jfWfip* PROSVETA glasilo slovenske: narodne; podporne jednote »t CUcu«, DUmU. "»^r ltTt. CHICAGO, ILL., TOREK 7. AVGUSTA (AUGUST) 1917 STEV.—NUMBER 184. nabornih LOV V Oklahomi. lm vbc ranjenih, ^"^ABETIRANIH. . mpovedke »o povzročile f^martkib najemnikov. |Tille, Okla. J. F. je bil ustreljen ei.t ko »e je peljal z av. in se ui brigal za u^uz ki »o Uiu zapevfdcli, (1« gvtoaiobil. ineiu sodijo, da mu niso w razmere v mestu in da plenili, da obvarujejo (fred oboroženimi protiv - City, Okla. — Na »vetu severno od reke Canadian v bližini Križ ■ ti je prišlo do boja uied ui protivniki, oblastnimi in patruljami. Mrtev jo | protivnik Bd Bin) lock, hp, deputij je bil pu ra-nogo. I*rv'a jjoročila so sc da io protivniki odvedli s [ranjenega Pageja, ka».icisa i* Holdenvilla nc potr-i vesti. Mnkon, deputij, jc bil i v glavo. Svet, kjer su i praske med protivniki in ji, je zelo divji. Zveza jc i le po kurirjih, eija v okraju Seminole je nenpremenjena v nedeljo uradniki v Sasaki iz-|ejo zajete protivnike, zakaj nal>oru. Protivniki ao pvorni in podajajo zapi isc ive, ker upajo, da se na ta | odtegnejo kazni. Do nedelje reo otdastveni organi za-jfrotivnikov in jih odvedli k mata. li javni tožitelj S. Me-e Muskogeeja je ofivestTT elsa, šerifa za okraj Se - da pridejo tje zastopniki i maršala in zveznega jav-a, da pomagajo pr.lo-livnike in jih izroee so iv zajetih protivuikov jc da se je ustanek izvršil »j. Nekateri organizatorji organizacij ho omamili protivnikov h pripoved • ije zdaj napočila urn, da k« dvignejo. Drugi ho jib rriili, da amrt čaka vse na ki pojdejo k naboru in »poznani sposobnim za vo-lAdbo. Žen o avstrijski noti. ni hotel posvariti av. strije in odvrniti vojne Kongres |e podelil obširno oblast upravi dovoljene so milijarde za uspe&no bojevanji. i K ZASLUŽI PRIZNANJE. H. Y. — William te 1'hiladeliphije je videl, »j ugroža tri otroke v čol-' prihajal odtod, da Je gresnik McCoriuiok je ob-javil dolžnosti, ki jih je naložil kongres predsedniku, ne da bi k objavi dodal komentar. Po živilski kontroli dobi upra • va koutrolo nad tranSportacijo in razdelitvijo živil, Pravico ima določati cene, vrednost živil, zaseči potrebščine, tovarne. Ima oblast izdajati dovoljenja za izvoz in u-voz blaga, izdelovanje, vzkladi -ščenje in razdelitev potrebščin, da tako izabrani^ kvarjenje živil in o-sredotočenje živil v rokah posameznih špekulantov. Pravico ima prodajati potrebščine po smernih cenah in lahlko zahrani izdelova -nje opojnih pijač iz živil, Če ne služijo vladnim ali zdravniškim potrebam. Nadzoruje varenje pi-va in izdelovanje vina v vojnem času. "Zakon za izdajanje zadolžnic daje upravi pravico, da izda za $7,000,000,000 bondov in da laWko posodi zaveznikom do $3,000,000,-000. Kongres je dovolil, da lahko razdeli $3,000,000,000 po svoji preudarnosti in previdnosti. &pijonska predloga daje upravi pravico, da lahko proglasi embargo in določa o potnih listih za ladje. ■Predloga za nujne pomanjkljive reči pooblašča upravo, da lahko zaaeže ladje, ladjedelnice in material za gradnjo ladij v vojnem čaau. Kongres je dovolil v ta namen #7*0,000.000. Javni zakon Sf. 2 daje pravico upravi, da lahko prevzame ladja, ri spadajo pod jurisdikeijo Združenih držav, če so lastnina ameriških državljanov ali tujih podani-tov ali državljanov. Javni zakon št, 12 daje upravi nioč, da organizira in opremi regularno armado, da odredi milico v zvezno slufcbo in da rekrutira skozi nafbor novo ameriflko arma • do in »popolni število milice na vojno nioč. Proračun za javne »potrebe prizna, da uprava lahko potroši sto nriljonov, ne da to bilo treba o teh t roških poročati kongresu. 'V zadnjem trenotku je bilo dovoljenih $115,000,000, da pohite z gradnjo bojnfch ladij. $640,000,000 je bilo dovoljenih za zbor letalcev. •Zakon o trgovini s sovražnikom pooblastuje vlado, da določi kaj je trgovina s sovražnikom ln na kakšen način naj se zahrani kupici j a s sovražnikom. ————— s socialistični urednik ie stopil iz stranke. kanada hoče nacionali zirati železnice. IWka Strokovno organizirano delavstva obsoja umor« zastopnik i. w. w. je dobil dovoljenje, da prosi za podporo. Dtlavaki delegat je obsojajo zadnji itrajk železničarjev v Ohioagu. (Chicago, iii. — V nedeljo so ob daftavali zastopniki strokovno or-ganiziranoga delavstva v Chicagu. n je organizirano v "Ameriški delavski federaciji", konfereuco, na kateri so sprejeli resolucijo, ki oflMaoja morilce, ki sd ponoči vzeli ta postelje Frank Uttla, Člana e-ka^eutive 1. W. W. in ga linčali hlttn železnice. Resolucija pravi, da je umor " za vrat no (hudodelstvo napram delavstvu". Delegatje ao soglaKiio sprejeli resolucijo. 'Resolucija je bila predložena tudi svetu plotfkarjev, sobnih ali • k ar je v in tapetniikov. Sprejeta je bilg aoglasno. Delegatje so glasovali, da dajo Paul Lindgardu, zastopniku "Unije kovinskih rudni-Akib delavcev" v Butte, Mont., pravico, da nabira prispevke za jkujoee rudarje pri strokov-. organizacijah v Chicagu, ki so združene v 'Ameriški delavski fc-iji \ Federacija sauia je dola $50.00. ' resoluciji je bilo izrečeno: tudi se svet pleskarjev, sob-nH^alikarjev iu tapetnikov ne strinja a politiko in tafetlko I. W. W., vseano zahtevamo, da ostane pra> viea govora zajamčena zastopni • •kom delavstva in da jih najemniki v službi kapitalistov ne nadle- Na razpravo je prišla tudi reso> , ki ae peča a aodnijsko pre Ijo sodnika Sabatha, ki pre-uje dvorna družbama pobar vati avojo avtomobile a tlato bar-barva Yellow Cab kompanija avoje avtomobile. V resoluciji ae glasi: "Hodnljska prepoved aloži aa bat, s katerim naj se potoliejo prizadevanja unijskih šoferjev, da dosežejo mezdo, ki zadostuje za prihranitev." Tretja resolucija podpira akel* jo ogibalifičnih čuvajev in je na • perjena proti ataviki bratovščine žolezniAkih zaviračev in premika-čev, ki je imela pamen uničiti pr vo unijo. Reaolucija pravi: "Stav. ka je bila peklensko delo, ki je imelo namen uničiti unijo ogi*ba-liščnrh čuvajev". Sest bi jih kmalu zmrzni lo sredi poletja. New York, N. Y. — Chester M. Wrigfct, bivši urednik sociaHatič nega dnevnika "New York Call" je iastopil iz stranke. Svoj izstop je utemeljil, da je resolucija, ki je bila sprejeta z večino glaaov, pro ti delavskim interesom. PROFIT RUDNIŠKIH BARO NOV. Daarar, Oolo. — V nedeljo je napravilo šest oaeb Izlet na South Arapahoe Peak. Ko so bili blizo vrhs, jih je zajel hud snežen vihar, ki je zakrll steze ln potein-nil ozraftje, da ni bilo videti dva na jat čevljev prod sabo. Vlhsr je drvil a hltrlco šestdeset milj v u-ri in ledeni vetrovni sunki so vba-dali izletnike do kože. Med Izletniki je »rila tudi Mlet-na mre. Fanny Kennelly, ki Je »koraj zmrznila, preden Je poje-njal vihar. Omedlela Je, ko so izletniki pričeli stopati v dolkio, In nesti ao jo morali v dolino. V Rusiji se zopet Na zapadni tronti jasni poio-ža|. kerin8ku jb 8utavil koalicijsko ministrstvo se vrše l|utl bo|i. nemške Čete napadajo izgubljene postojanke. ni nalivi • sai p. m Ottawa, Oni. Sir Thomas Whi te, finančni mbiiater, je naznani v parlamentu, da ima vlada v na po ičrtu nacionaliziran je železnic. Po-v II- državHi hoče ves severni kanad-ski železniški sistem ki obsega nad 9,000 milj In od katerega je okoli 6,000 milj v zapadnem pše-ničnem paan. ve- ni. stavka v ladjedelnicah ftE hi končana Waahington, D. 0. — Stavka v privatnih ladjedHnlrah Še