INTEL
servis d.o.o.
S^E č,ščenja:
4>Rom,'^JIH prostorov “OI2VODNIH PROSTOROV
OPREMA:
sr|LA. ČISTILNI PRIPOMOČKI, ČISTILNI STROJI
lUMntiCavr. -prehajalISCe 1.68000 Noto mosto, tol.: 068/324-261

_j_ y

Novo mesto, četrtek, 13. julija 1995 • Cena: 150 tolarjev
St. 28 (2396), leto XLVI
S
fes USI <§1
0o«KJSII UST ^
LIST*
UST
fe,- .
|WWSII USI
®®l*WSKI UST
Dolenjski ust DOLENJSKI UST
| dolenjski ust ^l??wnjski ust
°?aSHoteltoplice
^ek, 14 ;3rme Čal«ž bodo v
11 0v|jtni' hmJ?Vb°8a,ci5e šc za Uri uradn ° ToP,ice. ko bo ob
>J5S,evJIO,cl“
^JEobkolpi
Ponedeljek in
> p0(' ■	8- julija, bo na Kra-
r0letjc obkK ^ sllkarska kolonija R^e*ij80trS Pl’ o' i° orSan'z>Ta n^MarV'0^- S1'karH Nikolaj Jjfugi bodorkumavc’Rado Jcrič
S Sc^P0' prh metliška Kolpa, S* « Li ,Kl?aSarStV0 JožkO Pez-n8lav in (]n,',Bne> 2avarovalnica sponzorji.
MlSTWAV,LUMOR,
NcijsC" ubil> je odšel na
ŽS se vdn° Poškodovan. !'Ci' NOVun, ^.°mc5ki bol"i-
- rtd" Pripnr Je Z°Pl'r nje«a
Slovenski izgnanci se bodo 29. julija zbrali na Bučki
Ob odkritju spominske plošče govor dr. Toplerja
BUČKA - Na Bučki bo pri kulturnem domu v soboto, 29. julija, srečanje slovenskih izgnancev iz let 1941-1945, ki ga organizirajo v počastitev 50. obletnice konca 2. svetovne vojne in vrnitve iz izgnanstva. Na dan prireditve bo ob 9. uri seja častnega organizacijskega odbora in predstavitev knjižice Bučka skozi čas. Uro pozneje bo maša v spomin umrlim v izgnanstvu in za srečno vrnitev domov. Ob 11. uri bodo odkrili spominsko ploščo v izgnanstvu umrlim krajanom in znamenja ob cesti na medvojni nemško-italijanski meji. Slavnostni govornik bo dr. VladimirTopIcr, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
Na srečanje na Bučko bo udeležence odpeljal iz Novega mesta avtobus, in sicer ob 8.30 s postajališča pri Windischer-jevem vrtu, nekdanjem hotelu Kandija. Prireditelji srečanja na Bučki prosijo udeležence, ki bodo potovali z avtobusom, naj to sporočijo na naslov Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Novo mesto, Glavni trg 7, Novo mesto, in sicer do 20. julija. Novomeška krajevna organizacija slovenskega izgnanskega društva namreč organizira srečanje izgancev na Bučki skupaj s KO DIS Bučka.
Ko župan obtožuje načelnika
Pojasnilo načelnika Upravne enote Novo mesto Jožeta Preskarja na očitke župana Francija Koncilije v zvezi s tako imenovano ekološko rento tovarne zdravil Krka
Telefon: (068) 341-885
NOVO MESTO - Zaradi pisanja v časopisih o tako imenovani ekološki renti, ki jo je Krka plačala občini, predvsem pa zaradi izjave novomeškega župana Francija Koncilije o tem vprašanju v prispevku za osrednji televizijski Dnevnik, je Jože Preskar, načelnik Upravne enote Novo mesto in zadnji predsednik novomeškega izvršnega svetu, sklical tiskovno konferenco in pripravil izjavo za javnost.
“Županova izjava, da ve, da so sredstva, ki jih je nakazala tovarna zdravil Krka, prišla na žiro račun proračuna, ne ve pa, kako so bila porabljena, je skrajno neodgovorna in je čisto zavajanje javnosti, zaradi
česar ostro protestiram!” je ogorčen Preskar. “Koncilija je kot predsednik občinske skupščine moral poznati delo skupščine in njenih izvršilnih organov. Skupščino je vodil, sodeloval je pri oblikovanju vseh
SeCOM, d.o.o.
PVC STAVBNO POHIŠTVO Vrbina 00, 68270 Krško tel./fax: 0608/31-171
KREPITEV VEZI S POLJSKO - V sredo, 5. julija, dopoldne je novomeški župan Franci Koncilija na krajši obisk sprejel Jana Tombin-skega (levo), odpravnika poslov poljske ambasade v Sloveniji. Tombin-ski je v Novo mesto prišel prvič, po srečanju s Koncilijo pa je obiskal tudi tovarno zdravil Krko, ki je največji slovenski izvoznik na Poljsko. Glavna tema razgovorov je bila prosta trgovina; 17. julija bodo namreč evropski gospodarstveniki v Potsdamu podpisali mednarodni sporazum o prosti trgovini, ljubljanska tovarna Lek in novomeška Krka pa ne bosta oproščeni carinskih dajatev. Zanju bo veljalo postopno zmanjševanje: I. januarja 1996 za 3,7%, 1.januarja 1997za 1, 5%, in sicer do leta 1998, ko carinskih dajatev ne bo. Tombinski je na obisku v Novem mestu izrazil željo po širitvi in krepitvi sodelovanja Slovenije s Poljsko, tako gospodarskega kot kulturnega; jeseni pripravljajo koncerte poljskih glasbenikov v slovenskih mestih, morda tudi v Novem mestu. (Foto: L. Mum)
Na oblast prišli nesposobneži!
To je glavni očitek opozicijskih liberalnodemokratskih občinskih svetnikov - Ni programa razvoja novomeške občine - Strankarski proračun podcenjuje družbene dejavnosti
NOVO MESTO - Vladajoči občinski koaliciji je samo do oblasti, drugo je sploh ne zanima, najhuje pa je to, da so se v tem času izkazali kot nesposobneži! To sta najhujša očitka, ki sta na občinsko vodstvo in pozicijsko koalicijo v mestnem svetu letela na ponedeljkovi tiskovni konferenci novomeške Liberalne demokracije.
Svetniki Liberalne demokracije so prepričani, da pri vladajoči koaliciji ni interesa, da bi občinski svet učinkovito deloval, ampak jim gre le za formalno funkcioniranje. “Poleg tega pa pol leta traja, da pozicija spozna, da so naši predlogi pametni in koristni; najprej jih vneto
šklti
/godilo
ica s priokusom pelina
nQPovedarejeprav ,‘s,°’ kar smo Pre(t ve^ kot mesecem dni Menice kr n‘jmreč, da se bodo protesti zaradi odkupne cene [etev inkr/h .°‘-a nov' ,r~nl n'd> začeli julija, ko se bo začela ■ °vensk ° fe PnPozno- Zato je zdaj kaj malo verjetnosti, da n*h rezcn, “ v‘ada odstopila od svoje namere in direkciji blagov-'Plarjc, / , ar°č‘la plačevati kilogram pšenice po več kot 25,29 ,iQkovt,i 'U‘lveč IS-odstotni vlagi, 2-odst. primesi, ob 11,5 odst. er>h kras.>n..'^‘kilogramski hektolilrski teži, kar je po neka-neveljavnnr s*a^e kot lani. Preveč vztrajno zavrača očitke o UP°števa s V "°Ve kalkulacije stroškov pridelovanja pšenice, ki n • 0 Pa in 1 v,ekk hektarski pridelek in 1 hektar velik posevek, delovali tl“l za. u,emeljitev Kmetijskega inštituta, da so se .*? nx0ra ‘ s,roški od lani do letos povečali za 7 odst. Na očitek, 7ke«nZnTm pridelovalec sam plačati stroške laborato-l Vsebno r uve!iav,j“ evropsko načelo plačevanja pšenice »,S°tolari‘ SUjOV'h beljakovin, kar znaša nezanemarljivih 0 radijSL , 1 °d vzorca, je državni sekretar Davor Valentinčič t^klih len, .diu ob sedemnajstih celo dejal, da je bila v fdil, (ia ■ 11 Pr> nas pšenica pač preplačana. Ponovno je za-i,) in dn -'dena odkupna cena približno enaka evropski ‘No " V/ Penico moč na Madžarskem kupiti že za 12,5 ArkSnaikempaza20...
Jthtfco dt,j ' so kmetje ob tem nejevoljni, je treba zapisati Jer,1eljevar V°‘ r° v ,ržnem gospodarstvu cen ni mogoče več c“ s,roškov š ' s,r°ški in se tako kot v socializmu sklicevati J‘nQ, postni? "(u'el°- Zdaj vse bolj odločata trg in svetovna ( °'hq<?ep P'lo pa se bo treba prilagoditi tej novi logiki, ki r A y gij ”letijstva ne ščiti več za vsako ceno, pa naj je sekre-
° dn<R'	MARJAN LEGAN
zavračajo, potem pa jih 'prodajajo’ kot svoje,” je med drugim dejal Boris Dular. Dular in Jože Derganc menita, daje interes pozicije, da so stvari v občini čim manj urejene, da lahko delajo po svoje. Pri tem opozarjata občinski svet še ni sprejel poslovnika.
Veliko očitkov in zamer leti na občinski proračun, za katerega trdijo, da je strankarski. Po njihovo SO V proračunu vse družbene dejavnosti tretirane podcenjevalno. “Vse, kar naj bi bilo državno, na primer Dolenjski muzej, kot da se občine sploh ne tiče, pa čeprav je prav muzej, za katerega dejavnost so v proračunu namenili komaj milijon tolarjev, pomembna občinska kulturna ustanova.” Isto velja za Zvezo kulturnih organizacij, za šolstvo in še kaj. Do nekaterih - opozarjata Dular in Derganc - pa so bili v proračunu zelo radodarni. Tako so Društvu novomeških študentov kar tako nakazali 1,5 milijona tolarjev, več kot na primer Zvezi prijateljev mladine, ki, med drugim, ob koncu vsakega leta obdari kakih 7.000 otrok.
Občinski oblasti liberalnodemokratski svetniki zmerijo, da se hudo malo briga za težke gospodarske probleme v občini, težave pa izkorišča za svoje politične cilje. Tako za
kandijski most pravijo, da so ga zaprli, čeprav sedaj ne potekajo obnovitvena dela, in to zato, da bo odprt takrat, ko bo to “primerno”. Resnih problemov se ali sploh ne lotevajo ali pa zgolj na neki vzvišeni, akademski ravni in s protokolarni-
(Nadaljevanje na 4. strani)
pomembnih predlogov za odločanje, zlasti pri proračunih, odločal je pri sprejemanju proračuna in drugih aktov, podpisoval je proračune in ostale akte, ki jih je sprejemala skupščina, bil je aktivni porabnik proračunskih sredstev. Vse to je Koncilija v svojem mandatu opravljal, zato sedanje njegove izjave niso sprenevedanje, ampak so načrtovane.”
Preskar trdi, da denar, ki ga je Krka nakazala občini, ni bil ekološka renta, ampak je šlo za sporazum o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi s pripravo in sprejemom zazidalnega načrta Krke. “Krka je tako po tem dokumentu kot tudi sicer dolžna graditi v skladu z zakoni, seveda tudi v skladu z zakonom o varstvu okolja. Če pa bi pri tem nastale kakšne obveznosti Krke
• Da pa ne bi govorili samo o proračunih iz prejšnjih let, je Preskar navrgel vprašanje, iz katere postavke sedanjega proračuna si novomeški župan daje izplačevati 80-odst. stimulacijo na svojo plačo. Sicer pa v zvezi s temi in drugimi očitki in namigovanji na relaciji župan Koncilija - načelnik Preskar več na 16. strani.
do prebivalcev v njihovi soseščini, obstajajo za ureditev tega povsem zakonite poti,” pojasnjuje Preskar.
Vsekakor je denar, ki gaje nakazala Krka - gre za 48,9 milijona tolarjev - pristal v občinskem proračunu, in to pod postavko “drugi prihodki”. “Glede teh sredstev,” nadaljuje Preskar, “vse pove odgovor, ki ga je napisal župan Koncilija novembra lani in ga posredoval vsem trem svetom novonastalih občin.” Tam piše: “Krka je sredstva v višini 48.942.000 tolarjev nakazala na žiro račun proračuna občine Novo mesto in so bila porabljena za plačilo obveznosti proračunskih porabnikov.” Preskar pove še, da so bila ta sredstva porabljena v skladu z rebalansom proračuna, pri katerem je župan Koncilija aktivno sodeloval.
A. B.
SREČANJE MOTORISTOV
NOVO MESTO - Motoklub MX šport iz Novega mesta bo v soboto, 15. julija, v vasi Otočec pripravil pripravil srečanje motoristov Otočec’95, ki se bodo na progi med Šempetrom in Paho pomerili v spretnosti vožnji; zmagovalca čaka memorialni pokal v spomin na nekdanjega obetavnega novomeškega tekmovalca Jožeta Prešerna.
PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450
V Tomu spet stavka
Naročil raai\j, zato 31 tapet-nikom sklepi o začasnem čakanju na domu
MIRNA - V Tovarni opreme, d.d., Mirna so tapetniki in delavci konfekcije 4. julija spet prenehali z delom. Vodstvu podjetja ni uspelo zvedeti pravih razlogov za to prekinitev dela, saj zatrjuje, da je izpolnilo vse zahteve nedavne stavke. Zaradi te stavke je prišlo do zmanjšanja naročil, zato je vodstvo Toma 31 delavcem 7. julija izdalo sklep o začasnem čakanju na domu. V soboto so zaradi zadnje prekinitve dela delavcem pri odpremi izdelkov, v glavnem za Ikeo pa tudi za domače kupce, pomagali celo zaposleni v pisarnah. Tilko so skušali zagotoviti kupcem naročeno blago v dogovorjenih rokih.
Lastnik Toma, to je Dolenjska banka, je zahteval od uprave, naj dela to, za kar je plačana, to pa je, da zagotovi pozitivno poslovanje v vseh štirih odvisnih družbah oz. programih Toma: v Tovarni tekstilne opreme, v Tovarni plastične opreme, Tovarni oblazinjenega pohištva in v Tovarni tekstil-nokonfekcjjske opreme. V ponedeljek se je proizvodnja vrnila v ustaljene tirnice.
P. P.
GAJ NAPRODAJ
KOČEVJE - Vse kaže, da bo še en dolenjski nogometni klub ugasnil. V* nekdanjem prvoligašu Gaju, iz katerega so odšli skoraj vsi igralci, trenerji, uprava pa mu je obrnila hrbet, zdaj nihče ne ve, kako bo jutri. Vodstvo je napovedalo skupščino, na kateri bi sc dogovorili in klub prodali tretjeligašu Črnučam. Do kupčije bržkone ne bo prišlo, ker Kočevci dolgujejo kar precej denarja NZS, ki jih bo, če ne bodo plačali, izločila iz tekmovanja. V tem primeru bo Gaj tekmoval v peti, rekreativni ligi.
VREME
Proti koncu tednu bo zaradi večje dnevne oblačnosti poletna vročina nekoliko popustila.
PRIKAZ RUSKE TRADICIJE - Na svojem prvem gostovanju po Sloveniji se je pred dnevi tudi v Metliki in Novem mestu ustavila folklorna skupina Istoki iz Podoljska, 40 km oddaljenega od Moskve. Ustanovljena je bila leta 1978 v okviru narodopisnega centra v tem kraju, njena naloga pa je zbirati, dokumentirati in prenašati na mlade rodove bogato kulturno zapuščino iz bližnje in širše okolice. Tokrat so predstavili najbolj zanimive plese, pesmi in običaje. Ob tem je trebna povedati, da so si člani po originalnih vzorcih in navodilih starejših sami sešili noše in izdelali številna ljudska glasbila. Najpomembnejše pa je, da se Istoki za razliko od mnogih drugih ruskih folklornih ansamblov trudijo prikazati zaklade svoje ljudske tradicije v čim bolj nepotvorjeni obliki. Tudi zato so še toliko bolj navdušili na nastopih v Metliki (na fotografiji) in Novem mestu. (Foto: M.B.-J.)
Streljati ali zvoniti?
Neurje s točo sc je letos že nekajkrat zneslo tudi nad našimi kraji in niso redki kmetje, ki sprašujejo, kaj je z obrambo proti toči. Raketna obramba je pred začetkom poletij nekako vprašljiva. Tisti, ki sc kljub vsemu navdušujejo za obrambo proti toči z raketami, imajo tekmece v zagovornikih zvonjenja. Čeprav so ljudje nekdaj mislili, da mežnarji z zvonjenjem odganjajo zle duhove, ki potem ne razsujejo po njivah toče, velja iskati blagodejnost zvonjenja drugje. Tudi obrambo proti toči je mogoče oviti v ideološko tančico skrivnosti, saj so zvonovi običajno v cerkvah, te pa so zmeraj nekaj skrivnostnega, o čemer ni mogoče izvedeti končne resnice. Kakšno obrambo proti toči bo sprejela za svojo država, kot je polkmct-ijska Slovenija pa je gospodarsko in v enaki meri tudi okoljevarstveno vprašanje. Ce protitočna raketa zanese nesnaeo v ob-
vprašanje. Če protitočna raketa zanese nesnago v oblak in lahko tudi zadene v glavo kmeta, ki sc ozira v nebo, ali bo “potolklo” - je zvon čisto sredstvo, ki deluje brez kemično vprašljivega ostanka. Enako velja za možnar, kije bil nekdaj v
rabi kot sredstvo za obrambo proti loči. Kakšno obrambo proti toči priporočale, smo vpraševali tudi v tokratni anketi.

MARIJA SKENDER, upokojenka iz Kostela v občini Kočevje: “Lahko bi malo bolje poskrbeli za kmete, tudi z obrambo pred točo in neurji. Kmet se vse leto muči, saj dela po 18 ur na dan, potem pa mu toča v desetih minutah uniči celoletno delo. Pri nas neurja ni bilo, pa tudi če bi bilo, ne bi imelo kaj potolči, le medvede. Ljudje ne obdelujejo kaj dosti, saj so stari in bolni, do zdravnika pa imamo daleč.”
ANTON PAŠIČ, brusilec s Krvav-čjega Vrha pri Semiču: “Vsekakor bi morali nekaj ukreniti proti toči. Zlasti semiški konec skoraj vsako leto prizadene neurje s točo. Včasih so proti toči zvonili in nekaj je v tem prav gotovo dobrega. Za recepte starih ljudi velja, da so navadno dobri. Zvonjenje vsaj ne more škoditi. Rakete sicer niso bile tako napačne, imele pa so tudi nekaj slabih lastnosti. Slišal sem, da škropijo tudi z jodom in tako razkrojijo oblake.”
ANDREJ KOČEVAR, gostinski tehnik iz Metlike: “V smiselnost zvonenja proti toči ne verjamem. Raje naj streljajo . z raketami, saj imajo na Lisci opazovalnico! Če nimajo dovolj denarja za nakup raket, naj naredijo zbiralno akcijo med kmeti in naj prispevajo nekaj denarja za stroške. Za učinkovito obrambo z raketami bi ljudje zagotovo radi dali denar, predvsem tisti, ki jim je toča vsaj enkrat uničila pridelek.”
VINKO GOMILŠEK, upokojenec iz Krškega: “V naši državi namenjamo premalo sredstev za obrambo pred točo, saj toča pogosto povzroča ogromno škodo, predvsem na pridelkih. S streljanjem bi prav gotovo posledice omilili. Če že ne preprečili. Včasih so proti toči zvonili, vendar menim, da imamo danes dovolj modernih naprav. Sredstva za zaščito pred točo bi morala zagotoviti država, seveda pa je tu spet vprašanje, kje vzeti.”
DUŠKO ŠAMARDŽIČ iz Brežic: “Proti toči se lahko zavarujemo z organizirano protitočno obrambo, ki jo mora meteorološka postaja pravočasno informirati, saj je obramba učinkovita le, če je dovolj zgodnja, saj pravijo, da je zvoniti po toči prepozno. Z zvonjenjem bi se pri ljudeh spremenil odnos do toče in posledic, saj niso vsi enako zainteresirani, ker toča ne prizadene vseh enako. Mislim, da samo zvonjenje ne vpliva na neuije.”
LOJZE BAVDAŠ, upokojenec iz Stopič: “Če bi se lahko rešili toče, bi bilo življenje na zemlji brez ene kalastrofe. Žal pa je človek le v redkih primerih lahko močnejši od narave. Zakaj bi streljali v oblake, če ni pravega haska od tega? Avstrijci se nam smejejo in sami posipavajo oblake s hitrimi letali. Menda je samo tak način učinkovit. Najbolje bo, da pričnemo zvoniti, in če ne bo toče, „ bomo to lahko pisali v dobro božjim si-m 4	lam.”
TATJANA MAROLT, nezaposlena delavka, doma iz Dolenjih Podpoljan: “Pri nas na točo nismo navajeni, ker smo na takem območju, da nas ta hudo skoraj vedno zaobide. Pri Novi Štifti pa so v preteklosti dostikrat zvonili, ko se je pripravljalo k nevihti, in pravijo, da je pomagalo. Če je to tudi danes najbolj učinkovito, naj se zvoni, če pa je bolj učinkovito streljanje, naj se strelja. Pomembno je, da se točo in s tem škoda prepreči.”
MARIJA PERPAR, gospodinja iz Šmavra: “Pri nas že nekaj let ni bilo resnejše toče. Ne vem, če je to kaj v zvezi z zvonjenjem v cerkvi pri Sv. Ani, toda pri nas seje še ohranil ta običaj zvonjenja. In najbrž je to kar učinkovita obramba, saj pri nas sploh ne streljajo z raketami. Kolikor vem, to počno drugje, a streljanje bolj malo zaleže.”
PAVEL OLUIČ, doma iz Sevnice: “Verjamem, da valovanje, ki ga povzroča zvonjenje cerkvenih zvonov, učinkuje tudi zoper točenosne oblake. V nasprotnem se ne bi takšen način boja proti toči ohranil skozi stoletja. To je naraven način, medtem ko pri streljanju s protitočnimi raketami svoje odigra predvsem kemija, saj so rakete napolnjene z rcagensom, za katerega menda ne bi mogli reči, da je neškodljiv.”
j
t
Alojz Serini spet izvoljen za predsednika
Amandmaji vlade niso sprejemi
“Nismo le žrtve vojne, ampak žrtve nacističnega raznarodovanja
Z volilne skupščine Dolenjske turistične zveze
DRUŽINSKA VAS - V Penzionu Domen je imela te dni Dolenjska turistična zveza svojo skupščino, katere so se poleg delegatov posameznih turističnih društev Dolenjske in Bele krajine udeležili predstavniki občin in drugi povabljeni gostje, med njimi tudi dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Skupščina sc je odvijala že po ustaljenem dnevnem redu; tako so bila dana poročila o delovanju zveze od maja 1993 (ko je le-ta po nekajletnem mirovanju ponovno začela s svojim delom) do decembra 1994, predstavljen je bil program dela za letošnje leto, ki je delno že uresničen. Za predsednika Dolenjske turistične zveze je bil ponovno izvoljen Alojz Serini, ki je poudaril, da je za uspešno delo potrebno sodelovanje vseh.
Dr. Rožič je pohvalil dosedanje delo Dolenjske turistične zveze kakor tudi začrtan program dela, ki je za razvoj turizma regije obetaven. Janko Goleš je orisal položaj območne Gospodarske zbornice in vlogo, ki jo lahko ima na področju turizma. Potrebno je, da se okrepi sodelovanje Dolenjske turistične in območne Gospodarske zbornice, še zlasti komisije za gostinstvo in turizem.
Po končani skupščini je bilo družabno srečanje. Pohvaliti velja prvovrstnega gostitelja - Penzion Domen, ki se je resnično potrudil, da je celotni dogodek minil v prijetnem
vzdušju. JANJA maceDONI
Kolpa v Skopju
KANADSKA “PLANIKA" V SLOVENIJI - Gostovanje slovenske folklorne skupine Planika iz kanadskega Hamiltona je ne le poglobilo slovensko zavest mladih folkloristov, ampak jih je s prisrčnim sprejemom povsod, kjer so nastopili, še bolj navdušilo za nadaljnje delo v slovenski skupnosti. S to turnejo je folklorna skupina stopila v drugo desetletje svojega dela. (Foto: M.B.-J.)
že is k* v Makedoniji Odmeven nastop Kanadčanov
SKOPJE - Metliška Kolpa je 6. julija v središču Skopja odprla specializirano trgovino s proizvodi Kolpe, poudarek pa je na kopalniški opremi Kolpa san. Izredno lepo urejeno in izvrstno založeno trgovino je odprla slovenska veleposlanica v Makedoniji Jožica Puhar, slovesne otvoritve so se udeležili tudi vodstvo Kolpe in predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, z makedonske strani pa tudi vodstvo velike in uspešne makedonske firme Ohis, s katero Kolpa dobro sodeluje.
Poslovno sodelovanje z Makedonijo je za slovenska podjetja otežkočeno zaradi visokih carin na slovenske proizvode, s čimer naj bi Makedonci zmanjšali deficit v blagovni menjavi. Metliška Kolpa, kije že 15 let prisotna v Makedoniji s svojimi izdelki, ima z Makedonijo uravnoteženo zunanjetrgovinsko bilanco, saj tam kupi za približno toliko surovine za proizvodnjo kopalnih kadi, kot tja proda svojih izdelkov. Skupna vrednost Kolpi-nega uvoza in izvoza v Makedonijo se giblje okoli 1,6 milijona nemških mark.
Vsekakor so Kolpini izdelki v Makedoniji iskani in cenjeni, na otvoritvi trgovine pa so bili vodstvo Kolpe in slovenski gostje sploh deležni poudarjenega gostoljubja in prijateljstva.
Slovenska folklorna skupina Planika iz Hamiltona seje na turneji po Sloveniji ustavila tudi v Metliki
METLIKA - V okviru metliških kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” so v petek na grajskem dvorišču nastopili člani folklorne skupine Planika iz kanadskega Hamiltona. S turnejo po Sloveniji so proslavili desetletnico folklorne skupine ter na ta način rojakom v domovini pokazali, da tudi slovenska mladina v daljnji Kanadi goji pristno slovensko kulturo.
skupin.
Kanadski Slovenci so ob spremljavi godcev, ki so igrali na različne inštrumente, v Metliki zaplesali plese z Goričkega, iz Prekmurja, Bele krajine, Gorenjske, Ribniške doline in Dolenjske. Rojakom iz Slovenije pa so s kanadskimi ljudskimi plesi predstavili tudi svojo novo domovino Kanado.
M.B.-J.
Mladi plesalci in pevci so potomci slovenskih izseljencev, večina med njimi pa ima vsaj enega od staršev ali kar oba prav iz Bele krajine. Zato je bilo med obiskovalci prireditve, ki jih je bilo za polno grajsko dvorišče, veliko sorodnikov nastopajočih iz vse Bele krajine. Gostovanje po Sloveniji pa ni bila zgolj nagrada za plesalce, temveč so s svojim plesom navdušili, kamor koli so prišli. Njihovi nastopi so se pod strokovnim vodstvom poklicnega folklorista Keitha Attecka dvignili na umetniško raven. Atteck je namreč strokovnjak za slovanske plese, še posebej pa seje posvetil slovenskim ljudskim plesom, ki se jih je naučil pri folklorni skupini France Marolt. Prav njegova zasluga je, daje v Kanadi vse več slovenskih folklornh
SR	
ftifl	Wr
§gj	
MINISTER KOVAČIČ NA KOČEVSKEM - Boštjan Kovačič, ki v vladi Slovenije kot minister brez listnice odgovarja za področje lokalne samouprave, se je minuli petek v Kočevju pogovarjal s predstavniki občin in upravnih enot zahodne Dolenjske (na fotografiji). Domačini so ministra in njegove sodelavce opozarjali predvsem na težak gospodarski položaj, demografsko ogroženost, velik dolg bivše občine Kočevje do Agencije (zaradi reševanja težav Itasa prek nekdanjega sklada skupnih rezerv gospodarstva), ki zdaj prizadene kar 5 občin, itd. Kočevci so opozorili, da se iz Kočevske odliva na leto najmanj okoli 300 milijonov tolarjev v obliki najemnin za zemljišča in gozdove, katerih lastnik je zdaj država. Odgovori na ta in druga vprašanja niso bili posebno vzpodbudni, kakor tudi ne odgovor na vprašanje, če so krajevne skupnosti lahko pravne osebe ali ne, saj se je glasil, da so lahko ali pa tudi ne, odvisno od tega, kako je to za • pisano e statutih občin. Krajanom pa ostaja možnost, da si izgubljene pristojnosti lahko spet pridobe. (Foto: J. Primc)


Ljubljansko pismo
Se bo politika upala spustiti na vroča tla sprememb?
Upokojenci napovedujejo hudo politično jesen
LJUBLJANA - Odkar vlada obeta upokojencem spremembo pokojninsko-invalidske zakonodaje, le-ti vladi “obljubljajo” ne le soparno poletje, temveč tudi vročo politično jesen. V Sloveniji je približno 450 tisoč upokojencev. Njihovo število je zlasti v zadnjih letih zelo naraslo. Breme aktivne generacije se povečuje: v desetih letih so se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje več kot podvojili. Vse bolj se približujemo trenutku, ko se bo medgeneracijska pogodba med upokojenci in zaposlenimi spremenila v spor med generacijama.
Nekateri svarijo celo pred zlomom pokojninskega sistema. Delež izdatkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč znašal leta 1993 11 odst., lani pa že 13,8 odst. domačega bruto-proizvoda. Po vseh mednarodnih študijah pa tolikšna obremenitev gospodarstva nujno pripelje do zloma sistema. Povečanje prispevne stopnje po mnenju vlade ne pride v poštev, saj bi to povečalo stopnjo inflacije. Po drugi strani pa vlada ugotavlja, da je “položaj” upokojencev celo boljši od položaja zaposlenih. Vendar je ob tem le treba vedeti (in upoštevati), da večina upokojencev mesečno prejema manj kot 40.000 tolarjev in da so bile nekatere letošnje uskladitve že negativne.
LOČE - “Državni zbori«
moramo opozoriti, da se spr«^ nje zakona o žrtvah vojneg' vIlnV >t‘ več kot dve leti m •
vleče že več kot dve... ni videti, da bo kmalu spreje'
druga obravnava niti^najg
redu

žavnega zbora. Nasprotuj n H m ,ii	vlade, ki hoče ne
IZSELJENCI ZAHTEVAJO SVOJE PRAVICE - “Če nam danes kdo očita, da odškodnino zahtevamo šele sedaj, se moti, saj smo to zahtevali že leta 1971. Vsa povojna leta smo bili zapostavljeni in le sredstvo za pogajanje za kredite, od katerih mi nismo dobili nič. Na žalost smo več kot dve leti čakali, da je prišel zakon o žrtvah vojnega nasilja iz prevega v drugo branje, naše vrste pa so iz leta v leto redkejše, "je bilo slišati na srečanju izgnancev v Ločah. (Foto: T. G.)
ndmajem vlade, m m ugodnosti črtali. Takoopo se status izgnanca pr«"'* ,,<1 so pred izgonom pobe% 'j nedeljo, 9. julija, na srečaj naneev v Ločah dejal p izvršnega odbora društva izgn
"ttSSSSs!
lahko to pravico >zkor‘SaVj(j malo ljudi. Vlada črta P rente, ki bi bila le simboK, doščenje in popravdo^^
zapostavljanja, in seZSif
obročno plačilo v 5-ih
zakon ne bo začel velja! , siii cem leta 1997, P0VP.rfiorek^
izseljencev pa je že seo Jr ^
se izgnancem ne obeta	,^
Za 53.000 upravičencev, o ^ 23.000 izgnancev, je " ^ 320 milijonov mark-‘. e„i vlade žrtve vojnega »a jo imeti več pravic ko > tf ni, vendar obljubljen	#(i
gotovo ni privilegij- < ? ^ pred kratkim na vlade> zbor že naslovili P)S ’tej;ij< opisujejo svoje zahteve. tudi posvetovanja s s	i
dnevi obrt*
IN PODJETN^
K
DOSEGLI SVOJ
NOVO MESTO 13 letih ponovno nadV j( « -
prireditev. Agencija razstavljale: Pr,Pr^Xeditfto’ ueotovila, da bo Pr',„{0.
ugotovila, da bo P* . rtnjlom* jjjo na razstavi dosegli s č* j
zih7oleljo,dabivbou^,,
tor, urediti vl10^.nl,„Inein^.
1
levi.^Ilj
sednik območne Lm	,:n0t
im
p*!?
Ivan Krajnc se tudi P°celI1 s valjujc vsem udeleže

___ j S
■n i-j “-“i igfjrSfS ]*>!
sasfesSši.?
In kaj ob te

tiko LDS si bosta ? bo položaj upokoj <0 cijc osta! primer VtcrPda

breme razvoja c fa, P'^ v razdelilo. Država	^
njihovi resoluciji,	Jk
i delovanje po p0s«. a, vse social
stvo za
sistema, vse soeia jzjoC' ^
.afcsfflSssS
it"-,!.1?. »».M.
moti
niti dosedanje
razn^fn^C
vprečno PlačoS Sloveniji in p°vpg'polf/

bi namesto Zav° * ziitfLir. sis. sko in invalidsko j kaP /k«a
sklad upravljala	|t - • jm ^ «
Zanje je spr<dc"fJkot sa^V *CV rokici sklad naj K.	3
,sCo('

/ 'S
ieviV; C;
Oglasili so se tu0' ‘ V ZSSS se odlocn dda rjaf (J)ji
■lus!'v A
Tako j
spolzka tla *pr<-	atH'
skega sistcmavlNKo

\
X'


2
DOLENJSKI LIST
Šf. 28 (2396)_
lw«i>*v0
7 J Škocjanu mdnja letošnja CVIČKARIJA
obeinPCJ^N ' V škocjanski
vncdeljo p°po1-
dru<tvo inv’ M) Sta Turistično
StvnV n Vmoaradniško dru-di|j Dra,arjM,a ' Škocjan prire-
aissaasjas
kmetje i? h° Pre1dstavltvl so se PorneriM l?esctlh okoliških vasi Pba„ Že v razn'h igrah: v riizcin rTI,aj> ruženju ko-vožnij s ajbo JI 2animivc igre -je sedln t moko,nico- v katero dekle «er drdral kar nV°hC’fan’ pa J° Jc Pcldesc, " J.hl,rtJe Pripeljati
Poli|iiimi!He,rOV ‘n pn ,em
Je bil0 Z?ln] V°de' Zanim'vo VtVi POmeril °xfta SC V VlcČCr'ju
W2 Povtif °CjanskiŽUPan občank s 5 ln cna izmed
bi|obre7SH fdacviCkar'jenebi It nekamdr0enjske8acvička,ki
Po|dncviICHV Ifm vročcm Po-
PoVžročiit,drbro odžejal, a
Vr^'ihgtaehkajVr°čekrVi
Hartman
_______________
' i» b^l1JC 250 logarjev °stale cene:
i 5ak,3Q- bueeJ|6ohruškt--. I5°’ ja-
•»S
A SS;hruške I70s<?la‘a 20°. kumare 'e1>. CPri Sadin breskve 150 to-5o1 J78°[ka 132 l. ln zelenjavi so bila P° 'D i-kroinpirftn anc 105' grozdje "C'01378 06i°'Por 420, ohrovt 231 |Still	'olarjev.
ib”
3. KMEČKE IGRE V KRŠKI VASI Za popestritev poletnega utripa je TD Krška vas preteklo soboto pripravila zelo dobro obiskane 3. kmečke igre. Že zjutraj so pripravili srnin golaž, v streljanju z zračno puško je imel najbolj mimo roko Boštjan Lindič, popoldne pa je bilo najbolj zanimivo, ko se je 5 štiričlanskih ekip pomerilo v košnji, nakladanju in razkladanju hlodovine (na posnetku), vožnji tekmovalcev v samokolnici, sestavljanju lojtrskega voza ter v pripravi drv: od žaganja hlodovine z amerikanko do sekanja drv, kakršna naj bi si pozimi pripravilo sleherno kmečko gospodinjstvo. V skupni uvrstitvi je zmagala Krška vas, 2. je bila Sobenja vas, 3. Gorica, na 4. mestu je pristalo Koritno, na zadnjem pa ekipa Delavski avtobus, ki si je nadela tako ime, ker so v njej nastopali vaščani različnih vasi, ki pa se vsi vozijo na delo v novomeški Revoz. (Foto: R Perc)
jpbotni sejem <
teli
•K lbiisV‘b<|tnem^a.rednem sevniš-
K Č!nit> 28nr„erU sejc 2bral"
** OJ m0daJ«lcev pujskov.
f'Hsfc3«-Cene^ohi, ‘Cf *°jih
r if V °°d 1« 00« S# bi,e običajne: 0 000‘olarjev za žival.
M
iit'J
0h't
J'SeoP,01'
TOČA V METLIŠKI OBČINI - V sredo pretekli teden je toča močno klestila ponekod po metliški občini. Na poljih okrog Dol pod Gorjanci je povsem uničila koruzo, a tudi ostalim poljskim pridelkom, kot so pesa, krompir, pšenica, ni prizanašala. Komisija, ki ocenjuje škodo v metliški občini, je odšla na teren, ko smo že zaključevali redakcijo, zato bomo o njej podrobneje poročali v naslednji številki. Na fotografiji: Marija iz Ljubljane, ki je na počitnicah pri babici v Dolah, ob poškodovani koruzi, ki ne bo nikoli naredila klasov. (Foto: M.B.-J.)
otijski nasveti
,Riganje slame je zmotno
!b’ Sttepiri^; V krajini in Posavju je po želvi žita, spravilu M ki(lcCasa, toDini • oline rcpice in ogrščice do jesenskega mraza še Pc Szi/*r3zličnju *e ln Povečini tudi vlage za še eno žetev - za dobei % K gostiti, sij j Lnllščnih dosevkov. To možnost je vsekakor potreb
l|o,, ‘Mitj . . ‘“»eiiin uosevkov. to možnost je vsekakor potreo-r0]§0<dno' vnliv k° °bčutno poveča dohodek kmetije, hkrati pa ! *bir Zaščita Va.na rodovitnost tal. Rastlinski pokrov je pač 7,j Vt, vs,rniSčnikl?,cc Prcd uničujočo poletno pripeko in nalivi, fl- ij. Deb kmetijo T?Scvkov je velika, odvisna pa je predvsem od časa fjSerav''o, naj Z*s,ake,m. Iprimc.ru se s sejanjem vedno mudi, saj za sA. Rlu8 takoJ za zanjcem. V prvi polovici julija je 1 jiI 5 Za*ice kor koruze (pitnik), prosa, kavic, krmnega ohrov-lJ“kr «i>,..rePo, listno^ 'P utetuljnic ter pese. V drugi polovici julija je [C ^nenicl at! j,hr°vt in ajdo, v prvi polovici avgusta še lahko
jii 'k (Q s°hfnicc za li>brovt 'n ajdo, v prvi polovici avgusta še lahko 's'j V,«0 odijčn„ , klaj° in jaro ogrščico, še kasneje pa belo gorjušico.
^NSl,rnSnWadozime.
* j) Ao j,^°ljedeli>n dose.vkov zahteva posebno obdelavo. Tudi če 4'jd«:, katcr0 nc m'sb zasejati, je dobro, da ga preorje s krožno ,Sjr. ayzkaij • )rje ostanke slame pa morda tudi osuto zrnje, ki 'V' v'šfe itv°i naivca'*' P°vršino njive. Za setev dosevkov naj bo iCTe-,,l,di ni-jJ ec 20 em globoko, za novo rast pa je potrebno Jrje S.Zhat '1,10 in dr,,Cr?° P°8n°jiti, upoštevaje gnojilno vrednost za-Ldve vreči ^! ■ostankov' Priporočajo 50 kg dušika na hektar, f' Jer i„kakeo-, . /'''Jmočnejšcga dušičnega gnojila uree ali ustrezno VJe Zdai n .dru«ega dušičnega gnojila.
: gnojevke, je to marsikje
i/b rke r®ansko ..rneJSl eas za r;___________D....j____,______________
P .if' L%je 'Seveja Spojilo mogoče koristno porabiti tudi za strniščne
' ' Ml •vSUKl'	vi	otvjjv, uiiiuiiiaruiinc viuimv. iiu piuoiviu
Ji Avk JH v zrak -J se neprijeten smrad, dušik pa se s tem nekoristni t\ Cvtue X°blačne° SC V Preccjšnji meri da preprečiti z razvažanjem i/	„' šdpozariT m Vrcnienu. in zvečer, predvsem pa z zaoravan-
1 i 'v^imbkov nnx Pa: v bPbenem primeru slame in drugih rast-“'lti'ikf' C)ški živep ZCtv' nc smemo požigati, saj s tem uničujemo / 'Paso, pr J v l'cb ‘n po nepotrebnem izgubljamo koristno .c	‘ v to napako pa nekateri z. veseljem delajo.
N«,
OGLED VINOGRADOV V NOVI GORI IN NA STAREM UUBNU
STRAŽA - Kmetijska svetovalna služba Straža vabi vinogradnike na terenska ogleda, ki ju inž. Jože Maljevič vodil v sredo, 19. julija, ob 15. uri v vinogradu Ivana Slapničarja v Novi gori in ob 17. uri v vinogradu Janeza Vodopivca na Starem Ljub-
Zdravilni fižol
Zaradi vpliva na preprečevanje črevesnega raka poraba skokovito narašča
Fižol (botanično Phaseolus vulgaris), ki spada v družino metuljnic in ima kakih 400 rodov in na stotine sort, je bil v sodobnem času neupravičeno zapostavljena vrtnina ali poljščina. Odkar so odkrili nekatere njegove zdravilne lastnosti, se je povpraševanje po fižolu začelo skokovito povečevati. To velja zlasti za vsega sito Ameriko (ZDA), ki se je po odkritju ugodnega vpliva fižola na preprečevanje črevesnega raka dobesedno vrgla na uživanje te hrane, nekdaj značilne za reveže. Knjiga o fižolu je bila dalj časa celo ameriški bestseler.
Med zdravilne rastline lahko fižol prištevamo že zavoljo luš-čin, še bolj pa zaradi zrnja. Luš-čine vsebujejo nekatere pomembne aminokisline, lizin, holin, lecitin, asparagin, trigonclin in silicijevo kislino, fižolovo zrnje pa predvsem beljakovine in ogljikove hidrate, med katerimi so za zdravje zlasti pomembni neprebavljivi polisaharidi.
Redno uživanje nezrelih fižolovih strokov, torej stročjega fižola in tudi zrelega zrnja, je pomembno predvsem za vse tiste ljudi, ki pri svojem delu veliko sedijo ali pa imajo na sploh neredno in slabo prebavo. Fižolove luščine uporablja ljudsko zdravilstvo za odvajanje vode, za lajšanje težav pri sladkorni bolezni, putiki in revmatizmu, pa tudi pri nepravilnem bitju srca, ledvičnih kamnih, aknasti koži, visokem pritisku in vodenici.
Krška vas ureja brežine Krke in računa na turiste
Kmetijstvo gre s turizmom z roko v roki
KRŠKA VAS - Turistično društvo Krška vas šteje okrog 70 članov in je bilo prvo turistično društvo v brežiški občini. Marljivi predsednik Franc Jurečič pravi, daje bilo pred približno tremi desetletji poleti ob Krki tudi okrog 1000 kopalcev, vsaj četrina gostov pa je bila iz Hrvaške. Hrvati se po malem že vračajo na brežine Krke, ki so jih s pomočjo novomeškega VGP - ja in brežiške občine uredili v dolžini približno 300 metrov. Podjetni, čeravno že upokojeni brežiški politik in gospodarstvenik Stane Ilc vodi akcijo za ureditev še okrog 500 m brežin Krke, seveda pa bo potrebno za obnovitev “bisera Dolenjske” zlasti očistiti reko Krko, tovrstna prizadevanja pa je na nedavnem sestanku podprl tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Brez čistilnih naprav gorvod-no in ostrega kaznovanja onesnaževalcev dolenjske lepotice bo verjetno še dolgo vse ostalo bolj pri dobrih željah in besedah.
GLUHI ZA SELEKCIJO PRI SUBVENCIJAH
KRŽKO-Svetnik SLS Branimir Vodoplvc seje na zadnji seji občinskega sveta oglasil z zanimivim predlogom s področja varovanja okolja. Svet naj bi sprejel sklep, da bo občina subvencionirala samo nabavo takih preparatov, škropiv in gnojil, k) so lahko razgradljivi in man) nevarni za okolje. “Obstajajo alternativna in manj nevarna škropiva. Občina ntO prispeva del sredstev, da bodo ta cenejša in tako vzpodbudi njihovo uporabo,” je dejal. Po pripombi svetnika Vidu Budne, da bi morali popešlti in urediti zbiranje dotrajanih in preostalih preparatov nazaj (proizvajalci!), je razprava obravnavala tudi odvoz odpadkov in črnih odlagališč, tako da na koncu niso podprli selektivnega subvencioniranja nakupa preparatov za kmetijstvo.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Siva plesen ali grozdna gniloba
Nadaljevanje iz 26. št., kije izšla 29. junija
V delu sestavka, ki je bil že objavljen, smo opozorili na sivo plesen, ki se je pojavila letošnjo pomlad na kabrnkih vinske trte. Vinogradnike smo pozvali k takojšnjim nujnim ukrepom, ki so pomembni za preprečevanje bolezni in njenega hitrega širjenja. Vendar nevarnost, ki preti pridelku grozdja, še zdaleč ni minila, čeprav so se vremenske razmere, ki povzročajo razvoj sive plesni, precej spremenile. Tako s prikazom nekaterih značilnosti glive Botrytis cinerea nadaljujemo in ob tem upoštevamo tudi nevarnost jrovzročite-ljice peronospore in pepelaste plesni, ki ju sočasno lahko zatiramo. Uporaba prvega univerzalnega Bayerjevega sredstva folicur E je za sočasno delovanje na vse tri navedene organizme, ki lahko okužujejo vinsko trto v vseh fenofazah njenega razvoja, najprimernejša. Omenjeno sredstvo je za varstvo vinske trte registrirano tudi v Sloveniji.
Bolezenska znamenja na zelenih delih
Bolezenska znamenja, ki jih povzroča gliva Botrytis cincrea, se pokažejo na vseh zelenih delih vinske trte: poganjkih, mladicah, listih, internodijih, kabrnkih in grozdju. Vlažno vreme (veliko dežja) pogojuje okužbo, predvsem občutljivejših sort, že spomladi. Najprej se na poganjkih pojavi mišje siva prevleka, nato porjavijo in odmrejo. Na internodijih (medčlenkih) se pojavijo rjave pege, na njih mestih sc mladice zaradi krhkosti
pri pletvi in ob vetrovnem vremenu rade lomijo. Če traja obdobje vlažnega vremena daljši čas, se na pegah pojavi siva prevleka, ki je najočitnejše znamenje bolezni, sami poganjki pa v rasti zaostanejo. Veliko škode povzroči bolezen, ko so kabrnki že okuženi (o tem smo govorili že v prejšnjem sestavku).
Bolezenska znamenja na grozdju
Če gliva okuži pecelj, je dotok asimilatov prekinjen, zorenje grozdja je ovirano in ob hujših poškodbah pada po tleh. Stadij imenujemo “gniloba pecljev”.
“Kisla gniloba” nastopa na grozdnih jagodah, ki jih je okužila gliva Botrytis cinerea, ko grozdni sok še ni dosegel sladkorne stopnje 50° po Ochsleju. V tej fenofazi se jagode lahko okužijo skozi rane, ki jih povzročijo toča, grozdni sukači ali pa micelij glive prodre v jagode skozi naravne odprtine iz notranjosti grozdov, kjer se je gliva ohranila na ostankih cvetov vse od cvetenja.
“Surova gniloba” je stadij, ki nastopi pri dovolj vlažnem vremenu, ko začne grozdje zoreti in doseže sladkorno stopnjo malo nad 50° po Ochsleju. Posebno prizadene sorte, ki imajo tanko jagodno kožico. Pri občutljivih sortah so posamezni grozdi že v nekaj dnevih popolnoma okuženi. Znatne izgube pridelka in njegove kakovosti nastanejo zaradi izhlapevanja soka iz jagod skozi odprtinice, ki jih je povzročila gliva. Takšno grozdje ni primerno za predelavo v vino.
Sorte z bolj zbitim grozdjem, kot so kraljevina, rizling in burgundec, siva plesen še posebno prizadene. Z mehčanjem jagod se nevarnost okužbe še povečuje in stadij “sive gnilobe” traja vse do jeseni.
(Nadaljevanje prihodnjič) Dr. JOŽE ŠAVOR
“Kadar ajda cveti, kmet odkrije se”
Je lepa, vsestransko uporabna, zdrava, odporna, občudovanja vredna
Ko se bo leto nagibalo v drugo polovico, bo Krško polje zopet krasila nežno zelena in potem belo rožnato cvetoča ajda. Ko bo zorela, bodo polja postala zeleno rdeča. Ne ocenjujmo ajde samo po tem, koliko koristi in dobička bo iz njenih plodov, posvetimo pozornost, tudi njeni lepoti, s katero lepša poletno izsušeno pokrajino.
Ajda kot medonosna rastlina vpliva tudi na način čebelarjenja, saj cvete takrat, ko druge rastline v naravi že odcvetijo. Nobene nevarnosti za čebele ni, ker posevka ni treba škropiti, tudi ne s herbicidi, ker je ajda zaradi hitre rasti naraven zatiralec plevela.
Ajdo gojimo predvsem zaradi zrnja za ljudsko prehrano, kot je ajdova kaša, moka za kruh ali žgance. V Sloveniji poznamo nad 90 narodnih jedi, ki vsebujejo ajdo. Njen plod ima skladno sestavo hranil, kot so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, surova vlakna, sladkor, škrob in druge koristne rudninske
snovi in kisline, ki ugodno delujejo na prebavo. Ajdovo zrno vsebuje tudi vitamin B in B2.
Ajda je kultivirana rastlina in se odlikuje z velikimi in dišečimi roza cvetovi. Razvejane korenine imajo veliko absorpcijsko moč. Steblo je gladko in razvejeno. V višino zraste 30 do 100 cm, ko dozoreva, postane rdeče. Liste ima velike in srčaste. Na dobro razviti rastlini je do 200 cvetov, prav toliko plodov. Ker ajda hitro raste, potrebuje pri tem vlago, v času oplodnje pa lepo vreme. Občutljiva pa je na obilne padavine ob cvetenju. Za tla ni izbirčna,
najrajši ima alkalična, ilovnato-peščeno zemljo, ne potrebuje veliko gnoja, ker potem rada poleže. Njivo za ajdo preorjemo do 15 cm globoko. Globina setve je do 6 cm. Vrste naj ne bodo pregoste, sicer poleže ali ne dozori. Za naše podnebje sta uporabni sorti dolenjska siva in črna ajda.
Ni zaman pesnik Josip Murn v zanosu zapisal: “Kadar ajda cveti, kmet odkrije se." Mi pa ji pokažemo, da jo občudujemo, tudi s tem, da mamice imenujejo svoje novoro-
jenkeAjda'	M. SUŠNIK
PONOSEN NA KONJE - Franci Slak iz Krške vasi je velik ljubitelj konj. Za prevoz svatov je tokrat zapregel Mico in njeno hčer Bistro. Gre za posavsko sorto hladnokrvnih konj, kakršnih je na Krškem polju vsak dan več. Kmetje so spoznali, da je na vsaki kmetiji prostora tudi za par konj. Ljubezen do traktorja ne more biti takšna kot do iskrivih konj. (Foto: M. Vesel)
{helenamrzlikar} gospodinjski kotiček
Juhe iz poletne zelenjave
Juho pripravljamo s kuhanjem mesa, zelenjave in drugih živil v vodi. V zdravi prehrani ima pomembno mesto zaradi svoje raznolikosti in prijetnega okusa. Juhe delimo v čiste, goste, zelenjavne, sadne, mlečne in narodne. Zelenjavnih juh je mnogo in so po načinu pripravljanja podobne, različne pa po okusu, ker ima vsaka zelenjava svoj značilni okus. Temeljna sestavina je zelenjava, po kateri ima juha svoje ime, in razni dodatki dišav in začimb ter različne zakuhe. Kadar je le mogoče, zelenjave ne kuhamo, ampak jo dušimo ter dušeno popra-šimo z moko in zalijemo z vročo tekočino.
Za pripravo MEŠANE ZELENJAVNE JUHE vzamemo 10 dag rdečega korenja, 5 dag gomolja zelene, 5 dag peteršiljeve korenine, 10 dag svežih gob, 10 dag zelenih paprik, 20 dag paradižnikov, 25 dag stročjega fižola, 15 dag graha, 1 čebulo, 3 stroke česna, 10 dag olja, 3 krompirje ali 5 dag moke za zagostitev, sol, poper in peteršilj. Zelenjavo opere-
!-L julija 1995
mo pod tekočo vodo, odcedimo in primerno zrežemo. V posodo odmerimo olje in še na hladno stresemo zelenjavo. Z dodatkom nekaj žlic vode zelenjavo dušimo v dobro pokriti posodi do mehkega. Nato dodamo vse začimbe, jed poprašimo z moko ali zgostimo z nastrganim krompirjem in zalijemo z vročo vodo ali juho. Kuhamo v pokriti posodi še 20 minut. Nazadnje vmešamo še nekaj peteršilja, jed legiramo s stepenim jajcem in 3 žlicami kisle smetane.
Za vse letne čase je primerna ČESNOVNA JUHA. Za 4 osebe potrebujemo 6 do 8 strokov česna, 1 lovorjev list, 3 brinove jagode, nekaj poprovih zrn, 2 žlici moke, 1/4 litra belega vina, 1/2 litra mesne juhe, 1/2 litra kisle smetane, sol, 2 rezini toasta ali belega kruha in peteršilj za potresanje. Česen olupimo, stremo in skupaj z dišavami dušimo v vinu. Nato dišave odstranimo, juho pretlačimo skozi cedilo, zgostimo z moko in zalijemo s smetanovo juho. Po nekaj minutah vrenja ji dodamo opražene kruhove kocke.
DOLENJSKI LIST
IZ NAŠIH OBČIM MŠŠ
Proračun pod streho
Šentjernejski proračun sprejet na skoraj 6-urni seji -Priprave na Jernejevo
ŠENTJERNEJ - Ponedeljkova 7. seja občinskega svela je bila spet maratonska, saj so svetniki sestankovali do ene ure zjutraj in sprejeli proračun. Res, da je nizek, zato bodo morali vsi žnestandardni’ porabniki počakati, če bo sredstva
* Svetniki so sprejeli tudi sklep o dokončanju mrliške vežice, kije za občino oziroma KS velika investicija, saj je bilo do sedaj zanjo namenjenih že 20 milijonov tolarjev, v letošnjem proračunu pa še dodatnih 15 milijonov. V torek seje v Šentjerneju mudila arhitektka, ki je proučila možnosti pocenitve objekta, predvidoma pa naj bi bila mrliška vežica delno v uporabi še letos.
mogoče dobiti z rebalansom. Do naslednje redne seje, ki bo zaradi dopustov septembra, naj bi pripravili natančen pregled poslovanja krajevne skupnosti Šentjernej, saj je interes vseh, da sc ve, zakaj je občina prevzela dolgove.Svetniki so obravnavali tri vloge za povračilo škode, ki jo je povzročila toča, in vloge za delni odpis davčnega dolga - te prošnje bodo obravnavali, ko zavzamejo enotne kriterije.
V kratkem se bo začela adaptacija novih občinskih prostorov, ki naj bi bili obnovljeni do občinskega praznika 24. avgusta, na jernejevo. Zato so svetniki imenovali organizacijski odbor, ki se bo sestal še ta teden, poverjen pa je za pripravo celotnega praznika. Tako bo 24. avgusta slavnostna seja občinskega sveta, v soboto, 26. avgusta, pa tradicionalno praznovanje jerneje-vega, ki je v statutu opredeljen kot občinski praznik.
T. G.
Trinajst več kot dovolj za zamenjavo
Nov avto GD Kamence
KAMENCE - Gasilsko društvo Kamence je pred nedavnim prevzelo ključe novega vozila. Anton Kumelj, predsednik GD Kamence, in člani društva so po tem dogodku nekoliko lažje zadihali. “Požarni rajon našega društva obsega 11 vasi in zaselkov. Delujemo na območju krajevne skupnosti Bučna vas. To je precej veliko območje. Naš rajon ni sama ravnica. Na svojem terenu imamo tudi hribe in nekateri kraji so težko dostopni. Zato nam bo novi volksvagnov kombi prišel zelo prav,” pravi Kumelj. Kako prav bo prišel avto, pove tudi podatek, da je vozilo, ki so ga imeli doslej, staro 13 let in se nanj ne morejo več zanesti.
2®
HI -2L -
Anion Kumelj
Pred to najnovejšo pridobitvijo, ki je vredna 47.000 mark, so jih kamenski gasilci zabeležili že nekaj, saj začetki društva segajo v leto 1929. Po daljši vmesni prekinitvi zdaj društvo nepretrgoma deluje že 18 let.
GD Kamence ima dom, ki ga je dogradilo 1987. leta. O dobrem imenu, ki ga ima gasilstvo v teh krajih, govori podatek, daje v društvu vseh članov 230, od teh je t. i. operativcev 50. V operativnem sestavu je tudi 18 mladincev, 10 mladink in 10 pionirjev-	L. M.
V času od 28. junija do 5. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Melita Blatnik iz Dol. Toplic - Tjašo, Darja Žura iz Malih Brusnic -Tonija, Andža Davidovič iz Velikega Podljubna - Mateja, Mira Vavpič iz Šmarjeških Toplic - Tanjo, Andreja Krištof iz Zaloga pri Škocjanu - Anjo, Andreja Zupančič iz Sev-nega pri Otočcu - Roka, Vesna Bor-štnar-TUrk z Mirne - Tijo, Justina Ferlin iz Gornjega Križa - Jožeta, Dijana Šotiček iz Vrhovcev - Matija, Jožica Kastelic iz Ravnac - Gregorja, Marija Blaznik z Drožanja -Martina, Ivica Brišar iz Gor. Vrhpolja - Urško in Blaža, Martina Kurent-Krajšek iz Šentruperta -Anjo, Jožica Ogulin iz Jurke vasi -
Manco, Tončka Lesjak z Belokranjske ceste - Tilna, Jana Trpine z Drske 59/a - Katjo, Suzana Zirkel-bach s Košenic 15 - Aljaža.
Čestitamo!
Ivan Cankar na nočni seji
Na kaj pravzaprav računajo novomeški občinski svetniki, ki po skoraj štirih mukotrpnih urah seje pod točko razno ponudijo v sprejem sklep, po katerem naj bi mestni svet zavzel stališče, da se nepremičnine v denacionalizacijskih postopkih, v katerih je občina udeležena kot zavezanka za vračilo premoženja, vračajo v naravi? Prav to je v imenu socialdemokratskih svetnikov na zadnji seji občinskega sveta naredil dr. Zelimir Šribar.
Težko je reči, če so solirali in so s tem dejanjem presenetili tudi svoje (močnejše) koalicijske partnerje ali pa gre za usklajeno in dobro premišljeno potezo vladajoče koalicije. Vsekakor je bila reakcija opozicije tako odločna in moralno obsojajoča, da je prišlo tudi pri vladajoči koaliciji do omahovanja, če ne kar do zmede. Če že ni sam sklep precej nenavaden, pa “taktika ”, ki so jo ubrali za njegov sprejem, hudo spominja na zarotniške scenarije. Očitno je to začutil tudi župan in je razpravo o tem predlogu izkoristil za to, da je opozoril na nevarnost zaradi stavke delavcev v ljubljanski kafileriji tudi za Dolenjsko. Po šepetajočih in namigujočih “uskljevanjih"sopotem ta “sklep" kot sklep umaknili in je vsa stvar izzvenela le kot nekakšno “evidentiranje" problema.
Kot da ta problem ne bi bil že do-
dobra znan in na seji sveta že lepo gret in pogrevati! Gre, pa naj “problem "še tako zavijajo v sploš-nost in načelnost, za vprašanje osnovne šole Grm, o čemer smo v našem časopisu podrobno pisali. Skratka, če bi prišlo do vračila nacionaliziranega zemljišča, katerega formalni lastnik je občina, v naravi, bi bila s tem onemogočena gradnja prepotrebnega prizidka te novomeške osnovne šole in s tem njen nadaljnji razvoj. Če pa je tako, celo po zakonu ne pride v poštev vrnitev v naravi, ampak odškodnina. Da v tem konkretnem primeru niti ne govorimo o tem, da je šlo za ogromna družbena vlaganja v ureditev stavbe, ki je tudi predmet vračila. Iz ministrstva so že pred časom občinski svet pozvali, naj sprejme “izjavo volje”, da se v takih primerih nepremičnine ne vračajo v naravi.
Tu pa ravno narobe! Da so socialdemokratski svetniki računali, da bodo svoj nočni “šok" sklep spravili skozi, govori tudi to, da se je ravno v pravem času pred sejno sobo znašel sin denacionalizacijske upravičenke za nepremičnine, ki zadevajo grmsko šolo. Je tam pač malo posedel, kajne? Pa kaj!
Le kaj bi o vsem tem rekel Ivan Cankar, ki si ga predlagatelji sklepa lastijo skoraj kot svojega člana?
ANDREJ BARTEIJ
DOLENJSKI LIST
Na oblast prišli nesposobneži!
To je glavni očitek opozicijskih liberalnodemokratskih občinskih svetnikov - Ni programa razvoja novomeške občine - Strankarski proračun podcenjuje družbene dejavnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
mi sestanki in zasedanji, od česar ni nobenega haska. Imajo le en namen - samohvalo. “Po pol leta bi človek pač pričakoval sistematičnega reševanja težav in to, da bi izdelali trezen in realen program razvoja občine, priče pa smo enemu samemu rompompomu. Nadaljnji razvoj občine je pa že tako resna in pomembna stvar, da ne bi smela biti predmet strankarske ali osebne zadrtosti, marveč bi morali ob tem združiti vse sile in k temu pritegniti najboljše strokovnjake, ne glede na to, v kateri stranki so. Sicer pa jih večina sploh ni in noče biti v nobeni stranki,” pravi Dular. “Pa si poglejmo samo pobudo za ustanovitev novomeške univerze. Na čelo se je postavil župan, kot da med Novo-meščani ni nobenega doktorja znanosti in univerzitetnega profesorja! Zato se ne čudimo, če v Novem
mestu ne bo univerze.”
Po mnenju tega dela opozicije sedanja občinska oblast tanra in za težave obtožuje grdo državo in novomeško Upravno enoto zato, da bi prikrila svojo nesposobnost.
“Sedaj pač ne gre več le za reprezentanco, marveč je treba trdo delati in občino pametno upravljati, ne pa se iti le politiko in zganjati
politikantstvo!”
A. BARTELJ
Na volitvah si obetajo zmago
Novinarska konferenca občinskega odbora SDSS Novo mesto
NOVO MESTO - Na petkovi tiskovni konferenci je vodstvo novomeške Socialdemokratske stranke predstavilo organizacijo in delovanje te stranke, njene cilje in stališča do najbolj aktualnih vprašanj na občinski in državni ravni.
Za utemeljitelje slovenske socialdemokracije štejejo Ivana Cankarja, Albina Prepeluha, Dragotina
TUDI V NOVEM MESTU STRANKA UPOKOJENCEV
NOVO MESTO - Deset upokojencev iz novomeške občine sestavlja iniciativni odbor za ustanovitev občinske organizacije Demokratične stranke upokojencev Slovenije - DeSUS, ki ima odbore skoraj po vsej Sloveniji. Ta stranka ni ideološka, ustanovili pa so jo zaradi zaščite pravic upokojencev, invalidov in socialno ogroženih. Pravijo, da je to v naših razmerah edina možnost, da si upokojenci in invalidi zaščitijo z delom pridobljene pravice, saj si druge politične stranke za pravice starejše generacije zavzemajo le pred volitvami, da bi dobile njihove glasove. V novomeškem iniciativnem odboru računajo, da bodo do septembra pridobili dovolj članov in pripravili vse potrebno za ustanovitev občinske organizacije DeSUS.
Klemena, Majda Špringer iz Pod-
gore - Roka, Marjanca Antončič z Vit....................
/injega Vrha - Mojco, Jožica Pen-ca iz Ostroga - Matjaža, Ksenija Klobučar iz Boričevega - Mateja, Marta Škoda iz Podboršta - Vanjo, Irena Brulc z Zajčjega Vrha - Anito, Nada Kastelec z Dol. Težke Vode - Leo, Nevenka Vrhovšek iz Šentjerneja - deklico, Marija Longar iz Stranske vasi pri Žužemberku - Roka.
• Burgundec ženskam zelo dobro dene, zlasti če ga pijejo moški. (Francoski pregovor)
Iz Novega mesta: Lidija Mesojedec, V brezov log 51 - Gašperja, Ana Novak iz Markljeve ulice 28 -
OBISK MLADIH KATALONCEV
NOVO MESTO - Od ponedeljka, 10. Julfja, pa do sobote,
15.	julija, Novo mesto gosti približno $0 mladih katalonskih pevcev iz pobratenega mesta Vi* lafranca del Penedčs. Prvi dan je mlademu zboru, ki se imenuje L’espinguet (kolovrat) In je nastanjen v Dijaškem domu pod Trško goro, Izrekel doborodoš-lico novomeški župan Franci Koncilija, program za naslednje dni bivanja v Novem mestu pa je povedala Patricia Jankovič, svetovalka za kulturo na sekretariatu za kulturo, šport in mladino v novomeški občini. V torek, 11. julija dopoldne so mladi Katalonci imeli na lastno željo nastop v novomeškem begunskem centru, popoldne ob
16.	url pa koncert.
lUristični Ratež spet s harmonikarji
Srečanje bo 23. julija
RATEŽ - Pri gasilskem domu na Ratežu bo v nedeljo, 23. julija, srečanje harmonikarjev, že 9-ič zapored. Dopoldne ob 9. uri sc bo začelo predtekmovanje, popoldne ob 15. uri pa se bodo najboljši iz dopoldanskega nastopa pomerili v finalu. To, daje rateško tekmovanje v dveh delih, tudi dopoldne, je novost, za katero se je Turistično društvo Ratež, organizator prireditve, odločilo zaradi velikega števila tekmovalcev na dosedanjih srečanjih. Na tekmovanju bodo razglasili prvaka Dolenjske in Bele krajine, kar je tudi ena od novosti letošnjega
* Turistično društvo Ratež je poslalo dopis z vabilom vsem, ki so lani tekmovali na njegovem harmonikarskem srečanju. Društvo očitno tudi sicer deluje skrbno in zagnano, saj mu je Turistična zveza Slovenije podelila priznanje kot enemu nqjbofj dejavnih tovrstnih društev v državi. Vas Ratež se poteguje za naslov ngjbolj urejenega manjšega krnja v Sloveniji in v nastopu na tem tekmovanju je tudi čutiti delo turističnega društva.
rateškega harmonikarskega nastopa.
V premorih na tekmovanju bodo obiskovalce zabavali gosti, med katerimi bodo harmonika-šice Zupanovega kluba iz Mengša, orkester harmonikašev Tonija Sotoška in še nekateri znani mojstri s harmoniko. Za gostinski del prireditve bodo poskrbeli gasilci GD Ratež. Tekmovanje na Ratežu je edino na Dolenjskem in v Beli krajini, ki velja za izbirno za Ljubečno.
L. M.
PRVI TABOR CSD NOVO MESTO - Tabor mladih Slovenije v Dolenjskih Toplicah je z mladimi neprestano zaseden že od konca aprila. Danes 32 hišic in deset šotorov zapušča 120 mladih in njihovih mentorjev, ki so jih na enotedenski počitniški sprostitveni tabor povabili iz Centra za socialno delo iz Novega mesta. V tabor so vključili osnovnošolske otroke iz družin, ki jih dobro poznajo. V bogatem programu so otroci doživeli rafting spust po Krki, se urili v lokostrelstvu, bili na izletu v Kostanjeviški jami, kopali, pripravljali zabavne večere in še marsikaj, tako da je bila ločitev kar težka. Tabor bodo nadaljevali mladi iz klubov OZN Slovenije in Goričani. (Foto: J. Pavlin)
Lončarja in somišljenike. Danes ima Socialdemokratska stranka Slovenije 11.000 članov, organizacijsko in številčno pa se je po trditvah novomeških strankarskih veljakov začela krepiti po padcu predsednika stranke Janeza Janše kot obrambnega ministra. V novomeški občini je 150 članov, na območju regijske koordinacije, ki zajema dolenjsko regijo in Belo krajino, pa 400 do 500 članov. “V vseh občinah na našem območju imamo občinske odbore in svetnike v občinskih svetih, največ uspeha na volitvah smo imeli v občinah Šentjernej in Škocjan, slabše je bilo v Beli krajini,” je med drugim povedal predsednik novomeškega občinskega odbora Miloš Dular, ki je tudi regijski koordinator. Socialdemokrati, ki kot temeljne vrednote štejejo demokracijo, svobodo, pravičnost, solidarnost in domoljubje, ne skrivajo optimizma in na naslednjih volitvah računajo na zmago.
V novomeškem občinskem svetu imajo 3 svetnike, od tega predsednika sveta, poleg tega pa je njihov predsednik Dular občinski sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora. Vodstvo novomeškega odbora opozarja na izredno težko gospodarsko stanje v novomeški občini, ki grozi, da se bodo v kratkem znašli na cesti še novi delavci. “To, kar se dogaja s Pionirjem, je eno samo mrcvarjenje!” je dejal Alojz Zoran. “Opozarjamo občinsko upravo z županom na čelu, banke, vlado in gospodarstvenike, ki so v veliki meri krivi za tako stanje, naj se stvari lotijo resno in odgovorno in naj naredijo vse, da se bo stanje začelo popravljati in da bodjo ljudje lahko spet z optimizmom gledali v prihodnost,” pravi Zoran in hkrati opozarja, da se je v Pionirju, “kamor hodi tudi sam sedet”, že začel napad hijen in šakalov.
Zasebni zobozdravnik dr. Vid Mcršol pravi, da je zdravstvo zrcalna slika gospodarstva, stanje pa bi se dalo popraviti s hitrejšo privatizacijo.
Novomeški socialdemokrati se zavzemajo, da bi krajevne skupnosti ostale takšne, kot so, če pa se naj kaj spremeni, se lahko le po volji ljudi. To velja tudi za krajevne skupnosti, ki bi želele postati samostojne občine, na primer Šmarjeta in Žužemberk. Zavzemajo se za vrnitev nacionaliziranega premoženja v naravi, kjer je to po zakonu možno, tudi če je zavezanec za vrnitev občina. Ker občinski svet sestavlja več strank, ki “si gledajo pod prste”, vodstvo novomeške SDSS meni, da ne more priti do kakšnih mahinacij in da zato tudi občinsko upravo vodi občinski svet in ne ta ali ona stranka. Za “svoj” sekretariat, sc pravi za varstvo okolja in urejanje prostora, pa Miloš Dular tako in tako pravi, da ga lahko vodi le občinski svet in pri njegovem delu politika nima kaj iskati.
A. B.
BO RIBJA SPET LOKAL MLADIH?
NOVO MESTO - Sedanji mladeniči in mladenke iz diskotek niti ne vedo, da se je mladež v 70. letih najraje srečevala v Ribji restavraciji na Glavnem trgu. Vsak večerje bilo le s težavo najti prazno stojišče. Kar dobrih deset let je Ribja držala prvo mesto med mladinskimi lokali. Ribja restavracija, ki je ime dobila po pečenih sardelah, je pričela zaostajati za željami mladih, na koncu si je nadela novo ime: Restavracija pri vodnjaku. Zadnje čase je bila več zaprta kot odprta. Ekipa starih Krkinih delavcev na čelu s Karlom Zrimom in Dado se je odločila, da nekdanji Ribji spet vrne ugled. Odprli so vrata svojih sob in podaljšali delovni čas do 22. ure.
Novomeška kroniki
ČUDNI TIČI -Pred dnevi Novem mestu Jan Tombms^
KMKKSjg
IjSEKSg!
bili v kaj čudni Dči. N3 '^
Občinarji tudi napisali,daj s Tombinski predstavnik,P° S basade. Mešani občutki pa k zlasti predstavnice nežnejša j, ko so na vabilu lahko tudi P« , da se bo gospod Jan To^J
omenjenega	dne	nudil v Nove^
StU.	»nadlt
ZAŠČITA - V Rev«« so " |, vu odprtih vrat oblekli o ,. m-pred vstopom v IrikimiOO j S]i j( bele obleke in halje.
šušljala, da zato, da ne bi oe	t
ci prinesli prahu v lakirni	»j d
popackali avtomobilov. C J j I žica šušljala resnico, je J ol s. novomeška solata ogroža lakirnico.
NOVI MEDIJI - Na ko^j h za tisk, sklicanih v mes
dneh!'nTbilo ne duh"nheiV
3vih medijih-%, .„skrbljem žara ^ odsotnosti; kako ne, saj JDivtli
meški novi medij žc izsvojeP^
pokakane plenice kričal, tw ^ sproti obveščal o najnov J ^ kih. Mogoče pa bo najsveW | na novomeškem i**" * mi nebu kmaluzastjaja. ^
UI1U1, lil Ulivz
novomeških novih m so več kot zas' ~u'“’
da
skem nebu kmalu zasij«-. ^ narskem nebu, pa je za det v časnikarsko klop-
Ena gospa je rekla, J kostanje na Novem j hrust, ki je močan kot ten pa nič manj.
Skupine za samopofflj*
»sr*«
področje dela uvajajo
SoTxrP%‘;S
Si£ISSSj&
SsSEgfeSS
leta 1991 skupina za
ženskam, žrtvam n . I# ^
ni, od leta	si^j
S3J*.
otroke v domačij. ^ sk
sAfSS&S
sti, ki čutijo potrebo	#
z ljudmi s podobnim b.|j a^
in težavami in Mcti.
srirg?&si
S&&-& _.oti
NA GLINAS'
TE
it
ŠENTJERNEJ^fstr^;
žina Orehovica P/fgolo&t
jasa?®«®/
knik s srninim g°
la-žen"
pečenimi na žaru- r|(j

