Stev. 47.	V Mariboru 21. novembra 1895.	Tečaj XXIX.
Slovenski lospodar.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na i Posamezni Usti dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 5 kr dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
85 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Velika sila pa mala pomoč.
Če si je v stari Grški izposodil kmet denarja, postavil se je kamen na njegovo njivo in na kamen se je zapisalo ime upnika in svota, katero je posodil kmetu. Če bi bilo to tudi pri nas v navadi, gotovo bi bilo na mnogih njivah toliko teh spominkov, da še kmet z oralom in brano ni bi mogel vmes. Saj vemo, da je koncem 1. 1886. bilo nad 2100 mil. gold. v Avstriji vpisanih na kmečkih posestvih. Ako pa pomislimo, da naraščajo vsako leto dolgovi za 20—24 milijonov, lahko zračunimo, koliko ga je zdaj. Da bi zasledovali uzroke propadu kmečkega stanu, našli bi jih dovolj. Na mnogih krajih se je n. pr. delalo naravnost na to, da se kmečka zemljišča razkosajo, da tem ložje padejo v žrelo velikega kapitala; velikokrat je tudi lahkomiselno zadolževanje grobokop trdnim kmečkim posestvom, nadalje nepremišljene tožbe, veliki davki, zapuščanje domačih šeg in navad, noše i. t. d. Vse tq in mnogi drugi uzroki bi se dali našteti. Pravi uzrok vsemu temu pa lahko imenujemo pogubni liberalizem, ki je s svojo navidezno prostostjo vklenil vse stanove v okove, iz katerih se bodo — če sploh kedaj — zopet rešili s težavami.
Da je to žalostno stanje odprlo oči tudi takim, ki so do sedaj mirno gledali z višjega stališča na nenaraven boj kmeta za svoj obstanek, je pač lahko umevno, saj upije ta beda do nebes. Na višjih mestih so začeli resno misliti, kako bi se dal zadržati, če ne popolnoma ustaviti ta neizogibni propad, zakaj donel je že tem velikim gospodom na uho glasen krik socijalnih demokratov, ki hrepenijo tudi kmeta zvabiti v svoje vrste. Bati se je, da če ne začnejo reševati tega silnega vprašanja, se bo najbrž rešilo brez njih in proti njim. Da se pa to ne da kar tako čez noč napraviti, uvideli so tudi, in zato se sedaj zapazi tu pa tam pametno prizadevanje v prid ubogemu ljudstvu.
Resno se premišljuje po različnih zbornicah, kaj in kako bi se dalo narediti, da se odvrne preteči pogin. Umevno je, da se nasledki najložje odpravijo, ako se odstranijo uzroki. In zato je prav velike važnosti misel o tako zvanih stalnih kmečkih domovih. Ti naj bi namreč zabranjevali kosanje posestev v majhne parcele in tudi zadolževati bi se smelo le do neke meje. Nadalje kmečke zadruge, ki so pokazale povsod po znanem izreku: »V slogi je moč« sad svojega plodonosnega delovanja. Na Kranjskem se je deželni zbor že bavil z vprašanjem, kako bi se dalo zakonito zaprečiti lahkomiselno zadolževanje, ali kako oprostiti dolgov zadolžena posestva i. t. d.
In z veseljem moramo pripoznati, da tudi visoka državna zbornica na Dunaju v tem oziru ni čisto zaspala. Ravno v zadnjem času so razpravljali državni poslanci na Dunaju predlog prejšnje vlade o posojilih za zboljševanje zemljišč. Čez dolgo časa so se gospodje
pogovarjali resno o stvari, pri kateri se ni bilo treba kregati za različne nazore, liberalne ali druge, in — čast, komur čast — pokazali so, da res še kaj morejo, ako hočejo. V imenovanem predlogu gre se za to, da se posestnikom zemljišč da priložnost, vzeti na posodo denar pri vladi, ki se pa sme le rabiti zares za izboljševanje zemljišč. To je čisto kaj novega in poljedelski minister, grof Ledebur, je posebno poudarjal, da je s tem in z določbo, da se dolg ne bo vpisal ali vknjižil na zemljišče posestnika, temveč na rento, ki bo prihajala iz zboljšanega zemljišča in da je vlada s tem primorana čakati na povračilo, ako zboljšano zemljišče vsled drugih nezgod ne daje pričakovanega dobička, da je s tem, pravi, omejil ono absolutno, brezmejno prostost zadolževati posestva.
Sploh se je grof Ledebur vrlo potegnil za to postavo in za kmečki stan, kar je tudi že pri svojem nastopu pokazal. Ko je priporočeval to postavo, govoril je med drugim: »Tukaj (v zbornici) sicer ni mesto, da bi na dolgo in široko razkladal prednosti poljedelskih melijoracij (zboljševanja zemljšč), toliko pa smem povedati in mislim, da mi bo pritrdil vsak gospodar, da je vprašanje o posušenju ali namakanju naših zemljišč — in tukaj ne mislim samo na travnike, ampak tudi na njive — da je to vprašanje začetek in konec vsakega pametnega poljedelstva in pravi pogoj vsakega napredka. Nehote mi silijo v spomin oni tisoči in tisoči hektarov dobre zemlje našega cesarstva, ki dandanes vsled vedne vode komaj seme vrnejo, ki se je vsejalo. Med temi posestniki, ki imajo taka zemljišča, se morajo tudi iskati najštevilnejše žrtve sedanje gospodarstvene krize, ker pridelki ne poplačajo ogromnih stroškov, ki jih ima posestnik____« Minister je nadalje rekel, da postava ni samo veleposestnikom v korist, ampak posebno manjšim posestnikom; zakaj tem do sedaj ni manjkalo razumnosti za to stvar, da bi si namreč zboljšali svojo posest, temveč le denarja ali kredita. In ta pomanjkljivost naj bi se s to postavo odstranila. Minister upa veliko doseči za povzdigo prej nerodovitne zemlje, kakor za njiva, tako za travnike in tako tudi za živinorejo, katera v slabejših deželah more le tedaj oživeti, ako je priskrbljeno zadosti zdrave in dobre krme.
Poročevalec o tej postavi, Poljak Milevvski, je zahvalil ministra za te priporočevalne besede in mu že naprej obljubil podporo vseh gospodarskih krogov pri njegovi skrbi za povzdigo kmečkega stanu ter nadaljeval: »Naša naloga je, da ohranimo kmetovalca na njegovem posestvu, domačijo, katero je podedoval po svojih očetih, ohraniti svojim potomcem. Ako mu pod težo sedanjih slabih časov ni več mogoče plačevati obrestij od svojih dolgov in velike dače, moremo mu^ ;Bomag$ti le s tem, da povzdignemo rodovitnost njegovega zemljišča. Vemo sicer, da s tem ni rešeno celo gospodarsko vprašanje, ali pri
praktični postavi gre se le za posamezne določbe in ne za rešitev celega vprašanja, pri katerem se le počasi lahko napreduje.«
Predlog je bil potem sprejet tudi pri drugem branju. To bi bila torej vsaj nekolika pomoč v hudi sili in s tem večjim veseljem jo moramo pozdraviti, ker je kaj takega pri nas zelo redko, in v hudi sili se človek prijemlje in lovi tudi za najslabšo bilko, da ne utone. Bog daj, da bi tej postavi sledile druge, ki bi vsaj rešile to, kar še je ter znova podprle in popravile steber, ki se nevarno maje na vseh straneh. Milijoni in milijoni pridnih pa revnih gospodarjev bodo z vedno hvaležnostjo gledali na Dunaj, od koder bi imeli pričakovati toliko
in toliko, a čakajo skoro navadno zastonj.	S.
—----
Cerkvene zadeve.
Cerkvena glasba.
