211. številka. lijabljana, v ponedeljek 15. septembra. XXIII. leto. 18110 shaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za av atro-oge r sk e dežele eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 11 gld.. za fletrt leta 3 gld. 30 1 nn 10 kr » nriBRcr. nn HO kr. za četrt leta. — Za tnie dežele t,,liki. < za vse leto 15 gld.p za pol leta S gld., 7,a četrt lota 4 gld., i« . kr.. za jadan mesec l gld 10 kr, Za pošiljanje na di»m računa po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već. kolikor poštnina znafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrute po rt kr., ce se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr.. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć franlcirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Uredništvo in upravuiStvo je v Gospodskih nlicah ftt. 1*2. Uprav ni fitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila t. j. vse admmistiat ivne stvari. Ali slovanske šole ne uče avstrijskega domoljubja? Pripetil se je slučaj, da je došel učenec iz nenemške ljudske šole v 0. in kr. vojaško šolo, kjer je bil vprašan o najvažnejših momentih iz zgodovine avstrijske monarhije in presvetle vladarske hiše. Pri tem izpitu je pokazal gojenec v tej stroki „Btrašno nevednost". To je napotilo e. in kr. državno vojno ministerstvo in c. kr. naučno ministerstvo, da sta ta slučaj priobčila vsem avstrijskim šolskim oblastvom, katera bo avstrijskemu učitcljstvu naročila, da z večjo marljivostjo goje* v šolah avstrijsko zgodovino z ozirom na našo presvetlo habsburško rodovino. Ti le hvalevredni ukrepi šolskih gosposk so našli pot tudi v politične časopise, ki so jih pa bolj jednostransko objavili. Hoteli so s svojim priobČe-njem pohvaliti nemške šole, slovanske pa nekako pocrniti, kakor bi one ne učile avstrijske zgodovine in ž njo v zvezi avstrijskega domoljubja. To čudno postopamo nemških časnikarjev moramo zavrniti z opisom dejanskih razmer. Slovanske ljudske šole imajo iste učne načrte in bistveno jednake šolske knjige, kakor nemške. Slovanski učitelji so v Cislitaviji tako izobrnž>ni, kakor nemški. Glede avstrijskega domoljubja so pa tako naudani čiste ljubezni do svoje avstrijske do movine, kakor nemški, če ne še bolj. Zavoljo tega se po slovanskih šolah uči avstrijska zgodovina ravno tako, kakor po nemških. Toda c. in kr. vojaške šole so pa kar od kraja nemške. Učenec, ki pride iz slovanske ljudske učilnice v tako nemško vojni-ško šolo, dobi skoro vsa vprašanja lo v nemškem jeziku. Kako naj torej odgovarja slovanski učenec na nemška vprašanja, ko nemški jezik le malo ume? In še druga okoliščina je. Nemci imajo zgolj narodne šole, t. j. vse ujih ljudske šole so nem ške. Nemcem ne pride na misel, da bi se v ljudski šoli učili kakega slovanskega jezika. To zmatrajo zoper zdravo pedagogiko. Njih nižje in višje orga-nizovane ljudske šole so popolnoma nemške. K večjemu imajo francoščino v meščanskih šolah za neobligaten predmet. Kako pa je s slovanskimi ljudskimi šolami ? Jedino le nižje organizovane učilnice so brez nem- ščine. Tri , štiri- in petrazredoice imajo pri Slovanih nemščino kot predmet, večkrat kot obligatni predmet, ki se rabi včasih celo kot učni jezik, zlasti ua meščanskih šolah. Slovanske ljudske Šole imajo vsled nemščine dvojno nalogo; učiti se je slovanskim otrokom istih naukov, kakor nemškim, vrh tega pa še tujega, nemškega jezika, kar jim veliko časa jemlje in ve liko truda prizadeva. Nadarjeni učenci, marljivi šolarji so še kos tej dvojni nalogi, Če tudi ne v vseh slučajih. Večkrat s«- pa pripeti, da tako urejene slovanske šole zadostujejo le jedni nalogi, zlasti tedaj, Če se jim je le preveč nemščine urinilo. Oue učć le navadne predmete, jezik in računstvo z marljivostjo in v večjem obsegu, a zanemarjajo druge predmete, na pr. zemljepis, zgodovino itd. Dogodi se pa tudi, da slovanski učitelj vse predmete s svojimi slovanskimi otroci marljivo goji; a ker mu je v iuteresu nemškega jezika ukazano, da mora, recimo, zemljepis in zgodovino v nemščini predavati, pripeti se, da si otroci le nemške besede zapamtijo, od tvarine, od navadne teške tvarine same pa jim ničesar v glavi ne ostane. Radi tega menimo, da se bodo tudi v bodoče še jednaki slučaji dogajali lfr Takim neprilikam se bode le s tem nekoliko odpomoglo, če se tudi c. in kr. vojaške šole v nižjih razredih postavijo na podlago materinskega jezika obiskajočih gojencev. i. 1. „Celjskoga Sokola" osnovalna slavnost dne 7 in 8. septembra. (Dalje.) Ko Be je popolnoma zmračilo, podala so se društva nazaj v Žalec, kjer se je v obširnih pro štorih g. Hausenbibterjeve hiše nadaljevala veselica s petjem in raznimi govori, v bližnji sobi pa se je plesalo. Izmej mnogih govorov naj navedem samo nekatere. Nazdravljalo se je Hrvatom, koji bo odzdravljali. Posebno izvrsten govor pa je imel mlad duhovnik, g. doktoraud Medved iz Soštajna, ki je povdarjal slogo vseh stanov, naj vsi složno delajo, kakor se godi na ŠtajerBkein, kjer pada trdnjava za trdnjavo