ved no traja ln aavlačuje gradnjo ladij. Največji itrajk je v ladjedel jiieah newyorikega dUtrlkta. Uradniki U delavskega dnpart menta so ae trudili, da napravijo «porazum, toda pd koder so bi-II rudarji a silo izgnani. General Korniiov ja odpravil vojaška odbora, ki ao zakrivili nered. Petrograd, 6. avg. — Aleksander Fedorovič Kerenskij, mlniatr-tki predsednik, je zopet na krmilu ruske repirblike. Zastopniki vseh političnih strank, ki pripoznavnjo revolucijo, so mu na sobotni konferenci podelile popolno oblast, dn vodi Husijo po svoji najboljši zmožnosti; tu sklep so pozneje potrdili cksckutivul odbori delavskega, vojaškega in kmečkega sveta ~ treh največjih revolucionarnih institucij v Rusiji — skoraj soglasno. Nasprotni ao bili le bol&eviki (ekstremni socialiati pod vodstvom Nikolaja Ijonlua), ki so protestirali proti imenovanju Ke-renskija iu pozneje so se vzdržali glasovanja. Obenom je dobil ge -neral Korniiov, vrhovni poveljnik armade, vso oblast, da reorganizira armado in jo ukposohi za zopet-no ofenzivo. Kerenskij iu Korniiov stn šla takoj na delo. Prvi je smtavll nov kabinet, ki pa sestoji večiuomn ia prejšnjih ministrov. Dodanih je sest novih ministrov, tako du Jih šteje novi kabinet šestnajst namesto deset. Mod novimi ministri je tudi socialist Aksentljev, ki je bil za časa carja zaprt v trdnjavi Pe-tropavlovsk. Vlada je zopet kon-licijskn z enakim številom soclnll-dov in kadetov. Socialist f'ernov, (loljodciski minister, ki Je bil ob-d i1ž«m» izdajstva, češ, da je v ludl-reikin! zvtzi z uem&kim generalnim štabom, jc <»stal v kabinetu. Preiskava ni mogla dobltii nobenih dokazov in tožitelji ad umaknili svojo obtožbe. Minister nns-ujih zadev Tereltenko je Ujavll lanes, da je bila obtožba Černnvn brez podlage. Vribovni general Korniiov na • znanja, da bo odpravil vojaške odbore v armadi, ki so po njego • veuu mnenju zakrivili dlsorganl -racijo in nefHislušuost { vojaki ho do doslej zopet (nlgovornl poveljujočim častnikom in ne več od -borom. Ta nanniba jc najbolj u darila petrogradske čete, ki so polne bolševlkov in konsekveutnn tudi uaj^mlj de moralizira ne. Poveljnik teh čel, general Majev-« prtvciuM, aa vm aa aatavi liat. ALI SMO SE SANJAČI? Kolikrat ko nam rekli, da smo sanjači, če smo izrekli, da smo socialisti in da delavci postajajo moč, s katero morajo gospodujoči sloji računiti. Duševni zvodniki, ki pišejo časnike in razprave za interese velekapitalizma in imperializma, so se sklicujoč na "logiko" nam rogali in rekli: "Vse, kar pripovedujete so lepe panje, krasna domišljija, in nič več. Delavci ne bodo nikdar složni, kakor tudi mi nismo složni, kedar bi se morali zediniti." Seveda, bilo je v interesu gospodarjev, če so "učeni" gospodje zasmehovali one, ki so učili delavce, da se morajo združiti na političnem in gospodarskem polju, če hočejo doseči uspehe: Odpraviti predpravico za predpra-vico gospodujočega razreda, uničiti kapitalizem in ga nadomestiti s socializmom. In radi tega se ne smemo čuditi, če je zahmevanje postalo še bolj glasno, ko je -izbruhnila svetovna vojna. Gospodje so rekli: Poglejte koliko glasov so dobili socialni demokratje v Nemčiji! Glejte precej močni sta socialistični frakciji v Franciji in Italiji, ali ko je prišel poziv, da gredo francoski, nemški, italijanski in delavci drugih narodnosti v armado, da jih odpošljijo na bojišče, so delavci prijeli za orožje in šli, kamor jim je bilo ukazano. Kje je tista delavska solidarnost, s katero ste tolikrat grozili delodajalcem, sedanji državi in kapitalizmu? so navadno dodali koncem svojih modrijanskih izvajanj. Priznamo, da se delavci niso upirali, ko so bili poklicani k orožju. Ne tajimo, da se delavci niso vprli gospodujočemu razredu, dasiravno so vedeli, da morajo na bojišče in da bodo na bojišču morali streljati na svoje razredne brate. Vse to priznamo! Ali razlogi in vzroki, zakaj se delavci nieo uprli, ko je bilo treba oditi na bojišče, so ravnotako dobro znani zasmehovalcem delavske solidarnosti, kot jih poznajo oni, ki so trdili, da vsako dejanje, ki ga izvrši gospodujoči razred v svojem interesu, učinkuje fevolucionarno in je žebelj v rakev kapitalizma. Ce so delavci vseh narodov odšli na bojne poljane, ker zanje ni bilo drugega izhoda v sedanjih razmerah, tedaj to ne dokazuje, da je delavska solidarnost ubita in da se človeška družba oddaljuje od dneva, ko polože kapitalizem na mrtvaški oder. Karel Marks, ki je prvi dokazal, da je socializem gospodarski nauk, znanost in ne utopija, je rekel približ no: "Zadnje falotstvo, ki ga izvrši kapitalizem, je svetovna vojna." In ko je izbruhnila svetovna vojna, so se gospodje, ki se norčujejo iz delavske solidarnosti, najbolj posme hovali ravno Marksovim preroškim besedam. Navedli so v zasmeh ravno iste razloge, kot so jih povedali, ko so rekli, da so prazne sanje, če kdo govori o delavski soli darnosti. Danes so ti gospodje že precej odnehali. Nekteri nastopajo diedaj pod krinko pacifizma, ko je svetovna vojna dobila drug značaj in hočejo delavcem zdaj dopovedati, da je vojna barbarizem. Ti gospodje niso rekli, da je barbarizem, če so policajske sablje padale po delavskih glavah na Dunaju in če so vojaki v Gradcu streljali na delavce, ko so zahtevali splošno in enako volilno pra vico. Ravno ti gospodje niso trdili, da je Ijudožrtatro, ko ao pri splošni aUvki v Tralu streljali vojaki na ljudstvo Nihče teh gospodov ni rekel, da peta božja zapoved pravi "ne ubijaj", ko so kapitalistični najemniki v Ludlowu ma-sakrirali žene in otroke štrajkarjev. V teh dejanjih niso videli nič barbarskega in divjaškega, ampak so še su-gentirali delavstvu, da so taka dejanja bila potrebna v interesu miru In reda. Molčali so o barbarizmu in divja-fitvu ob izbruhu vojne. Sedaj so pa odkrili naenkrat svoje človeško srce in pravijo: "Vojna je barbarizem — kani-balrtvo!" Zakaj to spoznanje naenkrat in čez noč? Na to vprašanje odgovarja mednarodna konferenca velefinančnlkov in zastopnikov velekapitalizma v Švici. ▼ iri Gospodje so sicer naznanili oficijelno, da bo se šefih na konferenci, da se pogovore o mednarodnem biznisu. Oficijelno naznanilo ni seveda imelo drugega namena, kot da prikrije nfcmen sestanka. Vsaj brzojavke, ki poročajo o pogovorih na tej konferenci, govore jasno, da ie imela konferenca namen, da se pogovore zastopniki telekapi-talizma med sabo, na kakšen način vstaviJo-Vojno, ki postaja nevarna kapitalizmu. "Vetavimo vojno; ker nočemo, da ae vaa Evropa »premeni v novo ftuaijo " je bilo jkdro pogovorov na konferenci. Kaj te besede pomenijo? Vojna je dobila drugo lice. Zdaj ne gre več, kdo dobi prostor na solncu. Delavska solidarnost postaja kljub vojni tesnejša. V vseh državah, ki so zapletene v vojno Hli so nevtralne, nastopajo delavci vedno odločnejše, zahtevajo zase več pravic in tirjajo, da nosijo vojno breme tisti, ki so mislili, da je vojna radi tpga izbruhnila, da H nagromadenim miljonom nakupičijo nove miljone. K tej nevarnosti za gospodujoči' razred se pridružuje druga, ki je mnogo večja in opasnejša. Socialisti, zastopniki politično organiziranega delavstva, bodo na poziv Rusije obdržavali mednarodno konferenco v Stockholmu. Na tej konferenci hočejo formulirati svoje zahteve, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji naj se sklene mir. Delavska solidarnost ni torej več prazna pena, ampak postaja meso in kri; vsa