169. številka. Ljubljana, petek 25. julija. XII. leto, 1879. LOVENSKINAROD »*"•*.* *»ak d»u, izvieoiši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v 81 ro - o g e r s k e dežele za celo leto 1« gld., za pol h ta 8 gL tne noge. Vpliv Tuiške ne bo se mogel dolgo na površji držati, kar se le kazalo uže pri instalaciji kneza Vogorideea. Sicer jo je berlinski dogovor postavil pod turško in evropsko jerobatvo b postavljen em tuejnarodne evropske kom sije, v katerej so zastopniki vseh vlastij. Za vshodnjo Rumelijo pokazalo bo bode to razmerje še dobro, kajti na pol samostalna bode razvila laglje svoje moči in se pripravila za združenje z neodvisno Bolgar-jo-sestro. Mejnarodna komisija je le nepotrebna marioneta, kajti vzhodnje-rumelij-skemu guverneru ne bo treba malo da nič ozirati se nanjo in se kaže, da zim:guju pri njem ruski vpliv. Torej samo malo časa, in tudi od te strani bo dobil berlinski dogovor luknjo. Matek« Emona. i „ArchaeulogiHcke Stiulien. Voa Al fon s Milllner, k. k. 1'i'itl'. nn I Conservator. Lailmch. Druek von Kleiiiiuavr & Uuiuberg. 1870. 8°, 342. Mit 7 Taleln." Naš rojak, g. MUllner, Mariborski profesor, to svojo nedavno v svet poslano u ti igo v predgovoru imenuje začetek večjega, dela. Sudec po tem, kar nam je g. pisatelj zdaj podaril, ne moremo tajiti želje, da bi on obeLano delo res tudi srečno dovršil. nEmonau kaže veliko učenost, bistroumno raziskovanje, s katerim se je g. MUtluer trudil malo ne 15 let, potujoč od tod do tamkaj po našej otželi, in vse to nam se podaje v zelo prijetnej pisavi, kakor ua bi se človek zabavljal s kacuu zani niivo in mojsterbki Beslavljemm zgodo vinskim romanom, Rekel bi, da nij Kliku najti dola tac. h globokih mislij, ki bi se vendar čitalo taku z lahka. Miiduerjeve knjige prva naloga je, dokazati, da r i m s k ; Emona nij stala tu, kjer je zdaj Ljubljana, kakor je do tega časa za trdno mislil ves učeni svet, neg«-da je bila na „Igu". Mi us sezamo v sodb.. 0 tej zelo te z-<.ej stvari starodavnih let, a ven-der se predrztiemo izreči, da Mullnerjev* Emona" trohe svoje veljave ne izgubi, čt ujegovo misel uuu.aki tudi o vržejo, in da v glavnih stvaioh nje cena nič ne poskoči, ako ie ne bodo ovrgli, ker je iz te knjige kakor nova luč posijala v mnogoletno raziakavanje rimskih Btaifa po kraujskej deželi, in tudi raznokak udaiec je padel na keltomanske trdnjave ozidje, kateremu je sodba pisana, da Be razruši popiej ali pozneje. Ml, kar se nas tiče, želeli bi samo od g. MU luerja Blišati, kako se njemu vidi o tem vprašanji, katerega se do zdaj nij doteknil še nikjer: ah so namreč pobedoLosni Rimljani prodrli od Aquileje na Ajdovščino, Iluieo in Vrhniko (Nauportuni) ter od tod na kranjske ravnine; ali so prišli od Istre po svojej cesti na Ja-vornik, Obloke in Golo v Ižansko nižavo, na katerej bo se potlej ustanovili? Ker se Ter po deva v Ložko dolino a Metulum na Obloke, in ker zgodopisci pripovedujejo, da je tod razgrajal ceBar Avgust, kateri je sploh v kranjsko deželo prvi prišel globok oje, ne bi li zatorej bilo misliti, da so Rimljani od te straui stopili v