168. številka. Ljubljana, v torek 24. julija. XXI. leto, i888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan svefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po polti prejemali M a v ■ t po ;er s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol letu h '. t • ! ■ , -M. i » j*»den mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano bi-ez pošiljanja na dom U vse leto 18 '/Id. a a fietrt leta B gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pošiljanje M dom raotnui N po 10 kr. za mesec, po 80 kr za četrt l<-ta Za t H le toliko več, kakor poštnina znaša 2a oznanila plačuje se od četiristopne pHit-vrste po « kr.. če se oznanilo jederkral :!sk:i po 5 kr . če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — 11 v < mi vn in u p r a v n i 61 v o je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnist.vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j vse administrativne stvari. V Ejfabl|anl 24. julija. F. Z. M. baron Kulin dobil je lastnoročno pismo cesarjevo, s katerim se mu je odvzelo povelj ništvo v Gradci, češ, da to zahteva „boljša pripravljenost vojske". Veliko brupa vzbudilo je to vladarjevo lastnoročno pismo, ker je Kuhn vojskovodja znane sposobnosti, in ker je posebno priljubljen pri Nemcih in Ogrib iz uzrokov, o katerih bodemo pozneje go vorili. O tem, kaj da je dalo povod slovesu, koje je kakor strela treščilo v dan petdesetletnega službovanja na starega generalu, se bode dalo ležko kaj natančnega poizvedeti. Kolikor so se dale v Ljub-ljaui razmere opazovati, bi se skoro lahko trdilo, da je starost izvila slavnemu generalu komando i/, rok, kojega je vodil 14 let. Ta starost kazalu se je pri vsaki vaji, in posebno lahko opazil je vsak — če tudi vojak ni bil, — da general nema tistega bistrega očesa več, ki je neobhodno potrebno vojvodu, če naj Dfl bojnem polji obdrži v železni svoji pesti na tisoče broječe, v boj vihrajoče čete. Kdor je srečal staro ekscelencijo, dobil je utis. da priletni gospod niti pet korakov pred se ne vidi, tako negotovo je stopal! Pri nas živi še dobro v spominu pripetljaj, ko je nadvojvoda Albreht pri neki pojedini obrnil se proti Kuhnu. — ki je poprej pred očmi cesarskega princa vodil vojaško vajo, in menda ne v posebno zadovoljnost Njegovi cesarski visokosti, — ter z besedami, ki so bile sicer priljudne, a vender vsaceuiu umljive, feldeajgniajstru na srce polagal, da bi bilo morda vender le prav, če bi se polagoma sprijaznil z mislijo, poprositi za svoje umirovljenje. Kuhn, ki ni hotel verovati v svojo starost, odgovoril je tako robato, da je cela družba okamnela. Nadvojvoda je sicer molčal, ker cesarjev strijc na robat odgovor ni smel robato odgovoriti, ali od tedaj je moral vsak pričakovati, tla so leta Kutinovega poveljništva šteta, ker jasno je, da slep general niti toliko vreden ni, kolikor so bili vredni naši slaboglasni Mack-i, Giulay-ji, Benedeki i. t. d. Nikakor ni torej pričakovati, da se bar. Kuhnu za primerljaj vojne izroči kak večji komando, ker bi bila pri tem armada v nevarnosti. To so čutili tudi odločilni vojni krogi, in najvišji gospod naših vojsk moral je pričeti z inicijativo, ko se stari feld-cajgmajstT m hotel ganiti /, mesta, da si se mu je od zgoraj dosti umi j ivo oraigovalo, da naj gre iz tiste znane „proste volje-1, ki se tako rada prikaže na vrtini, kadar mora v penzijo odriniti star ali nesposoben general. Mi Slovenci nemarno nikacega povoda, da bi slavo peli baronu Kuhnu Bil je krut centralist, in ko je še gospodoval v vojnem ministerstvu, umešal se je silno rad v politiko Da ga je usoda postavila v Španijo, hi mož pri jednakom slučaji, v katerem se nahaj« sedaj, posegel vročekrvno po sabli ter napravil pronunciamento, kakor sta jih Prim ali Etepartero kovala nekdaj! Tedaj, ko je ministerstvo grofa Ilohenvvartn bilo svoje zadnje boje, tedaj je bil Kuhn strupen nasprotnik temu ministerstvo, in v rainisterskem svetu je baje tako strastno govoril proti Ilohenvvartu in njegovim načelom, da so se višii krogi preplašili, ter odpustili llohenvvarta Bilo je to v škodo Avstriji! Da je ostal tiste čase grof Hohenvvart na krmilu, prestana bi bila že davno kriza, pod katero se muči Avstrija sedaj, ko poskuša grof Taaffe v notranjo politiko uvesti načela mehkejša m površnejša, ali vender sorodna nekdaj-niin načelom grofa Bohenwarta. Še več hudega prouzsjbčil je la „politični" general s svojimi članki, krle^e je priobčeval sedaj m Bedaj po židovskih listih. Posebno domeno imel je v „ Pester Llovd-u", kjer je velikokrat pod znano svojo šifro razglašal svoje misli o prihodnji avstrijsko-ruski vojni. Tu je naudušenim Madjarom na široko in dolgo razpravljali kako nič vredna je ruska vojska in kako jo bodo Madjaii pretepli in premahuli, če bi le napočili časi, da bi smeli honvedi prekoračiti rusko mejo! Na papirji je uničeval obdonskih Ka-zakov boječe tolpe, ter dokazoval da bode imela avstrijska armada samo prijeten sprehod, ko bode podila pred sabo rusko vojsko proti Arhangelu in severnemu ledenemu morju Goreče je oznanoval nauk o ruski korupciji in nezmožnosti, ter še posebej duSevito razprav jal o tem, kako nezmožni so ruski vojskovodje, tako, da se je prav mej vrstami bralo, kako hi tem pritlikovcem. kakor so Gurko, Radecki, Drentelen m drugi, takoj srce padlo, v smrdljive ruske škornje, če bi na