vsled složnega delovanja. Nazdravlja vsem stanovom, če so narodni. Zdravica govorjena z navdušenjem, ki nas je spominjalo na pokojnega Božidara Raiča, bila je vaprejeta z burnimi klici odobravanja. Koje bilo vse najbolje volje začela so prihajati iz Celja poročila o nameravanih napadih. Sklenilo se je poslati telegratično poročilo okrajnemu glavarstvu, naj skrbi ono za vzdržavanje javne varnosti, če ne si bodo Sokoli radikalno pomagali sami, odgovornosti za nasledke pa ne prevzamejo potem. Starosta Ljubljanskega Sokola nazdravil je pred odhodom še enkrat mučeniku teh dni, neumorno delujočemu starosti Sokola Celjskega, ki bi ne mogel imeti boljega načelnika ter mu zuklical iskreni: „Nazdar!" ki je bil burno ponavljan od vseh. Dr. Vrečko zahvalil se je in napil na složnost vseh Sokolov! Z živahnimi Živio-klici podali smo se potem na vozove ter po 11. uri v dolzih vrBtah odpeljali h6 v Celje. Ker so pred mestno mejo bili vojaki nastavljeni in bo patrolirali žandarini, bile so ulice Celjsko čisto prazne, niti žive duše ni bilo videti, ko smo korakali za vojaci v mesto. Da se ni pred Centralno kavarno videlo zbranih kacih 20 pobalinov, ki so zagledavši Sokole, demonstrativno intonirali nemško pesem, niti vedeli bi ue bili da je res kdo v Celji še na nogab. Dozdaj mirni Sokoli zagt omeli bq kakor levi in Živio pred Celjsko kavarno, čul se je gotovo po vsem mestu. Nekoliko Burovakov, ki so metali jajca in pesek, pozaprli bo žandarmi, potem pa je bil kmalu mir in korakali smo na kolodvor. Velika sreča je bila za Celjske izzivače, da so bili vojaki, ker Sokolov potrpežljivost bila je napeta do skrajne meje. Tim častueje smejo se tedaj ozirati nazaj na slavnost, katera se je vršila tako sijajno na vse strani ua čast Slovencem, a na sramoto nemškim hujskačom, ki neso dosegli namena svojega, akoravno so skušali na vse mogoče načine kaliti mir in motiti slavnost. Za danes priobčimo telegrame, došle od bratov Cehov, Hrvatov in drugih Jugoslovanov: Budejovice: Bratfi z daleke aice cizinv leč ze srdce pfatelskćho volame k Vam ve v^znamny dendnešni Vaši slavnosti upfimne „Na zdar". „Sokol Budejovickf. Doraažlice: Podajmo si roki, brati, krepak duh, silna desna pa v žilah naših slovanska kri. Brez strahu naprej ! „Sokol Domažlički". LISTEK. Jurij Šubić. Njegovo življenje in umetniško delovanje. I. Jedva je do dobra prerasla trava gomilo v katero so zagrebli laui tam zunaj v Renski Palaciji prerano umršega nam rojaka Janeza Šubića, pretreslo nas je znova prebolestno poročilo, da je dne 8. t. m. v Lipsiji umrl njega mlajši brat, Jurij Šubić, najnadarjenejši naš slikar, umetnik po božji miloBti, kakeršnega doslej še ni rodila slovenska mati . . . Dasi smo prijatelji vedeli, da je slavnemu rojakn našemu po nesrečni „influenci", katera j« lansko zimo i njega napadla, zdravje porušeno, ipak nam je veBt o njegovi smrti došla toli iznenada, povse nepričakovaua, da je kar nič prav ne moremo verjeti: zdaj pa zdaj, tako se nam dozdeva, odprla se bodo vrata in zlati naš „Jurij" bode stal pred nami, čil in vesel, kakeršnega smo bili vajeni gledati v šinem krogu prijateljev večer za večerom. Saj je še dne 30. avgusta t. 1. iz grada Rašvica pri Lipskem, poročajoč o slikarskih delih, katera je prevzel pri svojem prijatelju, graščaku Keesu-u, pisal nekemu tukajšnemu prijatelju nasledne nade-polne besede: „Lepo delo, lepa dežela, prijetni ljudje, pivo in vino dobro — kakor rečem: pojde!" In — deveti dan za tem udarila je neusmiljena smrtna roka preplemenito njegovo sred, zibajoče se v presladkih oadejah o jasnej bodočnosti — solze* mi kalijo pogled, ko pišem te preotožne vrste! Kakor sem rekel: z Jurijem Šubičem smo izgubili pristnega umetnika po milosti božji, ka-keršuega še doslej ni rodila mati slovenska iu Bog ve, če se nam bode še kedaj narodil jednak izvoljenec božji . . . In tako sta nam umrla, in sicer za polovico človeškega življenja prerano, v poldrugem letu oba slu v na brata-slikarja, Janez in Jurij Šubić, katera h t a nam prisvetila kakor bliščeča Dioskura v turobno noč duhomornih naših bojev za gmotni obstanek — naglo in nenadejano kakor ste se bile prikazali pred kratkimi leti, izginoli ste zopet z našega obzorja ti prekrasni umetniški zvezdi in breztolažna temina je nastala za njima. .. Toda stoj! Na za- temnelem podnebji tožne domovine se leskeče za njima svetli sled liki čarovita niz pestrobojuih utrinkov, in to so — umotvori naših bratov Šubićev, s katerih odseva božanski svit nesmrtnosti. Bila sta oba poklicana umetnika v pravem pomenu besede, in njujino imo slovi po vsej Evropi; zlasti Jurij Šubić proslavil je naš rod pred vsem omikanim svetom ter si stekel palmo prvenstva mej vsemi doslej živelimi slikarji slovenskimi . . . Oglejmo si torej prekratko življenje tegt. proslavljenega našega mojstra-slikarja in njegovo šiloma pretrgano umetniško delovanje, kolikor nam ga je namreč zuanega tukaj v ožji domovini njegovi. Jurij Šubić se je porodil v 13 dan aprila me-Beca 1855. I. v Poljanah