Si ev. 285.
¥LlfflUSlIl.Vsonoiidne21.sovemora 1925. Posamezna Mfca slane VSCofn LelOLIH
Naročnina
s« državo SHS:
M mete« ......Din 30
m pel lete ..... .120 m eele lete .... . 340
za Inozemstvo: mtttlio t • .....Din 90
Sobotna izdaja: celoletno
r JngoslavtJl .... Din (10 T inosemslvu.... . 80
prilogo ^Ilustrirani
Cene Inseralomi
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din i-50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 5 - ln 4—, oglasi v uredniškem delr vrstica po Din
' Pri večjem naročilu popust
izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PošlDiDfl plačana v doM
UredniStro je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi •e ne vračajo; netrankirana pisma se ne spre-lemafo. Uredništva telefon 50, upravništva 528.
Političen Ust za slovenski narart.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.65« in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.01t, Praga in Dunaj 24.797.
Novi prosvetni minister.
Prosvetni minister Stjepan Radič se je ta-j po nastopu svoje nove službe predstavil Jiroki javnosti s svojim prosvetnim programom. Svojega programa ni razvil pred načelniki svojega ministrstva, ki naj bi ta njegov program izvajali, nego pred časnikarji. S tem je hotel bržkone iznova pokazati, da hoče ostati zvest svoji dosedanji metodi: Veliko go-rortti, programe razvijati, kako pa se naj ti programi oživotvorijo, ta skrb naj bo prepuščena drugim. Radič je govoril dolgo, silno dolgo, povedal pa ni nič novega, razen par od-rtavkov, ki so bili zares povsem novi in radi katerih so radikali zmajevali z glavami, opozicija se je pa muzala. Originalen je g. Stjepan Radič, to mu je treba priznati. Iz učencev na ljudskih šolah bi rad naredil male učenjake, dasi je že danes splošna tožba, da je ljud-ekošolska mladina z učnimi predmeti preobložena in da vsled tega učni uspehi na ljudskih šolah nazadujejo. Srednješolce pa je po njegovem treba napraviti za rokodelce in obrtnike, visokošolce pa za praktikante v svojem bodočem poklicu.
Radič je dejal časnikarjem: Ko zapusti naš deček ljudsko šolo, mora imeti jasen pogled, da se je svet do temelja izpremenil, mora imeti jasno spoznanje, kaj je Newyork, kje 60 hiše pod zemljo, nad zemljo, kje se vrši promet, kaj je to aeroplan, avtomobil... On mora poznati tri velike moralne svetove, an-glo-saški, slovanski in indsko-kitajski. Vsak srednješolec se mora že v prvih štirih razredih naučiti eno obrt. Pol dneva naj hodi srednješolska mladina v šolo, poldneva pa se uči obrti. S tem bi bilo odpravljeno učenje doma. Kar se dijak .pauči v šoli, je dovolj S tem bi bij slednjim šolam odvzet značaj priprave za vičoke Soie. Na univerzah naj preneha s siem formalnih izpitov, nego naj se univerze pretvorijo v sodnijske, profesorske, zdravniške šole. Natrpati v glave visokošolce v znanosti in potem šele prakticirati, to je za Radiča sistem kitajskih mandarinov.
Mi mislimo, da je sedanje šolstvo potrebno reforme, toda tako, kakor si Radič misli, ne bo šlo. To bi se reklo šolstvo brez ozira na tradicijo obrniti »a glavo in napraviti v šol-Btvu še večjo zmešnjavo, kakor jo je doživela v zadnjih povojnih letih. Prepričani smo, da Radič o prosvetnem programu ni mnogo razmišljal, marveč je govoril samo, ker je hotel govoriti in je jemal pri tem iz svoje znanstvene ropotarnice, kar mu je slučajno prišlo na um. Saj se iz celega njegovega govora vendar ne da izluščiti kak jasen program. Kar je povedal dobrega, to je izvajal že dr. Korošec kot prosvetni minister, dasi o tem ni govoril. To je depolitizacija šolstva. Pa ravno radi tega, ker je to vprašanje načel g. Radič v javnosti mesto s praktičnim izvajanjem, se je bati, da bo ostalo vse le pri lepih besedah. G. Radič je pač fantast, ki mu manjka poznavanja dejanskih razmer. Ne zaveda se, da kot prosvetni minister ni avtonomen in da bo mogel izvajati le to, kar mu bo dovolil ministrski svet.
Sicer pa menda sam ne misli preveč resno na izvedbo tega svojega programa, ker že vnaprej izjavlja, da bo malo v kabinetu, marveč bo hodil okoli s higijensko-proračunskim strokovnjakom inspicirat zavode; imel bo konference s profesorji, učitelji, reditelji, političnih shodov pa da ne bo imel, ker bodo to opravljali zanj drugi. To se pravi, ministrovanje bo prepuščal drugim, sam bo pa prevzel vlogo nekega potovalnega inšpektorja in prosvetnega učitelja-nadzornika. Na tako idejo more priti tudi le g. Radič. Kako se bo to vje-malo z njegovo svoječasno agitacijsko izjavo, da se morajo vsak dan sproti vsi akti v ministrstvu reševati, o tem morda še ni razmišljal. Menda pa tudi teh svojih besed ni jemal preveč resno, ker je že tedaj, ko je govoril te besede, imel načrt, da pride v Ljubljano kot minister na političen shod.
Če bi prišel g. Radič k nam kot minister, da nam pobližje razloži svoj prosvetni program in tudi pove ,kako ga misli praktično izvajati, pa da za tiste reči, ki so v principu dobre in pametne, pridobi javno mnenje, na katero bi se mogel pri njega dejanskem oživo-tvorjenju najbolj opreti, bi seveda to pozdravljali, naj bo Radič še tako naS politični nasprotnik. Toda gospod Radič ne pride v Ljubljano kot še! prosvete, ampak kot agitator za RR-režim, to je pa tisti režim, pod katerim se
v Sloveniji najbolj eksekvira in rubi. Prišel bo iskat političnih prijateljev, ki naj bi mu pomagali zanesti med naš narod radičevščino, ga z demagogičnimi gesli begati in mu jemati pri tem odporno silo proti sedanjemu vladnemu sistemu, ki Slovenijo zapostavlja in pre-oblaga z neznosnimi bremeni. Prišel bo nekdanji predsednik mirotvorne republike kot
najbolj vnet zagovornik Pašičevega centralizma. In zato se ne sme čuditi, če ga razen par njegovih slovenskih oprod od »Zveze kmetskega ljudstva« ne bo nihče pozdravil. Slovensko ljudstvo odklanja vsakogar, ki pride fned nas kot agitator najslabšega in Sloveniji najbolj neprijaznega režima, kar smo jih še kedaj imeli.
