232 š&vilka. Ljibljaia, y torek 10. oktobra 1905. XXXVm. leto. fi»*aj« "»» «*"* zveocr, tstmii nadaljv to praanSZ«, Ur valj« po poall »rajamao u avatro-Ofrake ZaftaU aa vas leta ti K, aa pel lata II K, aa Satrt leta • K 60 b, aa aa meaee S K 80 k. Za LJubljano t aoittjanjem na deai aa ft? 84 K, aa pel leta 11 K, aa četrt leta 0 K, aa aa meaee t K. Kdor hodi tam pen), placa aa tu UU 11 K, aa pel UU 11 K, aa 6etrt leta 6 K 60 k, aa en meaee 1 K 90 k. — Za tujo deželo tolike vać, kolikor .aat&a poštnina. | fii sareSbe brea tttonobnt vpošUUtva naročnine m ne oaira. — Za oznanila »a plačajo od peUreaUpne petlt-TrtU po 11 a, it ae aa eananue tlaka enkrat, po 10 k, ce ae dvakrat, in po 8 k, če te tisk* trikrat al! ve&krat. - Depial bb' ae brale frankoTati. — Bokopi.J ■« no m&ajo. — Uredništvo ta upravnlttvo je v Kaaflevik aliaak it. 6, In aleev areoniitve o L nadstropje, apravniltro pa v priUicja. — Upravniltva naj ■• blagoTolija poSUjati naročnino, raklamaaija, oananila, L J. administrativne stvari Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Slovenski JSFarod" telefon 8t. 34. Nagi - nadškof? Umrli goriški nadškof Jordan še ni pokopan, a Že se je začela gonja, kdo da postane njegov naslednik. Možje, ki bi radi zasedli nadškof o vsko mesto, nimajo niti toliko sposobnosti, da bi vsaj čakali, da bo Jordan pokopan. V dunajskih klerikalnih listih se je včeraj poročalo, da postane tržaški škof Nagi nadškof v Gorici, goriški prost dr. F a i d n 11 i pa da postane Škof v Trstu. Najbrže je to navaden balon d' essai; gospodine Nag], ki ima tesne zveze z dunajskimi klerikalci in je persona gratissima pri krščanskih socijalcib, opozarja potom listov osrednjo vlado in italijanske poslance naše in jim priporoča sebe in dr. Faidnttija. Italijanom bodeta ti dve kandidaturi gotovo ugajali. Nagi je sicer Nemec ali ne pristen, nego krščen Žid in kot tak z židovskimi elementi prenapolnjeni italijanski stranki prav simpatičen. Kar mu zagotavlja pa še posebno naklonjenost Italijanov, je divje, nad vae strupeno sovraštvo, ki je goji Nagi napram Slovencem. Nagi si je z zatiranjem in preganjanjem Slovencev pridobil najvnetejše prijateljstvo vseh primorskih Lahov in čisto gotovo mu pojdejo na vse načine na roko, da mu pomagajo v Gorico, kjer jim lahko silno mnogo koristi. Podpirali ga bodo tem rajši, ker jim priporoča za naslednika dr. Faiduttija, ki stoji v laškem taboru in je laškega mišljenja. Iz Kima ne bo odpora proti tema kandidatoma. Kim ni bil Slovencem nikdar naklonjen in nikdar pravičen, dandanes, ko išče papež zaslombe med Italijani, pa že celo ni misliti, da nam bo pravičen. Prepričani smo lahko, da se bo Rim ravnal pri imenovanju goriškega nadškofa in eventualno tržaškega Škofa edinole po Željah primorskih Italijanov. Goriška nadškofija je pretežno slovanska. Tri četrtine vsega prebivalstva so slovenske oziroma hrvatske narodnosti a med petimi škofi sta dva Slovenca: Mahnič in Jeglič, trije pa so bili tujci, eden Nemec Nagi in dva Italijana, Flapp in Jordan. To vnebovpijoČe razmerje je posledica vladnega sistema, ki izkorišča cerkev, da z njeno pomočjo zatira Slovence in Hi vate. Nekdaj so bili vsi Škofje na Primorskem Slovenci oziroma Hrvatje. Prav od časa, kar se je porodil princip, da je vsaki narodnosti varovati posestno stanje, od tedaj se ropa Slovencem in Hrvatom narodna posest. Na mesto Hrvata Sterka je prišel v Trst strupeni sovražnik Slovanov, nemški Žid Nagi; na mesto Slovenca Zorna je prišel v Gorico najprej nem-škutar Missia, potem pa Italijan Jordan. Tudi v Celovcu je bilo enako. Ker je goriška nadškofija, pod katero spadajo ljubljanska, tržaška, krška in poreško-puljska Škofija po ogromni večini slovenska, imamo Slovenci pravico zahtevati, da postane nadškof v Gorici pošten Slovenec. Vladi povemo odkrito, da bi imeno-novanje škofa Nagla za goriškega nadškofa smatrali za akt sovražnosti proti Slovencem. Ker se gre tu za narodno zadevo, ki nima prav nobenega strankarskega pomena, upamo, da nas bodo podpirali t bojn proti Naglovi kandidaturi tudi klerikalci. Italijanska vseučiliščna zadeva. Trst, 9. oktobra. Kakor poroča »Piccolo«, je neki italijanski posla-ne« imel razgovor z cdlično osebnostjo nau3nega ministrstva o italijanskem vseučilišču. Ta fankoijonar je izjavil, da je popolnoma izključeno, da bi vlada privolila v ustanovitev dveh vse-učiliščnih fakultet v Trstu, ki bi ju zirievala tržaška občina s pomočjo ostalih ita lijanakih obČio. Pri tej zadevi da no igra glavne vloge denar, temuč dragi merodajni ožin. Pač p je zelo nzcgoče, da se doseže spo razumljenje glede priznanja izpitom in diplomam, ki se pridobe na italijanskih vseučiliščih. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 9. oktobra. Liberalna stranka je imela noooj sejo, v kateri je predlagal grof Tisza resolucijo, ki pravi med drugim: »Ako se parlament z nova odgodi, izreka liberalna stranka že sedaj, da ne odobruje postopanja vlade, ki tepta naše ustavno življenje, zabranjuje parlamentarno razpravljanje o zadnjih dogodkih in vel e pomem b nih vprašanjih ter je sploh v nasprotju s duhom ustave.« — V odborovi seji združene oposioije je naznanil posl. KoBsuth, da so hrvaški in dalmatinski poslanci pisali s konterenoe na Reki ogrski koaliciji, da Želijo stopiti ž njo v ofieialno dotiko ter odpošljejo v ta namen ▼ Badapešto odsek petorice poslancev. Odbor ogrske koalicije je sprejel t d obvestilo z velikim veseljem, izjavil, da rad ustreže želji hrvaških in dalmatinskih poslancev ter odpošlje odsek sedmih poslancev. Rumunska propaganda v Ma-cedoniji. Sofija, 9. oktobra. Romunska propaganda v Macedoniji je ustanovila vsi oboroženih čet ter jih poslala med Kuoovalahe, da jih prisilijo, se priznavati za Rumune. Čete vodita dva bivša zloglasna roparja Kalogiros in Zid ros. Tudi ostali člani teh čet so večinoma roparji »po poklicu«, in sicer najeti Albanci. Upravičeno trepeče prebivalstvo pred takimi četami ter se izreka za rumunsko narodnost, da si reši le življenje in imetje. Spor med Rumunsko in Grško. Bukarešt, 9. oktobra. Rumunska vlada je poslala v Atene tajnika poslaništva, da odpove trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena šele leta 1900. S tem je storjen za- četek represalijam, ki se bodo še stopnjevale. Prva posledica odpovedane trgovinske pogodbe je, da se odvzame grškim cerkvenim občinam na romunskih tleh a v t o-r i z a c i j a. Krvavi izgredi v Moskvi. Moskva, 9. oktobra. Na strani štrajkujočih se bojujejo tudi Ženske in meščani. Na Tverskaji je bila včeraj pravci ta bitka. Na eni strani je bilo do 10.000 štrajkujočih, na drugi strani pa bataljon vojakov. Vojaki so najprej streljali v srak, petem pa opetovano v množioo. Med ubitimi je tudi več žensk in otrok. Na perutninskem trgu je bilo med kozake vrženih več bomb. Devet ko-takov je bilo ubitih. Rusija napram Finski. Petrograd, 9. oktobra. Kakor znano, je izdala ruska vlada 1. 