ravDino? Oe je tako, potem se nj čuditi ako so na Ižanskem vrhu vzdignili trdnjavo in okrog nje založili tudi mesto; a če so prišli s Ilni-.ee, ne kaže, da bi se izkušeni rimski narod z Vrhnike bil mogel obrniti na Ig ter si ondukaj ustanoviti glavno selišče, Sam g. Miidner Ljubljanici prisvaja toliko cene, kakor je treba, in baš ta reka je z Vrhnike pot kazala do zdanje Ljubljane mesta, kateremu se Ig ne more primerjati, ni kar se t;če vojinske leže, ni kar bo tiče trgovinske prilike. Zdi se nam, da se je zdaj pokazala živa potreba, kakor Še nikoli poprej, tudi vso Notranjsko zemljo preiskati a tako trudolju- Makedonski vstanek je kakor iskra pod pepelom. Enkrat se govori, da je uže udušen, precej pa VBtaške čete, ki se sem in tja zopet pokažejo, to oporekavajo temeljito. Naj v dokaz temu podamo tu tur Sko poročilo iz Makedonije o vBtaoku tam doli: ,V KiMendjilu je revolucionarni komitet eeatoječ iz osem članov, k stoji v zvezi s komiteti v FtlipopUa in dru/ih b lgarskih in vzhodtije-runielijskib me^th. Predsednik temu komitetu je nadbiskup Ueskibski, ki si je postavil zadačo, da pridobi po posredovauji seljake duhovščine za upor tudi prebivalstvo ob mejah. Vodje te agitacije navdušujejo ljudstvo, da se mora z uporabljenjem vseh svojih zadnjih močij otresti turSkega jarma. CUolo Kttstendjila je zdaj zbranih okolo 7000 prostovoljcev, kojim na čelu stoji Rus, major Ale ksandrov, ki je prej služd v srbskej armadi. Ti vstaš', jedro bodoče uporniške armule makedonske, vadijo se v orožju vsak dan po pet ur( nemajo OBobite vojaške obleke, ampak nosijo samo kapice od črne janjčje kože, na katerej je prišit križ nad polumesecem. Zastave ne majo običajne bolgarske, nego četiribojnico z napisi, na belem ođdelu: „Rusija, naša rešiteljica", na zelenem: .Bolgarija", na rdečem: „Avtonomija Trakije", in na črnem: „N.'Brečna Makedonija". VstaSi nameravajo kolikor mo goče veliko Število prostovoljcev zbrati, ter vojaško izuriti, potlej pa operirat' proti Ueskibu in Bitoliji in b tem udariti naposled v srce Makedonije. Nadbiskupa Ueskibskega določili bo vodje imenovati glavnemu guvernerju za-padnega dela Makedonije. Kom tetu je oblju bilo tudi več grških vasij, da ae udeležijo upora. Okraj Vijanički, kojega jeden kos je zdaj pri Bolgarskej, a drugi je ostal pri Makedoniji, je popolnem oborožen. Oai del, ki je ostal pod turško vlado i a ki šteje 18 vasij. poslal je ženske in otroke na Bolgarsko pod varstvo duhovenstva. Sploh pak se duhoven-Btvo dejanjsko udeležuje teh in jednacih priprav za upor. Bivši eksarh Aotimos, zdanji nadbiskup Vidinski, je telegrafiral komitetu v Kiistendjil, da se hoče postaviti na čelo 600 prostovoljcev, katere je nabral v svojem okraju. Nadbiskup Ohridski, ki je prišel navlašč za to v Fdipopelj, da se dogovori z vstaškimi vodji, in biskup Ueskibski bosta tu H vodila osobno svoje čete. Vojno bolnico z vsemi po- trebščinami napravili bo v Kiistendjilu z novci, katere jim je priposlal moskovski komitet. 