,1»
promocija TuJb&u?i/
neknačinsovŽuzcmh. ^ kaj časa
člani in članice tul 0„,»- hva'-■
dogi.dkihvZuzcM'- ^,	,.
tfeizassis#
rkve so dale sv0JfPej kat« /
za
cerkve —	1U,~,
h"S
podobo dobiva P ^ vfSti s® vCž' vežica v Kotih-	E" : sobranja mizarska	,0[,o,s
kaže šc klavrno PoOka^ i/
trebna šc lina z ‘ ,cra v°tejo,'ji merjav, s cesto, ^>1^ / lahko napišemo, d R0 s« V J malno. Mcd „?n’ehn0 a°/^
Soteska-Dvor ne” ^1^/
sipa, planira m■ *&&&*, |tl
vedani asfalt v jumJ,ucU...	>
led položen v
Št. 28 (2396). »j-

tir
Vič
k
tov
cks
ki
ila
Ai
!»Cj
ih
k
H
%
$
i:

$
športni tenis - župan Amili,** '4 abjan jc za člane občinskega a*'	in!?’ Prc<Js<-‘<Jnikc političnih strank
ina* "“"»toije večjih podjetij v črno-.gj» )s*i občini pripravil v soboto ffli* lu ni.r« tcn^u' Kot je zapisal v vabi-111,11 m'\e lurnir primarno namenjen ™sebojnemu druženju, seveda pa lu" r?raniu 'enisa v športnem smislu v •* ?re za ,cn's v športnem smis-be'inJC2UPanu očitno zdelo še pose-Jpomembno poudariti, kajti teni-im3ngpon8a v drugačnem smislu kntl Lrnom;iljei tako in tako že več
wtpreveč.
- Edino semaforizi-liknzišče v Beli krajini je v Mct-jezi 7* zlasti Crnomaljee še posebej
sklicali!, i ,odo 8°tovo kaj kmalu fa „ kaksno komisijo, ki bo odlo-dvomaSCnIlaforju v tiznomlju. Ker ni danil! L e hodo v njej zastopani ^nie kHh P°,itičnih strank, jc vpra-
doSovoma,|z°dk priŠ1' do skuPnega bržk ,Je bo semafor stal, naj-
kobnri ° ,ak<> ,rcl orch. težje pa bo, PLJP<tAi0rali dolo^iti barve' metliiL, A , * " Prireditve v okviru dizveč!rga kullurnega poletja “Pri-obisicr, !a grac*” privabljajo vse več Nast0naalc.e.v iz vse Bele krajine. "ločnTz.)OCIm Peskajo prav tako ^ Metlic	kot Semičani ali
^ rusko ^ ncdavnem nastopu
fejigžčisg
t^roomaljski drobir
^ po Metliki
^alcbM^1 bSO SE
^nari:, , ' r1KALE za zbiranje AuiJt ri.zenske; Vladka Škof, f“^nnšM,p'?'Č in Jana Gašperič. nikon, n Ja popise za cvenk podjet-
^'jutcliev^i^a-Cm v imcnu Zvczc jjf Prosi ,, niladine, druga vljudno
Mit 1|lrnih nrf0t?0Č pr' Poletnih kul-š 8rad t?„!-edllvab Pridi zvečer na dena’r Ja Pa s prošnjami zbira Rdečc„= , .močno organizacijo V m! ./,ža- Kaže, da imajo
"“m Usnefn*" m0Č’ saJ so v 8lav' , toEDrS5c°d moških. j, NDHNAT!MlKIS°PRI<iPE-C Irlorne 2a ,l‘rnejo metliške Hek' 5anadi Upmc Ivan Navratil po acf ,družcl, |jc znašla tudi metliška 5 S V fojsocialnih demokra-fspr S^rjevin dle Primaknila 50.000 l0pf /• Uibeiniri, Pripombo Stanka Kri-' S So hi vso^ndje folkloristov, it J.na trena|na’0 ’ kateri bi se metala !Ue,L,n‘C'Ge Branko Matko-U !’ravn0 c], ZuPan' pripomnil: "No, mi*' /.^nje n-,c i ' življenjsko zava-
04	wPedicije».,panov' udeležencev % e? ^i letečim-PtJa mcd Petde-,Jr Jan Vaj« -JU’v Kanado en samcat
5	^ii ^družene liste?” se je
%	ODBOR ME-
,jdi,Cv PfjP.nlernih kulturnih pri-ad«“ p! ‘iskovnn ČVečcr na 8™d je skli-' S Badnvkonfereneo v gostilni „ hatavitv? 'nca na JugoTju. Po ,p/ t,'trie stroa r°Srama je Peter na
Sj fes«! Prisotne Egf-*** "‘,cdaČH
ft* Ju!ar' ki živiKO>IBER, metliški 45 ijf°riu zbr-in' V ErnomIju, je na ijj J^incnoVnim novinnrjem pokadil T.Janek ularo 2a žganje. Njen
:0' M l'PranrPKVczal cc|o z Iliri in
sSnia in ®b‘Va,ci llc'e krajine. A C°vku,ki j"Kr,ad je Prizna!, da jc 0" lj.Sridei'5 h|la v posodi, lansko-
■fj 8aSadovnjakVanekC8aČrn01
T* Jrdl4niske iveri
&»>!,!!* "OSTA . K molji', klr L^dsorm2 vsakega dovoljen-
^■!s5S“hlila''°'kot
lf h' k| živi J, s en biser” pa je
tl^ijozak"6 države, ko Romi bjltucli .;!0nod;ijo in se skladno to, 9 1<OTk I .n a Sa j .
0'ka na IRI - Za sodnika po-li jnibiij^dnji Seji občinskega ^ <Je&lj?ni,i eden tistih, f hvalnih j ‘tgala Združena lista J? ?CiizvCr^k;atov,Nekateri
ma-
/a .
f/ di
rhd 2 Vrši i “tov. Nekateri dl “mokri! sl°venskih krščan-^'Piinir '^"3]bi s tem skušali , , V>Prn, !ZLSD.e'ešdatane C'g ktPri>‘ll< ,°kola »z. rokov za od-if°J 't|i!j.,akeIf|'VjNa levici trdijo, da b'4 Pri Povsem rfV Ptoja PoliIj!deVuh 8'edah pred-:i: Ji«'	si« ° Prepričanje, niti
k tfpui0- ni,akopogos-vP/ 5i?riipulUNGARTNiK -žu-
ia ®‘*rtnik in samostojni A Se n !lnik Studia 5 Marko i.V Ntfcbbatlv/i razumeta najbolje. Pj V>še|n, komunicirata zvečine kf a Zelo J ežava je le v tem, da n t ^klim^rajna, po domače bi - k kjo, - k<j0 . J nekoliko trmasta, ve . eScdo. Ce 'n mora imeti zad-

MMMl iz naših občim
Predobro plačani funkcionarji
Razkošje, da dol padeš
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so dobili v sprejem pravilnik o nagrajevanju funkcionarjev v njihovi občini. Da je vse po zakonih in predpisih, ni dvoma. A svetniki so se zgrozili, ko je za boljšo predstavo računovodstvo občine pripravilo izračun, kolikšno bi bilo lahko največje plačilo za delo neprofesionalnih funkcionarjev, kot so predsednik in podpredsednik občinskega sveta, podžupan, predsedniki stalnih odborov in drugih delovnih teles ter svetniki.
Res je, da so bile omenjene le maksimalne vsote, res je tudi, da so avtorji zakonov o lokalni samoupravi in funkcionarjih v državni upravi pisali zakona na svojo kožo. Prav tako pa drži, da je takšno nagrajevanje, kot je bilo tokrat predlagano v sprejem svetnikom, za občino, ki ima toliko težav kot črnomaljska, ne le preveč razkošno, ampak celo neživljenjsko. Toliko bolj, če to trdijo celo svetniki, ki bi lahko po omenjenem predlogu za nekajurno zasedanje na mesec spravili v žep 26.000 tolarjev neto.
Veliko povedo tudi količniki sami. Tako ima na primer redni profesor na fakulteti količnik 6,80, zobozdravnik specialist 4,40, predsednik delovnega telesa na občini 4,00, član občinskega sveta 3,50, dipl. psiholog pa 3,25. To je le dokaz več, kako so zaposleni v državnih organih pisali določila o nagrajevanju funkcionarjev sebi v
prld' MIRJAM BEZEK-JAKŠ E
ETNO FOLK VEČER
METLIKA - V soboto, 15. julija, bo ob 21. uri v okviru metliških kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” na grajskem dvorišču etno folk večer, ki bo po zagotovilih organizatorjev še dolgo ostal v spominu obiskovalcev. Nastopili bodo ukrajinski kozaki, Katice ter skupini Gaucho in Orlek.
Godbeniki se morajo znajti tudi sami
ČRNOMELJ - Tukajšnja godba na pihala bo prihodnje leto praznovala 130-lctnico obstoja, ta častitljivi jubilej pa želijo godbeniki proslaviti, kot se spodobi.
“Denar dobimo iz občinskega proračuna, a ne zadostuje za vse potrebe. Letos je namenjenih za nas milijon tolarjev, kar jc komaj dovolj za redno delo. Nekaj denarja prispevajo še ZKO in podporni člani, pri nabavi uniform pa smo iskali sponzorje, od katerih smo dobili manj denarja, kot smo pričakovali. Oblačila naj bi namreč po predračunu veljala dva milijona tolarjev, zaradi pomanjkanja denarja pa jih bomo morali delno dopolnjevati še prihodnje leto,” pravi predsednik upravnega odbora godbe na pihala Tone Vardjan.
Marsikdaj se morajo godbeniki pri zbiranju denarja sami znajti in tako je bilo tudi tokrat. Da bi krili stroške za nabavo uniform, so na Gričku pripravili uspešno domačo veselico, kakršne
TRAMPUŠ ODSTOPIL KOT PODŽUPAN
METLIKA - Mirko Trampuš je obvestil metliškega župana in občinski svet, da je 21. junija odstopil kot podžupan občine Metlika, Za župana je bil izvoljen na prvi seji občinskega sveta decembra lani, kar je takrat omogočal začasni poslovnik občinskega sveta. Ker pa je sedaj funkcija podžupana nezdružljiva s funkcijo člana občinskega sveta, seje Trampuš odločil, da bo do izteka mandata svetnik. Župan Branko Matkovič še ni predlagal drugega kandidata za nepoklicnega podžupana, ki ga mora potrditi občinski svet.
Tone Vardjan
so bile v navadi nekdaj in je na njih igrala godba na pihala. Zahvaljujejo se sponzorjem in simpatizerjem godbe ter ansamblu Belokranjci, kije na veselici igral zastonj.
Godbeniki so dobili lani v bivši knjižnici na Gričku tudi nove prostore, v katerih imajo vaje. Radi bi le, da bi bilo urejeno lastništvo. “Tudi s podmladkom nimamo problemov, saj dirigent godbe Tone Kralj uči v glasbeni šoli trobila in pihala in se trudi, da bi prišlo v godbo čim več mladih. Tako se je v nekaj letih število godbenikov povečalo od 30 na 45,” pohvali Vardjan.
M.B.-J.
SNS V METLIKI SPOROČA
METLIKA - Območni odbor Slovenske nacionalne stranke v Metliki obvešča vse člane in simpatizerje te stranke, da je njihova pisarna na naslovu CBE 23 (na Pungartu) v Metliki odprta vsak petek, od 19. do 21. ure. V tem času je na tel. št. 58 -110 možno sporočiti razne predloge in pobude, lahko pa tudi pisno na zgoraj omenjeni naslov.
Vrnili sedemsto hektarov gozdov
V črnomaljski in semiški občini je bilo največ zahtevkov za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč in gozdov - Izplačali tudi odškodnino - Kako bo z “vojaško” zemljo?
ČRNOMELJ, SEMIČ - V upravni enoti Črnomelj, ki zajema črnomaljsko in semiško občino, jc bilo vloženih 320 zahtevkov za denacionalizacijo. Ocenjujejo pa, da bodo izdali okrog 500 odločb, saj posamezni zahtevki, knjiženi pod eno zaporedno številko, obsegajo različne nepremičnine in tudi zavezancev je več. Uo konca maja so rešili 175 zahtevkov, od tega delno 66, medtem ko so ostali v obravnavi.
Največ zahtevkov, kar 286, je bilo za vrnitev kmetijskih zemljišč in gozdov. V črnomaljski in semiški občini so vrnili 57 ha kmetijskih zemljišč, od tega 51 ha v last in posest, ostalo v solastninsko pravico, ter 697 ha gozdov. Denacionalizacija kmetijskih zemljišč in gozdov v naravi je že skoraj zaključena. Obravnava približno 20 zahtevkov je prekinjena predvsem zaradi pomanjkljivih podatkov in ugotovitvenih odločb o državljanstvu. Povsem nedorečena pa je denacionalizacija nepremičnin, ki so v lasti Republike Slovenije, z njimi pa upravlja ministrstvo za obrambo.
Za vrnitev stavbnih zemljišč, stavb, poslovnih prostorov in stano-
vanj je bilo 30 zahtevkov. Vrnjenih je bilo 12 poslovnih prostorov s skupno površino 15.763 kv. metrov, 8.136 kv. metrov stavbnih zemljišč, izplačane pa je bilo tudi za 18.000 DEM odškodnine. Precej počasneje kot ostali postopki pa zaradi problematičnosti poteka denacionalizacija podjetij. Največji problem predstavlja cenitev. Hitrost cenitve bivše tovarne Lič, ki je sedaj v kompleksu Belta, je na primer odvisna od dokumentacije o stanju podržavljenega podjetja, ko je bilo nacionalizirano, toda dokumentacija je pomanjkljiva. Na tem področju je bila izdana ena delna odločba na podlagi sklenjene poravnave o vzpostavitvi solastninske pravice v podjetju, in sicer v ob-
liki delnic in v znesku 458.400 DEM. Izdane so bile tudi tri začasne odredbe o prepovedi lastninskega preoblikovanja podjetja zaradi zavarovanja premoženjskopravnih pravic upravičenca v postopku denacionalizacije.
M.B.-J.
ZA ČISTILNO NAPRAVO INVODOVOD
METLIKA - Metliška občina je na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za letošnje leto prijavila dva projekta. Pri obeh naj bi polovico vrednosti naložbe pokrili z denarjem za demografsko ogrožena območja. Gre za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Krasincu, ki bo veljala 41 milijonov tolarjev, ter gradnjo druge faze vodovoda Slanina vas-Bojanji hrib s prečrpavanjem, ki velja 53,8 milijona tolarjev.
Niso vsi otroci iz Hrvaške Hrvati
Ravnatelj metliške osnovne šole in ravnateljica vrtca odgovarjata na vprašanje, kdo plačuje stroške za šolanje in oskrbo otrok, ki prihajajo v Metliko iz Hrvaške
METLIKA - Na seji metliškega občinskega sveta je bilo slišati pripombo, da tukajšnjo osnovno šolo in vrtec obiskuje tudi nekaj otrok iz Hrvaške. Zastavljeno pa je bilo tudi vprašanje, kdo plačuje stroške šolanja in oskrbe za te otroke.
Ravnatelj metliške osnovne šole Jože Mozetič pojasnjuje, daje vprašanje šolanja tujcev v Sloveniji urejeno s protokoli med državami in posebnimi navodili ministrstva za šolstvo in šport. Na omenjeni šoli je bilo v pravkar končanem šolskem letu 13 učencev, ki so prihajali v šolo iz Hrvaške in 5 beguncev iz BiH, ki so bili vključeni v redne oddelke. Učenci, ki so bili vpisani na slovenske šole pred 25. junijem 1991, ima-, jo pravico zaključiti šolanje pod pogoji, ki so veljali pred tem dnem in sicer brez omejitev in plačila šolnine.
Večina otrok, ki obiskuje metliško šolo in prihaja iz Hrvaške, ima slovensko državljanstvo; ker je eden od staršev Slovenec, so prijavljeni v Sloveniji in je eden staršev zaposlen v Sloveniji. V teh primerih so učenci izenačeni s slovenskimi učenci. Šolnine pa ne plačujejo tudi tujci, ki imajo začasno dovoljenje za bivanje v Sloveniji. Za begunce iz BiH, ki prav tako ne plačujejo šolnine, pa dobi šola denar za prehrano, obvezne ekskurzije, osnovne šolske potrebščine in copate. Mozetič je še pojasnil, da je šolanje tujcev v Sloveniji urejeno v skladu z mednarodnimi konvencijami o pravicah otrok, ki jih je sprejela naša država.
Ravnateljica metliškega vrtca Branka Hauptman pa je povedala,
da je iz Hrvaške v vrtcu le en otrok, ki je začel vrtec obiskovati že kot malček v jaslih, letos pa je zaključil malo šolo. Zaradi njega ni bil prikrajšan za varstvo noben slovenski otrok, saj so bili v malo šolo sprejeti vsi. Mati otroka je zaposlena v Beti v Žakanju, oče pa v Nemčiji, vsa leta pa sta zanj plačevala najvišji prispevek. Vzgojiteljico plačuje občina
Metlika, ki bi za vzgojni del prispevala enako vsoto, četudi omenjenega otroka iz Hrvaške ne bi bilo v skupini. Sicer pa v vrtcu zavračajo vse prošnje mlajših otrok iz Hrvaške.
M.B.-J.
Na Svetinjah hočejo boljše ceste
S pomočjo krajevnega samoprispevka bi v KS Svetinje preplastili 7 km cest in sofinancirali mrliško vežico v Dobrniču - Odločitev v nedeljo, 16. julija, na referendumu
prispevkov. Vrednost vseh naložb znaša 14,4 milijona tolarjev. KS
SVETINJE - Precej časa je že minilo, odkar seje v krajevni skupnosti Svetinje iztekel zadnji krajevni samoprispevek. Predsednik sveta KS Drago Perpar pravi, da so rezultati vidni in jih zato ni potrebno posebej omenjati. Ce so se ob prvem referednumu krajani odločili, da bodo prispevali zgolj za ceste, so ob drugem samoprispevku cestam pridejali še telefonijo. V nedeljo, 16. julija, pa se bodo v KS Svetinje na referendumu krajani spet opredeljevali o uvedbi samoprispevka, tokrat zu gradnjo mrliške vežice in posodobitev cest.
Vodstvo krajevne skupnosti je prepričano, daje še ugoden čas, da bi lahko dobili nekaj denarja iz občinskega proračuna. Zavedajo pa se, da pomoč od zunaj lahko pričakujejo le, če bodo s sami kaj prispevali. Takšne volje pa so Suhokra-jinci v preteklosti dokazali na pretek, zlasti so se izkazali pri telefoniji, saj so ne le vse plačali iz svojih žepov, temveč so domala vse sami postorili.
V programu samoprispevka so predvideli, da bi v naslednjih petih letih (z 2,5-odstotno stopnjo) zbrali 5,2 milijona tolarjev, iz občinskega proračuna naj bi kot demografsko ogroženo območje prejeli 6,7 milijona, poldrugi milijon manjkajočih sredstev pa naj bi zagotovili z delom in dodatnim zbiranjem
Drago Perpar, predsednik sveta KS Svetinje
Svetinje bo sodelovala pri gradnji mrliške vežice v Dobrniču z milijonom tolarjev, rekonstrukcijo in asfaltiranje približno kilometra lokalne ceste Rdeči Kal-Jordan Kal pa bo sofinancirala z 1,2 milijona, to je desetino celotne vrednosti. Za
• “Glede na to, da dobro poznam razpoloženje krajanov, pa tudi, ker so se izkazali pri vseh dosedanjih referendumih in večjih akcijah, sem tudi tokrat optimist. Naposled sta v naši občini dober zgled tudi nedavna referenduma za uvedbo krajevnih samoprispevkov v KS Dobrnič in KS Trebelno, zato sem prepričan, da se bomo tudi mi odločili, da z izglasovanim samoprispevkom spet hitreje poženemo kolo napredka,” pravi Drago Perpar.
preplastitev okrog 7 km krajevnih in lokalnih cest v širini treh metrov bodo krajani prispevali 4,5 miljona tolarjev.
P. P.
SEMISKAOHCET
SEMIČ - Turistično društvo in semiška občina pripravljata za 14., 15. in 16. julij pri tukajšnjem gasilskem domu gospo-darsko-turistično prireditev “Semiška ohcet”. Na njej bo folklorna skupina “Semiška oh-cct” predstavila ženitovanjske običaje in sicer prvi dan prosjačenje in fantovščino, drugi dan prevoz bale in dekliščino ter v nedeljo še ohcet. Sicer pa bodo v petek nastopili še tamburaši iz Dragatuša, harmonikašice iz Mengša, humorist Franko Zdravko iz Modre kronike ter ansambel lini band. V soboto bodo Semičani imeli v gosteh folklorno skupino iz Kopra, ki bo predstavila istrske plese, za zabavo na veselici, ki jo bodo pripravili semiški gasilci, pa bo igral ansambel Tonija Verder-berja. V nedeljo bodo folkloristi iz Kopra pokazali še tržaške plese, koprski pevski zbor Maestral bo pel svatovske pesmi, za smeh in zabavo pa bodo poskrbeli humorista Iča in Matevž ter ansambel Omizje. Na ogled bodo razstave čebelarstva, kulinarike in domače obrti, moč pa bo tudi pokušati najboljša semiška vina.
IVebanjski godbi 3. mesto v
norveškem Hamarju
Na svetovnem festivalu godb največji uspeh
TREBNJE - Med 14-dnev-nim svetovnem festivalom godb v Hamarju na Norveškem se je v 14 dneh zvrstilo kar 88 godb. Mednarodna žirija je Občinskemu pihalnemu orkestru Trebnje podelila 3. nagrado na tekmovanju orkestrov v koncertnem igranju. To je za trebanjsko godbo največji uspeh v njeni 70-letni zgodovini. Trebanjci so pripravili še samostojni koncert v središču #mcsta, med nastopom v množični povorki pa jih je spremljalo več tisoč ljudi. Med ogledom lilehamerskih olimpijskih objektov so trebanjski godbeniki igrali tudi na tamkajšnji smučarski skakalnici. Trebanjskemu orkestru je tamkajšnji dnevnik I lamar Dugblal namenil kar celo stran in ga večkrat označil za zelo priljubljen orkester na festivalu. Omenimo še, da se trebanjski godbeniki konec tega meseca odpravljajo na gostovanje v Louvingen v Nemčiji, kamor jih je povabila tamkajšnja godba, s katero trebanjski orkester sodeluje že nekaj časa.
13. julija 1995
NAJVEČJI USPEH TREBANJSKE GODBE DOSLEJ - Trebanjski orkester so izbrali ludi za nastop v otroški bolnišnici v Hamarju (na sliki), kjer je invalidnim otrokom pripravila krajši koncert.
DOLENJSKI LIST
MM IZ NAŠIH OBČIM HMM
Stečaj po začrtanem scenariju
Do stečaja Tekstilnega podjetja Jurjeviča je prišlo v borih 11 dneh - Vodstvo predstavilo delavcem stečaj kot “najboljšo rešitev” - Bo vse teklo po scenariju?
RIBNICA - 30. junija je stečajni senat sprejel sklep o uvedbi stečajnega postopka v Tekstilnem podjetju Jurjeviča. Stečaj so dobrih deset dni prej predlagali delavci na prigovarjanje vodstva, daje to edini način, da bodo delavci dobili nekaj denarja.
Ponujanje stečaja kot edine rešitve iz nastale situacije, ko vodstvo delavcem ni moglo zagotoviti izplačil plač za april in maj in bi bilo ob zmanjšanju obsega naročil dela le še za nekaj manj kot polovico vseh zaposlenih, kaže na dobro premišljen scenarij, po katerem naj bi nekdo poceni prišel do premoženja Tekstilnega podjetja Jurjeviča. To je ocenjeno na 3 milijone mark, zajema pa stavbe, zemljišče in 1/3 vseh strojev, na katerih so delavci delali. Kar 2/3 strojev je namreč v lasti njihovega nemškega partnerja Zocppritza, za katerega so opravljali okoli 90 odst. vseh poslov.
Zoeppritz ima v najetih prostorih
Sedaj možen avtomatičen izpis iz vrtca
Od junija nov pravilnik
RIBNICA - V ribniškem vrtcu od junija velja nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec in plačevanju oskrbnin. Nadomestil je starega iz leta 1977, novosti, kijih prinaša, pa zadevajo le plačevanje oskrbnin.
Na podlagi novega pravilnika so starši pred nedavnim podpisali z vrtcem pogodbe o plačevanju oskrbnin, ki jih zavezujejo, da so seznanjeni s pravili, ki veljajo v vrtcu. S pogodbami so se v vrtcu izognili izdajanju položnic kot računov, starši pa imajo tako dokazilo, daje njihov otrok v vrtcu.
V ribniškm vrtcu, v katerem je v teh dneh povprečno 170 do 180 otrok, kar je dobra polovica vseh, ki so v vrtec vključeni med letom, so imeli v preteklih letih precej težav z nerednimi plačniki. Ob tem je bil vrtec skoraj popolnoma nemočen, zato so v novi pravilnik vnesli določilo, da lahko vrtec avtomatično izpiše otroka tistih staršev, ki v zadnjih šestih mesecih niso redno poravnali oskrbnine trikrat zapovrstjo po zapadlosti položnice.
Po novem so določeni tudi roki za plačilo oskrbnine. To je treba poravnati do 30. v mesecu za tekoči mesec, po tem roku pa začne vrtec zaračunavati zamudne obresti. Pomembna novost, ki ukinja možnost začasnih izpisov, pa je predvsetn znižana oskrbnina za več kot enomesečno pismeno napovedano odsotnost otroka zaradi bolezni ali
d°PUS,a-	M.L.-S.
SAMOVOLJA NA LOVRENCU
SEVNICA - Občinski svetnik Marjan Zidarič je na ponedeljkovi seji občinskega sveta opozoril, da je Medved, občan iz sosednje občine Radeče, odkopal veliko gradbeno jamo na samem Lovrencu, planini z edinstvenimi rastišči modrega encijana. Županu Jožetu Peternelju je bila zadeva že znana, zakaj kmet Kaj-tna se je že hudoval tudi na občini in povedal, daje del jame, ki je segala celo v njegov svet, že zravnal z zemljo. V kratkem bo sledil inšpekcijski ogled. Še posebej, ker je Medvedu poteklo lokacijsko do-voljenje.	A. ž.
5. SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV - V prijetnem okolju sevniškega grajskega parka je preteklo nedeljo popoldne na 5. srečanju ljudskih pevcev nastopilo 15 skupin s Pokleka nad Blanco, z Mrzle Planine, Razbor-ja, Rake, Velikega Trna, Ptujske gore, Bizeljskega, iz Sevnice, Za bukovja, Boštanja, Andraža, Lončarjevega Dola, Šentvida pri Stični, Šmiklavža nad Rimskimi Toplicami in Brežic. Prireditev sta v okviru Grajskega poletja 95 (glavni pokrovitelj lega je Lisca) pripravila sevniška zveza kulturnih organizacij in odbor za ljudske prireditve. Pevce in okrog 400poslušalcev je najprej pozdravil sevniški župan Jože Peternel, zalem pa še državni sekretar t< ministrstvu z zunanje zadeve dr. Peter Vencelj. Spored je domiselno povezoval igralec Jože Logar. Občinstvo je pr\’o nagrado sevniškega radia (prireditev je snemala tudi ekipa Radia Slovenija) dodelilo družini Vidrih iz Lončarjevega Dola. (Foto. P Perc)
ne bo teklo po do stečaja gladko speljanem scenariju.
M. LESKOVŠEK-SVETE
GASILSKA POMOČ
Tekstilnega podjetja Jurjeviča svojo firmo, ki vsaj do nedavnga ni imela nobenega zaposlenega, zastopal pa jo je direktor Tekstilnega podjetja Anton Bojc. V februarju so sklenili medsebojni dogovor, da bo Zoeppritz zagotavljal delo za 137 delavcev, kolikor jih je tedaj delalo. Že v aprilu oziroma maju pa je Zoeppritz zmanjšal obseg naročil za polovico. Ker ni bilo dela so bili delavci koncem maja, ko se je med njimi že začelo pojavljali vznemirjenje zaradi neizplačanih aprilskih plač, poslani na kolektivni dopust do sredine junija.
SEGA CEZ MEJO
KOČEVJE - Predstavniki kočevske gasilske zveze in društva so se minuli teden udeležili proslave ob 120-letnici delovanja in obstoja PGD Delnice iz sosednje Republike Hrvaške. Ob tem srečanju so si izmenjali mnenja o gašenju požarov in sodelovanju pri reševanju. Jubilej so gasilci proslavili s svečano sejo upravnega odbora društva in akademijo. Kočevski gasilci so se dogovorili, da bodo tudi v bodoče sodelovali pri gašenju požarov in reševanju ncglede na državno mejo.
V. D.
LEP TURISTIČNI OBJEKT SAMEVA
OSILNICA - Spričo razmaha, ki ga je Kolpska dolina doživela na področju turizma, pa vsemu navkljub sameva kajakaški center “Stari mal-ni,” nova, a še vedno ne povsem dograjena izredno lepa stavba, ki bi, če bi opravljala funkcijo, ki ji je namenjena, pomenila izredno turistično ponudbo. Pa je ne. Težko pa je izvedeti poglavitne vzroke tega. Baje gre za neurejene lastninske odnose oz. nepokrite investicije. Kakor koli že, škoda se dela na objektu in mgbrž tudi tistim, ki so za to dali denar.
A. K.
Samo nekaj dni po vrnitvi na delo je delavski svet sprejel predlog za stečaj podjetja, kot jim je to predlagalo vodstvo. Zbor delavcev je bil šele dva dni kasneje, delavci pa so na njem zahtevali, naj jim Zoeppritz poravna dolg v višini 96 tisoč mark ter da se jim izplača plače za april in maj. Zoeppritzov predstavnik je delavcem ponudil, da lahko takoj pogodbeno zaposlijo 60 ljudi, vendar samo do stečaja, nakar naj bi šli tako kot ostali vsi na zavod, od koder bi jih nato ponovno vzeli nazaj.
V
Žepna občina Osilnica le
sprejela proračun
Tajnik postal Anton Volf
Ker Zoeppritza 27. junija ni bilo na zahtevani razgovor, je delavski svet, da bi pridobil čas za pojasnila, umaknil predlog za uvedbo stečaja, vendar ga je na direktorjevo posredovanje že naslednji dan “potegnil nazaj”. Dan zatem je stečajni senat sprejel sklep o stečaju, za stečajnega upravitelja pa imenoval Franca Horjaka, kar daje 146 tekstilnim delavcem upanje, da vse vendarle
OSILNICA - Letošnji proračun najmanjše slovenske občine Osilnica predvideva skupno 33,770.000 tolarjev prihodkov in izdatkov. Največ izdatkov bo šlo za delovanje občinske uprave in organov (7,8 milijona tolarjev) ter za cestno in komunalno dejavnost (21,180.000 tolarjev, največ za ureditev kanalizacije in vodne vrtine).Tako so sklenili na seji občinskega sveta 6. julija. Denar za investicije bodo dobili še iz sredstev zelene meje, in sicer 80 milijonov tolarjev za cesto Bez-govica-Bezgarji, in 100 milijonov za cesto Kočevska Reka-Osilnica, pa še za razširitev ceste Žurge-Papeži, za idejni projekt za cesto Strojiči-Podvrh, v okviru Elektra se bodo prijavili na natečaj za daljnovod Strojiči-Bosljiva Loka itd.
Na seji so sprejeli še odlok o turistični taksi, ki določa, da znaša krajevna taksa, ki je dohodek občinskega proračuna, 8 točk (kar znese 80 tolarjev) za eno nočnino, avtomatično pa to pomeni, da znaša nočitvena taksa, ki gre v proračun države, nadaljnji dve točki (20 tolarjev). Ta denar bo porabljen le za razvoj turizma in druge zadeve, ki so tesno povezane s turizmom.
Nadalje so imenovali za tajnika občine Antona Volfa in sprejeli sklep o občinskem poravnalnem svetu, ki bo imel predsednika, namestnika in štiri člane. Tudi pravilnik o vzdrževanju lokalnih in nekatego-riziranih cest so sprejeli. Teh cest je 12 km, zanje pa bodo namenili pol milijona tolarjev, v glavnem za zimsko pluženje.
Prve lastovke
KOČEVJE - Marko Glavač je novi v.d. vodje organizacijske enote gostinstvo in turizem pri M-KG Kočevje. Ob začetku turistične sezone smo ga pobarali, kako so se pripravili na novo turistično sezono.
“Za hotel Valentin v Kočevju in gostišče Grajski hram v Kostelu smo začeli prodajati nedavno pripravljene in predstavljene vikend pakete. Za zahtevnejše goste imamo prenočevanje v hotelu. Prvo skupino, ki je prišla pred nekaj dnevi (okoli I. julija), smo odpeljali na ogled razvalin gradu Frih-rištajn. Omogočili smo jim spust v Ledeno jamo ter ogled Eleonorine jame in pragozda.
V Kočevju smo jim v sodelovanju s teniškim klubom pripravili teniški turnir. Lahko so tudi jahali ali sc vozili s kočijo. Naslednji dan so si ogledali grajski kompleks Kostel, se vozili z raftom po Kolpi ali kolesarili. Gostišče Grajski hram v Kostelu je dobilo 26. junija uporabno dovoljenje. Tu je naš rekreacijski center, ki ima 45 skupnih ležišč.
V juniju in začetku julija se je izmenjalo v Kočevju in Kostelu že več skupin gostov. Žal nismo uspeli z našim predlogom, da bi pri Kostelu uredili še prostor za kampiranje. Bili smo tudi interesenti za nakup motela Jezero ob Rudniškem jezeru, ki je že leto dni zaprt, a pri ceni nismo dosegli soglasja, je povedal Marko Glavač.
J.PRIMC
OB 90-LETNICI - V počastitev 90-letnice je dalo Turistično društvo Ribnica ob magistralni cesti Lju-bljana-Kočevje v Dolenjih Podpol-janah (na sliki) in v Ortneku postaviti takšne znake dobrodošlice v Ribniško dolino. Izdelal ju je mizar Stane Košmrlj iz Žlebiča.
Devetdeset let turističnega društva Ribnica
Proslavitev jubileja bo združena z ribniškim sejmom
RIBNICA - Turistično društvo Ribnica letos praznuje 90-letnico obstoja, kar to društvo uvršča med eno najstarejših v Sloveniji.
Začeli so kot turistično olepševalno društvo, kije prispevalo k bolj urejeni in lepši podobi mesta in okolice. Olepševalna dela so kasneje razširili na skrb za boljše počutje ljudi. Tako so med drugim na Bistrici uredili kopališče za otroke.
V letih po drugi svetovni vojni so prav turistični delavci veliko prispevali k obnovi porušenega mesta. V 50-ih letih so uredili strugo reke Bistrice, nakar so se lotili ureditve grajskega obzidja in ostankov gradu, pri čemer so letno gledališče skušali prilagoditi Plečnikovim zvonikom, ki so jih tedaj postavili. Njihov največji projekt pa je ribniški park kulturnikov, ki je za grajskim obzidjem. Urejali so ga od 1965 do 1982, ko jim je za ureditev parka, v katerem je danes s kipi, ploščami ali kako drugače predstavljeno že okoli 100 pomembnih ribniških mož, denarno pomagala tudi občina.
Kljub velikim projektom društvo tja do leta 1991 ni imelo večjih denarnih težav. Imelo je namreč svoj biro in trgovino s spominki, ki sojih prodajali pod zaščitnim znakom Vitra. Čeprav so zaradi denacionalizacije izgubili pretežni vir dohodkov, pa so v okviru sicer zmanjšanih možnosti ostali še vedno aktivni. Tako skrbe za park kulturnikov. Letos so že sodelovali pri izdaji občinskega prospekta, pripravljajo pa izdajo turistične legende. Precej dela in truda bodo vložili v pripravo že 20. ribniškega sejma suhe robe, s katerim bodo kot iniciatorji začetka tega sejma ter njegovi dolgoletni organizatorji združili obe-ležitev 90-letnice obstoja društva.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Lisca ima lastno blagovno znamko
Zmanjšujejo dodelavne posle in povečujejo delež izdelkov v višjem cenovnem razredu pod lastno blagovno znamko - S pomočjo programa Phare do strategije nastopanja
SEVNICA - Vodstvo 1.300-članskega delovnega kolektiva Lisce seje odločilo, da se bodo močni konkurenci prilagodili predvsem z uveljavljeno in kakovostno blagovno znamko. Zato bodo po besedah direktorja Vilija Glasa počasi zmanjševali dodelavne posle in povečevali delež izdelkov v višjem cenovnem razredu, kijih bodo tržili pod lastno blagovno znamko.
družbo najboljših evropskih proizvajalcev ženskega perila.
“To je težja, a obetavnejša pot. Prepričani smo, da imamo dovolj znanja za uspeh, kar naš prodor na evropskih trgih že dokazuje. Nove poslovnosti smo sc lotili s strokovnimi analizami, kakršen je bil na primer tudi projekt programa Phare, ki nam je pomagal ugotoviti stanje na različnih trgih ter določiti strategijo našega nastopanja. Načrte in notranje poslovanje nam olajšuje lastninsko preoblikovanje podjetja. Lisca je bila med prvimi slovenskimi podjetji, ki jim je Agencija za privatizacijo odobrila program lastninjenja. Tudi to je dokaz, da smo dobro in uspešno podjetje, ki se s svojim delom lahko uveljavi kjerkoli,” poudarja Glas.
Skromno in počasi seje začel razvoj Lisce pred 40 leti, ko je izdelke iz Sevnice na domačih šivalnih strojih vestno in kakovostno ustvarjalo le 5 šivilj. Letos bodo v Lisci izdelali skoraj 6 milijonov kosov perila.
pol milijona kopalk in 60 tisoč ženskih bluz, ter večino tega izvozili. Kot se radi pohvalijo vodilni možje največjega sevniškega podjetja, je Lisca prodorna gospa, ki doma že slovi kot prva dama, v tujini pa se počasi, a zanesljivo tudi uvršča v
NO VE KOLEKCIJE Z NO V!M L - Nove kolekcije (na posnetku z nedavne predstavitve) skupaj z novo celostno podobo Lisce, ki jo je zasnoval Studio marketing, bodo kmalu združevali pod enotno krovno znamko Lisca, s katero se bodo predstavljali tudi v tujini. Nove kolekcije Lisce so delo modnih kreatork Mire Dobovšek, Suzane Gorišek in Ksenije Keše (perilo), Jerice Guštin in Nevenke Vahtar (kopalke) ter Nade Novšak (bluze), zasnovane pa so po vseh pravilih udobnega in modnega oblačenja.
Drobne iz Kočevja
POCENI BRESKVE - Mindj •-tek je neki Primorec pnpe'J irikoliei za osebni avto v
efcRTCSSf
četrtek bančni avtomat pn delal, pokvarila ga je dan prej'
■ki 4.c,ie
delal, r_
ihta. ki se je razbesnela čevjern. Tako narava zafrkava«
tehniko.	—-
iSlnafvLollnahnivcatf
Tutolr	- ..bi
TUVEDE IN NEVEDE-K^
hotel Valentin je dobil v.d. v J ganizacijske enote gpstl?s . Jd-
rižem M-KG Kočevje.Tak) ^ ni naziv, po domače pa »> je zdaj v.d. direktorja edmeg , čevskega hotela Marko u ^
Zvedeli	pa	smo	tud.	da	BS	up.
ravne enote, pač pa je zdaj novan za načelnika. i/nmafl* STROŽJI POLICISTI- p,
rlir nnlictKl i* nOSt3it 1^ ^ il Ji.
Vsak bo torej lahko kan,P dva: uradnih kampih, ta pasta Žagi in v Dolu.
OBČAN SPRAŠUJE ' MEDVED ODGOVAU
-	Kaj praviš o otvoritvi <***
kluba MK v Kaptolu?	/e
-	Zadevo pozdravljam, -g. zdaj ob vikendih Pon?,Cl~,vju. kovskega norenja po h°c J
antiturizeM &
FARA - 7. in 8. julija* parkirali in taborih pn lepo urejenem nogometu n ^
v Fari. Žal pa so polomih^
in klopi, ki jih je t°m,j!ska0111 t turistično društvo. Z. a -jj ^ tudi kurili. Za seboj so l> kj so j lik nered in tako	1$ d
ga vložili krajani v “r P liste! <. območja. Hvala za tak
[RiW§zobo^|
ZARADI BOLEZNI^ ČAS - Različne viroze m # prjoj-število bronhitičnih ob ,vsak0^
ročih vse bolj Postaja^^anoV-
nevnega življenja Rrbm^pre)
nes je to občutiti še b 'J	ved;
letom, o vzrokih za to P fjajv^ no le bolj ali manj ug'n‘';.
ozračja nad Ribnico Pr.' rgufj
vodni zbiralnik v Pngo j ncW
pa še naprej različne eno-dbiskip
dnevne viroze ter pog trj^, otroškem zdravniku t nhitidn
vedanih težav predvsem
vedanih težav prcovse
nedavnem razgovoru	■ pil
zvonikih ribniške ce anov,*?w
Miklovi hiši le nekaj občanj^a
di česar je bil rlbn^k, ran-Ipavec močno razočaj* dat** razume, da se ljudje J v0 p „ morali levji delež za1	ve^ u
kov prispevati verno ’ tipal je’..■ pričakoval večji °‘U' ld0 str°kL, bodo občani, ko jih b p/ottf p jaki seznanili s stanj zaniišl povedali, kako si ° . pj ra rešitev in kakšne zvonov-*,
katerega naša kaj ma'
; lokam«	,ct>
naša kuj ‘uUČchOVS teti Zfp^pid PEPIHAM - N^oiIueV. L< v Lisci zatrjujejo-d^ prc daJ j, Lisce, odkar jt IM’ taka,^ s.avraciio VrtovŠeK. jkanjC
vzrokih za to p« jsjajv^
no le nolj ali manj u8,b„u,goV^ krivde se pripisuje vrem |ajn»s ■
Pase,dasvojdeležkvečpv'va^
ozračja nad Ribnico Pr *PyufJ
vodni zbiralnik v Pngo j.nck^
fi
_ . h
:W v,
f Sevaišlu
BAZEN ZA ONO**# niško kopališče pos ^i.^v ko je vendarle pn ka. V‘ a, vročina, spet prava M doVoJj % olimpijskem bazenu ) sC žc „ predvsem za tiste, k kiik ^ namakali na Čate.. '|a,0b no, stopinja več bi se PrfS>ljJ ‘jr
tem pa marsikomu n. n^fek«, kakšen poseben baze? j svet"' *-
imel v mislih nek scvtio^ga	-,,
zadnjem zasedanju1 j0vhp ta. Možak je *nan p° to dvoumnem izražanj
mi dovoljujemo ne ‘J	uj!
sevniški občinski s p sst;d,,rC>st<r Ji
do, da bi mu PotnablkL1pon' P .Jjc’ t,
SSSKSgpS&I
na, nek svetnik jc c ^ ,a pač n(
SZg&t&iSf
moreio “prebavi • . n*a|011 orfl'
o brez Pravc °d,„ju	i,
irav naj bi p° "V >t||odi|ntnajb^ j,
„. Naš glas izgubi'°d jnis0 n»)|,.	|,
ko njegovi Pred.s ®ni|j fina^a1^ J
prepričljivo pojasnia	,ed»^,^ K
ti celotne zadeve- . |di ra pli
Scvničanižesvojlok^pno:
katcrcea se lokam
Lisce, ousai je ■ stavracijo Vriovšck
Krške novice
SitickI^ ZASTONJ - Zadnje čase
Me ri Ze-k,ar navadili na vse mo-'uce domishce
Meri Ze.,ar nav:uiili na vse mo-lto indomisllce oglaševalcev, ki na Za 7ar/n ■načln Privabljajo kupce, 'udi nrl|m'v<?.reklamo so poskrbeli Brerf/J P"dJe,iu Avtoline, kjer je oz, se rin F- kupil škodo favorit °dDlai'f.0^iOVOrd’ da J° bo obročno S&'Av,°jcodPdJal*ev,a-račun M.' 3, P.°!cm Pa je čakal na je v začetku n',Č’-juniJa SPC< nič, zato »Urokov „ J,Ulljavpra5al'zakajmi1
icodZo" ;gajood plačc-Dobil
■iivnci d so na račun enos-
"id°Cklamaa?j,ajkd0reČe’da
Sv^kMk,|LZEMO ' Občinski takrat nt-VuiGorcnc ie žuPanu že C£Pt razZd 3ual’ nai PriPravi konta Prei<n"Ja “bd‘ne' To so svetniki scje na Jari?' ‘Udi Potrdl|i, vendar
da lesa k« SCP V l°rek P°kaza' Seveda^ k°ncepta še vedno ni.
v kateri I)e , prla vr°ča razprava, gram že iel"(kater' lrdi|i. daje pro-
8ipa'da tnknPrr°raČUnSam’drU-
sal tudi vsako pro,Prai” Potreben, teko vjziin ?° podJe'Je potrebuje vPra§ani(* , 32V0Ja- Seveda ostaja župan ali’ d0 naJ to pripravi: ali k5en Predbpnaj ysak.Pripravi ka-a Sebo ],m; ,v slednjem primeru tikov žoh! °nSal edcn izmed svet-• nat>iralnik v sPrcmenila v poštni P'edlo„i ’Tkamor se bodo stekali
' Prepd'0g'nadan!’dra8iobČani’S bili °kpRami so NEKOČ ŽE
■itla sprejel ,!"{*' preiSnja skupš-a2voiadnii!A0i8"rHČni program
»ant. ki “Pom! steber za pro-
''PtOKram agal'dabib.H
fam, ki naih^°rn' S,cbcr za pro' Zupan IZ7.lrlb' ?a Pripravil svet oz.
"lo predi dnjuhklopiic bdo slišati ea,,1karfo|!’Lda.bl lahko ‘a Pro-
uve uoigi mizi.
-OVolBrežicah 1
Ve>'eenfcn'iazaHrva,e
$ *re£. da je'cgana- Znano je na-
fii ynei^a, cenef{°Veniia za Hrvu,e
osi' lahuClar tisti i Pa tudi bencin.
fj j-'n prej S( vedjih slovesnosti -'c?,eniske banntmrcč odprli enoto do nierniart ln Prodajni cen-li rie0dkih so Rel;Po takSnih mega }<i Uta re je tik nrckldan» očitno čakala* o&ta p‘kprpdotvoritvijo Inter-K Vdi' ■ Z ZCn.asfa" le malo j hkfai Drii,._-gostJe so se namreč
tkk MS0ur,.y u novi center,
SSvlat^M0” • če je v >trdit*,a rabŠiC’ pa ,c8a nc
°va. i; „ .a krajevno skunnnvt
JASS/ESSC
C*l»: slav,, nos!no podobo in do^odbe na°S*u' koncert gasil-J,.0** in ;..,na pihala.
' C'n Kos,' nRadcd’KaPel, Avst-
:S: astr0Pa SosedlUuf'rZa skuPno ul vi. 0 na,,.. tudi izgnanci. Ti so
% ^oZosedU^-' Z
gd»j vlari„nastOnili „Udl.lzgnauei. nso cšt® it|yah' ki 2aviae[,0tl amandmajem \f,Vojneg.,‘6UJu-Z zak°nom o Nagona* nas'lja. “Ko nas bo
Ul‘ .«««■
jja*
S
i
'iV
>
k
pri
očk;
4
$
>
4
€
$
j*
C1- Kljub,!ellže 50 let,” je bilo
- ><.£114111:1 nc Ipravili kar do