1900 za Finsko jezikovno naredbo, ki je razburila Fince ter bila nepo sredni povod vsem nemirom, zarotam in atentatom. Ravnokar pa je ruska vlada to naredbo spremenila v prilog finskemu jeziku. Dovoljeno je senatu, da dopisuje z občinami v finskem jeziku, kakor sploh smejo avtonomne oblasti in zasebniki poljubno rabiti napram vsem uradom, za katere ni isreono določena ruščina, finski ali švedski jezi k. Vki.ub temu vre na Finskem ter je knez O b o 1 e n s k i j prorokoval, da bo na Finskem umorjenih še par g u -ber natorj e v. Protivojaške demonstracije na Francoskem. Pariz, 9. oktobra. Francoski klerikaloi in socialisti so si izmislili posebno agitaoijako sredstvo, da bi Bpravljali republikansko vlado v zadrego. Ustanovila as je »proti vojaška zveza«, ki razvija ravno sedaj, ko dohajajo vojaški novinci k armadi, svoje delovanje. Na kolodvorih in drugih javnih prostorih, kjer prihajajo mimo novinci, nabijajo le- pake, v katerih poživljajo novinoe, naj ne grrdi v vojišto s'ulbo, naj pomečejo orožje cd sebe ter dezer-tujcjo. Po vseh mestih so iaprli Že več takih agitatorjev. Dopisi. Iz tržaške okolice. Že mnogi razumniki so svarili posestnike tržaške okolice, naj bodo previdni pri prodajanju zemljišč, da se jim ne bode treba pozneje kesati narejene pogodbe in — imeli so popolnoma prav, kar je razvidno iz nastopnega: Ob morskem obrežju v bližini gradu Miramara, se vrši zadnji Čas precej živahna kupčija s tamošnjimi zemljišči. Bližnja morska kopelj z dokaj čisto vodo, kamor zahaja v poletnem času že sedaj mnogo meščanov se kopat, železnični postaji Miramar in Grijan, lepa solnčna lega v zavetju, bujna rast trte, oljke in drugega sadja, dejstvo, da razni zemlje-merci tam okoli merijo svet v gotove namene in še druge okolnosti so dale povod, da si Želi marsikdo imeti v taki poziciji Čimveč sveta za vsak slučaj. Ljubi kmetovalec, ki ti je narava podelila tako diven košček zemlje, bodi pameten in previden pri oddajanja zemljišča v druge roke; ne veruj sladkim besedam, s katerimi te vabijo nekateri v past, tudi naj ti ne imponira ošaben nastop kakega petelina, kateri te skuša omamiti, da bi mu za sramotno nizko ceno odstopil ta lep kraj, to bodočo okoličansko „Opatijo". Svetle kronce, s katerimi se ta ali oni baha, in ti ponuja za tvojo ped zemlje, naj te ne preslepijo. Pomisliti je, da denar se kmalu izda in potem boš morda prisiljen kopati in npašnatiu na pekočem solncu za malo plačo ravno onim, katerim si za nizko ceno prodal svoje imetje: takrat izvestno porosi skrivna solza tvoje razorano lice in bridki vzdihi se ti bodo izvili iz razgaljenih grudi misleč: to je bila enkrat moja last, a sedaj se koračijo in babajo drugi po mojem. Vse to pa ti ne bode prav nič koristilo, delati boš moral kakor Črna živina od zore do mraka, da se bodo drugi, ki so morda že itak vsega siti, razen Časti in poklonov, ob tvojih krvavih žuljih redili ter napajali svoje kimavce in take, ki jim hvalo pojo z buteljkami in se gostili s slastno pečenko; poleg tega se ti bodo, dragi kmetic, še smejali v brk, ker si bil . tako nerazsoden, da si jim odstopil Silva. Novela, spisala M. Ho čevarj eva. V bolnišnici slavnega profesorja P. je vladslo živahno gibanje. B: laiki niso tega opazili; le sestro pnstrež-nice so vedele, kaj je vzrok temu. Ravnokar je profesor končal obiskovanje bolnikov in izginil v svojo privatno sobo, da bi se za trenutek odpočil. Zdravniški asistent v beli dolgi suknji ga je z živo govorico spremil do vrat in ko se je vračal, je zagledal usmiljanko. »Sestra Emilija!« je zaklioal. »Zabava gospo na številki osem,« je bil odgovor. »GoBpa si mora poiskati drugo ^vedrilo. Sestra Emilija naj pride ttkoj na številko dvajset,« je rekel idravnik nepotrpeiljivo in šel dalje. Pet minut pozneje je odprla ao-"milija vrata številke dvajset i lik je sedel zbegan prod podijo, v kateri je premikala ima "trosi * glavica po blazini ssmtertja. Na drngi strani )o stalo mlado dekle, *rfkr,e pestuaja, ki )o zaaaaa skn- šala ntešiti otroka, ki je venomer ;okal. »Bogu bodi hvala, da ste tu!« je zaklieal zdravnik nekako veselo, »prepustim vam tukaj otroka. Vem« da znate lopo ravnati z otroki. Zato ga umirite in dajte mu zaužiti nekoliko mleka; potem pa naj zaspi, ker ima jutri veliko prestati!« Tiho je stopila sestra k postelji in položila hladno roko na vroče čelo otrokovo. Za hip je nehal ta jokati in glodal je z boječim obrazom v milo obličje sestre. Hipoma pa se obrne na desno stran. »Kaj je z otrokom?« vpraša sestra Emilija, med tem ko gladi deklico po glavici. »Potrebna je hitre operacijo, da jo rešimo,« odgovori zdravnik, »toda dalje se ne smem tu muditi; pridem že še pozneje.« Boječe je pogledala deklica, ko je slišala, da se odpirajo vrata. Postajala pa je mirnejša, ker ni bilo vel zdravnika. Solatno se j« sklonila sestra črez njeno posteljo; posrečilo se ji (• ■ nežnim nagovarjanjem utešiti Danico in ko jo zdravnik pesno zvečer prišel, Jo zadovoljno prikimal, ko je zagledal sedeti sestro poleg postelje spečega otroka. Z nenavadno razburjenostjo je usmiljenka gledala na bledo obličje Danice in njene tresoče ustnice so se počasi premikale .. . Molila je. Le zdaj pa zdaj se je čul kak vzdih in pritajen Šepet, ki je motil tišino po prostoru. In kadar je utihnil ta, tedaj je zopet mirovalo in molčalo vse . . . Pestunja je bržkone mislila, da mora tiho sestro zabavati. Začela je pripovedovati, da je Danioa edina hči gospod« Kogoja. Kakor od strele zadeta, se je Emilija zganila po vsem životu. Fran Kegej! Bili so Časi, ko so ji bile vse misli pri njem. Štiri dolga leta so od tedaj minila. Kako je vse to pred njo izginilo v temo noči ... Crns, leps, ravnokar dorasla deklica! Bila jo krasna! Njeni črni čre-veljčki so so strogo črtali v drobni pesek t najfinejših obrisih, čelo so ji veniali mehki lasje, ki niso bili pripeti in urejeni ■ naporom dvour-nega dola. Po hrbtu so se stokali ti lasje t dve dolgi, močni kiti, katerih koaoa sta bila prevsaana s svilnatim trakom. In v njo se je zaljubil z vsem ognjem prve ljubezni Fran Kogej, tedaj še visokošoleo. Bil je brhek mladenič in njegove temne oči, njegova vesela narava je vsakemu ugajala, kdor je občeval z njim. Ni čuda, da se je tudi ona zaljubila vanj, ker ga je videle vsak dan. Stanoval je v isti hiši kot ona. In ko je opazila, da se tudi on zanima zanjo in kadar jo je pogledal prav milo, tedaj se je v njenem srcu nastanila ljubezen in se vkoreninila z vso svojo močjo. Dan po svojem izpitu, ko se je poslavljal, stal je na malem, lepem vrtu. Mamil ga je dehteči vonj rož in sdelo se mu je vse tako lepo ... Tedaj je s nenavadno ljubeznijo pritisnil na svoje srce tresočo so deklioo. Med poljubi ji je prisegel zvestobo. Prosil jo je, naj ga čaka, da ie pride čas, ko jo bo lah k d zasnubil. Zaupljivega je gledala. Fran! Samo to je rekla. Samo ta beseda je izdala njena čuvstva. Ta naglas, proseč, vprašajoč, tožen — ta naglas jo razumel on; njegovo oči niso moglo zreti v globokost in asurno čistost njenih oči. Vedno in vedno jo je pritiskal nase, kako da bi se ne mogel ločit), od nje, od svoje sreče. Nazadnje se je venJar poslovil. Ona mu je ostala zvesta, rxu je ohranila ljubezen — a on? — Začetkoma ji je pogostoma pisal pisma polna ljubezni. Toži je, da ne more vsega kakor bi rad. S časoma pa ji pisal redkeje, mrzlo in nekako prisiljeno. Slednjič pa je debila zadnje pismo, v katerem je trdil, da ni vsega dobro premislil in da je skoro nemogoče misliti, da se kdaj združita. Njeno revno srce je skoro žalosti počilo. Jokala je v enomer Pa to ni bil jok otroka, ko mu vzame! igračo, bile so solze neizmerno, nepričakovano — prvič užaljene duše; užaljene od njega, ki ga je najbolj ljubila. Njena bolna mati je gledala e skrbjo vedno bledejša lica hčerkina. Nazadnje ji umrje še mati, edina njena podpora. Ko se je to zgodilo, je šla v bolnišnico, da bi stregla bolnikom. Ta poklic ji je bil simpatičen, ker je bila hči zdravnika. Mil •koro zastonj svojo ped zemlje. Poudarjati je treba Se enkrat, dragi okoliČan-■ki oratar, ne prenagli se ; kajti pravijo, da naglica ni pridna. Drži se tega pravila povsod, zlasti še pri prodajanju svojih parcel. Ako res rabiš denar, dobiš ga lahko v raznih posojilnicah ali kje drugje, ne lezi na prag prenaglo takim, ki ti Želijo na videz dobro, v resnici pa bi radi spravili vse pod svoje kremplje, morda ne toliko iz lakomnosti, kolikor vsled tega, ker trpe na bolezni megalomaniji. Seveda, vesten Človek ne bode nikoli ničesar kupoval pod normalno ceno, a takih je dandanes malo; zatorej, dragi okoličan, misli s svojo glavo, ne daj se premotiti in naj plačani agenti še toliko skačejo okoli tebe, stoj trdno liki skala, da te ne bode bolela pozneje glava. Se je čas, da si ohraniš to ped krasne zemlje, katero si podedoval. Ako pa že ni drugače, prodaj jo, a po primerni ceni, da si bodeŠ z izkupljenim denarjem faktično kaj opomogel, da te ne bodo tvoji otroci še v hladnem grobu ležečega preklinjali, ker si tako malomarno ravnal s svojim imetjem, ker si zapravil — talente, kateri so ti bili izročeni. „Radogoj". Ker za dne 7 t. m. sklicani občni zbor dijaškega podpornega društva „Radogoj" zaradi prepičle udeležbe društven kov ci bil sklepčen, sklicuje se za v petek, dne 27. i. m. ob sedmih zvečer z istim dnevnim redom vnovič. V Ljubljani, dne 10 okt 1905 Dr. Lovro Požar, Ivan Hribar, t. č". tajnik. t. 6. predsednik. Dnevne vesti V Ljubljani, 10. oktobra. — Zopet nova Gleispa-chova hudobija. Kadar je kako sodnijsko mesto na Spodnjem Štajerskem izpraznjeno, ali se šele ima izprazniti, slovenski kompetenti zaman čakajo, da bi se razpisalo, akoravno bi se to po postavi moralo zgoditi. Zagrizeni zatiratelj Slovencev je izumil novo satansko sredstvo, da zabrani izvrstno kvMifikova-nim s'ovenskim sodnikom pristop k tem službam. Zadnji Čas dobivajo namreč Gleispachovi kurzovci, ako se ima v doglednem času kako sodnijsko mesto izprazniti, iz pisarne o. kr. nadsodišča v Gradcu poročila sledeče vsebine: »Opozarjamo Vae, da se bo v kratkem sodnijsko mesto tam in tam izpraznilo; izvolite se po tem ravnati.