»Venček cerkvenih pesmi in napevov za sveti božični čas.« — Na spodbudo častitega gospoda doktorja Antona Medveda je gospod učitelj Valentin Šolcer v Razborju pri Slov. Gradcu 21 za prosto ljudstvo primernih pesmij Virka, Marna in drugih pesnikov za sveti božični čas nabral, katero zbirko je preč. lavantinsko knezoškofijstvo dne 17. vinotoka 1895 s štev. 2978 dovolilo tiskati dati.
Te lahko razumljive, kratke pesmi bile bi za cerkve sposobne, v katerih se posebne pesmi o praznikih pri darovanju do cela izpojo. V cerkvenem duhu sestavljeni prosti, lahki in dobro ubrani napevi k tej pesemski zbirki so večjidel lastno, marljivo delo znanega skladatelja g. V. Štolcerja, nekateri pa predelani ali stari, oziraje se na narodno-cerkvene razmere po slov. Štajarskem. Pesmi in napevi so ločeni; slednjim so pridejani še napevi k najnavadnejšim blagoslovnim pesmam za ljudsko cerkveno petje.
Ker »Venček cerkvenih pesmi in napevov za sveti božični čas« dosti izbira za praznike od božiča do svečnice in so veščaki tudi to delo priporočbe vredno spoznali, bi naj zatorej tudi ta skladba g. V. Štolcerja častiti duhovščini, gospodom učiteljem in organistom dobro došla.
Partitura s pesmarico po pošti za 2 K 20 h dobi se pri gosp. Valentinu Štolcerju, učitelju v Bazborju pri Slovenjgradcu, kateri še tudi nekaj komadov »Maša za mrtve« v zalogi ima.
Naročila z denarji se naj kar najprej pošljejo, da bo mogoče gg. naročnikom »Venček« takoj v začetku adventa doposlati.
Nov »Requiem«. — Missa pro defunctis (Requiem) za mešani zbor, ali pa enoglasno z orgijami, zložil Ign. Hladnik op. 23. Cena s poštnino 42 kr.; dobi se pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko. Requiem je zložen tako, da prvi glas obsega le od d—d, z ozirom nato, ker poje requiem navadno orgljavec sam. Hladnikov slog je dovolj znan, in tudi to delo priporoča značajnost, melodijoznost in prikupljiva harmonizacija, in dobro predavan bode napravil najboljši vtis, zato ga vsem or-gljavcem priporočamo.
Gospodarske stvari.
Viničjak «ali pikolo.
(Konec.)
3. h lastne skušnje ti naznanim tretji način, delali viničjak. Trop razderi, tropine razmeči po stiskar-
nici, ali kar je še boljše, vrzi jih v kad, če jo imaš; nanosi vode, pusti blizu dva dni ter večkrat premešaj. Voda vse snovi poišče, kislino popije, čreslovino iz mehuncev in pecljev povžije, in dobiš rjavo, moštu podobno tekočino po enkratnem stiskavanju. To spravi v sod, da zavreje in se usede. Ob novom letu pri pretakanju vina to najprej pretoči v večjo posodo, pa vse drože iz vinskih sodov tu noter vlij; konec februvarija pa zopet pretoči. To pijačo bodo kopači radi pili, posebno če jim še malo kalnega vina dotočiš. Ako ti tega vi-ničjaka še kaj ostane ter ga še enkrat pretočiš, bo tudi za-te ugodna pijača v vročem poletju; že vsaj, ako pri vsakem pretoku vina mu gošče priliješ. Tropine in drože so potem seveda za nič. Saj ti več hasnejo, ko če bi jih bil za žganjico porabil, ker si dobil mnogo in zdravo pijačo.
4. Najboljši način narejati pijačo mi je pa naznanil moj prijatelj, rekši: »Jaz vina ne smen piti, vse ne-prilične prikazni mi učinja. Zato sem napravil pijačo na ta način. Letos sem nažmikal veliko jabolčnice, in ko bom o Božiču vino pretočil, bodem na drože vinske takoj natočil jabolčnico«. Jaz pa mu zavrnem: »Prijatelj, tvoje poharsko vino je res presilno; ako pa tako narediš, boš imel za žejo in zdravje najboljšo pijačo. Tudi jaz pri obiskovanju le za to pijačo prosim«.
Se boljše pa boš zadel, ako jeseni to že s tropinami storiš, da jim namesto vode tolkle priliješ, pozneje še drože vliješ in nekatere krati pretočiš. Zato pokupi od vseh mejašev tropine in drože, ako jih prodajo, in napravi si tak viničjak, ki ga boš rad pil po zimi pa tudi v poletni vročini.
Star Afrikanec, kristijan, leži na smrt bolan v utici, s trnjem pokriti, ko pride katoliški misijonar na svojem potovanju do tega reveža, in ga takoj začne pripravljati za smrt. Potem pa se siromak milo potoži in svoje reve razodene, govoreč: »Oče duhovni! Jaz sem imel ženo, in sem jo ljubil; zdaj je že mrtva. Imam otroke, pa od treh let, kar se smrti bližam, ne pride nobeden k meni, da bi mi rekel: »Oče, tu imate banansko vino, pijte; tu imate sol za hrano. Tako sem v svoji revi celo zapuščen.« (Kath. Miss. 1895, 2, 43.) — V sedanjih slabih časih se še celo med nami utegne zgoditi, da otroci svojim starim roditeljem, ali da sosedi bolnikom po stari navadi ne morejo pri obiskavi vina s seboj donesti. Zato pa pridelujmo na zgoraj omenjene načine zdravo pijačo, da si žejo ugasimo, tujcu pa vsaj dobro voljo in ljubezen skažemo, ko bi- mu radi boljše postregli, pa nam ni mogoče, dokler nam ljubi Bog goric zopet obilnejše ne blagoslovi.	S. G.
Sejmovi. Dne 23. novembra v Poličanah (za svinje). Dne 25. nov. pri Sv. Marjeti ob Pesnici, v Ločah, Vildonu in Kaniži pri Ptuju. Dne 27. nov. v Imenem
(za svinje). Dne 28. nov. na Bregu pri Ptuju (za svinje). --
Dopisi.
Iz Gradca. (Nekajozavarovanju.) Cerkveno predslojništvo Sv. Benenikta v Slov. goricah je tožila delniška družba »Franco Hongroise«, da naj izplača večjo premijo s petimi odstotki obrestij in povrne sodnijske stroške. Sedanji č. g. župnik je namreč, ne oziraje se na zavarovalno polico, katero je »Franco Hongroise« 1. 1882. na 10 let napravila, cerkev z vsemi rečmi zavaroval pri »Unio catholica« in ustavil nadalnje plačevanje letne premije družbi «Franco«. Pravda o tem je tekla eno leto in končala s tem, da je tožbo »Franco Hongroise« odbilo pri obravnavi dne 12. nov.
1895 c. kr. mestno del. okrajno sodišče v Gradcu in družbo obsodilo na plačilo sodnijskih stroškov. »Franco Hongroise« je zastopal g. dr. vitez pl. Artens, cerkveno predstojništvo pa Slovenec g. dr. Klasinc, ki je zlasti ugovarjal, da vsled postave z dne 7. maja 1874, drž. z. št. 50 v dokaz pravnih opravil za kako cerkev ali cerkven zavod morajo podpisati cerkveni predstojniki in vsaj dva uda v § 41 preskrbljenih cerkvenih zastopnikov, da se nadalje s temi cerkvenimi zastopniki brez dvombe razumejo tako zvani cerkveni ključarji ali cekmeštri. Temu ogovoru so ugodili in tožiteljco družbo z njeno zahtevo odbili in obsodili na plačo sodnijskih stroškov. Iz te utemeljene sodbe se torej jasno razvidi, da se vse take zavarovalne pogodbe o cerkvenem premoženju vsak čas lahko pretrgajo od cerkvenih prestojništev, in da desetletni sklep nima v sebi nikake pravno veljavne pogodbe.