Radičev vstop v vlado jo je samo oslabil.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Današnja »Politika« in tudi drugi belgrajski listi pišejo, da je vstop Radiča v vlado samo oslabil vlado. >Politika« ne veruje v stabilnost današnjega položaja. Dober del radikalov odkrito priznava, da je prišla politika sporazuma s trenutkom, ko je stopil Radič v vlado, v najkritič-nejšo fazo. Radičeve izjave pričajo o tem, da se njegov temperament nikakor ne da brzdati. S svojo izjavo o prosvetni oplitiki, v kateri je indirektno napadel tudi prosvetno politiko svojega predhodnika, je globoko vznevoljil vse radikalne kroge od desne do leve. Zlasti je zbudilo ogorčenje njegovo stališče o razmerju države do šole. Radikali sodijo, da je Radič s tem dokazal, da se še popolnoma drži svoje ideologije pred izbreobrnitvijo in se je zaradi tega nezaupanje do njega še poglobilo. Ako pa je Radič govoril le »skozi okno«, je pokazal, da na njegove izjave sploh ni ničesar dati. Krogi pa, ki pravijo, da. so najbolj poučeni o položaju, namigujejo, da so Radičeve ekstravagantne izjave Pašiču jnko dobrodošle, ker ne gre ta za ničemer drugim kakor da se Radič samo stopnjema onemogoči. Z Radičem se igra rafinirana igra. ki je on v svoji zane-senosti in optimizmu ter prevelikem zaupanju vase ne opazi.
RADIČ NA POTU V LJUBLJANO.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Glede bahavega pisanja radičevskih listov o odhodu gospoda Radiča v Ljubljano, kjer da bo priredil velik
shod tukaj ta pisava niti najmanj ni vplivala, ker je tu že znano, da bo Radič priredil shod za zaprtimi vratmi. Tudi se poudarja, da se Radič, ki poseča Slovenijo, ni upal na Hrvatskem prirediti niti enega shoda ves čas, odkar se je sporazumel s Pašičem.
Zagreb, 20. novembra. (Izv.) Jutri zjutraj pride v Zagreb Stjepan Radič. Dopoldne bo obiskal nadškofa dr. A. Bauerja, ob pol 1 se bo pa odpeljal v spremstvu poslanca Puclja v Ljubljano, kjer bo imel slavnostno večerjo s svojimi somišljeniki. V nedeljo ob 9 dopoldne bo Radič govoril na sestanku povabljencev v Narodnem domu, popoldne pa na Vel.ki Loki na Dolenjskem. Shod na veliki Loki je javen. — Obisku Radiča v Sloveniji v tukajšnjih političnih krogih ne pripisujejo nobene važnosti. Namen obiska je, da začne akcijo proti dr. Korošcu in odvrne pozornost od dr. Koroščevih uspehov v Dalmaciji. Radič je efekt te svoje turneje samo slabil s tem, da nastopi v Ljubljani samo pred svojimi ožjimi somišljeniki proti vabilom, dočim je dr. Korošec v Dalmaciji brez bojazni prirejal javne, vsakomur dostopne shode.
NOV PORAZ RADIČEVCEV.
Zagreb, 20. novembra. (Isv.) Te dni so se vršile v Beravesti v Slavoniji občinske volitve Združene opozicionalne stranke so dobile 11 odbora kov, radičevci pa samo 1. To je nov dokaz, kako nezadovoljni so Hrvatje z Radičeve politiko.
■27 V
dinarjev.
milijonov
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Cd 10 do pol 2 se je vrSila seja ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o proračunu za 1. 1926/27. Posebno se je razpravljalo o proračunu nvnistrstev za vojno in za prosveto. V glavnem je proračun projektiran ra 12 milijard 580 milijonov. Za prometno ministrstvo je projektiranih B milijarde 359 milijonov, za vojno 2 m lijardi 500 milijonov, za prosvetno 930 mil jonov. Nato je bil izvoljen ukazni odbor minis'rov, ki
bo vodil celokupno ukazno politiko. V ta odbor so izvoljeni minister za prosveto, za gozdove in rudništvo, za kmetijstvo in za izenačenje zakonov.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Ogromno zvišanje proračuna, katerega je finančni minister danes predložil v seji ministrskega sveta, je povzročilo veliko vznemirjenje. Jasno je namreč, da se tako visoki izdatki ne bodo dali pokriti drugače kakor z novimi davščinami.
mt V
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Kralj je dan°s sprejel v avdijenci Velizarja Jankov iča in Ljubo N e š i 6 a , ki sta bila kot delegata naše države na 'nterparlamentarni konferenci v Washingtonu. Nato je bil sprejet v avdijenci
minister za poŠto Šuperina. Največjo senzac;jo je vzbudila avdijenca Nastasa Petroviča, bivšega notranj"ga ministra v Davidovičevi vladi. Trajala je čez poldrugo uro. V političnih krogih ji pripisujejo velik pomen.
por med Vatikanom in Jugoslavijo.
Rim, 20. nov (Izv.) »Tribuna« poroča, da se bo spor med Jugoslavijo in Vatikanom glede zavoda sv. Jeronima rešil ugodno. Poslanik kraljevine SttS dr. Smodlaka bo odpoklican.
SKRAJNA NEKOREKTNOST POSLANIKA DR. SM0DLAKE.
Belgrad, 20. novembra. (Izv.) Predpoldne je prispel v Belgrad nnš vatikanski zastopnik poslanik Smodlaka. Takoj dopoldne je obiskal zunanjega ministra Ninčiča in njegovega pomočnika Jovo Markoviča. Poročal je o sporu med Vatikanom in našo državo.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je dr. Smodlaka poročal o sporu z Vatikanom zaradi zavoda sv. Jeronima. Ko so ga po seji časnikarji vprašali o tej zadevi, je izjavil, da ima v tem sporu prav naša vlada. Ko ga je nato neki časnikar opozoril, da zastopajo poslanci SLS drugo stališče, je dr. Smodlaka odgovoril: »Pa klerikalci so itak podaniki Vatikana!« Na to je dopisnik našega lista odločno protestiral in dr. Smodla-ko ojx>zoril, da naj kot poslanik, ki jc akreditiran pri Vatikanu, ima obzir do svojega po-
ložaja in da naj se izraža korektno. Nato se je dr. Smodlaka začel opravičevati in je vidno poparjen odšel.
CARINSKA RAZPRAVA.
Belgrad, 20. nov. (Izv.) Odsek fin. odbora, ki razpravlja o carinskem tarifu je danes nadaljeval razpravo. Znižala se je carina na zemljevide in na mehko vezane atlante. Uvozna carina na knjige se je znižala in sicer za tiste, ki so tiskane v drž. jeziku. Tujejezične mehko vezane knjige so carine proste, za trdo vezane pa je znižana. Prihodnja seja se bo sklicala pismenim potom.
SEJA RADIKALNEGA KLUBA.