primero baron Kuhn pokazal se na čelu ubormh dveh divizij v Volhiniji ali Podoliji! Z jedno besedo baron Kuhn ima mnogo na vesri, da se je posebno mej Madjari ukoreninila tiBta nezdrava ljubezen po vojni z Rusi. Baron Kuhn netil je ogenj, ter pri tem veliko grešil, da se je mej Nemci in Ogri zasejala tista nepremišljena vera 0 slabosti in nesposobnosti ruskih armad Najnevarnejši v vojni je, če se nasprotnik prenizko ceni : to doživeli smo v svojo grozo letu 180(1, ko so naši generali z velikim zaničevanjem govorili o prusk'h bramboveih. ki so nam potem pri Kraljevem Gradci kosti lomili, in s pobitimi našimi sinovi zajezili strugo mogočni Labi! Taka je tudi sedaj ! Vsak, ki govoriči o tem, kako lahko se nam bode boriti z Rusijo in kako hitro da bode po prekoračenji meje zavihrala črno žolta zastava na Prage starodavnih bastijah, je sovražnik naši domovini, kar s svojim govoričenjem ničesar druzega ne bode dosegel, nego ukoreninjenje napačne vere, da imamo Ruse, kot nasprotnike na vojnem polji, zaničevati, in da nam bode le Igrača, razkropiti in v divji neg pognati „lojeve sveče in usnje" zreče batalijone poluazijaške! Slab iu nepreviden je general, razširjajoč to napačno vero: baron Kuhn jo je razširjal, ter gojil s tem Sovini* zem ne Biimo mej Nemci in Ogri, temveč — in to je hujše — tudi v vojski. Kazal je s tem, da je v resnici star postal, in da so mu opešale nekdaj bistre moči: dozorel je torej za penzijo in le Bonu imamo hvalo dajati, da so se višji krogi že sedaj o tem prepričnli, ker drag račun bi bili morda plače-vali tedaj, če se je to prepričanje se le rodilo na krvavem bojuem polji, ker nesposoben general več spridi, kakor more armada stotisočna popraviti! Barona Kuhna disponibiiiteta. Avstrijski in inozemski listi ugibljejo, kaj je bilo povod, da so generala barona Kuhna nakrat postavili v disponibiliteto. „Miinchener Neuesten Nachrichten" objavile so celo vrsto zanimivih podrobnostij o baronu Kuhuu, iz katerih posnemamo nekatere. Ko je general, baron Kuhn praznoval sedemdesetletnico svojo mu je vojno ministerstvo, katero je tedaj vodil še LISTEK. Slike kazaške. Dedič sable Kaiaka Štepana Žurbe. Češki napisal E. Jeli nek; poslovenil Pod vi d o v s k i. (Konec.) V Ulasovem očesu se je unelo tisoč isker. Vzravnal se je lahno, pritisnil drago orožje k prsim — in veroval je že „batkovemu pripovedovanju na besedo . . . No, saj je to rekel njegov ,batko M Za nekoliko dnij na to ni bilo v rodnih kočah zdra-vejšega in krepkejšega Kazaka. Pogledavši k stepi, vzdihnil je lirnik. Za tre-notek Bi je pogladd sivo brado in nasmehljavši se, kakor da ve dobre reči, dodal je polu šepetaje: „He! Hoteli so Ulasa pomiriti z zvijačo in varati. Našli so odvrženo sablo in rekli nepremišljeno, da da je to Žurbina, dali so mu jo . . . temu detetu . ali . . ." »AH?« „Ali nihče izmej njih ondaj ni pomislil, da je bila to resnično Šurbina sabla, slučajuo najdena." „Idi, idi !" rekel sem iznenajen in nezaupljivo. „Bi!a je to sabla Štepana Žurbe!" zaklical je lirnik skoro strastno tako presvedočilno in trdno, J da neseni hotel dalje nasprotovati njegovemu raz-jaHnovanju. „Bila je, bila, kakor da bi ne bilo bolje sable na tem svetu. Pomiluj 1 Po šestih nedeljah je bil ITlas že zdrav in ljubljenec mej pastirji. Po noč: prišli so razbojnici, ne jeden, marveč cela množica. Šli so na govedino Vsi so bojazljivo be žali, jedini Ulas je ostal . O gospod ! Potegnil je Žurbino sablo, pobil nekoliko razbojnikov, a ostale zapodil. V stepnej temi so izginili brez sledu, veseli, da so se umaknili Žurbinej sabli. katero je tako močno držala Ulasova detska roka. Pomiluj! Za leto so se privlekli v Ukrajino bojni vragi. Ulas je bil prvi proti njim. Zadal jim je premnogo ran a sem se vrnil nepoškodovan. In od teh časov ni bilo boja brez Ulasa, nevarnosti življenja brez njegove odvažnosti, sreče brez njegove sable ... In tako se je bil do pozne starosti miajoč dedščino po Kazaku Žurbi, zaščito pred nezgodami, neskaljeno atiimanstvo". S tem je lirnik končal. Položil si je liro na na kolena in se dotaknil strun. Glasila se je nejasna melodija, tožna, zamišljena, katero je izvabil z jednoličnim recitativom. Opeval je Žurbino sablo in Ulnsovo slavo. In v takih trenotkih se človek nehote zamisli. Kaj sem premišljeval ? Osvedočenje, da v roki Ula-sovi bi bila vsaka sabla Žurbina. In tako je tudi bilo. Vera in volja storili sta Ulasa dediča. Toda jaz ne jemljem nikomur prepričanja in zato nesem nikogar zavračal. Tembolj junaški stopal je pred me postava Ulasova. Mej tem se je nebo pooblačilo. Tam nekje daleč opazil sem družbo Kazakov. Bilo jih je kaj obilo, šli so tolpoma in trenotek za trenotkoin so se čedalje bolj bližali vasi. Bili so to „bratje" Kazaški, vračajoči se s pogreba „dediča Štepana Žurbe". Nekaj časti sem gledal, lirnik tudi. V tem je vzdignil silen vihar s stepe ogromno mnogo prahu ter valil neprodirljive vrtince naravnost proti nam. Vsak razgled bil je hipoma zakrit. To je pretrgalo najino besedo. Ne izgovorivši niti besede več, bežal je lirnik v krčmo, in tudi jaz sem bil prisiljen iskati si zavetja. Žal mi je te okolnosti, sivi lirnik bi mi bil o Ulasu povedal morda še več. — Ali hvala i za to! Potikaje se po Ukrajini, mislil sem v osame losti često na Žurbino sablo. Gospod! Da bi tudi jaz kje tako našel! Mi hi pač vedeli, porabiti jo ! grof Bvlandt, namignilo v obliki častitk^, da „naj varuje svoje zdravje* ter poide v začasni pokoj, nikakor (»a naj ne hodi v stalni pokoj. Kuhn poslal je reskript nazaj in oh strani zapisal: „Hvalo /i .