'čas---^UNISNrcE
^ežiš;ki	iuniJa do 3. julija
K'Luka V 3 °blak iz KrSkc
^ Ui„ ‘"O- Lilv Doris Čnnn

ft i> tatiče - «0jea Železnik i'riSi5r5ke,,, baro; Marija Mo-^litda >z qj!‘ ‘ Anžeta, Darinka 4SdVet0Kke{f-Fi|tpa,dr. lz Krškega - Laro.
Čestitamo!
MŠŠ IZ MAŠI H OBČ mMM
Štirideset let Gasilske zveze Krško
Na proslavi govoril poveljnik CZ Miran Bogataj
KRŠKO - Prejšnja okrajna gasilska zveza se ni mogla dovolj posvečati vsem društvom v Posavju, zato je ustanovitev občinske gasilske zveze leta 1955 pomenilo lažje približevanje delu društev na terenu. Prvi predsednik Stanc Nunčič je s kratkim presledkom vodil zvezo skoraj 15 let in je zastavil-pro-grame enakomernega razvoja gasilstva v občini. Društva so v prvih letih vložila veliko truda v novogradnje. Do leta 1980 so imela skoraj vsa svoja gasilska vozila. Žal gre opremljanje gasilskih društev z boljšimi avtomobili in cisternami zdaj zaradi pomanjkanja sredstev prepočasi. Kot je povedal predsednik Gasilske zveze Krško Slavko Šribar, upajo, da bodo vozni park kmalu povečali od 6 na 15 avto-cistcrn, kolikor jih predvideva sedanji koncept razvoja prostovoljnega gasilstva v občini. Kar tri četrt društev je opremljenih z motornimi brigalnami Rossenbauer, ostala društva pa imajo različne tipe brizgaln starejše izdelave.
Nagel razvoj gospodarstva in gradnja jedrske elektrarne sta povečala požarno ogroženst v občini, zato je bilo potrebno leta 1980 organizirati poklicno gasilsko enoto. Danes poklicni in prostovoljni gasilci, v katerih deluje prek 600 pionirk in pionirjev, bolj ali manj uspešno sodelujejo.
T. G.
Programa razvoja ni
Krška občina je še vedno brez statuta
KRŠKO - Svetniki občine Krško so na 6. seji občinskega sveta, ki je bila v torek, 4. julija, razpravljali o osnutku odloka o proračunu občine Krško za letošnje leto. Predloge in mnenja je podalo vseh 11 odborov, obrazložitev je dal tudi tajnik občine Vinko Bah. 19. julija bo na dnevnem redu predlog pr^-ačuna, komisija pa bo pripombe in dopolnila v okvirih možnosti tudi upoštevala. Občina še vedno nima statuta, saj so se odločili dati prednost proračunu, zato bo statut na dnevnem redu ene od naslednjih sej.
Čeprav naj bi svetniki na torkovi seji že obravnavali koncept programa dela občine za leto 1995, ta ni bil pripravljen, saj je, kot je dejal župan, “proračun odsev realnih možnosti dela, čeprav vzporedno tečejo še nekatere druge naloge, ki niso opredeljene v proračunu. Za naslednja tri leta pa bi izdelali program, kjer bi odsevale tudi zahteve krajevnih skupnosti.” Silvo Gorenc z odgovorom ni bil zadovljen, saj ne želi, da bi se občina ukvarjala le z dnevnimi problemi, ampak meni, da bi morala imeti koncept razvoja. Kljub živahni razpravi svetniki na koncu niso izglasovali predloga, da bi župan do naslednje seje tak program pripravil.
T. G.
Senovo se zdaj počuti izigrano
Ne gre le za zapiranje rudnika in prezaposlitev delavcev - Kraju bo treba zagotoviti nove razvojne možnosti - Le en program, čas pa se izteka - Ustanovljen občinski organ
SENOVO - Če seje zapiranje rudnika Senovo začelo z optimizmom, pa je sedaj slika drugačna: delavci in rudarji rudnika so prepričani, da so izigrani in da gre za nemensko zavlačevanje. Slovenska vlada bi morala že v 30 dneh po uveljavitvi zakona o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica ustanoviti nova podjetja. Teh še vedno ni, slabo pa kaže tudi s programom o razvoju, ki bi dal tem krajem, ki so tako dolgo živeli od rudarstva, nov utrip.
torek, dejal Peter Žigante, direktor Sava projekta.
retne programe, ki bodo upravičeni do državnih sredstev. Naj občina stoji za programom, saj se bo dru-
Na seji občinskega sveta, kije bila 4. julija, so svetniki ustanovili 5-
Podjetja, ki pripravljajo programe zapiranje - v primeru Rudnika Senovo je to Sava projekt Krško - so v časovni stiski. Ža vse tri rudnike je predvidenih 14,7 milijarde tolarjev, od tega pripada Senovemu 3,7 milijarde. Za reševanje tehničnega dela in zaposlenih bi po izračunih potrebovali 2 milijardi, ostalo pa naj bi namenili razvojnemu programu. “Na javni razpis smo do danes prejeli le en program, ki ga lahko imenujemo investicijski program, prijavilo se je 20 programov, imamo pa še 22 lastnih idej. Niti ni občinskega programa. Dvomim, da bo občina kaj potegnila iz teh sredstev, zato se utegne zgoditi, da bo šel denar nazaj državi,” je na seji občinskega sveta, ki je bila prejšnji
člansko komisijo, ki jo sestavljajo Danilo Siter, Peter Zigante, Silvo
V dveh tednih bo Sava projekt zaključil sprejemanje programov, saj mora dati program do 10. avgusta v revizijo, optimizma pa ni. “Če bomo rešili 304 zaposlene in zaprli jamo, nismo naredili nič. Inštitucije so razvojne programe le moralno podprle, mi pa potrebujemo konk-
Gorenc, Branko Janc in Herman Kunej. To je organ občine, ki bo spremljal in izvajal vse aktivnosti pri zapiranju rudnika ter preveril vse sklepe, ki jih je sprejel svet v zvezi z zapiranjem Rudnika Senovo.
gače voz vsak čas odpeljal, nil Žigante.
je me-
T. GAZVODA
Kaj je z denaijem Sklada?
V bodoče naj bi vsi zavezanci plačevali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - Brez odpisov?
PROSLA VA OB 40-LETN1C1 DELOVANJA GASILSKE ZVEZE KRŠKO ■ Na zaključni slovesnosti, ki so se je med drugim udeležili državni sekretar ministrstva za obrambo in poveljnik CZ RS Miran Bogataj s sodelavci republiške uprave za zaščito in reševanje, podpredsednik gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, delegacija gasilskih zvez občin Brežice in Sevnica ter Mežiške doline in gasilci iz Ravensburga in Šmalega iz Nemčije, so se predstavili še pihalni orkester Videm, mešani pevski zbor Svit Krško, folklorna skupina DKD Svoboda Senovo in gasilci s parado gasilskih enot. (Foto: T. G.)
Inšpekcija svari, da bo delo na črno kaznovano
Nad 400.000 SIT kazni
BREŽICE - Obrtniki so v začetku junija prejeli na dom vabilo za prevzem obrtnih dovoljenj, ki jih je izdala obrtna zbornica Slovenije vsem, ki so do vključno 6. marca opravljali obrtno ali obrti podobno dejavnost. Izdaja obrtnih dovoljenj je bila za brežiško območje predvidena do 30. junija, ko mora Območna zbornica Brežice predložiti obrtni zbornici Slovenije spisek reklamacij. Ker je do omenjenega datuma obrtno dovoljenje dvignilo le okoli 55 odst. obrtnikov, obrtna zbornica poziva vse, ki tega še niso storili, da to storijo čim prej, saj bodo seznami dovoljenj posredovani-rcpubliški inšpekciji. Podjetniki, ki so svojo dejavnost registrirali po 6. marcu, morajo v primeru opravljanja obrtne ali obrti podobne dejavnosti vložiti zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja.
Tržna inšpekcija Republiškega inšpektorata ima že navodila glede nadzora in izvajanja obrtnega zakona, tako da bodo inšpektorji vsakogar, ki bo opravljal takšno dejavnost brez dovoljenja, obravnavali kot šušmarja in ga primerno kaznovali oz. predali sodniku za prekrške. Kazni za delo na črno so od 400.000 tolarjev dalje.
KRŠKO - Krški svetniki so na zadnji seji spregovorili o preoblematiki neplačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sprejeli so sklep o odpisu obresti za dolg v letu 1993 in 1994 (razen za podjetja Sklada in tista, ki imajo sedež izven občine), za naprej pa naj bi prav vsi plačevali obveznosti in tudi obresti za letošnje zamude. Zavodom, katerih ustanovitelj je občina in se financirajo samo iz občinskega proračuna, bodo nadomestilo pokrivali neposredno iz proračuna, zavodi, ki se financirajo iz drugih virov, pa so dolžni plačevati nadomestilo kot vsi drugi zavezanci.
Nekateri svetniki, kot npr. Branko Janc, so zahtevali, naj se poročilo o Skladu stavbnih zemljišč dopolni, da se bo vedelo, kaj se z denarjem sklada dogaja. Zanimalo ga je zato, ker nekatera podjetja niso plačala niti tolarja gotovine, ampak so dolgove poravnale s kompenzacijami. Svetniki so tudi menili, da se mora občina ob stečajih pogajati s stečaj-
nim upraviteljem in ne z najemniki. Kjer se da iz tega kaj iztržiti, naj bi tudi neplačane dajatve spremenili v deleže. Tako prakso že uveljavljajo v primeru Vidma, kjer poskušajo dobili iz naslova dolgov stavbo starega hotela. Sicer pa bodo predlog odloka o Skladu svetniki obravnavali na naslednji seji - tako vsaj je napovedal županov tajnik Vinko Bah - ko bo vlogo dosedanjega upravnega odbora Sklada prevzel občinski svet.
Svetniki so z dopolnilom Petra Žiganteja, da se plinifikacija vpiše kot kratkoročna in ne dolgoročna naloga, sprejeli tudi predlog sanacijskega programa za varstvo zraka v občini Krško. Obravnavali so še informacijo o izgradnji Srednje šole Krško in o rezultatih poslovanja v gospodarstvu občine.
B. D. G.
BREŽIŠKI PLANINCI V KRNICI
Prejšnjo sredo je 52 planincev iz Brežic v gozdu doline Krnice pod Vršičem postavilo šotore. Uredili so poljska stranišča, postavili kuhinjo, vodo pa napeljali iz bližnjega potočka Pišnice. Kuhal (na plin) je poklicni kuhar, pomagala pa sta mu dva dežurna planinca. Posebnih stroškov planinci niso imeli, saj so denar potrebovali predvsem za hrano, veliko pa so sami delali. Čez dan so obiskovali bližnje vrhove: Mojstrovko, Prisojnik, Razor in druge, po označenih in zavarovanih poteh oa so jih vodili šolani planinci. Po končanih pohodih so prirejali različne igre in plesali ob glasbi harmonikarja.
BOJAN HORVATIČ
STROKOVNI SEMINAR NA ČATEŽU
ČATEŽ OB SAVI - V Termah Čatež že 10 let deluje posebna šola za rehabilitacijo in izobraževanje bolnikov z ankilozantnim spondili-tisom, s pomočjo katere lajšajo težave bolnikom s to neozdravljivo boleznijo. Strokovno osebje zdravstvene službe v Termah bolnike redno seznanja z novostmi pri rehabilitaciji, še posebej temeljito na vsakoletnih strokovnih srečanjih. Letošnje so pripravili minulo soboto. Prim. dr. Mojca Golja-Kos je predavala o novostih v terapiji, prof. dr. Anton Franovič o tem, kako, zakaj in kdaj pride na vrsto samozdrav-Ijenje, medtem ko je višja fizioterapevtka Majda Adamič poskrbela za skupinsko telovadbo v terapevtskem bazenu na poletni Termalni rivieri.
Za jubilej še dom in inštrumenti ^ v
75-letnico gasilske godbe na pihala v Ločah so vaščani proslavili z otvoritvijo gasilskega in godbenega doma in prevzemom 30 novih inštrumentov - Ostermanov obisk
LOČE - Letos praznuje gasilska godba na pihala v Ločah 75-letnico, ob tem jubileju pa so Loče bogatejše za obnovljen in razširjen gasilski in godbeni dom ter za 30 novih inštrumentov, vrednih 5 milijonov tolarjev.
vih inšlrumentov ne bi bil mogoč
^nn'kizQ S1 ’ Roka, Jožica SS>i6Marka,Jasmi-No 'BraliSlare8a Grada -N.'Antn.,: a Ban z Razteza -
Leta 1988 so se vaščani Loč na referendumu odločili za 5-letni samoprispevek. Gradnja doma se je začela leta 1990 in nadaljevala skorajda do otvoritve, ki je bila v nedeljo, 9. julija. Glede na velikost investicije so se vaščani leta 1993 ponovno odločili za sprejetje še 2. samoprispevka z istim ciljem. V začetku leta 1994 so skupaj s krajani KS Dobova sprejeli 3. samoprispevek. Dela so stala 25 milijonov tolarjev, poleg dela pa so ljudje nudili še hrano in pijačo. Gradbeni odbor je poiskal še druge vire financiranja; 16-mesečno rento po 240.000 tolarjev za nudenje prostora gramoznice v katastrskem območju Loč za odlaganje komunalnih odpadkov cele občine, milijon tolarjev je bil prispevek občine Brežice preko KS Dobova, 150.000 tolarjev prispevka gasilske zveze Brežice in drugih prispevkov. Tudi nakup no-
brez pomoči številnih pokroviteljev, med katerimi naj navedemo le največje: družino Polovič - AFP Dobova, Terme Čatež, občino Brežice, KS Dobova in zavarovalnico Triglav.
Delo godbe in gasilstva je v Ločah povezana. Ko je bila leta 1927 ustanovljena gasilska četa, so sc vanjo takoj vključili tudi vsi godbeniki, plod sodelovanja pa je bil izgradnja doma leta 1928. Po pisa-nih virih je bi ta dom takrat najlepši na Slovenskem. Dom so drugič povečali leta 1964.
Letno ima godba povprečno 60 nastopov, 25 pogrebov in 100 vaj. Pod prizadevnim vodstvom dirigenta Jožeta Rusa, ki je to mesto prevzel leta 1989, je godba doživela največji razcvet in svojo 75-!etnico dočakala v pomlajeni sestavi. Na prireditvi ob praznovanju spoštljive
obletnice so nastopili še pihalni orkester radeških papirničarjev, pihalni orkester iz Kapel, pihalni orkester iz Šmihela v Avstriji in pihalni orkester iz Kostanjevice. Podelili so priznanja in plakete občinske gasilske zveze Brežice, Zveze kulturnih organizacij in gasilske godbe Loče, slavnostni govornik pa je bil državni sekretar za kulturo Jože Osterman.
I. G.
*
75 LET GASILSKE GODBE NA PIHALA IZ LOČ - Danes šeje godba 36 članov, vodi jo dirigent Jože Rus, predsednik pa je Ivan Kovačič. (Foto: T. G.)
SLA VNOSTNI KONCERT GODBE IZ LOČ - V soboto, 8. julija, je bil v Dobovi v počastitev 75-leinice gasilske godbe na pihala iz Loč, 50. obletnice zmage nad nacifašizmom in 50. obletnice vračanja izgnancev slavnostni koncert godbe iz Loč. Ob lej priložnosti so podelili Galusove značke. Zlato je prejel Ivan Deržič, srebrno Mirko Bogovič, Andrej Cizelj, Stanko Kopinč, Jože Jurman in Ivan Kovačič, bronasto pa Darja Urek, Vesna Deržič, Karmen Kovačič, Bogdana Kovačič, Dušan Kovačič, Franci Urek, Marko Supančič, Anton Kežman, Miran Peteline, Damjan Škaler, Tone Kovačič, Miro Kovačič, Damjan Kežman, Jože Debogovič in Robert Deržič. Posebno priznanje svetovnega združenja prihalnih orkestrov za člane, ki imajo več kol 35 let staža v godbi, so prejeli Marjan Bogovič, Jože Supančič, Franc Urek, Franc Kovačič, Anton Kežman in Feliks Katič ter celotna godba iz Loč.
DA BODO OBRAZCI PRAVILNO IZPOLNJENI
BREŽICE - Ker je brežiška občina obmejna, imajo številni trgovci možnost prodaje brez prometnega davka zaradi prodaje tujim kupcem. Pri izpolnjevanju obrazcev za vrnitev prometnega davka včasih nastopijo težave in zaradi nepravilno izpolnjenih obrazcev se lahko zgodi, da kupec ni upravičen do vrnitve davka.
. julija 1995
DOLENJSKI LIST
7
KARAOKE V DOLENJI VASI
DOLENJA VAS - Na podružnični šoli Dolenja vas pri Ribnici so šolsko leto 1994/95 zaključili s popularnimi karaokami. Za petje se je prijavilo veliko učencev in dokazali so, da to znajo. Za glasbeno spremljavo je poskrbel g. Feliks Podgorelec. S karaokami pa so sc poslovili tudi od letošnjih četrtošolcev, ki bodo jeseni začeli obiskovati OŠ v Ribnici.
M. HENIGMAN
SREČANJE S SLIKARKO
Včasih sem morala hoditi na razstave, da sem srečala kakšnega slikarja, sedaj pa, ko je naš mlin že tako znan, prihajajo kar sami. Tako je bilo prejšnji teden, ko je k nam prišla slikarka Vuka Kumer Hiti in prosila, če lahko nariše naš mlin. Seveda smo ji dovolili in tako je že naslednji dan začela z delom. Risala je s tušem. Opazovala sem jo, saj nisem ravno laik v tej stvari, in zanimivo sva se pogovarjali.
Povedala je, daje v društvu slikarjev v Kopru in daje imela v Izoli razstavo, sedaj pa odhaja v hribe, kjer bodo spet slikali. Za šalo je na koncu narisala Barbiko in strica Feliksa. Slikarka Vuka je obljubila, da bo doma naš mlin obdelala še z barvami in nam to sliko tudi poslala. Res sem vesela, da sem spoznala tako prijazno slikarko.
MILKA KREGELJ. 8.r. novinarski krožek OŠ ŠEntrupert
Ko je Primoi Trubar natisnil prvo slovensko knjigo,smo mu v Sloveniji priredili topel sprejem.
Njegove knjige smo setgali, njega pa preganjali.
Samo zato,
ker je bil napačne vere.
Nehajmo se sprenevedati.
Zavračanje ljudi, ki so drugačni od nas, je dokaz na£e ne njihove slabosti.
Litijski srebrnik
Ob 850-letnici Litije, najstarejšega slovenskega rudarskega mesta
LITIJA - Mesto Litija praznuje letos 850. obletnico prve omembe kraja v pisnih virih. V ta namen seje zvrstilo že večje število kulturnih prireditev in se jih bo še. Vrhunec vseh je bila predstavitev “litijskega srebrnika”, kopije originala iz leta 1886. Predsednik odbora za obeležje 850. obletnice Ivan Godec je dejal: “Naši predniki so nam pustili žlitijski tolar’, mi pa zapuščamo našim zanamcem žlitijski srebrnik’.
Na območju današnje litijske občine so rudarili že Kelti in Rimljani. Prvi pisni viri o najstarejšem slovenskem rudarskem mestu ob reki Savi so iz leta 1537. Na rudarstvo v Liliji in na rudnik Sitarjevecje opozarjal in tudi že pisal o njem Janez Vajkard Valvasor.
Koncem 19. stoletja ali natančneje leta 1880 so v takrat zgrajeni topilnici v Litiji pri pridobivanju svinca dobili okoli 4 kg čistega srebra in ga poslali v dunajsko kovnico za izdelavo litijskega spominskega kovanca z datumom 6. november 1886. Koliko srebrnikov je bilo skovanih, se danes ne ve, ve pa se za pet lastnikov originalov.
Na prednji strani litijskega srebrnika je v ospredju spodaj topilnica svinca, srebra in živega srebra z dvema dimnikoma, vmes pa tovorna žičnica čez Savo do sredine Sitarjevca. Spredaj je na desni strani tovorni vlak, levo je del Litije s cerkvijo sv. Miklavža, v ozadju pa je severna stran Sitarjevca z vzhajajočim soncem ali sijem “srebrnega” rudnika in hriba. Okoli slike je v krogu napisano: Rudarska združba Litije. Na zadnji strani je napisano: V SPOMIN NA PRVI SREBRNI ODSEV TOPILNICE LITIJA - 6. NOVEMBER 1886.
Ponatis litijskega srebrnika so izdelali v trboveljski zlatarni v 50 primerih, v primeru večjega povpraševanja po njem ga bodo nadalje kovali po naročilu.
MARJAN ŠTUŠTERŠIČ
SUAJ TROBIL POD KAPITLJEM
NOVO MESTO - Ljubljanski trobilni kvintet Jazz - Brassni ni povsem nova jazzovska zasedba na naši sceni, je pa nekaj posebnega, svežega in po dobrih dveh letih obstoja jo je bilo mogoče slišati v sklopu Novomeških poletnih večerov 1995 v torek, 4. julija, zvečer na odprti sceni muzejskih vrtov. Ansambel je v osnovi klasičen kvintet trobil, vendar se s svojo sestavo instrumentov razlikuje od drugih: nima bobnov, krilna rogova lahko zamenjata trobenti, pozavna in evfonij pa rog. Zahtevne glasbene interpretacije s prikupno lahkotnostjo demonstrirajo vrhunski trobilci: berkleyska brata Lojze Kranjčan, kije tudi dirigent in umetniški vodja Big banda RTV Slovenija in Dominik Kranjčan, ki trobi tudi v Grecntovrn Jazz - bandu; trobentač Pctar Ugrin in simfonika Darko Rošker ter študent Klemen Erbe. Njihovi programski aduti pa so lastne skladb Lojzeta in Dominika Kranjčana, v katerih še najbolj prihaja do izraza njihova natančna interpretacija predvsem vnaprej pripravljenih improvizacij, ki prevladujejo nad spontanimi. Skratka - prijeten večer v prijetnem, zvočno sijočem, a premalo izkoriščenem prostoru muzejskih vrtov.
JANKO HROVAT
Trije novi kulturni spomeniki
Črnomaljski svetniki so razglasili tri kulturne spomenike, in sicer Maleričevo hišo v Črnomlju ter kmečka dvora v Žuničih - Priče o nekdanji bivalni kulturi meščanov in Uskokov
ČRNOMELJ - Občinski svetniki so na zadnji seji sprejeli tri odloke o razglasitvi treh stavb v črnomaljski občini za kulturne spomenike. Na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in upravne enote Črnomelj so za kulturne spomenike razglasili Maleričevo hišo v starem črnomaljskem mestnem jedru ter kmečka dvora v Žuničih št. 2 in 5.
ve vrednote, tako da bo služil muzejski predstavitvi nekdanjega načina bivanja.
M.B.-J.
Maleričeva hiša v Ulici Mirana Jarca je ena redkih v starem mestnem jedru, ki priča o bivalni arhitekturi nižjega sloja meščanstva, zato je njena ohranitev nepogrešljiva. Vendar pa je sedaj hiša v zelo slabem stanju, zato bodo potrebna načrtna vzdrževalna dela.
Za ohranitev dveh kmečkih dvorov v Žuničih so se odločili zato, ker gre za posebna in lepa ter dokaj dobro ohranjena primera ljudskega stavbarstva. Domačij takšnega tipa drugod v Sloveniji tako rekoč ni, saj se pojavljajo le na območju nekdanje Vojne krajine, zato bi bile lahko tudi nacionalnega pomena. Poleg arhitekturne vrednosti izpričujeta tudi nekdanji način življenja v teh krajih. Kmečki dvor v Žuničih št. 2 je tip zaprte domačije, ki jo sestavljajo hiša, lopa in skedenj. Hišo in skedenj povezuje zid, v katerem so vhodna vrata na dvorišče, kije tako zaprto z vseh strani. Ta domačija, ki je ena redkih takšnega tipa v Beli krajini, je že v lasti Zavoda za var-
SLIKARJI NA OTOCCU
Prva samostojna razstava del Slavice Jesenko
Na brestaniškem gradu
BRESTANICA - Slavica Jesenko se od petka, 7. julija, pa do 20. julija predstavlja v galeriji Samorastnikov na brestaniškem gradu s prvo samostojno razstavo slik. Nadarjenost za slikarstvo je pokazala že v osnovni šoli. Privlačijo jo predvsem tihožitja (cvetje) in pokrajine. Slednje soji bolj pri srcu, zato namerava nadaljevati v tej smeri.
Vrsto let je sodelovala v likovnem klubu Krško, kije prenehal delovati pred okoli petimi leti, s skupinskimi razstavami pa se je predstavila že v Brežicah, Brestanici, Velenju, Ljubljani, Jesenicah, Hrastniku, Trbovljah, Dugi Resi, v Slovenskem domu v Zagrebu in tudi v Nemčiji in Avstriji. Slavica je prej delala kot vodja knjigovodske službe v Nuklearni elektrarni, sedaj je upokojenka, zato ji ostaja več časa za slikarstvo.
Na otvoritivi sta se pred številnimi obiskovalci predstavila tudi Rudi Stopar iz Sevnice s Slikami iz narave; to so njegovi vtisi trenutkov v naravi oziroma lepota ujeta v besede. Na kitaro je igrala Jelena Vukolič iz Brestanice, študentka kitare, program pa je vodila Margareta Marjetic. Razstava je odprta vsak od 9. do 19. ure razen ponedeljkov.
1. G.
Slavica Jesenko
stvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, po obnovi pa bi služila promocijsko-informativni dejavno-
• Svetnike je zanimal«, kaj pomenijo odloki o razglasitvi stavb za kulturne spomenike za njihove lastnike. Ksenija Khalil je pojasnila, da s pomočjo odloka kulturni spomenik zaščitijo pred propadom, ohranijo in obnovijo. Rušenje ni dovoljeno, obnova pa le v skladu z določili v odloku. Pri prodaji spomenika ima predkupno pravico občina Črnomelj oz. država.
LITERARNA DELAVNICA V PIRANU
PIRAN - Revija "Literatura organizira skupaj s ŠOU Ljub J na, MKC Maribor in Urada za mladino RS 5. literarno delavnico v Piranu, ki bo potekala 15. do 17. septembra. Delavnic se lahko udeležijo pesnik' pisatelji začetniki, ki morajo naslov: revija Literaturama
ran), Gosposka 10/1, Ljubil3™
poleg prijave do 31.avgustap slati še pet svojih pesmi, kr
zgodbo ali prozni odlomek-
vilo udeležencev je omejen , zato velja pohiteti. ^ pAvUč
posta'11
sti. Tudi kmečki dvor v Žuničih št. 5, ki ga sestavljajo hiša, hlev in lopa, bo potrebno obnoviti in ohraniti njego-
PROPADAJOČl SPOMENIK - Vsi trije na novo razglašeni kulturni spomeniki so potrebni temeljite obnove, zlasti pa Maleričeva Itiša (na fotografiji), ki sedaj kot soseda cerkve sv. Duha in Špeličeve hiše, v kateri je galerija, močno kazi podobo starega mestnega jedra.
•	Ko bogataš obuboža učitelj. (Kitajski pregovor)
•	Učen bedak je še večji bed^ (Francoski pregovor)
Ar A’
•	Bolniku manjka samoenoAj vetrni marsikaj. (Nemški preg
jd
Množica ima veliko gl“v' Pa,
možganov. (Angleški prego'
i vor)
OTOČEC - Že četrti teden se na Otočcu na nekakšni stalni slikarski koloniji, ki jo prireja Galerija Otočec ob razumevajoči podpori Krke Zdravilišč, izmenjujejo slovenski slikarji in slikajo motive Krke in Otočca. Na Otočcu so že bili ali še bodo slikarji Štefan Marslak, Mira Uršič, Rado Jerič, Henrik Marchel, Marjan Skumavc, Bojan Klančar, Nikolaj Beer, Marjan Zaletelj, Leon Koporc, Slavko Kores, Henrik Krneč, Darinka Pavletič-Loren-čak, Marjan Jelenc in še kdo. Razstava na tej velekoloniji ustvarjenih del bo septembra.
Vi
V OSILNICI OŽIVELO PETROVO - V Osilnici spet skušajo oživeti že desetletja nepraznovan petruvo (petrovo). Gre za praznovanje Petra in Pavla, svetnikov, ki jima je posvečena tudi osilniška z mašo v tej cerkvi pa so se začele prireditve 1. julija. Na svečani maši je pel tudi pevski zbor iz Dole nl orlta Ribnici. Glavna svečanost se je začela po maši na trgu (placu) v Osilnici, kamor je prispela kmečka j	^5
vozovi, na katerih so bili kmetje in kmetice, opremljeni z orodjem, s kakršnim so nekdaj delali, vgia podobnim ali istim delajo še danes. Glavna zanimivost je bil ljudski junak teh krajev Peter Klepe1 pgysld ' domači kosci ter drvar. Zbrane gledalce in nastopajoče je nato nagovoril župan Anton Kovač. Zapeta zbora Zarja iz Trbovelj in Ivan Gerbec iz Trsta. Petruvo je bilo nekdaj tudi semanji dan. Tokrat, p	^jjp
desetletjih ponovljenem prazniku, je bilo sejmarjev bolj malo. Ves dan sta dopolnila še srečelov in 0rgoV tega praznika. Seveda je treba omeniti tudi, da je “petruvo v deželi Petra Klepca” po mnogih letin s" fr zbd ziralo Civilno gibanje za Osilniško dolino in domače turistično društvo. Na fotografiji: Peter Klepcu l Zarja iz Trbovelj in obe domači povezovalki glavnega programa v čast petruvega. (Foto: J. Primc)
Silvo Grgič je predstavil “rdeče bukve”
Zločini okupatorjevih sodelavcev že naprodaj
NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je v sejni sobi novomeške občine avtor Silvo Grgič predstavil svojo knjigo Zločini okupatorjevih sodelavcev, ki jo tudi sam smatra za odgovor na pred pol stoletja izdane črne bukve, ki so opisovale zločine
partizanov. Kot je povedal Grgič, je bistvena razlika med Črnimi bukva-
mi in njegovo knjigo, ki jo mnogi imenujejo kar rdeče bukve, v tem, da on natančno navaja vire informacij, o vsem zapisanem pa obstajajo pisni dokumenti. Čeprav so pogosto predvidevali, da so bili storjeni zločini še hujši, tega ni zapisal, ampak se je omejil le na arhivske dokumente, ki pa so bili večkrat precej skopi. V knjigi je navedenih 2484 zločinov okupatorjevih sodelavcev nad ranjenci in ujetniki z več kot 100 fotografijami žrtev, dodana pa je tudi analiza statističnih podatkov o žrtvah.
Na predstavitvi, ki so sc je poleg avtorja knjige udeležili tudi predstavniki zveze združenj borcev NOV in predstavniki Dolenjske založbe, ki je knjigo založila in jo tudi že uspešno trži. Ob tej priložnosti je Grgič povedal, da je knjiga Zločini okupatorjevih sodelavcev le prva izmed treh knjig na to temo, ter povabil vse, ki hranijo nekatere izvirne dokumente ali pa so bili priča zločinov, naj sc javijo, tako da določene stvari ne bi utonile v pozabo.
0 Machovih in
Izšel je Machov zbornik, knjižica sadov lansk^ raziskovalnega tabora Kluba za nadarjencu^--'
NOVO MESTO - Od prvotne zamisli o raziskovalnem taboru, v katerem bi nadarjeni učenci raziskali zanimivo, a malo poznano zapuščino, povezano z družino Mach, ki je v v drugi polovici prejšnjega stoletja bivala na Velikem Slatniku pri Novem mestu, pa do njene uresničitve ter trajnega knjižnega zapisa, ki pomeni krono vseh teh prizadevanj, sta minili slabi dve leti. Avgusta 1993 seje zamisel porodila, lani junija je tabor potekal, lansko jesen sc je iz gradiva, pripravljenega na taboru, ob pomoči mentorjev in delavcev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine oblikoval zbornik in letos pred kratkim je Machov zbornik tudi izšel v knjižni obliki. Z njim so širši javnosti dostopni zapisi, ki z besedo in sliko razgrinjajo na poljuden način predstavljeno dosedanje vedenje o družini Mach, njeno povezanost z Dolenjsko ter s to družino povezano naselitev metuljev sviloprejcev jama-majev na Šlovcnskem. Zbornik sta izdala Društvo pedagoških delavcev Dolenjske in Klub za nadarjene učence, uredili pa so ga Ana Blažič, Marinka Dru-žumerič in Andrej Hudoklin.
Zbornik uvajajo trije prispevki: uvodne besede Zborniku na pot je prispeval priznani slovenski metuljar dr. Jan Carnelutti, mag. Ana Blažič s pedagoškega vidika predstavlja projekt, Rado
Smerdu pa je prispeva o metuljih jamamajm-“ ^ora,
-us?
prispevki 16 udeležencev M n„ ki govore o tem, **	() jda'
niku, o življenju v tej „nZ-
družini Mach, o danaN^j^k-
turnem opisu graščine* grrl$tu
filozofu in pedagogu s,at-
Machu, slavnem j'J|^inna
niku pokopanega

•	Machov zbornik j* *u^,nS|(0
P« obsegu drobna, a »	# p0'
bogata publikacija, ‘ ^eiil'
kovalnega tabora, s J ^e\/e prikazan malo P°zn*"cd^1?! naše kulturne in .ni,ra ^pri^ čine, na nek način Pj* eVrop tudi vpetost l)«lenJsl“ rn>* ski prostor. Jav"«4*'. a\\b»' naslavja tudi vprašanj <ajo(o mo dopustili, da Pr‘ gon0
Machov« graščin« ___________
zgloda zob časa. _—------
-----------------7cn udc C"
cha, pa o tem, kako dok^
žcnci delovanje tabor ^0,
ioetic-1* _ rU§K»
nik zaključuje Poc.1'^'okfUj
torj^afij*
nan zapis men,«.., . .^gi-... pozabljenega časa, nripra\. o družini Mach, Jo J j., tersC , la Marinka Dražuine
nam udeležencev -	.
raziskovalnega
■

Po strelu poti nazaj ni več
Če pes nenadzorovano zahaja v lovišče, mora lovska organizacija o tem pisno obvestiti lastnika - Dejanja nekaterih lovcev mečejo slabo luč na celo organizacijo
SENOVO - Ko pes postane nepogrešljiv družinski član, je zelo hudo, če ga izgubimo, izguba je toliko težja, če je za njegovo smrt kriv kdo drug. Tako je bilo tudi v primeru Petra E. iz Brezij pri Senovem, ki mu je lovec pri njegovem domu ustrelil volčjaka. V dobrem letu je to že drugi pes v vasi, ki je končal na tak način.
N^ET5Eh,r ED OČET°M IN SI-Neisij oH Ja ^cčcr so sc brežiški
!avnegarcda^aVI*1 na kraJ kr^cnja PfiSlodon ,miru' Ugotovili so, da i" nicg0P ',ePam<=d55-lctnimS. iri|5evnHc ,S'n°m- °čc Je sina ^'aod^n0',"05'* P°licislov, zato ^kjer je n(Lj* \na policijsko posta-°DNEspi čf ostanek "oči. neznan ŠUNKO-Vnoei na 9.
°"’ilv*idanfrni1 Hrastu Pri Vinici
'Vinici1!"'?. Ia*t J. R. iz Hrasta <J|?C°Sunke kradel dve celi in eno
^i4":iK£ND - v noči na >bru vir, ®?Cvnase|ju Goliš pri >di0, i ™'1 v v.'kend ter ukradel i'o’ n>cdice in™0?80,vcč s,eklenic >miča i'n ™edu' Las,nika F- K. ^'"larjev °doval za °k<>'i
^ffiU^LAŽIVINO-d.ju-
^kskess
Xw«i5er,e»!k“-
Qr,C0-M^nČ,TNišKO PR1"
tt>sUp,jJe "la podjetje Gramal saL0tl smučišeeS ? jeno v Pogorel-i Nzavonff ?ačc' in ukradel elek,rifrik jučno k|juko in %n°n'Plinskoutigrelec> radioka-lo.s'Pren°sni telev,enk°’ ko,no b.ru'
^“ojnica nad zajetjem Kostel
»s5r
V^T---------gnojnico
^ajet^* zemljišča nad črPališčem za Ci aJPolici°djHeprijavil 6. juli-SlPriPel a I da>. 'raktor U
"Cn*C,nl/iščegN0JniC0-tudi na l’ ki« 'Ušneb '..Napotili so ga na
V [ je dobi^ JJ° občinc Kočcv-
VHriše, *agot°vi>°. sla bo
jChCdlemnadr08lcd-InšPek,or
tftni1 za p drufc oglede, zato
ftjSSgSfESS
*&s«3&si!s
diJfP. kjer je bilo žc Odlftjem n ?’CtiSče nad vod-
*i['aRal J‘n frp '
Volčjaka Astorja so dobili pred štirimi leti iz vojašnice Cerklje, v tem času pa se je pri tej družini zelo priljubil in navadil. “Znal je vse, le govoriti ne. Ko smo bili na travniku, je prinesel celo pločevinke s pijačo, hčerka se je z njegovo pomočjo naučila hoditi. Bilje cepljen proti steklini,” pripoveduje Peter, ki je štiri dni pred tem psa izgubil. Videlo se je, da se je pes utrgal z verige, našel pa ga je šele, ko je k njegovi hiši veter prinesel smrad - okoli 400 metrov od hiše je Astorja našel v okoli 2 metra visokem grmovju in travi.
Tistega usodnega nedeljeskega večera je šel z družino od doma okoli 18.30. Ko so prišli zvečer domov, psa ni bilo nikjer. Sosedje so mu povedali, da je pes najprej močno lajal in se zaganjal. V mraku so slišali dva strela v presledku ene minute. En strel je bilo slišati tudi zgodaj zjutraj. “Prepričan sem, da Astor divjadi ni gonil. Bil je težak več kot 50 kilogramov in tudi obvestili me niso, da bi preganjal divjad, čeprav (a na naši zemlji naredi ogromno škode,” pripoveduje Peter, ki ima hišo ob gozdu in okoli nje dobrih 7 hektarjev zemlje, na kateri je drevje od divjadi močno uničeno, a škode ni nikoli prijavil. Peter je prepričan, daje bil pes ustreljen na njihovi zemlji, saj je grmičevje tam, kjer sedaj ležijo ostanki psa (le 10 metrov od meje), previsoko in pregosto, da bi ga lahko zadeli. Tako je bil verjetno pes tja zavlečen.
Lovec, ki je psa ustrelil, lastnika ni obvestil, da bi pes preganjal divjad, poginulo žival pa bi tudi lahko pospravil, saj jo je pustil blizu hiše, tako da je obstajala nevarnost okužbe. Če bi bil pes okužen s steklino, je navarnost prenosa te bolezni še 48 ur po odstrelu. Prav gotovo to ni
ZAPORNIK NAD PAZNIKA
NOVO MESTO - 4. julija dopoldne sta paznika novomeških zaporov s službenim avtom peljala 25-letnega B. F. iz Ljubljane v zdravstveni dom Novo mesto k zobozdravniku. Ko so prišli od parkirnega prostora peš proti zdravstvenemu domu, je B. E, ki je imel na rokah lisice, z obema rokama zamahnil proti pazniku, ga zadel v trebuh, nato pa stekel proti križišču, kjer ga je čakal voznik motorja, in skupaj z njim pobegnil neznano kam. Policisti, ki osumljenca še iščejo, bodo zoper njega podali kazensko ovadbo zaradi preprečitve dejanja uradni osebi.
0>iiV|nC .belišče C8a|eco‘ črpališčem. rV.P°četi ni vprašal, če
etje P tako neodgovor-j	J' P 750^000
Hm
OB KUP OBLEK
KRŠKO - V noči na 6. julij je neznanec zlomil vložek cilindrične ključavnice vhodnih vrat butika Oueen v Krškem in s prodajnih polic odnesel 30 kavbojk, 7 moških srajc in 15 majic s kratkim rokavom. Lastnico je oškodoval za okoli
250.000	tolarjev.
KADILCI NA DELU
BREŽICE - V noči na 6. julij je neznanec na oknu skladišča Posavja, diskont Brežice, z lepilnim trakom prelepil steklo in ga izrezal ter se skozi odprtino splazil v notranjost. Odnesel pa je 1000 zavojčkov cigaret Marlboro, 1000 zavojčkov cigaret West in 2.500 zavojčkov cigaret Boss, vse v skupni vrednosti
750.000	tolarjev.
5. julija ob
7k[~EsARKo .
•St^i,aPo kolPsarka S.^T. iz X? Krjr.. fS>onalni cesti iz
>N«V,0iek l!°?ikav>omohi-b?je l 'n nato nesarK° zbil, padla
H Po$k a,v°ziščc’ Pri tem
K*