30.000 Martinčkih in Snv lerskih pušk, ki so jih našli še v Vidinu, je pripravljenih, da Be jih bode razdelilo mej makedonske vstaše, kadar bo bode vnel upor." To izvestje je uže nekoliko zastarelo, ali to nikakor ne vpliva na stvar. Saj se je mi noli teden telegrafiralo po svetu kar z lepa, ne da bi se bilo prej kaj govorilo o tem da e vnel se vstanek v Rizgradu, kar kaže, da vodje makedonskega vst8nka dočakujejo samo ngodnega trenotka, da bodo planili nad Turka. Politični razgled. Motraiije dežele. V Ljubljani 24 julija. Na Dunaju je bil mmolo nedeljo skupni ministerski svet, kateremu je predsedoval sam Cesar. Navzočim sta bila oge ska rani-stra Tisza in Szap^rv. Posvetovalo se je o dalnjem zidanji železnice v Bisai, t. j. od Zu« nlCi do Sara je a. V ponedeljek pije nastopil finančni minister Pretiš svoj odpust za več tednov; zastopal ga bode Stremayr. V Hukovini je bil predvčeranjem voljen za poslanca v državni zbor tuli deželo-brambovski minister Horst. „Pester Lloydu je prinesel v soboto o tla sn i članek, v katerem pripoveduje, da je tam doli vse nezadovoljno. Ta članek je baje na Dunaji vznemiril. Pa zakaj, saj „P. L." nič novega ne pove\ Slovanski listi so uže zdavnaj svetovali, da bi se moralo od strani naše monarhije tam doli vse drugače vladati nego se vlada dozdaj, namreč narodno in primerno ljudstvu. Vlita nje tlržiave. Ker je prejšnji srbski vojni minister in artilerijski polkovnik iz Belgrada poslan v So lio k bolgarskemu knezu za diplomatičnega agenta, sodi se, da je to za tega delj, ker hoče Srbija z Bolgarijo stopiti v vojaško zvezo ali konvencijo. Kttsij«* je turškej vladi naznanila, da so ruski vojaki pričeli podirati podunavske tvrdnjave, vse drugo pa da bode knez bol garski odredil. Glavni guverner vnhoftnje Mtiimvlije knez Vogorides je dobil od poveljnika ruske okupacijske armade zagotovilo, da bode ruska armada do 26. t. m. dospela do posta;, ker se bode v lad je vkrcala, in da 1. avgusta ne bo noben ru-k vojak več na rumelijskih tleh Kakor turški „Vakit" poroča, so vod j tnihnnske tige odpotovali iz Prizrena C trigrad. Glavnega albanskega agitatorja, muftija v Tašhži, so vjeli in 20. t. m pripeljali Carigrad. Kakor „P. C." poroča iz farigruda, sta šla poslanika francoski in angleški na porto, in tam oddala snltanu enako in ostro noto o egiptovskem vprašanji. V tel neti b« zahteva od turške, da mora izpolniti Rvof« dolžnosti in zadržaj In^estiturnega furmana za podkralja egintnvskpga vladi francoskei in an-gteSkej v treh dn^h prei naznaniti, predno da se obiavi. Ako turška vlada tesra ne Rtori v odločenem obroku, dn jutri (vtorka 22 t m.) potem naj ai ona nnrna prirvše resne nasledke, ki bodo iz tega i*šli N'kateri krogi v Carigradu trde* da bosti Francoska in Angleška proglasili Egipt neodvisnim, če bode ostala ta nota brez vspeha Ztistopnik turski za B >learsko Pertev EfTendi je šel vtorek v S^fiio, ter bode kneza Aleksandru oddal invest;turni berat. Nainoveiši telegram 22 t. m. poroča: Ka-ratheodory ie včeraj zapadn'm velevlastim polu-uradno dal tekst investiturnega fermana za novega khediva. fm»'š'o vnra&anje na vse zadnje še ne hode mirnim putem rešeno. Turč'ja je zopet poslala v Volo 5000 mož pod