častitko", bodem že sain sel, kadar bodem hotel.*1 Zadajo hosedo in besedo „častitko" je trikratno podčrtal z modrim svinčnikom. Baron Kuhn ni bil uaklonjen generalnemu nadzorniku vojske, nadvojvodi Albrehtu, bilo ie U več razponi, mej Kuhnom in zmagovalcem Kustoškira, ki so se pa vselej poravnale vsled poniu ljivega značaja vojvode. Kuhn je pa marsikaj zmatral za slabost, kar je bilo le prizanesljivost proti njegovim posebnostim. V svoji upornosti dovolil si je general marsikaj, kar nikdo ni še storil pred njim. Marsikatero jako ostro besedo je izustil in da bi njegove satire zvedelo mnogo Ijudij, zato so že skrbeli razni posredovalci. Z Dunaja ga neso zavračali, a vojno ministerstvo je bilo sklenilo, da ga pripravi, da poj de, ker se je že postaral. Kuhn pa ni šel. Našel je nekega lepega dne na svoji pisni mizi. — zloglasno modro polo, to je pisauje, ki je je treba le podpisati in vojnemu niinisterstvu odposlati kot „pošt-nine prosto službeno stvar". V tem pisanji, ki se navadno reši v treh dneh, prosi podpisnnee, da ga odpuste iz službe zaradi kake telesne bolezni ali kake druge slabosti. Kuhn je pa zopet rekel; „Quod non" in zapisal zopet s svinčnikom; „Bodem že sam šel, kadar bodem hotel", in je poslal pisanje na pošto. Pri prvej priliki je o tem izrekel nekatere kaj pikre opazke in dostavil, da bi se ga radi znebili v korist kakemu „streberju". Sam je podajal v roke orožje Bvojim nasprotnikom, z odprtini „Tacitom" v desnici in s dežnikom ali eolnčnikom v levici se je vsak dan sprehajal po mestnem parku v veliko začudenje častnikom. Ta-cit, dežnik in generalska uniforma to se je strašno slabo ujemalo, [ta za to se Kuhn ni brigal, da bi le druge jezil. Srečno je pripravil do tega, da so ga poslali, ker ni hotel sam iti. »Grazer Tagblatt" pa piše, da se je poslednje leto po Gradci že večkrat govorilo, da bodo Kuhna kam prestavili. Sedaj se je govorilo, da bode cesar jevič prevzel poveljstvo voja, sedaj pa da bode Kuhn prestavljen v Galicijo, da bode bližje bojišča. Zopet se je govorilo, da je odbran za poveljnika v bo-dočej vojski, nasproti se je pa zatrjevalo, da pozna premalo severni izhod države, da bi mogel nastopiti to stopinjo. Pri poslednjih manevrih, katerih se je udeležil nadvojvoda Albrecht, bilo je prišlo do mar-sikakih sporov, s kratka „ viselo je nekaj v zraku" rekli bodo sedaj modreci, če tudi s tem ni nič povedanega, nič pojasnjenega. Politični razgled. Notranje dežele. V L ; u b i j a n i 24. julija. Nemški konservativci hočejo na vsak način, da jeseni pride na vrsto v državnem zboru prvo branje Liechtensteinovega zakona. Nedavno se je bilo sešlo na Dunaj i več nemških konservativcev in so se o tem posvetovali. Ostala desnica bi pa rada to stvar še odložila, ker se boji, da ne bi prišlo do razpara mej državnozborsko večino. Kakor se pa da iz staročeških listov posneti, se bodo pa vender Cehi udali v tem oziru ueniškim konservativcem. Tako je „Hlas Naroda" nedavno pisal, da bode treba šolske zakone premeniti, naj tudi levičarji ostavi j o državni zbor. Posebno MlezijNkv Nemce bode češka gimnazija v Opavi. Letos je hotela „Matica Opav-ska" zgraditi za gimnazijo novo šolsko poslopje. Kupila je stavbišče, a'stavbeni urad in mestni za-stop ne pustita zidati, češ da se bode ta prostor potreboval za druge javne namene. Na ta način hočejo „Matico" gmotno oškodovati, da bi potem popustila to šolo. V u a nje države. NrliMki opozicijski listi sklepajo, da bode posledica Peterburškega sestanka, da bode Avstrija zgubila upliv v Srbiji, še bolj pa v Bolgariji. Srbska opozicijo se tega veseli. Manj povoljen bil bi pa prevrat naprednjaškej stranki, ki je dobivala svojo moralno podporo iz Avstiije. Z veliko natančnostjo se poroča raznim listom o paradah in veselicah, ki se vrše povodom sestanka ueniskfga m ruskega vladarja, skoro prav nič pa ne izvemo o političnem pomenu tega sestanka. Da so se vršila tudi diplomatična pogajanja, posnemamo iz tega, ker se je car posvetoval z grofom Herbertom Bismarckom, nemški cesar pa z Giersom m da so posvetovanje potem Bismarek, Giers in Pavel Šuvalov imeli. V liiiuiuuiji se začenjajo hude agitacije proti dinastiji. Nedavno je izšla v Bukureštu knjiga, v katerej se hudo grap; vladanje kral|a Kanda. Pisatelj dokazuje, da se v 22 U-tih, kar vladi oj danji kralj, ni nič storilo za narod, sa> o davki so se povišali. Rumuniia je res pos aia kraljestvo, a zato je pa morala vso trgovino na Donava prepu stiti Avstriji. Pisatelj trdi. da ne bode več dolgo, da bode kralj moral ostaviti del le Potfin bi pa bilo najbolje, tla se osnuje volilno kraliestvo. Ape-lovati treba na narod. Kakor so nemški listi izvede i, podpira protiilinastične agitacije knez Cusa, ki bi rad prišel na kraljevski prestol. Mi so tudi nikakor ne naudušujemo za kralja Karola, a vender mislimo, da bi si s tem, da bi volili kralja, Rumuni dosti ne pomagali. Pojavili bi se jednaki raspori kakor na Poljskem in bi spodkopali drŽavo. V Romuniji so tudi blizu iste razmere kakor so bile na Poljskem, prevzetno plemstvo iu obubožani kmet je. Večji uspeh vlade proti