Belgrad, 20. novembra. (Izv.) Radikalni klub je za četrtek 26. t. m. sklical sejo. Na dnevnem redu bo ekspoze fin. ministra o dvanajstinah. Nadaljevala se bo razprava o brodarskem sindikatu, dalje bo poročal Peric o banaški konferenci in Velizar Jankovič o vvas-hingtonski.
PASlč - OSEMDESETLETNIK.
Belgrad, 20. novembra. (Izv.) Nikola Pašič bo 19. decembra obhajal osemdesetletnico svojega rojstva. Rodil sc je namreč 1. Za ta dan se pripravlja slovesna proslava.
Po volitvah v češkoslovaški republiki.
Praga, 18. novembra 1925.
Po rezultatu volitev v poslansko zbornico in senat češkoslovaške republike, ki nam je itak že po približnih številkah znan, mi preostaja le par opazk, ki se tičejo prvih impresij volivnega izida ter perspektiv za bodočnost.
Zanimivo je ogromno nazadovanje 6s. in nemških socialnih demokratov, kar jasno kaže, da socialna demokracija ne more zadovoljiti ljudstva. Ker so socialni demokratje vzgojeni v strogo brezverskem duhu, jim prestop h komunizmu ni težak. Delavstvo poskuša napraviti s komunizmom poskus za izboljšanje svojega slabega položaja. Radi tega je komunistična stranka na drugem mestu. Razočaran! nad socialno demokracijo iščejo drugi svobodomiselci rešitve v domači grudj. Odtod zlasti narastek nemških agrarcev; za čs agrarce velja to v manjši meri, ker se imajo zahvaliti za večino uspehov svoji dobri podrobni organizaciji in izrabljanju svoje dosedanje politične moči v strankarske svrhe. Narodni demokrata, ki so mnogo bolj solidni ko jugoslovanski SDS, so zelo oslabljeni. Kapitalisti so si poiskali oporo v obrtno-trgovski stranki, narodne fraze s me pa več ne mikajo.
Največji uspeh so si pridobile krščansko-demokrabične stranke. Borba proti Cerkvi jim je privedla mnogo pristašev, ki so bili dosedaj v drugih strankah, čim dalje bolj raste število tistih, ki so prepričani, da se dajo zboljšati razmere samo na krščanskem temelju in na podlagi soldarizma vseh stanov. Kandi<dao ja čs. L. S. na Slovaškem je prisilila Hlinkovo LS, da je morala poleg avtonomističnega programa začeti bolj poudari-ti tudi krščansko-socialni in verski program, kar ji je bilo le v korist. Ravno Hlinkovi LS gre zasluga, da so padli glasovi vseh madžarskih strank,' tudi krščansko-socialne. Mnogi Slovaki, ki so še 1. 1920 čutili madžarski, so se radi Hlinkovega vzbujanja slovaške zavesti in pod vplivom krščanskih prosvetnih in orlovskih organizacij zavedli, da so sinovi Slave.
Vlada je, kakor veste podala ostavko, ki jo je Masaryk sprejel. Seštava nove vlade bo pri tako raznorodnih čs. strankah naletela na velike težave. Zato ni misliti na to, da bi ne šli še pred potekom poslovne dobe na nove volitve. Ako se Hlinka odpove bivše Radičeve taktike in se združi s čs. LS, kar se pričakuje bedo ostale čs. stranke morale zelo mnogo popuščati. Kako pa se bo ljudstvo izreklo pri prihodnjih volitvah o LS, pa se že sedaj lahko prorokuje.	J. B. S.
o novi
Različni poizkusi blokov. — Dr. Kramar so umakne iz političnega življenja. — Hlinkii vztraja na svojem avtonomističnem programu.
Praga, 20, novembra. (Izv.) Vodstva v-eh strank živahno obiavnavajo vprašanje, kako naj bi bi'a ^stavljena bodoča vlada. Eni so mnenja, da se bo obdržala scdan.a koalic ja, če ji pristopijo obrtn.ki. V tem . rimeru bi razpolagala vlada z večino 18 glasov. Komunistični organ »Rude Pravo« zastopa nnsel, iaj se sestavi kmečko-delavska vlada, ki bi razpolagala s 166 mandati. Češki sccialni demokratje se pogajajo s narodnimi socialisti za ustanovitev socialističnega b'oka, češki agra'-ci bi pa radi ustanovili s pomočjo obrtniške stranke meščanski bi: k.
Praga, 20. nov. (Izv.) Vedno bolj sc širijo govorice, da bo znani v. dja čeških narodnih demokratov dr. Karel Kramar po porazu svoje stranke odložil svoj mandat in sc umaknil v zasebno življenje. Poved umiku dr. Kramara naj bi dalo pravno priznanje sovjetske Rusije cd strani Češke, ki je po sedanji sestavi parlamenta neizogibno.
Praga, 20. nov. (Izv.) V razgovoru z nekim časnikarjem iz Moravske Ostravc jc izjavil Hlinka: »Z izidom volitev sem zadovoljen. Prej smo imeli U "poslancev, danes pa 24. Naš program ostane neizpremen en. Mi vztrajamo pri svoji zahtevi po avtonomij! Slovaške, t. j. Slovaška Slov. kom. S Čel i mi ne bomo sodelovali, dokler ne dobimo svoje popolne avtonomije.«
Javna prošnja.
Prebivalstvo mariborske oblasti je zadela težka nesreča. V noči na 11. novembra t. 1. so pod hudimi nalivi reke in potoki prestopili bregove, voda je poplavila nižine, razdrla ceste, odnesla mostove in zajela mnogo človeških naselbin. Najtežje prizadeti so okraji Murska Sobota, Ljutomer, Dolnja Lendava, Ptuj, Celje i. dr.
Materialna škoda je ogromna. Cela za-selja so se vgreznila v vodo, mnoge obitelji so brez strehe, brez obleke in obuvala. Plazovi so zasuli ceste in kulture, uničeni so spravljeni poljski pridelki, ozimina je ogrožena. Poginilo je mnogo domače živine, mnogo domov je zrušenih, znaten del narodovega premoženja je postal žrtev valov.
Le takojšnja izdatna pomoč more omiliti bedo.
Človekoljubje zove nas vse, v prvi vrsti tiste, ki jim je katastrofa prizanesla in ki so z življenjem in imetjem ostali na varnem, da trpečim priskočimo na pomoč s prostovoljnimi prispevki.
Podpisani odbor se obrača do javnosti s prošnjo, naj žrtvuje, kar more, da olajša nesrečo, naj z lastnimi denarnimi prispevki, pa tudi z nabiranjem darov v najširših krogih pomaga zalagati sklad,
Pomožni sklad za oškodovance po poplavi v mariborski oblasti,
iz katerega bi sc mogla črpati sredstva za na-daljno pomoč.