znamenja kažejo, da se rodi iz vojne politična demokracija — vlada skozi ljudstvo za ljudstvo, ki ima odpreti vrata v gospodarsko demokracijo. In to kar vidijo delavci, ki s bistrim okom opazujejo vsak pojav v tej svetovni vojni, to so opazili tudi zastopniki velekapitalizma. Odtod prihaja, da se gospodje več ne posmehujejo onim, ki so rekli, da delavska solidarnost kuje nepremagljivo moč za delavce vsega sveta, ampak vpijejo zdaj: "Mir za vaako ceno!" 6 pota. — Cleveland, metropola ameriških Slovencev 1 Kdo naj ae te ogne, ako potuje skozi drŽavo Oirio! Nihče I vsaj ne, če ima ljubezen do Slovencev in Slovenk (posebno do slednjih), v dnu svojega živega in "duhovitega" srca . . . Tudi jaz sem se vstavil v Clevelandu med prijaznimi našimi ljudmi in obiakal znanče, prijatelje in — prijateljice. — Zakaj pa tudi net Tam je vendar središče, — nekaka koncentracija, kjer sc najlažje izbira o idealih . . . I)pdisi kakršnihkoli — živih, domišljavih in morda tudi — pravih in zvestih . . • V Clevelandu je torej najširše slovensko polje v vseh ozirih, torej ni čuda," ako se vsak Slovenec, ki pride od kjersibodi, rud vstavi nekaj časa med prijaznimi Cleve-landčani. To sem vodel že prej, zato sem se vstavil za kratek čas tam in obiskal znance. Sestal sem se z našim vestnim in šaljivim dopisnikom, John N. Ro-geljem, kateri se imenuje tudi — Rogač, dasi nbna Togov, — saj jaz nisem na njom kaj takega o-paril. To 'bodo pač bolje vedeli oni, ki ao mu v bližnjem sorodstvu, ali pa vsaj v (bližnjem — stiku . . .Jaz vem le toliko, da Janko dobro ve in maže svoje srčne rane — če jih sploh ima — in da ima precej kontrole čok "solučne rože," dasiravno včabih vzdihuje in preklinja slabo srečo, ki jo ima baje v ljubezni. Da mlad fant, z živo domišljijo, ne more ln ne sme biti osamljen v Clevelandu, je um-Ijivo, zato že znajo skrbeti pre-lestne devojka — ako jim po|>ot • nik iz Montane odpre oči in nemo govori iz globin svojega srca . . . To .Tanko zna in jaz ga na tihem zavidam, dasi mu toga ne bom nikdar povedal. Agitacijo ca "Slov. Nar. Dom" še vedno propagirajo vneti rodoljubi v (Clevelandu. Imajo že precejšnjo avoto ca to podjetje in še vedno rfblrajo nove prispevke, potom veselic in piknikov. Jako 'lepo. Vea čaat in hvala aktivnejšim! Res imate veliko truda, toda ca -vest naj vaa bodri, ds bo to kon-eentcaoij* bi nekako središče narodna kultura tU le v Clevelandu, kajti to bo vplivalo na splošno slovensko javnost v Ameriki! In v dmglednem čaau ho postala naša največja naselbina v Ameriki, tudi nekako aredišče ostalih Slovencev v naši novi domovini. V okolici Olevelanda je tudi več vojaAkih vežbališč. V enem kraju sem videl aam Černce, ki ao delali razne telesne vaje. Poveljujoči Častnik me je parkrat poatrani pogledal, misleč, da aeilt eden njegovih rekrutov in da sem k vrat* pobegnil Rešile eo me edlnola je-Žicam podobne kocine na bradi, : katere so nekam kscivalno gledale j na vae štiri vetrove, — vnete oj' jeznih pogledov Evinih hčeric . in ti pogledi tako grozno slalbo v plivajo na poetično etran moje žurnalistike, da sem celo v prozi postal slab. Oficir me je ae enkrat žalostno pogledal, prav kot bi me iz dna srca pomiloval, potem se ni več zmenil za mojo prisotnost. Sešel sem se z odborniki J. S. K J., ki so bili na potu proti domu iz Minnesote, kjer so imeli revizijo knjig omenjene oragnizacije. Šli smo skupno na obTežje jezera, kjer je bilo videti razne "kostu me" — ženske kopalne obleke.... Nekaterim so ti "kostumi" prav lopo pristojali. Toga bi sicer jaz kot slab poznavalcc biologije aploth' ne bi bil opazil; "oni" po ima v tem več prakse, pa me je "pohujsal", Popadla me je neka — ne vem ali jeza ali pa omotica — in skočil bi bil v jezero med rajski inetcž; toda spomnil sem se do časa, da imam premajhen želodec za vse jezero . . . in to mi jc redilo življenje. Tako delajo na gajive devojke preglavice nam — starini peJčlarjem povgod, kjerkoli se prikažemo. Zabave srno imeli čoz glavo ti • sto popoldne; še celo kranjske klobase amo jedli na nekem vrtu, pa'ne povem kje. Nadalje sein se sešel z več znanci in bivšimi delegati in delegati-njami, s katerimi smo oživljali stare spomine, lmol spm se prav imenitno. Vsem znanccm iu pri jatcljem se na tem mestu zaliva ljujem ca njih postrežbo in gostoljubnost za časa mojega bivanja med njimi. Ko sem žc odpotoval iz Cleve lundu sem izvedel, da je po daljši bolezni prcminol Frank Korče, bivši glavni blagajnik SNPJ. Nje govi dmžini in sorodnikom izre kam globoko sožalje. P. S. Tauchar. Cresaon, Pa. — Mogoče kdo mi sli, da nie je že smrt ugrabila, ko je čital moj dopis ic TTamburga Sana torija in od todaj nič več. Toda,ni mc šc rašila te mučne bolezni, ampak zdravniki ao me poslali v ta sanatorij ,kjer je bolj oster prak. Toda jaz nimam nobenega upanja več, da ozdravim. Pozivljem vse rojake, da se varujejo pred šušico in ako kdo čuti, da je boleben, da ae alabo počuti. kašlja ali pljuje kri, naj se pusti preieketi od dobrega zdravnika, kateri mu bo povedni, Kaj uaj atori. Nikar ne hodite h kakšnim mazačem, katerim Je vnše zdravje le malo mar, tem bolj pa vaš denar. So nekateri cdravniki, kateri vaa le toliko čaaa zdravijo, dokler imate denar. Ko vam zmanjka tega, vam pa poreko, dn ni rešitve, da nimajo več cdravil ca vašo bolecen. Reje pojdite takoj k cdravniku špecijalUtu, da rae preišče, kakor hitro bodete Čutili kake bolečine v prsih. Kari vam bo on svetoval, alušajte ga. Najboljši erak aa osebe na plju-Čih bolne je ravno tukaj. Seveda ca take, kateri še nieo zamudili. Ako je pa že zamujeno, pa ni nobenega zdravila več ca to bolecen Edino smrt "je rešiteljica te bole mil — Svetuiem yam rojaki, va rujte svoje zdravje, ker Je zdrav-je največje bogastvo na svetu. Marsikateri tega ne ve prej, dokler je zdrav. V časopisih berem, koliko eni zaelužijo, toda kljub temu nobenemu nič ne ostane. Nekoliko let nazaj smo zaslužili od $17 do $20 na štirinajst dni in smo djali še kakšen cent na stran. Toda življenske potrebščine so bile takrat za dve tretjini ceneje, kot so pa sedaj. V marsikateri naselbini se deluje nato, da bi si rojaki postavili svoje lastne narodne domove, dvorane ca seje itd. Ko to berem, sem jako vesel, ker spoznam, da so se začeli Slovenci canlmati za napredek in izobrazbo. Priporočam rojakom naj bodo složni v tej stvari in naj delujejo za splošen napredek svojega naroda Slovenci so večjidel delavci in ravno ti potrebujejo največ iz obrazbe. Delavski sloji 80 vedno bolj izkoriščani in ravno Izobrazba je sredstvo, da se osvobode iz krempljev kapitalizma. Iz poročil slovenskih naselbin se razvidi, da rojaki prirejajo ve dno društvene veselice in zabave, kjer se po tedenskem truda polnem delu nekoliko razvcdrc in zabavajo. Pri tem se apomntni nn svoja zdrava Jetn, ko seni se še jaz vdeleževal v družbi svojih prijateljev veselic in drugih društvenih prireditev, kjer smo se zabavali do pozme noči. Bridko mi je, ko ae spomnim na one čase, ka teri so pa zame minuli . . . Pozdrav vsem rojakom in jim še enkrat priporočam: Varujte svoje zdTavje L Jožef Mehle. noval Čeb< 'izdajalce ',rzav,e Nek aoeisJki?! r- ^ri je sioiJv pripovedoval, da mu ■ atotnik rekel i,« .... Nekaj slik Iz avstrijskega državnega zbora. •Začetkom meseca junija je bil zopet sklican državni zbor, kateri že ni zboroval od meseca januarja leta 1914. Iz posameznih poročil, ik