Boulangerju -o bile dopolnilne volitve za IVn ii<*o*ko zbornico v nedeljo, uego je pa bil Floquetov dvoboj. V Ardeche je Boulanger podlegel, v Lyonu je voljen skoro jednoglasno oportunistiški kandidat, v Dordogne je, kakor se kaže, volitev ho napartista zagotovljena, a Boulanger je dobil 4G45 glasov. Bonapaitisti tudi nečejo ničesar slišati o kaki zvezi z Boulangerjem. Namestnik za Alzecijo in Loreuo knez Hohen-lohe odšel je na dopust. Iz tega sklepajo iicutšk i listi, da v kratkem ni pričakoveti nikakih novih poostrenih naredeb glede Alzacije in Lorene. Kuez Ilohenlohe bode poprej pohodil še Bismarcka, nego se vrne zopet v Strassburg. Cesarska slavnost v Logatci dne 22. julija, t Dalje in konec..' Rano zjutraj začeli so prihajati gostje, katere je vsprejemala vrla rudniška godba iz Idrije, ki je ves dan kaj marljivo in dobro svirala Ljubljančani, mej njimi ces. svetnik Murnik, dr. Poklukar in dr. Vošnjak pripeljali so se z vlakom, požarne hrambe in drugi gostje na ovenčanih in okrašenih vozeh z zastavami in napisi. Posebno lep bil je prihod Cerkničanov, ki so pripeljali seboj mnogo krasotic v narodni opravi. Malo pred 9. uro pripeljal se je v čveter kuez Hugo VVindisc hgratz v generalski uniformi. Brdka gospodična Martin a kova izročila mu je krasen šopek. Mesto deželnega predsednika barona Winklerja prišel je uamestniški svetnik Sche-mje r 1, kateremu je ljubezniva gospodična Kovačeva ter mu izročila prelep šopek, rekoč : Preblagorodnl gospod! Od strani svojih ljubih tovaršic, dana mi je prelepa ter častna nalaga, da Vas prečastiti gospod v imenu vseh deklet Logaškega okraja nnjsrčneje pozdravim. Uverjeni bodite, prečastiti gospod, da Vaš današnji prihod v nas veseli izvanredno svečanost obhajajoči Logatec, smatramo si kot veliko čast ter blagonaklon jenost. V znak žive ljubezni in udanosti, zvezale smo to kitico cvetk, katero Vam prečastiti gospod, izročam, da jo blagovolite kot mali naš darek vspre-jeti. Kmalu po tem bila je maša katero je služil dekan Vrhniški, g. Koprivuikar z obiio asistenco na prostem, na grajskem, baš v ta namen skrbno prirejenem dvorišči. Slavnostni odbor je za red pri maši kaj previdno skrbel, vsak dostojanstvenik, vsako društvo imelo je svoj strogo določen prostor in tako je navzlic veliki udeležbi vladal uzoren red, prizor pa je bil kaleidoskopičen. Tu goste vrste oguje-gascev in veteranov, ondu godba v svoji lični opravi, spredaj odličnjaki v uniformah in frakih, za njimi mnogobrojen venec zastopnic nežnega spola, mej njimi uad 100 v pečah, na desno župani in zastopniki korporacij, zadej šolska mladina z zastavo, v sredini pa močan mešan zbor , ki je pri maši pel. Dasi so imeli menda samo jedno skušnjo vkupe z godbo, je vender petje bilo jako dobro, na čemer gre posebno zahvala nadučitelju g. Rib ni kar ju, ki je za slavnost sploh bil neumorno delaven, Po maši bilo je predstavljanje raznih deputacij. Deputacijo duhovuištva vodil je dekan Koprivuikar, državne uradnike rudniški nadsvetnik Novak, župane iu krajne šolske svete Idrijski župan Štefan Lapajne, v imenu notarjev, poštarjev, cestnih odborov, železniških uradov notar Grunt ar, v imenu šolstva nadzornik Gerkman, v imenu požarnih bramb in narodnih društev Ernst Hieng, I z Rakeka. Ob 101/*. uri zasadila so se prva drevesa drevoreda mej Gorenjim in Dolenjim Logatcem, potem se je šolska mladina obdarovala z jedili, revnejša tudi z obleko, ob 11. uri pa je v P redov i če v i gostilni na prav prijetnom prostoru skopal zajutrek, pa katerem smo se napotili v Dolenji Logatec, mej potoma pa se udeležili ^e otvo-i it ve za si t ne bolnice. Okrajni zdravnik dr Ster-fei ie i krepkem govoru pojasnjeval te bolnice pomen In naposled izrekel željo, da dolgo prazna ostane. Ob 12. uri vrtita se je zasajenje dreves za he.ored iz Logatca v Rovte s primernim nagovorom šolski mladini, potem pa je bila otvoritev Logaške posojilnice, ki ima svojo prav lično prirejeno pisarno v hiši trgovca Brusa. Blagajnik Marguč imel je tem povodom izvrsten govor o pomenu in delovanji posojilnic. Ker je bila h tem prva polovica vsporeda končana, porabili smo prosti čas do banketa v to, da smo si ogledal: zares uzorni šolski vrt Dolenjo-logaški, kjer smo se preverili, koliko more koristiti za razvoj sadjarstva taka učna sila, kakor je nad-nčitelj Ribnik a r. Banket pričel je ob 2 uri popoludne in trajal čez 5. uro. Udeležilo se ga okolu 200 osob, ofici-jalne uapitnice bile so naslednje: Predsednik slavnostnemu odboru g. Mullev napil je presvetlemu cesarju. Napitnica ta vsprejela se je z velikim nnudušenjem, godba zaigrala je cesarsko himno, katero je mej streljanjem)! topičev vse občinstvo stoje poslušalo. NamestniŠki svetnik Schemerl napil je deželi kranjski, notar Gruntar deželnemu pred-sedniku, baronu VVinklerju, župnik B erga nt pokrovitelju slavnosti, knezu VVmdischgratzu, konci-pijent Hrast poslancem, dr. Sterger vsem drugim gostom, naposled pa še dr. Vošnjak narodu slovenskemu. Vse uapitnice izzvale so veliko odobravanje. Po 5. uri pričela je ljudska veselica s petjem, godbo in loterijo. Glavna točka pa je bil državnega poslanca dr. Ferjančiča slavnostni govor. Govornik poudarjal je, s kako gorečo ljubeznijo se spominajo narodi avstrijski vseh dogodkov v cesarski rodbini. Kakor se je po vsej državi z zvesto udanostjo praznovala