nad Škofjo Loko. Kakor ostali bratje njegovi, podedoval je tudi on izredno nadarjenost za slikarstvo po očetu Štefanu Šubiči, po vsem Slovenskem poznanem podobarju in cerkvenem slikarju-samouku. Po prvotnih navodih v izvoljeni stroki na domu, dal ga je oče z Janezom vredi v Ljubljano k nedavno umršemu slikarju J. Wolfu. Ta velenadarjeni mož, kateri je naposled umrl v naši sredini v nezasluženi bedi, privel je Dunaj: Podnik Vis necht dosahne zdaru podporovan bujarou myali a mužnou pazi statečn^ch bratfi Slovincft. „Sokol Videftsk^". J i č i n : V i t«ly sokolatva vita novou bujaroa ratolest upfimn^m „Na zdar". „Sokol Jičinsk^". Na u h od: Sokolskomu sbratfeni volame hfi-mave „Na zdar". „Sokol Nachodsky". O pav a: Pfijmete bratrak^ pozdrav od nas. Bratfi vytrvejme, nemožno by slovanatvo nedoinohlo se sveho prava. Svet sokolsk^. Opava: Posledni dny zničily mnohe nadeja i možnost osobni iičasti na alavnoati Vaši. Pasky bratrake pojici sokolstvo Slovanski nejaou zvi-klany; atojime bratfi pfi Vas. Necht prapor Vaš vlaje nad sokolstvem vždy jarym, a prospešnym pro vlast', narod, Vas a Slovanstvo „Na zdar" ! Dr. Podlipnf. Opava: Vitame Vas v kruh bratrsky a volame Vam hffmavč „Na zdar"! Pfemysl. Podebrady: Iz zibke slovečega kralja češkega Jurija, iz Podebrada, pozdravljamo srčno Vaše bratsko društvo. Na zdar! Živeli Slovenci! „Sokol Podčbradsky". Praga: Dviguj se kvišku mladi „Sokol", in razširjaj svoje peruti čez našo domovino! Praunseia, Šukije. T f e b i č: K dnešnimu dnu a akvčlo* Vaši budouc-noati srdečne „Na zdar" ! „Sokol" v Tfebiči. Bel i grad: Da osnivanje Sokola urodi dobrim prodom po slovensku stvar i misao u ime svojih jednomišljenika: Lazar Duma, Makedonac. • Mostar: Živio i kriepko napredovao! Dva Slovenca u Mostaru. Pulj: „Sokole", aivi, sievaj poletuj kriepko, majka Slava krunu Ti aavija. Diritto Croato. P nI j: Izabrano jato leti sakuplja, piri, budi. Pobjeda Te čeka. „Slavjanska čitaonica". Požega: Mlademu „Sokolu" želi bistre oči i krepka krila! Spectabilis. Reka: Današnjem slavlju pridružuju se Riečki Hrvati. Reka: Duhom sam a Vama, današnja svečanost nek bude dokazom, da Slaveni na jugu hoče, da budu ujedinjeni, slobodni, nezavisni. Erasmo Barčič. Rogatec: Spretno polečeli na odkuplj«nje zajedničke domovine, brace Hrvata i Slovenaca. Živeli! Hrvati na Taborskom. Spljet: Narodnom veselju jednokrvne brace junačkih čuvara sjeverne granice proti biesnome dnšmaninu, slavi Sokolova zelenoga Štajera duhom učestvuje i sa obala Adrije bratski pozdrav šalje Spljetska hrvatska mladež. Škardona: Krepak zdravstvuj kliče Sokolu Celjskemu iz kršne Dalmacije Josip Cizelj. Zader: Borite se! Nepredajte se! kliče bradi Sokol. Zagreb: Budite tumačem osječajah drugova Vaših, koji bijahu zapriečeni posjetiti! jednokrvnu bracu. Da Bog poživi narod slovenski i njegove Sokole u miru i u borbi za slobodu domovine svoje! Kaiser, podpre dsjednik bicyklista. Zagreb: Zdravo telo in zdrav duh bodeta nas vodila do produktivnega dela, spojena z živo vero, z vero v slovenski narod in Slovanstvo, da oba brata Šubiča na pot prave umetniške izobrazbe. On jima je bil takorekoč duševni oče; kajti ne samo, da jima je dajal praktična navodilu v omiljeni si umetnosti, ucepil je v nežna srca svojih učencev tudi marsikatero zlato zrnce dobrih naukov za bodoče njijino življenje. Ginljivo je bilo poslušati, kadar sta pripovedovala uvekovčena brata, kako njiju je blagi mojster svaril pred vsem nepotrebnim premišljevanjem in bojazljivim ugibanjem pred neznano bodočnostjo, ki zaduši toliko mladih talentov. Umetnik, rekel je često vrli možak, bodi ponosen, samozavesten in prepričan o uzvišenosti svojega poklica in ako se loti kakšnega novega dela, naj ne ugiblje takoj s početka, dali se mu bode posrečilo ali ne, temveč z vbo energijo in s polnim 8amozaupanjem naj koraka premim potom svojemu smotru naproti in uspeh mu je zagotovljen. Uplivu tega modrega njijinega učitelja se imata zahvaliti oba naša Šubiča na plemenitem umetniškem ponosu in na vzgledni individuvalni določnosti, s katero sta proizvajala vsa zasnovana dela. Ni čudno torej, da sta se ga blagosrčua umetnika vedno hvaležno spominjala ter govorila o njem z nekim de-tinsUim spoštovanjem. ne izgubimo svoje zemlje ni pedi. Živeli energični štajerski rodoljubi in rodoljubke: Slava vsem navzočim pri lepej alavnoati. Živio 9Celjski Sokol* ! Celestin. Zagreb: Današnjoj slavi bratski pozdrav! Veibel, Jelenz, Leustek, Schuch. (Dalje prih.i Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15. septembra. Otjerska nezavisna stranka, Razpor mej ogersko nezavisno stranko je vedno večji. Te dni bo je predsednik Polonyi odpovedal predsedništvu, ker vse ne gre po njegovi volji. Od kar je stranka s svojimi agitacijami za Košutovo domovinstvo napravila popolen fijasko, se kaže mei njenimi pristaši veliko nasprotje. Nekateri se dr?e programa 1848., drugi pa programa 1849. leta. Kakor kaže, bode polagoma ta stranka zgubila ves upliv. Vitanje države. Iredenta. Poslednji