jako redko prihajajo vsled avstrijskega cenzorja, se jasno razvidi, radi česa so se avstrijski vladni krogi tako branili sklicati državni jtoor. Vedno so našli kak izgovor, kakor hitro je kdo zahteval T&orovanje državnega Zboru. V državnem zboru so nekateri poslanci povedali stvari, katere bi nihče ne pričakoval. Povedali dosti jafcno, da so se izvedele stvn-ri, katere so pokazale v jasni luči, kakšne razmere vladajo v državi, iz katere je prišlo doeedaj jako malo poročil o notranjih razmerah. Kljub vsem zaprekam so prišla strašna razkritja na dan, kaj se je vse dogajalo za časa vojne za zaprtimi vrati habsburške hiše. Akoravno je bilo zasedanje državnega zbora še precej dolgo, ae je vršilo jako malo sej, toda dovolj, da so prišle stvari na dan, katere pojasnjujejo, da so se poostrili nacionalni »boji, akoravno so prinašali čaaopiai/ vedno članke, da so pončhali vsi nacionalni hoji in da so vsi narodi edini v tem, da se bore za Avstrijo. Vsa tn poročila so bila izmišljena. Ne (Vhi, ne Poljaki, ne Ukrajinci, nc llu-niunci in Jugoslovani se niso borili in Ali k armadi ia same navdušenosti do Habrtiuržanov. "Vojna napoved je izšla proti naši volji", je zaklical češki poslanec Skriberny v državnem »boru, "ua tisoče češfov, italijansko go-vorečih Avstrijcev, Rumuncev in Jugoslovanov je bilo sodnijsko preganjanih kot velerzdajniki, interniranih po kancentracijrfkih taboriščih in na stotine, koliko se ne bo nikdar določilo, jih je nuir-lo strašne ln nasilne smrti. Vesela so bila v rabi, kot za časa Met-temieha, maršala Rsdcckegs in nekega Hayneja. Ae sedaj za časa zasedanjs državnega >*>ora trpi črez ducat slovanskih poslancev v ječah iu njihovi sedeži so prazni. Avatrija je vodila dvojno vojno, proti Italiji in proti svojim lastnim narodom. Po triletnem zatiranju je nezadovoljnost zatiranih narodov prikipela do vrhunca. Ko je prišlo zasedanje drlavnegs abora je vsa ta nevadovoljnoat prišla na dan. Predsednik je lahko zvonil, koli-kor časa je hotel in poaivljal po-j alanee k miru, vae zastonj; bilo je, kot da bi hotel umiriti ognjenik, da ugasne. "Ni še dovolj o-bešenrh", je ziklieal nek nemtki češki poalanec češkim poslancem in notorični šovinist Wolf ja ime-| dovoljenje, da bi * vnega zbora: "Vi ^ ja ravnotako vsi sk^TJ bilo vse poslance sežgatfdj* ti i« Potem šele bi Z £ Klerikalni antiseiaiti fa ki sovraži Žide) so zopst Z g r,ti,žid:>,u in JO, kolikor le morejo V JI času trpi židovsko prebiT strawia pomanjkanja, p«*! v vzhodni (jalieiji. PoljakL prebivajo vGalieiji, M 2* odrekli vsako delovanj« . strijsko vlado. Jugoslovani pritožili radi nepopisnega p« janja in zatiranja. To je današnja Avstrija vlado novega cesarja, iz kite malo ali nič določenega ne "V Talerhofu na Z*fl Štajerskem je interniranih o 5000 Cehov, kateri so obdo veleizdaje, "sumljivi" se je zil češki poslanec Skribernj junija v državnem zboru %M govoru, kateri je bil pa proti določbam državne ustave cenzuriran. Povedal je, da j« najst sto od teli internirani inrlo za nalezljivimi kužnimi znhni; na pokopališču je 2000 novih grobov. Starčki, ci, žene in dekleta so bili vi zvezani in so jih zaprli v u ne živinske železniške vozni jih prepeljali v ta pekel. Nei izgon — 43 izgnancev —s žarski honvedi med potjo kriruli. Večkrat ko bili ti izgi ob prihodu v Talertiof do pretepeni. Pus-tili so veliko ti gnaneev leta 1014 meseca d bra bivati na prostem, Dr. Levikij, kateri je velik pri, Avstrije in ki je ukrajinski nec, je izjavil, da so zavele ci in vojaške oblasti proti eivi nedolžnemu prebivalstvu o! brubu vojne pravo vojsko, soče mož, žena in otrok je ško sodišče obsodilo na sin vešttla ali so jih pa poNtrelili milejša kazen je bila, da ho j ternirali. V ječah so vojaške sti postopale z temi jetniki najbolj brutalen način Polski socialistični vodite državni poslanec Dsazynaki pisal "osvoboditev" PoljA armadah Avstrije in Neaf poletju 1. 1915. 4Njen prih bi) vhod vešal in moritve", klical. "Veliko oseb uja«| je bilo za časa te "okvoIh obešenih nad 30,000 oseh ii kateri še celo trdijo, da jih lo dvakrat toliko. Obešali so ne da bi vedeli, zakaj jih <>b Ko se je potem vodila m debata, je vladala v pari« največja nejevolja ia izgovorom poslanca Skribemj padel nek češki jxwlanee v dlevico aamo radi razkritij grozovitosti. Toda aeaški nec ln osebni prijatelj in m nik Claim-Martinicevega kal Heine je z zadovoljstvom vT proti slovanskim poslaisnn bilo v (Jalieiji šc premalo * bešenih. . . V Kv«»wti, Moravsko, y 1 Menih 12 oseb, ki «> ra»M neki manifest vebkega kn« kolaja in češki deželni |«J dr. Fiser iz Brna je W «1 na smrt, ker jc bil obdolži sodeloval pri razdeljevanja. Vsi češki polki so bih H* ven Češke v druga mesta, r-v Nemčijo, ker so se iz Prage in Pil«'"« l^ stovoljno ruski armadi. Ob srbski in Črnogorci ra bilo brezštevilno oseb va« izdaje obešenih. Iz Dunsjs, gih večjih mest v Antnj« Stjejo vojaška M " lis bojišče in se oglblrJ« "pomps", kakršen j< >» , tku vojne, ko -na bojišče (>d ' bil glavni stan «v*tr4j»* v Tešesu, Slezija. k<> J* J* pB m*ttmr rlad®. stili v »-denial. OfcSskovslce mrsta jako ostro In prešnjih prebival^ nili v uradne f ' ' Ko soavsirij-'-1'""; garske čeff ' . lo vprašanje ^ dnevnem redu ^ Sirije pod boigsr*« dr»g. poloti H;; To poročile ne I mentarjs. J" ki obsojs brutalna mogotcev. ■i i >r»tr na evropske« bojišča. mTZi ua nekaterih k«-,)U. arfef kronpriMt Knk, DOČ' zelo slabo vre t^alo bojevanje. Blizo ' i. so naši toki in po. polki udrli v francoske 'ia ujeli kakih sto mož. povosti ni. I ruske fronte. jy-rad. 6. avg. - V okolišu Z Kovel-Somi ob Stokodu i so naši oddelki pod poročnika Bukanova ini'ili dotok reke, kjer je vo J vratu globoko, prerezali oo-fce n« drugem bregu m na-!i ,«trijske straže. Del zad- iebil umorjen z bajonetom in del je bil ujet. V smeri od v okolici vasi Velik in je sedem sovražnih kom • "ng|>auje, bo Kitajska obenem napovedala vojno tudi Avstriji, ftpaneki poslanik bo prevzel nemške in avstro-ograke zadevo. Nemčija in Avstrija si delita ru-munsko žito. Berlin čoz London, 6. avg. — Šc ta mesec ce vrši na Dunaju konferenca zastopnikov nemške in av-stro-ogrtjke vlade glede na razdelitev letošnjega žitnega pridelka na. Rumunskem. Zadnja beoeda Argentinije. Buenos Aires, 6. avg. — Argentinska vlada je skrajno nezadovoljna s pogajanjem glede na odškodnino za potopljen parnik To-ro, ki ga vodi že nekaj tednov s tukajšnjim nemškim poslanikom. Vlada je danes poslala novo, kate-korično noto v Berlin, zahtevajoča zadnji odgovor na svoje za'hte. ve. Odgovor ima priti v oamih dneh in tedaj se bo videlo, da li Argentinija še ostane v diplomrf-tičnih stikih z Nenučijo ali ne. Nemčija je v svojem prešnjem odgovoru objjuhila, da ne bo več potaplja argentinskih ladij, toda na konferenci s poslanikom je prišlo na dan, da je bilo v doti-čnem odgovoru precej blufa. PBMTBTK Zračni napad na Pulj. Kdi, (i. nv(r. __ X bojišča ni rn. * običajnih topniških bojev in Mjiih prask med stražami nič »»'ta. talijinski avijatiki so v - • treh cliu-h že drugič napadli Jtnjoko mornariško bazo v Pu - Zadnji napad je bil izvršen ko * ,('žflln ntt t i z ""'' ni,» * topovi zoper ero-Italijani so izrabili prili-g»etali na tone bomb na pri-arzenal. Uazscrelbe so u** več požarov iu škoda je »velika.. ttM iz inozemstva. glasovi iz NEMčije. 