« — ali z drugimi besedami: kompetiraj in mesto ti je zasigurano. To Glespachovo postopanje je skrajna korupcija. Nemškim privržencem delijo se na tak način izvrstne službe za hrbtom desetkrat zmcžnejšega Slovenca, ki leta in leta z upom in Btrehom čaks, da se mu bo kje kako boljše mesto odprlo, katero upa svest si svojih zmožnosti dobiti. Ne boljša kvalifikacija, ne konkurenca, ampak Gleispachova korupcija uferade mesto slovenskemu sodniku. Pod takimi razmerami mora slovenski sodnik izgubiti veselje do dela, do svojo službe Na Štajerskem ne odločuje več pridnost in zmožnost, kursovee moraš b-t in niti prositi ti nI treba za b jliše mesto, naravnost ponuja se ti. la to je gol faktum, katerega vsak čas lahko podptemo s dokazi. Preskrbeli pa bodemo, da spravijo naši poslanci to najnovejšo Gleispachovo korupoijo v širšo javnost in povprašajo na kompetentnem mestu, ali naj ima še v bodoče zagrizenost in korupcija prednost pred zmožnostjo in pridnostjo našib slovenskih sodnikov. — Istrski deželni zbor. Ni še gotovo, bo li sklican istrski deželni zbor ali ne. Mincli četrtek je tržaški namestnik prino Hohenlohe izjavil, da ne bo sklican zbor, ako ne pride do kompromisa med slovanskimi in italijanskimi poslanci. Kakor je znano, so Italijani štrajkali v zadnjem deželnem zboru radi tega, ker je vladni zastopnik odgovarjal na interpelacije na hrvatskem jeziku Minolega četrtka so se v Trstu sestali pri gospodu namestniku trije hrvatski in trije italijanski poslanci da razpravljajo o kompromisu. Posvetovanje je trajalo cd 11. do 1. in pol ure popoldne. Od hrvatske strani so se posvetovanja udeležili poslanec Spinčić, Laginja in Mandić* od italijanske posl. Birtoli (predsednik kluba), Benn&ti in Bubba. Na posvetovanju, na katerem se je razpravljaio o jeziku na sejah v deželnem zboru, ni prišlo do sporazuma. Hrvatski poslanci nočejo nikakor popustiti, tako tudi ne Italijani. Hrvatski posl&nei so tudi zahtevali, da se na začetku de-želnozborskih razprav staviti na dnevni red dve točki, to je, električno železnico Matulje-Lovran in oaušenje močvirja reke Mirne, kjer radi poplav trpi 50000 našega naroda. — Program istrskega dež. zbora, ki s bi moral sestati okoli 25. t. m., obsega med drugim tudi naslednje točke: Zakonski načrt o pravnih razmerah učiteljskega osobja javnih šol, zakonski načrt tičoč se ureditve plač provizoričnih učiteljev in spremenitve obstoječih določb o možitvah učiteljic, daije glede ureditve pokojnine in prt -skrbovalnine Ijudskošolskih učiteljev ia njihovih ostalih; naposled je na dnevnem redu zakonski načrt glede reforme deželnozborske volilne pravice in najbrž tudi zakonski načrt glede pogozdovanja istrskega Krasa. — Odlikovanje. Gospođu c kr. sanitnemu svetniku dr. Ldo Š lajni er j u je podeljen kraljevi srbski red sv. Save III. ratreda. — Šolska vest. Provizorična učiteljica v Preserju gdč. Uršula Mazi je imenovana v isti lastnosti za Sastro. — Štajerska ima n ivega dež. sol. nadzornika. Na novo imenovani je dosedan i dež. šolski nadzornik dr. Karel Tu m-lirz v Crnovioah; imel bo referat ia ljudske Šole kot njegov prednik Linhart. Dež. šolski nadzornik Peter Končnik bo opravljal ovoje dosedanje posle. Vendar so zgodo malo spre uzom bo v razdelitvi referatov. — Štajerske šolske vesti. Na šoli v Brežicah je nastavljen de tinitivni učitelj v Laik* m Franc K res ni k, provisorična učiteljioa v Središču Jerica Hrašovec postane prava učiteljica istotam, ravno tako postane učiteljica suplentinja Kranja Vošnjak v Ponikvi ob juž. žel, v Humu pri Ormožu pa suplentinja Marija Potrato. Deficitivna učiteljica na nemški šoli v Vojniku Pavla Cidrioh je stopila v trajen pokoj. — Slovensko gledališče. Iz »Dramatičnega društva« se nam piše: Danes, dne 10. t. m., se uprizori prvič na slovenskem odru iz borna francoska burka »Dobri sod ni k«. Spisal jo jo Aleksander Bisson, čigar duhovite veseloigre in burke so med najboljšimi franoo sktmi modernimi dramatskimi deli. Bisson je po dovršenih študijah po stal ministrski koncipist, pa je kmalu zapustil vladno službo ter se posvetil pisateljevanju. Spisal je že mnogo veseloiger, med drugimi tudi »Kontrolor športnih vozov« in»Klo futa za 10.000 fr« Ti veseloigri ste se že predstavljali na slovenskem odru s prav dobrim uspehom. Burka »Dober sodnik« nam predstavlja francosko sodstvo z njega senčne strani. Lahkoživi, malo bistroumni preiskovalni sodnik Leplanlois ima navado, da da vsakega ovajenc* ostra-siti — četudi nima posebnih vzrokov, ter drži ovajenoe v zaporu cele meseoe, ne da bi dosegel kake uspehe. Zaplete se v ljubavno razmerje z lepo igralko Luce de Per-pignan ter mora h koncu blamiran na svojo službo resignirati. Borka se završi v popolno zadovoljnost dobrega sodnika. Preiskovalnega »dobrega sodnika« predstavlja nanovo angaževani, občinstvu iz prejšnjih let dobro poznani, zelo priljubljeni režiser g. Fran Lier. Vse druge vloge so v rokah skoro vsega ostalega an gaževanega dramskega osobja. Igra je poina komičnih spUti in smeh provzročujočih prizorov ter pripomore gotovo, da se občinstvo par ur prav dobro zabava. — Mestna občina contra f,Kazino". Včeraj je izšla v tej vele-zanimivi pravdi, o kateri smo že ob širno poročali, razsodba c. kr. deželnega sodišča, s katero se je tožbi tožeče mestne občine popolnoma in v vseh točkah ugodilo ter toženo društvo kazino obsodilo, da povrne r-bčini 1794 K 16 vin. pravdnih stroškov. — Čim zadobi ta razsodba pravno moč, moralo bo torej društvo kazino na zahtevo mestne občine podreti verand • pred kavarno in odstraniti iz prostora pred »Zvezdo« stole in nvze. Za enkrat se bo društvo seveda bržčas še pritožilo na višje instance. — Sodbo prijavljamo na drugem mestu. — Mestna občina contra ,,Kazino". Ra£3oc\o& o tej pravdi ae glas:: Ces. kr. deželna sodnija v Ljubljani je pod predsedstvom o. kr, dcželncsodnega svetnika Audolška vpričo dt želnosodnih svetnikov Hauf fena in dr. Travneria, kot sodnikov in zapisnikarja dr. Oblaka v pravni ■tvari mestne občine ljubljanske, tož-nice, zastopane po dr. Fr. Muni i oziroma dr. Karlu Trillerju, odvetniku v Ljubljani zoper društvo »Cazino« v Liubljani, toženca, zastopanega po dr. Ferdinandu Egerju, odvttaiku v Ljubljani zaradi priznanja prostosti bremen, na podatavi z obema strankama opravljene ustne razprave razsodila: Toženo društvo »CUsiao« kot lastnik zemljišča vi. štev. 4 kat. obč. Kapusinsko predmestje je dolžac: 1. priposnati bremena prostost mestni občini ljubljanski lastne pod sazna m o na II. k. o Kapucinsko predmestje kot javni prostor vknjilene parcele št 160 glede na ti paroali, oziroaaa nje deležu Št. 160/8 na vogalu ka varne v kazinskem poslopju pritlično postavljene lesene verande ter je dolžno: s) leseno verando na zahtevo tožnice odstraniti; b) na prostoru, kjer s i nahaja veranda, dalnje postavljanje miz s klopmi in stoli za goste na prepoved tožnioe opustiti; 2. pripo-zaati bremena prostost mestni občini ljubljanski lastnega zemljišča »Zvezda« vi. št. 112 pare št. 1 kat obč. Kapucinsko predmestje glede postav ljanja miz s klopmi 8 stoli od kazin skega kavarnarja na prostoru pred kavarno, in