čas se iredentska stranka v Italiji jak o giblje. Vladi sami se je že potrebno zdelo, upreti se temu gibanju. Kakor se pa kaže, v Rimu nemajo dosti moči ali pa jim manka dobre volje, da bi povsem zatrli to gibanje. Navadno iredento vci pred vsem zahtevajo, da ae Trst in Trident pridruži Italiji, te dni je pa v Bolonji poslanec Vandemini zahteval, da se pred vsem Italiji priklopi Nizza, kjer je rojen Garibaldi, in Savojsko, od kodar izvira sedanja italijanska rodbina. V Parizu je njegov govor napravil kaj nepovoljen utis. Bolgarsko vftrašanje. V Sofiji hočejo vedeti, da bi bil vojvoda Leuch-tenberški zašel bolgarski prestol, ko bi se bila posrečila zarota majorja Panice. Vojvoda baje še vedno goji nade, da bode kdaj bolgarski knez. Zaradi tega je pa v Sofiji vzbudila neko bojazen vest, da vojvoda spremlja carjeviča na njegovem potovanji v Carigrad. Da bi princ Leuchtenberški zares misli' priti na bolgarski prestol, jako dvomimo. Bolgari bi njega ali pa vojvodo Oldenburškega tudi bili volili, ko bi bil car zadovoljen s takim remenjem bolgarskega vprašanja; toda car dosedaj ni maral slišati o tem, da bi kak sorodnik carske rodbine zašel prestol bolgarski in tako postal turškega aul taua vazal. Društvo sv. Save. Turška vlada je prepovedala, da se ne smejo v Turči|i nastavljati učitelji, ki so se izobraževali v zavodu društva sv. Save v Belemgradu S tem je Turčija prekrižala Srbom račun. Ta zavod bili so osnovali, da bi se v njem vzgojevali srbski učitelji za Staro Srbijo in Makedonijo, ki bi pozneje delali za srbatvo v teh pokrajinah. V Belemgradu je seveda ta prepoved vzbudila silno nevoljo, ker sedaj nemaju nobenega sredstva proti bolgarski propagandi v teh dveh pokrajinah. Ta ukrep je pa tudi lahko Srbe preveril, da tudi v cerkvenih zadevah nemajo pričakovati, da bi se Porta ozirala na njih želje. Posebno bode obnovljenje Ipeškega patrijarhata ostala le pobožna želja. Ministerskfi kriza v Humu tli/i. Rumuusko ministerstvo bode se nekda kmalu precej premenilo. Odstopili bodo baje ministri Margbiloman, Rosetti in Penescu, in v ministerstvo ustopijo Car)>, Holhan in Buiclin. Sedanji pravosodni minister bode imenovan guvernerjem narodne banke. Možje, o katerih se misli, da ustopijo v ministerstvo, so junisti in je posebno Carp velik prijatelj Avstrije. Če on UBtopi v ministerstvo, bode Na odhodu od Wo'fa ločila sta se brata ter krenila vsak svojo pot: Jauez je šel v Benetke na „akademijo delle belle arti", Jurij pa je ustopil, po obisku svetovne razstave na Dunaji I. 1873., v ondotno slikarsko akademijo, kjer mu je bil glavni učitelj znani slikarski profesor Griepenkerl. Ondu se je velenadarjeni mladenič kaj pridno učil ter vrlo napredoval, da je naposled dobil zlato FUgerjevo svetinjo za uajboljšo koncepcijo zadnjega prizora Scbillerjeve pesni: „Der Gang nach dem Eisen-haormer." V oni dobi bb je seznanil Jurij Šubić z našim Stritarjem, kateri se je jako zanimal za ne-navadn; njegov talent. Občevanje s tem veleizobra ženim estetikom slovenskim in utemeljiteljem nove dobe v našem slovstvu, uplivalo je blagodejno na mladega našega umetnika, kar se vidno razodeva iz vseh potlejšnih proizvodov njegovih. Toda sredi najsmelejših načrtov o bodočnosti svoji I. 1875., dohitel ga je klic v vojake, s Čemer se je smer njegovega življenja, kakor marsikateremu nadebudnemu mladeniču, obrnila v drugo tir. Dve leti je služil v Trstu pri domačem pehotnem polku št. 17. Toda bivanje na prisojenih obalib sinje našn Adrije prineslo je dojemljivi duši njegovi zopet novega ži- to znamenje, da v Bukureštu avstrijski upliv premaguje rusktga. San Salvador. Pn poročilih iz Amerike je v San Salvadoru voljen general Ezeta za predsednika. Ezeta si je bil po umoru prejšnjega predsednika po Bili prilastil vso državno oblast Poznejši dogodki so ga pa prisilili, da je to oblast odložil do izvolitve legitimnega predsednika. Njegova izvolitev bode jako neugodno uplivala v Guatemali, ker je general velik nasprotnik Guatemalcev. Dopisi. Iz Kobarida 7. septembra. — Spomenica, katero je naša občina izročila cesarskemu namestniku vitezu Rinaldini-ju pri njegovem dohodu dne 3. t m. v naš trg, obseza nastopne točke: Kobariška občina hrepeni po tem, da se zboljŠa njeno gospodarstvo, posebno glede na kmetijstvo in obrtnijo. Da se to doseže, potrebuje kobariška občina sledeče: 1. Da se določi od strani slavnega c. kr. okrajnega glavarstva vsak mesec v Kobaridu jeden kot uradni dan. Gospod c. kr. glavar more posebno na uradnih dnevih razmere našega kraja spoznati, posebno na teh dnevih svojo moč in veljavo pokazati in ljudem bodo s tem dolge poti in veliki stroški prihranjeni. 2. Da ae po deželni postavi določi, da bo Kobarid volilni kraj ne samo pri volitvah za državni, ampak tudi za deželni zbor. — Na tak način se prihrani volilcem mnogo časa in denarja in le tako jim bo mogoče, da dejansko izvrše svojo volilno pravico. 