Od Sv. Križa blizu Ljutomera. (Zakaj imamo) pri nas žendarmerijo ? Tako vprašamo c. kr. žendar-merijsko poveljništvo, pa tudi slavno c. kr. okrajno glavarstvo ljutomersko. Dne 14. novembra predpoldan je bilo pri nas v Križevcih zapisovanje novincev za vojaško zbirko. Prišli so fantje skupaj iz več vasij in vrhu tega tudi oni iz slavnega Veržeja. Že pri prihodu Veržencev je bil tak krik in drtje, da groza. Temu razsajanju pa ni bilo od 9. ure do 1/i12. opoldne več konca, ne kraja. A pri samem kriku ni ostalo. Fantje so začeli drug drugega psovati, kleti, suvati in celo s kamenjem in z noži groziti. No, ubogi Križevčanje, zakaj pa imate gg. žendarme? Res, mi jih imamo že več let. Zakaj? To ve sam Bog in pa nekdanji c. kr. okrajni glavar Max Nevin, ki jih je sem postavil. Mi pa ne vemo, zakaj jih imamo. Kajti eno je gotovo, da jih nikdar tam ni, kjer bi imeli biti. Tudi pri tej praski jih ni bilo. Bog vej kje so bili? Mogoče, da so se pred množico fantov iz strahu zaprli v svojo sobo ali pa so morali pošto »vahtati,« — kakor je to navada enega. — Le eno je gotovo. Oni se niso prikazali, ampak prepustili so nalogo, te nemirneže razgnati, nekaterim poštenim križevskim kmetom. Čast tem! No, mogoče, da se pa bodo zopet izgovarjali, da jih občinski predstojnik ni poklical. A kakor se je slišalo od predstojnika samega, bil je pri njih in jih prosil, da naredijo mir. Ali oni so se izgovarjali, da gredo še le tedaj med fante, če jih bo že par na tleh ležalo, ker oni niso policaji ali redarji. Če res ni njih dolžnost, skrbeti za mir in red v naši fari, potem pa naj slavno glavarstvo tukajšnjo postajo prestavi kam drugam. S tem denarjem pa, ki ga moramo zavoljo tukajšnje postaje več plačevati, najeli si bodemo posebnega občinskega policaja, in tako si bodemo, kakor do sedaj, tudi še za naprej sami skrbeli za red.
S Slatine (Kaj delajo nemške klopi v Vitanju?) [Dalje]. Prva gostilnica na vitanjski nemški zemlji se glasi »Stenitschnig Gasthaus«. Ime je sicer pošteno slovensko, napis seve ne sme biti drugačen, kakor nemški. »Bog zna, ali znajo tukaj slovenski?« si mislim, ko stopam po lesenih stopnicah v gostilnico. Z nekakim strahom rečem: »Dajte mi četrt litra vina pa kos kruha«! — »Prosim, malo počakajte«, se je glasil prijazen odgovor. »Kcj znate slovenski?« poprašam. »Za božjo voljo, kako pa bomo govorili, saj smo Slovenci!« — »Ste Slovenci, ste; napis pa imate zunaj nemški«, se odrežem. »Če bi imela pa slovenski napis, ne pridejo k meni v gostinico nemški gospodje« mi odgovori postarana ženica. »Mati, ta je pa bosa. Če bote točili dobro kapljico, bodo tudi Nemci prihajali k vam, naj si bo napis slovenski ali nemški«. Ta žena ima dobro srce, če tudi je napis nemški. Ko se nekoliko okrepčam, pa vprašam: »Mati, ali mi znate povedati,
kje so tiste nemške klopi, ki so jih nedavno pripeljali v vitanjsko mesto ali trg?« — »Slišala sem nekaj o teh klopeh; vendar ne vem, kam so jih djali. Ta mož le, ki ravno zdaj semkaj prihaja, vam bo znal povedati, kje jih imajo«. Tu stopi v izbo mož majhne, čvrste postave, bistrih očij in rjavkastih brk. »Bog zna«, si mislim »je-li je Slovenec ali Nemec?« Dozdeva se mi, da sem ga že videl nekje na Slatini? — Vprašam ga torej: »Prijatelj, niste vi hodili že po Slatini?« — »Seve, da sem že večkrat bival tam doli; še to poletje dalje časa. Moje ime je: Štefan Kline; kdo ste pa vi?« — »Jaz sem Slatinčan Janko s Slatine, pa sem prišel po svojih opravilih semkaj. Ste vi iz Vitanja doma?« — »Seve, da sem!« — »Bi mi vedeli povedati, kako se godi tistim nemškim klopem, katere so s Slatine prepeljali v Vitanje za novo nemško šolo ?« — »A tiste nemške klopi! Kaj jih želite imeti nazaj na Slatino? Kako radi vam jih zopet prepustimo. Saj drugega niso napravile tukaj, kakor velik prepir po vsem vitanjskem trgu«. — »Zakaj pa?« vprašam moža, katerega precej spoznam za Slovenca, »ali niso ljudje z veseljem pozdravili nemške šole in niso radovoljno v njo poslali svojih otrok?« — »Kaj še neki! mi odgovori; ko bi ti bogataši ne bili tako grozno strahovali svojih žagmojstrov in oferjev, saj bi ne bili imeli skoraj nobenega otroka v novi nemški šoli. Pa ta dva velika Nemca sta grozila, da bodo njihovi ljudje službo" zgubili, če svojih otrok ne pošljejo v nemško šolo, so pa siromaki morali ubogati. Nekateri so se njim pa vendar ustavili in teh gotovo ljubi Bog ne bo zapustil.« — »No povejte mi, Kline, ali so tudi kaj kmečkih otrok v to šolo nalovili?« — »Kaj še neki! Kaj mislite da so naši kmetje take šleve, da bi Judežu otroke izdajali? Le enega siromaka so ujeli tamgori v Doliču. Drugi so pa vsi fige pokazali našim nemčuhom.«
—	Med tem se pa spraviva na pot proti vitanjskemu trgu ter se pogovarjava o razmerah po Vitanju in Slatini. »Zdaj sva sredi trga, mi reče moj novi prijatelj, in tamle je nova nemška šola; tam so tiste vaše nemške klopi«. Šolska sobana je v pritličji; noter nisem mogel, bi me najbrž tudi ne spustili, če bi bilo Nemcem znano, da sem se tudi jaz debelo smejal v pest, ko so te klopi peljali s Slatine. »Ali pa prebivajo res sami Nemci po vitanjskem trgu ?« sem vprašal na dalje Štefana Klinca. »Kakšni Nemci so ti ljudje; saj večina jih še dobro nemški ne zna! Janko, poglej napise na hišah!« Zdaj greva še enkrat po trgu gor in dol. Jaz si pa zapisujem imena na teh napisih; toda glej; sama pristna slovenska imena: Slinker, Jaklin, Vodušek, Golež, Krajnik, Pučnik, Toplak, Pirh, Jankovič, Kukovič. »Ali niso ta imena vsa slovenska? me vpraša Štefan; pa če greva tje gor v Vitanjsko vas, tam najdeš imena: Tepej, Kokošinek, Grilc, potem zopet dvakrat Jaklin. Ali so to Nemci?« — »Pa mi povej, Štefan, ali se rajtajo vsi ti možje med Nemce?« — »Par slovenskih poštenjakov je že tudi med njimi, n. pr. klobučar Jankovič pa kamnosek Grilc — drugi pa res trdijo, da so nemške krvi.« — »Kaj pa, če prideš k tem Nemcem v štacuno ali pa v gostilnico, te razumejo, če jim pokažeš groš, pa jih nagovoriš po slovenski?«
—	»Pa kako dobro ti znajo takrat slovenski! Stavim glavo, da nobeden izmed njih ne bo obmolknil, kedar mu pokažeš denar, če ga tudi nagovoriš po slovenski.«
—	»Štefan, ali pa ne bi kazalo, ko bi se naselil slovenski trgovec v Vitanju? Kaj praviš, bi ga vaši kmetje podpirali?« — »Seve bi ga podpirali, pa kako radi! Ko bi ga le Bog prinesel od kod semkaj!«
(Dalje prih.)