Gr;.,V,'.' °.selmi avto iz • a. Ko je pripeljal
°Vinek- £ zaradi Qži^a “Pdjal na levo sunkovito zavil

na desno polovico in trčil v drevo, po nekaj metrih vožnje še v ptt daljnovod, ki seje prelomil. V nesreči seje voznik hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici, škode pa je za 300.000 tolarjev.
SILOVITO ČELNO TRČENJE -8. julija ob 13.55 je 53-letni A. T. iz Starega trga na Kolpi vozil osebni avto iz Soteske proti Dvoru. Pri Soteski je zapeljal na levo polovico vozišča v trenutku, ko je nasproti pripeljal D. Z. iz Hrvaške. Vozili sta silovito trčili. V nesreči so se hudo poškodovali voznik A. T. in njegov sopotnik C. V. iz Hrvaške, sopotnica 18-letna L. K. iz Podgozda in 47-letna M. Z. iz Hrvaške. Škode je za 500.000 tolarjev.
v skladu s stališči, ki jih je sprejela lovska organizacija pred petimi leti in ravnanje enega lovca tako meče slabo luč na celotno organizacijo.
Kdaj lahko lovec psa ustreli?
O tem govori 17. člen Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki velja od leta 1976. “Pes se brez nadzora ne sme gibati v lovišču. Če je pes v lovišču več kot 200 metrov od hiš ali 50 metrov do gospodarja, sme lovski čuvaj, član lovske organizacije ali
■ Res, daje zakon krut in daje igra s čustvi ljudi pogosta, zato je toliko pomembnejša trezna presoja lovca, ki se za odstrel psa odloči.
strokovni delavec psa pokončati. Ne glede na to določilo pa je možno psa pokončati, če neposredno preganja divjad.” Zakon sicer ne predvideva, da mora lovec lastnika psa obvestiti, vendar je to med lovci ravno zaradi konfliktov z družbo običaj. Če je pes divjad tudi pokončal, mora lastnik škodo poravnati. Če je pes klatež, mora biti situacija za odstrel jasna. Zakon je torej krut, zato naj bi lovec v vprašljivih primerih odločil v korist živali.
Obvezno navodilo Republiške veterinarske uprave nalaga lovskim organizatorjem in veterinarsko-hi-gienski službi zaradi neposrednega ogrožanja zdravja ljudi in živali poostren nadzor prostega gibanja psov in mačk zaradi stekline. Pes mora torej biti označen s pasjimi značkami in ga je treba voditi z nagobčnikom na jermenu. Psa torej ni dovoljeno spuščati prosto v naravo. Res, da je bil zadnji znani primer smrti zaradi stekline zabeležen nekaj let po drugi svetovni vojni, ko
Priznanja gasilcem ob obletnici
40 let gasilske zveze Krško
KRŠKO - Ob 40-letnici gasilske zveze Krško so na slavnostni seji v nedeljo, 9. julija, podelili priznanja. Pisna priznanja so prejeli Jože Arh, Darko Kolšek, Andrej Petan, Branko Kovačič, Cvetka Zorič - Tomin, Brane Zuber, Vinko Bah, Mimica Stepinšek, Zoran Šoln, Damjan Lah in Danilo Siter. Plakete gasilske zveze Krško sta dobila gasilsko društvo iz Ravensburga in Josef Šedler iz gasilskega društva Šmalek, plakete gasilskega društva Krško pa gasilsko društvo Šmalek in Martin Judež. Podelili so tudi plakete gostom, za dolgoletno požrtvovalno delo v gasilstvu pa so gasilsko sekirico dobili Janez Uršič, Jože Kolšek, Jože Tbrk, Miha Mirt, Rado Lapuh in Anton Javorič. Veliki kip gasilca je prejel Miran Bogataj, poveljnik CZ Slovenije in državni sekretar v ministrstvu za obrambo RS.
Predstavnik gasilske zveze Slovenije je podelil republiška odlikovanja. Za vestno in požrtvovalno delo v gasilski organizaciji so jih prejeli: Gasilska zveza Krško (odlikovanje 2. stopnje), Slavko Šribar
je zaradi ugriza stekle živali umrl otrok v Globočicah pri Kostanjevici, vendar je nevarnost stekline prisotna, povečujejo pa jo potepuški in izpuščeni psi. Prav po zaslugi lovske organizacije pa se širjenju stekline uspešno upiramo.
“Lovska organizacija je leta 1990 sprejela stališča, v katerih je brezbrižno streljanje psov razglasila za neetično in nelovsko. V omenjenih stališčih je opredeljen postopek, kaj mora lovec storiti, da ugotovi lastnika in da je upravičen odstreliti psa v lovišču. Ta stališča so še vedno aktualna, čeprav so bila napisana za 'normalne’ razmere. Lovci zelo dobro poznajo svoje lovišče, psa in njihove lastnike. Tako lahko delujejo preventivno in opozarjajo lastnika. Drugače je z 'nedeljskimi' psi, ki se prosto gibljejo v naravi, ali s psi, ki v času paritve zaidejo dlje, kot je to v navadi. Takrat so odločitve lovca trenutne in jih kot take mora prevzeti nase. Osebno menim, da se je treba izogniti odstrelu psa, če je to le mogoče. Lovski organizaciji ni mogoče nalagati kolektivne odgovornosti zaradi ugotovljenega neupravičenega ravnanja posameznika,” je zapisal Bojan Fink, predsednik Komisije za izbraževanje, vzgojo in odnose z javnostjo LZS v Kinologu.
6	T. GAZVODA
po dolenjski deželi
•	Kot kažejo policijska obvestila, imajo kaznjenci v KPD Dob zelo bujno domišljijo. Za dvigovanje prahu je tokrat poskrbel 35-letni D. K.. Ta je v jedilnici vzel preprogo, veliko 2,5 x 3,5 metra, in ker očitno ni vedel, kaj bi z njo, jo je preprosto razrezal. Preproga je bila vredna okoli 37 tisočakov.
•	Bolj jasen namen je imela 20-letnica C. K. iz Dobruške vasi, ki je med 30. junijem in 1. julijem na njivi pri Dobravi pri Škocjanu začela obdelovati njivo. Seveda ne svoje, pa tudi je ni skrbel plevel, ki je poganjal poleg žlahtnih rastlin. Raje se je odločila za krompirj. Nakopala ga je kar 40 kilogramov, ni pa znano, kakšna je njegova nadaljnja usoda.
•	6. julija zvečer so se pred picerijo Plus na Glavnem trgu v Sevnici dogajale čudne stvari. Najprej je 14-letni K. M. iz Sevnice, ko je prišel iz lokala, ugotovil, da bratovega kolesa z motorjem ni. Do istega spoznanja je prišel tudi 17-letni M. M. Mogoče pa je to kazen za mladoletne fantiče, ki tako pozne ure preživljajo preveč razburljivo in divje za svoja leta.
Z MOTORJEM PO SREDINI CESTE
BRESTANICA-8. julija ob 22.15 je 19-letni voznik kolesa z motorjem iz Brestanice vozil od Ceste na grad proti Šolski ulici v Brestanici. Ko je na mestu, kjer je cesta speljana po hribu navzdol, pripeljal do nepreglednega ovinka, ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na nasprotni pas v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljal 19-letni O. J. iz Krškega. Motorist se je hudo poškodoval, na vozilih pa je škode za 60.000 tolarjev.
Koga je motil pes Astor, ki je bil poslušen in priljubljen tako pri odraslih kot pri otrocih?
Kočevska stranpota
SPET GROSUPELJČAN - 4. julija okoli 20. ure se je motorist C.N. iz Grosuplja zaradi neprimerne hitrosti prevrnil na ovinku pri Starem Logu. Hudo poškodovanega so prepeljali v novomeško bolnišnico. Na motorju je za 240.000 tolarjev škode.
V SMREKO IN NA STREHO - 5. julija okoli 21. ure je L.S. iz Kočevja na Roški cesti prehiteval s svojim avtom drug avto, zaradi peska na vozišču pa gaje zaneslo s ceste v smreko, nato pa se je avto prevrnil na streho. Voznik je padel iz vozila, zdaj pa se zdravi v UB KC v Ljubljani.
PREDRZNA TATOVA - 6. julija je H.I. iz Kočevja potožil policistom, da ga je približno štiri ure prej obiskal neznan Rom in odprl balkonska vrata, da je lahko vstopila še Romkinja, ki je splezala na balkon. Vzela sta radiokasetofon, čemur pa se je lastnik uprl. Zato ga je Rom udaril in mu povzročil podplutbo nad levim očesom. Policisti ugotavljajo, katera Roma poslušata glasbo iz radiokasetofona, vrednega 7.000 tolarjev.
IZTIRIL SE JE VAGON - 7. julija so policisti zvedeli, da se je iztiril vagon. Na Melesu so naložili z lesom prejšnji dan dva vagona in ju nato z viličarjem potiskali proti postaji. En vagon se je ob stiku s kretnico iztiril. O zadevi je obveščeno tožilstvo.
TRČIL V VODNJAK - Zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola je 8. julija ob 2.25 T.G. v Šalki vasi pri Kočevju zapeljal s ceste in trčil v betonski vodnjak. Poškodovanega voznika so odpeljali v UBKC v Ljubljano. Na avtu je za 100.000 tolarjev škode.
VLOM V MORC - Štirje mladoletniki so 8. julija ob 2.55 prijavili na policiji, da so neki drugi mladoletniki malo prej vlomili v trgovino MORC in ukradli vvalkman. Prijavitelji so napravico vlomilcem zasegli in oddali policistom, ki so storilce kmalu odkrili.
(odlikovanje 1. stopnje), Jože Kovačič (1. st,), Pavla Koman (1. st.), Poklicna gasilska enota Krško (2. st.), Blaž Kolar (2. st.) ter Avgust Mlakar gasilsko plamenico 2. stopnje za posebne zasluge pri gašenju in reševanju (na sliki). Priznanja častnih poveljnikov so prejeli: Jože Kolšek', Rudi Gabrič, Miha Mirt in Franc Černelič, prizanja častnih predsednikov pa Ivan Glogovšek, Anton Javorič in Janez Uršič.
T. G.
Gre za nezakonit ukrep Zavoda?
Samostojni zavezanci za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje morajo sedaj izkaznice potrjevati v ZZZS - Pravice lahko uveljavijo le, če so prispevki poravnani
NOVO MESTO - Podjetnike je neprijetno presenetil ukrep Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki določa, da potrjujejo zdravstvene izkaznice na ZZZS in ne več pri delodajalcih in da ukinja plačila nadomestil delavcem in nosilcem, za katere prispevki niso redno poravani. Tako se lahko zgodi, da bodo pri doslednem uresničevanju teh zahtev prenekateri delavci in njihovi družinski člani ostali brez zdravstvenih storitev, če zavezanec za prispevke prispevkov za zdravstveno zavarovanje ne bo plačal.
Za tak ukrep se je ZZZS odločil, ker po podatkih Republiške uprave za javne prihodke nekateri zavezanci že dalj časa dolgujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje. Tako je ZZZS začel z 12. junijem prodhodno kontrolo plačila zapadlih prispevkov, in sicer na dva načina, prvič: ob potrjevanju zdravstvenih izkaznic za vse samostojne zavezance za prispevek, po njih zavarovane družinske člane, zaposlene delavce ter njihove družinske člane, drugič: pred nakazilom nadomestila plače za čas upravičene odsotnosti z dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, iz tega sledi novost, da morajo tudi zaposleni delavci in njihovi družinski člani zdravstvene izkaznice, za kar je bil do sedaj pooblaščen delodajalec, potrjevati v prijavno-odjavni službi izpostave Zavoda. Ker so o novosti obveščeni vsi izvajalci zdravstvenih storitev, ti upoštevajo le zdravstvene izkaznice, potrjene od zavoda.
Podjetniki opozarjajo na izrazito neživljenjski ukrep. Ker obrt-
niki z vsem svojim premoženjem jamčijo za poslovanje, so zato vsi prispevki z zamudnimi obrestmi izterljivi. Če je torej plačilo možno izterjati z visokimi zamudnimi obrestmi, se prizadeti sprašujejo, zakaj so takšni ukrepi potrebni, saj vzbujajo grenak občutek nezaupanja in negodovanje delavcev. Samostojni podjetniki so pri plačilu storitev pri pravnih subjektih ponavadi na repu, zato se lahko zgodi, da plačilo kasni.
Tolmačenja nove uredbe so različna. Mnenje zavoda je, da mu je poverjeno izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, med naloge izvajanja le-tega pa sodi tudi: ugotavljanje pogojev za pridobitev lastnosti zavarovanje osebe pred vstopom v zavarovanje, kot tudi potrjevanje zdravstvenih izkaznic, s katerimi se osebe izkazujejo pri uveljavljanju pravic. ZZZS ima možnost pooblastiti nekatere zavezance, ni pa to obvezno, za potrjevanje zdravstvenih izkaznic in še za nekatera druga opravila, ki so opredeljena v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med 21 statusi zavarovanih oseb, kijih pozna Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je kar nekaj takih, za katere pooblasilo za potrjevanje zdravstvenih izkaznic ni bilo dano nikomur, zato izkaznice že ves čas brez večjih težav potrjujejo na pristojni izpostavi Zavoda. Potrditev lahko namesto zavarovane osebe opravi kdorkoli pod pogojem, da so poravnani prispevki za zdravstveno zavarovanje. Nezakonitost odločbe
Tisti, ki jih je uredba prizadela, opozarjajo na nezakonitost
določbe. Ker bodo lahko zaposleni delavci in po njih zavarovani družinski člani ostali brez zdravstvenih storitev, če delodajalec zanje ne bo plačal zdravstvenega zavarovanja, je to kršitev njihovih pravic, saj delavci in po njih zavarovani družinski člani niso zavezanci za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje (Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje). Plačilo prispevkov ni pogoj za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ampak je potrebna le lastnost zavarovane osebe (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju). Kot je v pismu varuhu človekovih pravic Ivu Bizjaku zapisala sekretarka območnega odbora sindikata obrtnih delavcev Podravja Branka Jurak, je z izdajo tega navodila Zavod omejil zakonsko zagotovljeno pravico zavarovancem in s tem v bistvu kršil ustavno pravico do socialne varnosti in pravico do zdravstvenega varstva. “S tem državne službe kršijo pravice zavarovancev, katerih odvzem ali nespoštovanje sta zapisana kot kaznivo dejanje v KZ RS v poglavjih: kršitev enakopravnosti, kršitev temeljnih pravic delavcev ter kršitev iz socialnega zavarovanja,” piše Jurakova.
Prav gotovo določba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije samostojnim zavezancem ne bo ostala brez odmevov, saj se z zahtevo po odpravi določbe žc oglašajo številni prizadeti, med drugim tudi obrtniki, ki prek svoje zbornice odločno zahtevajo odpravo ukrepov.
T. GAZVODA
2)" LL hiliia 1995
Bogdan Ravbar se v Nemčiji ne šali
V četrti etapi dirke svetovnega pokala Po Porenju je Bogdan Ravbar zmagal v ciljnem šprintu - Štangelj enkrat peti, Murn pa do pete etape najboljši mladi kolesar
NOČNI TURNIR NA DVORU
DVOR - Nogometni klub Fužina bo v soboto, 22. julija, ob osmih zvečer na Dvoru pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko do začetka tekmovanja, kaj več pa lahko zveste po telefonu 068-87-370 (Koncilija).
NOVO MESTO - Kolesarska dirka Po Porenju spada med najpomembnejše prireditve svetovnega kolesarskega pokala in zmaga na dirki super 1, kategorije, ali pa vsaj na eni izmed etap take dirke, ima svojo težo. Letos so Novomeščani na dirki istega razreda že dosegli velik uspeh, ko je bi Gorazd Štangelj spomladi na dirki Po Normandiji na koncu tretji, zmaga Bogdana Ravbarja v četrti etapi dirke Po Porenju pa je že drugi veliki uspeh Krkinega moštva.
TENIŠKI TURNIR
LUTRŠKO SELO - Teniški center Lutrško selo bo v soboto, 15. julija, ob 9. uri pripravil teniški turnir za posameznike. Prijavite se lahko po telefonu 068 85 051.
Že na prologu v Landauu je novomeška vrsta dokazala, da sodi ob bok najboljšim moštvom, ki letos nastopajo na dirki Po Porenju. Na moštvenem kronometru so bili Gorazd Štangelj, Branko Filip in Uroš Murn peti in so le za 8 sekund zaostali za Nemci, olimpijskimi prvaki v tej disciplini. Boštjan Mervarje nastopil v dirki na izpadanje in osvojil 8. mesto, Bogdan Ravbar pa je bil na kriteriju deveti.
V prvi etapi od Landaua do Main-za je bil Ravbar 17., Mervar 22. in Murn, ki je s tem oblekel majico za
Toča Mervaiju vzela zmago
V Zeltwegu je na dirki za pokal Alpe - Adria Lovro Mervar vodil do prekinitve zaradi nevihte s točo
NOVO MESTO - Na motociklističnem tekmovanju za pokal Alpe -Adria, ki je štela tudi za slovensko državno prvenstvo, na znanem avstrijskem dirkališču Osterreichring v Zeltewegu , kjer so pred leti prirejali tudi tekmovanja formule 1, novomeški motorist Lovro Mervar ni imel sreče. Že na treningu razreda do 600 ccm supersport je bil izredno hiter in je dosegel drugi najboljši čas, na samem tekmovanju pa se je kljub dežju hitro prebil na 1. mesto in vodil vse do
Dolenji vasi dolenjski pokal
Balinarji končali pomladansko sezono
DOLENJA VAS - Izmed balinarskih osmih ekip, ki so sc v Dolenji vasi pri Krškem pomerile na tekmovanju za pokal balinarske zveze Dolenjske, je po izenačenih in napetih bojih največ znanja pokazala domača ekipa, ki je v disciplini na čas premagala drugouvrščeno Krško z izidom 12:11. Tretje mesto je zasedel Krmelj, četrto pa mirnska Dana.
Končan je tudi pomladanski del tekmovanja dolenjske balinarske lige. V 5. krogu je Dolenja vas z 12:4 premagala Krško, Dana Krmelj s 41:2 in Krka Cetarja s 13:3. V 6. krogu je Mirna z 10:6 premagala Krmelj, Krško z 12:4 Cestarja, Krka pa z 11:5 Dolenjo vas. V zadnjem, 7. krogu je Krmelj z 12:4 premagal Dolenjo vas, Dana z 10:6 Mirno in Krško z 10:6 Krko. Po spomladanskem delu tekmovanja vodi Dana z 12 točkami, druga je Krka z 10 točkami, tretji Krmelj z 10 točkami, po vrsti pa jim sledijo Krško, Mirna, Dolenja vas in Cestar.
Lovro Mervar
Dobro pred domačo tekmo
Ludvik Mežnar uspešno nastopil v Radencih in v Stanežičah - V nedeljo motokros v Dol. Toplicah
NOVO MESTO - Motokrosisti so konec prejšnjega tedna nastopili dvakrat. Novomeščan Ludvik Mežnar, ki tekmuje v razredu do 125 ccm, je bil v soboto v Radencih na dirki za državno prvenstvo v obeh vožnjah in v končnem vrstnem redu tretji, medtem ko je Sašo Kragelj obakrat zmagal, Roman Jelen pa je bil drugi.
V nedeljo so se slovenski motokrosisti v Stanežičah pomerili na drugi letošnji dirki za državno prvenstvo v superkrosu. Spet je bil Kragelj dvakrat najhitrejši, Mežnar pa dvakrat drugi; v superfinalu, kjer skupaj nastopajo tekmovalci s 125-in 250-kubičnimi motorji, pa je zmagal najboljši slovenski motokro-
sist Jani Sitar nad Jelenom in Mežnarjem, Kragelj pa je bil tokrat četrti.
Ludvik Mežiiar
Dobre uvrstitve v Radencih in v Stanežičah so za Mežnarja dober obet pred domačo dirko, od katere mladi novomeški tekmovalec pričakuje precej. V nedeljo, 16. julija, z začetkom ob 13. uri bodo namreč člani motokluba Mel, za katerega tudi tekmuje Ludvik Mežnar, na stezi za motokros v Dolenjskih Toplicah pripravili četrto letošnjo dirko za državno prvenstvo v razredu do 125 ccm in drugo dirko za državno prvenstvo podmladka, kjer po eni prireditvi vodi Sašo Popovič pred Jakom Možetom in edino deklico v tej konkurenci Natalijo Kondo (vsi Mcl Novo mesto). Na prireditvi se bodo med sabo pomerili tudi veterani, med katerimi ne bo manjkalo zvenečih imen, kot so Urbanija, Predan, Zdovc, Zajc in Krištof. Kot je že v navadi, bo na koncu na Goriškovi velikanki še tekmovanje v skokih, kjer bo Ludvik Mežnar poskušal izboljšati svoj rekord 66 m. Glavni organizator tekmovanja in predsednik motokluba Mcl Ludvik Mežnar je obljubil, da bodo organizatorji dali vse od sebe, da bi progo toliko namočili z vodo, da tekmovalcev in gledalcev prah ne bi preveč motil.
DOLENJSKI LIST
najboljšega mladega kolesarja, 24. Druga etapa od Mainza do Koblenza je minila brez večjih pretresov, pač pa so se razlike med najboljšimi in ostalimi že povečale. Tretja etapa od Koblenza do Bad Marienberga je po svo-
je minila v znamenju krkašev, saj je bil
St;
5. kroga, ko so organizatorji zaradi nevihte s točo dirko prekinili in razveljavili. Čeprav je dirka dolga 10 krogov, pa bi bilo vsaj 7 krogov dovolj, da bi izidi obveljali in bi Mervar zmagal. Tekmovalci v nižjih razredih so imeli
Štangelj z manj kot minulo zaostanka peti, Murn pa deveti, medtem ko je v skupnem vrstnem redu s 16. mestom najvišje kotiral Bogdan Ravbar.
Četrta etapa od Bad Mariendorfa do Bad Neucnahra je bila po svoje prelomna, saj je po eni strani z zmago Bogdana Ravbarja, kije bil najhitrejši v ciljnem šprintu petih kolesarjev -drugi je bil Nemec Rich in tretji Norvežan Simensen - Novomeščanom prinesla največji uspeh, po drugi strani pa je pomenila konec možnosti za višjo uvrstitev v skupnem vrstnem redu, saj je močno prehlajenemu Filipu, ki je odstopil že v soboto, pridružil še Boštjan Mervar. V nedeljo popoldne je bil v Neuenahru 44,8 km dolgi moštveni kronometer, na katerem je
TPV V DRUGEM KROGU POKALA CEV
več sreče, tako da so dirke izpeljali do konca, v razrdu do 125 ccm grand prix pa je bil Silvo Judež šesti.
Na naslednjem tekmovanju za pokal Alpe - Adria oz. za državno prvenstvo na stezi v Grobniku pri Reki Mervar ni imel podobne priložnosti kot na Osterreichringu, vendar je kljub temu zadovoljen z doseženim. Na treningu je dosegel tretji najboljši čas, na uradnem tekmovanju pa je bil še za mesto boljši, pred njim pa je ciljno črto prevozil le Mariborčan Igor Dolanc, medtem ko so vsi najboljši italijanski dirkači za njima precej zaostali. Naslednja dirka pokala Alpe Adria in državnega prvenstva v hitrostnem motociklizmu bo 5. in 6. avgusta na Češkem.
Uspeh mladega raketnega modelarja iz Sevnice
Igor Štricelj
zmagala prva nemška ekipa nad kolegi iz njihovega drugega moštva, tretja pa je bila Norveška, medtem ko so bili Glivar, Štangelj, Murn in Ravbar dvanajsti s 6 minutami in 50 sekundami zaostanka.
V peti etapi od Bad Neuenahra do Witlicha je zaradi hude vročine precej kolesarjev odstopilo; Ravbar, ki je s 16. mesta v skupnem vrstnem redu zdrsnil na 17. mesto, Glivar in Štangelj so za zmagovalcem Nemcem Voight-om, ki se je prebil tudi na vrh skupnega vrstnega reda, zaostali za več kot 3 minute, Murn pa za 10 minut, kar ga je stalo črno majico najboljšega mladega kolesarja. Dirka se bo končala jutri.
INTEL NA MALO MOJSTROVKO IN PRISOJNIK
NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so imele ogoden žreb za tekmovanje v pokalu evropske odbojkarske zveze CEV, saj jim v prvem krogu ne bo treba igrati, na turnirju drugega kroga pa se bodo v sedmi od 13 skupin od 8. do 10. decembra v Žilini na Slovaškem pomerile z domačo ekipo, za katero igra sestra novomeške igralke Ivice Men-ger Zuzana Pastuchova, Ionikosom iz Aten in romunsko Penicilijo. V četrtfinale pokala CEV se bo uvrstila le prvouvrščena ekipa.
NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis bo v soboto in nedeljo, 22. in 23. julija, pripravila dvodnevni planinski izlet na 2332 m visoko Malo Mojstrovko in 2547 m visoki Prisojnik. Za 2.200 tolarjev bodo odrasli planinci imeli poravnane stroške prenočišča, prevoza in enolončnic, otroci pa bodo vse to dobili za 1.800 tolarjev. Ker je pot na Prisojnik precej zahtevna, vodnik Tone Progar priporoča izlet le telesno bolje pripravljenim gornikom. Odhod avtobusa, ki bo planince peljal do Vršiča, bo v soboto ob šestih zjutraj s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje, prijavite pa se lahko pri Marku Remsu do srede po telefonu 321 712 dopoldne ali 26 811 popoldne.
DOLENJSKI LIST
Država pa najraje nagaja
Tako imenovanim amaterskim kolesarjem, med katere razen terja Bonče spadajo tudi vsi slovenski tekmovalci, bo prihodnje ko bo svetovna kolesarska zveza UC! delitev na poklicne in ania ske kolesarje ukinila, potekel rok trajanja. Od olimpijskih '8erV ^ lanti naprej bo športni svet delil kolesarje le še na dobre in slabe,
bo za marsikatero moštvo velik šok.
Vodstvo kolesarskega društva Krka iz Novega mesta, moštvo sodi med boljše amterske ekipe na svetu, se dejstva, da8 ne bo več tako, kot je in je bilo, sicer dobro zaveda, zatosipnza da bi se čez dve leti njihovi kolesarji uvrstili med tiste boljše. Vse ^ še v največji meri odvisno denarja, ki pa ga je na voljo vse nia h ^ je konkurenca na pokroviteljskem trgu vse večja in tudi novo kolesarji, ki so na Dolenjskem veljali za vzorčni primer, kokose. L v športnem marketingu in kako se uspešno nabira denar, im 1 tem poslu vse več težav.	Iujj
Ne le da njihov največji pokrovitelj Krka izkazuje svojo ^°^Dortnih vse večjemu številu drugih novomeških pa tudi ljubljanskih P' . društev, namreč novomeški kolesarski delavci pri nabiranju #
nsstrnctn Irnnlftirirnin r&1n c/j m i cs>hi l/ nnvnmPŠKCttl	.-a
f
pogosto konkurirajo celo sami sebi. V novomeškem ’""\norint[ai namreč vzporedno tečejo vsaj trije projekti. Poleg osnovne p k dejavnosti, ki se razteza od vzvoie mladih šnortnikov do vrhu
dejavnosti, ki se razteza od vzgoje mladih športnikov ao ,^0fo članskega moštva, sedaj že četrto leto zapored pripravljajo Sloveniji, tretji in največji projekt pa je mladinsko svetovno prv^ ^ Gre za tri popolnoma različne in med sabo ločene stvari, ki Pa ^ sabo še kako povezane. Denarja, namenjenega kolesarstvu, ni ^ ^ v neomejenih količinah in medvedjo uslugo bi si kolesarski , il(ja
ai
op,
k
kti
‘n
^klj
4 tesn
‘poti
vsi
"H;
naredili, če bi zaradi visokoletečih organizacijskih ciljev ogro* no oziroma vzgojno in tekmovalno dejavnost.	jr0ljt
Do svetovnega prvenstva je le še eno leto in umika s tega po" ^ |prjV| si Novo mesto in Slovenija ne bi smeli privoščiti. Čeprav so	^
da bi Novo mesto kandidiralo za organizacijo tako velike Pn*„|j, sprejeli še v neki drugi oziroma drugačni občini z r/rngacto	^
pa sedanja ne bi smela obrniti hrbta precej pogumnim	"tli,
jem, če jim hrbet obrača država, ki je pred leti največ o J ^ pm
c	Yzernlfi
Danes minister za obrambo od organizatorjev zahteva, nQ
na kateri bo stal kolesarski štadion, kupi, čeprav je slovens ^	t>nsi(
ne potrebuje in jo je le podedovala od nekdanje jugoslovans	^ ^
de, istočasno pa isti minister velikopotezno zbira denar M ^ in kolesarske organizatorje na drugem koncu Slovenije. L>e p* t |(aj bodo morali novomeški kolesarji odriniti za nakup zemlji	Krna]:
kje drugje še kako prav prišel. Tako država, namesto da ‘P	4^
la, raje nagaja, česar pa so športniki čedalje bolj vajeni.	K del
IGOR voz ^h,L
Igor Primc vrgel še bližje cw
ndp^ai
Štricelj zmagal na Slovaškem
Novomeščan je spet popravil svoj rekord - Četrto mesto na mitingu za grs*”ojiei^in v Budimpešti je uspeh - Udovčeva odlično v Varaždinu - Božič je bil spe*_^—
NOVO MESTO - Za novome-škega profesorja športne vzgoje Igorja Primca mesec julij ne pomeni počitnic, saj stalno potuje s tekmovanja na tekmovanje in se trudi, da bi dosegel letošnji cilj - met diska preko zanj čarobne meje 60 metrov, ki po spremembi norm za največja mednarodna tekmovanja pomeni tudi vstopnico za pot med najboljše. Prejšnji teden je izboljšal svoj rekord za 12 cm, z dobrimi na-stopi pa so se izkazali še nekateri drugi novomeški atleti.
se je po nastopu na c P. za |ir>) ja<]( skem pokalu I3run0	tre' !sC(|
obdobje posvetil
BARDEJOV - Na mednarodnem tekmovanju raketnih modelarjev v Bardejovu na Slovaškem sta se kot edina Šlovcnca odlično odrezala člana Astronavtično raketnega kluba Vega iz Sevnice Igor Štricelj in Drago Perc, ki sta tekmovala v treh kategorijah, in sicer v raketah s padalom, raketoplanih in raketah s trakom. Slednja je bila druga v tej sezoni, ki je štela tudi za svetovni pokal. V kategoriji raket s padalom je Štricelj osvojil 1. mesto s tremi maksimalnimi rezultati, Perc pa
Na četveroboju narodov v Varaždinu so nastopili trije Novomeščani in vsi trije so bili v svoji disciplini najboljši. Mateja Udovč je z izidom 9:40,47 zmagala v teku na 3000 m, Igor Primc je bil najboljši v metu diska in Tomaž Božič, ki je sicer nastopil izven konkurence, z 21,32 najhitrejši v teku na 200 m.
Prejšnji torek je Igor Primc na mitingu na domačem štadionu ponovno poskušal preseči mejo 60 m, kar mu sicer ni uspelo, pač pa je svoj rekord z metom 59,20 m izboljšal za 12 cm.
Uspešno je nastopil tudi Milan Vodovnik, ki jc z 48,52 m dolgim metom diska izpolnil normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu.
Naslednji nastop novomeškega šampiona v metu diska je bil v nedeljo na velikem mednarodnem atletskem mitingu za grand prix v Budimpešti, kjer Igorju sicer ni uspelo preseči torkovega izida, pač pa je z metom 57,42 m v izredno močni
tega tedna, ko bo v C	^
državno prvenstvo, na ***01» bo šlo vse po načrtih,
presegel 60-metrsl
ko mejo-
POVAB
LJEN1*A
TURNIR ZA OTROKE
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Teniški center zdravilišča Šmarješke Toplice bo v ponedeljek, 17. julija, pripravil
teniški turnir za otroke do 14. leta starosti. Prijavite se lahko po telefonu 068 73 230.
si jc priboril 4. mesto. V kategoriji raketoplanov je nastopil iz maloštevilne slovenske ekipe le Perc in zasedel 6. mesto. V eni najzahtevnejših kategorij raketnega modelarstva - v raketah s trakom je vse presenetil komaj 14-letni Sevničan Igor Štricelj, ki je v svoji prvi tekmovalni sezoni z veliko prednostjo zmagal tudi v tej kategoriji. To je tudi njegova prva zmaga v svetovnem pokalu. Njegov uspeh jc dopolnil še Drago Perc, kije osvojil 3. mesto.
Tekmovanja v Bardejovu so se udeležili najboljši tekmovalci iz petih držav, za katere je bila to zadnja možnost preverjanja sposobnosti pred evropskim prvenstvom, ki bo septembra na Slovaškem in se ga bosta udeležila tudi oba Sevničana.
Jure Rovan je izenačil rekord
Fitovi atleti uspešno doma in na tujem
BREŽICE - Najboljši brežiški atleti so konec prejšnjega tedna nastopili na več tekmovanjih v Sloveniji in v tujini. Še posebej razveseljiva novica je prišla iz Gorice, kjer se je Brežičan Jure Rovan s skokom ob palici, visokim 530 cm, spet pridružil državnemu rekorderju Mariborčanu Tinetu Lorenciju, s katerim sta si rekord nekdaj že delila. Jure je bil ta dan odlično razpoložen in le malo je manjkalo, da ni preskočil tudi višine 540
Na mitingu v Postojni je bila Vladka Lopatič s 600 cm druga v skoku v daljino, Sandra Planinc pa tretja v troskoku. Med pionirkami sta se izkazala Anja Čepin z drugim mestom in llija Trajkovski s tretjim mestom v teku na 60 m.
Vlado Kevo je tekmoval v Lig-nanu, kjer jc bil s 64,16 m drugi v metu kladiva, Suzana Kos pa tretja v skoku ob palici, in v Gorici, kjer je bil drugi s 65,78 m, medtem ko je bil Grubič v isti disciplini tretji in Lesar četrti.
RONI PRIPRAVLJA TURNIR
ŽABJA VAS - Turnir v malem nogometu, ki ga vsako leto na igrišču v Žabji vasi pripravlja trgovina Roni, jc med ljubitelji te igre z žogo med drugim znan predvsem po pečenih odojkih in srninem golažu. Tokrat bo turnir v Žabji vasi v nedeljo, 16. julija, ob osmih zjutraj. Prijavite sc lahko do petka, do osmih zvečer, v bifeju Rezelj v novomeški športni dvorani.
N
__	'uti
'priprave >;*
novo mesto^Piah,
ske odbojkarske rep***. tud« j tomeru sta bili p°va J ycrnig j
nja zaradi zdravstvo
d“ VEBROVA ^ ji
TREBNJE-Na kegll^sogS
p<
ten'
'Hoj
«ln,
JUd
^ c
,da iš
X
St.

pile štiri '|’rcba'’jk“a za \»s ^ '< S;
keglji pa jc Vcbr°VJpri že&Ptil*
uvrstitev v	J.,*


*i*i'!<*
NOVI TRG PRVIČ RES ZAŽIVEL - Novomeški ^^irO^K/ razen ob delavnikih, ko se tam kljub prepovedi gnetejo P ^	(H
bili, je v soboto prvič resnično zaživel, saj se je po neko ..engv “k ^ Jj ^ ob šestih igriščih za streetball zbralo kar blizu 5.000 ij11 poteg1’.', jo 'j i'' />od enim košem. Od jutra do večera se je za ztnug ^egod!	V
štiričlanskih ekip, največ znanja in sreče pa so imeli 1
t in n, .,hivU‘cl, t/V'1
leta Paccrs jan, p kategoriji do 20. leta Valmont in nit ,, fjivtiu jjji. ( M let Kekci ter med dekleti Žabarke. Ž.al se nekateri stalni 1^^ /t>» (	1
ga trga niso najbolj izkazali, čeprav so imeli od	|
Tamkajšnji gostilničar, ki je sicer znan predvsem p° P zatorjem ni hotel dati ne vode ne elektrike, še cer
Št. 28 (2396),

o
L

t

L
'Mesto, 13. julija 1995
Pokliči me, če si upaš!"
®JsnikaV^rana števdka Salomonovc-1 P°nuja kar ^ iz^el 19-junija,v zadnjem
W«ienlrlVe4jihoglasovsslikami Pokliče!^1 £"a b°'j kot dru8a va'
h 0'olariev Ir0Č° lm'j0’ Cena pa je !n° kar teirJ. . aa minuto. Oglaševalci
'Nažnn JfJ0' katcri se bo izmislil °Snijo" aii8«M°; 'Pokb^‘ edino pravo l^j* jn «<- ^aSa dekleta nimajo niko-'tanjši J*? pbone vam nudi varen ■ktistj St*51 niso šteti v tistih 45, pa ‘Vnuiai.0rnnnikativnim dekletom in ^■tlka k m°dllčne zaslužke. Ker sem
sem !”0(;Unoenolcto Poziranja
■'Va 2a tak,0 °dL]0Čila-da pokukam, kaj i'me,a eno , ''ablj'vimi oglasi, saj bom vkako t0ro- .° časa- da prihranim kak j alu se jP; i 0 boljšega zaslužka? . Sasov .2.kazalo:da je kljub velikem , lovnih ~ Ponujajo tovrstno zapos-laloinieenme|St pravzaprav še vedno
°^'tno Prest dcnstar Salomonov ogl
ifeL ________________________
V-S0^ en°k°lonski oglas v °S telefn Unikalivnc ženske za delo 1 [SejetlTi’ P080!' Pa so odlični. f( Soiei rSka’ P« glasu sodeč stara i,55je javi|’0 LmHje takoi “razočarala", 1 h Sejo nnh dov°lj deklet in za zdaj ’ bičati fpbeneveč- Mogoče bi bilo j >e, sa: •1 en lcden, ker se obetajo jSujedo£ena od delavk noseča, is' luV3 tar fin,/ m^scc 'n moram prizna-1,1 i/en,skena ZaS‘užitk De*3 Pa sc preji (S težav zlr<!Sa. Ce si študentka, j .c Pa se in , studentsko napotnico, *SosDa °.da 'adi zrihtat,” razlaga
as-
S£>visUo na liniji
stra-minuto
)Pot° h P1* ms P°Jav^ P™1 °$asi za vroče telefone in je k v / 0 za telefonske užitke klicati v tujino, ni preteklo Mzi K Zvrstna “trgovina” zacvetela tudi pri nas. sta L- l? večjo izbiro linij se ponujajo tudi nova delovna jfye 1 °bljubljajo plače od 2.000 nemških mark dalje in Haki l>°^e ^a' T° pa očitno privablja mnogo deklet.
novimi dekleti, da jih poučimo, kako naj delajo,” mi je pojasnil prijazen moški.
Uspešnejša sem bila pri oglasu, v katerem je pisalo, da potrebujejo več komunikativnih žensk... “Študentke, izkoristite svoje počitnice za sanjski zaslužek!” Odločna (verjetno) “šefica”, ki pa ni hotela preveč govoriti, saj bi lahko kdo na tak način mogoče celo škodil komu od njih, je povedala, da plačajo od minute, vendar koliko, po telefonu ne more povedati. Ker so očitno potrebe po tovrstni delovni sili po njenih besedah zelo veliki, bi se najraje kar takoj dogovorila za srečanje, saj bi šle delavke rade na počitnice. Sicer pa se za delo podpiše pogodba, po nekaj mesecih je možna tudi redna zaposlitev, dela pa se v treh izmenah: en teden dopoldne, v drugi izmeni popoldne in v eni ponoči. Hkrati dežurajo dve do štiri dekleta, med vikendom, na primer, je klicev manj.
Ena izmed izbranih številk je tudi iz območja, ki ga pokriva Dolenjski list. Tudi tu ponujajo spodbuden osebni dohodek od 2.000 nemških mark dalje (za minuto pogovora 0,3 marke), povrnejo potne stroške in denar za malico. Gre le za pogovore po telefonu, srečanja z moškimi pa so kazniva. Če se bom odločila, bom poklicala, se dogovorila za nevtralno lokacijo, kamor me bo prišel nekdo iskat in me bo odpeljal v pisarno. Saj je diskretnost vendar v interesu vseh!
Novih delavk in delavcev ne potrebujejo le vroči telefoni, saj so se poleg teh pri nas razbohotile tudi druge dobičkonosne številke. Na primer astrološke linije. “Pogoj je poznavanje astrologije, branja kart pa se lahko naučite tukaj,” mi je pojasnila Ljubljančanka, kjer so delavce očitno še potrebovali. Plačajo pa od 10 do 20 tolarjev za minuto pogovora, tako da lahko, če delaš po 8 ur na dan, mesečno zaslužiš tudi 1.500 mark in več.
Zakaj pa ne kar v Ameriko?
“Florida - uredimo vam dobro plačano delo na ameriških prestižnih potniških ladjah (natakarice, natakarji, sobarice, hostese, prodajalke, pomožno osebje; možnost priučitve). Pogoj - pogovorno znanje angleščine, starost od 19 do 25 let.” Zelo prijazen moški na drugi strani linije v Kopru me je najprej povprašal, kakšno delo me veseli in kakšno izobrazbo imam. Ker sem študentka, mi priporoča delo sobarice, za katero je plačilo 2.000 dolarjev mesečno. Imela sem pač srečo, da sem poklicala ravno pravi čas, saj bo po letu in pol ravno naslednji dan intervju za delo sobarice v Bratislavi. Ker so za ta intervju zvedeli šele pred enim tednom, imam res srečo, ker ne bo velike konkurence za izbor. Vsake tri mesece pa napotijo na ladjo v Ameriko 30 do 40 natakarjev. “Aha, kakšen pa je vaš izglcd, mislim težo, velikost... - je to vse v mejah normale?” me še vpraša, “težko bi bilo namreč plasirati dekle, visoko 180 centimetrov in težko 50 kilogramov,” doda.
Delo sobarice je fizično, dela se 9 do 10 ur dnevno, med postanki ladje imaš čas zase. Pogodba je sicer enoletna, vendar jo lahko prej prekineš, a ti v tem primeru dve tretjini potnih stroškov, kijih dobiš, če si na ladji vsaj 11 mesecev, ne povrnejo. Za karto namreč na začetku sam odšteješ 1.600 dolarjev, biti pa mora povratna in odprla celo leto. Ker se podpiše pogodba, je delo regularno, vendar delovna doba v tem času ne teče, zavarovanje pa je urejeno.
Hotela sem izvedeti še o kakšnih drugih oblikah dela, vendar mi je gospod takoj pojasnil, da mi je, glede na to, da sem študentka, ponudil najboljše. Kaj torej hočem več? Lahko bi bila sicer kuharica ali natakarica za 600 dolarjev mesečno, “a to je res črnsko delo,” mi je pojasnil.
Maserke za skrivnostno plačo
Očitno tudi razni saloni za masažo niso redkost, tudi tam pa potrebujejo dekleta: “Si želite materialno stanje izboljšati z delom v urejenem salonu, kjer imamo zgolj klasično in erotično masažo brez dodatne ponudbe?
Slfilj.15 '0'arjev za mi
b JanJe ni> saj lahko že
t tu?"’ °d iznaiHp°Zna?’.kajin kako s
tfk P* je 0Jd,i*vosti in komunika-
^^?%Us£ndaa1 tis‘cga’ki tc
i,Vhse zmeri„'\na 'in'J'-?	’a ga lahv Cm’ me pokliče kak
nf ^Časih ; ° obdelam po hitrem li.t° [elefoni res čudno, če z nekom ik; aMni v: ’ a *d'če j o tudi drugačni
, V'1jo "a ifiSj? 'e pogovarlati'
^'ha "f jp J' 'udi po 4 ali 5 ur. Po
^ vS v dolL0^0’ Polem P3 se Vt|jka' 8 debate,” pojasnjuje
5	dek'cta 'n žene,
o v redu ’ kcdek,'v je po njenem l>alke"ltakoda se po besedah
*ik°l<*tiv Kr/Udij°' da imaj0 Hi/.d| dečki l-' ^*'čejo moški vseh
kaj h l0 zadevi ne vedo nič, >,k° dve ajj ako- Ker hkrati dela več 'Hli^a vsaka *’ .,elef°n zvoni izmeril \ ?c' Pa sn Pnde na vrs'°. nekateri ^ !Va.PaČ 2ahtSe na kak glas že tako ^Sn ie Zanim ?Vaj0 določeno dekle.
ten"SS;koliuojezaslužila:
,^tijo |» t b mark 'n Je zelo za-'o, da j0 “delavnik malo
iL^išla tudi'!!16 ŽC prei’ P° tem
V ik°090	8' ?lran' linije, ki ima
.a tki m 0rcJsem niu dala tudi (,-j "Ut b0P°8ovor°m nekaj zas-
te—
ne
rugje, vsako 7°8ovarV'tlcl0n' Preko katere-
/ l®jo tuVUdl 0(1 doma- “°ek-'ud, po 24 ur na dan, če Pa imamo sestanek z

Masaže vas naučimo.” Če je bilo na erotičnih telefonih vse skupaj bolj jasno, pa se pri masaži zatakne. Na enem izmed telefonov izvem, da je sicer več erotične kot klasične masaže, da pa spolnih in oralnih odnosov ni. Plačo dobijo dekleta še isti dan, seveda odvisno od tega, koliko delajo, dela pa je dovolj. Ker sem potarnala, da bi bila za delo tajnice v pisarni plačana kakšnih 400 tolarjev na uro, me, po glasu sodeč, gospa v zrelih letih spodbudi, da bi pri njih v eni uri zaslužila toliko, kot bi v pisarni cel dan. “Prihajajo ljudje na nivoju, vendar moraš biti za takšno delo fizično in psihično pripravljena, predvsem psihično. Kaj pa ste po horoskopu? Nebesno znamenje je namreč kar pomembno. A, devica... Sicer dobro znamenje za takšno delo, a mogoče boste imeli malo težav,” dobim hkrati z informacijo o delu še informacijo o mojem značaju.
Oglas, ki vabi stranke na erotično masažo, lesbo in vibrator show, kar izvedejo mlada, lepa in zdrava slovenska dekleta, sicer ni namenjen iskalkam zaposlitve, a vseeno poskusim. Oglasila se je maserka, ki to delo opravlja že 7 mesecev. Ker se vsa zadeva dogaja v stanovanju, sta temu namenjeni dve pisarni, zato morata vedno delati dve dekleti. S šefom se razumejo, vsak ponedeljek pa dobijo plačo, in sicer od skupnega plačila stranke dobi dekle pol, pol pa šef. Koliko? Tega pa po telefonu ne povedo! Le osebno. In šef je naročil maserki, naj od deklet, ki kličejo za zaposlitev, vzame osebne podatke s kratkim opisom, potem pa sledi srečanje s šefom, ki bo presodil, ali je dekle primerno za njegove stranke.
Moški na drugi strani telefonskega aparata - mobitela, pa bi me najraje kar takoj zaposlil. Ker je njegov masažni salon v Mariboru, mi nudi celo brezplačno stanovanje, če le pridem. Gre za erotično masažo. “Nič
zato, če niste prej še nikoli delali tega, punce se zadeve takoj naučijo.*V dogovoru s stranko se lahko dekle odloči tudi za spolni odnos, v tem primeru stranka plača 12.000 tolarjev, od katerih dekle dobi polovico. Res zelo potrebujemo dekleta, saj veste, ene gredo na dopust, druge imajo ženske stvari, zato je to res odlična priložnost za vas,” me prepričuje.
Zanimalo me je, ali dekle prijavi za delo. “Ne, vendar je naš masažni salon prijavljen in registriran, zato ni nevarnosti, da bi delavke preganjali, sicer pa je to naš problem,” zatrjuje.
Oglasi ponujajo tudi dobro plačana spremstva in druženja z urejenimi gospodi. Na enem izmed telefonov - spet mobitelu -izvem, da je to delo v tujih stanovanjih, v stanovanju, kjer imajo sedež, ali pa “urejeni gospodje” najamejo eno ali dve dekleti za spremstvo na primer v Portorož. Tudi tu so všteti bolj tesni kontakti, za plačilo 12.000: pol za dekle, pol za šefa. Prihajajo redne stranke, predvsem tujci. “Kaj pa pogodba o delu? Me lahko kdo lovi, da delam na črno?” vprašam. “Kaj pa oni vejo, kaj se dogaja,” me ob 9. uri zjutraj potolaži še zaspan moški
glas.
Kaj pa snemanje filmov? Ce so bili včasih oglasi za snemanje pornografskih filmov bolj pogosti, pa so sedaj redkejši in takšni delodajalci so bolj previdni. Tako mi je v eni številki uspelo najti le en tak oglas. Potrebujejo pa dekleta lepega videza od 18 do 26 let za snemanje erotičnih filmov in spremstva poslovnežev, izključno v tujini in za zelo visok honorar. “Dekleta, če si to zares želite, ne odlašajte in pošljite ponudbe s telefonsko številko, kratkim življenjepisom in sliko.” Ponudbe pa so pod šifro, torej bo bolje, da ne drezam v osje gnezdo.
Namesto zaključka
Da je življenje boj, dokazujejo dejstva iz dneva v dan. Nekateri se borijo za preživetje, drugi hočejo vedno več, merilo vsega pa je denar. Zanj so se nekateri pripravljeni odreči svojemu ponosu, ponuditi svoje telo kot kos mesa, igrati ljubezen po telefonu z neznanci. Čeprav vemo, da to ni moralno in da je neokusno, pa - roko na srce - tega je vedno več in tudi to je cena “napredka”.
NA1VA TOLAR
SPOR MED R KANALOM IISI INNSATOM
Ribniška kabelska vojna

Konkurenčni spor med ribniškima kabelskima operaterjema R kanalom, d.o.o., in Innsatom, s.p., za ureditev kabelskega omrežja v Dolenji vasi je prerasel v pravo malo vojno. Nemočne žrtve so krajani Dolenje vasi, ki so v splošni zmedi podpisovali pogodbe z obema ponudnikoma.
Zgodba, v kateri so krajani Dolenje vasi tisti, na katerih se lomijo kopja dveh kabelskih ponudnikov, se je pričela pred letom dni. Približno ob istem času, ko je R kanal pričel z drugo fazo izgradnje kabelskega razdelilnega sistema v ribniški občini, ki zajema območje Dolenje vasi, Prigorice in Nemške vasi, se je na področju krajevne skupnosti Dolenja vas pojavil konkurenčni ponudnik Innsat. Ta je krajanom ponudil izgradnjo kabelskega sistema po približno 100 mark nižji ceni za priključek kot R kanal. Kdo se je pojavil prvi, ni toliko pomembno kot dejstvo, da krajevna skupnost Dolenja vas zaradi cenejšega ponudnika R kanalu ni hotela izdati potrebnega soglasja za predložitev k vlogi za pridobitev lokacijskega dovoljenja.
To je storila v septembru, na željo nekaterih krajanov, da želijo tudi program lokalne televizije R kanal. Kdaj je R kanal pričel z gradbenimi deli in kdaj natančno jih je ustavil, ni povsem jasno, nobenega dvom pa ni, da je pričel, predno si je pridobil vsa potrebna dovoljenja. Zaradi zapletov, ki ga je po uradni razlagi tedanjih najvišjih predstavnikov ribniške občine to začetno delo na črno povzročilo, je R kanal pridobil lokacijsko dovoljenje šele 24. aprila letos in gradbeno 8. junija, v obeh primerih pa sta mu bili dovoljenji izdani kot legalizacija že opravljenega.
Direktor R kanala Zlatko Polajžar je prepričan, da so v ozadju zapleta osebni interesi nekaterih iz takratnega občinskega vodstva, da bi podprli konkurenta Innsata. To skuša dokazati s tem, da so začetna dela v Dolenji vasi ustavili sami, predno je v začetku oktobra lani to od njih zahtevalo tedanje predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo je obenem naložilo upravnemu
organu pristojnemu za izdajo lokacijskih dovoljenj, naj R kanalu ne izda lokacijskega dovoljenja za Dolenjo vas, dokler si ne pridobi uporabnega dovoljenja za prvo fazo izgradnje kabelskega razdelilnega sistema, ki po projektu, izdelanem septembra 1993, zajema širše območje mesta Ribnice, Gorenje vasi, Opekarske ulice, Dolnjih in Gornjih Lepovč, Goriče vasi in Hrovače.
Danes kar nekaj stvari kaže na to, da predsedstvo po vsej verjetnosti ni bilo pristojno za izdajo takšnega sklepa in daje bila vloga R kanala za pridobitev lokacijskega dovoljenja neupravičeno zadržana. Tako sedanji občinski svet teh sklepov predsedstva ni podprl, češ da za to ni pristojen, pa jih tudi ni razveljavil. Razveljavitev spornih sklepov je predlagala sedanja upravna enota, kije po mnenju svetnikov, da bi moral pristojni organ o vlogi R kanala za lokacijsko dovoljenje odločati v skladu z veljavnimi predpisi, R kanalu aprila letos izdala lokacijsko dovoljenje na podlagi septembra lani vložene dokumentacije.
V času, ko je veljal sklep predsedstva za nesporno merodajnega, je R kanal storil vse potrebno za pridobitev uporabnega dovoljenja za prvo fazo izgradnje, in sicer ne le za glavno sprejemno postajo in primarne vode, kot je to od njih zahteval tedanji oddelek za gospodarstvo, temveč za celotno opravljeno distribucijo. Marca si je pridobil A test in certifikat o ustreznosti, že v januarju pa tudi soglasja Elektra, PTT-ja, Hyd-rovoda in Komunale. Uporabno dovoljenje imajo v Sloveniji le redki kabelski operaterji, saj jih večina spretno izkorišča dejstvo, da so investicije še vedno v teku in da gradnja še ni zaključena. Na to karto bi lahko še lep čas igral tudi R kanal, saj z deli v Hrovači, ki je po projektu v prvi fazi izgradnje, sploh še
L
Zlatko Polajžar
ni začel, v Goriči vasi pa so pričeli pred kratkim. Vendar mu bo uporabno dovoljenje, ki sedaj ni več povezano z njegovimi deli v Dolenji vasi, odprlo vrata na seje občinskega sveta, na katerih mu sedaj ni dovoljeno snemanje, dokler si ne pridobi vseh potrebnih dovoljenj za delo.
Zgodbe s tem še ni konec. Po pravilu, da je v ljubezni in vojni dovoljeno vse, se med krajani Dolenje vasi širijo govorice, da R kanal še vedno dela brez potrebnih dovoljenj. Krajevna skupnost Dolenja vas je tako pred kratkim izdala krajanom obvestilo, po katerem naj bi bil Innsat edini, ki ima vsa potrebna dovoljenja za gradnjo. R kanal je zato krajevni skupnosti zagrozil s tožbo zaradi širjenja neresničnih podatkov in obrekovanja. Skoraj istočasno je Innsat zaprosil občinski svet, naj pomaga zaustaviti R kanal in doseže, da bodo inšpekcijske službe ukrepale.
Kdo bo zaustavil kabelsko bitko za Dolenjo vas, še ni znano. Občinski svet meni, da ni pristojen za reševanje spora med dvema privatnima podjetjema, v skrbi za prizadete krajane pa bodo zaprosili upravno enoto, naj krajanom posreduje natančno informacijo o tem, kakšna dovoljenja imata oba ponudnika. Ali bodo gordijski vozel presekale inšpekcijske službe ali pa bo preprosto zmagal tisti, ki “se je bolje znašel”? Odgovor bo prinesel čas, že sedaj pa je jasno, da bodo iz tega spora najkrajši konce potegnili krajani, ne le zato, ker še vedno nimajo kabelske televizije, ampak tudi zato, ker so v nastali zmedi podpisovali pogodbe z obema ponudnikoma. Prav lahko se jim zgodi, da bodo morali obema tudi plačevati.
MOJCA LESKOVŠEK-SVETE
.
Jeseni brez učbenikov?
Čeprav so se komaj dobro zaprla šolska vrata, in večina uživa zaslužene počitnice, pa vendarle marsikatere starše ali pa tudi učenca že skrbi, ali bo avgusta možno nabavati šolske učbenike za prihodnje šolsko leto ali pa iskanih knjig spet ne bo in ne bo.
To dela preglavice tudi knjigarjem, ki jim založbe iz leta v leto pošiljajo knjige pod slabšimi pogoji, tako da se jim zaslužek zmanjšuje, tveganje pa veča.
Knjigarji kot trgovci nikoli niso bili povabljeni na pogajanja o cenah učbenikov med šolskim ministrstvom (in ministrstvom za ekonomske odnose) ter založniki. Založniki dajejo knjigarnam v prodajo knjige pod nevzdržnimi pogoji. Knjigarne nočejo več prodajati učbenikov z izgubo in tudi zato so konec prejšnjega meseca Pomurska založba, Primorski tisk, Založba Lipa, Grafika Soča in Mladinska knjiga Trgovina (torej knjigarne, ki v glavnem ne izdajajo učbenikov) sklicale novinarsko konferenco in predstavile svoje probleme.
Prednaročila še do konca julija
Založbe so tudi letos knjigarjem ponudile prodajo učbenikov v prednaročilu; ko trgovci pobirajo naročila kupcev, jih posredujejo založnikom in avgusta distribuirajo. Tveganje je tukaj tako za trgovca kot za založnika zelo majhno. Vendar ima prednaročilo smisel le tedaj, kadar obstaja možnost, da bo učbenikov zmanjkalo ali ob posebnih ugodnostih (npr. obročna prodaja). Trgovčev zaslužek znaša letos v povprečju 13% (normalen zaslužek pri knjigah pa 25%), vendar to še ni zaslužek, temveč razlika med nabavno in prodajno ceno, iz katere morajo knjigarji pokriti vse stroške. Ker je tveganje razmeroma majhno (ni ostanka zalog), se ta del posla pokrije, vendar predstavlja manjši del zaslužka. Prednaročila morajo knjigarji poravnati pred dobavo (v dobrem mesecu dni, ponavadi v dveh obrokih), s tem da jim nihče ne zagotavlja dobave v roku niti ne nosi odgovornosti za povzročeno škodo ob nepravočasno dobavi.
Kako je to poletje s prednaročniško prodajo v Novem mestu, je povedal Janez Brulc, vodja knjigarne Mladinska knjiga. Prvo obdobje prednaročil šolskih učbenikov je mimo in odziv je bil (tudi po zaslugi velike reklame in obvestil v domačih medijih - Dolenjski list, Studio D) verjetno še večji kot lani. “Vsem tistim, ki knjig še niso naročili, svetujem, da to storijo še do konca julija, ko še sprejemamo prednaročila, plačevanje pa je možno na dva čeka. Na ta način si bodo učbenike zagotovili in jim bo jeseni prihranjena več- g kratna pot v knjigarno, kajti nekatere šol- d ske knjige bodo v redni prodaji gotovo tudi j letos manjkale. Založniki so namreč q dosegli 6-odstotno povišanje cen, stroški o za papir in ostale storitve pa so se povečali za 40 - 50% (tako vsaj trdijo). Zaradi te
razlike bodo tiskali manj učbenikov in morda le toliko, kolikor bo prednaročil. Tako da bodo tisti, ki knjig ne bodo naročili v prednaročilu, lahko imeli s tem težave,” opozarja Brulc. Seveda marsikdo knjig ne more nabaviti v prednaročilu, ker sploh ne ve, katere so tiste, ki jih bo prihodnje šolsko leto potreboval. Nekatere (osnovne in srednje) šole namreč niso poskrbele za natančen seznam učbenikov, in ker je danes toliko izbirnih šolskih knjig (ne obstaja samo matematika za 7. r., ampak matematika. 1, matematika 2 za 7.r.) in ker knjige tudi niso poceni, je tvegano kupovati brez točnega seznama. Janez Brulc je povedal, da za svoje učence najbolj poskrbita OS Šentjernej in Prevole, ki kar sami opravita prednaročila, in ko mladi 1. septembra sedejo v šolske klopi, jih na mizah čakajo vsi ustrezni učbeniki. Kaj takega bi lahko posnemala še kakšna šola.
Solska sezona je poleg prednaroč-niškega dela, ki se dogaja v glavnem do konca junija, sestavljena še iz redne prodaje (ljudje po knjigarnah sami kupujejo posamezne učbenike), ki poteka od 15. avgusta do 15 septembra za osnovnošolske učbenike in od 1. septembra do 10. oktobra za srednješolske učbenike. Tu je zgodba za knjigarnarje še slabša. Zaslužki so manjši kot v prednaročilu - od 7 do 9% glede na količino - plačilni rok pa je 8 dni, kar je zaradi velike obremenjenosti prodajalcev v tem času dostikrat premalo celo za evidentiranje obveznosti, kaj šele za plačilo, tveganje zalog pa ostane (spet) knjigarju. Vse to je potrdil tudi Brulc, ki
je povedal, da sc redna prodaja ne izplača. Ker pa je Mladinska knjiga edina knjigarna v Novem mestu, mora to opravljati.
Zaživeli učbeniški skladi
DZS je letos ukinila Modrega Janeza, ker se ji ne izplača. Takšen način prodaje učbenikov je zdaj, ko so se na ministrstvu za šolstvo in šport odločili za oblikovanje učbeniških skladov, predrag, saj je treba imeti dovolj naslovov učbenikov, da se založbi račun izide. Že letos, ko bodo učenci šolske knjige za zadnje tri razrede osnovne šole dobili v šolskih skladih, bi Modri Janez preko katalogov lahko prodajal polovico manj različnih učbenikov kot prej. Lani je ministrstvo iz šolskega tolarja kupilo učbenike za 8. razrede osnovnih šol, letos teče akcija za 6. in 7. razrede, v 4 letih pa naj bi si za tretjinsko obrabnino lahko v šoli sposojali učbenike za vse razrede vsi naši osnovnošolci. Šolam, ki so že imele vpeljane učbeniške sklade, so pripadala namenska sredstva v višini 9.600 tolarjev za vsakega učenca 7.r.. Tako je šolsko ministrstvo 180 šolam z 88.447 učenci nakazalo nekaj nad 116 milijonov. Tistim šolam, ki učbeniške sklade šele oblikujejo, pa je šolsko ministrstvo lani kupilo 138.400 učbenikov v skupni vrednosti 156 milijonov tolarjev, ter septembra še 2.400 učbenikov za dobre 4 milijone. Skupna investicija v učbenike je bila lani dobrih 295 milijonov tolarjev. Vendar ima tudi sposoja knjig preko šolskih skladov slabo stran, saj ti učbeniki niso čisto zastonj. Za enega otroka znaša letna izposojnina približno 7000 tolarjev. Kaj, če je v družini več šoloobveznih otrok? Nekatere knjige, npr. za matematiko in jezike, pa bo otrok potreboval še naprej v srednji šoli, za maturo. Tako se knjige navsezadnje bolj splača kupiti kot pa sposoditi.
Učbeniki dražji največ za 9%
Vlada je sklenila, da učbeniki in delovni zvezki (razen alternativnih) letos ne smejo biti dražji kot 3000 tolarjev. Tisti, za
Janez Brulc
EKOLOGIJA
Prav nič
VSAKDANJOST