Prispevki se sprejemajo pri pristojnih okrajnih glavarjih kot predsednikih okrajnih pomožnih odborov in pri velikem županu mariborske oblasti kot predsedniku oblastnega pomožnega odbora.
V Mariboru, dne 15 novembra 1925.
Pomožni odbor za poškodovance po poplavi v mariborski oblasti:
Dr. Andrej Karlin, dr. Otmar Pirkmajer, dr. Josip Lcskovar, dr. Rudolf Ravnik, dr. Ve-koslav Kukovcc, dr. Franjo Lipold, Ivan Rogiič, Anton Lipovšek, Viktor Grčar, Marija Maister, Inž. Josip Zidanšek, dr. Radoslav Pipuš, Franjo Bureš.
TJova poljska vloda.
Varšava, 20. nov. (Izv.) Skrzynski je sestavil vlado, v katero so vstopile vse velike stranke vštevši socialiste. Predsedstvo vlade in zunanje zadeve je prevzel Skrzynski, notranje zadeve R a c z h i e w i c z, vojno general M a j e s k y, finance Zdziecho\v-s k i.
Fašisti proti nemškim duhovnikom.
Dunaj, 20. nov. (Izv.) Iz Innsbrucka poročajo, da so fašisti začeli neusmiljeno preganjati nemške katoliške duhovnike na južnem Tirolskem. Mnogo nemških katehetev so izgnali in usmiljenkam, ki niso zmožne italijanščine, so prepovedali vstop v bolnišnice. Fašisti v Trientu so se pa pritožili naravnost na Vatikan proti nemškim duhovnikom na južnem Tirolskem. To pritožbo je poslal kardinal Gasparri škofom na Tirolskem na izjavo.
Freokret v Španiji.
Madrid, 20. nov. (Izv.) Razni znaki kažejo, da se namerava direktorij svoji diktatorski oblasti odpoved ti in poklicati v vlado tudi nekaj politikov iz nek ianie »patriotske lige«. Predsednik nove vlade bi bil še vedno Primo ca Rivera. V vlado bi vstopil tudi politik l-rancesco Cambo, ki zagovarja misel, naj se Španija popolnoma umakne iz severne Afrike.
ANGLEŠKA KRALJICA - MATI UMRLA.
London, 20. nov. (Izv.) Kraljica-mati Aleksandra je umrla.
Berlinsko pismo.
Akademiki!
Danes naj pokaže izid volitev v reprezentanco, ali so akademiki ljubljanske Almac matris preživeli 5 let njenega obstoja zaman, ali pa je v tem času dozorela njihova miselnost in so spoznali, da je le v skupnem nastopu vseh iskati stanovskega dobrobita. Pokaže naj se, ali smo že pogledali preko ozkih in nizkih meja v širši svet in pri tem spoznali, da smo bili do sedaj silno majhni in omejeni in da je treba v bodočnosti zastaviti korak drugam — k resnemu delu.
To je delo naše reprezentancel To delo pa bo izvršeno le po ljudeh, ki so prežeti želje po sodelovanju vseh z vsemi pri vitalnih skupnih potrebah. Iz naših vrst je izšla misel stanovske organizacije reprezentance, mi smo izdelali načrt za skupno delovanje, v nas še živi ta zavest in resna volja, dati tej želji življenja in resnice.
Dajte pri volitvah možnost našim kandidatom, da pridejo do resnega dela, ld ga sami želel Volite listo »C«, ker je njenim kandidatom v resnici do izvršitve začrtanega delovnega programa!
Predstavniki naše liste ne bodo zanašali ▼ reprezentanco nikakih kulturno-političnih tendenc in borb, temveč so usmerjeni zgolj na stanovsko skupno delo.
Zato volite listo »C« tudi neorganizirani akademiki, ki zaupate našim kandidatom!
Naša propaganda noče slediti zgledom ostalih dveh list, ki se poslužujpta kričečih j in demagoških sredstev za dosego zmage pri volitvah. Preveč spoštujemo Vašo samostojnost v sodbi in svobodno odločitev.
Naša obljuba je edino izvršitev delovnega programa po naših kandidatih.
Beležke.
Lepo komentira izjavo g. Radiča o ciljih njegove prosvetne politike »Narod, dnevnik«. Pravi, da Radič noče oprostiti mladine samo vpliva političnih strank, temveč tudi pretiranega vpliva države. Država, pravi »Narodni Dnevnik«, ne sme biti malik. »Nezmiselno je, če država v imenu države krati ljudstvu svobodo ali če s prevelikimi davki tira narod v gospodarski propad.« Država ne sme šolskim otrokom in dijakom diktirati mišljenja. »Če pravi ljudstvo, da je monarhistična misel pravilna, potem ima država učiti menarhistično misel, če pa pravi ljudstvo, da je republikanska prava, potem ima učiti to.« Tako »Narodni Dnevnik«. Če so to res Radičeve, J ' li, nastane samo veliko in važno vprašanje, kaj mislijo o tem radikali, v kojih vladi sedaj sedi gospod Stjepan Radič. Ali so tudi oni mnenja, da nima državi učeči se mladini diktirati .njenega mišljenja? Ali so zadovoljni s tem, če postane mladina republikanska ali morebiti celo marksistična? Tudi mii poudarjamo in smo vedno poudarjali, da država ne sme biti mauii in da bodi šola svobodna. To je zahteva vseh katoliških shodov. Toda gosped Pašič, ki načeljuje kR vladi, je vedno bil in jc še ravno nasprotnega mnenja. On hoče, da bodi šola vseskozi državna, centralistična, da se popolnoma odtegne ljudski samoupravi, da ji določaj smer in vsebino izključno le centralna državna oblast. Tudi vidovdanska ustava, na katero je prisegel Stjepan Radič, ima to tendenco. Prejšnji prosvetni minister je moral zato demisijonirati, ker je g. Pašič zavrgel njegov prosvetni program, dasi ga je radikalni klub odobri). S prosvetnim programom gospoda Radiča pa tudi radikalni klub ne bo zadovoljen, ker diametralno nasprotuje njegovemu državnemu programu. Uospod Radič bo torej moral ali odsbcpiti ali pa — svoj naučni program lepo zapreti v miznico, kar se bo najbrže tudi zgodilo. Kakor je Radič likvidiral svoj repuolikanski, človečanski, federalistični
in pacifistični program, tako bo kasiral tudi svoj prosvetni program. Morali bodo priti drugi časi in drug človek, da izvede depolitizacijo šole in njeno osvoboditev od etatizma.