poveljstvom Ne-šad paše, a 21. t. m. ndMo je tia uže 500 mož konjice. Tudi Albanci stopajo zopet na noge, ter še boli stmero protestujejo zoper odstop-lienje južnega Epira Grškei. Poroča se tu H iz Aten, da je nastopita tam ministprska krza. Vodje opozicije, Trikupis in Ziirnis Bta v de-našniej sej« zbornice stavila baje predlog, naj zbornica izreče vladi nezaupnico. Ostavko vojnega ministra Grivasa je kralj sprejel. Nujnovejfti telegram 22. t. m. res uže poroča iz Aten: Vse ministarstvo je dalo svojo ostavko Zavratna potuhnenost Uu-om nasproti se zopet v Aziii pokazuje. Ruski general Lazare* ie šel z večjo rusko vojsko is Kavkaza v Transkasoijo nroti Mervu, da bf tam mej roparskimi rodovi red naredil. Pa Rusi 80 našli v bojih z divjimi a uhozimi Turkomnn', da imajo t« vseskozi nainovei&e engleske puške, katerih kupiti nijso mogli, nimajo za kaj T^r^j ie dolcarano, da jih jim je Angliia darovala zoper Ruse. R uničilo stare cajnarice, katere so ob svojem času bile visoko v ceni, ali v tem se more le napredek videti, ker se bolje, ličneje blago izdeluje kot se je poprej. Naj bo gospodu do-pisaiku v nemško „Laibacherico" povedano, da se nij nadejati, da bi kroparska fužinarija Še tako hitro v nič prišla, ker tukaj se le z 'varčnim gospodarstvom more drugim večjim fužinarijam konkurencija držati, in ker se ne potrebuje uradnikov ker to vse sami deležniki opravljajo. To se ve, da so družbe, katerih uradniki vedno le to željo imajo, kako bi mogli še Kropensko fužinarstvo zadušiti. Š9 so mi predobro v spominu besede gozdarja, kateri je bil več let v službi na Javornlku in Bohinji, ko sem mu povedal, da kranjska družba prekupuje oglie: „ali tndi na ta način vas hočejo zatirati?" Svetovano naj bode še koncem nemškemu dopisniku uradnega ljubljanskega lista, da kadar pride starinske reči tu sem kupovat, katerih se Se več dobi, naj posestnikom vsaj toliko obliubi plače, posebno za starinske „ kostne", ki kor bo za drva v kurjavo vredni, želeti bi pa bilo, da bi Kropo kak domač tourist natančno opisal. Domafp stvari. — („Slovenski N arod") ie bil včeraj od c. kr. drž. pravdnika spet konti «cli»ati, in sicer zarad nečega malega dopisa iz Prezida, ki se toži, da neka pošta nij v redu! — (Janežičeva slovenska slovnica) s hrestomatijo ali berilom vred se tiska v Celovci v novem natisu. Popravljanje je — kakor smo sliSali — prevzel tamošnji slovenski profesor dr. Šket. Unamo, da bodo tudi zastarelosti uže potrebljene Pri tej priliki Bi ne moremo kaj, da ne bi občne Želje izrekli, da bi uže enkrat <5ni naš fi'olog, ki je najbolj za tako delo Bposobon in pokl-cnn, namreč gosp. Levstik, izdal tolikanj potrebno kritično slovensko slovnico. — (Odlikovanje) Cesar je dal višjemu finančnemu svetovalcu in finančnemu direktorju v L'ubljani, g. Alojziju C h ris tu, brez takse naslov in značaj dvornega svetovalca. — G Christ nij še dolgo v Ljubljani, a ai je pridobil s svojo pravičnostjo in nepri-stranostjo občno ppoštovanje v vseh krogih, — (Letno poročilo II. mestne pe* terorazredne ljudske šole v Ljubljani) za minolo šolsko leto kaže, daje