Vendar sc jih da nadomestiti s hibridnimi
nedolžne baterije
Običajno se sproži alarm o ogroženosti okolja, ko je škoda že storjena, čeprav bi bilo bolje ali celo nujno, da bi preplah dvignili že prej. Ravnajmo tako in opozorimo na nevarnost, ki jo za okolje pomenijo kadmijeve baterije.
Kadmij spada med težke kovine, katerih škodljivi učinki na ljudi in živali so zelo dobro dokumentirani. Nakopiči se v telesu, predvsem v jetrih in ledvicah. Zaradi velikih količin kadmija v talni vodi v južni in zahodni Švedski strokovnjaki že odsvetujejo uživanje jeter in ledvic lososa in divjadi, še posebno starejših živali.
Na Švedskem so že leta 1982 z zakonom prepovedali uporabo kadmija v barvilih. 1989. leta so uveljavili prepoved prodaje kadmijevih baterij, ki imajo več kot 0,025 odst. kadmija. Hkrati so prodajalcem naročili, naj obveščajo uporabnike, kako ravnati z izrabljenimi baterijami. Prodajalec baterij je dolžan iztrošene baterije sprejeti nazaj in poskrbeti, da ne končajo v smeteh. Z letošnjim letom so prepovedani aparati, ki imajo vgrajene
neodstranljive baterije.
Pred dvema letoma so začeli s pro-jetkom zbiranja starih baterij. Cilj je bil zbrati 60 odst. vseh baterij, naslednje leto pa naj bi zbrali že 90 odst. iztrošenih baterij za ponovno uporabo. Projekt ni uspel. Leta 1994 so zbrali le 30 odst., torej le polovica pričakovanega. Letos, ko naj bi zbrali 90 odst., pa vse kaže, da jih bodo zbrali samo 40. Torej večina baterij, ki jih potrošniki ne vračajo, konča v smeteh. Iz tega sledi, da sc vsako leto na Švedskem še vedno odloži v okolje okoli 50 ton kadmija.
Kaj lahko stori posameznik? Predvsem to. da ne kupuje nikelj-kadmijevih baterij. A te so v uporabi že povsod, v mobitelih, računalnikih, kamerah, brivskih aparatih, električnih zobnih krtačkah, kasetofonih.
baterijami.
Večja je odgovornost proizvajalcev in trgovcev. V dveh letih, odkar se je stroka odločila za sanacijo na trgu baterij, se je zelo malo spremenilo. Še vedno se proizvaja in prodaja škodljive in prepovedane proizvode. Kupce, ki sam nima dovolj znanja o tem, katere baterije so ekološko sprejemljive, ne more računati na pomoč trgovcev.
Ker gre pri baterijah za snovi, ki so resnično nevarne za zdravje ljudi, so ukrepi nujni. Švedske izkušnje pa so najbrž poučne tudi za nas.
VESNA JAKŠE (Vir: Dagens Nyheter)
Namesto škodljivih kadinijetih uporabljajte navadne baterije, čeprav tudi te niso povsem nedolžne.

katere je bilo do zdaj potrebno odšteti do 1500 tolarjev, se lahko podražijo največ za 6%, tisti do 2999 tolarjev pa največ za 4%. Učbeniki in delovni zvezki, katerih sestavni deli so kosi lesa, bakra, nerjaveče žice ipd., se lahko podražijo največ za 9%. Cene šolskih knjig so sedaj že določene in se ne bodo več spreminjale. “Težave torej niso s cenami, ampak s tem, da trenutno 90% učbenikov v knjigarni sploh ni. Predvsem bo težko z novimi knjigami, ki bodo predvidoma izšle šele avgusta, septembra ali oktobra, že nekaj let npr. tudi ni učbenikov za spoznavanje družbe za 4., 5. razred, pa zemljepis za 7. in 8. razred. Stari učbeniki za srednje šole so, novi pred 15. avgustom ne bodo izšli. Ponatisa starejših šolskih knjig pa tudi ne gre pričakovati pred 10. avgustom, torej bo jeseni tako kot vedno,” je razlagal Janez Brulc.
Založbe knjigarnam postavljajo različne pogoje, najugodnejše pa so ponavadi manjše založbe, predvsem tiste, ki ponujajo alternativne učbenike. Za knjigarne bi
bile zelo ugodne komisijske prodaje. t°^a kaj, ko sc jih založbe nočejo posluze';< Letos bo osnovnošolske knjige v k®1™ sko prodajo ponujala le založba M|a 1 ka knjiga, in to šele takrat, ko bodo « čane dobave za prednaročila, za sre šole pa ne bo niti tega. Knjigarjem je n zumljivo, zakaj še drugi založniki ne m jo ponuditi podobnih pogojev, Prc“' DZS in Obzorja. “Neprodane knjig, valjajo po policah in 7-ostotna raz . ceni za učbenik, ki eno leto ostaja v gami, je še manj kot izguba. Cedaje , je gospodarno delati s šolskimi uc e razmišlja Brulc. Obstaja pa upanjc>_ ^
drugo leto bolje; vsaj ministrstvo za s
in šport je knjigarjem obljubilo, da prihodnjo sezono o učbenikih . p, li tudi z njimi. Do izpolnitve te °b^ ^ je še eno leto, zato je pametnejše.
„.....zato je pametnejše,-^
in učenci za svoje šolske knjige p pravočasno, to pomeni: v prednar
piavutdSIlU, IU JJUllltlii. v k prodaji do konca tega mescem^
NAŠE KORENINE
II
Furali smo!
II
Ko se popotnik vozi skozi vasi nad Semičem, se mu mimogrede porodi vprašanje, kako so se v teh krajih preživljali nekdaj, ko še ni bilo služb. Poljedelstvo skoraj ni mogoče, gozdov, ki so pod Mirno goro sicer obširni, pa tudi niso imeli vsi. Ivan Venetič z Vrčic ima hitro pripravljen odgovor: “Furali smo!”
Venctičcve bolje poznajo kot Mau-sarjeve, kakor se danes pri hiši reče po d domače, v spomin na številne generacije Mausarjevih, ki so nekdaj gospodarile na domačiji. Ivan pravi, da pripada petemu rodu Venctičev, ki se je v Vrčicah pričel, ko seje ena od Mausarjevih hčera poročila s Čehom Venc-tičem, ki je v nahrbniku od hiše do hiše prodajal blago. Vagabundske krvi pa nima Ivan le po očetovih sorodnikih, temveč tudi po maminih. Mama je bila rojena v Ameriki in ko ji je bilo dva meseca, je s starši prišla v domovino, na Preloge pri Rožnem Dolu. Njen oče je potem pozimi krošnjaril po Bavarskem.
Zato ne čudi, da je tudi Ivan že v rosnih letih pričel s potovanji. Ne sicer s tako dolgimi kot nekateri njegovi predniki, a vseeno je bil veliko zdoma.
Ze njegov oče je precej fural, ko pa je Ivan končal šesti razred, je postalo to njegovo vsakodnevno opravilo. Le ob četrtkih je dve leti hodil v ponavljalno šolo, drugače pa sta bila s poldrugo leto starejšim bratom vse dni na cestah. “Hm, če bi jim sploh lahko rekli ceste. Posebno gozdne so bile tako slabe, da bi sc v jame lahko ulegel konj in voz bi šel z lahkoto čezenj. Zato niso bile nesreče nobena redkost. Prevračali so se vozovi, lomila so sc kolesa. Tudi pri živalih ni šlo brez poškodb. Nekoč mi je pod Mirno goro padel konj med skale, da sem ga komaj izvlekel,” se spominja Venetič, ki sc je pred skoraj štirimi desetletji tudi sam poškodoval.
Po desnem očesu ga je udarila šiba in kot pravi, so mu potem še v bolnišnici “pomagali”, da je na eno oko oslepel.
Venetič je imel po dva, tri ali največ štiri konje. Zamenjal jih je najmanj petindvajset, vedno pa jih je kupoval sam. Zanj cena ni bila pomembna, le da so bile živali dobre. Pohvali se, da je znal vedno dobro barantati, tako da ni bil nikoli na zgubi. Tudi delo je vedno iskal tam, kjer je bilo bolje plačano. “Če že garam,” si je rekel, “tega ne mislim početi zastonj.” Najprej je vozil deske z žage v Ribniku pri Črmo-šnjicah, a sc je slabo zaslužilo, zato je začel voziti s Smrcčnika trame, ki sojih tesali v gozdu. Potem je oče sklenil pogodbo s trgovcem Kunstljem in z bratom sta vozila trame in deske od Tajčbirta na semiško železniško postajo. “Na dan sva lahko naredila največ deset voženj, kar pomeni, da sva prepeljala po petdeset ton lesa. razkladati sva morala sama, kar je bil za drobna in majhna najstnika izreden napor. A kaj, ko sva morala zaslužiti. In ne le midva, vsak, kdor je imel doma konje, je hotel furati. Včasih je bilo tudi po 65 furmanov na dan. Mnogi so bili pripravljeni voziti po zelo nizki ceni, da je
Ivan Venetič
cvenk le kanil v žep. Kočevarji, ki ^ vozi, so, •
tudi veliko ukvarjali s Prcv0jj’zi)ijali
jezni, ker so jim konkuren 1„3 ceno,” pripoveduje Ivan. Enkra F . st-račun Kočevarjev le dobro zas u -j pa ni 1941, ko so sc selili in jih J«(	, Ja
semiško železniško postajo- L pjo takšnega zaslužka kot takra ^ nikoli več, čeprav mu je bilo tu ^ pri srcu, ko je poslušal jok mnog’ morali zapustiti domače ognj®’ Potem je bilo do konca v°j ^r s furanjem, saj so Dartizani konj ^ ^j-lizirali.
em, saj so partizani K J ^(ji-Konec vojne je dočaka; lo, a še ta je bila bolj ubog3- ^\i' vojni gaje kmetijsko ministrs orS|U
lo na kmetijsko-geodetsko- z3j4ajjc
tečaj v Posavje. Še danes ne v •
moral prebiti tam nekaj mcscc® ’
LflOV'
sc jc vendar začela velik*1 ^Ini^ Venctičev dom jc, tako kotstc furrflana gi, pogorel in dela je bilo * ^ £ zopet vec kot dovolj. 10 Q gosp1
pogodbeno vozil za G°z^° 6vel'^
darstvo. Bili so časi, ko .sC,n dela »J
Udihivu. dih au ta,"t - An O*1 I zaslužil in takrat tudi veselja
manjkalo. Toda leta 1959 plačevati že tako visoke dajatv • dobct
raje rekel ne. Odkril	J
peskokop in z ženo sva zac 1 v povoziti pesek, ki ga je bito Uj" pog krajih težko dobiti,” sc sp° -.un0«
MOJIH IVIilVV uwwi»,|____,	’ pOlfl*
jc hodil spat ob osmih zvečer ^
pa jc že kopal pesek M0.^' A t«. ga jc nakopal že velik uprC,jc« drugače ni nikoli prespal ava<^ zjutraj, medtem ko je ma 1 v peč vstala ob pol dveh, dala kr ^ nahranila konje.	^ dojew
Ivan jc redno fural pcs j^nj5* 1978, potem le še občasno, orCd% vprego pa sta sc z ženo vozi V ^ h' v vinsko goro. Zadnji konj J .j^evt pred trinajstimi leti, kosoV^
imeli traktor. Časi so se ^ ^ . nili, konje in vozove
tovornjaki in Ivanje želel, ^ ^ katc'3i sko hišno tradicijo prenese ga od sinov. Seveda jima 0 A fa"
Iznniti Izvini	tOVOfflJ	*
kupiti konj, temveč tovo J^. jafics, ^
se nista strinjala in oče pra^cga, 7^
sc spominja nazaj svojega tez ^ pi. dolgega življenja, da sta im J

MIRJAM
i
\
Dir
k Poj ka k *Pi
S
Si
J
NAGRADI V ZDOLE IN KRŠKO
Žreb jc izmed reševalcev 26. na-gradne križanke izbral Mileno Černoga ^/.dol in Renato Testen iz Krškega, črnogi je pripadla denarna nagrada, Klenova pa bo prejela knjižno nagra-ao'Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo Pus J>le najkasneje do 24.julija na naslov:
68°(m m' 'ist’ Glavni lrg 24’ p'p' 212’ ■t ™l) Novo mesto, s pripisom KRI-
NRA 28. Ovojnico brez poštne .ai™c lj>hko oddate v naš poštni nabi-vini* Pr' vhodu v stavbo uredništva v mestu.

REŠITEV 26. NAGRADNE KRIŽANKE
Lovilna rešitev 26. nagradne križanke M»v,'JU® v vodoravnih vrsticah, glasi: SKA-Tl in aR’ TONALNOST, ARAGO, ATI, BEANViN-.J0DIE, VERA, FARA,
se, brai
Tor dSL0N’ ŠOND, pv, pista, krea-DOgi^ATAR, OGI, ERA, ANEROID,
‘ AR, NBA, ARENA.
n,0°d’ ki hoče živeli kol narodno občestvo, Dni., neg0Va‘i ustvarjalnost, ker samo s tem ^samega sebe.
f^nakot
S. HRIBAR
jc lju^u! smrt ie ljubezen, zvesta kot grob
l(i	I. PREGELJ
O« služba prava, le slabo prikrita itt. ’ v kateri vladata strah in prolekcija, lolin0^a^u^a in ves,no izpolnjevanje
bt(id	J■ TRDINA
hofe ‘‘kovnega plurarizma ni prave svo-totij " °rez svobode ni ustvarjalne oseb-
S. HRIBAR

I w					DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST	ORIGINAL. IME ZA BLATNO JEZERO	SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI	KOZOLEC	AVTOR. JOŽE UDIR	SVETLO ANGLEŠKO PIVO	FONTANA	BREZNOZEC	RANO- CELNIK
					ZAHTEVA OBČINSTVA PO PONOVITVI				OBER				
									NAZIV				
					GAMSU PODOBNA STEPSKA ŽIVAL								
					BAJESLOVNI TROJANSKI KRALJ								
					MESEC								
					>					VZVIŠENA LIRSKA PESEM			
										OSBORNE JOHN			
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST	PREPROSTO LEŽIŠČE IZ DESK	ŽIVINSKO KRMILO	TKANINA ZA VREČE					PODSTREŠNA IZBICA	MUSLIMANSKO MOŠKO IME				
			AVSTRIJSKO MESTO OB MURI										
									VTIČ				
(LAN LES ZA PEČ							INJE					ZAMISEL	LITERARNO DELO
							MESTO V KIRGIZIJI						
OLIKANOST										PROGA			
										RASTLINA IZ DRUŽINE KAČNIKOVK			
VELIKI DUCAT (144 KOSOV)					OZNAKA ZA NEMŠKO MARKO	KONIČAST VRH					OKRAJ. ZA DELOVNA ORGANIZACIJA		
						IME PEVCA SMOLARJA					PRISTANIŠKA NAPRAVA		
BODIČAST GRM							ATIŠKI HEROJ						
							ARABSKI ŽREBEC						
OSNOVNI POJMI OČEM								ROD STEPSKIH UUJ					
MOČNO RAZSTRE- LIVO								FLAVTI PODOBNO PIHALO MADŽAR. IZVORA					

sev
Vračajo se v spomin
^. rojL. ..vv
,iiij; trim Puiišča niso le zadnja počivališča pokojnih, domovanja
ampak so z nagrobniki, ploščami, grobovi in ostalim . Zlve kronike minulih obdobij in življenja. Listi iz Riških kronik lahko veliko povedo tistemu, ki jih zna e lr!. v nJih je mogoče prebrati, kaj je nanje vpisalo vsakda-%jV-je, ^j Pa pomembnejša velika odbdobja, ki svoj čas U]ejo z razpoznavnejšimi in večjimi črkami.
hloveCt°Vna v°jna sc Jc na pokopališčih sku • *! mest'h, krajih in vaseh vpisa-L','DaHr!m' sPom'nskimi ploščami vojakih £ na krvavih bojiščih na raznih Sjc v Vr°Pc. Tudi drugo svetovno kla-.jiH^^^pališko kroniko vpisalo dolge 'lil na Padlih; ob grobnicah in spomeni-Siltil^Pališčih so zrasli mnogi spolov, pn °^eložja tudi zunaj pokopaliških Vt^.^katcrih ocenah naj bi bilo po
jHej1 ^emlji posejanih prek 5.000 l^htops, h obeležij. Veliko. Toda pisa-Jfltluj SVctovne vojne je kljub temu bila V, ^ Ccfa strani, ki bi morale biti popilo : °Sla'e prazne, nekaj jc manjkalo, V! Zamolčano, potisnjeno v neob-tudi so med ljudmi tlele vednosti ;<>em in zamolčanem. Med ime-rSor, s° manjkala premnoga imena, %|j PrePovedana in ljudem, ki so jih Sej?1 krstu, se ni priznavala najos-Sc Pravica iz tisočletja stare nena-človeške civilizacije - pravi-'S)'- ena in groba. Šele najnovejše za
jaških, zasutih protitankovskih jarkih... Slovenska Antigona je začela pokopavati svojega nesrečnega brata Polinejka, slovenski narod je stopil na težko, a nujno spravno pot.
Postavljanje farnih spominskih plošč je potekalo brez velike medijske pozornosti. Tu in tam je bila zabeležena večja svečanost pri odkrivanju teh plošč, zvečine pa je bilo v javnih medijih, z izjemo nekaterih, čutiti dogajanje le v pismih bralcev in v komentarjih, kjer so se križala peresa predvsem na način “za in proti”. Spominske plošče pa so se množile in množile in zdaj jih je že prek 160, v pripravi pa so postavitve še novih.
Odbori, ki so po posameznih župnijah pripravljali postavitev plošč, niso imeli lahkega dela. Zbrati imena pred pol stoletja padlih in pobitih ljudi, o katerih sc ves ta čas ni smelo ne vedeti ne govoriti, je bila težavna naloga, še posebej, ker večine
župnijskih matičnih knjig ni, ker ponekod ni nikogar več, ki bi bil v sorodstvu s padlimi ali pobitimi, ker nekateri svojci nočejo nič imeti z njimi in so se jim povsem odrekli, ker je med ljudmi še vedno nekaj strahu pred možnimi posledicami, in šc bi lahko naštevali, kaj vse je popisovalcem delalo preglavice. Kljub temu so zbrali dolge, večkrat preverjene sezname zamolčanih imen in jih dali vklesati na spominske plošče, če so seveda svojci na to pristali. Nekatera imena so ostala samo na seznamu, na ploščah jih ni. Zgodilo pa se je tudi, da so na ploščo vklesali ime človeka, ki se je potem kot iz niča pojavil živ in zdrav; skoraj pet desetletij ni niti najbližjim sporočil, da jc še živ. Bilo jc še nekaj manjših napak, ki pa sojih popravili, tako da so zadnji seznami zanesljivo točni, četudi še vedno ne popolni. Nekaterih imen ne bo nikoli mogoče iztrgati iz pozabe, denimo desetine pobitih Romov, tujcev, beguncev in drugih, ki jih je piš vojne vrgel na to ali ono stran.
Farna spominska plošča na šmihelskem pokoplišču v Novem mestu
Vša imena s seznamov, tudi tista, ki niso vklesna na ploščah, najdemo natisnjena v knjigi FARNE SPOMINSKE PLOŠČE, ki je te dni izšla pri založbi Družine. V knjigi, ki je prva od načrtovanih treh, je zapisanih 7.392 imen Slovencev iz 83 župnij, kjer so že postavili farno spominsko ploščo. Seznami, v katerih se po župnijah in znotraj njih po rojstnih vaseh vrstijo zgolj imena in priimki z letnico rojstva in smrti, so izpolnili knjigo velikega formata na 260 straneh. Ce odmislimo uvodno besedo Justina Stanovnika in spremni zapis dr. Tineta Velikonje, potem je to najbolj preprosta knjiga, ki si jo lahko zamislimo. Vrste se imena in letnice pa nič drugega. In vendar sc ob dolgih vrstah imen in letnic, med katerimi grozljivo prevladuje leto 1945, lahko globoko zamislimo ob pomisli, da gre vendar za ljudi, za posameznike, vsakega s svojo življenjsko usodo, upanji, hrepenenji in doživetji, da gre zvečine za življenja, utrgana, predno so povsem dozorela.
In potem se seveda kar sama rojevajo vprašanja, na katera pa še ni celovitega odgovora. Zgodovinarji in drugi strokovnjaki bodo raziskali ozadja in vzroke pa tudi sam potek dogajanj med drugo svetovno vojno in prvo obdobje po nji, nam pa ostane predvsem to, da v svoj zgodovinski spomin vključimo tudi te, doslej nepopisane strani iz kronike življenja, kot nam jih pripovedujejo pokopališča, naj bo iz ljubezni do bližnjega, pietete do umrlih ali zato, ker ne pozabljati pomeni ogniti se v prihodnosti ponovnih strmoglavljenj v brezna zla in trpljenja.
MILAN MARKELJ
^k0Vlnsk° pomembno obdobje, čas tNh.v°Samosvoi'tve ‘n vzpostavitve \čjje.je sprožilo izpisovanje nena-Jlj P°Slavij zadnje vojne.
‘^venskih pokopališčih so se 2Sslf° av,iati ta^° >mcnovane farne Ai p Plošče z imeni ljudi, ki so padli S? Prot-vna strani, ki se jc v svetovnem LlOfitfašizmu in nacizmu zaradi svo-
Si, p napačnih računov postavila ob rjtti' jj1, ^aški stražarji, domobranci in V^irn ■ “Zmagovalni strani imenovani s jXtj .imenom bela garda in kolabora-V> Iti'50^' 'n ''S01-' slovenskih sinov in it^d SkoraJ P°* stoletja niso imeli groba in do imena, so stopili iz č Hj .a molka in se z imenom, zapisa-t\P?minski plošči, na simbolen CVo 'V sv°j.c domače kraje, četudi L\ s m.ni večini njihovi grobovi nez-OltiJtm kosti počivajo v breznih Jov, v množičnih grobiščih I, v opuščenih rudniških
ZDRAVNIK RAZLAGA
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
Rak na modih
Nadaljnje zdravljenje je za vsakega bolnika skrbno načrtovano in kombinirano. S posebnimi kombinacijami zdravil in z ustreznimi časovnimi presledki med posameznimi zdravljenji skušajo uničiti čim več rakavih in čim manj zdravih celic. Vedno pa sc ne da izogniti poškodbam zdravih celic. Posebno občutljive so krvne celice, celice v ustni votlini ter prebavilih. Zato imajo lahko bolniki po sistemskem zdravljenju z zdravili vnetje ustne sluznice, spremembe v krvni sliki, bruhajo ali imajo drisko. Nekatera zdravila vplivajo tudi na lasišče in povzročajo začasno izpadanje las. V času sistemskega zdravljenja jc organizem tudi bolj dovzeten za okužbe z bakterijami in virusi. Škodljivi učinki zdravil po končanem zdravljenju običajno prenehajo in telo se

popolnoma opomore. Lasje znova zrastejo, poboljša se apetit, telesna teža se včasih celo prekomerno poveča.
Zdravljenje raka na modih je v visokem odstotku uspešno.
S kominacijo operacije, obsevanja in sistemske terapije z zdravili lahko bolniki v začetnem obdobju bolezni ozdravijo stoodstotno. Kolikor bolj jc bolezen razširjena, manjši jc odstotek popolnih ozdravitev, vendar še vedno 70 do 80 odst. bolnikov lahko popolnoma ozdravi. Poleg razširjenosti bolezni vplivajo na končni izid zdravljenja še vrsta tumorja, mesto zasevkov, vrednost tumorskih markerjev in odzivnost tumorja na zdravljenje.
Po končanem zdravljenju morajo bolniki hoditi na pogoste nekajmesečne redne preglede šc najmanj pet let, nato pa enkrat letno. Nevarnost, da sc bolezen ponovi, je največja v prvem in drugem letu zdravljenja. Bolnik, ki je imel tumor v enem modu, bo pogosteje dobil tumor še na drugem modu. Tudi zato je samopreglcdovanjc zelo pomembno!
Konec
praktični praktični praktični V praktični
I /
K

\
[D f
....
ri r: f
Previdnost pri ijj	nakupu
Ko kupujete otroška oblačila, bodite še posebej pozorni na barvo, s katero so pobarvana, natančno pa preberite tudi etiketo s podatki o tkanini. Če nova oblačila neprijetno zaudarjajo po kemikalijah, je očitno, da je tkanina obdelana s preparati, ki lahko povzročijo alergijo. Predvsem modro obarvana oblačila pogosto vsebujejo dioksine, ki so v modrem barvilu, dodatki modre pa so tudi v vijoličnih in zelenih odtenkih. Brez skrbi pa lahko kupite kavbojke in druga oblačila iz jean-sa, saj v tej modri barvi ni dioksinov. Prav tako se ne odločite za nakup oblačil, na katerih piše, da jih morate prati ločeno od drugega perila. Takšna občutljiva oblačila so za otroke neprimerna. Seveda pa morate vsa nova oblačila, bodisi hlače, jopice, majice, zlasti pa spodnje perilo, vedno oprati, preden jih otrok prvič obleče. Če je potrebno, jih operite tudi večkrat zapored, da odstranite iz tkanine ostanke barvila in apreture.
f! M
j f 1
Sir v solatah
Če se prepustimo kuharski domišljiji, lahko iz sira pripravljamo najrazličnejše jedi. Različne vrste sira lahko uporabimo tudi za pripravo solat. Sir roquefort ali gorgonzola se lepo prilega endiviji. Endivijo zabelimo kot običajno, lahko pa dodamo tudi žlico kisle smetane. Primešamo na kocke narezan sir in ponudimo z opraženim kruhom. Ementalski sir se lepo prilega mesni solati iz piščančjega belega mesa ali pa mešani solati iz ledenke, redkvic, paradižnikov in šunke. Ovčji sir je nepogrešljiv pri pripravi mešane solate iz paradižnikov, kumar, čebule, paprike in oliv. Dodamo pa ga lahko tudi fižolovi ali zeljni solati. Gavda sir primešamo zeljni solati, ki jo potresemo z na drobno narezanimi koščki slanine.
Napad hruševe rje
Zadnja leta, predvsem pa predlani in lani, se je na hruškah v večjem obsegu pojavila nekoč kaj malo nevarna rastlinska bolezen - hruševa rja. Prepoznamo jo po pol do en centimeter velikih rdečih pegah na listih, ki so lepljive in imajo v sredini črno piko. Na spodnji strani listov se pod temu pegami sčasoma pojavijo debele rdeče kraste. Iz njih se v avgustu razvijejo košaricam podobni izrastki, iz katerih se po dozoritvi usipajo trosi. Te trose raznaša veter, med drugim tudi na smrdljivi brin v javnem nasadu ali bližnjem pokopališču, ki jc vmesni gostitelj hruševe rje. Brez brina bolezni ni, kar pomeni, da bi morali, če bi sc hoteli znebiti te bolezni, ves smrdljivi brin odstraniti, kar pa seveda ni uresničljivo. Bolj primerno je zato poskrbeti za preventivne ukrepe, to pa jc škropljenje z enim izmed običajnih fungicidov, kot so dithanc, antracol ali pa bakreni pripravki. Za silo zaleže tudi odstranjevanje in uničevanje plodišč rje na brinu ali hruški.
U
Plinski pretočni grelniki vode
Plinski pretočni grelniki vode so namenjeni za pripravo tople vode v gospodinjstvu. Njihova prednostjo predvsem hitro reagiranje in neomejene količine tople vode. Kot pove že ime grelnika, sc voda v grelniku segreje neposredno s plamenom med pretakanjem skozi cevni register. Njihova zmogljivost je od 5 do 16 litrov na minuto in jc odvisna od nazivne moči grelnika. Največkrat so narejeni tako, da jc cevni register pod tlakom, tako lahko grelnik priključimo na več izlivnih mest hkrati, vendar ne več kot 3. Poleg tega mora biti grelnik čim bliže iztočnih mest, največkrat v kopalnici ali kuhinji. Odlikujejo ga majhne dimenzije, velika zanesljivost delovanja in visok izkoristek grelnika goriva. Tudi ekološko so grelniki zelo sprejemljivi, saj pri izgorevanju plina nastaja manj okolju škodljivih snovi.
mmmmm
. ....




v A	------
^ <R. STfldKO,
CfcPISTUS VOSKDfSf!
HIŠNI KROPILNIK - Hišni kropilniki ali kropivčki so ponavadi okrašene posodice za blagoslovljeno vodo, ki so visele na steni v veži ob vhodu v hišo. S kropljenjem so domači in obiskovalci prosili za božjo milost. Hišni kropivček na sliki je iz litega železa. Okrašen je z neogotskim ornamentom. Angel ponuja klečečemu možu kelih. Kotanja z blagoslovljeno vodo je v obliki lista in je z vijaki pritrjena na osnovo. Vsa površina kropivčka je bronzirana. V višino meri 34 cm, širina znaša 14 cm. Kropilnik hrani Dolenjski muzej. (Pripravila Majda Pungerčar, kustodinja Dolenjskega muzeja)
RHhMmImmHm

Namesto vina vodo - Odbornik Petrič: “Otrok pri nas na eno plat ust sesa, na drugo pa mu mati vliva vino v grlo. Oddajen dobiva namesto vode vino. Postane kmalipijanec, kar dobi z družino mu ne zadostuje več. Posvetuje se z materjo in mati ga omiluje in pritrja, da je oče res preskop z vinom. V krčmo si ne upata - stari biprekmali zvedel in v hiši bi bil ropot in zlata mamica reče sinčku: Veš kaj, pojdi v zidanico, ključ visi tu in tu. In to ukradeno vino srkata potem složno sin in mati. Ali sin ne drži se vedno le te tovarišije, z ljubico in prijatelji raduje se raje ko z njo na strošek ubogega očeta, ki je pazil preslabo na odrejo deteta in zdaj pokoro dela ali prepozno za to nesramnost. ”
Predrzno so kradli - V Ajdovcu se cela dva meseca cigani enkrat bivali in začeli predrzno krasti, odklerse narod ne pobuni in jih s silo ne prepodi.
Za vino muhe jedo - Tod je ljudi, ki pojedo pest muh za bokal vina, kakor na Gorenskem takih, ki drže na rit udarec z železnim kolom za 20X celo za en groš.
Redni člani so bili tudi solastniki društvenega premoženja. Izredni člani so bili tisti, ki so plačevali samo mesečni prispevek in niso bivali v Novem mestu ali Kandiji. Pravice članov so bile, da so volili vodstvo društva, imeli vpogled v njihovo delovanje, lahko so se pritožili in sodelovali pri imenovanju častnih elanov. Tujci so imeli v društvu status gosta in jih je bilo potrebno vpisati v posebno knjigo. Vsi člani (razen častnih) so se morali držati vseh točk statuta in sprejetih sklepov vodstva. Slednjega so sestavljali direktor, njegov zastopnik, sekretar, blagajnik, vodja zabav in trije zastopniki. Vodstvo društva je med drugim upravljalo z društvenim premoženjem, sprejemalo člane, izbiralo časopise, število in vrsto zabav, odločalo o nesporazumih v društvu in določalo hišni red, pravila za bralno in igralno sobo kot tudi za zabavo. Društvo se lahko razpusti, če ga v roku treh let ni mogoče oživeti. Njegovo premoženje se nameni za štipendije študentom.
Že iz samega statuta se vidi, da je bilo delovanje Casina omejeno predvsem na zabave s plesom in le redko je vanjo zašla kakšna potujoča skupina. V Casinu so imeli samo nemške čsopise. O tem nam leta 1864 poroča dopisnik Novic, ki pravi: “Žalostno je povedati, da v kazini ne enega slovenskega časnika ni! Čudna prikazen ako pride popotnik v kazino našo pa pregleduje časnike tukajšnje, za trdno mora misliti, da pod Gorjanci samo Nemci stanujejo.” Slovenski časnik že naslednje leto uspe prodreti v Casino, in sicer z namenom, da bi preprečil oz. zavrl idejo o ustanovitvi Narodne čitalnice.
Prebujanje narodne zavesti
Z začetkom ustavnega obdobja je zavel nov veter na Kranjskem, katerega sape so prinesle nekaj svežine tudi v zatohlo patriarhalno Novo mesto. To je čas, ko se meščanstvo že zaveda lastne identitete in nacionalne pripadnosti ter preko časopisov dokazuje svojo
Marca 1943 so me s skupino obolelih internirancev pripeljali z Raba na Reko, da bi nam tam izboljšali zdravje. V začetku tega leta je na Rabu umrlo tudi več kot 40 ljudi dnevno. V pristanišču na Rabu so nas naložili na ladjo in pripeljali do reškega pristanišča, kjer so nas čakali pokriti kamioni. Urejeno je bilo tako, da smo z ladje šli eden za drugim po lesenem mostičku na kamion.
Bil sem strahotno lačen, izčrpan in bolan. V kasarni, kamor so nas namestili, smo se morali najprej skopati in spariti obleko, ki je bila polna uši. Po kopanju sem se počutil še slabše, v prsih mi je hreščalo in vse težje sem dihal. Prebivališče je bilo v kasarnah boljše, saj smo spali na pogradih, medtem ko smo na Rabu kar na zem -Iji. Spodnji del stekel na oknih so pobarvali s temno barvo, tako da ne bi videli ven. Hrane je bilo malo, bila pa je boljša, vendar izstradani, kot smo bili, tega izboljšanja nismo občutili.
Nameščen sem bil v drugem nadstropju, hrano pa so nam delili na dvorišču pred kasarno. N ek večer sem prejel večerjo, jo nesel po stopnicah in jo pojedel kar med
potjo, še predno sem prišel do prvega nadstropja. Vrnil se se na dvorišče pogledat, če morda še kaj ostalo v kotlu. In res, v kotlu je ostalo precej zelo goste menaže. Kuhar mi je ponovno do vrha napolnil porcijo. Odnesel sem jo v sobo in vse pojedel.
Kmalu potem so nastale hude težave, ki so trajale celo noč in še drugi dan. Ker sem bil že prej bolan, mi je obilni obrok hrane bolezen še poslabšal. Dobil sem visoko vročino in zdravnik me je poslal v bolnišnico. Napol nezavesten sem tam ležal dva dni. Dajali so mi injekcije.
Tretji dan se je približal moji postelji nek moški -pozneje se je izkazalo, da je bil duhovnik - me prijel za roko, mi jo stisnil in rekel: "Kristus voskrese!” Nisem poznaljezika, vendar sem razumel, da pravi, da je Kristus vstal. Odgovoril sem mu: “Res je, da je vstal!”
Mož je potem vsem, ki smo bili v sobi, dejal, naj molimo, da bi bilo kmalu konec vojne. Vsi bolniki v sobi smo z duhovnikom skupaj izmolili očenaš.
Vojne tako hitro, kot bi mi radi, pa ni bilo konec, zdravje pa se mi je le začelo počasi zboljševati.
9tncfl,
SPOznflMf
Piha svež veter, pomešan z vonjem po češnjevih cvetovih. Rada imam ta letni čas, ko se ptički ženijo, razgrajajo od veselja in se prvič oglaša kukavica. V čudoviti harmoniji narave se počutiš svobodnega in brezbrižnega in svet je tako lep, a vendar v tej svoji lepoti tudi krut in neusmiljen. Prižgite televizor, odprite časopise in videli boste o čem govorim! Poki topovskih granat, žvižganje bomb, kriki in kletvice
ranjenih in umirajočih... Čigavo uho si želi poslušati to grozovito harmonijo resničnosti? Poglejte slike iz Somalije, Bosne, Čečenije in razumeli boste, da svet ni narejen za male ljudi, ampak za tiste, ki znajo jemati, lagati, goljufati. Srca trpečih so polna strahu, prezira in obupa, toda nihče noče uslišati njihovih prošenj.
Ste kdaj gledali sonce?
Ali ni daleč?
A KN JIŽNA POLICA
Filozofija
V	zbirki leksikonov, ki jih že vrsto let izdaja Cankarjeva založba, je pred kratkim izšel leksikon FILOZOFIJA, ki so ga najbrž še posebej veseli študenti filozofije pa tudi srednjih šol, kjer se modroslovje ponovno uveljavlja. Po svoji osnovni naravnanosti je leksikon študijski priročnik in namenjen kot pomoč začetnikom študentom filozofije, vendar ga bodo s pridom uporabili tudi drugi, ki imajo pogosto ali le občasno tako ali drugače opraviti s filozofskim izrazjem. Leksikon namreč ne prinaša pregleda filozofov ali zgodovine filozofije, ampak je abecedno urejen zbirnik filozofskih pojmov, pojasnjenih z okoli 1800' gesli in iztočnicami. Dobrodošla podrobnost je ta, da ima skoraj vsako geslo zapisano tudi izvirno latinsko ali grško besedo, pri čemer je grška beseda zapisana v grški pisavi in latinski transkripciji.
Leksikon je avtorsko delo. Sestavil ga je družboslovec, filozof in pedagog Vlado Sruk, ki ga že poznamo po podobnih delih, denimo Morala in etika, Mali filozofski leksikon in Filozofsko izrazje in reper-torij. Slednji knjigi sta bili podlaga za izdelavo leksikona Filozofija, seveda pa je avtor prejšnja besedila nekoliko prečistil, razširil in dopolnil. Kot vsako avtorsko delo tudi to odseva sestavljalčeva nagnjenja in obzorja; nekaterim pojmom je posvetil več, drugim manj pozornosti, upošteval pa ni le svojih nagnjenj, marveč tudi zahteve sedanjega časa, ki je po širini duhovnih obzorij pač drugačen od minulega obdobja ene bolj ali manj prevladujoče ideologije. Za nestrokovnjake je gotovo dobra “avtorska” lastnost novega leksikona njegova razumljivost; Vlado Sruk se je s filozofijo ukvarjal predvsem kot pedagog na srednjih, višjih in visokih šolah, kjer si je nabral veliko pedagoških izkušenj, in tako zna težavne probleme predstaviti dovolj enostavno in razumljivo.
MILAN MARKELJ
Štirje klasiki
Zbirka Klasiki, ki jo izdaja založba Mihelač, je z nedavnim izidom štirih novih knjig prišla do 40. zvezka. Okroglo obletnico je dočakala v novi zunanji obleki, za katero je poskrbel oblikovalec Jurij Kocbek. Založnik upa, da bo zbirka še naprej ostala tako priljubljena pri bralcih in kupcih, kot je bila doslej, in da bo uspešno opravljala svoje poslanstvo - bralcem nudila temeljna dela svetovne književnosti po dostopnih cenah.
V	paketu štirih knjig so trije evropski in en ameriški književnik. To je
IIenry James, ki je slovenskim bralcem dobro znan, saj imamo v slovenščino prevedenih kar 7 njegovih romanov, tem pa se zdaj_pridružuje še zajetno delo BOSTONCANKE, eno temeljnih del ameriške književnosti z začetka tega stoletja. Romanje ob izidu najprej naletel na trdovraten kritiški molk, nato pa bil deležen ali popolnega zavračanja ali navdušenja, kar je razumljivo, sa je pisatelj v njem z dobršno mero črnega humorja in jedke stilistične domiselnosti razvil ostro kritiko kulturnih konfliktov med spoloma v puritanski ameriški družbi in posta eden prvih, ki se je literarno lotil prob" lema feminizma. Roman je prevedla Alenka Moder Saje, spremno beseda pa je napisal Aleš Debeljak.
Iz francoske književnosti je v Klasikih ugledala dan znamenita pov®s Bernardina dc Saint-Pierra PAVc IN VIRGINIJA s konca 18. stoletja. Svoj čas je povest, ki je bila kot literar ni del vključena v Saint-Pierrovo obsežno delo Študije o naravi, ,.*« * velikanski uspeh, bralo jo je vse živo i ob branju točilo solze, kasneje se je zgodba o ljubezenskem prebujanj dveh nedolžnih, daleč od sveta odra čajočih otrok, uveljavila kot mejnik n začetku francoske romantike. Dane to delo ni le odličen dokument svoj dobe, ampak ostaja privlačno branj • Povest je prevedel Marjan Poljane ^ spremno besedo je napisala Katari Marinčič.
ŽIVLJENJEPIS LOPOVA španskega književnika z začetka 17. stoe ja Francisca dc Queveda je bil Prl n znan, vendar le po naslovu in tema * -s prevodom Mira Bajta pa smo temeljno delo starejše španske knj ževnosti končno le dobili v slovenj1 • Gre za tako imenovani potepuški pikareskni roman, katerega norm pa pisatelj ni povsem držal, ampak ga J
ustvarjalno nadgradil. Prvoosebna pn poved sleparja, ki se zaman Posk“:u povzdigniti v plemiča in pri tovrs dogodivščinah doživlja polom za P° mom, dokler ni prisiljen zapustiti movine in odpotovati v daljno In J ’ je napisana v bleščečem, a preka J^ nem jeziku, polnem pasli in zank, i zahteva pozorno branje, kot v spr ni besedi opozarja prevajalec.
40. knjiga Klasikov je slovito DRŽAVA, ki jo poznavalci sog as uvršajo v vrh ustvarjanja starogts filozofa Platona. Slovenski prev Države, ki ga je opravil Jože smo dobili pred dvajsetimi leti in ^ ge že dolgo ni mogoče nikjer do zato ponatis v Klasikih prihaja *ya naročen, navsezadnje je PlafP j6. Država tisto klasično, nezastarljiv lo, ki je skupaj s knjigami, kot so > ^ pismo, Homerjeva Iliada in Odi J grške tragedije, utemeljilo so
Evr°P°' -.................xRkeU
MILAN MAF
iŠ® I
: £
mem
,js^
Alntja* Ternovec
Društveno življenje v Novem mestu
v obdobju 1865 do 1889
pravico do obstoja. V tem duhu novega časa se povprečen Novomeščan dolgo ni znašel. Brez lastne organizacije in v strahu za svojo eksistenco je z veliko mero nezaupljivosti spremljal te nove pojave, ki jih ni razumel. V prostoru, kjer “so se ravno tukajšnji ljudje iz dijakov norca delali, ko so v materinem jeziku, to je slovenskem govoriti slišali; beri so mu rekli, da je bil hud sovražnik nemščine ali pa je celo ne razume”, so sc mnogi razburjali zaradi vsake svobodnejše izrečene besede. “Das ist eine Demonstration,” je nekdo zavpil leta 1861, ko so dijaki ob koncu šolskega leta zapeli “Te Deum laudamus namesto po nemško kakor vselej po slovensko. ”
Zanimivo je, da so te nove sape vdirale v Novo mesto skozi dve instituciji, ki sta bili največji oporni točki nemškega elementa, uradništvo in šolstvo (gimnazija).
V prvi polovici 60. let 19. stoletja je življenje Novomeščanov potekalo v pričakovanju proslave petstoletnice mesta. Priprave so zajele vse mesto in so bile stalna tema pogovorov. Predlogi so kar deževali in meščani so se začeli zavedati, kaj vse manjka njihovemu mestu. Pod okriljem teh vsesplošnih priprav se je počasi, vendar vztrajno začela prebujati narodna zavest. Njene nosilce je treba iskati v mlajšem izobra-ženstvu in uradništvu, ki je prišlo v Novo mesto od zunaj. Uradništvo je igralo dvojno vlogo. Na eni strani je predvsem višje uradništvo bilo trdna opora nemške stranke, ki sije prizadevala ohraniti status quo ali še okrepiti svoj položaj. Na drugi strani so bili slovenski avskultanti, adjunkti in sodniki, ki so po letu 1861 prihajali ali se vračali k novomeškemu okrožnemu
sodišču iz Ogrske, Banata in Hrvaške. S seboj so prinašali tudi nove ideje, nacionalne zahteve. V svojem poročilu višjemu deželnemu sodišču je J. Schen-stuel označil avskultanta Gregorja Krcsiča, da je “skozi in skozi Srb.” Njihovo delovanje ni bilo javno, ampak se je omejevalo na krčmarske razprave. Ti ljudje so veliko tvegali. Nad njihovimi glavami je stalno visela grožnja premestitve. Odločitev za delovanje v narodnem boju pa je avtomatsko pomenila blokado napredovanja v službi, saj: “Poglavarji sploh: predsedniki, predstojniki, prošti etc. morajo se brez dvombe zavezati o potrjenji s silnimi obljubami proti dvori/zgoraj. Brez dvombe obljubi se tudi delovanje za nemčarijo.” Nanje so pritiskali v uradu, kjer so delali, saj je veljala “nesramna šega naših viših uradnikov, da zatirajo najbolj domače uradnike." Nekateri so sklenili kompromis, bili “so sicer v srcu narodni ali radi šefov se morajo strašno skrivati in tajiti. Zapisujejo se v čitalnico in v kazino, tudi pojo v obeh društvih. Za enega celo trdijo da se je dal zapisati v čitalnico z drugim imenom.”
Mnogi niso vzdržali pritiska, ko so se ujeli “ v stalno službo - potem jame še le žuliti ga strašni - in od dne do dne teži jarem rak. birokratisma. Zdaj z bogom domoljubje, kajti je uradništvo tista kasta, ktere namen in poklic je v Av. germanizacija - deluj otroke, pij, pretepaj se, obnašaj se kot cigan, samo da nemškutariš vsi grehi ti bojo odpuščeni /.../.” Zato je novomeški dopisnik zapisal, da “upa da bojo ti mladci ostali narodni tudi ko zapuste gimnazijo, kajti vse prerado se zgodi, da ko začne kot uraden je še naroden, kasneje pa popusti in spremeni bano. ”
Nekaj pa bi radi posebej poudarili. Nasprotja ^ slovenskim in nemškim taborom v Novem m^.stUtajali nikoli dobila nekega radikalnega obeležja. N*5^. so večji spori, na primer pri volitvah, nikoli pa m P ^ halo njihovo medsebojno sodelovanje. V skup spo-ki je živela v Novem mestu, so bili med seboj 6 darsko in družbeno tako povezani, da so hoccs ^ morali sodelovati. Proces razvoja narodne zav^ ^ potekal počasi in z drobnimi udarci razjedal nC ^ skalo. Zato na dogodke, ki jih bomo obravnava smemo gledati z revolucionarnimi očmi. ■, sejc Kakorkoli že, z začetkom ustavnega življenJanaVa| v Novem mestu pri delu prebivalstva komaj za premik v smeri zavedanja lastne nacionalne ide . jC Gre predvsem za srednji sloj prebivalstva. S c jjni dobil izraz v vedno glasnejših zahtevah p° nzavest> čitalnici. Vzporedno s prebujanjem narodne sc je prebujala tudi potreba po lastni organiza
Praznovanje petstoletnice	„v6.
Med 19. in 21. avgustom leta 1865 seje zgoo , lik dogodek”, na katerega so sc Novomeščan' P K j,o Ijali že tri leta. Od vsega silnega načrtovanja-mesto dobilo ob proslavi petstoletnice svojega ja s finančnimi sredstvi državne loterije, s	|aVa,
samo odmev triletnega besednega boja in P p0jo-katere program je bil natisnjen v obeh icZI ,0(ncŠk'
ba mesta je ostala nespremenjena.	v„-
občinski odbor s tedanjim županom Toussain * sjavO zom Fichtcnauom (1861 - 1869) je vabil na P S(j|i le okrajne in deželne oblasti, vse ostalo so P jsjji-meščanom. Slednji so stvar prevzeli v svoje > .j^vo hova povabila raznim društvom so prikazal-* ja je nacionalno opredeljenost. Ne smemo poza ’ nCi3' v prvi polovici 60. let 19. stoletja nacionalna d' vaj,j|U
vit«'
cija na Kranjskem izredno napredovala.^" al)0v,
ta. Na J
Turnvercinu” so nabrali podpise le treh n1«^ medtem ko seje na vabilo “Južnemu S°k°‘u. js0v. Ijani v nekaj urah nabralo petintrideset potlP