6. avg. _ Koliko v \> S.!"r!?,IHk®«» Ot^pisja, Rfc "H mir še pred Vi nekeKa vpHvuega »"sniarja, ki jo osftmi tovarnar hitri H ar,!!, kl f tudi v Turčija se pripravlja na ofenzivo v Mezopotamiji. Ženeva, 6. avg. — "Secolo" javlja iz Rima, da sc pripravljajo Nemci in Turki na ofenzivo v Mezopotamiji, ki se ima začeti v septembru. Ofenziva inia namen reo-kirpirati Badgad. V Carigradu je general Falkenhayn, bivši šef nemškega generalnega štaba, kateri bo baje vodil ofenzivo. Turčija je v to svrho odpoklicala Štiri divizije svojega vojaštva iz Dobrudže in nekaj divizij iz Tra-cije. Nemčija bo dala $«*t*)ike in Avstrija bo preskrbela težko arti-lerljo. Obsojena na smrt — piše spomine. Pariz, 6. avg. — Olasovita igralka Mata Hari (kar je v japonščini Jutranje Oko), ki čaka na smrt v jetnišnfei St. Lazare zaradi vohunstva, piše v celici spomine iz svojega življenja. Piše v šestih jezikih: angleškem, francoskem, japonskem, nizozemskem, javan-rfkem in nemškem. Včeraj je vložila prošnjo, da naj odlože izvr-šftev smrtne kazni, ker jo bo vzelo več mesecev, preden konča spomine v tolikih jezikih. Cnden slučaj bolnega vojaka. Ijondon, 6. avg. — Anglefcki vojak, ki je bil ranjen v bitki pri MJonsu v oktobru leta 1914 in kateri je takrat izguMl spomin, jc danes malone po trefi letih "prišel k aefoi". Vojak je bil ves ta čas velika uganka zdravnikov. Ko so ga pobrali ranjenegs, se ni mogel spominjati ničeaer, niti zs svoje ime ni vedel; edino to je znal povedati, da je pripadal pol-ku iz Cornwslls. V bolnišnici so ga kristili ra John Maenona in zdravniki so že obupsli, ds se mu spomin in takoj je zual vse, kar se je zgodilo z njim pred trem leti in da j« njegovo ime John Butler. Poxncje ga je obiskal brat in ga našel malone zdravega. Bivii ruski jetnik zdaj ječar carjevih ministrov. Petrograd, — A. I. Kuzmin je bil nekoč dbsojen na emrt. Takrat je ie vladal car in Kuzmin je bil revolucionar. Pozneje so Kuzmina pom i lost iii in ga poslali v Sibirijo. Danes ni carja več in Kuzmin se je vrnil iz Sibirije v Petrograd. Preden je odšel iz prognanstva, je doživel to Čast, da so ga tovn riši v Krasnojarsku, kjer je bila kazenska naseHiina političnih jet nikov. izvolili za "predsednika krasnojamke republike", katero so proglasili takoj, čim je prišla do njih vest o zmagoviti revoluciji. "Republika" v Kraenojar-sku Se dane« obstoji in je zvesta provizoročni vladi. Kuzmin se je pa zahvalili za predsedništvo in šel domov kot svoboden mož. Ko je prišel v Petrograd, je« i-mel zopet Čast, da je dobil službo ječanja v trdnjaivi Petropavlov-ski, cjer so namesto revolucionarjev danes zaprti carjevi minkitri, dvorjani in druga sorodna svojat starega režima. Predstavljajte si Kuzmina, nekdanjega pregnanca in jetnika, ki je bil oblsojcn na smrt, kot gospodarja famozne trdnjave, v kateri je našlo smrt to-iko plemenitih ljudi nekdanje, zatirane Rusije! Kuzmin ima v rokah ključe, ki odpirajo celice in celicah — Bede tisti, ki so ne-coč njega sodili na smrt in pogna-i v Sibirijo. Takrat so bili oni njegovi ječarjil a zdaj?Mila jim maj-ka! Če ^i bil Kuzmin zverskega srca, kot so bili oni, njegovi nekdanji ječarji in rablji, kako lahko bi se zdaj maščeval. Toda Kumnin e plemenit značaj. Brutalnost in sirovo nečlovečansvo krute carjeve vlade ja zanj umrlo. Kuzmin hoče pokazati nekdanjim tiranom, da so revolucionarji judje, ki čutijo človeško. Njegovi "visoki" jetniki dobe knjige in razne druge reči, ki jih niso poznali pregnanci v Sibiriji. General Belajev, carjev vojni minister in general Komisarov, ki sta bolj slabega zdravja, se imata zahvaliti Knizminu za uielvko posteljno oprgvo. Gdč. Virubova, intimna prijateljica bivše carice in desua roka notoričnega meniha Rasputi-' na, ima v ječi dve pernici in posebna strežnica ji vsak dan počisti celkH). Sturmer, Protopupov in drugi carjevi ministri, morajo sami čistiti svoje prostore; ako tega ne store, ne dobe jesti toliko časa, dokler ne izvrše naloženega dela. Njihova vsakdanja hrana je tri četrtine funta črnega kruha in pol funta belega, golaž in dvakrat na dan samovar a čajem. Kuzmin je imel obilo posla zadnje tedne, ko so bolševiki osvojili trdnjavo in zahtevali ministre v svoje roke. Imel je četo sovražnikov, ki so se upirsli, dokler niso vladinc čete pregnale upornikov. Ameriške vesli. PO ENEM ME8E0U BODO IZ KLJUCENI IZDELKI OTRO- &KEOA DELA IZ PROME TA. 6E8T OSEB OBTOŽENIH ftPI JONAZE Davenport, Ia. — Daniel Wal-lace, organizator "Lige Človekoljubja," in še pet drugih oaeb je bilo obtoženih po zvezni veleporo-ti, da ao grešili proti zakonu prati špijonaži. Slovanska Narodni Podporni Jrinoti STAVKA RUDARJEV V ALAS KI KONČANA. Cardova, Alaska. — Charles T. Counel, zastopnik delavskega de-partmenta, poroča, da so rudarji v bakrenih rudnikih Kennecotta ki ao zaatavkali pred več tedni, odzvali stavko. NENABIT SAMOKRESI" Anderson, Ind. — 101c*ni John Stephenson je ponesreči ustrelil tvojega l&letnega prijatelja Fred Robinsona. Krogla ga je zadela v srce. Stephenson prav, da nI vedel, da je samokres nabit. USTRELIL JE DETE IN SEBE. Fort Wayne, Ind. — 351etni farmar Alma Avvald jo ustrelil svojo eden in dvaj ROPARJI SO ODNE SLI $12,000. iT: 'i ,t razvi. "'ntralne države fionudbo /a ,n, o kstemn je nmlil da je že dsvno mrtev in pokopsn ns boj Spokane, Wash. — Maakirs«« iHdnišnieo. d. ee preprlfs. in ko je .no banko ' v Med.esl Uk«, šest. Z! r N« 1 vojbik ragiedsI zadniega, »a Je ts-iu^f tnksj i.. zs SMtianj«*; ko J spoznal in veaeU pozdravil; i ls za »UW0.|P. .zvr^nen. ro h 1,1 '»»anus, da.irs- ^Hslo Jack!" Ob prve« pogledu da je u-lna stsrega znanca se mu je vrnil pu, lu. •ta se odpeljsls v svtomobi- NAPREDEK. Prosveta piŠo zs bllgoaUnje ljudstva. Ako se strinjaš z njeni mi idejami, podpiraj trgovee, ki oglašajo v Prosveti. V zalogi I-mam vse sa vsakdanje potrebšči no po zmerai oooL Aim BORNIK ■orminia. Pa. ,, PRIPOROČAM SB vsem rojakom za obilen obisk mojo , s , kavarna in rosU^raoijo Dobra postrežbs s vsakovrstnimi jedili. Mojo geslo jo "Ulnt i asi t i ti". Pridite in gotovo boete rsdovoljni s mojo poatreftbo. Pro-pričaj ts so to je asjflsvnejo. Msrtin Ion, 0034 St Clair Ave, Cleveland, Okie. laker* If. jaalja 1007 V Art IUUfti* GLAVNI STAN i HOT—60 BO. LAWNDAL* AT*, CHICAGO, ILLINOIN. nr&Avin OOBOB: Pnda^aiii John Vogrlfl,(boa tOO, La Ball«, IIL L PedprwiMdnik: J. HrfttkovM, R. F. D. 4, boa S«, Oirard, Km IL P«dpr«lMdalk: Joi«f KukaiJ, 0400 Swing ate., Bo. (Ikleage. IIL TsjaUi Joka Verdorbar, 1700 Bo. LawndaU Ava., Ohkago, 111, Blagajnik: Anion J. Tarbovaa, P. O. Bos 1, Otaare, IU. Baplaaikar: John Molek, 4008 W. list Bl., Chleago, 111. MAJMOBin ODOX; Join AMbrolll, IB1 box, Oaaonabnrg, Pa. Peal Bergar, T41~lel Bt., U Balla, UL P. 8. Tsochsr, 674 Ahsay Ave., Roelnpriag, „Wyo. PO KOTNI OOOUKt Aatoa Brant, 811—06th Ava., New Duluth, Mlaa. Join HadUnh, boa 488, Batthtoa, Pa. ' ttudolf PlMariah, 480 box, BriAMvitta, Pa, Jakob Mlklav4i6, L. Box 8, WlHKnk, Pa. IA. Pntrovloh, 14816 Halo Ava., OolllawM>d, a UmiDNXK "PBOBTBT1"! Join Eavartalh. TBBOTNI KDBATBXK: f. J. Kara, II. D., 0208 Bt, Olair Av«, (Aavalaad, Okla, VBI DKNABNB ZADEVI IN BTTAKI, kl ss Msje gl. apravnags odhoM ta B. N, P, J, naj sa poiUJaJo aa aaslov i J01 IN TKKDBKKAK, 8087-00 Bo. Lawadalo An, CBloago, XB. PKlTOtoK OLXDK QKNKKALNBOA POBLOTABfA 00 »sllljaje aa as- slov | JOftB AMBKOŽlO, Boa SOL OMilMIIII, Pa. KADBTX PKBPIKLJ1TB TBBKQVB, kl Sla )tk nMH prva