sicer a) sadej za kostanjevimi drevesi in b) na tamošnjem a kamenitimi ploščami tlakovanem prostoru pred kostanjevimi drevesi ter na tem mestnem svetu na prepoved tožnioe nadalnje postavljanj* miz s klopmi in stoli za svoje goste opustiti ter 3. povrniti tožnioi na 1794 K 16 vin. odmerjene pravdne stroške, vse to v 14 dneh pod ekze-kucijo. — Razlogi. Po priznanju toženca oziroma predloženih listinah je dokazano: I. da je zemljišče, na katerem stoji sporna veranda, del v seznamu II. javnih zemljišč vpisane cestne oarcele 160 in da je II. sporno z mljišČe v »Zvezdi« pod kostanji del n« ime mestne občine ljubljanske tknjižone »Zvezde« zemljiška parcela št 1. Toženo društvo trdi ad I., da je 1. prostor, na katerem stoji veranda potom inedifikacije v smislu § 418 o. d. z. b tem si pridobUo v ust, da je postavilo v letu 1886 še danes tam stoječo verando; 2. Če pa to ne, priposestovalo služnost post* viti verando v velikosti današnje in jo imet od pomladi do jeseni, ka kor hitro in kakor dolgo je možno sedeti na prostem, — dalje postav ljati na tem terenu mize, klopi in stole kolikorkrat, kakor hitro in ka kor dolgo je megoče sedeti na pro stem. Al. II. da je priposestovalo služnost na spornem tere iu, to je na danes tlakovanem, pred drevesi s* nahajajoČem delu »Zvezde« postavljati stole, mize in klopi, kolikorkrat, kakor hitro in kakor dolgo je možnG sedeti na prostem. Ad I. in II. Ne razmotriva se na tem mestu, ali je mogoče na javnh prostorih kot takih bodisi potom iuedififeaoije ali priposestovanja pr.dobiti lastninske, oziroma tudi služnostno pravico, pod vsemi okolščinami pa mora biti dotični pretendent pri izvrševanju do ličnih dejanj »pošten«, to je prepričan, da vrši dotično dejanja kakor njemu pristoječe pravo (§§ 326, 1463 in 1477. o. d. z) Toženo društvo je £ri dobilo v last na podlagi kopna pc godbe z dne 23 decembra 1837 v njej označeni prostor nekdaj kapu cinskemu samostanu lastnega terena, potem ko se mu je priobčil poprej, in sicer dne 20. oktobra 1837 prepis narčdba »idruŽene dvorne pisarne na Dunaja« Cel ta kupljeni teren v razsežnosti 7751/« kvadratnih sež njev se je zazidal s kasinskim po. ilepjem. V citirani kopni pogodbi ss je zavezal mestni magistrat l,ublian-ski kot prodajaUc ob kazinskem po-slopju temu v prid napraviti 8 da najakth klait-r Široko cesto in jo vzdrževati v dobrem stanja, pustiti jo prosto in skrbeti za to; »daas auf dieser Strasae vor dom C as i no geb a ud s wsder eine Sperruog des Gebraushea, noch eine Hommung des Liehtes er-fahren dttriV« Iz tega sledi, da je toženo društvo, ker spada teren, — kakor priznano, — na katerem stoji sporna veranda, ker ravno omenjeni cesti, dobro vedelo in vedeti moralo, kaj je kupilo, da je ves kupljeni teren zazidalo in da je glede sporne* n dela od mestnega magistrata ljubljanskega po pogodbi nspravliena ceste pridobilo samo ravnokar označene pravice in da mu ne pristajajo na spornem terenu (ood 1. in II) ni* kake nadaljne pravice. To je toženo društvo povsem ja«no izrazilo v seji dn^30. okt 1885, — kajti gori navedeno besedilo zapisnika: »Dr. Schh vfiiascht, dass vor Aufstellung der V* randa (i. e. der heuta b jstebenden) w g an der vom Sta^tmagistrate projekti?, ten Regelung der FahrstraBse vor dem Ca-sinogebaude mit dem stiidtischen Inge-nieur da Einvernehmen gepllogen werde. — Hierauf erbietet sich der Direkt r mit dem Stadtingenieur Duffe in der angedeuteten Riehtung Riicksprache pflegen und hiebei auch die aus dem Kaufvertrage herruhrenden Rechte dei Kasino auf den vor dem Casinogebaude liegenden Strassenterrain nachdriick-lichst wahren zu wollenu — je nad vse jasno. Ako bi se torej tudi smatralo, da je ravnalo toženo društvo pred letom 1885 ne vedoč za določila kupne pogodbe in da je je glede na g o. d. z. smatrati z ozirom na nepo-znanje pogodbenih določil za poštenja posestnika, mu je pa glede na jascu besedilo omenjenega zapisnika vsebina citirane kupne pogodbe gotovo bila jasna in znana, torej tudi na po iste pristoječe mu pravice. Društvo je torej od tega trenotka vsaj postalo ne pošten posestnik, vsled Česar bi bilo s tem tudi tedaj še ne dokonča pripose8tovanje pretrgano. Da ni bilo toženo društvo nikdar o tem prepričano, da izvršuje vprašalna dejanja k pravico, sledi jasno iz tozadevnih najemnih pogodb, v katerih so predmeti, ki so sedali v zakup vsakokratc . najemniku, natančno označeni, da pa sporni predmeti niso z nobeno bc omenjeni, da so se tudi dali v zakup, in je bil vsakokratni najemnik le zavezan napraviti pred kazinskirn posk pjem poletno streho in postaviti kakor tudi na spornem terenu v „Zvezđr klopi, stole in mizu za goste, in je bil najemnik Miklavž Roner vrhu te^ še zavezan v slučaju potrebe na ukaz kazinske direkcije postaviti oder za godbo v „Zvezdi4*. Ako bi bilo namreč toženo društvo uverjeno, da mu prisl i sporna pravica, bi bilo tozadevne predmete brezdvomno uvrstilo in imen med onimi, ki jih je dalo v zakup in s tem označilo najemnika tudi tozadevno kot svojega namestnika, ter tako dokumentiralo svoj „auiuius po3sidendi.a Razuu tega se tožencu ui posrečilo dokazati, da je izvrševalo ravno na spornem terenu (pod 1 In specijalno tudi izključno skozi najmanj 40 let svojo posest, ker je po p: (Durle, Šterk, Gartenauer, Rilliu -kazano, da se je nahajala do leta. pred kazinskem poslopjem veranda, ki ni imela iste obsežnosti in istega tipa kakor današnja. Iz stvarnega položaja, zlasti iz i/p »v Na devinski skali. Zgodovinska povest. Drugi del. (Dalje.) »Potem pridem jas k tebi,« je tiho zaklieal Majnhard. »Ne bo naju čula . . .« Juri je rahlo zakašljal in Katarina je hitro rekla Majnhardu: »Ali Čujete — dojilka se je prebudila! Zdaj ne morete v sobo.« »Kdaj, moja ljuba Katarina, pa naj pridem; kar tako me vendar ne boš odslovila.« »Pridite jutri ponoči. Jutri pri-pravim vse, da po,dem lahko is hiše. Pričakujte me na svojem gradiča. Vse drugo vam pove moj zvesti sluga Ivan, ki ga pošljem zdaj doli, da vam odpre vrata z vrta.« Vse te odgovore je Katarini narekoval Juri, ki se je potem, ko je Katarina zaprla okno, hitro preoblekel kot sluga in šel na vrt. Majnhard ga v temi ni spoznal. »Kaj mi sporoča gospodična Katarina?« je vprašal Majnhard, ko je stal s Jurjem pri vrtnih vratih. »Gospodična pride ponoči v vaš gradič, a le s pogojem, da je ne bo nihče videl, ko pride in nihče, ko odide. Ali mi daste častno besedo, da odstranite vse straže?« »Dam jo.« »Potem je vse v redu « Majnhard je domnevanemu slugi stisnil nekaj srebrnikov v roke in je odšel. Ko se je vrnil Juri pod Katari nino okno, mu je ta zaklicala: »Zdaj pojdi tudi ti, moj lepi Juri; jaz te ljubim in misleč nate bom zaspala. Lahko noč!« Juri tega ni pričakoval, ali vdal se je brez ugovora. Zajahal je svojo Vihro in kmalu dospel do samotne pred mestom ležeče koče, kjer ga je na pragu pričakoval Hasan. II. Juri je ležal na slami v edini Bobi tega ubornega pribežališča in Šele tu je imel Hasan priliko, da mu je razodel svojo skrivnost. »Ko sva zapustila Devin, tedaj sem vedel, da je patrijarhov zastopnik Rajmondo nekaj ur poprej skrivaj odpotoval in seboj popeljal sužnjo Zulejko. Spremljali so ga nekateri Furlani, ki so bili že dlje časa v njegovi službi. Nisem poskušal mu s silo iztrgati ftulejke ii rok, ker on in njegovi Furlani so bili dobro oboroženi, jaz pa sem bil sim in brez orožja. Bi sem se tudi, da bi me spoznal in da bi me to veljalo življenje. Pred njegovim odhodom se nisem mogel približati Zulejki in je nisem mogel posvariti. Ali čim sem se od tebe ločil, sem Rajmonda in njegove spremljevalce hitro došel in jim od tedaj neprestano sledil. Jozdil sem zdaj pred njimi, zdaj za njimi, enkrat na deaai od njih, drugič na levi. Moj Žrebeo resgeta, kadar mu to ukažem in vsled tega je postala nemirna kobila, na kateri je jahala Zolejka ter spravila vso Rajmondovo družbo v nered. Kobila je začela bežati — tedaj pa sem vzpodbodel svojega žrebca in ga zapodil za njo. Žre bec je rezgetal in kobilo podil pred sabo, da je Rajmondo s svojo družbo zaostal daleč za nama. Kobila je zavila na stran čez travnike in njive in se je šele ustavila, ko je bila popolnoma upehane. Tedaj šele sem se približal Zulejki in tedaj šele me je spoznala. Kriv sem samo jaz.