petindvajsetnica, tako tudi sedaj veselo utripljejo srca, ko bode dne 2 decembra iz polnjenih 40 let, odkar je naš cesar nastopil vla* darstVO, in povsod izražajo se čuti hvaležnosti za brezštevilne dobrote, katere nam je naklonil ljubljeni vladar. Osvobodil je kmetski stan tlake in desetine, dal nam ustavo, katerej se ima baš narod naš zahvaljevati, da sredi mogočnih sosedov še obstoji, se zaveda iu napreduje. Poudarjal je potem brezštevilne naprave in ustanove za povzdigo duševnega in gmotnega napredka uarodov, podpore, ki jih naklanja darežljiva roka cesarjeva cerkvam in šolam in brezštevilnim drugim prosilcem. Naš cesar združuje v sebi vse čednosti modrega in vele-dušuega vladarja, zatorej hvalimo Boga, da nam je že 40 let naklonil njegovo milo vladanje, proseč, da bi nam ga še dolgo let ohranil, zato Logaški okraj praznuje po intencijah njegovih štiridesetlet-nico z dobrodelnimi in koristnimi napravami trajne vrednosti, kakor so posojilnica, zasilna bolnica, drevoredi ob cestah, obdarovanje šolske mladine, zato pa tudi danes narod slovenski od Mure in Drave do obal Jadranskega morja naudušeno kliče: Bog živi, Bog ohrani presvetlega cesarja Frana Josipa 1. Slava! Izborni govor bil je vsprejet z nepopisnim na-udušenjem in gospodičina Le v i č n i k o v a poklonila je govorniku krasen šopek. Po končani loteriji, ki je imela samo jako praktične dobitke: poljedelske stroje in orodja začeli so na gričih goreti veliki kresovi, na hribu „Sekirca" pa so švigale pokajoče rakete in prav lep umetelni ogenj, dočim so hiše ob cesti začele razsvetljavati svoja okna. Ob 9. uri začela se je pomikati baklada (nad 200 haklonoscev) z Dolenjega v Goreuji Logatec kakor velikanska plamteča kača. Pevci in godba postavili so na ista mesta, kakor pri maši in ko so odpeli cesarsko pesen, zahvalil se je okr. glavar dr. Rus v jako krepkih in umestnih besedah, na kar se je pela ipavčeva „Domovina", v kateri se je zopet odlikoval g. Medena tenor. Po dovršeni serenadi bil je povratek na slavnostni prostor in prosta zabava z živahnim plesom na obe.'i plesiščih. Bilo bi še omeniti mnogo podrobnostij, da bi bil naš popis kolikor toliko popolen, a popis na-raBtel bi preveč na široko, pri vsem tem pa bi vsega vender ne mogli dostojno zabeležiti, ker je slavnost bila preobširna, presijajna, ker je njen utis bil premogočeu. Trebalo je mnogo truda iu jako umnega delovanja, da se je uprizorilo kaj tacega. Zato izre- kam« slavnostnemu odboru svoje najodkritosrčneje pri. nanje, da, svoje občudovanje, želeč, da tudi v bodoče v vseh javnih vprašanjih deluje v istej slogi, z združenimi močmi in uspeh hude vedno tako krasen, tako velečasteu. Kot bolj daleč stoječim in nam lahko konsta-tovati, kdo si je stekel največ zaslug. Imenovali so se nuni poleg okrajnega glavarja dr. It u s a se gospodje Mullev, Hib ni kar, Gruntar, Tu-Usti, Milavec, Arko, Marguč, Marti nak, Ravnikar, Kranner, Pollak, Tekavčič, Hrast. Gotovo je še DDDOgo drugih. Ako vseh neamo pogodili, naj nam blagovoljno oproste, saj lini je prelepi izid naj lepše zadoščenj. Domače stvari. Deželni glavar grof Gustav Thurn f. Zadnji član stare plemenite, v zgodovini kranjski imenitne rodbine, ločil se je s sveta, včeraj popoludue ob VaO. uri umrl je na svoji graščini v Radovljici deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina - Como- Vercelli, vite/ reda železne krone II. vrste, imejitelj vojne svetinje, veleposestnik v Radovljici, v Lehnu in Plankensteinu na Štajerskem, pred sednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, c. kr. ritmajster izven službe, predsednik komisije za pogozdovanje Krasa, Častni občan mnogih občin na Kranjskem in Častni član mnogih društev, po dolgi mučni bolezni, v 52. letu dobe svoje Pokojni grof Thurn bil je porojen 1836. leta na svojega očeta graščini v Radovljici. Za njegovo odgojo se je jako dobro skrbelo, imel je doma izvrstue učitelje. Poučevali so ga utnrši dalmatinski šolski nadzornik Šolar, znani Lovro P i nt ar in še živeči župnik Anton Klemen. Dovršivši gimnazijo, šel je v Gradec, kjer je študiral dve leti kot pravnik. Leta 1859 pa, ko je pričela vojna v Italiji, ustopil je v svojem naudušenji v vojsko, služil pri ulancih in polagoma postal ritmaj-ster. Pozneje pa je izstopil iz definitivne službe in se vrnil na svojega takrat že umrlega očeta graščino. Ko je 1877. leta starejši brat Hijacint Thurn umrl, izvolilo je Gustava 14. dne julija veleposestvo v deželni in potem tudi v državni zbor. I>ne 16. septembra 1881 bil je Gustav Thurn imenovan deželnim glavarjem vojvodine Kranjske. Njegovo prijazno vedenje nasproti narodni stranki in ker ni dopuščal, da bi nemški poslanci imeli svoje klubove seje, kakor za Kalteneggerja, nakopalo mu je sovraštvo Nemcev, zlasti Dežmana, in bil je predmet mnogim napadom. Leta 1883, ko je bil v Tržifti propal, kandidoval je v velepose-stvu, a ker so Nemci napeli vse sile in se H tudi na naši strani ni postopalo, kakor bi se bilo imelo propal je on, kakor tudi vitez Sa-vinschefig, za par glasov Vsled tega poraza odložil je trgovinske zbornice predsednik «osp. Kušar svoj deželnozborski mandat, grof Thurn bil je potem mesto njega izvoljen in cesar imenoval ga je dne 23. junija 1883 zopet deželnim glavarjem. Po Wurzbachovi smrti bil je pred tremi leti izvoljen predsednikom c. kr. kmetijske družbe, 