la drags la-■taaoa, as polUJajo as aaslovt - ANTON HKABT, SIX — SOU Avs^ Mew Dalalk, MUus. TBI DOPXBX, raspcavs, člaakt aawaalU Ud. as "Prasroto" oo poSlljaja as aaalovt UREDNIŠTVO "PKOBVKTK", 9007—00 SO. I—Kl Avs^ Ohlesgs, Illinois TBB UPKAVNliKE BTVAKI, aaroOalaa, oglasi, so poSOJaJo as aaalovi OPKATNIATTO "PKOBVKTK'1, 0057—00 Bo. Lawadale Avs^ Ohloasn. IIL ▼ koroopodoncl s tajnUtvom B. N. P, ts arndelMfo« la aprsvalilvoa "Prooroto" M rabita lmaa uradnikov, marvo« aapUMo aaalor, ko )o In navaden ako lolite, da bo vsaka stvar hitro rešeaa. Baja glavaoca upravnega odbora os vrMjo vsako prte Bredo la IrelJI Ootnsfe v saosooa. BaOoUk ob oal ari popoldne. "PRO^VFTA" primmim .plain. vanll, nnala.lv« ilaaka \m lapa povantl enak dan, ao «»■• ak neadak. NarailSa an I ULJUDNO SE PRIPOROČAM vsein Slovencem, da mo podpirate in pridete k meni kupovati "grocerijske" potrebščine ln sveže meso. V zalogi imam vsega dovolj in Vam lahko dobro in točno postrežem. Podpirajte nas, ki oglašamo v "Prosveti". R. BERLINER Do Pue, 111. (avg. 1-7) POZOR! Vsem Slovencem In Hrvatom v La Salle, 111. in okolici se to-plo priporočam, za nabavo NOVE OBLEKE ali SUKNJE. PostreAe-ni boste najboljšo pri mani. čistim, likam in popravljeni stare obleke. Cene zmerne, postrežba točna, delo in blago prve vrste. Slovenski krojač. JOHN ERMENC, Narodni Dom - La Salle, 111. (Aug. 1—81) KADITI TILLMAN 010 ARB. Unlsko Izdelana Ibjkns Cigaro............lOo S. N. P. J. Cigaro........lOo Tillman Cigar Oo. AUTORA. MINN. ROBERT W. LAYER ARCHITECT 110 N. Li Salli St., Chlcifo, ki je Udalal načrt za gl. urad 8. N. P. J. ao priporoča Slo-vencem za Izdelovanje Btavbfnsklh načrtov. - Tel. Prank lin 6001 TEL. NA DOMU AU0TIN 86008 Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 131 Parna At, Pittsburgh, Pn. Uhprl M»»»l . iMtlUa . kl aa > fc'eT Ub£ ^ ^»rlh. ^ iTuSCti iSm ttSA. W u b#ltNS s# MMMb Vi kvr kito __yfl|7h,~rnM.ii Inn taailnVw H»r»ll b IU oUrTf^"f MM IMEM^UH^ ipu»«na|a vadn iltnia . |S>m#. * kraOfina m» la nI o.w.hnn i«Uu la iiMik.fi ft art ik S nMi an Mm m N. The Penn-Mary Coal Company potrebule 300 premogar|ev za vsakovrstna rudarska dels. Naši prernogorovl so v Heil-wo6d, Pa. in v Clement, Penna., ua šelezuiei P. H. H. in N. V. C. Mi plavamo po najvišji lentvici v torn okraju, naši dolsvel zaslužijo od $K)0 do na dva t<*dua. Hicer ju pa stvar od vians od delava samega ako trdo dela več zaslužiali naobrstno, mi imamo dovolj vozov ua razpolago, tu nI delavskih neredov. Dobre hiš«', dobra voda, cerkve Iii šolo. Pridite pripravljeni za dalo ali pa se izglasite pri Pitir Potoma ill pri Mr. 6ss. Mgr. T. R. Jolint, v Heilwood, Penna. NORTH SIDE STATE BANK hock srmjics, xuyo. IMA KAPITALA IN ftEZESVE >100,000.00 Ml p^Mimtt t na* Saami.i P* ■atattSS Pladwlemu I odalntne ohreall na kos#o vlofi. UOit'fi S vativna in NAPaSONA IMOIJIIJUJA. 4 PlOlfITI I DP VCUMIR DC2CUČI V službi kalita. fttiTMiiTrfi'i ii m HiHitu in vpitj« je postajalo vedno hujše, nebo »e je čimbolj rdečllo. Glesovi vojske eo ee sli-jiali čimbolj glasneje. Kazuuiell ao se poedini vskllki. — Smrt tirsnul — Smrt berberom! — Smrt leiiksliful Ti vzkliki so se rszločili povsem dobro in sedaj Mte vedeli, za kaj se gre. Berberl, efriške čete, torej tudi njun g<**>odar jp-edo v boj. Ako zmagajo, potem ujamejo Wadho el Amerija, had-Žlhs iu brez dvoma mu odsekajo glavo. To jo Fatima pomislila takoj, in lice ji je obledelo. — Ako pogine Wadha el Ameri, kdo mi reii mojega St rozin jo t — Prav govoriš, golobica — odvrne starka trepet a je. Ali niti bolje ne bo, eko zmagata had-žili in kalif. — Kako misliš to I Ker bodo čete kalifove navalile v domove, kjer ho stanovali berberl. Tudi sem bodo prišli in porušili in požgali vse, kar jiin pride pod roko, naju pa ulbili ... Kaj storimo, kaj atoriuiot — Sužnja sem — reče Fatima — kaj bodo z mano? — Kaj bodo s tabo — reče starka. — Ti si lepa, ti si mlada, tebe ne ubijejo. Ali gorje meni, starki . . . glavo ml odsekajo. — lu zakaj bi prizanesli meni, tobi pa net — vpraša Fatima. ~ Vzamejo te za ljubico ali te prodajo za drag denar v kak harem. Tam ne dobiš drugega Abubekra, ki te je iinel v svojem haremu, tie največje čudo, nedolžno, kakor dete. — Ti misliš! ... — vpraša deklica mimo. — To je gotovo. — Ali povem ti, da raje umrem. —Ali ti je tako malo do življenja! — Bila bi za vodno izgubljena za Strezinjo. — Uboga moja golobica, uboga Fatima tudi sedaj misliš na njega f — Mislim in vem, kaj ml je storiti. — Kaj t Fatima ničesar ne odgovori, nego gre v kot, kjer je bilo njeno ležišče. Pripognc bc in izvleče bodalo. — Kaj delaš T — vzklikne starka. — Kaj hočeš s tem T — TI vprašaš f -r- AU se nameravaš boriti zoper celo vojsko — vpraša z nekakim sočutnim posmehom starka. o Ne bom ae borila zoper nikogar. — Kaj paf — To bodalo si porinem v sroe prej, nego se mi približa kdo ter me uropa vzoru mojega srca. — Kako čudno dekle si ti, kako čudno . . . — pokima starka z glavo. XV. • V velikem strshu sts prebili Fetima in starka noč bitke in ae jima nl zaprlo oko. ' Starka je nekateriKrat poiskala Ibrahima in Meho, da bi ji povedala "panterja," kaj se zunaj dogaja. Ali "panterja" nlata vedela nlčeaar. Na vne njene prošnje se nlata dala pregovoriti, da bi šla ua ulico in pogledala, kaj se godi. Flegmatično sta ležaia po atari preprogi in sevala, kakor da ju vse to nič ne briga. &ele drugI dan je odšel Ihrehitn v mesto. Ni mluilo četrt ure, kar se povrne ves poten ln zaprašen, in izgledal je kakor pošast. Stara je takoj atekla k njemu. — Kaj se je zgodilo t Gotovo nekaj strašnega, ker tako strašno Izgledaš. Ibrahim ni mogel epregovoriti lieaede, tako ga je nekaj dušilo. Naposled je zastokal: — Strašno, da, atrašno. — Ali se koljejo t — Ah. kaj bi se klali. — Kaj pa je drugo, nego bitka? — Bitka da, ali končana. — Končana! In kdo je premagan! — Naš ubogi gospodar! — Kaj je s njim! — vprašala Meha in starka h krati. — Mrtev je. — Kaj govoriš — vzklikne Meho. To *o hednnte šale. Ali Ibrahitu zmaje žalostno z glavo. — Mrtev je. Ns evoje oči sem videl, kako je vrgel krvnik njegovo glevo čes meat no zldovje. — Pri Alahu. našemu gonpodarju no odsekali glavo! Jle, to nl mogoče. Morda uisi prav videl — vzklikne atarka, kakor blazna. In jela jc trgati s sebe obl<*o ln stokati . . — Gorje, moj goapoder je umrl . . . gorje . . . — Ne blaaol, aUrka — se zadere Ibrahim. — Ako ne nehaš tulili, pe te udarim, da boš imela potem varnk. Kakor bi ne vedel, da se v sreu veseliš eairti Abubekrove. ali kako >i Ku klicala. Kolikokrat ai ga preklinjale pred nama in še preti tremi dnevi aem te slišal, ko %i vzkliknila: Naj ga triato zlodjev raadere in raznese . . . — Baši . • . beli etari obrekovelec — ae v jeni atarka — glej ga, kako laže . . . " — Kaasn praviš, da laže. stara, brezzoba so- — Kdo ja soljo ti tnjila buča, ti preaoljeno Prišla bi da pravega prepira med Ihrahltaom bi starka, ako bi j« ae prekmtl Mehe: — Sedaj ni časa sa prepir. Ako je to resni-ea, kar je Ibrabtai pripovedoval, potem m> gre tudi sa nafte kola. T« besede aa 4al#vale ae starko ln Ibrekima. kskor curek Milil Zakladi žvepla v Mek slkanskem zaliva. — Žal, resnica je! Našega gospodarja, kot vodjo upornih berberov so ujeli, obsodili iu z njegovim bratom vred obglavili. — Bilo je usojeno — reče Meho. — Iza džae edželuhuiu Ia jestehirune »saten vela jestak di-mun, mindaril fena ila daril boka.