« »Ali nisi pri tej gonji nikogar srečal?« »Padi Srečal sem moža, ki sem ga smatral in kupčevalca ■ konji. Na prvi pogkd je spoznal, kakega žrebca da jašem.« »In ta mož te je spoznal, Hasan«, je dejal Juri; »spoznal je, da si moj suženj in spoznal je, da je Zulejka Rajmoudova sužnja« »A saj je morda nadaljeval svojo pot in se ni nič zmenil za naju.« »Ali srečal je Rajmonda, ki te je zasledoval in mu gotovo vse povedal ter tudi od njega izvtdel, da sem tudi jas na onem istem potu. Zakaj ta mož, Hasan, je name prežal, in ta mož me je napadel in napravil jetnika. Zdaj umejem vse' A kaj si ti delal, ko si došel Zulejko. »Skrila sva se v koruznem polju in ko je nastala noč, sva jezdila proti Čedadu, ker sem upal, da vas tu dobim. Rezgetanje mojega Žrebca se je razlegalo daleč naokoli, in ko sem slučajno prišel mimo kraja, kjer ste bili napadeni, je pritekla k meni vaša Vihra. Slučaj je nanese!, da me je našla. Uganil sem takoj, da ss vam je zgodila nesreča in hitel sem za vami. Vihra mi je kazala pot, sicer pa so se poznali tudi sledovi razbojniških konj. Koder sem naletel na ljudi, sem jim povedal, da je devinski vladar v nevarnosti in radi so šli i menoj plemenitaši in smetjo do velikih vrat graščine Gluho Vrhpolje. »Rajmonda nisi srečal?« »Ne! A čujem, da j* prišel ie snoči v Čedad.« »Če je v Čedadu, potem bo kmalu tu. Poznam ga in vera, da ne bo mirova), dokler te ne najde « »Saj ne ve, da sem tu; videli so me pač različni ljudje, a nihče me ni spoznal.« »Ko si se prepeljal Čez Idrijco, si mcrjl plačati brodnino. Tam so te spoznali in ta sled zadostuje Raj* mondu, da te najde. Kaj naj atoriVi če pride Rajmondo in zahteva svojo sužnjo in tvojo smrt?« Hasan ni vedel, kaj bi storil in kaj bi odgovoril. Ni se premaknil ■ svojega mesta ali v njegovih očeh se je zrcalil nemir, ki je nastal v njegovih prsih. Tudi Juri je bil razburjen. Bilo mu je skrajno neugodno, da bi ga Rajmondo našel v tem zavetišču in zato je rasmišljeval, kako se ogne Rajmondu in reši Hasans. »Samo ena pot nama je odprta,« je rekel Juri. »Tu imaš nekaj der*"*r preskrbi hitro tri plašče in p odjezdimo takoj od tod.« (Dalje pnh.) Josipa Luekraanna sledi, da so se izvrševala vprašalna dejanja t domnevi, da se jih »irie izvrševati, dokler je kompetentna oblast kakor drugod v mesta Ljubljani brez ugovora to trpela. Da je temu tako, sledi brez dvoma tudi iz tega, da je pil najemnik Miklavž Roner zavezan t Zvezdi* napraviti tudi oder za godbo, toraj ztoriti nekaj tacega, o Čemur tožene društva zamo ne trdi, da je imelo pravico do tega, _ da je mestni magistrat ljubljanski v letu 1886 položil Samotni tlak in da pri tem ni reflektiralo toženo društvo niti na gotovo širino niti na kakovost istega da toraj v tem primernem slučaju i: i dokumentiralo na katerikoli način svoj ranimuss posidendi", da so se klopi in stoli postavljali tudi na drugih mestik v Zvezdi in ob hazinskem poslopju in ne le na spornem dokaz priča Radicsi Supantschitsch da toženo društvo za pridobitev verande potrebnega postavno predpisanega stavbenenega dovoljenja ni izprosilo, — ko-nečno iz izpovedeb prič Lovro Malin in Antona Ažman ki soglasno potrjujeta, da se je današnja veranda naročila taka, da se jo bo lahko vzelo narazen in brez škode na substanci 'ahko preneslo, in se je tuditako napravila ter sestavila toraj predmet, ki se vsakdan more prenesti in prestaviti. Iz tega pa sledi tudi, da o kaki stavbi v smislu § 418 o. d. z. torej o pridobitvi lastnine v smislu te postavne določbe same ob sebi ne more biti go vora, in pride mnenje izvedenca Leh-nerja, da je sporna veranda trdna stavba in da je bila postavljena v namenu, da se jo pusti trajno na spornem terenu temmanj v postev, Čim je drugi izvedenec Zakotnik nasprotnega mnenja ic je to njegovo mnenje podprto po izpovedbah ravnokar navedenih prič in potrjeno kot nedvomno pravo. Ne glede na vse to pa je v tem slučaju uporabiti v polnem obsegu določilo postave z dne 26, septembra 1874 Št v. 27 dež. z a k. in z dne 2 8. julija 1389 štv. 17 deželni zakonik za Kranjsko. Po teh postavnih določbah je v teh določilih navedeni način uporabe javnih prostorov kakor v tem slučaju ne le prepovedan nego tudi celo kažnjiv. Da spada pod to postavno določbo rudi sporni teren v „Zvezdi", je brez vsakega dvoma, ker je to notoriČno priznano, in je po listinah potrjeno, da je bil ta teren prepuščen od mestnega magistrata ljubljanskega javni uporabi in je še sedaj. — Okolnost, da se te postave glede spornih predmetov dozdaj ni uporabilo, ne more na stvari nič iz-premeniti, ker so te postave javnopravnega značaja in ne more iz tega, da se ni uporabljala, nikdo izvajati za se kake pravice, in je imelo toženo društvo tem manj povoda, iz te opustitve za se izvajati kake konsekvence, ker mu je bila oznanjena gori citirana naredba združene dvorne pisarne na Dunaju in ker nikakor ni moglo domnevati, da bodo hoteli tozadevni faktorji dopustiti, da se odtegne označenemu namenu za javni promet določeno, javnosti v uporabo izročeno, in sredi mesta ljubljanskega na n a j b o 1 j f r e-kventiranem kraju ležeče zemljišče. Iz tega razloga pa je pripose-3tovanje na spornem terenu torej pridobitev zasebne pravice od strani toženca nedopustna. (Odločba najvišjega sodišča z dne 11. svečana 1902 št. 1719 in 2$. januarja 1903 št. 17.544.) — Postavno upravičenemu tožbenemu za htevku — in sicer v kolikor isti zadene svet v „Zvezdi" onostran kostanjev na podlagi priznanja — je bilo torej ugoditi. Izrek o stroških temelji v določilu S 41. c. p. r — Aškerc ia dr. Tomin-Pod tem naslovom je prtnracl včerajšnji »Agramer Tagblatt« zagovor dr. Tominška proti podlistku, ki je bil nedavno priobčen v tem listu v zadeti znane literarne polem ke o Trubarju. Polemiko zaključuje F. 3. \Franjo S^lak) z nasvetom dr. To-rmnSkn, ki ga »odkrito čisla«, naj Aškercu »pri prvem srečanja ponudi roko v spravo, da postaneta zopet dobra prijatelja, kakor sta bila do Trobarja«, zakaj res bi ne bila p v sebno prijetna prikazen, ako bi Trubar Še po stoletjih mogel resno raz-družiti zastavne in palr;jot čno misleče može.« . — Ljubljansko učiteljsko društvo ima jutri, 11. t. m, ob .F! 2*ešer v »Llojdovi« restavraciji izredniobčni zbora tem le gredom: 1 IV. deželna uči **ljska konferenca. Poročevalec aelegat g Fran Črnagoj. 2 De-'^aizborinučiteljske plače, ^ročevalee društveni tajnik g. Karel ^ider 3. Slučajnosti. Zborovanje 2 b° ▼rfiilo v posebni sobi, ki ima VI>Gd tudi z Miklošičeve ceste nm-•P'oti hotela »Union«. Z ozirom na -pored pričakuje mnogobrojne tcUie*°* odbor. Cena mleku je začela pa-J.V i« zadrugi, ki bo jo ustano-»Iskalci. Mlekarice, ki ao iz- gubile svoje odjemalce, že hodijo po hišah in ponujajo, da bodo nosile zeleko po 7 krajoarjev liter. S ime pripovedujejo, da bi Ljubljančani prav lahko doaegli to nižjo eeno, Če bi le naalo utesaili vporabo mleka, ker producira ljubljanska okolica i gromno mnogo mleka in ima Še vedno ogromen dobiček, tudi če bi mleko veljalo le 7 kr. — Vojna zaradi mleka. Na trgu )e bil danec mir. Pri mestni prodajata! saleka je taka gneča, da je vsaka pošiljatev saleka kar hipoma razprodana. Ljudje so s mlekom, ki ga prodaja mestna občina, izredno zadovoljni ia ga kar ne morejo pre-bvalit*. Mnogo ljudi je šele zdaj apo snalo, kaj je pristno mleko, in ki šele zdaj uvidevajo, kako slabo tekočino ao doalej ua drag denar kupovali kot mleko. Občinstvo je zdaj h li ogorčeno na okolico ljubljansko, k.