početkom šolskega leta vstopilo 601 otrok, mej letom pak 34; izstopilo j'h je 54, umrli bo 3. V obrtskej k tej šoli pripadajnčej šoli je bilo končam leta 129 učencev. Na ekskurend-nej šoli 83. Po r.?rodnoBti ie bilo skupaj 830 Slovencev, 44 Nemcev (?) Napredek je bil obče sređen. Šolnine* je plačevalo 149 učencev. Učiteljev je na tej šoli bilo 0. Kako se je podučevalo iz possmnih predmetov, poročilo ne pove, ali po njem sodimo, da slovenščina na tej šoli nij bila prva, kakor zahteva pedagogika. Imena učencev so prava kranjska kolobociia. V obče je poročilo jako pomanj- ženske nezvestobe. Rdečica vam je zalila lice v navdu'enosti in mala jezica bo vam je brala na ustnah, ker ste imeli pred soboj takega trdovratneža; jaz namreč sem trdil, da je več nezvestobe mej ženskim spolom, kakor moškim. Naposled pa sva Bi podala roke in se z jedi-dinila v mislih, da je nezvestoba na obeh straneh. In govorila sva dalje o samoumoru zarad ljubezni. Smelo Bte takrat trdili, milostna, — in jaz sem vam priznaval, ker takrat nijsem Še poznal življenja — smelo ste trdili, da je norec, kdor si vzame življenje zarad nezvestobe. „Gnjiloba človeštva se najbolje pozna na tem, da —" „Hladno je, milostna", zaslišal se je glas Emerencije z balkona. Šla sva v Bobo in dalje nijsva govorila o samoumoru zarad ljubezni. Takrat pa smo živeli vesele dneve v Bledu. Hitro je potekel čas. Vi ste bo vrnili v L., jaz sem šel v Beč nadaljevat študije na vseučilišči in Emerencija ostala je še nekaj časa v Bledu. Pozneje dobil sem pismo, da je s svojim očetom v mestu C. Tako čndno kratko in suho je bilo to pismo in bilo je — zadnje. Od takrat nijsem nič, prav nič več zvedel od nje, dokler naju n;j pripeljala osoda vkup. — Bilo je jesenskega jutra. Po noči nijsem mogel spati, nekako tesno mi je bilo v sobi, hitel sem zjutraj na prosto, da bi si ohladil vroče čelo in nekoliko razvedril, ker težila mi je Brce čudna tesnoba. Šel sem v mestni park. Hladan veter česal je zelene glave smrekam in iz las so se vsipali srebrni biseri; vrabci so veselo žgoleli in njihova jutranja molitev se je družila s šumenjem vodometa in hitela proti nebu. Hodil sem po "parku kot hodi dete, ki se je zgubilo po gozdu. Šel sem okolo tolmuna, kjer bo se vozili beli labodje in krivili tako ogabno dolge vratove, — kar mi pride na-Bproti ona, ona — Emerencija. Lehno se je držala za roko mlademu gospodu in pripovedovala mu je nekaj prav skrivnostno. Šla je mimo mene, pogledala me po strani, tako zaničljivo je vrtela svoje oči in krčile so se jej ustne kot bi hotela dejati: Revež! Da, da, revež, in kakošen revež! Odšla je dalje sč svojim mladim gospodom. Takrat, gospa milostna, pa je zavrelo v meni in sklenil sem v svojem srci maščevanje. Šel sem, gospa milostna, v prodajalnico, kjer so imeli tobakire, vaze, nože, vilice in enake reči na prodaj; jaz pa si nijsem kupil takih rečij, kupil si Bamokresf kuglo in smodnik. In takrat mi je prekipela jeza do vrha in čaša bridkosti je bila polna 1 Šel Bem — ne brišite si milostna oči, vem, da je mehko vaše srce — šel sem v Esterhazv - klat, ukazal Bi