odkritje rimske utrdbe na Koprskem
V vasi Centur pri Kopru so pred nedavnim odkrili ostanke rimske utrdbe. Strokovnjaki menijo, da ,ie bila utrdba zgrajena med 295. in 310' letom našega štetja. Dela za izkopavanje utrdbe je vodil Narodni mh' zej iz Ljubljane.
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trsi ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru