Generacija, ki se meče v vodo
V teh anekdotah boste brali, kako grosupeljski pisatelj vidi svoje kolege
Vlado Žabotje imel ze-lo rad literaturo. Večkrat ko se je zjutraj zbudil, jo je prijel za glavo in božal po laseh, dokler ga niso poklicali k z^jtrku. Toda pri zajtrku ni nikoli poje-del vsega. Treijino je nas-krivaj nesel literaturi, ki je še vedno ležala vposte-lji. »Le zredi se,«jije milo šepnil in odšel na Cevljar-ski most.
* • •
Andrej Blatnik je imel zelo rad svojo torbo, v ka-teri je shranjeval svoje in tuje rokopise. Zgodilo se je, da mu jo je nekoč ukradel Alojz Ihan. Po-staviljoje na sedež v svo-ji ordinaciji in vprašal: »Kakšne težave imate?« Torba je molčala. »Prav gotovo imate kakšne te-zave,« je Ihan drezal va-njo. Torba seje odprla in iz nje je zlezel Blatnik. »Ob treh imam sestanek uredništva,« je rekel: »Ah,« je vzdihnil Ihan. »Če želita, vaju z Blatni-kom zapeljem na uredni-štvo.«
¦k *  *
Feri Lainšček je več-krat svojega bemardinca peljal čez Čevljarski most. Bernardinec je po-navadi pod vratom nosil buteljko vrhunskega vi-na. »Zakaj jo nosim pod vratom?« je nekega de-ževnega dne tarnal Feri-ju. »Tega ti ne moreš raz-umeti,« muje razlagal La-inšček. »Ko postaneš člo-vek, se bova o tem pogo-vorila.« Po tej izjavi ga je bernardinec ugriznil za nogo. Od takrat Lainšček vodi svojega bernardinca na daljši vrvici.
* • •
Nekoč so ljudje živeli čisto drugače kot sedaj, je ugotovil Franjo Fraačič nekega vročega poletne-ga popoldneva, ko je iz Pirana priplul pod Čev-Uarski most, da bi lovil ri-be. In prav tistega dne se je generacija okrog šest-desetih pričela pretepati in drug drugega metati v Ljubljanico. Tako je Frančič namesto rib na tr-nek dobil Debeljaka, Vin-cetiča, Potokarja, Blatni-ka in drugo. Po njegovi zaslugi nihče ni izplaval v Zagrebu. Toda Frančič se jih je kmalu naveličal. Zaril je vesla v valove in se vrnil v Piran, kjer je ujel veliko tuno. Nijepo-jedel, kotje najprej mislil. Od tistih dob ga lahko vi-dite, kako se s tuno, kijo ima privezano za vrvico, sprehaja po slovenski obali in ji govori: »Goš, Goš, Goš!« Op.: Goš je kratica za generacijo okrog šestdesetih.
GORAN GLUVIČ