prinesti pol litra vina in klobaso. Najel sem se in napil — in bil sem zopet dobre volje. Tako, milostna, se je končala moja ljubezen! M. B—e. Irijivo, in bi se pri sestavljanji njega slovenskega dela (tn v kot postavljenega) moralo paziti vsaj na to, da bi bil pisan v čistej slovenščini, a tu nahajamo mnogo slovničnih ntpak. R—i. — (Požar.) V Stiažišči je nastal ob '/410. ogenj zttnehen po neprevidnosti pii peki. Pogorela je 1 b:ša, tkedeoj in hlev. Naj>ee je branilo drevje okolo, pa tudi gasilo se ju pridno; kajti po večeru je ob 11. dojoludne nevarnost bila pri kraji. Gasilne straže treba! — (Čudendogodjaj.)K ostirju Francetu Jeišiuu v Gabrov siti, okraja litijskega, je prišel pred kakimi 14 dnevi nezuan, okolo 30 leten mož, ki je krčmuiju dejal, ko nij mogel druzega dne plačati, kur je zapil in zajel, da je spravil pri krčmarici Marjani Ma-govčevej na Krki svoje reči in tudi nekaj denarja. Jer&in je veroval tujcu, ter je poslal svojo lOktno hčerko, da ga je spremila na Krko, kateiej naj bi tujec vročil plučani dolg; hčerki je pa dal soboj tudi še 2 gld., da bi potrebno nakupila. Ali tujec namesto da bi del naravnost na Krao, je hodil z dekletcem okolo po gostilnah, ona pa je morala zanj plačevati. Očeta je skrbelo, ker hčerke nij bilo toliko časa nazaj domov, šel jo je iskat, in kmalu jo najde b tujcem na Gmajni v krčmi pri Piškurju. Oče je hud, in udari paikrat tujca b toporiŠČem po hrbtu. Tujec se mu iztrga iz rok, ter zbeži proti Trebnjej Gorici, Jersin pa ga pusti. Na begu pak se je obnašal oni tujec tako Čudno, da so ljudje, ki so ga opazovali, sodili, da je obnorel. Ko je pritekel do reke Krke, skočil je brez pravega uzroka v vodo. Nesrečnika prihiteli ljudje na pcn.oč nijso megli rešiti in so potegnili mrtvega iz vode. Kdo da je bil ta človek, lij se moglo dolečiti, a sodi se, da je bil odpuščeni kaznjenec Janez Meden iz Topolja, Icgatskega okraja. — (Gospod prof. Karel Glaser), iz prvega učitelj na realnem g.mnaziju v Ljubnem (Leoben), potem v Ptuji, slednjič profesor v Kranj), zaradi necega zlobnega natolcevanja prestavljen na gimnazij v Weidenau v Šlezijo, je slovenskemu občinstvu znan kot izvrsten lingvist. Da bi se mogel v priravnavajočem jezikoznanstvu na kakšnej neinškej univerzi bolje izuiiti, prosil je dvakrat ministra Stre-mayra za odpust, da, celo obljubil je svojimi stroški nadomestnika plačevati, a — niiuister uiu tega nobedeukrat mj dovoli1. I)a duseže svojo gorečo željo, v sanskntščiui bo popolnem udomačiti, je lansko leto porabil počitnice za to, ka je v Berlinu živel in v društvu viso-koučenih jezikoslovcev, kakor so profesorji: "VVeber, Schmiut, Mtillenhof, si dobavljal jezi kovske znanosti. Letošnje počitnice je šel v TUbingen, kjer učeni »auskritiht prof. Roth predava sanskritski jezik do 15. septembra, da vsaj nekoliko pod vodstvom učitelja stro kovnjaka globljeje pogleda v skrivnosti Btaro indijske literature. Tako mora slovenski talent se bojevati, mej tem, ko bebaste kreature lenuha j 0 po inostranskih univerzah. T. bo odobrili Vaši kimal, i — artistični odsekarji. Sloveli glasbeni