- kor kdaj poprej, saj vidi zdaj, kako je bilo izkoriščano. — Mlekarska zadruga. Magnatje m oderuhi z živili v ljubljanski okoliši še vedno niso izgubili upanja, da p >draže mleko. Bojkot se ni posrečil, ker kmetje niso vedeli, kaj bi z mlekom počeli, in so hitro nehali s svojo vojno, ko so videli, da jih magoatje goljufajo. Zdaj poskušajo podražiti mleko na drog način. Ustanovili so mlekarsko zadrugo Duša tej zadrugi je znani Seliškar, a vedeti je treba, da je Soliškar celi stvari posodil ia zvoje ime, z* njim pa stoji »Zadružna zveza« z dr. Krekom na Selu. Seliškar je revež in kdo ve, Če so hlače, ki jih nosi, plačane. Prodajalne mleka, ki jih ima, so le imenoma megove, v resnioi je pa on le služabnik »Zadružne zveze in dr. Kreka. Kterikaloi vedo, da v Ljubljani na smejo napraviti prodajalne pod svojo firmo, ker bi nihče ne hodil k njim, zato zo se skrili za Seliškarjevim hrbtom. Ves dobiček od kupčije z nulekem je imela »Zadružna zveza« in kupčija je bila lepa, ker je »Zadružna zveza« dobivala neposneto mleko po 5 kr. liter, prodajala pa je posneto mleko po 8 krajcarjev in še ametano posebe. Iz »Zadružne zveze« je tudi izšla akcija za zvi sanje mlečnih oen, za kar sta se zavzela posebno še baron Codelli in mlekarski nadzornik Legv&rt. Ker se boj za zvišanje oen ni posrečili hoče »Zadružna zveza« po dugem potu doseči ta namen. Ustanovila je tniek&reko zadrugo za ljub ljansko okolico in beliskar je moral odpreti tri prodajalne, kjer se prodaj« mleko te zadrege po zvišani ceni, namreč liter po 10 kr. Klerikalci up&jo, da bodo kmete še enkrat uieli v svoje pasti. Zadruga hoče od kmetov jemati polno mleko po 6 kr. liter. Do-Blej so pristopili zadrugi le barcn Codelli in nekateri taki magnatje a vzlio temu opozarjamo občinstvo na to novo spletko. Nihče naj ne kupi mleka iz teh prodajaln, ki zo last nove zadruge. Vsak krajcar, ki se ga da zaslužiti tem ljudem, je izdan na diodo r-vnemu prebivalstvu ljubljanskenu Če ljubljanske gospodinje ne bodo kupovale mleka iz te klerikalne zadruge, boJo ti oderuhi z mlekom kmalu odne bali. Torej pozor. Prodajalne zadružne zveze oziroma SeliSkarjeve zadruge so v Prešernovih ulicah, na Vodnikovem trgu in na Turjaškem trgu. Teh prodajaln se je ogibati. — Mleko in dnops. Piše bo nam: V soboto zvečer sta se dva -metaka zeljarja vračala iz Ljubljane domov na PoBavje. Slučaj je nanesel, da sem slišal en del njiju pogovora o mleku. Ooa sta bila seveda navdušena za podraženje mleka in eden kmetov je veselo dejal: »Moja baba mi je obljubila, da bo meni za šnops dajala vse, kar bo več dobila za mleko kot dozdaj.« Ljubljanske gospodinje store kmetom veliko dobroto, če se ne uklonijo draženju, ker tako preprečijo, da se ne bo še več šnopsa popilo kot đozdaj. — Iz justlčne službe. Sodni pristav dr. Anton Kuder v Mokro nogu je premeščen v Črnomelj, od koder gre v Mokronog sodni pristav Martin Z w i t ter. — „Narodna čitalnica v Ljubljani11 priredi v soboto, dne 14 t. m. ob polu deveti uri zvečer v mili društveni dvorani »Narodnega doma« svojim članom in po njih upe-ljanim gostom svoj prvi »Družabni večer« v tekoči sezoni; sodeluje Ljub* ijanska društvena godba. — Slovensko pevsko društvo j,Lipa" priredi v soboto, dne 14 oktobra t. 1. vinsko trgatev v gostilni gospoda Poljšaka na Martinovi cesti. — Zaročil se je Jakob Slapar, nad učitelj na Brdu, z goapieo Verico Cučkovo, hčerko gospe Franje Cucek, vdove c. kr. sodnij-skega pristava in hišne posestniee v Ljubljani. — Pravi prijatelj šolske mladine in ljudske prosvete je g. Fran Žagar, tovarna« v Mar-koveu pri Starem trgu. Naroča je namreč na svoje stroške srn staro-trško šolsko saladino fte drugih 50 izvodov knjiže« »Slava Piašereu«. Čast takemu rodohubu! Skoda le, da so tako ved ki med nami. — K poglavju o discipliniranju dvlegatov deželnih učiteljskih konferenc. Pri aad njem zborovanju uliteljskega društva kranjaketra okraja se je sprejela sledeča resolucija: Ušiteljstvo kranjskega okraja, zbrano na svojem jesenskem zborovanju v Kranju, vapričo škaade lozno niske plače, » vedno narašča jočega dala ponovno popolnoma odobrava odločen, pogumen in možat, pri vzem tem pa vendar izredno taktični nastop delegatov in delegatinj ob priliki IV deželne učiteljske kon fereuoe b posebno pripombo, da v zadnjem čaau niso mogli boljše in izdatnejše zattopati interesov svojih voliloev. — Sneg v Rakitni. V ne deljo zvečer je padlo v R »kitni toliko snega, da eo bili griči vsi belt in da je nastal čez noč prav občuten mraz. — Lovska vest. V petek je ustrelil lovec gospoda Auerja Tone Zupan, kolikor tu znano, v tej okolici, prvega kljunzča. Zanimivo je to, da ga je ustrelil v Begunjski dragi, kjer že od pamtiveka kljunač ni padel, in da je ta prvi v njegovem življenju, ako prem je druge zverjadi že dokaj po-8trelil. Lovski zdar! Z. — Slovenska kmetijska dola za Spodnje Štajersko. Kokor zoano ae je v zadojeno z&sj-danju nar čilo štajerskemu d*žel nemu odboru, naj do prihodnjega zasedanja predloži načrte glede ustanovitve slovenske kmetijske šole. Politična javnest na Slovenskem je prav radovedna, kako ae bo deželni odbor i s vil Najbrže bodo nekaj let iskali primero; prjstor, pot*m nskai let učitelje in knjige itd. Saj vidimo, kako zviicčno zna graška gospoda zavlačevat! Cb?o vsako stavbo slovenske ijudsze šole, na pr. za celjsko ckoi-ro — Usmiljenja vredni so N<*mei in nemškutarii v V n ka pri C.-lju Kaplan H^bar je, kot vedo povedati remšti li*t1, šolske otroke nemšk>h in nemškutarak h staršev zmerjal in jih do krvi pretepal. St*r5i si ntao noogli nit*mor pomagati % ran i im otroki. 1 ros i (*emu neki?) in cr t -±. v- : gQ se sicer pri vidji šclski cbt&sti, pri politični oblasti, celo do škofa so jo udarili, a vse jim ni nič pomagalo, nihče jih ni hotel stišati. Z*to ee je krajni šolati svet sam od sebe razšel! Ako so b*U otroai do krvi pretepeni, imeli so vidne pGŠkodbe in njihovi starši bi sili poiskali lahko zadoščenja — pred sodiščem, ki bt gotovo obsodilo krivca1 Z*kaj niso storili tega? Usmiljenja so po našem mnenju vredni le zato, — ker so tako strašno omejeni, da si ne znajo pomagati, ko ae jim godi krvava krivica! — Vrat si je prerezal v Celju nemški poslovodja Alfred Kaiser. N»šel ga je v gozdiču pri Sr. Jožefu neki sprehajalec. — Zaradi znanih tržaških ! bomb s~> stali v petek pred tria-I škim sodiščem trije člani predsedstva [ uradno razpuŠČenega društva »Uni-; one Ginnaat'cs« in sicer mestni stavbeni inženir Peter Barbich, bančna uradnika Nazarij Peterlini in Marij Pressel, ki so v pred-preiskavi kot priče zaslišani govorili neresnico. Ker so priznali svojo krivdo, sta bila prva dva obsojena vsak na 14 dni, PreBsel pa na 3 te dne zapora. — Dogovorjen dvojen samomor. V Trstu sta ae dogovorili 16letna Dominika Zubin in 17ietna Tomazma Ljubar, da pojdeta prosto voljno v smrt. Prva je izpila stekle-ntčico ksrbolove kisline, druga pa krezol. Prva je že umrla, a tudi o drugi ni dosti upanja, da bi okrevala. — Zlato poroko obhajata jutri v Šibeniku v Dalmaciji naš rojak g. Ivan Vilhar in njegova gospa soproga. Naše najiskrenejše čestitke! Na mnogaja leta! — Samomor. Usmrtil se je na bojni lad|i »Panther« lSletni podčastnik Henrik Gerić, ker ga je njegov predstojnik tako šikaniral, da mu ni bilo mogoče več obstati. — S tujo uro se je postavljal. V nedeljo popoldne je bila na Glincah št 8 vdovi Antoniji Papstovi iz pritlične sobe ukradena srebrna ura z verižico, katero tatvino je opazil Papstove oče šele zvečer, ko je hotel nanjo pogledati, in takoj opozoril na tatvino svojo hčer. Ta je čutila popoldne, ko je bila v I. nadstropju, po pritličju, kjer ni bilo nikogar v sobi nekoga prav tiho hoditi, za kar se pa ni zmenila. Ko se je pozneje ozrla nekoliko skozi okno, je videla, da jo ila ed hiše delavka Frančiška Zorčcva. Takoj potem, ko je zaznala o tatvini, je sumila, da bi mogla biti navedenka tatica. V ponedeljek sta šli Papatova in njena sestra na semenj in tam opazili delavci Jožefa Erjavca, ki se že na Glincah dolgo zadržuje, kako z veselim obrazom sega v Žep in pogleduje na uro, katere po navadi ni imel. Pristopili sta k njemu in ga vprašali, koliko je aa uri Erjavec je njima takoj ustregel, segel v žep in privlekel iz njega Papstove uro, na kateri je visela za verižico frankfurtarica. Takoj sta ga dali aretovati. Erjavec je rekel, da mu je uro dala njegova ljubica, zgoraj na vedena Zorčeva, verižico pa da je kupil nekje drugod. Takoj je bilo o tem obveščeno