*) — Gorje mul ~ doda starka. — M ujeziti ni javljal njegove smrti, niti gs niso pokopali hod-že in ga spremili, niti ne bo imel groba, da bi se vedelo od kijameta do sodnjega dne, kje je pokopan. — A sedaj na delo — reče Meho Ibrahiinu. — Našemu gospodarju, kot uporniku, bodo zaplenili vse premoženje in vse to bo pripadlo kalifu. Nas pa predado na milost in ne milost, kakir sužnje, in goye nam potem. To bo treba preprečiti. Ne bo dolgo in naši sovr ažniki bodo plenili tukaj. —Kaj si iztuhtalf — vpraša Ibrahim. — To, kar je edino pametno. — In to je! — Pojdi, pretakniva vse in razdeliva si midva premoženje prej, nego pridejo drugi. Sicer težkih stvari ne moreva nositi seboj, ali tu je blagajna z denarjem, bogate sablje in puške, o-krašene dragim kamenjem. Zlata in draguljev je v izobilju. To mora biti najino. Ibrahimu se zaiskrijo oči. — Ali dasta tudi kaj meni! — se vmeša starka. — Dobiš brus — odvrne mirno Ibrahim. Meho pa doda še mirneje: — Nekaj ji tudi lahko damo. — Zakaj ! — 'Naj se tudi ona naveseli, da ji je umrl gospodar. Kako dragoceno kitajsko vazo lahko dobi, saj Itak nemoreva vsega vzeti seboj. Lahko dobi tudi kako zaveso. , — Ali misliš, da bomo smeli ostati v Kordovi, ko si nagrabimo plen! — vpraša Ibrahim. — Tako neumna nisva. Prvo kar je, da pobegneva iz mesta. Ne vem, ali bo to tako lahko šlo. Kain ho-čeva skriti premoženje. — Ne skrbi. Vera za neko grobnico, ki je na pol porušena. Tam skrijeva vse. Seboj vza-meva samo en del, zakaj vrag ne počiva. Lahko naju ujamejo in vzamejo blago. A tako, če naju oropajo, Še nama ostane vseeno dovolj. — A kaj storita z vašim sužnjem! — Katerim sužnjem! Strezinjo, onim Hrvatom, katerega jc dal zapreti naš gospodar. — Glej, ti znaš vse — vzklikne Meho, gledajoč jo ostro. — He, ako bi živel pokojni gospodar, bi te to etalo glavo. — Bedak, potem bi mu tega ne povedala. — Imaš prav, sedaj ti ne more storiti ničesar. Nu, kej storimo s Strezinjo! Kaj nam mar ta Hrvat. Pustimo ga tam, kjer je. — Ali umrl bo gladu. — In kaj storita s Fatimo! — Hm, — sagodrnja Ibrahitu. — Ali pustita tudi njo! — Bilo bi bedasto ~ reče Meho. — Ona je vredna več, nogo cesarski zaklad. Ako jo prodamo, nam prinese velike koristi. Stare dni si pozlatimo z denarjem. Ta misel je obema zelo ugajala. — Da, ali kako naj to izvršimo! —Gotovo ne bo šla prostovoljno z nama — vpraša Meha starko. — to niti ne misli. Brez sile je ne dobite na ulico. In če jo dobita, bi s svojim krikom vznemirila celo Kordovo. I)a bi za vaju bilo to zelo nevarno, se razume samo ob sebi. Priporočam va-rua sploh, da ne silita dekleta. Oua je hrabra in pri Alahu, uamrtila bi vsakega nasilnika. Pustita jo v miru, in idita, kamor hočeta. — Ah, to bi bilo zelo.bedasto od naju. Z njo si pridobiva denarja, zato je ne pustiva. Tako masten plen se ne sme zametavati, kaj Ibrahim? — To se umeje samo ob sebi! — Treba samo iznajti način, kako naj to na-redimo. —Idi, Ibrahim, k nji, morda se da pregovoriti z lepa, ako ne, še imamo vedno čas, da ss' pogovorima o čem drugem. Ibrahim pokima z glavo mahne z roko, nli naposled se napoti k dekletu. Ko je slišala Fatima, da se nekdo bliža njeni solil, se prime zs prsi, kjer je skrila bodalo in skoči k vratom: — Kdo je! Ibrahim se oglasi. — Ne I m j se! .laz sem I- — All kaj te vodi k meni. — Božja volja. Ne vem, zakaj ti je ime božje na jeziku, ker kolikor ml je znano, ne ti tej volji no kit-ujaš haš preveč. Ali vendar hočem videti, kake vesti ml prinašaš Na ts besede odpre vrata. — Kaj je, da me motiš v mojem miru? — Prihajam po naročilu svojega gospodarja. — In kaj želi on! — želi, da odideš takoj a starko v mojem in Mehovem spremstvu k njemu. — A kje je mi! — Na svojem posestvu laven Kordove. Želi, ds se odseliš tja, ker pravi ,da ae bližajo nevarni čaai In da je nabolje, ako odide* is mesta — Tvoj gospodar je uaprain meni zelo milost-Ijlv, ker tako ekrbi »a me. Ali vrni ee k njemu in mu reel, da ga lepo prosim, nsj me še nekaj časa pusti v mentu Kordovi. Ni ml dobro, nekaj Ulna •em, in hI mi lahko potovanja škodovalo. Ali »a dva, tri dni. ko bmn zdrava, bom rada poslušals njegovo aa poved (Daljo sladU •) Ko k»mu napoči zadnje ura, ne obotav- ____ klrj T* mTnmrtH T pakasal, kaj da imTia je p^ JTrlt r Zl?^ ^ ***** k !tn f»l <»• »>i vatanovili družbo in n. ga evata v ve*no«t ju ^ w u ^ Mogoče je malokatereiuu znano, da so v Združenih državah velikanski zakladi žvepla. Dosedaj jc veljal otok Hicijila za največje fkladišče žvepla na svetu. In ravno to, da so odkrili tukaj skladi-iče žvepla, je velike važnosti v tedanjem času, kajti žveplo je največjega pomena pri izdelavi urunicije in razstreliva. Dosedaj je dobivala Amerika potrebno žveplo iz Sicilije, toda odkar so začeli rogoviliti nemški podmorski čolni po Atlautiškeui oceanu so prenehali izvažati žveplo iz Si cilije, posebno še, ker ga Italija satira veliko rabi pri izdelavi mu-nicije. Potem so Združene dnža-ve tudi nekoliko žvepla dobivale h Japonske, toda tudi od tam so ga prenehali izvažati. iPrecejšnjo množino žvepla snro dobivali tudi iii Španskega in Portugalskega Ko je izbruhnila evropejska voj na, je vse to prenehalo. Velika skladišča žvepla se nahajajo v Louisiani, Texas ob izlivu reke Brazos. Plasti žvepla, katero je popol noma «čisto, ležijo okrog 000 cev Ijev pod površino in so pokrite z živim peskona. Dosedaj sta odpr ta dva rudnika, iz katerih se pri dobiva žveplo. Od vsega dosedaj izkopanega žvepla, porabijo 98 odstotkov v Združenih državah In ravno v sedanjem času se naj več žvepla poralbi. V prejšnjih ča sih se je porabilo žvepla okoli ;H)0,000 ton. Toda v zadnjem letu so ga pa porabili trikrat toliko 250,000 ton žvepla je bilo proda nega v eno samo tovarn^ za stre livo. Veliko žvepla se zopet porabi za umetna gnojila. Kakor poroča jo od strani farmerjev, bodo le tošnjo leto* rabili več kot en mi ljon ton žvepla samo -za umetna gnojila, kje so potem še municij ske tovarna, katere izdelujejo mu nicijo za domačo potrebo in potem municijo za zaveznike. Žveplo rabijo skoro v seh tovar nali. Pred to vojno so ga porabili 70 odstotkov pri iedelavi lesne kaše in papirja za časnike. Žveplena kislina se rabi pri čiščenju petro leja. Rabijo ga tudi veliko sladkornih tovarnah, v jeklarnah železolivarnah in pri izdelavi kok sa. Ako se žveplo zmeša z lepom dobimo takozvani pečatni vosek katerega se jako veliko rabi v u radih in tudi pri vkuhavanju sa dja, da se posoda dobro in nepro dušno eapre. Menda ni rudnine na svetu, katero bi rabili tako splošnem, kot žveplo. Predno so bili odkriti žvepleni rudniki v Louisiani, se je največ žvepla za Združene države uva žalo iz Sicilije. 