3. Da stopi zdravstvena postava v moč. Ko-bariški okraj, ki šteje do 10.000 duš, nema ne lekarne ne zdravnika. Takih razmer je treba daleč po svetu iskati. Gorje družini, katero bolezen obiskuje. 4. Da se na državni cesti proti Ho len tako zvani Trnovski klanci odstranijo, ker to zahtevajo vojaški oziri, kupčijski promet in varnoat življenja za ljudi in živino. 5. Da se uravna struga Soče. Ta reka pro-uzročuje mnoge škode. Z malimi atroški se da tukaj veliko sveta za kulture, posebno za vrborejo, pridobiti. C. Da se konečno dovrši reguliranje Idrije. V smislu obstoječo deželne postave bi se moralo to delo že zdavno izvršiti. 7. Da ostane še vedno v Kobaridu c. kr. pri-pravljavnica za učiteljišča, ker upliva blagodejno na duševni in gmotni raz vi te k naše mladine. 8. Da se osnuje v Kobaridu na državne stroške nižja kmetijsko-obrtnijska šola kot nadaljevanje štirirazredne ljudske šole Pri nas je v primeri prebivalstva malo za poljedelstvo primernega sveta, in zato je treba intenzivne delavnosti v kmetijskem in obrtnijskera oziru. Ta šola bi močno povzdignila blagostanje našega okraja. 9. Da se napravi v Kobaridu na državne stroške „sadna in gozdna drevesnica", katero naj bi oskrboval c. kr. gozdnar s pomočjo vodstva tukajšnje ljudske šole. Kobariška občina pripravljena je dati v ta namen brezplačno potrebni svet. Kdor je videl sadno in gozdno drevesnico v Bolcu, ki vežu ter ga seznanilo z dotle nepoznauirai prizori iz prezanimivega življenja pomorskega. Ko se je Jurij Šubić vrnil na Dunaj, naprosil ga je Stritar, da mu je risal za „Zvon" ilustracije njegovega c.klusa „Uajau. To so prve izvirne ilustracije slovenske, kar jih imamo v najnovejši dobi kulturnega našega preporoda. Dasi so to le takozvane „peresne risarije*, t. j. jednostavni, prosti obrisi brez polnih senc, proizvedeni so veuder jako plastiški ter sestavljeni po vse duhovito. Le škoda, da je genijalni ilustrator moral odložiti spretni svoj risalnik, ko je bil poklican na okupacijo Bosue in Hercegovine in so zaradi tega v „Zvonu" prenehale ilustracije. Vemder tudi tam doli na slovanskem jugu, mej pristno in istinito „Rajo", mladi naš slikar ni ležal brezposelno na slamnjači, temveč, ker je imel mnogo protekcije in zastombe pri naklo-ujenih mu poveljnikih, katerim se je „akademiški vojak" omilil, porabil je vse svobodne ure ter pridno risal slikovite bosenske in bercegovinske tipe, izmej katerih jih je nekoliko priobčil v raznih časopisih nemških. Tudi „Zlata Praha", je prinesla I. 1884. dve strani njegovih „Studij iz Bosne." bo tamkaj izdatno pripomogla k povzdigi gospodarstva, ta ne more kot dober patrijot mirovati, dokler ne vidi tudi v svojem kraju kaj jednakoga. S tem bi bilo mogoče povzdigniti sadjerejo in na tak način omejiti žganjepitje, ki uničuje telo in duh. 10. Da podpira država v naših krajih govedorejo, posebno zdaj, ker so občinska zemljišča razdeljena in ker daje živinoreja v gorskih krajih prebivalcem glavni dohodek. 11. Da se sklene v zmislu državne postave 21. septembra 1869. št. 150 državnega zakonika državna postava o pomirovnih sodnijah. 12. Da se napravi v Kobaridu „c. kr. okrajna sodnija in ž njo združena c. kr. davkarija. — Dolga pot v Tolmin prouzročuje ljudem veliko zgube časa in denarja. Dolgoletno strastno pravdanje je vir gospodarskega propada in je spravilo že več posestnikov, da celo več vasij na beraško pelico. Mi želimo naše pravdne zadeve po kratki in ne dragi poti poravnati. To dosežemo, ako se dovoli c. kr. okrajna sodnija v našem okraji in če se upeljejo pomirovne sodnije. Tukaj naštetih sredstev in pripomočkov potrebuje kobariška občina, da postane nje in cele okolice prebivalstvo, ki šteje do 10.000 duš, zadovoljno in srečno ter krepko na duhu in telesu. Da bodemo mogli značaj ljudstva se bolj utrditi in pridnost in varčnost pri njem še bolj buditi, treba bode povzdig niti osebni in zemljiščni kredit. V to svrho hočemo ustanoviti za naš okraj posojilnico in hranilnico. Ta dva zavoda pripomoreta, da se razkosovanje in zadolževanje zemljišč skrči, da se število pravd znatno zmanjša, da se oderuštvo odstrani in da se naše kmetijstvo, obrtnija in kupčija ožive. Domače stvari. — (Pevski večer,) ki ga je priredil včeraj v čitnlniških spodnjih prostorih vrli naš „Slavec", v dobrodelen namen, bil je prav dobro obiskan. K a kor vedno našle so pojedine točke pevskega programa živo odobravunje, posebno zbor iz „Gorenj-skega slavčka" in samospev g. Medena, — dalje /.bon „Brezi jadra" in teški, a korektno peti „Vojaci na potu" itd. Namestu i z< »sta lega komičnega prizora zapel se je komičen kvartet „Kitara", ki je zbudil mnogo smeha. V solih odlikovala sta se gg Meden in Ta vžek, pri zad njem smo z veseljem opazili, da lepo napreduje glede nastavka glasu in vokalizacije. Zbore je vodil in deloma na glasovirji spremljal prav upretno gosp. pl. Janušovski. Bogato oskrbljeni bazar douesel je dobrodelnemu namenu — podpora zapuščene udove in njo rodbine — prav izdaten znesek, tako da sme vrlo društvo v vsacem oziru zadovoljno biti z uspehom. G. podpredsednik Dražil se je toplo zahvalil