Iz Celja. (Martinov večer), katerega je priredilo »Celjsko pevsko društvo« v nedeljo v vrtnem salonu hotela »pri zamorcu«, se je obnesel prav po-voljno, vkljub temu, da smo videli med navzočimi mnogo
tacih gospodov in rodbin, katerih ni bilo in dasi se je smelo pričakovati, da pokaže celjsko slovenstvo svoje simpatije mlademu društvu ravno pri tej priliki, ko je nastopilo prvokrat javno. Tudi rasposlana jako ukusna vabila so nam privabila komaj petorico zunanjih rodoljubov ter z obžalovanjem zabeležimo tako pičlo zanimanje za društvo, katero je za razvoj socijalnega življenja med vsemi slojevi celjskih Slovencev zelo pomembno. Zbralo se je sicer lepo število gostov, a smelo smo jih pričakovali najmanj še enkrat toliko. Vspored se je izvršil jako precizno ter so bili pohvaljeni vrli pevci za prednašane zbore obilo. Mnogo smeha je pouzročil šaljivi čveterospev »Ribniška« ter se na-djamo, da nam preskrbi odbor ob priliki zopet kaj enacega. Po vsporedu se je izžrebala pitana »Martinova gos« ter s tem zaključil oficijelni del. Med prosto zabavo so se oglasili še pevci večkrat in mladi svet si ni mogel kaj, da se ne bi bil tudi malo zavrtel. V obče smemo biti torej zadovoljni ter je želeti, da bi se v bodoče enake veselice v obilnejšem številu obiskovale, z ozirom na to, da pouzročajo priprave tudi mnogo stroškov in truda. Na svidenje torej na Miklavžev večer!
Iz slovenjgraškega okraja. (Davko plačevale i, pozor! Domače zavarovanje.) Na političnem shodu v Slov. Gradcu dne 13. okt. nam je priporočal naš g. državni poslanec Fr. Robič, naj se posestniki oglasimo pri zemljemercu, kadar pride zaradi pregledovanja zemljiškega katastra v občino. Omenil je g. poslanec, da v neki občini pri Mariboru nihče ni prišel k županu, ko se je v tej stvari ondi mudi! zemljemerec, in so tako pritožbe pri uradu prve vrste izostale. Žalostno! Še bolj žalostno pa je pri nas, kjer nismo mi posestniki krivi, ampak gosposka, ker nam nič ni naznanila, kdaj da k nam pride zemljemerec! Zato prosimo naš slavni okrajni odbor, naj pozveduje, pri kolikih občinah je brez naznanila bil zemljemerec v rečeni zadevi, da se potem skupno pritožimo. — Davno smo že izračunili, da od našega denarja, ki za zavarovanje proti ognju roma v druge dežele, niti četrti del ne pride nazaj. Zato bi bilo dobro, naj bi se v goratih občinah, ^jer ni vasij, osnovale domače zavarovalnice. Njih delokrog naj bi bil razširjen na dve ali tri občine, ali pa na celi okraj. Seveda bodo agenti raznih zavarovalnic ljudi plašili, ali tacega združenja nihče ne more zabraniti. Kadar poteče čas odpovedi pri pluji zavarovalnici, bi pa k tej domači pristopili, komur bi to bilo ljubo. Naj tudi tukaj velja geslo: Svoji k svojim!
Iz Savinjske doiine. (»Vse za vero, dom, cesarja!«) To je naše staro geslo, in naši poslanci so nam obljubili, po tem geslu se zvesto ravnati. So-li se držali tega gesla v važnem boju, ki se bije sed; j na Dunaju zoper Luegerja in njegovo stranko? Da Lueger ni dobil potrjenja, s tem smo mi lahko zadovoljni, tako trdi člankar »Siidst. Post«. Mi pa trdimo, da ne, in večina zavednega ljudstva našega pravi istotako. Lueger je nemškega rodu, in če to javno izreče, mu-li smeš to zameriti? Da bi pa on hotel zatirati nenemške narode, to je drzna trditev. Če se je zavezal z nemškimi na-cijonalci, storil je to zato, da otme Dunaj liberalnega jarma. In ko je ž njimi dosegel to zmago, je rekel, da bo kot župan gledal, da ostane Dunaj nemško in katoliško mesto; ali bi bilo bolje, ko bi obljubil, da hoče posnemati ljubljanski mestni zastop ter najhujšim svojim in svojega naroda nasprotnikom zagotoviti častno meščanstvo? Da je ob času, ko se je bil volilni boj na Dunaju, ostal zvest svojim zaveznikom ter ni glasoval, da mora biti slovensko-nemška gimnazija ravno v C e 1 j u, zaradi tega zamore njegov nasprotnik postati le, kdor še ni nikoli stal na čelu volilnega boja, kdor ne zna ali noče uvaževati propada židovskega liberalizma na Du-
naju, in kdor vse presoja le z ozkega narodnega stališča. Lueger je mož, ki se ne sramuje očitno izreči, da je krščanski mož; on je mož, ki navdušeno zagavarja načela in koristi kršč. vere ter pogumno nastopa zoper nje zaklete sovražnike. Od grofa Hohenwarta se kaj takega jaz ne spominjam. Če je grof-minister žaljen, tedaj pogumno nastopi, če je pa Bog zasmehovan in naša sv. cerkev napadana, da bil z enako unemo nastopil v obrambo ali v državnem zboru ali v kakšnem zborovanju katoličanov, tega še nisem slišal. So-li tedaj zvesti našemu geslu poslanci, ki gre lo s Hohenwartom proti Luegerju? »Vse za vero!« Dve reči ima naš narod, ki mu morata biti dragi kot očesi, to je vera naša in materin jezik. Kdor podpiše te besede našega Slomšeka, ta potem ne sme gledati le z narodnim očesom, z verskim pa mižati; ta ne sme občutiti vsake smeti v narodnem očesu, po verskem pa se mirno pustiti biti s pestmi. Da gre grof Hohenwart z grofom Badenijem rajši, kakor z — Luegerjem, to je umevno, kakor je umevno, če je vodja Hohenwart nasprotnik vodji Luegerju, zakaj redko kdo ima tisto nesebičnost, da bi rekel s sv. Janezom Krst.: »On mora rasti, jaz pa pojemati« (Jan. 3, 30.); a teško je umeti, zakaj bi bil zastopnik ljudstva, ki je toliko hudega prestalo in še trpi od židovskega liberalizma, zakaj bi bil nasprotnik zmagovalcu tega nasilnika? Tudi za Klunom ne more iti noben poslanec, ki si hoče rešiti zaupanje pri svojih vo-lilcih. Poslanec Klun se da doma na Kranjskem v listu, ki imenuje boj na Dunaju boj med vero in neverstvom, priporočiti kot kanditat katol. stranke zoper liberalno, na Dunaju gre z liberalno stranko in madjarskimi fra-masoni zoper krščanskega Luegerja; poslanec Klun pozdravlja zbrane krščanske socijaliste v Zagorju na Kranjskem, na Dunaju kljune rad po krščanskih šocija-listih, kedar in kolikor le more. Mi na Štajarskem bi rekli takemu zastopniku s pesnikom: »Po vetru plašč obrača mož sebičen, — tedaj hodi z Bogom!« — Vse kaže, da bo navzlic železne roke Badenijeve rastla stranka Luegerjeva, Hohenwartova pa se krčila, saj se tudi v politiki izpolnjuje izrek božji: »Da bi le bil mrzel ali topel, ker si pa mlačen, in ne mrzel ne topel, te bom začel izpljuvati iz ust svojih.« Dokaz so nam lahko Staročehi z Riegerjem, ali pa kristijani na Ogerskem. Bo-li nasprotje s tako krepko stranko imelo koristne nasledke za naš »dom« ? Poleg tega so s tem nasprotjem Hohenwartovci našemu narodu nakopali znak ne-hvaležnosti do vrlih nemških konservativnih poslancev, ki so vedno podpirali naše narodne težnje. Da bi se morale brez ozira na stranko braniti naše ustavne pravice proti samovolji ministra in uplivu madjarske oholosti, to je še pa posebno važno. Samovlastni Herod je dal umoriti apostola Jakoba. »Videti pa, da je to Judom všeč, je dal še tudi Petra ujeti«. Badeni, »vide.ti, da je večini poslancev všeč«, bo tako tudi drugod ravnal. Pa kaka sramota še, ukloniti se madjarskim spletkam! In kako upliva to na dinastnični čut, če ljudstvo primerja Luegerja z Banfijem ter vidi, da Banfi sme biti cesarjev minister, Lueger pa ne dunajski župan? Tedaj mož beseda: Vse za vero, dom, cesarja!	Savinjčan.