Depolitizacijo šole obeta gospod Radič. To so seveda prazne besede. Depolitizacij« šole je že dolgo zahteva in cilj vseh modernih pedagogov. Depolitizacija in emancipacija šole tako od strankarstva kakor od premoči države je temeljna zahteva Slovenske ljudske stranke odkar obstoja. Ta program je začel izvajati dr. Korošec kot prosvetni minister v Davidovičevi vladi. Gospod Radič bi bil takrat lahko dejansko in vspešno pomagl pri tem delu in depolitizacija šole bi bila danes izvršena stvar. Mesto tega pa je gospod Radič držal neumestne in nepremišljene govore po različnih krajih Evrope ter krepko delal na to, da se je prva res demokratična ljudska vlada Jugoslavije strmoglavila. Če zdaj oznanja demokratične reforme šolstva pod reakcionarno RR vlado, je to golo besedičenje brez resnosti in cene.
Niti najmanjše olajšave davčnih bremen,
ki leže na Sloveniji, ne prinašajo dvanajstine, ki jih je predložila zdaj vlada narodni skupščini. Dasi je poslanec Pucelj na shodu hišnih posestnikov v Ljubljani slovesno izjavil, da ne sme noben poslanec glasovati z vlado, ki bi potrebnih in zahtevanih olajšav ne sklenila, podpira g. Pucelj dalje to vlado in bo tudi glasoval z radičevci za dvanajstine. Niti ena zahteva slovenskih davkoplačevalcev v teh dva-najstinah ni vpoštevana. Ali bodo zaupniki Zveze kmečkega ljudstva na shodih v nedeljo v Ljubljani in Veliki Loki vprašali gospode Stjepana Radiča, Puclja in Prepeluha, zakaj da je njihova vlada v dvanajstinah prezrla vse zahteve in potrebe od davkov preobremenjenega slovenskega ljudstva?
Tržaški »Mali list« postaja kljub temu, da je majhen, vendarle predmet splošnega zanimanja. Tudi tržaška »Edinost« se ga je v četrtek 19. t. m. spomnila z globokimi vzdihi in prav krepkimi malo dostojnimi psovkami. Mi smo prepričani, da je »Edinost« v svoji zlobnosti nehote napravila za »Mali list« veliko reklamo in da se ji ta nc bo pozabil zahvaliti, ker pa se mora kot svobodomiseln list zaleteti tudi v »Slovenca«, naj na par stvari odgovorimo. Storimo to na kratko, ker je itak ponovila le, kar so ji prežvečili ljubljanski »napredni« listi. »Edinost« citira »M. L« in navaja besede o framazonih, kakor je označil »M. L« svobodomiselce, naj so že polnopravni bratje iz lož ali samo pomagači — besede, ki jih v svojem natolcevanju smatra za denuncijacije. Ko pa pride do mesta, odkod da je vzel »M. 1.« podatke, pa ji naenkrat zmanjka tinte. »M. 1.« se namreč sklicuje na duhovniški list »Zbornik«, v katerem članek »Res histrienses« razkriva žalostna dejstva, kako iz Trsta veje protikrščanski duh v istrske vasi. »Edinost« ve, da si »Zbornik« ni tega izmislil in ne upa nastopiti nasprotnega dokaza — ampak lop po »M. L«, ki citira. Ker pa je list takozvanih »narodnih« voditeljev s svojo slabo vestjo to storil v za-! dregi, mu tega greha zamolčanja ne prišteva-j mo. Pribiti pa moramo, da se nam gnjusi tisto j zlobno zavijanje, kakor da bi sc »Mali list« • veselil nesreče »Fdinosti«. Kje imate gospod-I je kak tak stavek v »M. 1.«? Čemu si izmišljujete stvari, ki jih ni? Ali je pošteno, če pišete brez dokaza, da jc »M. I.« žal, »da ni bilo hujšega in da je naš list mogel čez par dni zopet iziti«? In list s takim zahrbtnim natolcevanjem hoče celo »Slovencu« dajati nauke. — Ves članek »Edinosti« je napad na našo duhovščino v Primorju. Kot kak kranjski libcralec ozmerja tiste duhovnike, ki ve o njih, da so kdaj pisali v »M. L«, in da pokaže, da so se tržaški voditelji pod Italijo žc naučili laško, jih nazove »compagnia bella«. Tako manjka na Primorskem slovenske duhovščine, tako radi liberalni listi tožijo, da
celo Rim preganja slov. duhovnike, tu p »Edinost« tistih par, ki so ostali in vztrajal imenoma napade, da bi jim zagrenila delo me našim narodom v Primorju. Ali ni to neod pustljiv greh nad našim narodom, kar tu del »Edinost«, ali ne dokazuje s tem sama naj bolj, da ji je liberalizem več kot slovenstvo In med napadenimi so duhovniki kot Milano vič, ki je nam pretrpel za narod desttkra več kot deset tržaških voditeljev skupaj. Po tem pa ima še drzno čelo zapisati: »Mi sto jimo na stališču, da moramo iskati le tisto kar nas druži!« In spet: »Imamo čisto ves proti katoliški cerkvi«. Kakor da ne bi pre. ganjanje njene duhovščine Cerkve bolelo, {< že častivredne »Edinosti« ne spominjamo na gori imenovani »Zbornik« in njegov članek — »Mali list« je že pogosto pozival na se. stavo »Narodnega sveta«, ki bi vodil skupne narodne stvari in kjer bi mogli stopiti skupaj pristaši svobodomiselcev in zastopniki krgi, ljudske misli v narodno korist, — za plačilo je organizirana gonja za njegovo uničenje. Slo. venska in ostala jugoslovanska javnost si z lahkoto napravi pravilno sodbo, kje je po gor. nji konstataciji iskati »narodnih izdajalcev«, Velike stvari za narod je storila »Edinost« t svojim člankom, kjer je zlila golido gnojnic« na kaplane, da ubrani tržaško »živijo«-narod-njaštvo in plehko svobdomiselstvo! Ko bodo tržaški »voditelji« narodnostno puško že dav. naj obupani vrgli v koruzo, bodo seveda opljuvani kaplani naprej držali kvišku — slovensko trobojnico.
URinjenje draginjskih doklad starovpokojencem.
Kakor se poroča iz Belgrada, jc v pro-računskih dvanajstinah črtana postavka: do-klada na premog v znesku 5 Din za tono ali 0.50 Din na 100 kg. To doklado plačujejo samo rudniki v Sloveniji in s tem se premog za ta znesek podraži, kar ni prijalo državnim železnicam in drugim državnim zavodom. Iz tega neprostovoljnega davka na premog se jt dosedaj nakazovala draginjska doklada staro-upokojencem, to je onim, ki so bili pred 1. ja. nuarjem t. 1. upokojeni in ki so večinoma svo| prispevek v penzijski fond odplačali v zlati valuti.
Staroupokojenci se že dolgo borijo za to, da bi se jim povišala pokojnina, pa vsi koraki so bili zastonj, ker dokler se pravilnik bra-tovskih skladnic ne popravi, potrdi na občnem zboru bratovske skladnice in ministrstva za gozdove in rudarstvo nc sankcionira, toliko časa je vsak korak zastonj.