mnogobrojnemu občinstvu za obisk. — (Poročil se je) danes v Škofji Loki gospod doktor Karol Triller, podstarosta „Sokola" z gospodično Berto Gerbec. Čestitamo! — (Podoknico) napravita danes zvečer naša narodna pevska društva gospodičini M ar i Jani ci Souvanovi, hčerki v*detržca gospoda Fr. K s. Souvana, povodom njene poroke. Ćitalniški pevski zbor pel bode ob 9. uri, „del. pev. društvo „Slavec" pa ob 1/'a10 uri zvečer na velikem trgu pred stanovanjem gosp. Souvana. — (Odbor „G 1 a s b eu e Matic e") naznanja, da se tudi letos vsprojemajo učenci v trobilno šolo in sicer brezplačno. — (Nemška nesramnost.) Z Jesenic se nam piše: Čudne stvari više se pri nas, odkar Brno tako srečni, da imamo ua Savi tovarno, katero je poBtavila kranjska obrtua družba. Da neso gospodje, kateri stoje na čelu tej tovarni, našo narodnosti posebni prijatelji, o tem čivkajo že vrabci ua strehah, da pa ti gospodje, kateri tako oblastno bijejo ob svoje paugermausko pokoleuje, nimajo toliko takta, kakor ga v uas zaoičevanih Slovencih zahtevamo od najnižjega človeka, tega se nismo do-mišljevali. Tedaj čujte in strmite: Pretekli teden hotel je c. kr. evidenčni geometer Frank iz Radovljice zaradi ureditve katastra in zem. knjige v kata-sterski mapi označiti poslopja, katera je zidalo obrtno društvo, kajti, kakor je znano, njegova nalogu je, da označi vse posestne spremembe v kata-Bter-ski mapi. Že je bil pri svojem delu v obližji tovarne, ko se pridrvi tovarniški vodja Trappen, doma tam nekje „aus dem Reiche der Gottes- furcht und frommen Sitte* ter se zadere nad njim, kaj da ima tu opraviti in ga zapodi. C. kr. geometer, kateri je bil mimogrede rečeno še celo v svoji uradniški uniformi, mu pove, kdo da je in da je njegova naloga na tej zemlji opraviti to delo, ali to oholemu Nemcu ni bilo dovolj. Zapodil ga je osorno anach echt preussiacher Manier" iu geometer moral je pobrati svojega rojstva kosti in se oddaljiti s svojim aparatom vred. Ne moremo si misliti, da bi bil ravnatelj Trappen tako neveden in trapast, da ne bi poznal avstrijske uniforme; a ne vemo tudi nobenih razlogov, katero bi njegovo počenjanje kolikor toliko opravičevali. Ako zadnji slovenski kmet, ki se je porodil kje v gorskih rov-tih, spoštuje avstrijskega uradnika, mora se to v tem večji meri zahtevati od Človeka, ki se prišteva izobražencem. Pričakujemo, da bodd politično obla-stvo v Radovljici skrbele za to, da dobi obče priljubljeni geometer Frank popolno zadoščenje. Če kedaj, umestno je gotuvo sedaj, da cesarska oblastva nekoliko posvetijo temu Čudnemu nemškemu patronu. Skrajni čas je, da pride ta nemški gospod do prepričanja, da je njegova prokleta dolžnost, spošto-vuti avstrijske urade, č« hoče živeti v Avstriji. Sicer pa nimamo nič kaj posebno upanja, da bode kranjska obrtna družba odstranila tega gospoda; Haj vemo vsi, ki živimo na Jesenicah, da sta si obrtne družbe očka Luckmann in ta nemški go-epodič posebno na roke. Prositi bi se pa navzlic temu upali gospoda Luckmanna, da naj temu svojemu uradniku vender dopove, da vsak pošten človek zahteva od njega, da se taktno vede. Da je prišel s Pruskega k nam na Jesenice, to ni za nas nobena čast, pač pa zanj, ker si tukaj kruh služi. Njegovo urgermansko pokoljenje pa ga po naših nazorih nikakor ne opravičuje breztaktno postopati proti uradnikom, kateri se približujejo tovarni v uradnem j poslu. — (Iz Novega mesta) Be nam piše: Pretekli četrtek poslavljali so se od nas trije gospodje : namreč tukajšnje višje gimnazije ravnatelj g. Seno ko vir in gg. profesorja Štur m in Breznik. Odhajajočim na čast bil je v čitalnični dvorani sijajen banket, katerega se je udeležilo do 60 oseb, a mej njimi ni bilo niti jednega pravega meščana, čudno, prečudno tako postopanje! To je pravi pravcati „spiessburgerthum", ki niti tako daleč ne misli, kaj bi bilo Novomesto brez gimnazije, brez uradov. Zato treba, kadar se poslavljajo profesorji in uradniki, pokazati jim svoje simpatije in pa svojo — uljudnost, zlasti kadar se poslavljajo tako priljubljeni gospodje, kakor je bila baš omenjena trojica. — (Na novo brambovsko vojašnico) na Gruberjevi cesti so v soboto smereko postavili. Vojašnica bila je tem povodom z zastavami in zelenjem okrašena, delavce pa sta gospoda podjetnika pogostila. — (Prememba v posesti.) Gričarjevo njivo poleg Štefanove hiše „Pri združenji" v Šiški, kupil je Ljubljanski mokar g. Z o rm a n za 5880 gold. — (Čebelni semenj) bil je včeraj po stari navadi pred Frančiškansko cerkvijo. Čebele so letos samo mej Vrhniko iu Postojino veliko nabrale, drugod bilo so srednje, ali celo slabe, kvintal v panjih stal je 28 gld., v sodčekih 24 gld. Največ blaga pokupil je g. Oroslav Dolenec. — (Na Blokah pri Rakeku) vrši se dne 18. t. m. ob 10. uri dopoludne po maši zadušnici na ondotnem pokopališči odkritje grobnega spome-iiika. katerega je društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega postavilo svojemu bivšemu udu, pokojnemu nadučitelju Bloškemu gospodu Ivanu Trevnu. K obilnej