orožniŠtvo na Viču, ki je začelo Zorčevo iskati. Ko je pa ta to izvedela, jo je popihala proti Ljubljani, in prišla ravno v naročje stražnika Klanšičarja, ki jo je z veseljem sorejel in odpeljal v zapor. ZorČeva taji, da ki bila dala uro Erjavcu, ta pa to odločno trdi. Oddali so ju sodišču, kjer se bodeta še naprej izgovarjala|o ukradeni uri. Erjavec je bil že večkrat predkaznovan in je imel tudi že prepovedan povratek za mesto. — Tretji ptiček se je pa sam ujel. Včeraj Zjutraj je stop»l v Prešernovih ulicah k brezposelnemu mizarskemu pomočniku Andreju Fab čiču iz Senožeč majhen, močan mo-žiček, ae mu predstavil za detektiva in zahteval od njega delavske bukvice rekoč: »Dra ptičk* sem že ujel, ki sta tu kradla« Fabčiš nič slabega sluteč, mu je knjižico izroč 1, potem pa šel na Marijin trg k BtraK-niku, kjer mu je slučaj povedal in pokazal tujca, ki je šel za njim. Ko je Btražnik »detektiva« aretoval, se je našlo pri njem sedem urnih ve rižio is bele kovine in žepni nož, za katere trii, da jih je kuoil od nekega neznanega človeka pri Brežicah. Art»-tovaneo je baje Mato Kiaeljak, delavec, rodom iz Hrvatskega. Oidal Be je sodišču. _— „Ravbarji so v Kapiteljskih ulicah", se je danes ponoči razlegalo v tamošnjem obližju NsŠii bo namreč nekega človeka v nezavesti ležati v ti ulici in takoj obhodili, da je oropan. Ko ga je potem v varstvo vzela policij*, ee je dognalo, da ga niso napadli »ravbarj «, ampak se ga je bil mož ie tako na lezel, da ni mogei dalje, za kar bode moral tndi malo posedeti. — Vtihotapil se je včeraj zjutraj v stanovanje neke stranke na Karicvski cesti št. 32 neki berač in ker ni bilo nikogar v s:b , je vzel ua mizi ležečj denarnico, v kateri je bilo k sreči sanao 92 vin. denarja. Navedeneo je okoli 27 let star, sred nje velikosti, črnk&stega cbraza, črnih brk in nosi črno obleko. Uimovič po hišah berači in pravi, da je prišel iz bolnišnice. — Z vozom Je zadel danes zjutraj Pod Traneo niapec Janez Ja ger iz Zavogelj štev. 6 v mlekarski voaiČck Marije Avsičeve ia Kleč, ji ga prevrnil, stri kolo in ji s tem prizadel 10 K škode. — Pobegnil je včeraj od dela v Meteikovh ulicah priseljenec Juri Kes, rodom s Koroškega. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40^Slovencev, 25 DalmaJ ticoev in 40 Črnogorcev. V H.b je šlo 19 Hrvatov, v Scheibbs 17, v Ljubno 10, v Inomost 20 v H^uSico 19 v Šcofjo Loko pa 17. Iz Pruskega je prišlo 80 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Kuharica Angela Kimovčeva je izgubita rjavo denarnico, v kateri je imela okoli 16 K denarja in zlat strt prstan. — Delavec Aot O/ešnia: je našel v robcu tavit zaBtavni listek. — Semenj. Dne 9. t m. je bilo na meaečni aemenj prignanih 594 konj in volov, 423 krav in telet, skupaj 1017 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor pri konjih srednja. — Izkaz društvene posredovalnice „Slovenskoga trgovskega društva Merkur11. V službo se sprejme: 1 aojigovodja, 1 korespondent, 1 kontoarist in 1 praktikant, 2 pomočnik mešane stroke, 1 pomočnika špeoerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik modne stroke, 4 učene. — Službe iščejo: 8 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika špe-aerijske in železninske Btroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 1 prodajalka, 2 blagajničarki, 6 kontorž-stinj, 1 učenec * Najnovejše novice. — Kolera. V Sholoszovvu pri Jaro-slavu je umrl neki delavec za kolero. Vseh obolelih je do zdaj 265. od katerih jih je 89 umrlo. — Mlad roparski morilec V Krem s u je 16etni Frano F e n z e 1 umoril 25'etno pekovsko hčer Amberger in oropal stanovanje. Svoje dajanje je priznal. — Viharji v Severnem morju so začeli zadnje dneve silno divjati in so potopili a a j b r več ladij. V Cuxhaven je došlo več ladij rasnih drŽav i velikimi po* škodbami. — Umrl je na Dunaju vpo* kojeni dvorni svetnik Fran plem. Matseheko, star 71 let. — Defravdanta G a 1 1 a i x * ki je v Pariiu poneveril 6 milijo* ■ov frankov in se odpeljal s svojo lubioo v Argentinijo, so pripeljali včeraj nazaj v Pariz. Več tizoč oieb broječa množioa ga je navdušeno pozdravljala in mu prirejala burne ovacije. — Vodja črte Gunard lord Invereljde je umrl v Londonu za vnetjem pljuč. Telefonska in bnojavna poročila. Praga 10. oktobra. Pred dež. zbornico je danes demonstrovala nebrojna množica v prilog splošni volilni pravici, 2000 rediteljev je skrbelo za red, ki se res ni nikjer motil. Demonstracije so se udeležili tudi češki in nemški dijaki. Deputacija, obstoječa iz 6 oseb, je izročila dež. maršalu knezu Lob-kovico peticijo za splošno volilno pravico Enako peticijo je izročilo Lobkovicu tudi 7 pooblaščencev narodnih socijalistov. Dež. maršal je obljubil, da predloži ta peticije dež. zboru Praga 10. oktobra. Tukajšnje prodajalnice orožja so ta doi razprodale nad 2000 revolverjev. Budimpešta 10 oktobra. Seja državnega zbora je bila zelo kratka; pričela se je ob polenajstih, a končala se je že ob polu eni Ministri niso došli k seji Ministrski predsednik Fejervary je poslal kraljevo pismo, s katerim se odgodi državni zbor na dan 19 decembra t 1 Med čitanjem kraljevega pisma je došlo do burnih prizorov. Koalicija je kričala, ko je videla, da so se ministri od seje absentirali, „strahopetniki, dunajska sodrga" itd. Posl Barata as je nato v imenu koalicije protestiral proti kraljevemu pismu in zlasti zavračal način, kako se v pismu bagatelizuje večina Grof Andrassy je ob koncu utemeljeval svoj predleg, da se naj Fe-jervaryjevo ministrstvo obtoži Med njegovim govorom je liberalna stranka zapustila zbornico. Nato je bil Andrassyjev predlog sprejet soglasno in seja zaključena. Petrograd 10 oktobra. V Moskvi še vedno trajajo nemiri. Včeraj je bilo vojaštvo prisiljeno streljati. Ustreljenih je bilo 12 Gseb, mnogo pa ranjenih. Tiflis 10. oktobra. Tu so na raznih mestih eksplodirale bombe in ubile, oziroma ranile mnogo oseb, ponajveč kozakov. Kazan 10. oktobra. Akade-mični senat je sklenil, da se vseučilišče zatvori do 19. t m. Libava 10. oktobra. Policija je našla tajno tiskarno, v kateri je koafiscirala mnogo revolucionarnih cklicov in precejšnjo množino orožja. Berolin 10. oktobra Iz Moskve se poroča, da še vedno niso ponehali nemiri. Niti eden časopis ne izhaja, vse tiskarne so zaprte. London 10. oktobra. ,DaiIy Express" poroča, da je bilo v Moskvi ubitih 20 ljudi, ranjenih pa nad 200 oseb. Se dobi povsod I 571 neobhodno potrebna zobna Crime 321 vzdržuje zobe čiste, bele In zdrave. fleteorologično poročilo. Ttška* **d mozjMB tMl Br.dajt inaal tUk TUC mm Oktober j Cas opazovanja Stanje barometra li Votrovi Nebo g 9. bv. 736 6 B3 al. aever del. oblafi 10 • 7. rj. 1. pup. 7388 7906 06 110 al. jaah. si. j vzhod megla oblačno Brednfr vSaraJanja temparatnra 69 norme!*: 11 «\ — Padavina v zvzt oa. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni knrci dna. bon* 9 oktobra 1906. •V/o •V/i BJnločbenJ papir?! 48 # majeva renta ..... 4§/0 srebrna renta ..... 4#/a avstr. kronika renta , . a0,. , alau b • . 4° . ogrska kronska » , « 4o/0 . alau „ . . . 4C - posojilo dežele Kran}*Jke . 4'/,c o posojilo mesta SpHet . ••/■'/i ■ • Zadat . 4Va°/o bos.-here. žal. poi. 1902 4*/a ceSka. dež. banka k. e. . *•/, m b „ š. a. . 4'V, **t. pisma gal. d. hip. b. 4Vi°/i Pe^t kom. k. o. s. 10°/0 pr....... aait pisma Inzerst hi. n B ogrske cen. dež. br....... a. pil. ogr. hip. ban. . 4; j c obl. ogr. lokalnih te leznie d. dr..... 4Vi°/0 obl. Češke in d. banke . 4Q/0 prior. Trat-PoreS lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... §•/, 9 jnž. žel. kan. '/iVt . •V/« aTlt p°fl* ** p- °* * Srefike ed L 1860*/, . . . . 9 9 0 Mit . . ■ • . „ tiaike..... i sem. kred. I. emisije . a • a a B ogr. hip. banka . . . , srbske a fra. 100' - „ turške...... Basilika srečke .... Kreditne • , . . . Inomoške • • - Krakovske ■ • • • • Ljubljanske » . . . . Avst. rud. križa . . . . . Ogr. B g • Rudolfov e » . . . . BalebnrŠke a . . . Danajske kem. . . . . . DaIbIc Jasne želesnioe . « . Državne ielesniee a. vstr.-ogrske bančne del..