Z ukinitvijo draginjskih doklad pa bo zavladala med staroupokojenci, večinoma starčki v visokih letih, ki jih štejejo na tisoče, še večja beda, ker s sedanjo pokojnino, -ki znaša maksimalno s polnimi službenimi leti dvaia-štirideset kron mesečno, se pač ne bodo mogli preživljati!
Te doklade bi se morale že pred mescci ukiniti, pa jc pomotoma še prišla v dvanajstine kot doklada na premog. Sedaj se je to izvedlo in pričenja sc najžalostnejša socialna tragedija. Kdo ima tu prste vmes, nam ni znano in tudi zvedeli ne bomo najbrž nikoli,
Gospodom, ki se zanimajo za to reč in so nas opozorili na ukinjenje doklad v dvanajstinah, smo hvaležni. Apeliramo pa na rudarsko glavarstvo, kakor tudi na poslance, da dobe staroupokojcnci čimpreje pokojnino, pri merno prispevkom, ki so jih vplačevali v zlati valuti.
krasnn lalotiu noinove ilh iiio«i«»><>v
ilainskih plaščev. Storite to vsel a! or predno si g a nalovite. Lepših in ta';o poceni ne dolute nikier, l.akor samo t"
Zanesljivim olai ano plačilo.
Sredi novembra. I
Slovenec dobil prvo darilo na tekmi za lahke
oucir. ke konje. — Razkošna obletnica ustanovitve sovjetske države na ruskem poslaništvu. — Kazne razstave, tekme in iihni. — stanovanjski za;-: on.
Berlinski jahalni turnir, največja nemška prireditev za konjski šport je končana. Kakor sem že pred nedavnim poročal, se jo tudi član naše vujske udeležil te konkurence in je kljub trdi in ostri inozemski (madžarski, švicarski in nizozemski, predvsem pa nemški) konkurenci dobil v spo-sobnostni lekmi za lahke oficirske konje 1. darilo, uspeh, na katerega ni lahko ponosna samo naša armada, ampak tudi naša splošna javnost, predvsem Slovenci, ker je bil Slovenec, major Seu-nig, ki je tako častno zastopal našo državo na tem mednarodnem turnirju.
V sovjetskem poslaništvu »Unter den Linden«
v	bivšem carskem veleposlaništvu, v dvoranah, ki so videle toliko sijajnih prireditev, toliko izbranega in elegantnega sveta dveh kultur, je poslanik Kre-finski s soprogo priredil proslavo osme obletnice ustanovitve sovjetske republike. Ce pa so midili razni povabljeni gostje, med katerimi smo
vi	'di grola Re\ventlowa, igralko Tillo Durieus, anjdi:'.<p;;a veleposlanika lord D'Abernoma in geni -da . pekla, da bodo doživeli nekako revolu-cij^ko proslavo, so se zelo motili. Skoraj bi dejal, da sem videl tu in tam presenečene obraze, ki so si slavili ista vprašanja kot jaz. Na oni strani praznovanje ustanovitve prolelarske države, na drugi strani fraki in elegantne večerne toalete dam, plenifnilaši in arislokrall do kosti kljub izpreme-n i pni m razmeram. Krasna Leninova soha je z ironičnim pr-glelom motrila Izbrano družbo. Bog ve, knj bi si mislil, če bi še živel. — V skupini diplomatov je bil v intenzivnem pogovoru Cičerin, ki
je prišel iz \Viesbadena z dr. Lutherjem, ob strani oba poslanika, ču je se beseda Locarno... Nemški komunisti so med to vse preje kot proletarsko družbo dokumentirali svojo stranko s promenadno obleko (!) in rudcčiin nagel jem! Ob koncu so dobile dauie in gospodje krasne cvetlice iz vaz in namizne dekoracije, tudi rudeče cvetje. Ali pomeni novo krvoprelitje, ali prisrčno prijateljstvo ined dvema državama, med dvema kulturama?... kdo ve.
Bliža se božič, oni lepi čas, ko ljudje drug drugega obdarujejo. Mnogo pa je po svetu, posebno pa v mestih, takih, ki tega ne morejo. Imajo pa vendar veselje, če gledajo razstavljene stvari po izložbah. VVertheim ima razstavo igrač. Prometna razstava en miniature bi skoraj rekel. Prav razumljivo je, da olroci tam stojo po cele ure in vsaj v duhu imajo to, česar doma ne morejo imeti. Ubogi otroci, pa tudi srečni otroci, ki tega ne ob-čidijo kakor marsikdo izmed odraslih opazovalcev. Kakovost razstavljenih predmetov in blaga je danes v istini predvojna. Tudi postrežba. \Vertheim prodaja od šivanke do avtomobila, od sukanca do zlato čipke, od igrače do živega aligatorja vse, kar si sploh more človek misliti.
Tudi Pruska je dobila v zadnjem času nov stanovanjski zakon. Zmešnjava, ali bolje povedano, preseljevanje narodov oz. rodbin je rekordno. Pred M dnevi je bilo 50.000 tožb na prisilno izpraznitev novanj samo v policijskem okraju Veliki Berlin. '/.a hišno posestnike »razveseljivo« dejstvo, kor morajo sami plačati sodnijske. eksekucijske stroške, ki »e sučejo povprečno okrog 100 M. Deložirani dobe od magistrata v kaki baraki provizorično stanovanje. Največ je prizadetih hišnih slug in por-tirjov, ki so bili vsled dosedanje zaščite tako brutalni in prevzetni, da so tepli in dejansko napadali stranke in hišne gospodarje.
Odkar je izginil dvor, in se tudi nova državna uprava omejuje samo na najnujnejše reprezentativno veselice in zabave, se je družabnost iz ožjih krosov prenesla y širšo javnost. Povojna doba in
inflacija so rodile razne plesne prepovedi. Te dni so dvignili to prepoved. Vsak večji hotel ima sedaj vsak dan svoj five o'clock tea s plesom, za katerega ni niti družabna toaleta predpisana. Tudi cena za lako stvar ni pretirana, vstopnina je prosi a, kava, čaj ali čokolada po izberi pa stane 2.75 do 3 M, nekako 40 Din, kar za nemške razmere nikakor ni pretirano. Glavno je, da tam najdemo zares lino in dostojno družbo, družbo, v katero tujec sicer le težko pride.
Še eno športno prireditev naj omenim, ki ni samo med prizadetimi, t. j. dijaki, ampak tudi med splošno javnostjo vzbujala mnogo zanimanja. Kot vsako leto v jeseni, se je tudi letos vršila veslalna tekma med osmico tehniške visoke šole in univerze, med starima rivaloma. Z veliko nevoljo je moralo dijaštvo tehniške visoke šole gledati, kako ju univerza za 2 dolžini čolna zmagala in s tem pokazala, da je kljub študiju nerealnih ved pred kolegi s tehnike. Obisk je bil dober, vendar ne tak kot za tekmo Oxford: Cambridge. Kdaj bomo mi tako daleč?