petintrideset y^r
....................■->'
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
V
Zupanove obljube so ostale v Jjjnskih časnikih
Novo mesto cveti
Mestne občine Novo mesne-,,^?1 Komedija seje lansko leto Novn °krat javno pohvalil, daje bilo Do ur I7les,° drugo najlepše mesto L enosti v Sloveniji in je zato Pata v,UristiČno Poznanje. Kaj lo VP?S' . Jani v mestu ne opazi-kom„-Sitroia za pometanje ulic, točim*8 Cl Pa z dragimi metlami za iein 11P°Plctanje pretirano varču-
Vem m n cr (Prec^ leti je bilo v No-EnaVStU P° ^0 pometačev). ra2bita oo,^d? *ot Pačnike, ceste, iednU»r eda a ln prometne znake ■>kcm tC a ZClenicc Šc lan'v kandij-|etossnriZIŠČU.cvctoča greda sc Je nico Prejrenilavšopckrožzzele-
cvetoča„rPr1cJernovem lr8u pa jc Ob greda z zelenice izginila... strofo H^.,erP Pa smo pravo kata-'grišč v- Ž1Veh na večini otroških
jmo domovini
‘i naiZVa)domovina.
A/aj ,j,af,a ljubica.
Hi dn-e d°hodnina, s atnJ°odsrca.
ko Prebira kan° m'b‘ie’
ianai n ? ‘VO] račlm’ dele$ Prek° davkarije
Cv,nvproraiun-
*ako)'„k°j° srce boli,
brpL-i du*‘ nepokoj, i«Z Pa ‘du čez mesec dni, P“rad bi dal takoj.
JURE MURN
avtobusom
z na izlet!
nuroJmLnsp‘ avtobusni izlet trn o jr, 'j Dolenjskega lista Potili že skoraj tričetrt f«son/Med naročniki, ki SduiiPrcjemaj° od 1982. ^Qrti„„’Je računalnik izbral <! BrZ,Cfrkuša it Razteza 4, ,eP(idln?.a‘ za le,° 1983 pa 1‘ca QinodJ°čdev, da bo izlet-«*** ^ene 'Z Savske 21 v
Vs, !$*l0 je polni tudi avto-teljali se bodo na izlet f(idiQ c,.“Žalci novomeškega i9dniea„° D- Med reševalci s),,; napadnega vprašaje H;!!11!' Pr< žrebu največ vJreb„; Lavrih iz Slakove 9 "t Jožica Mlakar iz ke 45 v Novem mestu.
Knjižnica v Trebnjem bogatejša
Zavod za odprto družbo Slovenija podaril Knjižnici Pavla Golie v Trebnjem 25 novih knjig (44 izvodov) - Najvažnejši podatki o delovanju ustanove OSI
Železni !|K Postavki (včasih klopi),
nakatAr;i!eParP podobne površine, trava no ^ st°j' 'e slami podobna dov0ijP ,e na vseh zemljiščih po KS
Ukinft^je ob'jubil, da bo to skrb po občina i sam°prispevka prevzela čilija i,! al P3,01 tako in Franci Kon-zat0 iP;re-lc tnristično nagrado le
st:atss;s
ah dve, pa bomo videli.
L.K. Novo mesto
s<ia hoh{e f“r prehlajen, vsa Ru-, g	a' (Ruski pregovor)
(Remsi!? cerkev - revni kmetje.
, ^	1 Pregovor)
beraški6 rešd čast, je rešil vse.
Malokdo ve, da poteka že tretje leto, kar slovenske knjižnice finančno podpira Zavod za odprto družbo Slovenija (Open Society Institute - OSI). To jc neprofitna in nevladna organizacija, ki deluje na področju znanosti, kulture, izobraževanja in humanitarnih dejavnosti. Je del mreže fondacij Georga Sorosa, ki namenja pomoč družbam Vzhodne in Srednje Evrope.
OSI gmotno in strokovno podpira vrsto dejavnosti posameznikov in organizacij civilne družbe. V lanskem letu jc njen prispevek znašal okoli 3 milijone ameriških dolarjev. Namenjen pa je bil najrazličnejšim programom: od podpore razvoju informacijske mreže srednjih šol do gmotne pomoči pri organizaciji mednarodnih konferenc Lige proti epilepsiji, cerebralni paralizi, ustanovni konferenci lokalnih radijskih postaj Evrope, mednarodnemu srečanju penklubov na Bledu in mnogim drugim.
Na področju pomoči posameznikom vsako leto omogoči študijska potovanja, udeležbo na tečajih in seminarjih in dodatno izobraževanje okoli 200 državljanom Slovenije, ki svoje znanje lahko širijo in izpopolnjujejo na univerzah v Cambridgeu, Oxfordu, Warwicku, na Centralni evropski univerzi v Pragi itd. V lanskem letu jc OSI pomagal tudi 20 srednješolcem in srednješolkam, da so lahko odšli na šolanje v ZDA in Anglijo za čas od enega meseca do enega leta.
Za finančno in tehnično pomoč seje na OSI Slovenija obračala tudi vrsta kulturnih in medijskih organizacij ter neodvisnih kulturnih in civilnodružbenih skupin: SNG Drama, Mestno gledališče ljubljansko, gledališče Glej, KUD France Prešeren in drugi.
Begunci iz Bosne so prav tako deležni pomoči, ki je usmerjena predvsem v njihovo izobraževanje in kulturno življenje. Tako občutno pomoč prejemata glasilo IZI in ljubljanska izpostava sarajevskega Oslobodenja, pa tudi projekt begunskega gledališča v okviru programov pomoči beguncem pri KUD France Prešeren.
Verjetno pa je najbolj znan pro-
jekt OSI - Slovenija podpora slovenskim splošnoizobraževalnim knjižnicam, revijam in založbam. Knjižnicam namreč omogoča naročilo revij, kot so Maska, Likovne besede, Formarl, M zin in knjige manjših založb z izrazito kvalitetnim programom. Tako so letos knjižnice lahko izbirale med knjigami založb Analecta, Annales, Epta, Doba, Didakta, Rokus, Tan-gram in druge.
Tudi letos je vrednost naročenih knjig za eno knjižnico dosegla 1.000 USD, a ker je večina založb ponudila še dodaten popust, so knjižnice lahko izbrale nekaj res kvalitetnih knjig, ki bi jih sicer ne mogle kupiti. V projektu je sodelovalo 60 splošnoizobraževalnih knjižnic iz Slovenije, Slovanska knjižnica iz Ljubljane, Knjižnica I. G. Kovačič iz Karlovca, kjer so lani ustanovili oddelek slovenskih knjig, in Knjižnica Inštituta za humanistiko ISH. To pomeni prek 4.000 odkupljenih knjig in naročnino na 8 naslovov
“STARA BABA TANKALA!”
Sem starejša ženica. V soboto sem se zapeljala s svojim yugom na samopostrežno črpalko Petrola v Laškem. Tank sem natočila do roba na črpalki št. 4. Ko sem plačevala, so se mi nekaj posmihali. Odpeljala sem se v smeri proti Celju, vendar motor kmalu ni hotel več vleči. Sin je poklical na črpalko, tam so se še vedno smejali, kako je neka “stara baba” v yuga tankala nafto. Zadeva pa v resnici ni bila prav nič zabavna: potrebno je bilo namreč praznjenje rezervoarja in čiščenje. Ob vsem tem se mi postavlja vprašanje, zakaj posmeh in ne nujno opozorilo, ko so celo videli, da sem se zmotila. Vozim že dolgo, nasprotno od fantov na lepi črpalki v Laškem mi črpalkarji v Boštanju ali Sevnici vedno pomagajo. Ob štirih ceveh seje namreč prav lahko zmotiti.
MARIJA ROMIH Vrhovo
kulturnih časopisov. Celotna vrednost tega projekta je več kot 70.000 USD.
Knjižnica Pavla Golie iz Trebnjega je tako bogatejša za 25 novih naslovov in 44 izvodov. Knjige so že obdelane in pripravljene za izposojo. Kogar zanima, pa v naši knjižnici lahko dobi še nekaj več podatkov o delovanju OSI Slovenja.
STANKA PUNGARTNIK
BO CESTA NA LEDINO KMALU POSODOBLJENA?
SEVNICA - V ponedeljek dopoldne je sevniški občinski svet na izredni seji ugodil članom gradbenega odbora za cesto na Ledino in njihovo naložbo uvrstil na 2. mesto naložb, ki kandidirajo za demografski tolar. Zaradi tega ne bo nič manj denarja za prvouvrščeno cesto na prednostni lestvici Jablanica - Gra-hovica. Le cesta na območju KS Tržišče, ki se je začasno umaknila Ledinčanom, naj bi bila zaradi tega prihodnje leto uvrščena na 1. mesto. Če pa Ledinčani za 4500 metrov ceste ne bodo dejansko zagotovili virov za to veliko naložbo, kot so prepričali svetnike, ostane prioritetni vrstni red za letošnje naložbe v demografsko ogrožena območja nespremenjen.	^
ZA NAGRADO V GARDALAND
Tekmovanje za bralno značko je ena od akcij Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki nedvomno prispeva k povečanemu zanimanju za knjige mladih bralcev. Ob razvijanju bralnih navad spoznavajo, daje knjiga prijateljica, ki te nikoli ne pusti na cedilu. OZPM Metlika že vrsto let nagrajuje učence 8. razreda osnovne šole, ki so bili bralni znački zvesti vseh osem let. Letos smo zanje organizirali izlet v Gar-daland, od koder so se vrnili navdušeni in polni nepozabnih doživetij. Poleg sredstev iz proračuna so za izlet prispevali Kolpa, d.d., Metlika; Zaščita Suhor; Konfekcija Julija in Pletisa iz Metlike itd., za kar se vsi prisrčno zahvaljujemo.
Predsednica OZPM Metlika
Lampe - vez z Langenhagnom
Že enainštiridesetič se nemški gost mudi pri nas
Z vročim poletjem je v dolenjsko metropolo pripotoval Aute Lampe iz partnerskega mesta Langenhagen na Spodnjem Saškem. V Podturnu bo z ženo Ger-do v prijetnem okolju Štravsove gostilne preživel teden dni počitnic. Aute je mnogim Novomeš-čanom poznan kot neutrudna in trdna vez med Novim mestom in nemškim mestom Langenhagen, ki leži v severnem delu milijonskega in kraljevskega mesta Hannover. Aute je pravi “motor” medmestnega sodelovanja. Ogromno je storil pri zbiranju pomoči in prizadevanjih za priznanje samostojne Slovenije. Novo mesto in Slovenijo, ki je njegova druga domovina, je tokrat obiskal že enainštiridesetič in to od leta 1987 dalje, ko sta Langenhagen in Novo mesto navezala partnerske stike. Ljubezni do Novega mesta in Dolenjcev Aute ne goji iz koristoljubja, temveč iz čistih prijateljskih nagibov.
Aute Lampe je poznana in zaslužna osebnost nemškega in spodnjesaškega kolesarstva. Več kot petdeset let svojega ustvarjalnega življenja je posvetil Kolesarskemu društvu RC Blau-Gelb
v Langcnhagnu. Zaradi njegovih zaslug so kolesarski center v Lan-genhagnu, ki ga jc sezidal z lastnimi močmi, poimenovali Hiša Auteja Lampeja (“Aute Lampe Haus”). Spodbujen od svojega očeta se je mladi Aute Lampe že s sedmimi leti pričel ukvarjati s športom. Igral je nogomet, telovadil in kolesaril. Leta 1938 se je včlanil v kolesarski klub Diamant v Hannovru. Bil je telesno odlično pripravljen in že naslednje leto je postal nemški prvak v cestni vožnji. Poti k uspehu mu ni mogla preprečiti niti huda nesreča. Že šest tednov po nesreči je v Kolnu skupaj s tovariši iz moštva stal na zmagovalnih stopničkah. Uspešno športno pot mu jc preprečila druga svetovna vojna. Po vojni je postal uspešen klubski funkcionar. Od leta 1969 do 1980 je predsedoval kolesarskemu društvu RC Blau-Gelb (Plavo-ru-meni), od leta 1986 dalje pa je njegov častni predsednik.
Aute je opravljal tudi dolžnost podpredsednika Športne zveze Langenhagen, sedaj pa je prvi predsedujoči hannoverskega ve-
Aute Lampe in njegova žena Gerda
lodroma, ki ima 333-metrsko pis-to. Zato bo novomeškim kolesarskim delavcem, ki bodo naslednje leto priredili svetovno mladinsko prvenstvo v kolesarstvu na pisti, v dragoceno pomoč. Že sedaj seje izkazal kot odličen svetovalec in mecen. Njegovo glavno vodilo je držati besedo.
Aute ima odličen posluh za ljudi. Natančno ve, kdaj potrebujejo pomoč in vzpodbudo. Bil je prvi iz partnerskega mesta, ki je obiskal Novo mesto, ko so še odmevali streli v vojni za Slovenijo. Sonarodnjake je poučeval, kdo so Slovenci, kje in kako živijo. Bil je prvi, ki je ponudil roko sodelovanja. Za novomeško porodnišnico je daroval denar, najprej za temeljni kamen, da bi nas spodbudil k gradnji, zatem pa še za izgradnjo stavbe. Aute je v Novo mesto pripeljal več uglednih in vplivnih someščanov, ki so se tvorno vključili v medmestno sodelovanje.
Trdno zaupa v partnerstvo med Langenhagnom in Novim mestom. V to povezavo jc vložil ogromno svoje energije, samo na poti med mestoma je prebil na-jamnj 1000 ur in prepotoval več kot 110.000 kilometrov. Leta 1993 mu je tedanja skupščina občine Novega mesta podelila plaketo Novega mesta, vsi, ki ga poznajo, pa mu želijo, da bi za svoj 75. rojstni dan, ki ga bo praznoval 10. decembra letos, postal častni občan Novega mesta, mesta, ki ga ljubi in mu zaupa.
BOJAN AVBAR
Posavski diabetiki na Čatežu
V Posavju obeležili svetovni dan boja proti sladkorni bolezni - Predavanja in športne igre
DRUŠTVO INVALIDOV PRAZNUJE - V soboto, 24. junija, je Dl Novo mesto praznovalo 13. obletnico ustanovitve. Danes društvo šteje približno 960 članov in na proslavi se jih je zbralo 250, med gosti pa je bil tudi Franci Koncilija, župan Mestne občine Novo mesto, ki je povedal nekaj spodbudnih besed in izrazil zahvalo organizatorjem za njihovo prizadevnost. Proslave so se udeležili tudi Vladimir Vidmar, predsednik Zveze Dl Slovenije, Marko Kocijan - podpredsednik in Metka Mikluš -tajnica zveze. V kulturnem programu je sodelovala novomeška godba na pihala, mladi plesalci in ansambel DUO Breza iz Semiča. Podelili so 35 plaket za 10 let zvestobe v društvu, 7pisnih zahval za požrtvovalno delo, 3 posebne plakete Dl Grosuplje in listino častnega člana zakonskemu paru Babnik; posebne zahvale pa sla bila deležna Zvone Tkalec, tajnik Dl Novo mesto (desno), in Marija Brulc tajnica. (Rezka Majer)
ČATEŽ - Društvo za boj proti sladkorni bolezni Posavje - Brežice je v počastitev svetovnega dneva boja proti sladkorni bolezni letos že tretjič organiziralo dan diabetikov. Tradicionalno srečanje je potekalo prvo julijsko soboto v Čateških Termah, ki so tudi že tradicionalno gostitelj in sponzor te prireditve. V imenu Term je udeležence pozdravila namestnica glavnega direktorja Tina Savnik. Okrog 300 udeležencev je poslušalo strokovna preL davanja, ki so stalna oblika izobraževanja diabetikov. Mag. dr. Branka Horvat je govorila o težavah z gibali pri sladkorni bolezni, dr. Rudolf Ladika o življenju s sladkorno boleznijo kot času, ki ni izgubljen za bolnika. Posebno zanimanje je sprožilo predavanje višje medicinske sestre Anice Klas, ki jc govorila o gibanju in rekreaciji kot obliki zdravljenja diabetesa, zlasti pri bolnikih, odvisnih od inzulina. Tudi Klasova sama je odvisna od inzulina, lansko leto pa je pretekla 42 kilometrov maratona, s čimer je
opogumila večino diabetikov, da poskušajo premagati svojo bolezen.
Posavski diabetiki so se tudi letos pomerili v športnih disciplinah, v katerih je največ uspeha imela brežiška ekipa, za njo so se uvrstili Krčani in Sevničani. Za kulturni del programa je poskrbela dekliška skupina KUD Oton Zupančič iz Artič.	Velika zas-
luga za uspeh društva gre vsekakor neutrudnemu predsedniku Ivanu Živiču, ki gaje zveza letos nagradila s srebrno plaketo za njegovo dolgoletno socialno-humanitarno delo v posavskem društvu diabetikov. Srebrno plaketo jc prejela tudi medicinska sestra AntonijaRožman iz diabetološkega dispanzerja brežiške bolnišnice. Omenimo še, da so diabetiki letos zadnjič praznovali svetovni dan boja proti sladkorni bolezni 27. junija. Mednarodna diabetična federecija je ta dan prestavila na 14. november, rojstni dan odkritelja inzulina Frcdericka G. Ban-
tmga'	B. BJEGOVIČ
JAVNO VPRAŠANJE PREDSEDNIKU DRŽAVE
Spoštovani gospod predsednik, nedavno ste se na tiskovni konferenci zavzeli za varovanje človekovih pravic, za vladavino prava, za utrjevanje zavesti, da je najvišja oblast v državi zakon, ki je enak za vse. Nadalje ste pravilno ugotovili, da bi bil celo slab zakon vendarle boljši od samovolje.
Predsedstvo ZLRP Slovenije Vas v imenu razlaščencev, opirajoč se na Vaše zgoraj navedene izjave, v imenu svojih članov - razlaščencev javno sprašuje, kdaj boste s svojo avtoriteto predsednika države uveljavili spoštovanje in izvajanje zakona o denacionalizaciji. Na javno in konkretno vprašanje pričakujemo javen in konkreten odgovor in se zanj vnaprej zahvaljujemo.
Predsedstvo ZLRP Slovenije podpredsednik: TINE JAKLIČ, dipl. inž.
izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D
& »fimu ^cr	;;rN‘Všm ...........
. J"kmVn kuuSiik • imu-' "k!V»m 'ivioVn r'»un.it
z naročniki r~1^1 12:1e?ti
.K
NAS	jglk\N(
COLO
NACE 1'KA/NIK II K h/l J 1 kl.AKll
v—-
■ANICA ■ klim |	Iamon ||*LIT	■	urici 1 ■	11 )M$E 1	Imaktin 1 IČLKKIŠ |
| Ll DMK 1 | MU LIT |	I II KI /IJ \ | MOLAN J	1	k!
S O S. I S .Eri I C I r~\EEi I 2T I t
Kil/»l ih NUNI............WV— VUKlU ftoi................................... . uVklNkf ~ ' .'m\K, \
; LENIČ -čl-KLI.III j; jC IZVODA ; UlNKBOKVv- IRANKO H ROLE!*' :;HOKN\K : M Nit \
...	_________ ... TONI ,
NK i BkVjKOVII Sl k KIČ
I KLI.III	n:>iv-riu.>Mt p MM.MIL i	ms
j ANICA! :	ELI H EMILIJA \ JOŽE W N IDA \\ MAKIJA |1 LOJZE
MOŽE	SELAK /IPkNČIČ' ; NO\ AK ) ll / VK \ OS K	M Rt I
T)IL llAKC M JOKI.
'KIJ k ■ JOŽICA I KAIRO !
1 \\kihM jlnnikvkM BOKIN M COLI»K j
II

c ii;,^	1	1	1 .....%
»'mu 1 ilouiiJwumitl u.vVživI ^'kI lil

El

<*396), 13. julija 1995
DOLENJSKI LIST
Odgovori in popravki po § 9...
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po §9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen).
Žongliranje s soglasjem ravnatelja
Dol. Ust šl. 27, 6. julija
Svet šole Mirana Jarca Črnomelj je potrdil g. Mužarja za vršilca dolžnosti ravnatelja na osnovi d-oseženih delovnih rezultatov, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal naloge pedagoškega vodje šole.
Kolektiv šole je dosedanjemu v.d. ravnatelju izkazal naklonjenost z visoko oceno o delu, ki je bila v kratkem času dana kar dvakrat, prvič z anketo v lanskem letu, drugič pa letos pred mesecem dni, kjer se je zanj zopet odločila velika večina sodelavcev.
Mnenje Zavoda za šolstvo iz Novega mesta smo na svoji seji prebrali pred vsemi člani sveta, le-ti tudi potem svojega mnenja niso spremenili, ampak so se odločili soglasno za g. Mužarja.
Po vseh dogodkih, ki so se morali zgoditi v zadnjih dneh, pa Svet šole ni menjal mnenja. Se vedno stoji za svojimi odločitvami.
Kljub dvomom nekaterih svetnikov o strokovnosti Sveta šole le-ta še naprej ostaja najvišji organ šole, ki ve, kaj počenja oz. za kaj “prosi” občinski svet.
Predsednik Sveta šole Mirana Jarca Črnomelj JANEZ PAŠIC
Bioenergetik -čar ali svetilnik
Dol. list št.12, 23.marca
Pred 8 leti sem preko znancev prvič slišala za zdravljenje z bioenergijo in se zaradi svojih zdravstvenih težav tudi sama odločila za zdravljenje pri bioenergetiku Ivanu Pircu v Hrastniku. Imela sem kronično vnetje mehurja, stalne bolečine v ledvicah in hrbtenici, na obeh nogah sem imela krčne žile, ponoči sem bila živčna in nisem spala in kljub pomoči zdravnikov in zdravilom se mi je stanje le še slabšalo. Nisem si predstavljala, kako poteka naravno zdravljenje, bilo me je strah, vendar mi je Ivan Pirc že ob prvem srečanju povedal, da bom po 10 seansah zdrava. Že prvo noč sem dobro spala, potem pa redno hodila na njegove seanse (12 -krat) in vsakokrat spoznavala, da se mi stanje izboljšuje. Nisem bila več tako živčna, hrbtenica, mehur in ledvice so me nehali boleti, žile na nogah so izginjale in postajale neboleče.
Minilo je že 8 let in v tem času nisem imela teh težav. Ko sem lani v Dolenjskem listu prebrala, da Ivan Pirc prihaja vsak teden na Ra-tež pri Otočcu, sem ga zopet obiskala in pomagal mi je pri glavobolu in ginekoloških težavah. Marsikdo bo morda mislil, da to ne more biti res, ampak jaz ne vem, kaj bi bilo z mano, če mi ne bi pomagal on. Za vse se mu lepo zahvaljujem in mu želim veliko uspeha pri zdravljenju, saj ga bolniki potrebujejo.
P. ŽAGAR
Ena gospa je rekla
Dol. list št.27, 6.julija
Ena gospa je v prejšnjem Dolenjskem listu rekla tisto o šentjernej-skem županu. Da se je župan pred enim letom ukvarjal z akvizitersko dejavnostjo, prodajal je posodo, mi je znano. Ni mi pa bilo jasno, kar je rekla o županu in reklami za Renaultove avtomobile. Potem pa sem v lokalnem časopisu občine Šentjernej IN zasledila stavek, s katerim je župan opisal dosedanji način dela, in kjer pravi, da ima pisarno v avtu in arhiv v prtljažniku.
Nasvet svetnikom občine Šentjernej: če županova devetnjastka praktično nadomešča občinsko
stavbo, kontrolirajte zavore na županovem avtu, da se ob morebitnem županovem karambolu občina z arhivom vred ne bi raztreščila.
RENATA S.
Ena gospa je rekla (2)
Dol. list št.27, 6. julija
Marsikoga je zbodla novica v zadnji št. Dolenjskega lista pod rubriko: Ena gospa je rekla.. Mislim, da bi morala biti ta rubrika podpisana. Kdor je tako pogumen, da kaj pokritizira, to velja tudi za vse druge dopise, naj se podšiše in izpostavi. G. Hudoklin je bil za župana izvoljen na demokratičen način in mu enkrat že nehajte metati polen pod noge - raje mu pomagajte. Če je prodajal posodo, hvala Bogu, bil je med ljudmi, videl njihove stiske in spoznal njihov način razmišljanja. “Gospodje” pa zelo malo vedo o problemih navadnih ljudi.
TINCA KUHELJ Šentjernej
KRES NA DAN DRŽAVNOSTI
Kako na zunaj pokazati veselje ob obletnici samostojnosti Slovenije? Tako, da se bo videlo. Krajevni odbor SKD v Šmarjeti je sklenil, da bomo združili starodaven običaj kurjenja ognja ob prazniku sv. Janeza Krstnika in odločitev Slovencev za samostojno državo. Mladi člani so pripeljali zvrhano prikolico suhih smrekovih sušic in sestavili skavtsko pagodo. Za njeno varstvo je poskrbel Stvarnik - ulil se je dež. Ob desetih ni bilo izgledov o kakšni večji udeležbi. Ali naj prestavimo na Petrov večer? Nikakor! Oglasila se je Zdravljica in pesmi so kar žuborele! Vse zamere in slabo voljo smo vrgli v kraj. Simbolično za Slovence! O, ko bi bilo v državi toliko veselja! Se bodo Kranjcem vremena zjasnila? Sosede sv. Roka in naše tihe podpornice so prinesle pladnje sladkih dobrot, možakarji pa močni mevški cviček. V svoj hram nas je povabil sosed Ilovar. Izmenjavala sta se pesem in pogovor. Sklenili smo, da bomo stare običaje in taka druženja ohranjali. Večer je bil kljub dežju lep, kot bi vabil: pridite in spoznajte, da smo SKD veseli ljudje!
PETER REPOVŽ Šmarjeta
Ostro protestiram proti tako grobemu zavajanju javnosti
Sporočilo načelnika Upravne enote Novo mesto
Izjava predsednika skupščine občine Novo mesto v preteklem mandatu Franca Koncilije, ki jo je podal v osrednjem dnevniku slovenske televizije dne 7.7.1995 v zvezi s porabo proračunskih sredstev za leto 1994, “da ve, da so sredstva prispela na žiro račun proračuna, ne ve pa, kako so bila porabljena (gre za sredstva, ki jih je nakazala Krka, tovarna zdravil), je skrajno neodgovorna in pomeni čisto zavajanje javnosti. Ostro protestiram!
Predsednik skupščine je moral poznati delo skupščine in njenih izvršilnih organov. Skupščino je vodil, sodeloval je pri oblikovanju vseh pomembnih predlogov za odločanje, zlasti pri proračunih, odločal je pri sprejemanju proračuna in drugih aktih, podpisoval je proračune in ostale akte, katere je skupščina sprejemala, bil je aktiven porabnik proračunskih sredstev itd. Koncilija je v svojem mandatu vse to opravljal, zato takšne izjave niso naključne, ampak so načrtovane.
Ko je žc kazalo, da bodo po sprejetju zaključnega računa proračuna občine Novo mesto za leto 1994 in proračuna za leto 1995 prizadevanja nove oblasti, predvsem župana, usmerjena v realizacijo letošnjega proračuna, seje začel nov krog gonje proti meni kot zadnjemu predsedniku izvršnega sveta, sedaj načelniku upravne enote, in nekaterim^lanom zadnjega izvršnega sveta, sedaj vodilnim delavcem v upravni enoti.
Vztrajno, premišljeno in postopno lansiranje ter objavljanje v javnih medijih netočnih, nepopolnih in lažnih informacij, dvomov, podtikanj in sumničenj o delu Skupščine občine Novo mes-
to in njenih izvršilnih organov v preteklem mandatu ni opozarjanje na nepravilnosti, ampak zagrizen, skrbno načrtovan boj za prevzem vodilnih mest na upravni enoti.
To se ne da prikriti. Potem ko me je vlada Republike Slovenije na predlog ministra g. Štera imenovala za načelnika Upravne enote Novo mesto, se svet Mestne občine Novo mesto še vedno pripravlja, da bi na jesenski seji podal mnenje k mojemu imenovanju. V tem času bodo poskušali opozoriti javnost na domnevne nepravilnosti v preteklem mandatu in si tako ustvariti ugodnejšo klimo za ta posel. To, da so zamudili rok za podajanje tega mnenja, v tej igri sploh ni pomembno.
Značilna posebnost te igre je, da sumničenja in ovadbe prihajajo od takratnega predsednika, sedanjega župana Franca Koncilije, in njegovih asistentov, čeprav je:
-	Koncilija aktivno sodeloval pri pripravi, sprejemanju in porabi proračunov v zadnjih dveh letih,
-	nekaj mesecev preverjal zaključni račun proračuna občine Novo mesto za leto 1994, da bi on odgovoril na vsa vprašanja, ki so bila postavljena ob prvem sprejemanju istega zaključnega računa na seji Sveta mestne občine NM dne 23.2.1994 (v predpisanem roku), čeprav smo člani zadnjega IS odgovorili na vsa vprašanja že na isti seji. To je opravil do 23.5.1995 in gradivo poslal vsem trem svetom novonastalih občin. Izgradiva, ki gaje pripravil župan Koncilija, je razvidno, da ponovno predlaga isti zaključni račun, da na postavljena vprašanja enako odgovarja, kot smo mi na seji 23.2. in, da ne navaja nobenih nepravilnosti pri porabi proračunskih sredstev. Na podlagi tega je Svet mestne občine Novo mesto zaključni račun proračuna občine Novo mesto za leto 1994 sprejel na svoji 7. seji 8. junija letos. Brez uvodnih pojasnil, brez razprave ali dodatnih vprašanj.
V gradivu o zaključnem računu je Koncilija posredoval tudi od-
govor na vprašanje, ki ga je sam javno postavil na novinarski konferenci 25.4.1 994, v zvezi s porabo sredstev tako imenovane ekološke rente.
V predvolilni kampanji se je Koncilija hvalil z uspehi takratne oblasti, sedaj, po volitvah, istim volilcem neprestano “pojasnjuje”, kako dvomljiva je kvaliteta dela prejšnje oblasti, na čelu katere je bil on sam skoraj dve leti.
Nezadovoljstvo novih (starih) oblastnikov z (lastnim) delom v preteklem mandatu se kljub navedenim dejstvom nadaljuje.
Glede sredstev, pridobljenih po sporazumu, sklenjenem med Izvršnim svetom skupščine občine Novo mesto in Krko, tovarno zdravil, s katerim urejata medsebojne obveznosti v zvezi s pripravo in sprejemom prostorskega dokumenta Zazidalni načrt Krka, tovarna zdravil, povzemam odgovor, ki ga je napisal župan Koncilija 11.5.1995 in ga posredoval
vsem trem svetom novonastalih občin in se dobesedno glasi:
“Krka, tovarna zdravil, je sredstva, ki izhajajo iz navedenega sporazuma, nakazala 27.12.1994 v višini 48,942.000,00 SIT na žiro račun proračufia občine Novo mesto. Sredstva so bila porabljena za plačilo obveznosti proračunskih porabnikov.”
Dodam le še to, da so bila sredstva porabljena skladno z zadnjim rebalansom proračuna, pri katerem je novoizvoljeni župan Koncilija tudi aktivno sodeloval. Rebalans smo sprejemali na podlagi odloka, ki ga je sprejela SO, podpisal pa Koncilija.
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto je dosledno izvajal sklepe skupščine, kar je ta verificirala na seji 1.12.1994, ko je brez pripomb sprejela poročilo o delu IS in upravnih organov SO v preteklem mandatu.
Odločno zavračam vsa namigovanja, da so proračunska sredstva za leto 1994 porabljena drugače, kot je prikazano v zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1994.
Inž. JOŽE PRESKAR,
načelnik Upravne enote Novo mesto
ZDRAVSTVENEMU
OSEBJU
Nikakor ne morem mimo tega, da se po končanih intenzivnih pregledih in uspešno opravljeni operaciji ter nadaljnjem zdravljenju tako na intenzivnem oddelku kot tudi na samem oddelku, z nekaj besedami ne bi zahvalil operaterju dr. Francu Janežu ter drugim kirurgom in ostalemu osebju v operacijski dvorani. Dobil sem zelo dober vtis, ki ga daje enkratni kirurški tim, kar je zelo pomembno za človeka, ki potrebuje zdravniško pomoč. Zahvala velja celotnemu kirurškemu oddelku, tako zdravnikom kot tudi strežnemu osebju, od t.i. pacienta -Strička.
LEOPOLD FERBEŽAR Novo mesto
ZA PORODNIŠNICO IN INSTRUMENTE
Splošna bolnišnica Novo mesto se vsem naslednjim lepo zahvaljuje za prispevke za izgradnjo porodnišnice in nabave medicinskih instrumentov. Darovali so: Matija Wachter, optik iz Novega mesta - 163 tisoč tolarjev; delavci Sklada za izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih Novo mesto - 14.200; KRKA Tovarna zdravil Novo mesto - 451.500; delavci KRKE Tovarne zdravil namesto venca na grob pok. mame Franca Šetinc - 17 tisoč; Radiološki oddelek Splošne bolnišnice Novo mesto, namesto cvetja na grob pok. Franca Benedika iz Mihovice pri Šentjerneju - 8 tisoč; KRKA, Služba za ITT Novo mesto -16.500; ZŠAM Novo mesto namesto cvetja na grob pok. g. Kikelj - 7 tisoč; TALENT - 15 tisoč; GRO-TEX - 30 tisqč; ORIO - 15 tisoč; Igor Predalič iz Ljubljane -15 tisoč; Heda Zanoškar iz Novega mesta (zahvala dr. Pušniku za uspešno opravljeno operacijo) - 2 tisoč in Aute Lampe iz Langenhagna -81.300 tolarjev.
SLOVO OD PODJETJA NA DVA NAČINA
Sinoči smo sedeli na vrtu, pa pride sosed z litrom vina. “Kaj pa to pomeni?” ga vprašam. “Danes sem se poslovil od službe, pa bomo malo zapili. “In kakšno je bilo slovo?” nadaljujem. “Zelo grenko. Nihče mi ni rekel niti besedice, se mi zahvalil za 28 - letno razdajanje, šef ni imel časa za pogovor z mano, vse skupaj je bilo moreče in ponižujoče. Upam, da se bom sčasoma pomiril in prebolel,” je razlagal sosed. Sama vem, da je bil sosed dober in vesten vzdrževalec. Spominjam se (takrat še niso imeli svojega telefona), da so k nam ob vsaki uri, tudi ponoči, klicali iz službe, naj pride popravljat razne naprave. Ce pa se sama spomnim svojega službenega slovesa, vidim, je bilo čisto drugače. Zadnji dan so me povabili na upravo podjetja, šefi in direktor so se poslovili, se mi zahvalili za ves trud in me počastili s kosilom in darili. Zlata verižica z obeskom dobesedno izžareva ljubezen podjetja in vsakomur povem, da sem jo dobila ob odhodu v pokoj.
TINCA KUHELJ Šentjernej
Liljani v spomin
Ob vsakodnevnih vesteh o nesrečah in žrtvah, ki jih terjajo naše ceste, človek misli, da se njemu ne more nič zgoditi, vendar samo dotlej, dokler ne izgubi koga od bližnjih. Zatp nas je bridko presenetila vest, da tebe, draga Liljana, ne bo več med nami. Nič hudega sluteč, si se vozila iz službe domov, nato nendaoma pok in v daljavi zavijajoč zvok sirene, nato tišina. To je bilo dovolj, da je ugasnilo tvoje mlado življenje.
Težko se nam je spominjati prelepih doživetij, ki smo si jih od mladih nog naprej delili. Kot pionirka si bila članica najmlajše desetine GD Bu-košek. Po 8.r. si odšla v Sevnico, zato se je vez med nami še okrepila. Kolikor smo zamudili med šolskim letom, smo nadoknadili med počitnicami, ko smo se zabavali v gasilskem domu. Pri 18. letih si se zaposlila, toda vedno, še pred kratkim, ko si praznovala 21. rojstni dan, si bila vesela, dobre volje in polna energije, draga naša nepozabna Liljana.
TVOJI PRIJATELJI
dogodki v sliki in besedi

OTROCI V VARNIH ROKAH ■ V Slomškovem domu v Sevnici so le«* spet pripravili pestro 10-dnevno počitniško življenje okrog 40 zve . osnovnošolskih otrok (do 15. julija). Od zgodnjih dopoldanskih d°P°z.-0 popoldanskih ur ob koristno izrabljenem prostem času prevlad 11 družabne in vzgojne igre ter izleti v okoliške kraje, v naravo. VPet' otroci v varnem spremstvu salezijancev in nekaj mlajših Pros,0j?{.J. obiskali novomašnika Viktorja Ganca na Pečju, ogledali pa so si sc kanizersko delavnico in avtopralnico Branka Metelka na Pečju FC netku). Metelkovi so otroke in odrasle pogostili s pecivom in brezalK

POLETNA ŠOLA POSAVJE - SKUPNO OGNJIŠČE 95 - Od J “u.l
vih $'
julija je v Kostanjevici na Krki 19 nadarjenih srednješolcev, Zoiso pendistov (10 v likovni in ostali v arheološki delavnici), sproščalo u jalnost in skušalo dodati vsaj kamenček v oblikovanju identitete Po Iz te regije je na poletno šolo v organizaciji sevniške območne ^ Republiškega zavoda za zaposlovanje (RZZ) in v izvedbi podjet)a^ ^ d.o.o., prišlo 14 štipendistov, ostali pa iz drugih slovenskih kraJe,g^. zaključni prireditvi poletne šole v soboto v OŠ Jožeta Gorjupa N”0*,, st la pevska skupina Corona, direktor območne enote RZZ Tone Rt>' ^ je zahvalil vodji poletne šole prof. Alenki Žuraj, mentorjem akadL’ [ltl mu slikarju Alojzu Koncu ter arheologoma Ildiki Pinterin ^r0^l‘ (jlc vodstvu kostanjeviške šole za gostoljubje in direktorju RZZ J°ze, entr zerju, ki je tudi pozdravil mlade raziskovalce in ustvarjalce. Več o hodnjič! (Foto: P P.)
Rojen v znamenju sediflic
88-letni Jože Kastelic se ni nikogar bal
ŽABJA VAS - Starejši prebivalci te vasi, ki je v zadnjem času že postala del Novega mesta, dodobra poznajo nekdaj in še danes jeklenega moža Jožeta Kastelca-Kovačevega. Minuli petek je praznoval 88. rojstni dan. Rad se pohvali, da je rojen v znamenju sedmic: 7.7.1907. V zakonu se mu je rodilo sedem hčera, hudomušno pa še pristavi, da je kupil sedem parcel, 45 pa prodal. Tudi tak je bil nekdanji gostilniški sin in gostilničar Kovačev Jožk iz Žabje vasi.
V petek so ga kot ponavadi obiskali člani lovske družine Gorjanci, v kateri je ustanovni član in najstarejši lovec. Jože je na divjadi streljal že med obema vojnama. Lovec je pasta! 1928. leta, ko je prišel od vojakov. Takrat je imel svoj revir v Tratah in na Cikavi. Težko je verjeti, vendar je res, da ima v omari več kot 70 let staro puško “toplarico”, ki je še danes vredna strela. Seveda je Jože na zajca streljal nazadnje pred šestimi leti. Ko je dobil naziv častnega člana LD Gorjanci, se je lovu in puški odpovedal.
junaku “zlomil” roko in n , mir, če je bilo potrebno- ce J . g grabil Jože, so uplahnile s razgrete mišice srboriteza- ^ li ni klical žandarjev, vse je
uit sani'
Ijenju uredil m Tazs_°^mcf
Nekoč so mu Romi iz

naselja odpeljali domačega ličnega psa. Sam se je
Ijcnega psa. Sam se je ^jTjjih njihovem taboru medtem, ni bilo doma. Podrl jim je 1	-
ni bilo doma. Podrljm'J 0se in vse razmetal. Še isti več ^ štiri temnopolte pojave vrn denj. Z njimi je opravil ko je z Brdavsem. Od tistega
imel mir.	. ,0teW
Mnogi Novomeščam s	^ je
spominjajo kot prevoznih, . z dvema močnima konjc . B| je j jal do kraja naložen voz.^ stfg|i. j
bilo nesrečne zastrupiN^ j
žebljem, bi lahko rekel, „ysak j
niških vrat še ni prestop1
Mnogi ga poznajo kot človeka, ki je na gostilniški mizi vsakemu
dan vsaj liter cvička, žganje pa niso nikoli bile’ cp- ;
ustih”, se pohvali še vedno K j
ki Kovačev Jožk. paVL^ j
.	j,
NAJ STA REJŠI MED LOVCI - Na dan, ko s "sedmicami’ ’ slaV‘i0jJ>tv Jože iz Žabje vasi, se že nekaj let zapored z darilom pri njej1} jQfe flrj jatelji iz lovske družine Gorjanci. To se tudi spodobi, sa) ]e. sfri\>lr I vitel] družine in častni član. Na sliki J
najstarejši lovec, ustanov
drugi iz leve. (Foto: J. P.)

je-
f
Nežka Fabjan
Skoraj tak junij, j^Jflnogi dozdaj
^Selih pri Štravberku
Ken^ -PRI ŠTRAVBERKU -
Cemwe2VodeKcr je Junij, zeleni^. ■fajU na nJ‘v'v fižolu in tom n,IiSIne z dobrini apcti-
kraM ki nV°riŽČCn' Pa kroži da ie Ji’K nezavedno obžaluje,
ka'eroSH^^U™' ™rež°- P°d
s Sel v H r ’ e pesaei po cest I Štete r™0 na avtobus. Na-berku e 0 ^‘h Pr' Štrav-
Nežb r Prebivalcate vasi. Pravi da, abJan’ doma na Selih, ^oiim .^odnjak ni dovolj.
Zaradi asfaltirana cesta, saj je LPr<:oraln^mC PrcJvsako neurje
b|liravno vVKZ,5čc’jarki Pa niso
v°znika Vabazatcga ali onega
'ii je itu,0 se'sk'h divjih žival-a(M$naod°t razbeno dolga in 1.	. e8a, kdo bi jo pove-
neinkončaznN Sf °- "aj SC
Prav J• z Nezkimmi, sic-i(lim , ‘‘C Jeznimi besedami:
•čisto Ki k‘Se pride Past na
Pride lisi-
*• Prileti i, u niSe- Pride hsi-Zaprtc o,., raHulj. Kokoši imam
AVtobolJctak0.”
Prihodnji?,'-Z vas' in v vas je stvar A^ahiis d!,pZk zdaJ vozi šolski 1 J* bre» Pahe' Nežka Fabjan ,Cegrem ,Vt0busa °pii>e tako: !°husvfa mesto, grem na av-■ °ie' Ce ir t,Pfter' de kar ena ura l?<k)br0J akšen prevoz, potem
i \ ‘s* ^ESU - Jože Ko-i Cl°naiJa mev/u je tako rekoč bi ! S^ine in7ar'?uije Nun gobar-ta	dober ooznavalec
ak j in j jih| ;p' i
lN :
><"KSfc<5'
ti^fl 0™ š$k
ičs> O (P fi M n rK
Barok po grmsko
A barok? • Odraz otroških talentov, radoživosti, fantazije
ARTISKA DOPISNICA DNEVNIKA
V ponedeljek nas je obiskala novinarka Katja Haler, ki je dopisnica Dnevnika in je odgovorna za vse Posavje. Povabila jo je mentorica novinarskega krožka , saj je tudi Haler-jeva včasih obiskovala OŠ Artiče in ta krožek. Povedala je, da je veliko potovala po Aziji, Angliji in Evropi, delala nekaj časa honorarno, sedaj pa je redno zaposlena pri Dnevniku. Razložila je tudi, kako piše poročila in jih pošilja v Ljubljano. Je ena od treh novinarjev, ki je izšla iz našega krožka. Nekatere je njen poklic zelo očaral, mentorica pa upa, da bo še komu izmed nas uspelo tako, kot je Katji.
SAŠA PETELINC, 5.r. novinarski krožek OŠ Artiče
GLASBENI VEČER V ŠENTJANŽU
Zato, ker se šolsko leto hitro bliža h koncu in ker naše delo ni samo učenje v šolskih klopeh, smo v Šentjanžu pripravili glasbeni večer. V petek, 16. junija, so se v kulturni dvorani številnim obiskovalcem predstavili naši najmlajši - mali glasbeni vrtec in pevski zborček učencev od 1. do 5. r. Oba sta zapela pod vodstvom Suzane Tratnik - Umek in ob spremljavi gosta prof. Igorja Teršarja iz Trebnjega, ki je na klavirju spremljal tudi flavtistke. Zaigrali so nam še mladi harmonikarji, s katerimi se trudi Slavko Žnidaršič iz Mokronoga; bil je tudi naš gost in nam zaigral štiri svoje skladbe. Večer nam je s petjem popestrila še naša moška vokalna skupina. S pesmijo, glasbo in lepo besedo smo skušali razvedriti krajane Šentjanža, in če nam je uspelo, to ni bil naš zadnji glasbeni večer.
Mladi pevci in glasbeniki OŠ Milana Majcna, Šentjanž
ZAKLJUČNA AKADEMIJA NA OŠ GRM
Sto šestim učencem OŠ Grm v Novem mestu so se 15. junija iztekla leta osnovnošolskega življenja. Bliža se jesen, podobna tisti pred osmimi leti, ko so prvič prestopili prag hrama
TEK VERONIKE DESENISKE
%^‘ne	, K saJ je član gobar-
it j" Sobe v , dober poznavalec ‘j el°- Letos je v želo-S>e, (La,. posPrav‘l golobice, bj/, „	' oiušnice in še nekaj
KP,°,ePaninne?l?aje na Sobar-C	okol‘ Dobrniča v
SP^ega letošnjega Sf>0j/ s„y!s" 'o ni več posebna Nela 'kitici }Ur^kc *e lahko kupiš trofej"”'”1',1’0 poje ‘O’ da V.?	Zrasla pol metra od
KOČEVJE - Maraton klub Kočevje organizira v soboto, 15. julija - pri brunarici štart in cilj - v Dolgi vasi prvi tek Veronike Deseniške. Nastopili bodo najboljši slovenski tekači; maratonci in maratonke, med njimi tudi državni prvaki. Moški in ženske bodo tekli na 15 km, ženske, mlajše od 20 let, pa na 7 kilometrov. Tekmovanje bo potekalo po gozdni cesti na pobočju kočevskega pogorja. Prijave sprejemajo na dan tekmovanja, prijavnina znaša 700 tolarjev. Organizatorji so pripravili pokale in diplome.
M. G.
SLOVAKI V RIBNICI
‘ii,Jc bil,. Gabrovega drevesa. '•I vlije il0 rav 'n poseben tudi po V>6!0 p c' Potegnil dobre Vq j ° Jožetovem mnen-Vqi Prava ‘lru‘d veliko dežja in SjfiileV^ijagob. Trebnje Ntf« s° na °nc,e' l‘a še to: v po-
učenosti, ta pa bo zane spet prelomna, saj bodo stopili na novo pot. Od osnovnošolskih klopi so se poslovili z bogatim kulturnim programom, od njih pa so se poslovili tudi razredniki Slavko Seničar, Marjana Štern, Vesna Rakuša in Jožica Plantan, ki so najboljšim učencem podelili pohvale in priznanja. Zaključna prireditev je izzvenela s pesmijo vseh osmošolcev in ravnateljevo podelitvijo najvišjih priznanj šole, ki so jih prejeli: Katja Sturm, Matevž Harlander, Jernej Kastelic in Katarina Simonič. Zadnjo besedo so imeli starši osmošolcev.
MARJANA ŠTERN razredničarka 8. b
OŠ Grm Novo mesto
RIBNICA - V Rokometnem klubu Inles, ki bo prihodnje leto praznoval 40-lctnico delovanja, so se odločili, da močno okrepijo svoje vrste. V igri so bili nekateri rokometaši iz Hrvaške in Slovaške. V primerjavi z drugimi klubi, ki so se skoraj vsi okrepili z igralci iz nekdanjih jugoslovanskih republik, so Ribničani odšli nekoliko dalj na zahod. Slovaška igralca Ljuboš Hudak in Františck Čapka, novi okrepitvi Inlesa, sta hkrati tudi reprezentanta te države. Težavam v klubu so prisluhnili tudi občinski svetniki, ki so v proračunu zgotovili tri milijone tolarjev za potrebe rokometa v Ribnici.
M. G.
Obetavna pianistka
Urška Martinčič gre na mednarodni tečaj
ŠKOCJAN - Urška Martinčič, 11-letna učenka glasbene šole iz Škocjana, je ena redkih glasbenic, ki je (na pobudo svojega učitelja prof. J. Grakaliča) sprejeta na mednarodni pianistični tečaj za nadarjene otroke v Mednarodnem glasbenem centru v Grožnjanu, ki ga letos vodi znana gruzijska pedagoginja prof. Manana Kandelakt. Kljub temu da se je Urška začela učiti igrati klavir šele oktobra lani, že igra snov za višje razrede nižje glasbene šole. Doma sploh nima inštrumenta (razen starega harmonija na ventilator), tako da vadi le na šolskem klavirju zjutraj
pred poukom. Za njeno delo imajo na OŠ Škocjan veliko ra-
zumevanja, posebno ravnatelj nan Čelesnik, in tudi na IŠ
Roman Čelesnik, in tudi na I! Občine Škocjan na čelu z župa nom Janezom Povšičem: občina je namreč v celoti poravnala stroške šolanja in bivanja mladi glasbenici (850 DEM). Takšna
odločitev IŠ SO Škocjan je lahko tlada občina,
za zgled, ker je kot ml polna nerešenih problemov, pokazala smisel za kulturo in skrb za bodoče kadre. Mladi glasebenici Urški pa veliko uspehov pri nadaljnjem delu!
NOVO MESTO - Učenci, učitelji in starši grmske osnovne šole so pred kratkim pripravili zanimiv projekt, glasbeno-plcsno-likovno predstavo z naslovom “A barok?”. V preteklih letih so se na šoli zvrstile že štiri različne predstave, ki so prikazale tri velika obdobja v zgodovini evropske civilizacije - renesanso, antiko in barok, in tudi peta predstava A barok? je vezana na baročni čas, čeprav dogajanje zajema širše obdobje - od baroka v klasicizem.
Osnova predstave sta drami Namišljeni bolnik (J. B. Molicre) in Kranjski komedijanti (B. Kreft), glavni osebi pa fant, ki prihaja iz baroka, in dekle iz današnjih dni. Dogajanje v spektaklu lepo dopolnijo glasba, plesi, scenografija in kostumi. Delo pri nastajanju tega projekta je bilo razdeljeno in je potekalo dlje časa: v delavnicah je pod mentorstvom Dušana Pluta nastajalo baročno pohištvo, skupina likovnikov z Brankom Šustrom je izdelovala sceno, lasulje, krinoline, žaboji in manšete so bile izdelane s pomočjo Fanike Dragan, plesalci so vadili z Branko Moškon, muziciranje in petje pa se je slišalo ves čas, ko je Sonja Čibej učila orkester in zbor. Sonja Simčič je z učenci pripravila priredbo teksta Kranjskih komedijantov in Katja Bricelj Namišljenega bolnika in celotno režijo.
Glasbo v živo so izvajale učenke grmske in glasbene šole Marjana Kozine.
TABORNIKI SPET V ŽELEBEJU
ŽELEBEJ - Od sobote je na travniku nad Kolpo pod vasico Že-lebej pri Rosalnicah spet vse živo: kakih 80 najmlajših novomeških tabornikov je začelo poletni tabor. Pod vodstvom izkušenih vodnikov jim čas kar prehitro poteka. Razen kratkih izletov in pridobivanje spretnosti jih vabijo vožnje s kanuji po Kolpi in prijetne kratkočasnosti. Prihodnji teden jih bodo zamenjali starejši člani Rodu gorjanskih tabornikov z večdnevnimi tečaji, nakar sledi še tabor članov in članic.
Tg.
Želite tudi Vi, da bi Vaši otroci izkoristili počitnice kar najbolj prijetno in koristno?
V Šmarjeških Toplicah smo pripravili OTROŠKO POLETNO ŠOLO športnih aktivnosti v dopoldanskem času. Vsak dan bo na sporedu 3 ure športnih aktivnosti, od tega 2 uri tenisa pod strokovnim vodstvom. Po malici bomo Vaše otroke pospremili do bazena na kopanje. Tedenski program traja od ponedeljka do petka!
Vse dodatne informacije dobite na tel. 73-230!
TURNIR V SENCI EVROPSKEGA PRVENSTVA
V BRAZILIJO
KRŠKO - Člani krškega košarkarskega kluba Interier kljub koncu tekmovalne sezone in evropskemu prvenstvu v košarki ne mirujejo. Konec prejšnjega tedna so v športni dvorani leskovške osnovne šole pripravili mednarodni turnir za igralce do 22. leta starosti. Na prvi tekmi je reprezentanca Slovenije po podaljšku nesrečno s 116:123 izgubila s Hrvaško, medtem ko so mladi košarkarji krškega Interierja s 110:101 premagali Češko, najboljša strelca domače ekipe pa sta bila Habib Ademi in Stevica Čeko, ki sta dosegla vsak po 28 točk. V soboto je Hrvaška premagala Češko s 123:98, Slovenija pa interier s 114:100. V nedeljo je Slovenija s 111:88 premagala Češko, Hrvaška pa Interier z 11:103. Tako je Hrvaška na turnirju zmagala, Slovenija je bila druga, Interier tretji in Češka zadnja.
STARI TRG - Na spisku reprezentantov Šahovske zveze Slovenije za nastop na kadetskem svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v brazilski državi Minas, so tudi trije Starotržani - Sonja Mukavec Darja Kapš in Tadej Kobe. Mladi šahisti z oisnovne šole Stari trg ob Kolpi so se podobnih tekmovanj na najvišji svetovni ravni udeleževali tudi že prejšnja leta in nikoli niso prišli domov brez odmevnih uvrstitev. Žal ima slovenska šahovska zveza bolj prazno blagajno in bodo morali Starotržani stroške nastopa svojih šahistov kriti sami oz. jim bodo pomagali pokrovitelji.
BLANCA MED VETERANI
GORICA - Na drugem veteranskem nogometnem turnirju, ki so ga pripravili veterani iz Gorice pri Velikem Podlogu, je nastopilo devet moštev, v finalu pa je Blanca s 4:3 premagala ekipo Sonny. Najboljši strelec je bil Nedeljko Ivkovič iz moštva Blan-
DIVJI PRAŠIČEK V ŽUPANOVI GOSTILNI - Oni dan se je namerilo tako, da je v gostilno Antona Kovača, župana najmanjše slovenske občine, zašel tudi najmanjši divji prašiček med vsemi divjimi prašiči. Se kar prijazno sc je sukal med presenečenimi in navdušenimi gosti, ki česa takega gotovo še niso doživeli in se bodo tega dogodka še dolgo spominjali. Potem pa je na prizorišče stopil Klepec, sicer ne Peter Klepec, ampak Ivan Klepec iz Padova, vzel prašička v naročje in nastala je fotografija tega enkratnega dogodka. (Foto:]. Primc)
KOSTELSKI ŠPORT
V	SOBOTO NADALJEVANJE -Turnirja v malem nogometu v Fari minulo soboto se je udeležilo kar 15 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Igrali so od jutra do noči. V finale, ki bo to soboto, 15. julija, so se uvrstile ekipe Rog (Šalka vas), Slovenka (Dolga vas), Granit (Kočevje), Tri zvezde (Kočevje), Bistro Tjaša (Kočevska Reka) in Babilon (Kočevje).
V	NEDELJO BALINANJE - Balinarski turnir na igrišču pri Banki in Pošti v Fari se bo začel v nedeljo, 16. julija ob 9. uri.
NASTOP BEGUNSKIH OTROK - Begunski otroci v Novem mestu se nikakor ne dolgočasijo. Zelo so aktivni na kulturnem področju, saj skorajda ni prireditve, na kateri ne bi sodelovali. Foto: L. Murn)
Raglja tudi letos glasna
Na 3. poletnem taboru letovalo 120 otrok iz vse Sloveniji - Gostovanja begunskih in romskih otrok
PREVOLE - Raglja je znana radijska otroška oddaja, ki na 1. programu Radia Slovenija poteka vsako sobotno dopoldne od 8. do 9.30., njena urednica Tanja Pirš pa je že treje leto tudi organizatorka Ragljinih počitnic na Prevolah. Letos so na prevolski osnovni šoli mladi letovali od 26. junija do 3. julija, in sicer v dveh skupinah (60 osnovnošolcev) po en teden. Namen tabora je omogočiti mladim sproščene počitnice na vasi in spoznavanju kmečkega življenja, kar je program tudi nudil, mladi taborniki pa so domov odšli polni lepih vtisov in doživljajev.
Za letovanje na Prevolah je skrbelo 7 vodičev in Bojan Traven, eden izmed njih, ki se je tabora udeležil že trikrat, je povedal, da je program tudi letos zelo pester. Organizirali so razne delavnice: likovne, novinarske, športne, nabiranje gob s člani gobarskega društva Novo mesto (pripravili tudi razstavo), odšli so na izlete v naravo: rafting na Krki v Žužemberku, plavanje, vožnja z letali in baloni, enodnevni izleti v Taborsko jamo, na Muljavo. Medse so povabili goste iz Ljubljane: Mojco Blažej -Cirej in Čudežna polja, novomeške begunske in romske otroke... Marija Breceljnik, učiteljica na OŠ Prevole in predsednica KS Hinje, meni, da sta njihova osnovna šola in kraj s tem letovanjem postala znana in daje zadovoljstvo obojestransko. “Otroci
prihajajo iz vseh koncev Slovenije, nekateri že tretje leto. Domačini pa se tudi lepo odzovejo in otroke prijazno sprejmejo, pokažejo jim naše običaje, skupaj delajo zobotrebce in jih za konec peljejo z vozovi in traktorji. Takšno sodelovanje si želimo tudi v prihodnje,” je povedala Marija Breceljnik.
V sredo, 5. julija, zvečer so slovenske osnovnošolce na Prevolah z obiskom razveselili novomeški begunski otroci, ki so pripravili kratek kulturni program. V soboto, 8. julija, dopoldne pa so s 15-minutnim programom sodelovali pri neposrednem prenosu radijske oddaje Raglja, ko so nastopili Sašo, Aida, Agna in Jasna. Otroci in mladina iz Novega mesta in BiH pa so prispevali tudi nekaj točk v programu prireditve ob prihodu enega izmed šestih evropskih mladinskih vlakov miru v Ljubljano v petek, 7. julija. Nastopili so z glasbeno scensko predstavo Kam greš človek?, Aida Čir-badžič in Sašo Dukič, ki je prireditev tudi vodil, sta ob sodelovanju otrok in mladine zapela pesem Ljubezen v vas, obiskovalce pa je najbolj navdušila folklorna skupina Rom iz Novega mesta. To prireditev je v mednarodnem letu strpnosti organizirala evropska mladinska akcija proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti.
L. MURN
•	KOBE IN KAPŠEVA - Na množičnem šahovskem kadetskem tekmovanju na Reki so uspešno nastopili tudi mladi tekmovalci iz Starega trga. Tadej Kobe je zmagal med mlajšimi mladinci, med dekleti pa je bila najboljša Darja Kapš. Njun uspeh sta z drugim oz. tretjim mestom dopolnila Gregor Simčič in Sonja Mukavec.
•	MEDNARODNO TEKMOVANJE - Šahovsko društvo Stari trg je pripravilo mednarodno tekmovanje, na katerem je nastopilo okoli 100 šahistov iz Rusije, Hrvaške, Bosne in Slovenije. Med člani je zmagal mednarodni mojster Lisenko iz Rusije, med mladinci in mladinkami pa domačina Kobe in Mukavčeva.
•	MLADI BOLJŠI - Na tradicionalnem dvoboju mladih in starih sevni-ških šahistov so tudi četrtič zmagali mladi. Med posamezniki je bil pri mladih najboljši Zvonko Mesojedec, pri starih pa Janez Blas.
•	JUNIJA KUZMIČ - Na sevniškem junijskem hitropoteznem turnirju je zmagal Bojan Kuzmič nad Janezom Blasom in Zvonkom Mesojedcem. V skupnem vrstnem redu vodi Mesojedec pred Derstvenškom in Kolma-
PEŠ IZ KRŠKEGA NA TRIGLAV- Svoje vtise o poti, ki je povsod naletela na zelo velik odziv medijev in ljudi, so Matjaž, Jože in Goran strnili na novinarski konferenci, ki je bila 7. julija, sicer pa Goran Rovan, posavski dopisnik TV Slovenija, pripravlja spominsko video kaseto, Jože Novak pa potopis.
Peš iz Krškega na Triglav
Petdnevni pohod je Matjažu Gomilšku v celoti uspel
KRŠKO - Matjaž Gomilšek, rekreativec iz Krškega, je v času od 26. do 30. junija naredil svojevrsten podvig: v petih dneh je prepešačil iz Krškega na vrh Triglava. Pohod je namenjen 100. obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, 90. obletnici ustanovitve Planinskega društva Lisca Sevnica Krško in 50. obletnici preplezanja Čopovega stebra v Triglavski severni steni. Matjaž je tako prehodil 226 kilometrov s povprečno hitrostjo 6 kilometrov na uro. Začel je s slo-vensko-hrvaške meje, uradno pa izpred Kulturnega doma na Trgu Matije Gubca v Krškem, nato pa krenil po Zasavju skozi Sevnico, Radeče, Trbovlje in Zagorja do Izlak oz. Medijskih Toplic. Drugi dan je nadaljeval skozi Mo-
ravče mimo Mengša do Most pri Komendi. Tretji dan, ki je bil zaradi vročine najtežji, ga je pot vodila mimo Brnika skozi Šenčur, Kranj, Podvin in Radovljico do Bleda, četrti dan mimo Vintgarja po dolini Radovne in po alpski dolini Vrata mimo Peričnika do Aljaževega doma. Zadnji dan, 30. junija, je Matjaž odšel od Aljaževega doma v Vratih po Tomin-škovi poti na Kredarico in dalje do Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, odpravi pa so se pridružili tudi člani planinskega društva Lisca.
Vso pot sta ga spremljala na kolesu Jože Novak, oblikovalec vizualne podobe akcije in z avtomobilom Goran Rovan, kije vsakodnevno poročal in se javljal medijem.
T. G.
julija 1995
DOLENJSKI LIST
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 13. VII.
SLOVENIJA I
10.15-0.20 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI 10.55 TEDENSKI IZBOR
MLADENIČ IN VILA 11.05 SNORČKI, amer. risana naniz., 1/13 11.30 ODKRIVANJE ZEMLJE, amer. iz-obr. serija, 9/26 12.00 PO DOMAČE
13.00	POROČILA
17.10 LJUBEZEN NA PREIZKUŠNJI, ponov. švedske drame, 2/3
18.00	DNEVNIKI
18.05	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV
18.40	FALLERJEVI, 16. del nemške serije 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	HELENINE OČI, 4. del franc, nadalj.
21.00	TEDNIK
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.15	ŽARIŠČE
22.35 POSLOVNA BORZA
22.50	SOVA
VEČEN SANJAČ, amer. naniz., 27/28 GANGSTER, amer. naniz., 10/22
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euronews -15.55 Tedenski izbor: V vrtincu, ponov.; 16.40 Sova (ponov.): Princ iz Bel-Aira (amer. naniz., 14/24); Gangster (9/22) - 18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor - 18.45 Že veste -19.15 Korziški škof (Šved. nadalj., 2/4) - 20.05 Moški, ženske - 21.05 Umetniški večer - 22.15 Koncert ob 50-letnici OZN (posnetek iz Ženeve) - 23.30 50 let OZN (švic. dok. film) - 0.30 Kolesarska dirka (posnetek)
KANAL A
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 466. dela amer. nadalj.) -11.05 Sedem veličastnih (ponov. glasb, oddaje) -11.35 TV prodaja -16.25 TV prodaja -16.35 Dance ses-sion (ponov.) -17.10 Karma (ponov.) -18.15 Risanka -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (467. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (kont. glasb, oddaja) - 20.30 Pred poroto (52. del. amer. naniz.) - 20.55 Vreme - 21.00 Vandrajmo (oddaja o turizmu) - 21.10 Popolni tujci (amer. melodrama) - 22.40 Pariš (ponov. 11. dela) - 23.30 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu)
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro ■ 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.05 Otroška oddaja -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Polna hiša (amer. hum. serija, 9/ 10) -13.10 Severna obzorja (amer. naniz., 9/55) -
14.00	Največji zločini in sojenja v 20. stoletju (dok. serija, 9/26) -14.25 Filmska čarovnija (dok. oddaja) -15.10 Izurjena za umor (brit. film) -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -
18.15	Kolo sreče -18.50 Obnova Hrvaške -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Srečanje klap '95 -21.20 Ekran brez okvirja - 22.30 Moč denarja -
22.40	Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko - 23.30 Sanje brez meja
HTV 2
16.25 Video strani -16.50 S sliko na sliko -17.35 FBI (dok. oddaja, 1/4) -18.25 Ptice trnovke (serija 7/10) -19.15 Risanka - 20.15 FBI (dok. oddaja, 2/4) - 21.10 Brooklynski most (hum. serija, 10/ 22) - 21.40 Ptice trnovke (serija, 8/10) - 22.30 Rešitev 911 (dok. oddaja) - 23.j0 Fluid expo
PETEK, 14. VII.
SLOVENIJA 1
10.15-...TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
11.10	TEDENSKI IZBOR
PET OTROK IN ŠKRAT, angl. naniz., 5/6
11.35 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI:
KROKODIL
11.45 ROKA ROCKA
12.30 ŽE VESTE
13.00	POROČILA
15.55 AVSTRALIJA, ponov. koprodukc. filma
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.40 FALLERJEVI, 11. del nemške serije 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	BARABA, franc, film
21.50	TURISTIČNA ODDAJA
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.30	SOVA
BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz., 15/22 0.00 GANGSTER, amer. naniz., 11/22 0.05 IZZA ODRA, ponov.
SLOVENIJA 2
12.00	Video strani -12.45 Tedenski izbor: Forum; Helenine oči, 3. del franc, nadalj.; 13.50 Omizje;
15.50	Osmi dan; 16.40 Sova (ponov.); Večen sanjač (27/28); Gangster (10/22) - 18.00 TV dnevnik -18.05 Regionalni studio Koper -18.45 Znanje za znanje -19.15 He»itt je pač drugačen (angl. oddaja) - 20.05 Malibujska cesta 2000 (amer. nadalj., 5/6) - 21.00 Jekleni morski psi (avstral. dok. oddaja, 1/4) - 21.55 (Ne)znani oder - 22.50 Županova Micka (posnetek gledališke predstave SLG Celje) - 23.45 Gospodar muh, angl. film (ČB)
KANAL A
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 467. dela amer. nadalj.) -11.05 Magnetoskop (ponov.) - 1U5 Vandrajmo (oddaja o turizmu) -11.45 TV prodaja -17.15 Popolni tujci (ponov. filma) -18.45 TV prodaja -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (468. del amer. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasb, oddaja) - 20.30
Obalna straža (15. del amer. naniz.) - 21.20 Vreme • 21.25 Teden na borzi - 21.35 Skrivnostni kriki (amer. film) - 23.25 Učna leta (20. del amer. naniz.) - 23.55 Pred poroto (ponov. 52. dela amer. naniz.) - 0.20 Živeti danes (ponov. dok. oddaje)
HTV 1
7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Polna hiša (amer. hum. serija 10/10) -13.10 Življenje na severu -14.00 Največji zločini 20. stol. (dok. serija) -14.25 Filmska čarovnija -14.55 Zvezda varieteja -16.25 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče - 18.50 Alpc-Donava-Jadran -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 V iskanju -21.00 Splitsko leto (prenos otvoritve) - 22.35 Poročila - 22.55 S sliko na sliko - 23.25 Izginotje (amer. film)
HTV 2
14.50 TV koledar -15.00 S sliko na sliko -15.45 Turbo Limach show -17.25 Ansambli -18.25 Ptice trnovke (serija, 8/10) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Letni filmski večer (amer. film) - 22.20 Cro pop rock
SOBOTA, 15. VII.
SLOVENIJA 1
9.45- 1.05 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.30	TEDENSKI IZBOR:
RADOVEDNI TAČEK
10.45 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI
11.00 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 8/13
11.15	PRAVLJIČAR, amer. naniz., 9/9 11.40 KORZIŠKI ŠKOF, Šved. nadalj., 2/4
12.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR MOŠKI, ŽENSKE
14.05 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
14.30	TEDNIK, ponov.
15.15	BARABA, franc, film
17.00	OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj, 3/6
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.40	FALLERJEVI, 18. del nemške serije 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	HELENINE OČI, 5. del franc, nadalj.
21.05	ZA TV KAMERO
21.20 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 3/10
21.50	OZARE
22.00	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.30	SOVA
GANGSTER, amer. naniz., 12/22 23.20 PUNČKA, amer. film
SLOVENIJA 2
7.50	Video strani - 8.00 Euronevvs -10.00 Miles Davis in prijatelji -11.00 Tedenski izbor: Helenine oči (ponov.); 11.55 Turistična oddaja -12.10 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz, 15/22);
12.40	Gangster (amer. naniz, 11/22) -15.55 Športna sobota - 18.30 Alpe-Donava-Jadran -
19.05	Karaoke - 20.10 Obraz leta (posnetek) -
21.30	Melodije morja in sonca (prenos) - 22.40 Sobotna noč
KANAL A
7.00	Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Učna leta (ponov. amer. naniz.) -
18.10	IGasična video glava (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (30. del avstral. naniz.) - 21.35 Dvojčka: vedno skupaj (amer. film) - 23.25 Vreme - 23.30 Skrivnostni kriki (ponov. filma) - 0.55 Erotični film
HTV 1
8.45 TV spored - 9.00 Poročila - 9.05 Nikjer doma (brit. film) -_ 10.30 Kronika mednarodnega festivala otrok, Šibenik 95 - 11.00 Dubrovnik poje -
12.00	Poročila-12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Dobri ljudje -14.15 Živa resnica (dok. film) -15.00 Poročila -15.05 Ponovitve -15.50 Beverly Hills (serijski film, 21/30) - 16.40 Pustovščine Marka Tvvaina (amer. aminirani film) -18.05 Najlepša dela svetovnih muzejev -18.15 Prizma (multina-cionalni program) -19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Žepnina (amer. film) - 22.00 Glasbena oddaja - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Sanje brez meja
HTV 2
16.30	TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17.25 Ekran brez okvirja -18.25 Carstvo ruskega medveda (dok. oddaja) -19.30 Dnevnik - 20.15 Tom (humor. serija) - 20.45 Latinica - 22.30 Športna sobota - 22.40 Atletsko prvenstvo Hrvaške - 22.55 Nočna izmena: Življenje na severu; Svet hipnoze Paula McKenne; Diplomatska nedotakljivost (kan. film)
NEDELJA. 16. VII.
SLOV ENIJA I
7.45-0.40 TELETEKST
8.00	VIDEOSTRANI
8.35 OTROŠKI PROGRAM 8.35 ŽIV ŽAV, ponov.
9.10 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 13/26
9.40 ZA TV KAMERO, ponovitev 9.55 NEDELJSKA MAŠA. prenos iz Celja
11.00	KOROŠKA POJE 95,2. del
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. serija. 216
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	MALIBUJSKA CESTA 2000, ponov. amer. nadalj, 5/6
15.15 BOVA ZAPLESALA?, amer. film (ČB)
17.00	RDEČI ALARM, franc, nadalj, 1/4
18.00	DNEVNIK 1
18.05	PO DOMAČE
19.05	RISANKA 19.18 LOTO
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 ZAKLADI SVETA: MEHIKA, franc, pustolovski kviz, 3. oddaja
21.50	NATIONAL GEOGRAPH1C, amer. dok. serija, 15/16
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA:
SKRIVNOST MESTECA LAKE SUCC-ESS, amer. nadalj, 1/3
SLOVENIJA 2
Opomba: 14.50 F-l za VN Vel. Britanije
7.50	Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Tedenski izbor: Županova Micka (posnetek gledal, predstave); 10.50 Helenine oči, 5. del franc, nadalj;
11.40	Sova (ponovitev): Gangster (amer. naniz, 12/22) -13.40 Melodije morja in sonca (ponovitev) -14.50 Športna nedelja -18.05 Obraz leta (ponovitev) -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna - 20.10 Penderccki: Pasijon po Luki (zaključni koncert evropskega glasbenega simpozija)
-	21.40 Evropsko leto glasbe (kronika) - 22.10 Športni pregled - 22.50 Krik (kratki film)
KANAL A
8.05	Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Burleska -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 30. dela) -11.55 Epikure-jske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) • 18.20 Žametne vrtnice (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210 lil - 20.55 Beverly Hills 90210111 (22. del amer. naniz.) - 21.45 Adidas streetball (reportaža) - 22.05 Kino, kino, kino (oddaja o filmu)
-	22.40 Dvojčka: vedno skupaj (ponov. filma)
PONEDELJEK, 17. VIL
SLOVENIJA I
8.45	-23.55 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.35	MALO ANGLEŠČINE, PROSIM
10.00	OTROŠKI PRORAM NE POHODI GA, ponov.
10.30 KAPITAN POWER, amer. naniz, 4/22 10.55 TEDENSKI IZBOR ZNANJE ZA ZNANJE
11.20	ŠAMPION RODEA, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	ŠPORTNI PREGLED, ponov.
15.45	TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 16.50 OBZORJA DUHA
17.20	DOBER DAN, KOROŠKA
18.00	DNEVNIKI
18.05	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
18.20	PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC, lutkovna igrica, 9/13
18.35	FALLERJEVI, 19. del nemške serije
19.05	RISANKA
19.18 ŽREBANJE3X3
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 3/13
21.00	GOSPODARSKA ODDAJA: MADEIN SLOVENIA
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.15	TV JUTRI
23.20	SOVA
SEINFELD, amer. naniz, 3/18 GANGSTER, amer. naniz, 13/22
SLOV ENIJA 2
12.50 Video strani -13.00 Euronews-13.45 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 14.15 Zakladi sveta; 15.45 Hewitt je pač drugačen (angl. oddaja) -16.25 Sova: Skrivnosti mesteca Lake Success (amer. nadalj, 1/3) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor -18.45 TV avtomagazin -
19.15	DP v atletiki za člane (posnetek iz Ljubljane)
-	20.05 Pro et contra - 20.55 Odmevi (angl. nadalj, 3/4) - 21.45 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 468. dela) -11.05 Žametne vrtnice (ponov.) -11.45 Pozitiv + (ponov. glasbene oddaje) -12.30 Videostrani -17.35 Adidas streetball (ponov.) -17.55 Klasična video glava (ponov.)
-	19.00Vreme-19.10 Lučsvetlobe (469. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (35. del španske humor. naniz.) • 21.00 Vreme - 21.05 Žima ubija (amer. film) - 22.35 Obalna straža (ponov. 15. dela) - 23.25 Adidas Streetball (ponov.)
TOREK, 18. VIL
SLOVENIJA 1
9.45-0.30 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.25	OTROŠKI PROGRAM 11.10 TEDENSKI IZBOR
ČISTILNA MAŠINA, kanadski film 12.35 TV AVTOMAGAZIN
13.00	"POROČI LA
13.05	DP V ATLETIKI ZA ČLANE, ponovitev
14.25	SOBOTNA NOČ, ponov.
17.20 MOSTOVI
18.00	DNEVNIK
18.05	OTROŠKI PROGRAM
ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 14 26 18.40 FALLERJEVI, 20. del nemške serije 19.13 RISANKA
19.30 DNEVNIK 2. VREME, ŠPORT
20.05	HELENINE OČI. 6. del franc, nadalj.
21.00	OSMI DAN
22.00	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 ŽARIŠČE
22.35 POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA SLOVENIJA 2
10.30 Video strani -10.45 Tedenski izbor: Sobotna noč; 14.25 Malo angleščine, prosim; 14.50 National geographic (amer. dok. serija); 15.40 Karaoke -16.20 Sova (ponov.): Seinfeld (amer. naniz, 3/ 18); 17.10 Gangster (amer. naniz, 13/22) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Koper -18.45 Iz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.05 Gore in ljudje - 21.00 Roka rocka - MTV unp-lugged - 21.45 Ljubezen na preizkušnji (3. del Šved. drame) - 22.30 Švet poroča - 23.00 Kolesarska dirka (posnetek)
KANAL A
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov, 469. dela amer. nadalj.) -11.05 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.35 TV prodaja -11.50 Video strani -16.45 Zima ubija (ponov. filma) -18.15 Risana serija -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (470. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30 Tropska vročica (14. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 Marušini kristali (vedeževanje v živo) - 22.25 Računalniška kronika (dok. oddaja) - 22.25 Dežurna lekarna (ponov. španske naniz.)
SREDA, 19. VIL
SLOVENIJA I
9.45 -0.20 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR
HROŠČOSNED, amer. risana serija, 14/21 10.45 PODMORNICE: JEKLENI MORSKI PSI, 1/4
11.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 3/10
12.30	ALPE-DONAVA-JADRAN
13.00	POROČILA
15.30	TEDENSKI IZBOR NEZNANI ODER
16.30	ODMEVI, angl. nadalj, 3/4 17.20 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
18.00	DNEVNIK 1
18.05	OTROŠKI PROGRAM
18.40 FALLERJEVI, 21. del nemške serije 19.13 RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	FILM TEDNA:
TEMA V TALINU, finsko-estonsko-šved-ski film
22.05	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.25	ŽARIŠČE
22.50	SOVA
SLOVENIJA 2
12.50	Video strani -13.00 Euronevvs -14.35 Zgodbe iz školjke -15.10 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz, 3/13; 15.55 Videošpon -16.40 Sova (ponov.): Skrajnosti (angl. nadalj, 2/7); 17.10 Gangster, (amer. naniz, 14/22) - 18.00 Dnevnik -
18.05	RPL - Studio Luvvigana -18.45 Odkrivanje zemlje (amer. izobraž. serija, 10/26) -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda- 21.10 Hommage a Galus - 22.05 Omizje
KANAL A
7.00	Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 470. dela) -11.05 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.35 Male živali (ponov.) -12.05 TV prodaja -12.20 Video strani -17.35 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) -18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) - 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (471. del) - 20.00 Sedem veličastnih (video lestvica)
NAGRADE STUDIA D ZNANE
NOVO MESTO - 1. julija je bila na jasi na Otočcu prireditev S studiem D v poletje, nagrajene pa so bile naslednje (številke vstopnic: 774 -ročna ura, 759 - torbica in majica, 905 - pokrov za WC, 851 - darilni bon, 728 - karta za izlet v Benetke, 921 - darilni bon, 789 - tuš kabina, 752 - kolo, 856 - omara, 422 in 784 - načrtovanje kopalnice, 768 - dežnik, 425 - dežnik, 780 in 746 športna torba. Nagrade je potrebno prevzeti do 30. julija na Studiu D, Seidlova 29, Novo mesto.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Ica^al
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan ob 19. in 21. uri
NOVICE
•
vsak ponedeljek ob 18. uri
ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH
ŠPORTNI PREGLED
•
vsak torek ob 20. uri
CELOVEČERNI FILM
in ob 21.30 NOVICE
•
vsako nedeljo ob 13. uri
NACE VAM VOŠČI
in ob 16. uri glasbena oddaja
MED PRIJATELJI
•
vsak dan od 15. ure dalje
VIDEO STRANI
DOLENJSKI;
a