------ . Avstr. kreditne banke « . . Ogrske „ , . . . Zrvnostensko B . . . Premegokop v Mesto (BiHz) . Alpmske montaa ..... Praške žel. indr. dr..... Btana-Hnrinvl ...... Trbov^ske prem. družbe - . Avstr. orožne tovr. družb«* , . Češke sladkorne družbe . . . V alate 0. kr. eekin....... 10 franki........ 20 marke........ Severeigns ....... Marke......... Laški bankove!...... Bobi;.......i . , Dolarji......... Dan ar Blag* 100-40 100-30 100-60 119 40 9610 114-90 60-99 10060 100- -100&5 10026 100-25 10120 106*40 100*60 100-— 100-— 100-— 100-76 99-90 99*60 319-60 101 46 19076 297 — 16375 301 — 303 — «66 — 103 — 146 bb 26 80 475 — 78*— 91-65 — 6450 34-75 «2 74 - 636 — 111 i?8o — 1653 -6*9 JFi 79060 247 60 678 — 639 60 («783 — 550 — 299 — 685-— 156 — 11-36 19 13 23*48 23*9 a 117-40 96-50 163 75 4-84 100- 60 10050 100*70 11960 96 30 116-10 101- - 101 60 100- — 101- 85 100-35 100- 40 10210 107-40 101- 60 100-40 100 90 101*-101*75 100 — 321 60 102 46 192 75 299 — 166 75 312 — 313 — 174 50 lil — 147 65 2/-80 484-50 83 — 98 60 70 50 r6 ?0 3625 *6 -78 — 646 - - 12 — *8l — 1863 — 680 25 791 50 248'— 68Ž — 640 60 <77S — 551 — 303 — 586 -158 20 11 40 19-16 23*65 X4*0* 117 60 95*70 164-60 5 — Žitno cene v Budimpešti. Dna 10. oktobra 1906. Terasa i e • PSeoiea PSeniea Rž tfi Serass Oves ■a oktober . „ april 1906 ■ april . . , oktober „ maj 1906 _ oktober . april ra 100 kg a 100 . a 100 „ a 100 , . 100 . . 100 » - 100 . 1614 16-82 13-74 13 10 13 38 13-44 13-54 Efeiktiv. 10—15 vin. vitje. Zahvala. Za dokase srčnega Bočutja povodom bolsr.oi in smrti naiega ljubljenega sina, oziroma brata, gospoda Matija Borštnika paznika c. kr. tobačne tovarne kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo vsem prijateljem in znancem najiskrenejŠo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo p. n. gg uradnikom in Blavnemu pazniškemn osobju c. kr. tobačne tovarne za obilo udeležbo pri pogrebu in podaritev krasnega venca; osobito se pa aahvaljujemo si. ljubljanskemu voj. veteranskemu koru za lepi in mnogobrojni nastop pod spremstvom si. Ljubljanske društvene godbe. Še enkrat: vsem udeležni-kom srčna hvala! 324C Glince, dne 9. vinotoka 1905. Žalujoči sorodniki. CM ca kupuje po najvišji coni T7\ Panliolzer Predilne ulice st. 2. anton Štirim čevljar v Spod. šiafci St. 22 sprejme takoj 3262—1 vec Gospodična ki je abaolvirala trgovski tečaj, zmožna slovenščine in nemščino, išče službe kot dobra moč v kontoarjn ali pa pri kakem odvetniku. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3257—1 Le| stanje s štirimi sobami in pritiklinami se odda s 1. novembrom 3253—1 v VVolfovih ulicah št. 12. Poizve se ravnotam. Proda se iz proste roke hiša štev. 40 v Kamni goniči pripravna zlasti za kakega rokodelca. Ponudbe pod „št. 40u sprejema upravništvo „Slov. Naroda". V večjem prijaznem trgu na Go renjskem se odda v najem JtlL žrli z dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom in trafiko. Hiša se pod ugodnimi in zmernimi pogoji tudi proda. Kje, — pove upravništvo nSlov. I Naroda". 3263—1 Tisti gospod, ki je v nedeljo t jutro v kavarni »Avstrija" zamenjal klobuk z imenom „R. Pese I j", ae prosi, naj ga takoj nazaj prinese, ker bi sicer moral ukreniti proti njemu druge korake. 3352 Dve gospodični iftceta inttraikcij pod ugodnimi pogoji. 3255—1 Vpraša se pod šifro „Instrukcija" poste restante, Ljubljana. (špic) z znamko nGorizia 1905 št. 62" se nahaja od preteklega četrtka pri Kristijan Kanalcu na Prastranku. — Lastnik naj se oglasi ravnotam. 3248 Mlad, podjeten trgovec z lepo, dobro uvedeno trgovino v Gradcu išče za razširjenje te trgovine kompanjona gospođa ali damo, z vlogo okoli 10 do 12.000 kron, ki se zavarujejo. Dopisi pod „Reelles Gescbaft" anončni ekspe diciji Kienreich v Gradcu. 3251 Sprejmem čvrsto deklico kot učenko, ki bi imela veselje do manufakturne trgovine. Štefan Štekar 3107—3 trgovec v Ajdovščini. se išče za trgovino z mešanim blagom na deželi. Biti mora dobro izurjena v v prodaji manufakturnega blaga. Oziralo se bo le na prodajalke z večletno prakso in dobrimi spričevali. Kja — pove upravništvo „Slov. Naroda". 3261 1 V Mahrovi trafiki v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 1 se prodajajo sledeči časniki: „Slovenski Narod', „Slovenec", nLaibacher Zeitung", „Jež", „Edi-nost" (Trst), „Soča" (Gorica), „Narodni Listy" (Praga), „Interes santes Blatt", „Weltblatt", „Fremdenblatt11 in „Wiener Bilder". 3254—1 5 kron in već zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnih strojev za domače delavce 2883—14 THOS. II. WHITTICK &c Oo. Praga, Petrske namesti 7 156. Trst Viaa Campanile 13 156. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. Železnice v Beljaku. ZzTrođ. iz t? 02sxa.egra, roda. Veljaven od čn? 1. oktobra 3906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jni. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoći osobr i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali GlOdnitz. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ces Selstbal v Aoa&ee, Solnograd, čea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 n sjutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Moraa, Maaterndorf, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, fiea Se bitna v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stejer v Line, Bndejevice, Pisen, Marijine vare, Btb, Francove vare, Prago, Lipsko. Cea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glod-nitr, Ljnbne, Sebrtbal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curich, Ženeva, Pariz, čez Anstetten na Dunaj. — Ob 3. uri bb m popoldne osobni vlak v Trbiž Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, dez Klein Reifling v Steyr Line, Budejavice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni vos I. in II. razr.}, Lipsko, na Dunaj oez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osoba) vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17" m zjutraj osebni vlak v Koto mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m pop. isto t ako — Ob 7. ari 8 m zvečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. nri 23 m zjutraj osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Monakovr (Monakovo-Trst direkt. vor, 1M II. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Isl, Aussee, Ljubno, Celovec. Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ori 12 m zjutraj osobni vlak ia Trbiža — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage direktni vos I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Plzen, Bndejevice. Line, Steyr, Pariš Ženeva, Carin, Bregen«. Inomost, Zeli ob jezera, Bad Gastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmober, Pontabei. — Ob 4. ur. 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Seizthala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, Inrmosta, Franzensfe8t&, Pontabla. — Ob 8. uri 06 ■ zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka M urana Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selztbal od Inomosta in Soluograda, čez Klein-Reiflirg iz Stevra Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovvih varov, Praze Lipskega. — PROGA li NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. ari 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta n Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž! kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob t. ur 'dS m zjutraj, ob S. ari 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m poneč? samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru _ PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA MeSani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zveoer Ob 9. ari 55 m ponoči samo ob ledebab' praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropaki čas za 2 min. pred krajevnim časom v Ljuf>i. i. 201$ Lišajasti ljudje tndi taki, ki niso nikjer našli zdravja> naj zahtevajo zastonj prospekt in po* verjena izpričevala iz Avstrije. 5 Lekarnar G. W Rolle Altona — Bahrenfeld (Elbe). za notarje, odvetnike, trgovce ali barjkd [se odda v/ s