1886. leta predsednikom komisije za pogozdovanje Krasa. Koncem preteklega leta začel je bil bolehati in ni mogel več voditi deželnozborskih sej, vender je deželni zbor dne 23. januvarja t. 1. še zaključil. To je bilo menda njegovo zadnje javno dejanje, kajti od te dobe šlo je zdravje hitro nizdolu. Rak na jetrih, kateremu se je še pri družila vodenica, razjedala sta vedno huje sicer jako krepki organizem in prouzročevala hude bolečine, katerih ga je včeraj rešila smrt. -Pokojni deželni glavar grof Gustav Thurn bil je zares plomenit in ljubezniv človek. Slovenski govoril je popolnoma pravilno, čital vse slovenske časnike, katere je tudi z naročbo podpiral, bil je podpornik narodnim društvom in zavodom, na katerih veselicah je bil često prisoten. Velik prijatelj je bil deželnim uradnikom, za katerih materijalno zboljšanje se je večkrat potezal. Radodaren je bil, revežem je obilo dajal, zlasti po mnogo takozvanim „Brali možljivim prosjakom". Narodni stranki bil je I zvest pristaš in pri marsikateri priliki kazal je svojo ljubezen do naroda, on bil je naroden kavalir v besede hlagem pomenu Vsa Kranjska bode obžalovala njesovo smrt ter mu ohranila hvaležen spomin in častno mesto v naše dežele zgodovini. Slava in blajr spomin grofa Gustava Thurna imenu! — (Deželnega glavarja grofa Thurna smrt,) dasi že dolgo pričakovana, vzbudila je v vseh krogih globoko sožalenje Jako veliko vencev odposlalo se je v Radovljico. Z deželnih poslopij iu iznad Čitalnice vise črne zastave. K jutršnjemu pogrebu odpelje se veliko odličnjakov in druze«a občinstva v Radovljico. — (V Gradci) priredilo je vojaštvo včeraj V. Z. M. Kuhnu velikansko baklado. Tisoč vojakov nosilo je bakle. Iz Ljubljane odšlo je v ta namen v Gradec 27 častnikov — (Nov odvetnik.) Gospod dr. Josip N a-mesnik upisan je mej odvetnike ter bode svojo pisarno otvoril v Ljutomeru. — (Gospod Blaž Fišer,) ki sedaj biva doma na Platu, bode jutri na bližnji Slatini pri Ro gatci sodeloval pri koncertu. — (Zoper p o n e m č e v a n j e slovenskih šol.) Gibanje zoper ponemčenje slovenskih ljudskih šol širi se na spodnjem Štajerskem od dne do dne kaj veselo. V zadnjem času sklenila sta trg Žalec pri Celji in občimi Ponikva v Šmarškem okraji postavne korake zoper urivanje nemškega jezika, ter so dotične uloge že pri deželnem šolskem sovetu oziroma pri naučnem ministerstvu. Da bode tako odličen naroden trg, kakor je Žalec mej prvimi, ki se potegujejo za pravico maternega slovenskega jezika smo vedeli, in nesmo se motili. Ravno tako veseli smo sklepa občine Ponikve, rojstnega kraja neumrlega Slomšeka Slovenski trgi, slovenske občine storite ravno tako! — (Vreme) je dosledno neugodno, dan na dan dežuje. Veerai je bilo previselo, po noči pa smo imeli ploho in danes popoludne zopet dež in nekoliko groma. — (Krasna nebesna prikazen.) Z Bleda se nam piše : Vozeč se v nedeljo na večer ob 8. uri po Blejskem jezeru, ko je ravno mesec v vsi svoji lepoti priplaval nad horizontom, zapazimo naenkrat proti jugozahodu močno svetlobo, padajočo v otrinkih z neba. Meneč v prvem hipu, da je raz sula se raketa, koje so spustili pri Petranovih, zapazimo, da je na mestu, kjer se je prikazala svet loba, nastala neka čudna svitlobna prikazen. Bili sta videti spodej večja in zgorej^manjša zvezda, ki sta bili spojeni kakor po neki megli. Vse drugo nebo bilo je še brez zvezd in le proti jugozapadu svetila se je v višini kakih 30° nad horizontom nova zvezda, ki je stala 10 minut nepremično na nebu, začela bledeti iu potem ugasnila. Morda nam pojasni kak astronom lepo prikazen. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrad 23. julija. Toča je zadnje dni, posebno v šabaskcm okraji veliko škode naredila. Pobila je mnogo malih živalij in perutnino ter izbrala si tudi člQVeSkih žrtev. V vasi Ljubica ubila je štiri pastirje, v Kcceljevi delavko in otroka, v Mesarci bogatega posestnika. Krasno.je Selo 24. julija. Včeraj bila sta oba vladarja prisotna pri vajah Viborškega pešpolka in gardske konjice. Viljem vodil je pred carja svoj Viborški polk in izrekel velikemu knezu Nikolaju veliko priznanje na tej vaji. Po zajutreku pri velikem knezu obiskala vladarja v ostrogo Viborškega polka lazaret. Viljem podelil (liersu dijamante k redu črnega orla. Vlangaliju red rudečega orla prve vrste. Herbert Bismarek dobil je briljante k Aleksandra Nevskega redu. Zvečer bil Viljem prisoten v Pavlovsku, ko se je praznoval grške kraljice imendan. Ko se je najsrčiieje poslovil od carice, odpotoval je s carjem danes v Kronstadt. Zdravstveno poročilo mestnega fizikata za mesec juni 1888. I. Meteorologi <'. n o o p a z o v a n j e. Srednje stanje baroiuetrovo 734.3 mm srednja toplota 19.7 C, srednja mokrota 71% za celi mesec 257 mm, d-ževalo je 12 krat. 3 krat bila toča, 4 krat nevihta, 5 krat megla. Štiri dni je bilo popolnoma jasno 29 dni na pol, 4 krat oblačno. Veter je bil večinoma zahodni in severozahodni. 27. in 29. junija bila velika nevihta nad mestom, 29, m 30. snežilo je v planinah in zaradi tega velik mraz. Voda v globini povprečno P70 m. II. Stanje b o lezn i: število holuih je bilo mnogo manje nego meseca maja. Največ je bilo plumih katarov, revma-tizmov. katarov črev, posebno pri otrocih. Kužnih boieznij bilo je naznanjenih : Davica 2 krat, Varicellae 3 krat, koze 1 krat, vročinska bolezen 2 krat, škarlatica (lahki slučaji) 3 krat. III. Umrljivost: Meseca junija umrlo je v Ljubljani 106 osob, t. j. 18 manje, nego meseca maja, — 56 moških in 50 žensk. Po Starosti je umrlo: do 1 leta .... . od 1 — » B ~ » 10 -n M — - 30 „ 40 — 50 — 60 — 70 — 80 - o K) 20 30 40 •~>U 60 70 80 90 24 osob 9 „ 3 „ 9 „ 8 „ 9 .. 