BELE KRAJINE
STU
io
Tl
103 O MMZ

ČETRTEK. 13.7.	.. . ^
5.30 Domača glasba - 6.45 ^ct’jsKofr -9.00Poročila in 11.00Poročila-
ČETRTEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
11.00	Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi -
4.00	- 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Altcr-godba
PETEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
12.00	BBC, osmrtnicc-12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 -
24.00	Večerni program
Uit - V.u
-9.00 Poročila in 11.00Poročila-•-vestila, osmrtnice - 12.30 Mah °Slaf'S Poročila - 17.00 Oddaja za podjetnih j, Poročila - 18.30 Otroška oddaja--,. Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati«
PETEK. 14.7.	....-
5.30 Domača glasba - 6.45 Kmcli)«'^ - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, Pf° L “ '100 Poročila -12.00 ObvcstJa,^.
je-
.uvj ruiuciia - ObVC _ ,ju nice-mOMali^gtasi^.M^,
SOBOTA
nicc - lz.ju Man ugiaai -
15.30	Grmski vulkan - 17-00 (jicf bor - 18.00 Poročila in ego tnpi » radia - 20.00 Večer z cvcrgrccni - "•
z cvcrgrccni - 24.00 Nočni skok
SOBOTA. 15.7.	. . cli-
5.30	Dobro jutro - 6.45 Kmetijski
8.30	Viža dneva - 9.00 Poročila «
m nn člrvennilllllC »P1: 'jili
6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani
Gorjancev - 12.00 BBC. osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Do-
—	.....-icva-9.00 Poročilam,
lični kotiček - 10.00 Gospodinje sp1^, „
Helena Mrzlikarodgovarja - >'• , qo 0
-	12.00 Obvestila, osmrtnice - £ oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraza^ ^ gi rep - 18.00 Poročila - 18J0 ^
godki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni pro-
gram
tei
tet
NEDELJA
6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhov-
;op - 8.0
na misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi — 12.30 Čestitke -17.30 Vi sprašujete,
gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program
PONEDELJEK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZglasbc-17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas
gi rep - ib.uu poročna -	,
daja -21.00 Sobotna super veseli«
NEDELJA. 16.7.	.. ,3010*
8.00	Dobro jutro- 9.00 Poročila-	^
tijska oddaja-10.00 Mali oglasi-1^
22.30	Ves ta jazz
PONEDLJEK. 17.7.
5.30	Domača glasba - 6.45 ^rnct!/icd-lll?
- 9.00 Poročila - 9.30 Športni |t«! Gospodarske novice -1	ojjjjlj
Obvestila, osmrtnice - 12.30 » j(.H
15.00	Poročila -15.30 Popevka cu
onr*7<In - 17.00 AktU3 . \$
__________la-15.30Popeva ~
Sračje gnezdo - 17.00 Aktua	N
18.00 Poročila -18.30 Otroškaodd I
Rockovnik - 23.00 Ploščati vrhovi
TOREK
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
TOREK, 18.7.	.	. ki>
5.30 Domača glasba - 6.45' KjJS.JJvcstM
finni.ii m	- 12.0ULW
8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrt-
-
nicc - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mi helčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje
mrtnicc - 12.30 Mali oglasi	vsC-lJ'uj
■Č3asti£2s0
Večerni program, obisk: Zoran Ploščati vrhovi
SREDA
4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved -
8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice ' ' MZžc
12.15 - 13.00 NŽ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje
tea

Wi


li^DL1^ lEr^ODLnsi
Servisno prodajni
SERVIS VOZIL
-	avtomehanika
-	avtoelektrika
AVTO I H ^ A
center Novo mesto
15% popusta *■
ob gotovinskem P
-	avtokleparstvo
-	avtoličarstvo	______
popravimo s pomočj0
in elektronske
Vaše poškodovano vozilo raztegovalne mize CAR-O-LINER naprave
merilne
CAR-O-TRONIC. O stanju vozila dobite računalniški izpis.
PRODA!A RF.7.F.RVN1H DELOV IN OPREME
-	originalni rezervni deli RENAULT
-	RENAULT boutique oprema
-	avtoakustika BLAUPUNKT
-	strešna okna WEBASTO
-	ostali avtodeli in avtooprema
PRODA IA VOZIL
-	prodaja novih vozil RENAULT
-	odkup in prodaja rabljenih vozil
Možnost obročnj$ odplačila na **J
Nove, občutno
za vozila O
S
»4l
cene
Krediti za CLIO po 7%, ostala vozila od 10% dalje.
U8°de" ‘fSV
krediti brez P°
Pustite sc presenetiti in nas obiščite v Ločni v prenovljenem avtosalonu, prodajalni rezervnih delov in servisu, ali nas pokličite na tel. 0681324-533.
A
V.
N) »- /VtM. ,i<
DESft
Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia Pj^j lista dodelil nagrado Urška Kirar iz Novega mesta. Nagraj ufCi je t** Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do • takšna'
1 (5) Vračam se spet na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA ANS. FRANCA POTOČARJA
2(1) Beli cvet - A__________ _ ----—
3 (2) Zelena Kočevska - ANS. VIF1ARN1K.
1(6) “ ..................
H
*
!*(
A
S,
S
n;
k

5
S
:

S
4	(6) Družinski praznik - ANS. MELOS
5	(7) Hvala, oče - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
6	(4) Mi Slovenci vinca ne prodamo - ŠALEŠKI PAN 1J -
7	(3) Veruj v ljudi - DOMŽALSKI ODMEV
8	(9) Dober dan - ANS. JOŽETA BURNIKA.
9	(10) Veter ve, da sem še mlada - ANS. OBZORJE
10	(-) Barka življenja - FANTJE IZPOD ROGLE nTjE 4 Predlog za prihodnji teden: Te tvoje črne oči - *"
VETROV
V5*
i

KUPON ŠT. 28
Glasujem za___
Moj naslov____

Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo
Žejni, čeprav živijo ob vodovodu
^jevna skupnost Otočec se otepa z zaostalostjo - Bi telefon in vodovod zadržal lju-^ naseljih nad Otočcem - V preteklosti niso znali izkoristiti zvez in poznanstev
Čeprav krajevna skupnost Otočec meji na nekatere " ’ ' kar se tiče komunalne ure-
»ov0OV° MESTO
litve*^** mestne krajevne skupnosti, jo je,
„|)|ll(\raivoj na daleč obšel. Krajani sc že leta trudijo, da bi na njihovem tuji /h ra^‘r’*‘ 'n posodobili telefonsko omrežje, posebna zgodba pa je 8ov	saj nekateri zaselki, ki ležijo le lučaj od cevi glavnega
dni-: es „8a vodovoda, nimajo vode. I)a teče mimo njih voda, ki jo med PUejo tudi krajani Žabjaka, je šala, ki ima precej trpek priokus.
^tnim,C™»a.OStal°Sti v Primeru s Problem telefonije se vleče že 7 »»seljj ie rl* "'"V ln Primestnimi	let, ko so v krajevni skupnost zbrali
kov v otočt; eC ?e . nckaJ zascl'	denar za izdelavo projekta. In ko je
liSŽKis:	**lMa “'»•»P“a* -
Tsfi&mssaz
sveta n,,zl.raJaj°> pa odrezanost od
kodnost ru l!pania na bolišo Pri'
stikov j,Ud skuPno 24 vasi in za-vodovod v krajevni t0ČCC lc devet. Čeprav ?unale po.močj° novomeške Ko-Črešnij ,i 8radijo vodovod od Uljeva!; ^a8rada, radi pa bi na-celcaie" Sc do Herinje vasi, je za Mino p Vs.eskuPaj že veliko pre-nos'i Jož re,rSc d n i k krajevne skupini v,,,rse mcn'> da v pretek-^terih linH-3!1 izkorisIiti vpliva ne-^1 So bil in. !z fjihovega konca, ki VIS0k'l’ položajih. Tako sosednja krajev-Vitn c Trebelno, ki velja za W .komuna,™ veliko bolje Stin_ a. °d otoške, prav velike komplev n'?lajo niti od turističnega ksa Hote] grad Otočec.
za investicijo. Vse od tedaj se ni nič premaknilo, čeprav je bivši direktor novomeške pošte lani oktobra obljubil, da bodo letos zagotovo razširili telefonsko omrežje, če bo krajevna skupnost sama uredila prostor za centralo. Krajevna skupnost je svoj del dogovora izpolnila, Telekom pa seje premislil, češ daje širjenje telefonije ekonomsko upravičeno le v gosteje naseljenih območjih, kar pomeni da bi lahko le delno obnovili telefonijo v ožjem delu Otočca in priklopili nekaj telefonov v novem naselju, za ostale pa bi bila rešitev le v precej izdatnejšem lastnem prispevku, kar je občane iz hribovitih predelov močno razburilo.
Sedaj ima krajevna skupnost Otočec okoli 160 telefonskih priključkov, po projektu pa je interesentov za telefon okoli štirikrat toliko.
I. V.
WORLDWlDE EXPRESS ®
Ifio&too ant os /o on t a/it/i en.
/
Z veseljem vas obveščamo, da z dnem 17.7.1995 odpiramo nove poslovne prostore v Novem mestu, Kandijska cesta 39.
Za vas smo dosegljivi na telefonski številki (068) 341-885 vsak delovni dan med 8. uro in 16.30.
Izpolnjujemo vaše obljube!
S spoštovanjem!	DHL Novo mesto
LE REDKI ŠE VZTRAJAJO - V neposredni bližini Novega mesta nekateri zaselki v krajevni skupnosti Otočec dobesedno izumirajo, saj so brez vode in telefona odrezani od sveta. Le redki še vztrajajo, naprimer Cvetko Povše, ki Sel pri Šlravberku ne namerava zapustiti, kljub temu da njegova hiša dobesedno razpada. (Foto: l. V.)
jm
HHH!
Lesnina Zunanja trgovina, d.d., Ljubljana išče v Novem mestu podjetje z opremljenim poslovnim prostorom površine 80 — 100 m2,primernim za prodajo ekskluzivnih kuhinj slovenskega proizvajalca višjega kakovostnega razreda. Informacije posredujemo na tel.: 061 /122 72 72 in 061 /132 11 62.
Vsa zainteresirana podjetja prosimo, da pošljejo svoje ponudbe na naslov:
LESNINA ZUNANJA TRGOVINA, d.d., Dunajska 21, 61116 Ljubljana.
''odiaEDjS-' Direktor Autocommerca Novo mesto Anton Bajuk J J prodaje Marjan Drmaž ob novem mercedesu razreda E. (Foto:

^ mercedes v Novem mestu
avitev mercedesa razreda E - Do konca leta ^U^jene količine - Od 70.000 mark naprej
avto v svojem razredu. Dolg je 4,8 m, razpon moči motorjev je od 96 do 279 konjskih moči, v modele razreda E vgrajujejo 8 različnih motorjev, od tega so 3 dieselski, 5 pa je bencinskih. Kupci lahko izbirajo med 15 barvami in imajo kar 80 dodatnih možnosti izbire opreme. Že osnovna oprema je zelo bogata, predvsem pa poudarja varnost. Tako sta v osnovni opremi dve varnostni zračni blazini, doplačati je moč še dve stranski, vsi modeli imajo zavorni sistem ABS, servo volan, elektronsko zaporo diferenciala, kar je še posebej pomembno v zimskih voznih razmerah.
In še cena - od 70.000 do 140.000 nemških mark.
A. B.
Iil^stei^! ^TO - Komaj dva Alj D ’ ko so v zahodni Evro-<°daiali nov‘ mercedes WSre'dn° 'a 'uksuzn> avtomobil razrcda predstavi-it,Snim: ">e«u. Predstavitev s
V,'	Pr'Pravil
wenijj ,.cedcsov zastopnik v
C:,il>'tii ^ansk' Autocom-1,1 Ha p .Pred novomeškim sata Odlovi cesti.
?v>5.EJc zameniaI PrcJš-
Wl letjk* cSa razreda, katerih V Pr?»zvodnjc naredili Vieitu.pna ‘n scveda vozijo po tUd ri Mercedesu si obeta-
S^nnk0nV,imCvCdCsEvSaj Na ^Je L, Kot prejšnji in prvo
S VHdnPCCV *Ud' ka2c na 1o'
V?akn’ da irna Autocom-Ci ;Avt°aca le,a omejeno koli-f lik j'hbo ^^dov in tudi v Novo l VC Po Pr'^° precej manj kol
t
1	l»ča,|1° h°mo lahko v do-
/ ^Vdesape,?ukuPc.u/ag0-
f s,>p,od.ij'™hSr
' rt	nanircč stekla opti-
V’ Par,?dnJa modelov tega >• ared'li jih bojo po 1.000
Cl3 ra>,re,^eno' avt0 višjega taja: eda, pri Mercedesu ’ da je to najvarnejši
(KRKkZDRAVILIŠČA
TENIŠKI CENTER OTOČEC
POSEBNA PONUDBA
V JULIJU IN AVGUSTU IZREDNO UGODNE CENE NAJEMA TENIS IGRIŠČ V DVORANI
Cena enournega najema igrišča:
ponedeljek — petek
od 7.00 do 9.00 od 9.00 do 17.00 od 17.00 do 24.00
600 SIT 800 SIT 1.000 SIT
sobote, nedelje, prazniki
od 7.00 do 9.00	800 SIT
od 9.00 do 24.00	1.000 SIT
Rezervacije sprejema recepcija Teniškega centra, tel.: 068/322-607
LJUBITELJI TENISA, VABLJENI!
Vstopi skozi majhna, odidi skozi velika vrata
MOSTEC - To je geslo Vinka Merslaviča, podjetnika iz Mostca pri Dobovi, ki je najprej začel popoldansko obrt izdelovanja matic in vijakov za pohištvo, kasneje ustanovil podjetje in pričel s kataloško prodajo pohištva, zdaj pa ima enega lepših razstavnih salonov v tem koncu s skoraj vsemi slovenskimi in tudi tujimi proizvajalci pohištva. Ko je razmišljal, kako bi v Brežicah vzel v najem prostor za svojo dejavnost, je prišel do zaključka, da bo bolje, če denar, ki bi ga dajal za najemnino, vloži v svoj objekt. In tako je načrte zaupal arhitektu iz svojega kraja z željo, imeti nekaj posebnega in neobičajnega. Tako se lahko kupci sprehodijo po salonu v dveh nadstropjih, si v miru ogledajo razstavne programe in se šele nato ustavijo pri prodajnem pultu, kjer jim postrežejo z nasveti in informacijami.
Vinko razmišlja še naprej. Poleg šestih zaposlenih, ki imajo vsi srednjo izobrazbo, bosta prav kmalu na plačilni listi še lesni tehnik in arhitekt, poleg samega svetovalnega dela pa že zdaj razvija računalniško programiranje, kjer bi lahko kupec družno s strokovnjakom prisostvoval opremljanju prostorov. Prostor, ki ga opremljajo, ima dušo in zadovoljni kupci so najboljša reklama. Prihajajo od vsepovsod. Res veliko vlagajo v reklamo in vedno hočejo najboljšo.
Pri Mervinu, tako se podjetje imenuje, so vsi kupci enako vredni: tako tisti, ki izbirajo med cenejšim cenovnim razredom kot tisti, ki želijo najboljše. Morda je ključ uspeha ravno v takem odnosu do ljudi, kot ga ima Vinko Merslavič, in čestitke o uspešnosti kar nekako presliši.” Čestitajte mi čez štiri leta”, pravi.
MAJDA LUZAR EPS
Vinko Merslavič
Avto
izpušne cevi
Ob potoku 10, Novo mesto Tel.: 068/322-278
Pooblaščeni prodajalec in servis
ŠKODA FELICIA že od 1.277.000 SIT
Na zalogi različni tipi
—	krediti tudi brez pologa
—	staro za novo
—	darilo ob nakupu Prodajna mesta:
NOVO MESTO, Novi trg 6, 068/322-006 TREBNJE, Pod gradom 9, 068/44-025
tali
VGRAJENA NAPRAVA PROTI KRAJI — SPROŠČENI DOPUSTNIŠKI DNEVI
ISTARTTRONIK
Prodaja, montaža in servis:
AGROSERVIS
Knafelčeva 2, 68000 NOVO MESTO
LAGUNA
Cf£TOS PREŽIVITE $(VSITNICE V VAŠIH LAGUNAH!
- Ml VAM
POLPENZION ŽE OD 40 DEM + turistična taksa
(paviljoni Bellevue)
OTROCI DO 12 LET IMAJO DO 50% popusta! NAJEM APARTMAJEV ZA 3 OSEBE ŽE OD 86 DEM + turistična taksa (apartmaji Bellevue)
Ljubiteljem kampiranja priporočamo naše avtokampe Zelena Laguna, Bijela uvala in Puntica ter Naturist center Ulika.
INFORMACIJE: Agencija vašega zaupanja ali PLAVA LAGUNA, POREČ
Telefon: (00 385 52)451 822, 410 202; fax: 451-044
NAPRAVE ZA ZAŠČITO VOZIL PRED KRAJO
l®
TEC — TUS ali ADS
VZIGALNI SISTEM ZAGANJAČ
ELEKTRIČNA ČRPALKA ZA GORIVO

Alarmni sistem je danes nepogrešljiv dodatek vsakega avtomobila.
Mercator - KZ Krka, z.o.o„ Novo mesto
1^396), 13. julija 1995

DOLENJSKI LIST
DEŽURNE TRGOVINE
SflHMMi
UGODNI KREDITI ZA NAKUP
8% letna obrestna mera na devizno klavzulo
OBIŠČITE ALI POKLIČITE
AVTO-HIT NOVO MESTO, Podbevškova 4, tel.: 068/26-077 in 068/341-300
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
najugodneje na Dolenjskem
Novo mesto, Podbevškova 4, tel.: 068/341-300
v
Se vedno se lahko odločite za počitnice!
k A a k |	Turistična agencija
AA A	Kandijska
tel.: 068/321-115, 342-136
VOLVO FH12
Vlačilci VOLVO FH1 2 420 4x2, GLOBETROTTER,
EURO 2 motor, L-paket, motorna zavora VOLVO, zračno vzmetena zadnja os, vsi spojlerji,...
Barve: bela, rdeča, modra, zelena.
Cena: od 169.200,00 DEM do registracije.
Dobava takoj!
Vse informacije: TRIMPEKS, d.o.o., Ljubljanska 9,62000 Maribor, tel.: (062) 39-748.
j MIKO, d.o.o.
■ Dol. Boštanj 55A [	68294 Boštanj
I IŠČE
! POSLOVODJA j PRODAJALCA
:	v poslovalnici v Novem mestu
S POGOJI:
:	— trgovec ali poslovodja lesne, gradbene ali živilske stroke.
:
•	Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 8 dneh po objavi razpisa
•	na zgoraj navedeni naslov.
STORITVE FINANCIRANJA, SVETOVANJA IN TRŽENJA, d.o.o. __________________68000 NOVO MESTO
1.	POSLOVNE PROSTORE
1.1 v Novem mestu — PRODAMO (nudimo kredit, leasing)
— ODDAMO V NAJEM:
•	adaptirano in urejeno POSLOVNO HIŠO na Koče- j varjevi 2, s 1500 m2 poslovnih površin (pisarne, sej- j ne sobe — učilnice, ambulanta), s 400 m2 kletnih ff prostorov in z urejenimi parkirišči.
Nakup (najem) možen v celoti ali po posameznih prostorih.
1.2. v Črnomlju ODDAMO V NAJEM
•	POSLOVNO HIŠO na Ulici heroja Starihe 17 z več kot| 1000 m2 poslovnih površin (30 pisarn, ambulanta), z j garažami in kletnimi prostori.
Možen je najem celote ali posameznih prostorov.
2.	V Črnomlju PRODAMO STANOVANJE (57,7 m2) ZA 55.000 DEM.
VLJUDNO VABIMO, DA NAS POKLIČETE (tel. 068/323-786) IN OSEBNO OBIŠČETE na Trdinovi 2 v Novem mestu.
LJUDSKA BANKA, D.D.
Miklošičeva 30 61000 Ljubljana
objavlja prosti delovni mesti:
1.	BLAGAJNIK — LIKVIDATOR V EKSPOZITURI ČRNOMELJ
Pogoji:
—	končana V. stopnja izobrazbe
—	3 leta delovnih izkušenj
—	zaželjene delovne izkušnje v banki
—	zaželjeno poznavanje osnov knjigovodstva
—	znanje vsaj enega tujega jezika
—	trimesečno poskusno delo
2.	VODJA EKSPOZITURE ČRNOMELJ
Pogoji:
—	končana V. ali VI. stopnja izobrazbe
—	5 let delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti
—	komunikativnost in poznavanje trga
—	poznavanje osnov knjigovodstva
—	znanje vsaj enega tujega jezika
—	šestmesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na gornji naslov 8 dni po objavi.
V	soboto, 15. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC, Zagrebška od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17
od 7. do 20 ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec
•	Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima
V	nedeljo, 16. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba, Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupoval-
ni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna,
PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11, ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11, ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12, ure: market Pero, Stopiče od 8, do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od_8. do 12. ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market
•	Žužemberk: od 8. do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak
•	Semič: od 7.30 do 10.30: Market
•	Metlika: od 7. do 21.ure: Prima
____________________________________________J
Vse, kar ste si vedno želeli vedeti o trženju, pa vam niso upali povedati!
Petim samostojnim komercialistom z območja Dolenjske in Posavja nudimo šolanje za trženje telekomunikacijske storitve CALL-BACK, najboljšim pa tudi možnost redne zaposlitve.
Zagotovljen uspeh s profesionalnim trženjem CALL-BACK storitve, ki omogoča do 50% prihranek pri mednarodnih telefonskih klicih in trženjem drugih storitev in produktov iz panoge, ki se razvija najhitreje — telekomunikacije.
Pridružite se trženju projekta zadovoljnih uporabnikov in si z nekajmesečnim delom zagotovite visok mesečni priliv WORLD TRADE CENTER + 1003; TEL,: 061/1881-281
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge
zdravnika splošne medicine
Od kandidata zahtevamo končan študij na medicinski fakulteti — splošna smer, opravljen strokovni izpit, da ni star več kot 30 let, da je pripravljen specializirati higieno, da je državljan Republike Slovenije, da obvlada slovenski jezik in enega od svetovnih jezikov.
Kandidati naj prijavi priložijo kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo, Novo mesto, Mej vrti 5.
O izbiri bodo kandidati obveščeni.
REVOZ, d.d.
zaposli v Direkciji poprodaje
inštruktorja za poprodajo
Delo obsega:
vodenje tečajev avtomehanike in avtoelektrike ter analizo napak v garanciji.
Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	višja ali srednja šola strojne smeri
•	izkušnje na področju avtomehanike in avtoelektrike
•	znanje francoskega ali angleškega jezika
•	usposobljenost za delo z osebnim računalnikom
•	sposobnost dobrega ustnega in pisnega komuniciranja
•	sposobnost vodenja tečajev ter dela v skupini
Delovno mesto je v Novem mestu.
Če vas objavljeno delo zanima in ustrezate zahtevam, pošljite svojo prijavo s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 14 dneh na naslov: REVOZ, d.d., Personalna služba, Belokranjska 4, 68000 Novo mesto.
IMP LIVAR, d.o.o.
Ivančna Gorica
objavlja prosta delovna mesta za priučitev poklica
BRUSILEC ULITKOV (10 delavcev)
za določen čas 6 mesecev (zaradi začasno povečanega obsega dela v proizvodnji)
Kandidati morajo poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	starost najmanj 18 let
•	dobra fizična kondicija
•	oster vid
•	končana ali nedokončana osnovna šola
•	enomesečno poskusno delo
Pisne prijave sprejema IMP LIVAR, d.o.o., Ivančna Gorica -kadrovska služba, Ljubljanska c. 43, Ivančna Gorica, do zapolnitve potreb oz. najkasneje do 30.8.1995.

trgovina na drobno, d.d. t)ubl)ana
Smo uspešno trgovsko podjetje z dolgoletno tradicijo n področju prodaje prehrambenih izdelkov na drobno siro Slovenije.	. ^
Zaradi širjenja naše prodajne mreže na področju odpiramo, septembra 1995 v novem poslovno-trgovsK centru v Črnomlju, Zadružna cesta, prodajni objekt s P hrambenimi izdelki. V sodobno opremljenem objektu P°n.n jamo zaposlitev strokovno usposobljenim, prodorninj uspešnim delavcem, ki poznajo sodobne metode ini nac dela, so komunikativni, ustvarjalni in se želijo potrditi tu jraksi.
Be ste med njimi; potem se oglasite oziroma pošljite pis(n° ponudbo za sprejem na eno od naslednjih delovnih me
— NAMESTNIK POSLOVODJE
Pogoji:
ruyuji.
končana V. stopnja šole za trgovinsko dejavnost — |eti govinski poslovodja, ekonomski ali komercialni tehnik, delovnih izkušenj pri enakih delih; poskusno delo 3 mes
— OBRAČUNSKI REFERENT
Pogoji:	rj. i
V. stopnja izobrazbe ekonomske ali administrativne srn > leti delovnih izkušenj pri enakih delih; poskusno oe
meseca
— VEČ PRODAJALCEV
Pogoji:	sffier
končana IV. stopnja šole za trgovinsko dejavnost prodajalec; 1 leto delovnih izkušenj pri enakih delih; P°b no delo 2 meseca
— MESAR
Pogoji:	. srT1er
končana IV. stopnja izobrazbe agroživilske smeri-7	0.
mesar-sekač: 2 leti delovnih izkušeni nri enakih deli <
mesar-sekač; 2 leti delovnih izkušenj pri enakih skusno delo 2 meseca
NATAKAR
Pogoji:	prnata'
končana IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri — sm® je|o2 kar; 1 leto delovnih izkušenj pri enakih delih; poskusno
meseca
— ČISTILKA
Pogoji:
končana osnovna šola; poskusno delo 1 mesec
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.	g p o-
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kanai
šljejo v roku 8 dni po objavi na naslov:	. giOOO
EMONA MERKUR, d.d., Ljubljana, Šmartinska 13U> Ljubljana, Kadrovska služba.	jnehP°
Vse prijavljene kandidate bomo o Izbiri obvestili v o opravljeni izbiri.
Srednja kmetijska šola Grm Novo meS*° Sevno na Trški gori 13, Novo mesto
razpisuje prosto delovno mesto	• _
- učitelja slovenskega jezika s književrtos
za nedoločen čas
(Pogoj: profesor slovenskega jezika.)	gg s 3'
Začetek dela na razpisano delovno mesto ie 1 9edag°^° mesečnim poskusnim delom. Učitelji, ki še nimajo P ^ andragoške izobrazbe, bodo morali le-to pridobiti v |0v Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na šole v 15-ih dneh po objavi razpisa.	^ jr/"
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v po izteku roka za prijavo.
RAZPIS
iE.L'
olj®'
za izbiro izvajalca preureditve kotlovnice iz premoga na Bizeljska cesta 14, Brežice.	^6.
1.	INVESTITOR: komunalno stanovanjsko podjetje
Cesta prvih borcev 9/I, Brežice	cjj in
2.	PREDMET RAZPISA: izvedba strojnih, elektroinšta^piG gradbeno-obrtniških del na preureditvi obstoječe
iz premoga na E. L. olje, Bizeljska cesta 14, Bre .gSP-
3.	ORIENTACIJSKA VREDNOST RAZPISNIH DEL: 2-0° ^
4.	PREDVIDENI ROK PRIČETKA IN DOKONČANJA D
Rok pričetka:	16.8.1995
Rok dokončanja:	15.9.1995
Ddatke vz^'

RAZPISNI POGOJI:
Razpisne pogoje in popis del ter ostale POL,“"njSkei"r,0p razpisom lahko dobite na Komunalnem stanova J te|e'
jetju Brežice, C.p.b. 9, vsak dan med 7. in 15
(0608) 61-119-PRAH, BOGOVIČ	M|KA5°'
MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONLlD
-	strokovnost
-	reference
-	rok izvedbe ponujena cena
-	plačilni pogoji
PONUDBE:	pott^
Z vso zahtevano dokumentacijo ter oznako r 0 d° KOTLOVNICA, BIZELJSKA CESTA 14, je 25.7.1995 dostaviti ali poslati na naslov ^	, Drvih P0
STANOVANJSKO PODJETJE, BREŽICE, Cesta H
9/1'	- udeiežeflC
O izbiri najugodnejšega ponudnika bodo vsl obveščeni v roku 10 dni.
V.

D
s«
s
le bi
S
N,
s
K
S
v
$

ŽIVILA KRANJ
trgovina in gostinstvo, d.d.
IZHAJAMO V BREŽICE — smo vam sporočili v mesecu februarju W zadnjega junijskega dne pa smo že med vami — ODPRTIH RAT v našem MARKET CENTRI.' z najsodobnejšo opremo, z bo-®at0 ponudbo in s prijazno postrežbo naših sodelavcev in sodelavk.
v CENTRU ŽIVIL IMATE MOŽNOST ZAPOSLITVE NA DELOVNEM MESTU PRODAJALCA — BLAGAJNIKA,
če imate poklic PRODAJALCA ali KOMERCIALNEGA TEHNIKA
K sodelovanju vabimo PRIPRAVNIKE ali pa kandidate z nekajlet n|mi izkušnjami z delom v trgovini s prehrambnim blagom.
VniE DELO /A VAS ENA NAJVEČJIH MOTIVACIJ IN STE ZADO-n 1JNI S SVOJIM DELOM SELE, KO SO KUPCI ZADOVOLJNI, m P°šljite pisno prijavo z dokazilom o izpolnjevanju izobrazbe I Pogoja v roku 8 dni po objavi na naslov: ŽIVILA KRANJ ka te h*2 s'užE>a, Cesta na Okroglo 3,64202 Naklo. Izbrane kandida orno zaposlili najprej za določen čas z 2 mesečnim poskusnim delom, pripravnike pa s 6 mesečnim pripravništvom.
f
A l\
zaunuUt hocmu rvuct
SilBHfflRBaill	vetrobranska stekla blatniki 1 izpušne cevi - zavore i	filtri - avtoradii dodatna oprema ATS 560,00 neto ATS 490,00 neto ATS 250,00 neto ATS 690,00 neto
	