udeležbi vabi zlasti p. n. gg. tovariše in tovarišice v obližji društveni odbor. — (Vabilo^ k I. občnemu zboru „učitelj-skega društva za šolski okraj Rudolfuvo dne 18. septembra 1890 ob 2. uri popoludne na Toplicah. Osno valni odbor. — (Vodovod v Gorici.) Tudi v Gorici je ua dnevnem redu oskrbovunje mesta z dobro in zadostno vodo Kakor posnamemo „Gorici" imelo je nedavno mestno starejšinstvo zopet sejo, v ka teri se je razpravljala skoro samo zadeva o vodi, ki naj bi se napeljala v mesto za pijačo in druge potrebe, in v kateri se je tudi nekaj sklenilo v tem oziru. Poročevalec o tej stvari v imenu odseka, kateremu je naloga trebiti in gladiti vodi pot v mesto, je bil prv« podžupau dr. Verzegnassi. Pohvaluo je omenjal zasluge inženerja S m reka rja, ki je sestavil načrte, kako naj se voda napelje, v splošno zadovoljnost mož, ki so izvedeni v tej stvari. Smre- kar svetuje, naj se popravi sedanji vodovod iz Kron-berga in naj se mu doda iz Oseka in iz čeraič. To bi stalo 364000 gld. Vodnemu odseku Be zdi to breme preteško za naša ramena; zato je nasproten drugemu delu načrta in je vsprejel le prvi del, da naj se popravi sedanji vodovod, v kateri naj se napeljejo oni novi studenci, katere so kupili od grofa Alfreda Coronini-ja, in kolikor bi še noan-kalo vode, naj se dobi izpod zemlje po načrtih, ka tere naj inžener S m rek ar pripravi kakor hitro mogoče. Dokler bi ne bil popravljen kronberški vodovod in dokler bi ne imeli vode izpod zemlje, naj bi dajali lastniki mlinov v Stračicah, kakor do zdaj, mestu, vodo iz Soče proti letni odškodnini 4500, oziroma 3000 gld. po ceveh, ki so napeljane iz Stra-čic v nekdanjo cukrarno pri kapucinih. To je priporočal dr. Verzegnassi v irnenu vodovodnega odseka in to je bilo slednjič tudi vsprejoto, ali le po daljši razpravi. Popravljal se bode torej vodovod kronberški in mej tem se bode pripravljal načrt in proračun za podzemsko vodo. — (V stranišče) pala je včeraj v Krojaških ulicah štev. 3 zasebnega uradnika soproga, gospa Marija Ravnikar in se teško poškodovala. Stranišče se popravlja iu ker je bila deska odstranjena, dogodila se je nezgoda. — (Premiranje konj v Ribnici) bilo je dne 9. t. m. Pripeljali so vsega vkupe 34 kobil iz žrebet. Za kobile z žrebeti dobili so premije gg: B. Kovačič iz Sodrašice 40 gold., M. Kraj-ner iz Kočevja 25 gold., J. Mihič iz Kovlerjev in J. Brenee vsak 20 gold., M. Nosan iz Sodrašice 15 gold., J. Toma iz Dolenje Vasi, Andrej Honig-man iz Lopovca in M. Pere iz Kovlerjev dobili bo svetinje. Za breje kobile so dobili gg: J. Gre-benec od sv. Gregorija 30 gold., J. Andolšek iz Poljan 20 gold., J. Oražem iz Kočevja 15 gold. J. Gode iz Srednje Vasi in Rankl iz Slovenske Vasi dobila sta vsak srebrno svetinjo. Za žrebet a dobili so gg: Ignacij Merhar iz Dolenje vasi, J. Lesar iz Hrvač in A Šober iz Nemške Vasi po 10 gold., J. Zobec iz Hrvač, Hamberger iz Ribnice in Pe-terlin iz Vel. Poljan vsak sreberno svetinjo. — (Dražba m u r i c o d o I s k i h b i k o v,) katere je nakupila c. kr. kmetijska družba kranjska, bode v Kostanjevici na Dolenjskem dne 27. t. m. — (V Podčetrtku,) kjer jo bil poprej silovit klanec, preložili so cesto. Novo cesto izročili bodo jutri prometu. — (Toča) pobiia je dne 9 t. m. pri sv. Jakobu v Slov. goricah. Škoda k sreči ni velika, kajti, kakor čitamo v nemškem listu, vzela je le dvajsetinko grozdja. — (Razpisana) je služba nadučitelja v Št. Vidu nad Vipavo. Plača 500 gold., priklada 50 gld. Prošnje do 28. t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Carigrad 14. septembra. Pet mladih Črnogorcev vzgojevalo se bode na troške sultanove v vojaški akademiji v Carigradu. Bellinzona 14. septembra. Osebe, katere so bili ustaši ujeli, so se izpustile, začasna vlada razpuščena. Zvezni komisar si prizadeva, da bi mej strankama napravil kompromis. Ljutomer 15. septembra. Številno zbranim volilcem predsedoval Kukovec. Dr. Gre-gorec poročal temeljito o kmetskem vprašanji, narodnih borbah. Program združenja slo\en-skih pokrajin burnimi živioklici vsprejet. Isto tako točka, da bodoči dr/avnozborski poslanci stopijo samo v jugoslovanski klub. Nevolja na drznost Celjskih Sudmarkovcev nepopisna. Poslancu Gregorcu izreklo se je popolno zaupanje in iskrena zahvala. Rovno 15. septembra. Včeraj bila je parada obeh maneverskih vojsk pred carjem, carico in carsko obiteljo. Popoludne odpotovala carska obitelj v Spalo. Rim 15. septembra. „Italie" piše, da je inostranskih listov vest ob obnovitvi tripel-alijance prazna izmišljotina, ker je še predolgo časa, predno trojna zveza poteče. Razne vesti. * (Čudež.) „Bosnische Post" poroča, da ima uradnik v Serajevem dveletnoga dečka, ki je bil zaradi bolezni jako slab in suh. Pred jednim tednom odšla sta uradnik in žena njegova z doma. pustivši otroka doma. Jako se začudita, vrnivši se domov, videč da je otrok jako odebelil. Komaj so mu sezuli nogovice. Oče je poslal po zdravnika, da takoj pride, ker otrok je silno otekel. Zdravnik je dečka ogledal in izjavil, da je