S Slatine. (Nova občinapogorela.) Slatinski gospodje so se kar penili jezo, ko se jim je vzelo pred tremi leti občinsko gospodarstvo in izročilo g. Krtu in njegovi stranki. Ne, dejali so, v »krtovi deželi« se nam pa nič kaj ne dopade, Slovencem pa že ne bomo pokorni! In kaj si izumijo bistre glavice? Raztrgajmo občino, mastni kos obdržimo za-se, suhe rebre pa naj obirajo Slovenci! Zgrabili so slatinsko zdravišče, katero plačuje nad 4000 gold. davkov, pridejali ma največje nemškutarske davkoplačilce in nekoliko slovenskih izdajic, pa je bila gotova nova občina. Zdaj pa hajdi v Gradec
z novorojenim pankrtom! Deželni odbor in zbor ga veselo pozdravila, krstita »Gemeinde Kurort Sauerbrunn« ; dr. Wannisch in dr. Reicher sta mu bila botra in mu poklonila črnordečerumeni križevnik. Zastonj se upirata naša poslanca, g. dr. Jurtela in g. dr. Sernec razdelitvi slatinske občine; ne, slatinski nemškutarji hočejo tako imeti, mora se zgoditi, je pravično, ali krivično, kaj to briga Slovence! Potem pa še na Dunaj; kajti graški gospodje, če tudi Nemci, vendarle niso najvišji, zadnjo besedo imajo še govoriti gospodje ministri in pa presvetli cesar. Ob enem vloži slatinska občina pritožbo na ministerstvo radi krivične ruzdelitve slatinske občine. Dokazala je, da zaradi nove občine stara občina, ki bi se razcepila na dva dela, ne bi mogla vspevati, je torej to razdruženje proti § 3 občinskega reda za Štajarsko. Dokazala je nadalje, da nova občina nikakor ni potrebna, da torej tudi ni po želji mnogih davkoplačilcev ; kajti dobra tretjina posestnikov, ki bi spadali k novi občini, je nasproti ; le slatinski uradniki in pa davkoplačilci, ki imajo kot vozniki, obrtniki in delavci dobiček od slatinskega zdravišča, so se podpisali — deloma prostovoljno, deloma prisiljeni za novo občino. Ministerstvo je razvidelo naše tehtne razloge in svetlemu cesarju ni priporočalo odloka deželnega zbora. In letos, ravno na svoj god so svetli cesar zavrgli predlog nove občine, kakor bi hoteli reči: »Vi Slatinčani, ostanite, kar ste, od Slovencev se pa učite poštenosti in varčnega gospodarstva v občinskih zadevah!« — In nova nemška šola? Za vsikdar v krtovi deželi ! In Slatinčani se jezijo, da je ni porušil letošnji potres.
.------«t--
Politični ogfled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. V soboto so v državnem zboru poslanci dovolili število vojaških novincev za prih. leto. Neprijetno so slovanske poslance zadele besede domobranskega ministra o neobhodni potrebi nemškega jezika pri vojakih. Potem je bil razgovor o razpuščenju dunajskega zastopa. Nujna predloga sta o tem slavila Dipauli in Pattai, interpelacijo pa Hauck. Takoj je odgovoril grof Badeni, na kar so govorili Dipauli, Pattai, Palffy, Kaizl, minister Gleisbach, Zaleski, Bareuter, Kopp, Schlesinger, minister grof Ledebur, Suess, Lueger in Menger. Nato se je nujnost obeh predlogov odklonila. Ker pa večina konservativnega kluba ni dovolila Dipauliju staviti tega predloga, so iz tega kluba izstopili Dipauli, dr. Ebenboch in sedem drugih nemško-konservativnih poslancev, ki bodo dne 25. nov. ustanovili »katoliško ljudsko stranko«.
Češko. Ker je več nemških konservativcev isto-pilo iz konservativnega kluba, odložil je državnozborski mandat češki grof Sylva Tarouka. — Češki veleposestniki bodo pri deželnozborskih volitvah zmagali s svojimi kandidati, ker imajo okoli 20 glasov večine.
Štajarsko. V soboto se je v Gradcu ustanovil veliki odbor za zidanje nemškega in dijaškega doma v Celju. Na tem shodu je spet c. kr. uradnik dr. Wokaun udrihal po Slovencih, in sklenili so, da se izda oklic na vse Nemce, kajti »da se reši celjsko nemštvo iz nevarnosti in sile slovenske, na to mora delati ves nemški narod!« Res, celjsko nemštvo grozno pojema!
Koroško. Prih. nedeljo priredi katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence javen shod v Šmar-jeti pri Velikovcu. — Deželni poslanec Plaveč je ono nedeljo poročal svojim volicem v Velikovcu. Udrihal je po vsem svetu, ker je z vsem nezadovoljen ; yolilci pa ž njim, ker so mu pozabili izreči zaupnico.
Kranjsko. Danes 21. nov. volijo kmečke občine deželne poslance. Skoro gotovo zmaga katoliško-narodna stranka z vsemi 16 kandidati; narodno stranka je postavila samo 8 kandidatov. — Tri dni se je po dolenjskih mestih priporočal za kandidata dr. Tavčar, najhujši nasprotnik duhovščine. — Pregled železniške proge Ljubljana-Vrhnika je bil dne 24. okt.
Primorsko. Minoli teden je bila porotna obravnava v Gorici; zatoženec in priče niso znali nič laški, vendar se je sodilo v laškem jeziku. Čudež, ako je bila obsodba pravična! — V Trstu na deželnem sodišču so samo italijanski napisi, isto tako je skoro povsod pri sodiščih v Istri. Kdaj bode boljše? Dunajska vlada še nič ne ve o ondotnih narodnih razmerah.
Hrvaško. Od 54 dijakov, ki so bili pred sodiščem, ker so bili pri zažiganju ogerske zastave, so 4 oproščeni, eden je dobil 6 mesecev, eden 5, 7 štiri mesece, 27 tri in 13 dva meseca ječe. To je kruta obsodba na ljubo Madjarom. — Tudi mesto Belovar je imenovalo oger-skega ministerskega predsednika BaniTvja častnim meščanom. Sramota!
Ogersko. Naučni minister Vlasič je obnovil deželni šolski svet z 12 udi, izmed katerih je kar edenajst židov! — Krščanska ljudska stranka se prav vrlo utrjuje. Pri zadnjih volitvah je v mnogih komitatih zmaga-jala sijajno. Le v večjih mestih so zmagali liberalci, v nekaterih komitatih pa le z zvijačami.
Vnanje države.
Rim. Dne 16. nov] je bil pri sv. očetu apostolski delegat iz Armenije, Altmaver, da je poročal o žalostnih razmerah armenskih. — Sv. oče so na smrt bolnemu grofu Taaffeju poslali apostolski blagoslov.
Francosko. Predsednik republike in vsi ministri razun enega so framasoni; toda minister vnanjih stvarij, ki bojda ni framason, je bogotajec in hud sovražnik sv. cerkve. — Žid Arton je na Angleškem pod ključem. Ako pride pred francosko sodišče, bode brž izdal vse poslance, katere je v panamski zadevi podkupil.