Koncem novembra je otvoritev avtomobilske razstave. Kakor vsako leto po vojni, je tudi letos odprta samo za nemške in avstrijske tvrdke, ker Nemčija po vojni do dsnes ni povabljena niti pri-puščena niti na pariško, niti na londonsko avto-mobilno razstavo. Zato pa nameravajo zastopstva inozemskih, posebno amerikanskih avtomobilskih tovarn napraviti istočasno razstavo inozemskih motornih vozil. Ali so bo ta nnmern uresničila, zaenkrat še ne morem povedali, pač pa jo ta vest zelo ogorčila nacionalne kroge, posebno pa avtomobilsko industrijo, ki itak ležko trpi vsled ameriške konkurenco in gospodarske krize. Izgledi k predstoječi avtomobilski razstavi niso najboljši in splošna depresija bo kolikor toliko občutna med razstavljale!.
Mogočo bo filalelje še zanimalo, da pripravlja Ilniversum Film (Ufa) Kalmanovo opereto ■ Grofica Marica« kol filmsko opereto, ki bo doživela koncem uoveuibra svojo berlinsko preniiiero.
Veliko zanimanje vzbuja tudi film »Luč Azije«, v katerem so pod režijo Franca Osten od Emelka Filma (Monakovo) igrali samo indijski igralci. Film nam pokaže življenje Bude. »Germania*, lis' centruma, ki odgovarja nr.ši ljudski stranki, in pri-naša izvrstno filmske ocene, se je silno laskavo izrazila o tem filmu. In če omenim še »Fantom operet od First National Film Co, torej ameriškega izvora, prirejen po nekem francoskem romanu z ogromnimi stroški, potem sem omenil vse pomembnejše dogodke, od družabnega, do lilov skega, ki so so dogodili v zadnjem času.
Narodno gledališče v M^Janl.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer Sobota, 21 nov : »Zapeljivka«. Red P Nedelja, 22. nov. ob 15: »Krpan mlajši l/.:en — Mladinska predstava. — Ob 20. zvečer: »P®-gica mojega srca«. — Izven. Ponedeljek, 23. nov.: Zaprto. 1'orek, 24 nov : >Za narodov blagor.« — Bed fr Sreda, 25. nov.: »Ifigenija na Tavridi«. —Red K Četrtek, 2(1. nov.: »Veronika Deseniška«. — Red F. Petek, 27. nov.: Zaprto. Sobota, 28. nov.: ob 15. pop. »Zimska pravljica«.
dijaška predstava, znižane cene. — Izven. Nedelja, 20. nov.: ob 15. pop. s Krpan ndajši, mladinska pred. — Izven. — Ob. 20. zvefer: »Zapeljivka«. — Izven. Ponedeljek, 30. nov.: »Krpan mlajši«. — Red A.
Opora.
Začetek ob pol 8 zvečer Sobota, 21. nov.: »Orfej v podzemlju r Ir.ven Nedelja 2? nov.: Zaprto (Gostovanje v Celju) Pondnl|rk. 23 nov : Zaprlo. Torek. 2!. nov.: »Povratek«. »Favnova uoč«. »Sva-tnvac.«. — iled
Dnevne novice,
Akademiki!
Danes se vrše volitve cd 1 V« do 7 zve-fcr v vseučiliški zbornici.
Na volišče vzemite indeks, s katerim izkažete identiteto.
Od volivne komisije dobite glasovnico, na katero razločno zapišite črko s katero je označena »Lista katoliških akademikov«.
Kdor nima indeksa, naj javi danes do 10 univerzitetnemu vratarju svoje ime, da
bo mogel voliti z legitimacijo.
*
Jutrišnji »Ilustrirani Slovenec« bo eden
najlepših in najbogatejših, kar jih je izSlo do-slej. Posvečen bo namreč stopetindvajsetlet-niči Prešernovega in Slomškovega rojstva, stoletnici Wolfovega rojstva ter šestdesetlet-nici Krekovega rojstva in objavi v to svrho več velezanimivih in veleznamenitih, doslej ie neznanih slik, med drugimi doslej najstarejši mani Krekov in Slomškov portret, nekdanjo ribniško šolo, ki jo je obiskoval Prešeren itd. Posebno pozornost bo vzbudila tudi razprava g. dekana Skubica z naslovom »Prešeren v ribniški šoli«, ki prinaša novo, doslej neznano gradivo k Prešernovemu življenjepisu. Na številko opozarjamo občinstvo že danes.
Manjšinsko šolstvo. Iz Belgrada poročajo; Prosvetno ministrstvo je odločilo, da se narodnim manjšinam kolikor mogoče zagotovi šolanje v materinščini. Povsodi, kjer je v kakem razredu nad 30 učencev tuje narodnosti, se morajo zanje otvoriti paraleike. More se kombinirati tudi več razredov v eno paralelko, ako v enem samem razredu število otrok ne presega 30, vendar v nobeni para-ltlki aa sme biti nad 50 otrok. V teh manjšinskih paralelkah se mora vršiti ves pouk v materinščini, izvzemši narodne predmete. — Velemožna Italija in velekulturna Avstrija — jsgledujta sel
Smrt narodnjaka. 20. novembra t. 1. ob 1 ponoči je umrl zadet od srčne kapi g, dr. Josip K o 1 š e k , odvetnik v Laškem v starosti 65 let. S pokojnim gre v grob lepa pol-stoletna zgodovina. Bil je vodja Slovenccv v času narodnih bejev v Laškem, bivši član nadzorstva Hranilnice in posojilnice, bivši podpredsednik narodnega sveta v Laškem, bivši gerent okrajnega zastopa in funkcijonar raznih drugih javnih in dobrodelnih korpora-cij. Bil jo vedno goreč Slovenec in v tem duhu jc vzgojil tudi svoja sinova, izmed katerih jc eden sodnik, drugi višji železniški uradnik. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldan.
Profesorski izpiti. Pred izpitno komisijo v Bcl^rkdu' so se te dni začeli profesorski izpiti. Za izpit se je oglasilo topot 60 suplentov.
Umrl je 18. t. m. v Mokronogu g. Ivan H r o v a t i č , čevljarski mojster, marljiv delavec pri vseh naših prosvetnih organizacijah. Dokler je mcgel, je zlasti vneto sodeloval pri Društvenem odru in Orlu. — Iz vojske je prinesel kroglo v pljučih. Ker operacija ni bila mogoča, so pljuča pričela gnjiti, dokler ga ni jetika po dolgem trpljenju spravila v grob.
Somišljenikom na deželi, katerim smo | poslali v razprodajo koledar naše Kmetske j zveze, prosimo ponovno, naj pa nam vx-nejo hitro, kar ga ne morejo razprodati.