deček le debel, ne pa otekel. Drugi zdravnik je pa izjavil, da otrok umrje v treh dneh, če njegova debelost ni naravna. Dete pa, dasi je minol teden, je vedno Še zdravo, je* in pije z veliko slastjo in je vedno jednako-merno debelo. Mladi deček je pač pravi veleum 19. stoletja, kajti izumil je, kako se v jedni uri odebeli, kar mu je pač le v čast. * (Ponesrečen napad.) Blizu Aroa na južnem Tirolskem pripetil se je čuden slučaj. Blizu mosta čez Sarco čakali so italijanski delavci nad inženerja Miihleisena. ki je tačas iz svoje pisarne imel priti čez most Slučajno pa pride mimo neki mož iz vaRi Bolognano, ki je bil nadinženerju jako podoben. Malopridneži so ga zgrabili, da ga vržejo v vodo. Ko so pa po glasu spoznali, da ni pravi, bo ga izpustili, opra viči vši Be, da neso pravega dobili, ter da so mislili, da je nadinžener Miihleisen. Napadauec je hitro tekel nazaj v mesto in cel dogodek naznajil policiji, ki je hitro odšla na lice mesta in prijela malopridneže. Čez jedno četrt ure je pa res prišel nadinžener Miihleisen. JJUBLJJMI ■ toj i za vae leto gl«I. l.«»0 : za pol leta gl, za srčno kapjo. 12. septembra: Franc Košak, de;avčev sin, 1 mesec, FIcrJHiiBke ulice 8t 14, za katarom v črevib. — Ivan Lo-kar, hišnega posestnika .sin, 19 dni j, Vt-tfovo ulice št. 10, za katarom v črevik — Adolf Hvale, mlinarjev sin, 6 mesecev, Tržaška cesta št. 24, za j tiku 14 septembra: Alojzija Petrak, delavčeva hči, 5 dnij, Hilfierjeve ul.ee št. 10, za čelustuim krčem. V deželni bolnici: 10. septembra: Marij,; Blatnik, delavčeva žena, 55 let. za grižo. N 12. septembra: Franc Obiak, dolavec, 31 let za jetiko 13. septembra : Urša Purgar, delavka, 57 let, za grižo. 14. septembrR: Marija Božič, gostija, 84 let za oslabljen) em. Tržne cene v EJuItljanl dne 13. septembra t. I. kr «1. kr ' Pšenica, hkt!. 6 31 &peh povojen, kgr. . — 70 4 23 Surovo maslo, „ — H 2 Ječmen, „ 3 9< Jajce, jedno : . , . j— 3' 0 -es, „ 2 ho Mleko, liter .... — h • • • 4 55 Goveje meso, kgr. 80 Prono, „ 4 39 Telečje „ „ — 68 Koruza, , 5 04 Svinjsko , — 66 Krompir, t . • • -> Koštrunovo „ „ — 861 Leča, , • • •' 10 — Piš.inec...... — 50; (irah, , • . • i 10 _ Golob...... _ 17 Pttol, 7 — Seno, 100 kilo . . . 1 34 Xhs1o, kgr. . — 90 Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 rjmetr. l 78 Mast, ■ i— 70 (i 40 Jipeh frišen til „ ii. 'hi..t 4 1 4U Meteorologično poročilo. Cas opazovanja Stanje barometra v mu. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm. 13. sept. j 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 737 7 mm. 737-4 mm. 7392 mm. 12-4° C 18 0° C 12 2" C sl. svz. sl. svz. sl. svz. obl. d.jas. jas. 000 mm. » 00 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 740-3 mm. 740-0 mm. 740-4 mm. 7-6° C 16-6° C 12 4o C sl. svz. sl. svz. sl. svz. d. jas. d.jas. jai,. 0-00 mm. Srednja temperatura pod normalom. 14-2" in 12-2", za 01' 1-8° HD-o.aa.eLjslsa, borza dne 15. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes 88- - — gld. 88-— 88 80 — , 88 90 107-60 — „ 107 35 10125 — 1O120 973 — — „ 970'- 30a-— — , 309-20 112-50 — , 112 10 Papirna renta..... gld Srebrna renta..... „ Zlata renta...... „ 5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke . . „ Kreditno akcijo..... „ London......, „ Srebro........ „ Napol......... „ C. kr. cekini .... . „ Nemške marke..... „ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 8-95V, > 39 »8 22 25o gld. 100 . - . 8-93 - . 5-36 - ■ B602»/i 131 gld. 25 kr. 177 8gerBka zlata renta 4°/0.......101 gerska papirna renta f>" „ . Dunava rog. srečke 5°/0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/t°/o zlati zast. listi . . Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Trainway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 99 121 113 184 20 16« 25 15 25 25 '25 Odbor „Sokola" izreka v imenu vsega društva podstarosti dr. Karolu Triller-ju k dana.šnjej poroki z gospođici no Berto Gerbec naj iskrenoj š:i voščila. V L j u b l j a D i, dne 15. septembra 1890. Uradnika v odvetniško pisarno ki je nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnoma zmožen in ki dela tudi samostojno, VNprefmem takoj. Dr. Valentin Temniker, (695—2) odvetnik v Slovenjem gradcl. lir. 1 i-idorika E■♦ *M* *w. »ar* »m ♦ *w* *w* Knjigarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Kongresni trg št, 2 Ljubljana Kongresni trg št, 2 priporoča svojo popolno zalogo in v vnanjih zavodib, zlasti c. kr. veliki gim-realki in e. kr. moškem in ženskem učiteljišči šolab uvedenib MM tukajšnjih kr veliki šolah meščanskih v najnovejših izdajali, broširanih in v trajnih šolskih vezih, po najnižjih eeiiah. (683—4) Seznami uvedenih učnih knjig dado se zastonj. Zaloga trgovskega blaya. V zapuščinsko konkurstio maso trgovca J. L. Jaške-ta v Trbovljah spadajoča zaloga mešanega blaga proda se z obrtnijsko o|>rayo vred iz proste roke in sicer tudi pod cenilno ceno 5076 goldinarjev, največ ponujajoče mu proti točnemu plačilu. Kupaželjni naj blagovolijo doposlati zapečatene ponudbe