Angleško. Zadnjo soboto so bile po vsej deželi občinske volitve, ki so ugodno izpadle za konservativce, ki so zelo podobni našim liberalcem. Mnogo občin si je za predstojnike izvolilo člane gosposke zbornice.
Belgijsko. Tudi v tej državici so bile občinske volitve in sicer po novem volilnem redu. Liberalci so hudo pogoreli, v nobenem zastopu nimajo večine. Y glavnem mestu Bruselju n. pr. je izvoljenih 12 liberalcev, 10 katoličanov in 9 socijalistov.
Nemško. Cesar Viljem je pri svojih Bodložnikih kaj malo priljubljen. Letos jih je zaradi razžaljenja veličanstva bilo obsojenih že 781 oseb. Toliko jih zaradi-, tega zločina ni obsojenih v vseh drugih evropskih državah. Zaradi razžaljenja veličanstva je nedavno bil ofc • sojen tudi vodja socijalistov, Liebknecht.
Rusko. Mlada carica je povila hčerko, ka.. > pri sv. krstu dali ime Olga. — List * No voje I VK ir,¡a« pravi o prestopu bolgarskega princa Borisa k prav •. vni veri, da to nikakor ni vse, kar Rusi od Bolgarjev zahtevajo, ako ti hočejo, da jim bodo Rusi zopet pr-ii^lji.
Bolgarsko. Knez Ferdinand je dobil sina,, i so ga krstili na ime Ciril. — Dne 3. nov. so v Sred-'cn odstavili prvi spomenik domačinu, namreč Levske?m:: .ii je za turškega vladanja deloval za duševno in pollitič 10 prostost svojega ljudstva, ter umrl kot mučene-.:.
Turško. Uboge Armence še vedno koljejo ;,e samo Turki, ampak zlasti divji Kurdi, -ki so jih .•<••■ vi č tisoč pomorili, do lOOtisoč revežev pa je gladu p< .¡¡t!;. Grozno so gospodarili Turčini v mestu Ercerumu, ki r je bilo tri tisoč kristjanov pobitih. Od Ercerdii t ..o Trapecunta v Mali Aziji ni vasi, kateri bi bili ; : )ha-
inedani prizanesli. V Albaniji je pa punt, istotako tudi v Arabiji, kjer je oni dan 45 tisoč Arabcev pri Sani premagalo turško vojsko. Da bi naredil mir, poklical je sultan 128 batalijonov v orožje, pa tudi države avstrijska, ruska, nemška, angleška, francoska in italijanska so sklenile, napravili red v Turčiji. Daj Bog, da začnejo
takoj in postopajo složno!
----
Za poduk in kratek čas.
Slovenci na narodopisni razstavi v zlati Pragi.
(Konec).
Razen kapele sv. Vaclava ima cerkev še drugih 11 kapel z dragocenimi oltarji in pa slikami. Pa mimo-idem te ter se ustavim pri grobu sv. Janeza Nepomuc-kega; zakaj ta svetnik je znan tudi med Slovenci in jih bode gotovo zanimalo in veselilo, če kaj o njem zvejo.
Večkrat sem šel črez most, in gledal mesto, od koder so vrgli sv. Janeza v reko Veltavo. In v cerkvi sv. Vida sem klečal pred njegovim grobom. To je krsta ali truga iz srebra in je najdražja reč, kar se kovinske cene tiče, kar je v tej cerkvi. Telita svojih 37 centov in ima vrednost" 210.000 gld., reci dvestodeset tisoč goldinarjev. Ravno umetelniške vrednosti nima. V vojski 1. 1866. so Janeza Nepomuckega odnesli na Dunaj, boječ se, da bi ga jim vzeli Prusi. £aj pa tudi lahko, to ni mala reč toliko srebra. In ker ravno govorim o sv. Janezu iz Nepomuka, naj povem, da je Bog, kakor znano, na čudežni način ohranil njegov jezik; najsi je bil vtopljem že 1. 1393., torej pred 500 leti, vendar je njegov jezik, kakor bi bil živ. Hrani se v zlati kazalnici ali monštranci, ozaljšani s 1200 dijamanti in dragim kamenjem.
Pripovedovali so mi, da na praznik sv. Janeza N. t. j. 16. majnika na tisoče in tisoče ljudstva iz vseh tudi oddaljenih krajev Češke in Moravske pride semkaj na grob na božjo pot Boga molit in sv. Janeza častit. Lepo je to in gotovo narod, ki časti take može, kakor je bil kanonik »Jan z Nepomuku«, zdaj svetnik sv. Janez, ne more izginiti. O daj Bog, da bi se Čehi zopet oklenili svojega svetnika in zapustili pola svojega krivover-aika Jana s Husinca, Janeza Husa, kateri je bil kriv tolikim nesrečam češki zemlji.
Slišite ali berete morebiti časi v liberalnih »cajten-gah«, da je Hus mučenec, da ga je dala cerkev sežgati in več takih obrekovanj. Vse to je laž. Hus ni mučenec, raz^n svojeglavnosti in trdovratnosti. Saj mu je bilo dokazano, da krivo uči, in to je tudi velika predrznost, če človek hoče boljše kaj vedeti, kakor vsi ljudje na sveti^. Drugič je tudi krivo, da ga je cerkev dala sežgati. Bes je innrl na gromadi Ilus 1415, ali ne od cerkvene oblast1, fcmveč od posvetne. Še pri zborovanju v Ko-• tn. i. ko so nekateri duhovni gospodje zagovarjali Husa n v ¿rekli, da ga ne bi hudo kaznovali, bil je cesar Sigisn>und nejevoljen. Rekel je: Le na gromado ž njim, če s tudi zdaj odpove svojim krivoverskim naukom, tein tfčo bo zopet imel prosto besedo, bo krive nauke trosili ¡ akor dozdaj!
Mi sicer obžalujemo, da so tako hudo kaznih Husa, kei V ta ima zasluženje za češki narod, pa bolj še c!/.v vnno tiste, ki hočejo vse to zapisati katoliški •kvn na rovaš. To je hudobnost ali pa neznanje zgo-- 'vipif in obojno moramo obsoditi. To sem zato omenil, » ne verui° vSega, kar jim kvasijo časi časopisi iilr .uri m če so tudi pisani v slovenskem ali drugim > kem jeziku.
Smešnica. Sosed A. vpraša o Terezijinem soseda B.: »Ali si v gorici že bral?« — B. odgovori: »Ne še«. — »Koliko pa misliš letos dobiti?« — »Polovico več, kakor lani«. — »Koliko si že lani nabral?« — B. možato odgovori: »Nič!«
Razne stvari.
(Mil os ti j i vi knez o škof) so se v nedeljo popoldne z brzovlakom odpeljali na Dunaj, da se udeležijo ondi posvetovanj avstrijskih škofov.
(Družba duhovnikov vednega češčenja.) Mil. knezoškof so dne 6. nov. t. 1. imenovali č. g. spiri-tuvala Jakoba Hribernika za škofijskega ravnatelja družbe duhovnikov vednega češčenja presv. B. Telesa (Sacer-dotum adorationis SS. Sacramenti). Čč. duhovniki-druž-beniki naše škofije naj torej od zdaj »libellos« in naročnino za družbeno glasilo »SS. Eucharistia« (1 gld. na leto) pošiljajo edino le imenovanemu škofijskemu ravnatelju. Sploh se naj čč. gg. duhovniki v vseh zadevah te prelepe družbe nanj obrnejo.
(Badeni in Ebenhoch). Državni poslanec dr. Ebenhoch, predsednik katoliškega ljudskega društva gor-njeavstrijssega, ki šteje nad 35 tisoč udov, je po izstopu iz konservativnega kluba pisal linškemu »Volksblattu«, da gof Badeni, o čegar zasebnem domoljubju ne dvomi, je prišel, da bi krščansko-socijalno gibanje na Dunaju zatrl in s tem tudi katoliško konservativno stranko na korist liberalne stranke, ki je dogospodarila.