10 „ 7 n 10 „ 10 „ 6 „ 1 > mrtvorojeno........ Po posamičnih boleznih: Bolezni možganov in živic 14, bolezni srca in krvi 6, prsne votline 14, za jetiko 28, prirojena slabost 8, vročinska bolezen 1, koze 1. davica 2, osta-relost 12, obče bolezni 3, mrtvotejeno 1. Od teh mrtvih je bilo 29 tujih, tedaj je od prebivalcev Ljublianskih umrlo samo 78 osob. Kakor vsak mesec jejetika s 26% vseh umrlih v prvi vrsti Na kataru črev je umrlo 12 otrok. Dvakrat bilo je potrebno redarstveno-zdravniško 'paranje, ker ni bilo mogoče dognati uzroka smrti. Iz civilne bolnice prišlo je sledeče poročilo: Koncem meseca maja ostalo je v vseh oddelkih dobrodelnih zavodih 406 bolnih, prišlo je tečajem meseca 337, — odpuščenih, premeščenih itd. bilo je 279 osob, 35 jih je umrlo. — Od teh 35 mrtvih je 12 Ljubljančanov, 23 ptujih. Na medicinskem oddelku so bile bolezni prsne votline, revmatizmi in želodčni katari in nekaj slučajev vročinske bolezni. — Koncem meseca se je pa število bolnih znatno zmanjšalo. Na oddelek za blazne vsprejeta sta bila dva alkoholika in jedna blaznela delavka. Na kirurgičnem oddelku je bilo mnogo bolnih vsled pretepov in nesreč. Prelom več kosti pri delavci, kateri je s strehe padel, tudi nesreče na železnici. Zraven več manjših operacij zvršile so se tudi 2 amputaciji in 3 resekcije. Rane so se dobro celile, prisad je samo v nekaterih slučajih pristopil. Na sililitičnem oddelku in porodnišnici ni bilo nič posebnega. Iz c. kr. vojniške bolnice se poroča : Koncem meseca maja ostalo 44 mož, priraslo je 80, ozdravelo 77. Premestilo v druge zavode itd. 5, umrl je 1 in ostane koncem meseca junija 41 mož. Otroška bolnica na Poljanah: Ostalo jo 17 otrok, prišlo na novo ll, ozdravelo 10, umrla sta 2, ostane koncem junija 16 otrok. Bolezni, katere so se v tej bolnici zdravile, bilo so : 4 krat Serofulosis iu Rachitis, 3 krat plučni katar, 2 krat bolezni oči j iu gnilost kostij, 1 vročinska bolezen. Tnijni /.ifno ilui w»poli. VsukerSno trganju po hrbtu in udih ter bolečino v t-Um kili vapesno ozdravi muzanje /. Mul l-o v i m „ F r itn 00 n k i m žganjem in h olj o". (Jena Htuklenim SO kr. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c kr. dvor. založnik, na Dnnnji, Tuohlauben V lekarnah po deželi zahtuvaj so izrecno Moli-ov preparat z njegovo varBtvono znamko in pod-disom. 4 (m — K)) ..LJUBLJANSKI ZVON" Sftojl (882 —167) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 14 --, l.oierijuc Nrcčke 21. julija. Na Dunaj i: 10, 7, 39, 64, 75. V Gradci. 34, 40, 14, 65, 21. T nj o i : 23. julija. Pri siouu: Bebanpp, Danzer, Behvls, Beni i i * i, -naja. — Zieser. Wolf i/ Tr9ta. — Olohočnik iz Heljak*. Michor iz Ribnice. — Traun iz Celja Pri Malici: Bmst, Rolobek i Dnna|a a iz Tista. — ilartman i/. Mouokavega. — BotovM iz Trsta. Pri fu/.n«'iii koloili »ni: Laoher is t .r l Nag\ iz lista Pri bMvarNkiin iltoru GMM 1 Dd Umrli s.- > IJul»Ii;Mii: 21. juliju: Mihael Au'io, uiestui tesar, 19 let, Hrn-deckega vas št. 2"», za vodenico 22. julija: Jožef S'.lciiii. godee, 88 let, Kravja dolina .št. 11. za plućno tuberkulozo. v dež e J n ej bolnici: 11». juliju : Jakob Hafner, delavec, 80 let. za jetiko. Mefporolojariiii« poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Ni'ln Mo-krina v mm rt P —^ 94 7. zjutraj 2. popol. u. zvečer 737 H min. 786*7 mm. 786 1 min- 14*6* G 86*0'' C 1S*1U(! brezv. z. j z. nI j<»# megla d. jas. obl. 0 0 mm. llfŽjit Srednja temperatura 19-'» . za 0*8' nad Durmnlom. 133 gld. 50 kr. dne 24 julija t. 1. (Izvirno tclegratienn poročilo.) Srebrna renta . . Zlata renta . . . 6 marčna renta . Akciie narodne banke Kreditne akcije . . London...... Srebro Napol. . . C. kr. cekini Nemške marke . vre raj danes gld. s[i — tfld. 81-3"' B8*66 — . 89*40 11 -j »i > — „118*60 ■ 96-76 — 96*76 H74-— _ n 874 — 81( 80 - . 3U9- n 124*60 - , 194*60 — , 6*86*/ rv88 — „ 6*89 60*97*1 , - . 61»- , 40 102 , ►>•=> 90 45 M6 , 60 — 137 , . — 100 80 184 , , 50 21 , — lOH , BO 2'Al , 50 l državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. lf«J4 t«Ki „ Ogerska zlata renta 4*,u...... Ogerska papirna renta o",0 . . tajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srećke 5B/0 . . 100 gld. Zemlj. oh<*. avstr. 