'Pridobivali so ga iz rudnikov v Siciliji v bližini vulkana Aetna, in je ravno tako izgledalo, kot da bi imela Sicilija monopol na žveplo za vse prihodnje čase, kljub temu, da se je ve delo, da so zakladi žvepla v Louisiani. Te žeplene zaklade v Loiu siani so našli nialo pred državljan sko vojno, toda ker so bili preglo bok o, so jih pustili in nihče se ni nič brigal, posebno še, ker so bili pokriti z živim peskom in zdelo se je, da ne bo mogoče nikdar izrabi ti teh zalog Žvepla. (Nato je prišel iz Nemčije mlad mož z imenom Herrmann Frosch, kateri je bil kemast in je dobil službo pri Standard Oil Co. On je prvi iznašel pridobivanje žve pla i/, petroleja. Začel se je resno baviti s tem procesom, kateri mu je pripomogel do bogastva. V tem času je pa slišal pripovedovati o žveplenih zakladih v Louisiani. Radi tega se je napotil v Meksi kanski zaliv ni se je začel zanimati za ts zaklade. Poskušal je na vse načine, kako bi mogel dobiti žveplo na površje. SJednjič je še poskusil dobivati ga s pomočjo cevi in aicer v obliki tekočine. Pustil je vrtati ns več krajih, postaviti v te luknje cevi in nato spustiti po teh ceveh zelo vročo vodo. Po mnogih poskusih mu je tn dobro napelo. Ijeta 190C1 je pridobil toliko žvepla, da je vne stroške pokril in naslednje leto je dobil že toliko množino, da je lahko kril potrebe na ameriškem trgu in ga prodal še W00 ton v Francijo. V najbolj kritičnih čaaih no Italijani poskusili vse, ds bi gs uničili in iapodrinili na ameriškem trg« Žareli ao prodajati žveplo v Ameriki pod ceno edino rsdi tegs. ds bi uniMli Frmeha. On jim je ta gala ves svet z žveplom. Toda ti »o ga zasmehovali, on je pa odposlal večjo množino žvepla na Franco -sko, kjer ga je prodal pod ceno. Italijane je pa stalo na milijone dolarjev, predno so se toliko o-mehčali, da so bili pripravljeni skleniti z njim pogodl>o, da ne bodo pošiljali svojega blaga na ameriški trg in njemu še plačevali vsako leto gotovo svoto, da ne bo pošiljal žvepla v Evropo. Od tega časa naprej je pa ta Louisiana SuLphur Co. vsako leto delala večje dobičke. Nominalna vrednost teh delnic je *100, toda dosedaj je bil delež vsake delnice *1200 na leto, ali $100 vsaki me-s Drugo večje skladišče žvepla je pa v Freeport. Našli so žveplo v tem kraju malo pozneje,, kot so odkrili petrolejiii vrelec v hribu Spindly To.p. Petrolej se nahaja pod večjo plastjo kamena, kateri je pa ves zme&an z žveplom. Stot nik A. F. Luicas, kateri je tukaj odkril petrolejeve studence, je mi slil, da bo pod enakimi razmerami na obrežju. Radi tega je začel na več krajih raziskovati in Vrtati in kopati vodnjake. Med drugim je pustil tudi izkopati vodnjak v hri bovju, v katerem je ležalo žveplo To gri-čevje je poznano pod ime nora Bryanovo gričevje in se raz prostira v preriji, katero je pa vi soko sanro 23 čevljev nad morsko višino. Stotnik A. F. Lucas je pozneje pripovedoval, kako je bilo, ko je že priiel kakih 900 čevljev globo ko, kako se je naenkrat vzdigni val zadušljivega in strupenega pli na, kateri je bil zmešan z žveple-nim prahom. Tega plina je v to liki množini naenkrat prišlo na površje, da je ukužil na milje da leč vse naokrog. Bil je pa tako strupen, da je lahko vsako mulo zadušil in ravnotako tudi človeka in sploh vsako živo bitje. Radi te Iga so delavci hitro zapustili kraj in nekaj mesecev se sploh nobeden ni nič brigal za ono raz kritje. Stotnik A. F. Lucas je iskal o lje, našel je pa žveplo, za kar se še brigal ni in sploh ni vedel, kakšne vrednosti da bo ta najdba. On je sploh popolnoma popustil vse sku paj in čez nekaj let je prevzel vso stvar v svoje roke sedanji lastnik E. P. Svenson in drugi, ki so vsta novili Freeport Sulphur Co., v ka teri so investirali miljone, da so izkopali vodnjake in sploh posta vili vse potrebne stavbe, da prido bivajo žveplo na površje. Imenitno je pogledati te na prave, s pomočjo katerih pridobi vajo žveplo na površje. Vse te na prave leže nekako dve milje proč od novega mesta Freeport med ja ko nizkimi griči v preriji. Že od daleč se vidi velikanske rezervar je za olje. Vse hrilmvje več milj naokrog je vse rumeno. ■V tej tovarni so velikanski kotli za segrevanje vode, katero se po tom strojev spušča po ceveh tisoč čevljev globoko pod zemljo. Re zervarji so pa napolnjeni s kurilnim oljem, katerega potrebujejo za 'kurjavo in segrevanje vode Okoli in okoli so pa velikanske skladnice žvepla. Vso to napravo se lahko imenuje naprava za segrevanje vode. Postavljeni so v tej napravi veli kanski kotli, v katerih se dnevno segreje več kot 12,000,000 galon vode in pri tem se porabi tedensko več 'kot en miljon in pol galon o-lja. Vodo se more segreti do stopinj Fahrenheita ali 129 stopinj Fahrenheita nad vreliščem. To vo do sc potem spušča s pomočjo posebnih strojev s pritiskom 250 funtov na vsak kvadraten palce po ceveh, katere so dolge |>o tiso«" čevljev. Ta vroča voda teče potom po žveplenih poljih in raztopi vse žveplo, katero se poteni pomočjo strojev vleče na povr šje. N> površje pride to žveplo popolnoma tekoč in čist, ds je ts-ioj sposoben za trg. Iz teh cevi teče na prosto v posebne posode, kjer se strdi. Posode so narejene is gipsa in napolnjene s vodo. Zve-plo vsebuje po kemičnih poizkusih 99 odstotkov žvepla, predbjS se ga pa kot 99V£ odstotkov či-stege. Krasno je za pogledati na pro • stena zložene velrkannke koek« žvapla, katere so zložene okrog in okrog tovarne, katere štrle prot modremu nešm. Kakih šest je pri pravljenih, da jih vzame prihod nji parnik, kateri pride. Posebno (rasna je kocka, katera pokriva več kot en aker in je vise ka nad 40 čevljev. Je lepo sveti rumene, kot kanarček. Zraven te koeke je še ena druga kaeka, ka • t era je 200 čevljev široka in 300 čevljev dolg« iu nadstropna hiša luI 1 ^ Pijana kuhičnihl^H ht. okrog 100, nakladati te vel J*1 žvepla, morajo v*|Z * Pomočjo ^ nakladajo nika. Mesto Freeport šteje aedaj 1800 prebivalcev iB , šele štiri leta. V J" Prodajalne, ljud*C» moderna stanovanja, v J1J |e tudi še precej ve^J" vsem komfortom opreme Mesto j c zvečano po mestom Houston, katero Ka mesta oddaljeno 60 Jj Jf ob morju. Parniki vesiio ti. Galvestona do Houston? Za zabavo in kratek h čudno. Lani sem bil v Priuiorju in misli vsi ljudje, katere sem videl, so bili skoro sami Primo Klobasa. (Tri gospe pridejo v tiguvin Trgovec: Kaj želite, p^im 1. gospa: Klobaso, prosim Trgovec: Izvolite (proti dru, dvema) S čim morem post« Vam? Drugi dve: Z ničemur! Sve oni klobasi. Zabavni Milan. Milan: Včersj sem hotel vati neko gospodično, pa se sem nobene bedarije domislil Žalujoča vdova. Gospa komisarjeva tako žal za pokojnim možem, da »e ui sovirju udarja le po črnih kah. Oba čutila zimo. Žena: Oh, že čutim, da prih krasna ziniska doba, — dnevi čimdalje krajši. Mož: Tudi ja? čutim. — Ri ni tvoje šivilje so vsak dan ši. Pri slovesu. Sluga (gospodarju): Sedaj, iztopim iz vaše službe, vam naz nim, da ključ drvarniee je upo ben tudi pri vraiih kleti. Učitelj: Ti imaš tri breskve, tej poješ dve; koliko ti ie ne? Učenec: Dve koščici in ena b kva. Pravilno. Učiteljica: Kakšne zobe dobi najkasneje? • v Učenka: Umetne. Časniika notica Včeraj so našli lepo oblerene človeka, obešenega v mestr parku. Revež je imel na sebi m< raztrgano srajco . . . Raztresen profesor. Slugs: Moj gospod profesor bil včeraj zopet tako raztresen, je postavil pred vrata »voj eil der mesto črevljtv. Težko delo. I. postopač: Danes ne bom v ker sem preslsb. II. postopač: Zsksj! Saj « lo noč spal. I. postopač: I)a; pa * K njalo, ds sem nsneksl drv. klaft Cess ji je treba Mati: .lelirs, ti ni bolna * bi ti mogla pomagati? •Jelica: Oh, mmiies! M« mels ljub ša ks? ^i »e bilo slabe Zdrsvnik: - Ksj vasi ajjP Bolnik:, - Mrsvje ia** podpora/O dolarjev N> >' • K1i vi^pinati mi te H^ Itlišen račun Zdravnik: — ZeU> ste dragi, čemu n.e pa nate zvali! Bolnik: Zdravnika nc Ako mi HM življenje. ■ pošlje tak račun, da -ora« ar ti jeze in žalosti. MPt Priletno Blovenlo u njska dela v hiši in pH eih pod zelo or*!*"1" stalno; oglasite se oe* nismeno pri John W.r£ D. S, Boi Me DonaU. (1. wk. Aug maral ii por*1