®*robransko steklo	yugo 45 »** blatnik	yugo 45 Pednji blatnik	golf II Lr^0,°na	renault 4	
Prometni davek ni vračunan v ceno! 	Govorimo slovensko.	^	
Daleč od hrupa in vsakdanjega vrveža vam ponujamo sproščene družinske počitnice v
ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE
V poletnih mesecih — JUNIJ, JULIJ, AVGUST - smo za vas pripravili aktivne programe POČITNIC ZA VSO DRUŽINO.
Devet bazenov, tobogani, športni park z igrišči na umetni travi in peščenimi teniškimi igrišči, opremljenimi z reflektorji, kolesarjenja, izleti in veliko zabave za najmlajše razposajence v počitniškem klubu — vse to za nepozaben dopust.
—	5-dnevne počitnie že od: 361 DEM (polpenzion — hotel TERMAL)
—	7-dnevne počitnce že od: 488 DEM (polpenzion — hotel TERMAL).
VELIKE UGODNOSTI ZA OTROKE, DODATNI POPUSTI ZA UPOKOJENCE, MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE S ČEKI SLOVENSKIH BANK!
JE LEP© TUOI |>Ol3^
PK1ČAKUJEMO VAS V
ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLICE
Kranjčeva 12, 69221 Martjanci telefon: (069) 48-210, 48-106, telefaks: (069) 48-607
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in teta
MARIJA
KOCJAN
s Sel pri Dragatušu 5
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna hvala sodelavcem Danfossa Črnomelj, Doma starejših občanov Črnomelj, zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, družini Kralj, g. Hitiju za organizacijo pogreba, pevkam iz Otovca za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in mamo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot,še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
pOrM> d'°-°-
VC STAVBNO POHIŠTVO IN
iSšLac,jsko steklo
^$KO, VRBINA 00
n	RAZPISUJE
°$to delovno mesto
0,ftercialista na terenu
p°9oji:
. Ifia ali srednja izobrazba tehnične smeri q sten osebni avto
razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-Nast irn Poskusnim delom.
D0d°p dela možen takoj,
C^ejnformacije dobite na tel. (0608) 31-171.
^VsmN° POSTAJO 0D0 PRENOVILI
(So LASTNIKI GOZDOV, Vlfacej	KMETJE!
L J II ■ L J <
Odkupujemo celulozni les smreke/Jelke, bukve, topole debeline od 8 cm naprej, tarnanje brez lubja ter bukova drva!
Vse Informacije na tel. (0608) 22-840.
DUAL EXPRES
Šmihelska 6, Novo mesto
tel: 068/ 24-413
Opravite izpit pred počitnicami!
AVTOŠOLA D(JflL EXPRES
vabi na izmenski tečaj iz CPP za A, B, C, E kategorije. Pričetek tečaja v ponedeljek, 24. julija, ob 10. uri ali 15. uri v učilnici na Glavnem trgu"30 (nad slaščičarno). Prijave po telefonu in pred pričetkom tečaja!
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila sestra in teta
ANGELA JAKŠE
roj. Kocjančič
Češča vas 9, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto ter g. kaplanu Juriju za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
VPJe*b[uVana’ naglo propada Navi^^^krat stvar vročih
ivjlo, nai v/ec*!0gov- Predlagano
v> šola ; ' se 'ja preselila os-'°£o('u, odPreske, ki deluje
nSniJH trg in cel° v Čabar,
SoLpodatk, Je,0voziliv Loški Po-
,tva ,7„enc Postaje v Dragi je
Ck- kač8u0t0Vila občina Loški
ia,,adn.aJ0> da bo obnova Sfede junija.
A. K.
OSNOVNA ŠOLA ŠMIHEL
Šmihel 2
68000 NOVO MESTO
Telefon: (068) 323-970, fax: (068) 23-951 vabi k sodelovanju ustvarjalne učitelje
-	športne vzgoje za deklice
-	zgodovine in zemljepisa
-	angleškega jezika
-	razrednega pouka
Zaposlitev za učitelja angleškega jezika je s polnim delovnim časom in za nedoločen čas, ostale zaposlitve pa s polnim delovnim časom za določen čas.
Začetek delaje 1.9.1995.
SVET OSNOVNE ŠOLE ŠMIHEL
razpisuje v skladu s 83. členom statuta šole:
delovno mesto vodje podružnice na podružnični šoli v Birčni vasi.
Mandat traja 4 leta.
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 137. člen Zakona o OŠ, ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje. Začetek dela: 1.9.1995.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za razpisana delovna mesta pošljite v 15 dneh po objavi na OS Šmihel, Šmihel 2, 68000 Novo mesto, z oznako “ZA RAZPIS”. Obvestilo o izidu razpisa vam bomo poslali v 15 dneh po izbiri kandidatov.
DOLENJSKI LIST
marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898
Kdo sle? Od kod?
Ne vem, toda vaša svetloba me greje.
(Ivan Goran Kovačič)
Izgubili smo najdražje, kar smo imeli. Naše dobre
MARTE IVOŠEVIČ -MAČE
ni več. V naših srcih bo živela naprej. Hvala vsem, ki so nam v času njene dolge bolezni stali ob strani in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Rade, hči Radojka in vsi, ki so jo imeli radi
ZAHVALA
V četrtek, 6. julija, smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in strica
JOŽETA GORENCA
iz Mačkovca
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Krke, tovarne zdravil, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Posebna zahvala velja patronažni sestri Nevenki za nego na domu, Viktorju Mikliču za obiske, Mirtkovim, g. patru Božidarju in pevcem za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala!
Z žalostjo v srcu: vsi njegovi
V SPOMIN
_ Solza, žalost, bolečina 1 te zbudila ni j| in ostala je praznina,
1 ki tako zelo boli.
15. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
SEBASTIJAN
KUMP
3 Vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče ter postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok...
V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
LJUDMILA JAZBEC
iz Meniške vasi 37 pri Dolenjskih Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomag;ali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delavcem OŠ Brusnice in Varnosti za izkazano pozornost ter patronažni sestri.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
ROZALIJA
ANDOLŠEK
iz Vel. Mraševega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebna hvala zdravnikom ZD Kostanjevica na Krki in ZD Krško, sodelavcem in sindikatu zavarovalnice Tilia Novo mesto, IGM Sava Krško, cerkvenim pevcem iz Vel. Mraševega, g. Žičkarju ter g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njeni
1*396), 13. julija 1995
DOLENJSKI LIST
tedenski koledar
Četrtek, 13. julija - Evgen Petek, 14. julija - Franc Sobota, 15. julija - Vladimir Nedelja, 16. julija - Karmen Ponedeljek, 17. julija - Aleš Torek, 18. julija - Miroslav Sreda, 19. julija - Vincenc
LUNINE MENE
19. julija ob 13.10 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 13. in 14.7. (ob 20.30) srhljivi film Barcelona. 14.7. (ob 18.30), 15. in 16.7. (ob 18.30 in 20.30) ter 17.7. (ob 20.30) kriminalni film Zasebni detektiv Shamc. 19. in 20.7. (ob 20.30) melodrama Čas deklištva.
ČRNOMELJ: 14. in 15.7. (ob 21. uri) ameriška romantična komedija l.Q. 16.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška
kmetijski stroji
TRAKTOR UNIVERZAL 45 z grelno kabino, prevoženih 58 ur, prodam. Berta Slavinec, Žabjek 9, Podbočje.	6075
AGREGAT HONDA z močjo 2 KW, malo rabljen, ugodno prodam. * (068)49-493.
komedija Butec in butec.
KOSTANJEVICA: 15.7. (ob 21. uri) film Prisedla, kraljica puščave. 16.7. (ob 21. uri) psihološki srhljivi film Izbruh. 18.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Butec in butec.
KRŠKO: 14.7. (ob 20. uri) in 16.7. (ob 18. uri) ameriška komedija Lahko se zgodi tudi vam.
METLIKA: 14.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Butec in butec.
16.7.	(ob 19. in 21. uri) ameriška romantična komedija I.Q.
NOVO MESTO: Od 13. do 18.7. (ob 19. uri) znanstvenofantastični film Skrivališče. 19.7. (ob 19. in 21. uri) film Skrivališče. 12.7. (ob 19. in 21. uri) melodrama Čas deklištva. Od
13.7.	do 18.7. (ob 21. uri) melodrama Čas deklištva.
ŠENTJERNEJ: 14.7. (ob 20. in 22. uri) psihološki srhljivi film Izbruh.
18.7.	(ob 19. uri) ameriška komedija Butec in butec.
TRAKTOR od 30 do 50 KM, kupim. ® (068)76-479.	6090
MOLZNI STROJ Vitreks Virovitica, malo rabljen, prodam. « (068)324-226.
6103
SAMOMLATILNICO in zidelava škope za slamnate strehe prodam. « (0608)87-495.	6106
film
• KAZNILNICA ODREŠITVE, drama (Shawshank Redemption, ZDA, 142 minut, režija: Frank Darabont)
Shavvshank je bil eden večjih poražencev na podelitvi letošnjih oskarjev: nominiran je bil v sedmih kategorijah, dobil pa nič. Pravi zmagovalci zmagujejo na samem in potihem.
Tole mojstrovino je spisal Ste-phen King. Kaj, vam zmanjkuje zraka? Jasno, saj ga poznate kot tipa, ki piše masakrske trilerje, gotske grozljivke, ultra šokerje in podobno. Kralj pač piše šund. Polnokrven. Dobesedno. Samo romanov z njegovim podpisom je 28, poleg tega obilo kratkih zgodb, novel, pesmi, esejev in osem scenarijev. Po njegovih tekstih je nastalo že čez 30 filmov vseh formatov.
Shatvshank je film o moškem prijateljstvu in kaznilnici, instituciji, ki je prislovično moška stvar. Andy, tankočutni, umirjeni, inteligentni, izobraženi Tim Robbins, sedi s kaznijo dveh dosmrtnih ječ
zaradi umora prešuštne žene in ljubimca. Nedolžen, jasno, kdo pa v zaporu ni nedolžen! Pravzaprav ženske oz. nadomestek zanje so; žrtev zločinskih homičev, ki ljubkovalno slišijo na “sestra”, je tudi Andy, ki zaradi svoje poduhovljenosti velja za nekakšno damo. Po prvih letih terorja počasi postaja legenda: s svojimi izkušnjami bankirja v “prejšnjem življenju” investira denar za paznike, pošilja njihove otroke na Yale in Harvard, jim piše ugodne davčne napovedi, zgradi knjžnico, predvsem pa v milijone razplodi in prečisti umazan denar, ki ga na račun kaznjencev pobira upravnik. Mimogrede: fizična podobnost slednjega s Tu-dmanom je bajna. Facaza negativca. Andyjev najboljši prijatelj je Red, mirni Morgan Freeman, prekaljeni jetnik s 40 -letnim stažem, črni Padno, logist, človek, ki priskrbi vse. Njun odnos je pojem, sta platonična ljubimca, duhovna velikana, ki premagata institucijo.
Film, ki govori o upanju in pozitivnem v okolju, ki je leglo negativnega, bi zlahka zdrsel v patetično sentimentaliziranje. Pa ni: nastala je iskrena zgodba o plemenitih in dobrih ljudeh, čist in pošten film. Lepa in velika mojstrovina.
TOMAŽ BRATOŽ
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:..........................................
Ulica in kraj:...........................................
Pošta: ..................................................
Naročniška številka:.......................... Podpis:
Datum:..............................
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DF.M oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda ISO tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212.
Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zalivale 324-006; telefax (068)322-898
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana, j
DOLENJSKA
BANKA
TEKOČI RAČUN — SODOBNO IN ENOSTAVNO UREJANJE FINANČNIH ZADEV
Gotovo ste že premišljevali, kako bi se izognili gneči in neprijetnemu čakanju pred bančnimi okenci, pa kljub temu uredili vaše finančne zadeve.
V Dolenjski banki vam za enostavnejše in sodobnejše finančno poslovanje svetujemo poslovanje s tekočim računom. S čeki lahko plačujete blago in storitve, še enostavneje pa je poravnavanje računov s plačilno kartico Activa, Eurocard ali Magna. Kadar kljub vsemu brez gotovine ne gre, so vam na voljo bančni avtomati, ki vam omogočajo dvig gotovine 24 ur dnevno, tudi ob nedeljah in praznikih. Banka omogoča imetniku tekočega računa tudi pridobitev povišanega limita. Preko tekočega računa s trajniki poravnavate redne mesečne obveznosti. In kako boste izvedeli, kakšno je stanje na vašem tekočem računu? Enostavno — po telefonu s pomočjo sistema AudioTEKS — avtomatskega bančnega servisa za posredovanje podatkov o stanju na vašem bančnem računu. S pomočjo sistema AudioTEKS lahko dobile tudi številne druge koristne informacije o ponudbi Dolenjske banke.
Dolenjska banka Vas vabi k sodelovanju.
ŽITNI KOMBAJN Fahr M 66, širina ko-se 2.60 m, prodam. « (068)73-177.	6111
MLATILNICO s popolnim čiščenjem, v dobrem stanju, prodam. * 83-445.	6123
POGONSKE JERMENE za žitne kombajne Fahr 66, 88, 750, Djuro Djakovič ali Klass, št. jermena HH 7511120, prodam. * 49-673.	6124
AGREGAT D, 5.5 KW, enofazni, prodam. * (068)25-800.	6133
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta special, s priključki (rotacijska kosilnica in freza) prodam. « (068)25-800.	6134
KOMBAJN KLASS 133, rdeč, letnik 1987, ohranjen, samo na vreče, prodam. * (068)42-458, Franc Zagorc, Gor. Vrhpolje 15, Šentjernej.	6138
KOMBAJN Klass consul, zelen, star 15 let, dobro ohranjen, prodam. « (068)42-458, Franc Zagorc, Gor. Vrhpolje 15, Šentjernej.	6139
TRAKTORSKO PRIKOLICO prodam. « 28-875.	6140
KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, prodam. ® (0608)43-247.	6147
SAMONAKLADALKO Novi Pionir, letnik 1992, kot novo, silokombajn in pu-halnik ugodno prodam. ® (0608)75-411 ali (0608)75-221.	6161
TRAKTOR DEUTZ, 60 KM, letnik 1987, prodam za 7300 DEM ali menjam za osebni avto. ® (068)78-219.	6164
IZKOPALNIK KROMPIRJA, motor za BCS v okvari in terenski avto ARO prodam ali menjam za golf, od letnika 1985 dalje. ® (0608)82-597.	6181
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, zelo malo rabljen, 20 KM in še zapakiran komplet posode (hukanje po sistemu AMC) prodam. ® 27-802.	6211
TRAKTOR STEYR, 35 KM, letnik 1972, prodam. ® (068)40-063.	6218
PLUG IMT 10, malo rabljen, prodam. ® 76-294.	6221
MANJŠO PRIKOLICO za traktor, do-mače izdelave, ugodno prodam. ® (0608) 82-787.	6244
TRAKTORSKO PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. « 81-321, Janez Udovič, Mihovo 21 b, Šentjernej. 6257
kupim
HRASTOVO HLODOVINO odkupu jemo. «(061)218-595.	5340
RŽENO ali pšenično škopo za prekrivanje strehe, najmanj 100 snopov, kupim ® (068)322-548, Pia in Pino Mlakar. 6071 KNJIGE za 3. letnik SEŠ kupim. ® 47-426.	6099
STAREJŠE IGRAČE iz kinder jajčk kupim. « 73-546.	6151
TOMOS AVTOMATIC in frajtonarico c, fin b kupim. « 78-401.	6198
MLADEGA PSA srednje rasti, s kratko dlako, kupim. « (0608)79-693, zvečer.
motorna vozila
JUGO 45A, letnik 1987 registriran do 2/96,74.000 km, prodam za 1.800 DEM. ® (068)51-933.
JUGO 45, letnik 1989, rdeč, garažiran, prva lastnica, prevoženih 37.000 km, registriran že za naslednje letp, kot nov, prodam. ® 23-087.	6063
R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 8.7.1996, ugodno prodam. ® (0608)41-704, od 21. do 23. ure, Blaž.	6064
JUGO 45, letnik 1985, in 2 m3 lesa za ostrešje prodam. ® 341-126.	6079
R 4 GTL, letnik 1989, prevoženih 51.000 km, prodam. Cimermančič, Jurna vas 10.
6080
R 5, letnik 1992, prodam. ® (068)51-423.
6084
GOLF D, letnik 1989, grafitne kovinske barve, prodam. ® (068)84-451.	6085
VW HROŠČ, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. ® (068)85-136.	6087
126 P, letnik 1987, prevoženih 75.000 km, ugodno prodam ali menjam za golfa D. ® (068)26-921.	6092
R 5, letnik 1992, sive kovinske barve, 5V, prodam. ® (068)78-410.	6093
JUGO SKALA 55, letnik 9/88, ugodno prodam. ® (068)27-317.	6094
VW HROŠČ 1600, atraktiven, športno razširjen, široka platišča, črn, prodam za 6000 DEM ali menjam. ® 85-850.	6097
JUGO 45. letnik 5/90, prodam. Milena Dragoš, Crkvišče 7, Gradac.	6100
R TRAFIC povišan, letnik 1989, registriran, močno karambolirana leva stran, prodam za 5500 DEM. Dobrava 56. Otočec, novo naselje.	6114
CORSO 1.2 i, staro dve leti in pol, črno, prodam za 12.800 DEM. * 323-312. 6115 FORD SIERRA 2.0 i CL, letnik 1991, modre barve, ugodno prodam. * 65-314, dopoldan, 27-356, popoldan.	6120
CITROEN AX TGE, letnik 9/90, 57.000 km, rdeč, servisiran, prodam za 8600 DEM. «(068)50-220.	6121
126 BIS, letnik 1990, registriran do
24.7.1996,	nikoli poškodovan, prodam.
Kastelic, Srebrniče 11,« 26-270.	6125
Z 101, letnik 1986, dobro ohranjeno, registrirano do 5/96, prodam. Gregorčič, Družinska vas 28, Šmarješke Toplice. 6126 SUZUKI MARUTI 800, letnik 1993, rdeč, prodam. « 25-148, popoldan. 6127 Z 750, tehnično pregledano, prodam za
25.000	SIT. « (068)57-145.	6128
MOTORNO KOLO avtomatic, črno,
prevoženih 500 km, prodam. ® (068)25-800.	6131
126 P, letnik 1991, registriran do 2/96, prodam. ® (068)83-550 ali v službi (068) 322-000, Tomaž.	6141
JUGO 55, letnik 1991, prevoženih
65.000	km, prodam. ® 23-708.	6142
ŠKODO FAVORIT, letnik 1990, 36.000
km, registrirano za celo leto, zeleno, dobro ohranjeno, prodam. Jože Kralj, Veliki Gaber 29.	6149
LADO SAMARO 1300, letnik 1990, ugodno prodam. ® (0608)79-745.	6150
R 5, letnik 1995, odlično ohranjen, registriran do 5/96, prodam. Andrej Banko, Dvor 18 a.	6154
GOLF JX D, letnik 12/88, zelo dobro ohranjen, prodam. ® 25-302.	6156
LADO 1200, letnik 1986, prevoženih 47.500 km, in jugo 45, letnik 8/92, prodam. ® (068)44-166.	6157
GOLF, S paket, letnik 10/84, zelo ugodno prodam. « 41-071.	6160
GILERO, letnik 1993, črno - rdeče barve, dobro ohranjeno, prodam. ® 21-809.
6162
GOLF JGL, letnik 8/81, rdeče barve, dobro ohranjen, registriran do 24.5.1996, prodam. « 85-852.	6163
Z 101, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. « (0608)33-163.	6165
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 2/96, prodam. ® 22-788.	6167
Z 750 LE, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Jože Draginc, Konec 11 a, Novo mesto.	6178
IMV KOMBI, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. ® (068)42-524.	6180
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, prevoženih 29.000 km, prodam. ® (068)44-800, popoldan.	6183
126 P, letnik 1987, registriran do 8/95, prodam. ® 26-116, Jože Cujnik, Ob Težki vodi 40.	6184
GOLF, letnik 1986, registriran do
28.5.1996,	5V, sončna streha, lepo ohra-
njen, prodam za 8200 DEM. ® (0609)614-922 ali (0609)628-937.	6187
$ SUZUKI
Prodaja in servis A VTOSER VIS MURN Resslova 4, Novo mesto
®/fax 068/24-791 Ugodni krediti brezpol0ga ati leasing'-
128, letnik 1988 prodam za 2300 DEM. « (0609)614-922 ali (0609)628-937.	6188
MOTORNO KOLO Honda VFR 750 F, letnik 1987, prodam. « (068)83-522. 6190 GOLF, letnik 12/87, kovinske barve, prodam. « 67-553.	6192
JUGO 55, letnik 1988 in R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Franc Andrejčič, Črmošnji-ce 76, Stopiče.	6193
GOLF II GL D, 3V, letnik 1989, 5 prestav, prodam. « 28-031.	6195
LADO SAMARO, letnik 1987, registrirano d!o 22.3.1996, dobro ohranjeno, prodam. « (068)85-840.	6196
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 11/95, prodam. «85-941.	6199
JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do
14.3.1996,	prodam. Martin Turk, Dolž, Greben 19.	6201
LADORIVO 1300, letnik 1989,prodam. Dragan, Mirna Peč 33.	6202
R 5 CAMPUS PLUS, letnik 10/93, 3V, bel, prodam. « (068)25-217.	6207
R 4, letnik 1987, prodam. « 22-187. JUGO, letnik 1989, registriran do 3/96, prodam. «(068)51-504.	6214
R 5 FIVE 1.4, 60 KM, letnik 20.12.1994, registriran do 12/95, prodam. «315-196, dopoldan, Mehle, Klemenčičeva 10. 6215 R 5 CAMPUS, letnik 1990, registriran do 10/95, bel, 5V, prodam za 7700 DEM. « (0608)88-146.	6225
126 P, letnik 1989, registriran do 7/96, in brejo kobilo z žrebetom prodam. Lenarčič, Pristava 8, Novo mesto.	6231
JAWO 350 TF, lepo ohranjeno, ugodno prodam. « 324-579.	6233
AX CABAN, letnik 1993, registriran do 3/96, rdeč, prvi lastnik, redno servisiran, prodam. «(068)22-285.	6235
JUGO 45, letnik 1989, bel, registriran do 3/96, 60.000 km, prodam za 3100 DEM. Matjaž Kumer, Golobinjek 27. Mirna Peč.
Z 128, letnik 1988,70.000 km, lepo ohranjeno, prodam. «(0608)79-385.	6239
SAMARO, letnik 9/92, 30.000 km, brezhibno, prodam. « 44-878.	6240
Z 101, letnik 1986, prevoženih 98.000 km, registrirano do 2/96, rdečo, prodam. «(068)49-658.	6241
JUGO 45, letnik 1985 prodam. « (0608)79-649.	6249
LADO SAMARO 1300, letnik 1987, rdečo, registrirano do 6/96, prodam. « (0608)64-561.	6250
R 5 CAMPUS, letnik 6/91, 53.000 km, bel, ohranjen, nujno prodam za 9500 DEM. ® (0608)69-109.	6252
JUGO SKALA 55, letnik 1988, prevoženih 86.000 km, solidno ohranjen, prodam. Janez Može, Trdinova pot 27, Gabrje, Brusnice.	6254
R 4 GTL, letnik 1987, rdeč, registriran do 2.12.1995, prodam. ® 60-006.	6256
BORUT REBA, Podhosta 19,P°'e^ Toplice, s 5. julijem 1995 odjavljam ^ prevozniško obrt.	, n1t.
FRANC ŠIŠKO, Sevno 9, Otoitf,P povedujem Janezu Povšetu in njego^ žini iz Sevnega 8, vožnjo in hoj o jo™ dvorišču, parcelna št. 2472, k.o. Zd )
Če tega ne po upošteval, ga bom so
ganjal.	-»niltvo to
TONE STARIHA, avtoprevozn si ^ okrepčevalnica STO, Partizanska * ^ mesto, obveščam cenjene stranke,
30. junijem 1995 prenehal s poslovanj
posest
PARCELO blizu Malkovca, «>a' ^3 kend, prodam. « 49-480.	28a’
NJIVO v k.o.v Dobrovo, St. ugodno prodam. « 42-739 ah ^
VIKEND z vinogradom, 1» ajJJjfob Marija Plantan, Čilpah 32, rc 6|dl sobotah.	. .. „rndai»,i'
V GRABROVCU pri Metliki P"® pw, kend, vinograd, njivi in gozd. 6152 «(062)414-037.	„ ,« a vino;
NA LIBNI ugodno prodam 6I66 grada na žici. » (0608)62-95».	^
NA DOBAH pri Kostanjevi':'P ci,j! zazidljivo parcelo, 2000 m2. j 0i * starejša hiša z vodo in drvarnic ^ (0608)21-310.	proda*
KRŠKO - v strogem ccn'"0 deja'"
NA PUŠČAVI pri Mokronogu Pr ^ hišo. »(061)374-992.	,	, SepiiW*
ZIDANICO v Stari gori Vra(ii»
(7.5 x 6.5 m) in 30 a zemlje proda •	j2i*
vzamem avto. * (068)52-50» „ graj"1'’
NOVO	nedokončano hišo v B	f	jg-
17 km od Novega mesta, prod
^NOVOMESTO - v bliini'alV damo poslovno - stanovanjs .^.9 mo v najem lokal, trgovino in	62^
(0609)633-553.
prodam
obvestila
SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, « (0608)79-375.
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. « (068)44-662.	5717
NESNICE, mlade jarkicc, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, « (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, « (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, «(068)49-567.	5876
VEČJE bele piščance za dopitanjc prodam. ® 45-240, Zupančič, Hudeje, Trebnje.	6179
BELO SILIKATNO
manjšo količino, zelo ugod P 53-218, v soboto od 15. do !8.u
KOZO z mladiči in manj8JglaiuJJ primerno za manjši traktor, P (0608)82-203.	za raf'
TRAČNE ŽAGE, horizontal"^ , 20*’ hlodovine, premer koles od .^en po*11 J elektronsko odčitavanje, ele kredit*^
JKsasegM
KRAVO sivko, brejo 5 m« tom, prodam. * (068)
MIZARSKO pant žago m v
prešo
® 78-368, zvečer.
^fžXRŠKOpan.žkgoin^pr<4
cšona kamen, v dobrem stanju* F 0 78-368, zvečer. „.«nNlKO ‘A f DIATONIČNO HARMO
, f h .Mano do naročilu, P	6<P_
14
niki, c, f, b, delano po naro ‘“teličko SIVKO, staro
nEr,«^brejo*^>
dam.® 42-593.	, ■ ,,,r 39 lct,MJ
SKEDENJ na Preloki,	^
dam. ® (068)64-340. ^ovi" $t TELIČKI SlVKI,stan9tefl	<*,.
prodam. ® 83-584. _or0dai"
xiam. -ar
VEČ ZAJCEV in vino P 307 ali 27-175.
iimM0'
preklici
FRANC NADU, prodajalna obutve, Škocjan 70, obveščam cenjene stranke, da bom s L oktrobrom prenehal z obratovanjem.	6065
/ali ži-1/3.	»»/naln«^ W
MIZNI REZKAR, P°ran, „rodar%|0l
KiK&tfSSjgs*#
100 KG ajde prodam. VI	,j,
v;*1;«”:aisr«<ss«tf
ca), dobro ohranjeno, P
323-138.	, ;iie0dnoPr 6^
2 MOŠKI gorski kolesi ug ® 26-608.
ZAHVALA
Zdaj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosil in kazal nam pol, le roko si dvignil, adijo dejal, potem pa si v miru za večno zaspal.
Zdaj srca so tukaj osamljena vsa. vsi iščemo luč in del tvoj’ga srca, a kamor zazre se domače oko, povsod je praznina in bledo nebo.
(Vnukinja Katja)
Po težki bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustil naš dragi stari ata, brat in stric
FRANC POVŠE
iz Klenovika 7
nož,^’
tkif
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki ste nam v težk’ ^age. P0 stali ob strani, izrazili sožalje, pokojnemu darovali mnogo lepega cvetja, sveč inT? skemu„P\a sebna zahvala GD Zagrad za organizacijo pogreba, GD Zbure, GD Dole, upokoj jo(Janiju * skemu zboru Škocjan, patronažni sestri Slavici, sodelavcem Krke in Iskre I enel, g- xtetim 10 vj ganljive besede slovesa in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Lepa hvala vsern ..j na nje£ naštetim, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih in našega ata pospre
prerani zadnji poti.
V globoki žalosti: vsi njegovi

• BREZPLAČNO ODDAM 1 ha košnje ffiAA^r ^al' Strmici pri Šmarjeti. ® (064^064- 6108 MARNICO in žganje, večjo količino, prodam p0 ugodni ceni. ® (068)25-254, zv<*cr	61I2
OVNA za zakol ali nadaljnjo rejo pro-
T^;n7’zvcčcr	ena
»mzo a ^ za ‘n razred prodam.
® (068)76-297,	6116
0, ,	16" BDEČE VINO, vinorodni
°"s Malkovec, prodam. W (068)44-395.
j A ^BAŠIČA, teJka cca 110 kg, pro-
d«,®(068)42-3°9.	VVl 19
zoi>» , ONSKO klavirsko harmoniko J'‘cevalccm ugodno prodam. »(068)51 -
Ho.O,	6122
'068)25 8TO°V SO,)’ 150 '• prodam6 ® ProrL ^6STOVE PLOHE in deske, suhe,
^OZEMLEKARICEzanadaDnjo^o POdpa.n\*(°68)324-394.	6143
rrv„i UNALNIK atak' 1040 STTM,
mOnitOr S filtrom ticVolniL-
"iko	RABI JENO diatonično harmo-
gumhi .• b' cs' as. s tremi dodatnimi ® 1068)83-761.	6145
stare 9 t ** ^ OVČARJE brez rodovnika, 140. cnov* zelo ugodno prodam. 50-
zije	LUČI - plafonirkc, dimen-
262, zrca^n‘ odsev, prodam. ® 21-
no^:««0 harmoniko, 120 - bas-
^rokntrs.3^,n ^otoaParat Zenit, komplet s Ion, I ?” objektivom 4.5/300 in drža-385.To""rost snemanja, prodam. 7S 321-
KNjipp .	6168
dam » ac /? razred osnovne šole pro-
KoSufi/S-	6169
pr°dam ® **365	na<*aljnj° reJ°
SVEČE ugodno prodamo, tudi na dom. * (068)323-390.
•lam1* o^.EIBVA, večjo količino, pro-
eelicoT’ zvcčcr	6175
trrijern i ’ brci° 2 mesecev, ter kravo po sivki orr,HCtU' Ponovno priputčeno, obe * 58-noo ab menjam za mlado govedo.
OTBniNvmani{, Boldrai- 6176 Pro<lam *.7?J?rsko kol°’ 18 Prestav, TEI rv.V'565'	6,82
“Pravli^ IZOR Grundig z daljinskim dam •	’ starejši letnik, ugodno pro-
PUJsvr757'Jožc	6185
3l7^;^^nov'prodam*6i789 n°Vao nr’ x r^avo " belo, z žrebetom, po-Pr|pusčcno, prodam. * (068)40-174
LES z k	6,91
322*362 3 ,un*rico ugodno prodam. ®
v kESMSBR?KFTt H vd° '9- urc' 6197 Vscvrstpn x’	' bukovi, primerni za
k°v. pn ,Možnost plačila na 3 do 5 če-
(068\eco|cl Brik, d.o.o., Ratež 58. «
1(00 Knil.	6204
PtClidnih u n®s*lnih betonskih in 600 ^ A|^?nskih zidakov ugodno pro-BiiTr(?68)28-852.	6205
inov, 6206
^c*8Sa-s,arcga 9 ,edS
n°8avic a*‘ Vc^ strojev za izdelovanje u8°dno prodam. ® (063)708-103. Bikca .	6209
^ ^4-057 ’ te^e8a 250 kg in ovna prodam.
j. a!SNl^° harmoniko Mcfodi-
•.^•VrS C’ mal° rab,jeno, ugodno pro-^o. % m<noVZamem tU(*' otroško harmo-
l«TEUr?t08)7o‘i7O-	6216
^6.	* staro 8 tednov, prodam. ® 87-
A^jiea 7;a dojenčka (dva vozička, po-23*653’ ček idr ) ugodno prodam. ®
3,B.En° BARAKO ugodno pro” i.TEl-Ičvr.786	6222
dni, D . VKO in bikca frizijca, stara ffuMkp"1 * (068)76-528.	6223
^76*17j ’ Stare 9 tcdnov. prodam. ®
fe' koker rSIČKE mešance, črne, po-r-327. cr spanjelom, oddamo. TO (068) “C	6228
J^°r in ti,iP!(0.Vnico in miško, barvni mo-»?in,k EPson LQ 100 ugodno 'Nh^ -071.	6229
Prodan, ^1 šivalni stroj Pfaff ugod-
«oINgRADov(068)22-304-	6232
((k? Začotn i Jadralno desko, primer-kc’ Prodair> za 350 DEM. ® iofi Eico h •	6234
&Illesecev DrCJ° ^ mesccev 'n kravo, bre-* Prodam. « (0608)87-004.
kr4|tih di!iCnih sobnih vratnih kril stan-(060kt(. prodam po 5000 SIT/-
».‘S"'	“”,s
0'adi,ni;ve^. za zakol, odlično meso 5rodatn ^c o malo rabljen, nov, ugod-JM3^*(068)44-1I3	6243
EpB&lTa K Psmrck°vih colaric 2. klase tk^°he -^SIT/m}. Naprodaj imam h^ASlč?(068)52-819.	‘	6246
t?]11 » o’i t',kc 30 do 60 kg ter 90 kg,
SaČBENlKE ,	z 6247
uJ1" *	' .,/;i 6. razred OŠ ugodno
V^lTo/it423-	6248
C"v brei'tPlmski boJ'cr Vomont in 6
^S£F"i,”“'“0"ss
Do i,	brejo 8 mesecev in pol,
$8«74&°dni «ni. Baša, Žužemberk, »hn LaSBEm, P°P°ldan.	6255
nv., CENTER Gorenje, dobro j%l. W ?n/„vočnik°v 50 W AT, ugodno
''pNprf^I.23-760	6238
r,oda,8/°
Pt(jj cr z rc K. w, zračno -hidravlični " "^ObS^02!4^ Vemi'0m Ug06259
£azno
to||'^AR sc priporoča svojim stran-°^n0 n ° °Pravljcno delo, če se boste naročili na ® (068)83-493.
^ftvNetKOLESAR pri Dolen^b
\i,av8Ust„ . ccnj<tnc goste, da bo v ju-{5« iz m ob večerih igral na citre Jure \8IZER°vfga mesta. Vabljeni! 6095
H^^^vg Marija kulovec
^2l Ja c slrankc,da bo salon od 31. vgusta zaradi prenove zaprt.
6109

Servis gospodinjskih strojev in hladilne tehnike
DANČULOVIČ
Vorančeva 5 (Košenice)
obvešča cenjene stranke o spremembi telefonskih številk
Tel.: 068/321-695 Fax: 068/27-583 Mobitel: 0609/612-070
STROKOVNA POMOČ v stiski in stresu ob torkih od 15. do 19. ure, hotel Krka Otočec, bungalov 16, ® 85-150 ali 20-370, po 20. uri.	6110
DIPLOMSKE NALOGE - od tipkanja in lektoriranja do vezave - nudim. ® (068)21-202. 6186 INŠTRUKC1JE iz angleščine nudim. Pridem tudi na dom. ® (068)51-736. 6245
službo dobi
V	BISTROJU v bližini Novega mesta
redno ali honorarno zaposlimo dekle. ® 24-332, popoldan.	6098
AKVIZITERJE za prodajo vrhunskih frizerskih izdelkov iščemo. Zaslužek odličen ® 78-262, popoldan.	6107
V	OKREPČEVALNICI v Trebnjem za-
poslimo natakarico. ® (068)44-294, popoldan.	6118
V	PIZZERII v Novem mestu zaposlimo
kuharico ® (068)22-485.	6130
DEKLE za dglo v strežbi redno zaposlimo. ® (0608)32-224 ali (0608)22-794, po 15. juliju.	6136
TRGOVKO za honorarno delo v trgovini z živili iščem. ® 21-262.	6158
BAR BOTER išče prijetno dekle za delo v strežbi. ® (0609)622-668.	6170
POŠTENO in simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici v Novem mestu z možnostjo tudi redne zaposlitve. ® (068)21-187.	6174
KV AVTOMEHANIKA z najmanj 10 letno prakso za naš servis v Gradcu v Beli krajini zaposlimo. Samo pismene ponudbe na naslov: Molek SPC, Gradac, Partizanski trg 5, Metlika.	6210
FRIZERSKO POMOČNICO ali pri-pravnico zaposlim. ® 323-670.	6224
1 VI • v v
službo išče
16 - LETNO DEKLE išče delo do 5. av-gusta za varstvo otroka na vašem domu. ® 26-783.	6062
VOZNIK B, C in E kategorije z več leti delovnih izkušenj išče delo. ® (068)20-277.
6155
stanovanja
V	KRŠKEM oddamo najboljšemu ponudniku enosobno stanovanje, 29 m2, komfortno opremljeno. ® (0608)22-050.
6072
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero v Novem mestu najame mlad par. Možno predplačilo. ® (068)41-155. 6073 STANOVANJE v Črnomlju, 50 m2, s telefonom, oddam. ® (068)57-145.	6129
GARSONJERO na Majde Šilc 20,26 m2, 3. nadstropje, CK, KATV, topla voda in telefon, prodam. ® 23-766.	6194
LADA
DO LADE BREZ DENARJA



Vsi tipi vozil LADA na kredit brez pologa ali na leasing.
SAMARA — udobna, stabilna, prostorna limuzina že za
997.000,00 SIT.
Inf. 068/324-424.
PRENOVA OKEN
Nova okna v stare okvire po novem sistemu brez poškodbe fasade in ometa in druga mizarska dela izvaja MONTLES BOŽIČNIK, Sevnica, tel./fax. 0608/82-945.
[Odpravljanje debelosti je lahko | zabavno in prijetno. Tel.: 061/ 571 -875, VOLDAFAR TABLETKE.
OSNOVNA ŠOLA MAKSA PLETERŠNIKA PIŠECE 68255 Pišece
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA-PROFESORJA MATEMATIKE IN FIZIKE
za nedoločen čas.
Nastop dela je 1.9.1995. Rok za prijave je 15 dni.
(2.196), 13. julija 1995
m
BARLOG
BARLOG TREBNJE
vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: vozila NISSAN traktorje TORPEDO traktorske gume BARUM kamionske gume filtre FIAAM
zavorne obloge TEXTAR akumulatorje AKUMA in ATSA avtomobilski pribor BOSCH orodje GEDORE
Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18
v tel. (068) 45-700, fax 45-701 y
Poročno obleko, dolgo, belo, unikat, prodam po izredno ugodni ceni. Tel. 068/21-926.
Iščemo sposobne zastopnike za širjenje komercialne strukture na območju Dolenjske. Resnost, zavzetost ambicioznost in komunikacijske sposobnosti so vrline naših sodelavcev. Nudimo možnost napredovanja s stimulativnim zaslužkom. Možnosti daje podjetje iz Kopra. Podrobne Informacije na telefon (066) 41-743
IZDELOVANJE BETONSKE STRESNE OPEKE VALOVIT
Najugodnejša cena — sprejemamo naročila!
Jože Turk
Mali Orehek 6a, Novo mesto Tel.: 068/27-481
OKNA ZA FIČARE
ter vse vrste oken in vrat izdelamo in montiramo po želji stranke.
Mizarstvo Zupančič, tel.: 068/83-123
AcJTTjl
i*
ATIK
PRODAJA VOZIL
Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax. 068/324-424
AKCIJSKA PRODAJA IZJEMNA UGODNOST
Opel corsa 1,2
•	centr. zaklepanje
•	temna stekla
•	radio • 6 zvočnikov
•	el. pomik stekel
•	multi int. displey
•	bočne ojačitve cena: od 17.900 DEM
Opel calibra 2,0 cena: od 44.900 DEM
Ponudba velja do 25. julija
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24
Prodamo:
•	hiše: v Novem mestu, Otočcu. Šmarjeti, Ratežu, Trebnjem, Krškem, Senovem, Brežicah, Črnomlju, Sevnici, Dol. Toplicah, Straži, Soteski, Škocjanu, Žužemberku, Kočevju, Raki, Mirni, Mokronogu, Pristavi pri Šentjerneju, Črmošnjicah pri Stopičah, ter v več drugih krajih po vsej Dolenjski;
•	stanovanja: v Novem mestu, Krškem, Brežicah, Šentjerneju, Žužemberku in Ljubljani;
•	poslovne objekte, lokale in pisarne: v Novem mestu in okolici, Črnomlju, Krškem, Trebnjem, Straži in Mokronogu;
•	vikende in zidanice: v Straži, Škocjanu, Raki, okolici Novega mesta. Beli krajini, na Čatežu pri Zaplazu, okolici Krškega in drugod;
•	parcele za gradnjo: v Novem mestu, Družinski vasi, Mirni Peči, Bučki, Črnomlju, okolici Straže in Šentruperta, Trški gori, Mihovem in drugod;
•	kmetijska zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski;
O v najem oddamo: stanovanja, hiše in poslovne prostore.
Tel/fax: 068/322-282,069/342-450 Mobitel: 0609/633-553
YURENA
Sola tujih jezikov
Marjana Kozine 49 A tel. fax. 341 -434
Tečaji za osmošolce: angleščina in nemščina kot priprava na srednjo šolo. Za srednješolce: angleška in nemška slovnica ter konverzacija. Tečaja priporočamo dijakom, ki imajo popravni izpit.
V avgustu tudi začetni tečaj italijanščine, nemščine in angleščine.
V zasebni zobni ordinaciji zaposlimo zobno asistentko z ustrezno izobrazbo in z 2-letnimi izkušnjami s 1. 9. 1995. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Or. Siniša Kulaševič, 68232 Šentrupert 124.
RADIO
OGNJIŠČE
tel. 152-11-26 fex. 152-13-62

Ar' 't*	Poflrtbn* in pokoptliikt storitv«
i R0V7TK £ S0MJA NOVAK, 9. p.
PE Novo mesto Aškerčeva 7 (Regrtke hoteo.cei
Dežurna služba 0. — 24. ure. Tel.: 068/341-134 Mob.: 0609/623-211
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
IVANKE
PEZDIRC
roj. Pakar
iz Metlike, CBE 29
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju ZD Metlika, Internemu in Pljučnemu oddelku bolnice Novo mesto, osebju Doma počitka Metlika, sodelavcem Beti, trikotažne tkanine Metlika in Kometu Metlika, g. Alenki Mežnaršič za poslovilne besede, g. kaplanu in pevcem.
Žalujoči: sin Tone, hčerka Jožica in sestra Jožica z družinami
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, tašča, teta in ujna
ANGELA Ah ML BADOVINAC
roj. Predovič
Dol. Suhor 9 pri Metliki
Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Internemu oddelku bolnice v Novem mestu, g. župniku za opravljen obred, sosedi Jožici Klemenčič za poslovilne besede, pevkam za zapete pesmi in g. Ivanu Kapušinu za zaigrano melodijo. Najlepše pa se zahvaljujemo organizaciji Zveze borcev Suhor za požrtvovalnost in velik trud pri slovesu od svoje vestne dolgoletne članice.
Vsi njeni
ZAHVALA
Življenje je eno, nam vsem dodeljeno in smrt je te ena, ki nas reši trpljenja.
Mnogo prezgodaj nas je v 73. letu zapustila naša mami, babica, sestra in teta
MARIJA
VIDIC
rojena Junc
v upok. gostilničarka iz Žabje vasi 8, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, ustno ali pisno izrazili
vo mesto, kolektivu M-KZ Krka Novo mesto, g. župniku iz Otočca za opravljen pogreb in pevcem pevskega zbora Šmihel za lepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica
FRANČIŠKA
CAMLOH
rojena Lenarčič
Gabrje 14, Tržišče
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in maše ter jo tako številno pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. dr. Pesjaku, pevskemu zboru Emila Adamiča iz Mokronoga, g. Jamšku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči hčere in sinovi: Jože, Minka, Ivan, Ivanka, Stanko, Peter, Ciril in Fanika z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Kamor se ozrem, povsod vse prazno je,
\ | ni več ljubeče roke ^ j mamine.
I (Slak)
V 92. letu starosti nas je tiho zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANA
GORENC
iz Vinice pri Šmarjeti
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in vaščanom za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše, za izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala Jožici in Majdi za pomoč, vaščanu Lojzu za besede slovesa, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke in g. župniku z opravljen obred. Iskrena hvala!
Vsi njeni
DOLENJSKI LIST
portret tetja tedna
Anica Kopinič
nil ljudi. Ko nekaj začnem, ne morem ostati na pol poti. To mi je gotovo ostalo od garaškega dela v razredu, saj sem skoraj vsa leta učiteljevanja imela kombinirane razrede. Kot edina učiteljica na čreš-njevski šoti sem morala biti vedno na voljo vsem učencem, vse je bilo odvisno zgolj od mene, vsak dan sem jim mora-
la ponuditi veliko novega, ukši
Metlika se je v zadnjih letih kulturno razživela. Kulturne prireditve, ki so enakomerno, kakor korale na koraldah, nanizane skozi vse leto, se poleti, ko ljudje v dopustniških dneh vržejo z ramen vsakdanje službene obveznosti, še bolj “zgostijo”. Pred leti je namreč nekaj zagnancev začelo na dvorišču let/iškega gradu s poletnimi
111111	11» i r nrir/i/lilii/iHii
kulturnimi prireditvami “Pridi zvečer na grad", ki bodo letos zapolnite kar trinajst poletnih večerov. Pripravlja jih odbor pri metliški Ljudski knjižnici, njegova duša in srce pa je ravnateljica knjižnice Anica Kopinič.
Zadnjih pet let, odkar je Ko-piničeva ravnateljica Ljudske knjižnice, je le-ta nosilka kulturnih prireditev v Metliki. Veliko prav po Anicini zaslugi, čeprav v svoji skromnosti priznava, da je imela srečno roko predvsem, ko je zbirata okrog sebe ljudi, ki z zvrhano mero entuziazma in seveda brezplačno, kar je danes že redkost, vsak po svojih močeh pripomorejo k razgibanemu kulturnemu življenju v Metliki. In kar je najpomembnejše: ti ljudje ji zaupajo in vedo, da bo vse, kar si zamisli, tudi uresničila. Pri delu so ji v veliko pomoč stvaren pogled na življenje, spoznanje, da se mora zanesti nase in šele potem lahko pričakuje pomoč tudi od drugih, ter ne nazadnje izkušnje, ki sijih je pridobila pri učiteljevanju na podružnični šoli na Črešnjevcu.
“Zame je dovolj le iskrica, drobna ideja in že vem, kako pripraviti program, ki bopriteg-
Takšen način dela mi je prišel v kri, in če sedaj ne izbrskam vsaj ene uresničljive ideje, se mi zdi, da je dan izgubljen, "pravi Anica. Ob tem se spominja, kako so na Črešnjevcu, kjer je bita šola hkrati tudi kulturno središče kraja, na prireditvah vedno stali na odru vsi učenci. Prepričana je bila, da vsak nekaj zna. To je vodilo, ki ga upošteva še danes, ko zbira okrog sebe ljudi, i- katerimi skupaj oblikuje metliško kulturno življenje.
Kopiničeva, ki uspešno vodi tudi Ljudsko knjižnico, v kateri mora vedno reagirati hitro, predvsem pa pravočasno, ne zanika, da marsikaj lahko naredi za metliško kulturo tudi zato, ker ima v knjižnici dobro knjižničarko Marto Strahinič, na katero se lahko zanese. A ne le to, skupaj tudi preudarno kujeta načrte o kulturnem dogajanju. Anica je pri svojem delu namreč preveč natančna, da bi kar koli prepustila naključju ali naredila na horuk. Kako resno se loti dela, pove že to, da priprave na poletne kulturne prireditve potekajo tako rekoč vse leto. Mnogo truda je skritega očem javnosti. A po uspečnih prireditvah, za katere sama poišče sponzorje, bi še takšni nergači morali priznati, da so plod načrtnega dela, ki mu Anica podredi vse ostalo, tudi dom. Na srečo ima razumevajočo družino, ki ve, koliko ji pomeni takšno ustvarjalno življenje. Je že tako, da tudi doma ne more iz svoje kože, in kot pravi sama, ne more pustiti službenih skrbi v knjižnici, kulturnem domu ali na grajskem dvorišču. Spremljajo jo tudi v prostem času. In prav takrat preskoči marsikatera iskrica, ki vžge novo idejo.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Bo belorepi orel ustavil gradnjo novega strelišča?
Za policijo, vojsko, lovce le eno strelišče
KOČEVJE, GOTENICA -V zadnjem obdobju so se razvnele razprave o predvideni gradnji strelišča za potrebe vojske, policije, lovcev in drugih. Bilo naj bi nekje v kočevski občini. Nekateri že nasprotujejo predvideni lokaciji. Župana Janka Vebra smo vprašali za informacijo o tem. Odgovoril je:
“V planu za prostorsko ureditvene pogoje (PUP) občine Kočevje, ki je bil sprejet leta 1993, objavljen pa naslednje leto, je zapisano, naj bo strelišče na območju Ramšnika pri Gotenici. Pogoj pa je, da bodo z njegovo izgradnjo ukinjena
Kočevski župan Janko Veber
vsa ostala črna strelišča, ki jih je v občini kar nekaj. Zdaj je treba sprejeti PUP in nato bo možno izdati lokacijsko dovoljenje. Z ogledom lokacije bo ugotovljeno, če je strelišče v Ramšniku primerno. Dobili smo že obvestilo, da je tam gnezdišče redke ptice, belore-pega orla. Pred izdajo lokacijskega dovoljenja bodo potrebne še dodatne raziskave o vplivu strelišča na okolje, hidroge-ologijo pa še, kakšni bodo zvočni in drugi vplivi strelišča.
Ni res, da bi vojska zaprosila za gradnjo svojega strelišča. Načrtuje pa poligone za svojo dejavnost, na katerih bodo tudi streljali, a ne z bojnim strelivom. Tudi za ureditev teh poligonov je potrebno prej sprejeti PUP.
Zahteval pa sem, da mora biti skupno strelišče vojske in policije - kjerkoli bo že - na razpolago tudi za potrebe občine."
J. PRIMC
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Kritika na račun črnomaljskega župana - Z ravnateljem še naprej žonglirajo? -Kako se znajdejo novomeški branjevci - Če plačaš, si v ambulanti na vrsti takoj
Rubrika za stik z našimi bralci je namenjena telefonskim pogovorom, vendar nam nekateri, ki nimajo telefona, tudi pišejo z željo, da bi njihovo grajo, pohvalo ali pripombo objavili v tem kotičku na zadnji strani Dolenjskega lista. Tako je naš naročnik Janez iz Brežic poiskal to pot in nam napisal, kakšno razkopano gradbišče so namesto pločnika za seboj pustili delavci in odgovorni iz podjetja Kostak iz Krškega. Ko so napeljevali vodovod v Krško vas ob glavni cesti proti Cerkljam, so kopali po pločniku. Vodovodne jarke so sicer zasuli, na nekdanjo podobo pločnika pa pozabili.
Slavko iz Loke pri Črnomlju se je kar sam poimenoval za velikega kritika črnomaljskega župana. Meni, da je velika sreča, ker socializem v tem koncu ni trajal še dalj časa, saj bi potem nastalo še več podjetij, ki bi jih sedanja občinska oblast na čelu z županom likvidirala. Hudi časi se poznajo povsod, le na občini ne. Župan išče podžupana in se vozi okoli z novim službenim vozilom. Časa mu zmanjkuje, saj se na veliko ukvarja tudi s svojim zasebnim podjetjem.
Iz črnomaljske občine sta bila zatem še dva klica na račun članka, ki je pod naslovom Žongliranje s soglasjem ravnatelja izšel v zadnji številki Dolenjskega lista. Vida iz Vinice meni, da novinarka M. Be-zek-Jakše s seje občinskega sveta ni poročala objektivno. Ravnatelj naj bo tisti, ki ga izbere kolektiv, saj bo on živel in delal z učitelji, ne pa člani občinskega sveta.
Naslednji klic je prišel iz Novega mesta in je bil namenjen prodajalcem na novomeški tržnici. Naša bralka iz Smrečnikove ulicejc malo pogledala po tržnicah slovenske prestolnice in kaj kmalu ugotovila, da so cene za polovico nižje. Še več, enega od stalnih prodajalcev na
novomeški tržnici je videla, kako je stal na tisti strani za kupce in pripravljal robo za Novo mesto. “Spremljala sem ga, že naslednji dan je robo za veliko večje denarje ponujal in prodal na novomeški tržnici,” je ugotovila bralka.
Kar trije so podpisani pod naslednjo bodičko iz Dolenjskih Toplic. Sporočil nam jo je D. F., meri pa na sedanjega šefa vrtnarije Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Tam zaposleni vrtnarji so vzgojili rožo, ki raste dva metra visoko, ime pa ji je osat. Nekdaj je bila le ena vrtnarica, ki je vzgojila vse rože za potrebe zdravilišča in gostinskih lokalov v okolici. Poleg tega je pridelala vso zelenjavo, od solate do korenčka in peteršilja. Danes te stvari bolj enostavno privažajo v hotele iz vseh koncev Slovenije.
Klic je bil tudi v zvezi s polemiko “Veselica po meri učiteljev?” Bralka P. iz Novega mesta je proti takšnim oblikam druženja. Že vrtičkarji pripravljajo piknike z otroki, vzgojitelji in starši in potem se to nadaljuje v osnovnih šolah. Moti jo tudi, da si nekatera podjetja privoščijo na veliko reklamiranje svojega imena, pozabljajo pa na svoje delavce. Tako je ime G1P Pionir napisano na marsikaterem plakatu, kako je s tamkajšnjimi delavskimi plačami, pa čivkajo že vrabci na strehi.
Kritičen glas je prek slušalke poslal tudi Francelj iz Bršljina v Novem mestu in podrobno opisal dogodek v ambulanti dermatološkega oddelka novomeške bolnišnice. Tam se je oglasil, ko v čakalnici ni bilo niti enega pacienta. Čakal je eno uro, potem je le nekdo odprl vrata in mu povedal, naj pride čez dva meseca na točno določen datum in uro. “Če plačaš, si na vrsti takoj! Tako je tudi na drugih od-
delkih iste ustanove,” meni naš telefonski glas.
Ana Šobar iz Dolenjskih Toplic bi
rada po tej poti obračunala z vsemi, ki ji nagajajo. Na njeno hišo lepijo plakate, ji pred vrata nastavljajo velike kamne in podobno. Sedaj ima zanje posebno zdravilo, le naj poskusijo, pa bodo videli, kako se bodo opekli! Nadvse prijazna gospa Ivanka iz Prečne nas je poklicala v imenu KO RK iz te krajevne skupnosti. Rada bi dopolnila članek, ki je bil objavljen v zadnji številki Dolenjskega lista. Po več letih so v Prečni spet spravili skupaj srečanje starostnikov in po zaslugi vseh, ki so pomagali, je nadvse dobro uspelo. Ivanka bi se rada v imenu pripravljalnega odbora zahvalila vsem, ki so prispevali za srečelov, okrepčevalnici Meglič ter harmonikarju Danetu in citrarju Juretu.
Igralca malega nogometajc zanimalo, zakaj v Dolenjskem listu ne poročamo o rezultatih srečanj v tej ligi. Prav hudoval se je, da pri 40 ekipah, kolikor jih igra v ligi, niti finalna tekma ni vredna toliko, da bi našla svoje mesto na športni strani. Žal je v našem časopisu športu namenjena le ena stran, kar je vsekakor premalo, da bi lahko omenili vse športne dogodke. Rezultati rekreativne nogometne 1 igef pa so tokrat našli svoj prostor na športni strani.
Na koncu nas je poklicala še naša zvesta bralka iz Prečne in nas pobarala, zakaj se motimo pri uporabi imena teritorialca Francija Uršiča, ki je padel za osvoboditev Slovenije. Za napako se opravičujemo vsem prizadetim in bral-
J. P.
Stebri Plečnikovih zvonikov pokajo
Slabi materiali ne kljubujejo zobu časa - Zadnjemu Plečnikovemu delu grozi sesutje - Bo Plečnik ohranjen ali bo ribniška cerkev dobila podobo, kot jo je imela včasih^
RIBNICA - Ribniška cerkev, ki lahko sprejme do 4 tisoč ljudi in je z 52m dolžine in 23m širine peta največja v Sloveniji, je evropska posebnost. Odlikujejo jo leta 1960 dokončani zvoniki, ki dajejo celotni cerkvi, zgrajeni v prejšnjem stoletju v baročnem slogu, močan pridih ncoromantike. Prav ti zvoniki, za katere je naredil načrte sloviti arhitekt Jože Plečnik,.pa sedaj groze, da se bodo zrušili..
Ribniška župnija se omenja že od leta 1000, sedanja cerkev pa je bila zgrajena na pobudo dekana Ignacija Holzapfla leta 1&68. Gradili so jo dve leti in imela je koničaste zvonike, ki pa so trili med.bombardiranju 18. aprila 1945 močno, poškodovani. Župnik Stanko Erzar jih je takoj po vojni dal pokriti z lesom in jih tako zaščitil.
S temeljito obnovo cerkve jia je v drugi polovici 50-ih let začej Alojzij Dobrovoljc. K sodelovanju je povabil arhitekta Plečnika, ki je naredil 5 načrtov za zvonike. Nad izbranim načrtom Ribničani sprva niso bili navdušeni, danes, ko zvoniki grozijo, da se bodo porušili, pa se jim večina ne želi odpovedali. Za njihovo ohranitev se zavzemajo tudi strokovnjaki, predvsem odbor za
varovanje Plečnikove dediščine. Ribniški župnfk Maks Ipavec ob tem pravi: “Nič nimamo proti, da sc ohrani to zadnje Plečnikovo delo, ki so ga zaradi njegove smrti dokončali nekateri njegovi učenci in ki ni nikjer omenjeno kot njegovo delo, . morda ravno zato, ker se je tako slabo obneslo. Menim pa, da bi morali zvonike obnoviti tako, da bodo zdržali dlje časa, ter da nam pri tem morata pomagati tudi občina in država,”
•	Do pokanja stebrov zvonikov in "krušenja njihove zunanje plasti pri-
•	haja v veliki meri zato, ker so izdelani iz slabih materialov, levji delež pa prispevajo tudi vremenske nepri-like, predvsem pa velike temperaturne razlike, ki so značilne za te kraje. Prav zaradi slednjega razmišljajo, da bi naredili granitne zvonike, kar pa bi bilo tehnično zelo zahtevno jn zelo drago. Sanacija
" Plečnikovih zvonikov bi predvidoma stala okoli 20 milijonov tolarjev, ki pa jih župnišče samo ne bo mog-
•	lo zagotoviti. Razmišljajo tudi o cenejši različici, ki bi hkrati prinesla dolgoročnejšo rešitev tega proble-
mike,
ma, in sicer, da bi postavili zvoi kot jih je imela cerkev včasih.
M. leskovsek-svete
POKANJE IN KRUSENJE | NIKOV - Okruški, ki P«dJjp
zvonikov ribniške cerkve, °ff°‘
ffinvozi^Rib^rC |
tem skorajda nič ne vedo vsi
v cerkev ne hodijo.
GASILCI ZA POKAL OTOČCA
OTOČEC - V petek, 14. julija, se bo ob 16. uri na otoški jasi začelo zabavno tekmovanje ekip regionalnih gasilskih društev za pokal Otočca. Za glasbo bo poskrbel ansambel Lojzeta Slaka.
KALICOPKO NA BAZENU
DOLENJSKE TOPLICE - V petek, 14. 7., ob 16. uri bo na zunanjem bazenu Zdravilišča gostoval televizijski Kaličopko. Skupaj s simpatično Mojco bosta pripravila družabne igrice. Otroci do 10. leta bodo imeli vstop prost.
‘ST
i;
ši
.,taa
Nb
VEČER "IZGUBLJENIH KALIFORNIJCEV" - Josep Erb^°p^ ^
Dobovšek, Dušan Obradinovič Obra, Sebastijan Srovin ^
1	rfll
Moškon so minuli petek, 7. julija, na Muzejskih vrtovih v Nove ^ ^ pripravili zanimiv glasbeni večer, n a katerem so Pre(lstaV'l,^ali\\i*' i(
kakršno lahko poslušamo na pred kratkim izdanem cedeju 2a
Jr
j!
K’
kih
co Nights (Pernambuške noči) skupine Lost Catifornians. u figi? setleten projekt, ki ga je speljal glasbenik Josep Erbezoa ob P0,HuJ s/1 W
jih znancev in prijateljev ter z njim naši javnosti odprl PeSJ^ Ji,„, eklektičnega glasbenega ustvarjanja, v katerem se PreP[elal°rC(j /aiK
jazza, latino rocka, punka in še česa. Fantje so se potrudili in pre mi treh velikih platen novomeškega slikarja Jožeta Kotar]0 P prijeten, po mnenju mnogih iz občinstva le nekoliko prekrate s
večer. (Foto: M. Markelj)
I E* KRKN ZDRAVILIŠČA
HOTELI OTOČEC

Hab, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisali, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
Plesno zabaviščna restavracija

za izbran okus in navade
/-)hjeih* j
V soboto, 15. julija, od 20. ure dalje z ansamblotn Sobotna in nedeljska družinska kosila 990 Sl *
otroški meni 600 SIT.	. gjbo-
Nedelja popoldne — otroški Živ-žav s Studiem D • o
Odprto vsak dan od 11. — 22. ure, ob petkih in sob
2. ure zjutraj.	hlief''
Rezervacije sprejemamo na tel.: 068/321-830. Va
\
b
%
• Govoriti, ne da bi mislil, je kot streljati, ne da bi meril. (Italijanski pregovor)
Greta Garbo
Metličan Franc Nemanič-Frantutek, krojač, sicer pa plesalni mojster, ki je pred zadnjo vojno meščane učil družabnih plesov, predvsem četverke, je bil na svojo umetnost zelo ponosen. Dal je nekaj nase in je zato zahteval, da se je njegova druga žena iz Mete preimenovala v Greto. Takrat je bila namreč na višku svoje slave švedska filmska igralka - božanska Greta Garbo.
Pa so zlobni jeziki pričeli govoriti po mestu:
“Seveda ima Frantutek Greto! Ona je Grela, on je pa Garbo!”
Molče!
Novomeški brivec in frizer Ferdo Buk, tudi predsednik Turistično-olepševalnega društva, je bil živahen, družaben človek. Z vsakim se je rad porazgovoril, z vsemi novicami mu je bil na voljo.
Pa je nekomu, ki se je prišel strič v njegovo brivnico, mojstrova zgovornost le presedala. In je gospodu Ferdu, ki ga je vprašal, kako naj ga ostriže, prav na kratko odgovoril:
“Molče!”
Čudna Korenova Pepa
Stopila je Pepa v hišo in ko je zagledala na predalniku kip turške Matere božje, je vzkliknila: “Joj, kako lepo Marijo imate!" Ko pa je hip nato zagledala pod klopjo mačko z mladiči, je v isti sapi dodala: "Kdaj pa je imela mlade?"
Pa še to je rekla Pepa: "AH sle slišali, da je bilo prerokovano, da bo čas do leta dva tisoč tekel veliko hitreje kot do zdaj. Pa da bo novo leto vsakič padlo prav na pni januar!"
Zbral: Bojan/ Kje jo je ujel?
11
l)
'iS,
K
S
M
%
%
s
(d
0 dorn°v'
zvil in tako prinesel doW°j„f
RibiČJe1uddodon^
vi1
se mu je mi. zvil in tako prih^--n(i
‘SZiG&.tfF'
"Veš, ravno v ovitij
bila, pa sem jo ujel-
Utaplja jih	op^fM
Ribiški nadzorni*! kUt ljučnega ribiča ob P
njemu in ga vprašalierip
tl
■Gospod, ainovn-^v.m
“Ne, ne, veste, naj^. (pn, P 0^
se zelo zelo razmn sedaj tukajle utaplja7'
s
v? s
olai“"je......fc

vprašali, zakaj gn
seboj.	. aVo °tfl.
"Zato, ker je Pf * /as*7'
•>?!? i

imeti pre. ne pritožuje. ”
n
C
%