uiueteljuiki, s katerimi v primeri ste Vi kakor krtina mej piramidami, prave glasbene avktoritete, (kar Vi in dotični odsekarji nijste, zato nam Vaša kritika nij merodajna), navdušeno m po hvalno so se izrekli o mojega brata geniju. Vsi bo jedini v tem, da je ranjkemu bil stav skoz in tkoa pravilen, in da so njegove melodijo krasne in originalne; da so tudi drugi giasovi juko uielodijozno IB vendar naravno postavljeni; da glede stava nij bil njemu nobeden skladatelj prav ii prav vzor, marveč daje nastopal po večjem samostanu), izvirno. Prav zaradi tega sem jaz „( tl»sbenej Matici" omenil, da Avgustu „popravljati" ne pustim uičesar. ltali.an g. Muguone, ki je tudi videl „kitico cvetja", jo rekel, da Avgust no sklada v italijanskem duhu; če tedaj ta slavni italijanski skladatelj, ki ima goiovo tanjša ušesa za to, nego li ljubljauski lllavka, tako se izraža; kako li je mogoče trditi, da so skladbe v „kitici cvetja" posnetek italijanskih arij?! A recimo, kar nam je na srci: Ko bi bil moj brat Kranjec, gotovo bi ne bila kritika lllavkova. toliko pristranska; pa Primorec je v Vaših oceh le mila, ka-liy! Sicer o „kitici cvetju", katero mi čem brže morete pošljite, da jo sum izdam, obširnejše izprego-\ enim; za zdaj naj Vam zadostuje toliko. V Lokvi (Corgnale), 21. julija 1879. (333) Janko Lcbun, učitelj. Št. 238. PO« 11* II O. Poslano. CioBpod .lil.'-1! 1. Pokažite, kaj ima čitalnica s „propadom narodnega kandidata" opraviti V — 2. Dokažite, da sta k propadu narodnega kandidata pripomogla „dva dobro znana agitatorja" I — Na to odgovorite! K čemu Vašo ošabno, širokoustuo balianjo v zadnjej „Soči V"* Kdo VaB jo vprašal po tem V Vi bolehate. Vašej bolezni pravi Nemec: B(irosseuwahii" Pustite miroljubivo ljudi pri miru. drugače —. V Solkanu 21. julija 1879. And rej okov F r a n c C v i č. L'itajo „Slovenski Narod" dne 22. julija t. I, št. 166, uajdel sem v „Poslanom" Nikolaja Jamuika mej drugimi grdimi obrekovanji in lažmi tudi to, da so je tukajšnji učitelj sam za častnega občana imenoval. Uradno potrjujem, da je bil naš vrli, za splošni blagor marljivi, v vsakem oziru čisljanja vredni gospod učitelj ipreikij dni Iti. februarja t. I. v seji občinskega odbora zarad nj-govih zaslug za šolo in občino od sedemindvajset odbornikov jednoglasno za častnega občana imenovan, in dotična diploma se mu jo uraduo izročila. Županstvo v Medvodah, tlnO 23. julija 1879. (iW2) Župan: J. C vaj nor. ' Pisama (33.1-" | ! dr. Josipa Serneca 1 odvetnika v < VI ju, ♦ se je preselila iz Costajeve hiše I v Humerjevo hišo v poštnej ulici, j ffriue * «'■■«* » l.jabljaii 2 3 julija t. 1. i'Aonba hektoliter 6 fld 83 kr.; — reŽ 4 gld. 39 k.r.; ~ jeoraen 3 gld. 74 kr.; — oves 2 gld. 9i i.y — ajda 5 gld 04 kr.; — proso 4 gld. 39 kr., korur.n 4 gold. 60 kr.; krompir 109 kilogramov 3 ,.d 20 kr.; — fižol hektoliter 7 gi. — kr.; inaala iiogram — gl. 92 fetr., — maat — gld. 70 kr.; — m»h trišen— gl, 55 kr.; — špeh povojen — gl. 60 k.; - jajce po 1s/t kr.; — mleka Utor 8 kr.; — govcduino oiogram :.8 ar.; — teietniuo 50 ar; — aviujako 62 ' — nau* MH) Miog-amov l