(Zemljiški davek se mora znižati!) Na povabilo poslanca grofa Zedwitza je imelo več državnih poslancev razgovor o reviziji zemljiškega davka. Sklenili so, da se to vprašanje prej ko mogoče reši ter da se mora znižati zemljiški davek. Nato je grof Zedwitz šel s 4 poslanci o tej zadevi k finančnemu ministru, ki je rekel, da bode pred 1. 1897. težko mogoče znatno znižati ta davek.
(Namestnik deželnega glavarja), g. dež. poslanec dr. Fr. Raday, je bil dne 14. nov. pri svellem cesarju. V tej avdijenciji je bil gotovo pogovor o vstopu naših gg. poslancev v deželni zbor štajarski.
(Načelniki slov. okrajnihzastopov) Spod. Štajarske so se dne 16. nov. v Gradcu skupno predstavili novemu cesarskemu namestniku, markizu Baquehemu.
(Kmetijsko bralno društvo) v Gornji Radgoni priredi v nedeljo, dne 24. novembra t. 1. veselic-1 s petjem in tombolo v gostilnici gospoda J. Skerlei . Začetek ob 3. uri popoldne. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
(Katoliško bralno in gospodarsko društvo) rogaško zboruje prih. nedeljo, dne 24. nov., ob 4. uri popoldne v prostorih g. Fr. Mikuša pod Donatom. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
(Imenovanje.) Deželni odbor štajarski je imenoval okrožnim zdravnikom gospoda Ad. Rosina s sedežem pri Sv. Duhu v Ločah za občine: Loče, Zbelovo, Ž i če, Zgornje Laže, Tolsti vrh in Sv. Jernej.
(Zborovanje.) V Št. Juriju ob juž. žel. priredi v nedeljo, dne 24. nov. ženska podružnica sv. Cirila in Metoda zborovanje s tombolo v gostilnici g. Rudolfa Dobovišeka. Začetek ob 6. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
(Nesreča pri streljanju.) Pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo so dne 9. nov. zvečer pred prošče-njem z možnarji streljali. Lenartu Pintariču pa pade iz ust goreča smodka na nabit možnar, ki se je užgal in Pintariču del telesa popolnoma odtrgal, da je nekaj ur pozneje v groznih bolečinah umrl.
(V mašnika posvečen) bode dne 26. nov. v Celovcu čast. brat Maksimilijan Zaplata, poprej Alojzij Zaplata, bivši nadučitelj na Planini. Novo sv. mašo bode pa pel dne 8. decembra na Zavrču.
(Kmetijsko bralno društvo na Hajdinju) priredi v nedeljo, dne 24. nov. popoldne ob 4. uri svojim članom veselico s petjem in govori. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	Odbor.
(Gledališki vlak v Zagreb.) V nedeljo, dne 8. dec. se popelje mnogo Slovencev iz Ljubljane v Zagreb, da si ogledajo novo gledališče. Vspored je jako lepo sestavljen, samo kje bodo udeleženci pri sv. maši, tega nam ne pove.
(Častnim članom) celjske čitalnice je bil pri rednem občnem zboru, dne 10. nov. enoglasno izvoljen vlč. g. Ivan Krušič, c. kr. šolski svetovalec in vmirovljeni profesor veronauka.
(Novi odbor celjske čitalnice) se je dne 10. nov. sestavil sledeče: predsednik g. Jos. Sernec; podpresednik g. dr. Iv. Dečko; tajnik g. dr. Vinko Šuklje; blagajnik g. dr. Juro Hrašovec; knjižničar g. notar L. Baš; odborniki gg. poslanec Miha Vošnjak, vikar A. Rančigaj; namestniki odbornikov gg. dr. SI. Pipuš, Fr. Lončar, I. Vauken in Iv. Bouha.
(Avstrijsko vinorejsko društvo) izda v slovenskem, nemškem in laškem jeziku knjižico o postavah, ki zadevajo vinorejo, zlasti dobivanje brezobrestnih posojil.
(Mariboržanka) je postala na stare dni dov-tipna ali pa otročja. Dne 17. nov. namreč smeši naše povsem pravične in skromne zahteve glede na vstop naših poslancev v deželni zbor. Prej ali slej mora zmagati pravica, o kateri se nemškim zagrizencem nikoli niti ne more sanjati!
(Razširjajti med ljudstvo!) Ta teden izide ponatisek člankov »Novi kmečki prijatelji« z naslovom »Socijalni demokratje, novi kmečki prijatelji«. Knjižica obsega 31 stranij ter stane samo 3 kr., po pošti pa 5 kr. Kdor jih vsaj 10 naroči, dobi jih poštnine prosto. Neki dušni pastir iz celjskega okraja je že naročil 200 izvodov za 6 gld. Čč. gg. duhovniki, slavna društva, naročite kmalu to času toli primerno knjižico ter jo razširjajte med naše dobro ljudstvo! Naročbe sprejema tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
(Nesreča.) Dne 18. nov. večer ob 1/s6. uri je šla v Radgoni precej priletna in zelo kratkovidna soproga poslanca g. Kotzbecka v mestni park ob Muri na sprehod. Ker je bila gosta megla, padla je reva v Muro in uofoila. Drugi dan so našli njeno truplo pod mostom.
^a d ružbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Zdolšek Fr. in Skuhersky Leop. po 10 II., Wenig K. 5 II., Mere Jak. in Podvinski Ant. po 3 fl., Meško Mart., Heber Fr., Ulčnik Mart., Zernko Kasp., Osenjak Mat., po 1 fl. Blagajnik si usoja čč. ude društva prijazno opomniti, da ne pozabijo svoje dolžnosti.
(Dijaški kuhinji) v Maribora so darovali č g. M. Meško, župnik pri Kapeli, in gospodična Matilda Erjavec v Ljutomeru po 5 fl.; č. g. Jakob Mere, župnik v Reichenburgu, 2 fl.; vesela družba na Smolniku 10 fl.
(Slovenska zmaga). V Pekrah pri Mariboru so dozdaj gospodarili v občinskem zastopu Nemci. Oni dan pa so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci, ki bodo gotovo najprej odpravili tamošnjo nemško šolo.
(Lokalna železnica Maribor-ZeleniTrav-n i k.) O tej nameravani železnici je bil živahen razgovor na obrtniškem shodu v Mariboru dne 14. nov.; sicer pa vsa zadeva precej dremlje. Obrtniki so sklenili, da se skličen javen shod zaradi te železnice, na kateri naj prideta mariborska poslanca dr. Schmiderer in dr. Ko-kosehinegg, ki se žal, za to stvar malo ali nič ne brigala.
(Velikanska tatvina.) V Bruselju je neki uradnik pri družbi Générale ukradel 2 milijona 600 tisoč frankov. Oni dan so ga pa v Parizu prijeli.
(V podporo) izključenih vseučiliščnikov v Zagrebu se je ondi ustanovil poseben odbor. Škof Slross-mayer so kar darovali 3000 gld.
(V Polič an ah) je župnijska cerkev dogotovljena. Prih. četrtek, dne 28. nov., bode v njej ob 10. uri prvič služba božja, katero bodo imeli preč. gosp. kanonik dr. J. Pajek.
(Nova lokalna železnica.) Trgovinsko mini-sterstvo je dalo županu v Podčetrtku, g. Z. Wazuliku, dovoljenje, izvršiti tehnična pripravljalna dela za zgradbo lokalne železnice od Podčetrtka do železniške proge Št. Jurij-Slatina.
(Bela žena.) Dne 14. nov. je umrla v Ormožu gospa Marija Geršak, soproga znanega domoljubnega notarja, g. dr. Ivana Geršaka. Blaga rajnka naj v miru počiva!