41 ,,," 0 zlati zast. listi . Prior, ohlig Elizabetu , zapad, železnice !V i ublig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke .....gld. K':uolfove srečke . . o ., Akcijo anglo-avstr. banke 120 ,, Trammway-društ. velj. 17o gld. a v. Zahvala (iinjeuiiu sitem izrekamo vsem, ki so se mej boleznijo iu pri pogrebu našega nepozabljivega soproga m očeta MIHE ANŽICA sponmjali nas, iskreni« zahvalo. Posebno toplo B6 zahval j u jemo BI zadnje spremstvo častitiin meščanom in slav ni požarni hrambi Ljubljanski, kakor tudi množici prijateljev iu znancev. V Ljubljani, dne 24. julija 1888. (609) Žalujoča rodbina. SIMONA GREGORČIČA. i 11 zvezek. — Založil Jogip ttorup. Dobivajo se samo pri meni. Broširane po 1 gl«i.. ^ $» s pošto :< kr. več ; elegantno vezane DO 1 BO kr., v - p šlo fi kr. več. '439—IU) FRAN DEŽMAN, :. knjigovez v Izubijani, Sv. Petra cesta št. 6 J * * Pivo v steklenicah lOj prodaja BIERMAIER v Ljubljani. * Dve lepi sobi tik graščinskega , rtu v Itmlovt s u /.a as;, počitnic takoj za oddati skupaj ali posamezno Ver" se isve prt gospej Frnu|l OlifV-ie. (610— 1) motalke in tkalke (Haspleiinnen and Weberinneii) dobe takoj stalno delo /. dobrim zaslužkom V uekej predilnici in tkalnici ne daleč od Ljubljane Ponudbe naj ae poftiljajo pod Z. Z. upravni Stvu „Slovenske^a Naroda' 499' 8) ec M pr»«ln|ailiiieo t. iiiešaiiim lilit^om. I I do 11 let star, ki je dovrlil dve realki ah vsaj petrasređoo ljudsko lOlO z dobrim uspeboni ter je krepak iu zdrav, vsprejme se takoj. Ponudbe na upravništvo „Slovenskoga Naroda" % naslovom: «.l'een«H**». (501—3) i Dešelul o«li>or Kn« u j m k i naznanja pretiti no vest, da je deželni glavar vojvodine Kranjske, visokorodni gospod grof Gustav Thurn-Valsassina-Como-Vercelli, vitez redu železne krone II. vrste, c. kr. ritmojster i. s , lastnik grajiićin Radoljica in Stari Grad na Kranjskem, Lechen in Plan-kens ein na Štajerskem, predsednik c. kr, kranjski kmetijski družbi in predsednik pogozdovalni komisiji za Kras, častni član občine na Bledu in občine v Rovtah, danes ob 4*/i ari popolndne, 58 let star. po dalji mučni bolezni, prejemi! sv. sakramente za umirajoče, p ajfidinl Rado^ski, Izdihnil SV; jo blago dušo. Pogreb bode > sredo dne 25. t m, ob 1. uri popolndne v Radovljici. S eta maša /m pokojnega bode v petek dne 8. avgusta t. 1. ob 10. uri dopolndne v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani V LJUBLJANI, dne 88. julija 1888. PRAN CHRISTOPH-ov svetu i za je brez duha. se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teh praktičnih lastnostij m jednostavuega rahljeuja se posebno priporoča, kdor noče sam lakirati tla. - Bobe s.- i dveh uran zopet lahko rabijo. — Dobiva BO V različnih barvah (prav kakor oljnate barve! in brezbarven (ki dsije samo svit . — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, IVANU LUCKMANN - U. ^'^I^akS^ S Malin s petimi hmni, | kateremu nikdar vode ne primanjka. dve uri od Ljubljane in pol £g ure od postaj Laze in Zalo«, in ^ posestvo, ki meri 40 oral, mej katerimi je 20 oral travnikov, njiv in gozdov, 1»i</>rljše *ij»nnti"4' ,v*'<>ft.irtt*f. I prebarljenje uravna, da se pravo metsanjv h-rri dose&e, da se odstranijo Bpriđeni in slabi deli hrri, je uže več let aplo&no vnani "i priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno tdfavilnih ztliiiJako skrbno, upliv« ..... psi vseh težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napetfi, o\jevat\ji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči r želodci, pri prenapolnji-nji šeloaea z jed m i, z-istinjenji, krvnem nutoka, hemerojidah, ženskih bolečinah, pil bolečinah V črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prelatrc, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moi m zdravje. Vsled tega Svojega izvr-b t iega upliva je zdaj gotovo in priznano t i ml tlinnntt> sreeMst »••• postal Iti ho kptoSno razširil, 1 Htekl< > Iti-.. *^ i* tole lotilo! I jjfltl. Na tisofte pisem v priznanje je na razgled pripravljenih Razpošilja ao na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju avote. Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka stekLnica n lr. Uosuv■j-.t zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, mii na Btraal napis: pl)r. Rosov zdravilni balzam iz lekarno „pn črnem orlu" 1» Fragnerja, Pragu 20.r)—3W v nemščini, čošt'ini, madjaišeini iu franooBčini, na pro6el|l pa Da-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. Pni vi dr. Rosov zdravilni balzam dcd)i se samo v glavnej zalogi ». ri*\0m\ifi-jn, lekarna „pri črnem orlu", 1'riigi«, nI. *£05—H. V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; Vilj. Mayr. U kar-, Eras. Birsohitz, lekar; Jos. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj ini: Fr. Baccaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. v Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar V (Jerici: O. Chri-stofoletti, lekar; A. de Gironcoli. lekar; R. KUrner, lekar: G. B. Pontoni, lekar. Oer Vse lekarne v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tain se tudi dobi h na tisoče zahvalnih pisem priznano : E^rsLŽlsio đ.om^če inazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Babi se, če se ženam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah raake vrsta pri črvu v prstu in pri zauohtntci, ću še roko ali nogo zvije, pri uiorskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rane na nogah iti na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini. Vse bule, otekline iti utrdine ozdravi v kratkem, Se se. gnoji, izvleče ven veB gnoj ter v kratkem ozdravi. v ikatUicoh v» 2"* »"« *»*• (178—9) KIVAR.11 fl I Kt51' BU Praiko univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar- Q> iVlvIlJl/ . jam ja gJ4 po p,.avem reoeptU le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumene škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, nii rudecein papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. iSal%uin xu u ho. Skuieno In po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno le zgubljen sluh. 1 sklemca 1 gld. av. vel|. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarni1".