(Eno noč tri nevarno ranil.) V Ljubljani je v nedeljo zvečer mizarski pomočnik Gralc tri može nevarno z nožem ranil in sicer hlapca Antona Bayerja, mizarja Blaža Mraka in usnjarja Jožefa Turka, ne da bi mu kateri od teh bil kaj rekel ali storil. Gralc je bil najbrž zelo pijan ali pa je znorel ; sicer pa ga gosposka že ima pod ključem.
(Zopet pruske marke!) Osrednje predsedništvo nemškega šulvereina v Berolinu je darovalo 200 gld. nemškemu dijaškemu domu v Celju ter sklenilo, da bode tudi druga berolinska društva obdelovalo, naj z denarji pomagajo celjskim Nemcem.
(Roparski napad.) Dne 12. nov. so našli blizu Globoke v Medjimurji ob štajarski meji mrtvega kacih 35 let starega moža, ki je bil bržčas živinski kupec. Ker niso našli pri njem krajcarja ne, gotovo je bil po noči umorjen in oropan.
(Katoliško šolsko društvo) na Dunaju je imelo občni zbor dne 15. nov. Velikanska dvorana »Musikvereinssaal« je bila natlačeno polna popoldne ob 3. in zvečer ob 7. uri. Več sto in sto ljudij pa se je moralo kar vrniti na dom. Vsi govorniki, zlasti dr. Lieber z Nemškega, so navduševali občinstvo za versko šolo. Če enkrat Dunaj postane po svoji večini res katolišk, bodo mu tudi druga mesta kmalu sledila.
(Celjski socijalni demokratje) so nekdaj imeli posebno »korajžo« do griških delavcev. Zdaj jim je ta pogum vrlo žalsko slov. katoliško delavsko društvo precej izbilo iz glave, sicer ne bi dne 10. nov. napravili shoda prav na tihem v najoddaljenejši griški gostilnici,
(Duhovniške spremembe.) G. g. Jožef Kar-dinar, kaplan na Dobrni, je postal pomožni veroučitelj na c. kr. gimnaziji v Celju ; premeščeni pa so čč. gg. kaplani: Jožef Kržišnik iz Vojnika na Dobrno, Janez Horjak iz Šmartna pri Slov. Gradcu v Vojnik in Jožef Meško iz Starega trga v Šmarije.
(Priporočba.) Zavarovanja vseh vrst pr »Unoi Catolica«, Gradec, Radecki-jeva cesta štv. 1. Zastopniki na deželi se želijo.
Tjoter-ijne številice.
Dunaj 10. novembra 1895 58, 74, 28, 7, 54 Gradec » »	9, 52, 88, 75, 16
Svilnato blago za plesišče 35 kr.
do 14 gld. 65 kr. meter — kakor tudi črna, bela in pisana Henue-bergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. —• gladka, rižasta, karirana, pisana, damasti itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd.) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje.	5—7
Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Zurich.

Domača slivovica.
se vsem trgovcem in gostilničarjem priporoča, naj bi naročili vsak najmanj 100 litrov za 55 fl. Kateri 500 litrov naroči, dobi 5°/0 rabat.
Pošilja Anton Stefanciosa pri Sv. Florijanu, pošta Rogatec, Spodnje Štajarsko.	3-5
Najboljše molitvenike
v slovenskem in nemškem jeziku, različno vezane, svilnat papir v 80 barvah, bli-ščeč papir eno- in dvobarven, zlat papir gladek in stiskan, cvetlični listi in drugI deli umetnih cvetlic, manchete za cvetlice in papir s čipkami priporoča na izbiro po nizki ceni 31-37
Atulrej Plat mer,
(prej Edv. FerlincJ gosposke ulice štv. 3, v JTIarilioru.
M
I Olkik izbrano kokošje perje za bla--■it^fit» zine, kilo a 30 kr.; lepo belo izbrano račje perje za gornje blazine, kilo a I gld. 80 kr., prodaja na vsako pošto in železniško postajo
Jožef Se«1 m i iiek,
trgovec s perutnino na Pesnici pri Mariboru. 2-2
Proti mrazu in mokroti
varujejo edino moje preslavne
oficirske konjske odeje,
ki so od mnogih važnih oseb, gospodarjev, posestnikov , oskrbnikov in jaha-liških ravna-_	_	nateljev pri-
poznane Kot tople, trpežne, močne, torej gotovo kot najboljše konjske odeje. Moje oficirske konjske odeje so zelo gibčne, torej se lahko rabijo za tople posteljne odeje. So zelo velike, z živahnimi rižami in obrobi in stane sorta A gld. 160, sorta B gld. 2'— Rmenokosmate fijakarske odeje s 6 raznimi rižami in obrobi, dovolj dolge in široke gld. 2 50, dvojne, močne in debele, zelo fine gld. 3"— komad. — Pošilja se z jamstvom proti povzetju. Kar ne ugaja, se znesek vrne.
Edino se naročajo: ITI. Riimlbakiii. Dunaj,
6lockengasse 2.
Bogato ilustrovani ceniki se vsaki po-šiljatvi zastonj priložijo.	3-10
Pozivi
Slovenski narodnjaki , gostilničarji v Ptuju, so vljudno prošeni svoj naslov pod imenom: „Živela Slovenija" poste restante Ptuj poslati!
iCAA požlahtnjenih amerikancev i
15 kr., več tisoč koreninčnih, (Portalis) 100 po 1 gld. 50 kr. in reznike po 2 gld. proda
Jožef Ko/.man,
posestnik v Artičah pri Brežicah.
Izurjen cerkovnik
išče službe na veliko župnijo. Taisti je 21 let star, nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen. Več se izve pri upravništvu tega lista.	1-3
išče mlad mežnar ali cerkovnik, ki jo želi takoj nastopiti. Več pove upravništvo „Slov. Gospodarja".	1-3
Službo

IVAN SCHINDLER
Sártw
STROJE VE . SPRAVE ¿»ORODJE VSAKE VRSTI 2 < KMETIJSKE 0 B E ft T NI J S K ElINPCIKIS" fl B E
(j "m "asi o i ,J
lUUtog« v__
nL\x ta. um «r
&bs~ JffZT \ V »M a 8 CM IN D LIR -^JflSJb;
JCTJT" - H imvargu jirl DbnajH, —-
od bratov
auuiiie- i	1
ifiovo \ »
o. »vBregens-u.
V kraje kjer se naši pridelki ne dobe, razpošiljamo poštne zavitke po gld. 2'10.
Kneippova toa
v rudečih zavitkih I s podobo župni- J kovo, nadome-stuje liolioi kav«
J. Pserhofer jeva lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel'
Dunaj, I., Singerstrasse I\r. 15. J. Pserhofer-jeve
Teločistilne krOijljiCG nek(*aj imenovane krlcistllne ki-ogljice, staroznano, lahko teločistilno domače
Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljlc I gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju I gld. 10 kr. — Ako se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: t zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor eden zivitek se ne pošilja.)
■Prosimo, da se izrecno zahteva D^E* ,.J. Psei-liofer-jeve telocistilne krogljlce'-	in paziti je, da
ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. l**i-rliol'»-i- in sicer v rdečih pismenih, kateri je videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline J. Pserhoferja. 1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr.
Trpotcev sok, ena steklenica 50 kr.
Balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
Stollcvi Kola-izdelki izvrstnih krepčal za želodec in živce. 1 liter Iiola-vina ali eliksirja 3 gld., '/j litra 1 gld. 60 kr. '/i litra 85 kr.
ENC-
Britka želodčna tinktura, (nekdaj živ-ljenska esenca ali praške kapljice imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld.
Balzam za rane, 1 steklenica 50 kr.
Fijakerski prsni prašek, 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr.
Tanokininska pomada J. Pserliofer-ja,
pospešuje izvrstno rast las, 1 škatljica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane bivšega prof. Stendela, 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bullricha,
domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specijalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje naročajo.
Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. Pri dopošlljatvi denarja (najboljše po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju, -^fl 2-12