Po volitvah v pridobninsko komisijo nam pišejo iz Tržiča: Zadnje volitve dne 15. t. m. za pridobninsko komisijo so dokaz, pod kakšnim spretnim vodstvom je sedaj O. Z. v Tržiču. Čast in hvala gre vsem članom, posebno pa odboru, ko se je tako korporativno voiitev udeležil, da so kandidati dosegli tako veliko Število glasov ter s tem dokazali svojo usposobljenost. Treba se ie enkrat odločno postaviti v bran da nas davčni vijak ne bo tako kruto pritiskal. — Opazovalec.
»Politički glasnik« ▼ Zagrebu. »Hrvatu«
poročajo iz Belgrada, da začne v Zagrebu v kratkem izhajati zagrebško izdanje belgraj-skega »Političkog glasnika«, za katerim stoje zelo vplivni politični krogi. Uredništvo zagrebškega izdanja bi prevzel Evgen Demetror vič, glavni urednik »Jutar. lista«.
Izključenje sindikatov iz belgrajske delavske zbornice. V zmislu svoječasnega sklepa Delavske zbornice v Belgradu je izdal minister za socialno politiko odlok, s katerim se na podlagi čl. 8. zborničnega statuta v zvezi s členoma 35. in 37. zakona iz belgraj-ske delavske zbornice Črtajo sindikati: Zveza delavcev lespe industrije in obrti v Jugoslaviji, centrala v Zagrebu, oblastno tajništvo v Belgradu; Zveza lesnih delavcev Jugoslavije, centrala v Zagrebu, oblastni odbor v Belgradu; Zveza delavcev industrije in obrti za predelavanje kož, centrala v Zagrebu, oblastni odbor v Belgradu; Zveza delavcev kovinske industrije in obrti v Jugoslaviji, centrala v Belgradu! Zveza hotelsko-kavarnilkih in gostilniških delavcev in delavk Jugoslavi-je, centrala v Belgradu; Zveza brivsko-lasni-čarskih delavcev in delavk Jugoslavije, centrala v Belgradu. Navedeni sindikati se znova sprejmejo v delavske zbornice, kadar zado-ste zakonskim določbam.
Porota v Novem mestu. Jesensko porotno zasedanje se prične v pondeljek, dne 23. novembra t. 1. Na zatožni klopi bodo sedeli: V pondeljek Vinko Resnik iz Gor. Straže radi hudodelstva uboja, izvršenega na Iv. Nosetu iz Rumanje vasi; v torek Anton So-Sko, posestnik v Sobenji vasi pri Čatežu ob Savi, radi uboja, izvršenega na svojem bratu Mihi Sošku. in Franc Pire radi hudodelstva uradne poneverbe; v sredo Jože Jane, pos. sin iz Lešnice radi uboja, izvršenega na Francu Riflju, pes. sinu iz Lešnice.
Samomor. V pondeljek, dne 16. nov. se je pripeljala iz Trbovelj v Žalec neka gospodična obiskat svojega Izvoljenca, nekega mornarja iz Griž. V torek v jutro je vstopila v Žalcu v vlak, toda v Petrovčah je zopet izstopila. Vrnila se je na savinjski most, ki veže Griže z Žalcem. Mimoidoči so jo videli sprehajati se po mostu in jokati. Čez nekaj časa pa je v trenotku, ko je bil most prazen, skočila v naraslo reko. I.judje so bili takoj na mestu, pa vsled narastle vode je bila V3aka pomoč izključena. Šele v Petrovčah se je posrečilo potegniti truplo iz vode, in so jo prenesli v mrtvašnico v Žalec. Sajnomor se je zgodil bržkone zaradi nesrečne ljubezni.
Iz poštne službe. Imenovani so: Za podružničnega ravnatelja poštne hranilnice v Ljubljani Zdravko S i m o n i č , doslej v Belgradu; za nadzornika pri gen. ravnateljstvu poštne hranilnice v Belgradu Andrija Kova-če vič, doslej v Ljubljani; za nadzornika pri poštnobrzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani Toma Vrkljan, doslej v Sarajevu; na ministrstvu za pošto in brzojav za načelnika personalnega odseka Josip L o v r i č , za načelnika bi-rojavno-telefonskega odseka v kontrolnem oddelku Jovan M i k i č , za višja kontrolorja Avgust Jerneje in Peter Kovač.
Ravnatelj Osječke tvornice koža d. d. dr.
inž. Sigismund Schapringer je dobil za dolgoletno uspešno delovanje na ekonomskem polju red sv. Save 3. razreda.
Prevez razstreljiva. Vojno ministrstvo je opozorilo železniško oblast, da posveča večjo pažnjo prevozu razstreliv. Zadnji čas se je dogajalo, da so stala razstrelila po postajah v slabih vagonih in se kvarila. Tudi zaradi varnosti je treba večje paznosti.
V zaščito telefonisti!?}. Ministrstvo za pošto in brzojav je naročilo svojin ravnateljstvom, naj v zmislu čl. 12, pravilnika o tele-
foaih saSeitijo telefonlstinje pred »maltreti-ranjem« in žalitvami telefonskih naročnikov. Po gornjem členu se more grešnemu naročniku odvzeti telefon in vrhu tega na sodišču zahtevati zadoščenja.
Na splošno zahtevo se preloži žrebanje srečk loterije »Prvega zagrebškega delavskega društva« na soboto, dne 5. decembra 1925.
Občni zbor društva Narodni dom v
Iz Ljubijane.
Snoči se je vršil občni zbor društva »Narodni dom«, ki je potekel zelo burno in se je končal z volitvami v upravni odbor in nadzorni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Dp. VI. Ravnihar, predsednik; odborniki: dr. Jos. Ažman, dr. Janko Kersnik, dr. Izidor Cankar, dr. Jos. Regally, dr. Franc Štele, Anton Sajovic, Franc Pretnar, Matej Strnen, Aleksander Zeleznikar, dr. Franc Me-sesnel, Janez Zorman. Odbor je izvolil za podpredsednika in gospodarja hiše Janeza Zor-pjana, za tajnika dr. Izidorja Cankarja, za blagajnika Franceta Pretnarja. V nadzorni odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: dr. Franc Kidrič, dr. Drago Marušič, dr. Ivan Prijatelj, Andrej Šarabon, Alojzij Lilleg. — Ker jc opozicija pred volitvijo zapustila občni zbor, sc je volitev izvršila soglasno. Obširnejše poročilo o tem velezaniinivem občnem zboru objavimo jutri,
Proslava E0- letnice rojstva dr. J. Ev. Kreka
katero prirede krSčansko-socialističnc delavske organizacije v nedeljo, dno 22. novembra 1925 s sledečim sporedom:
1.	Ob 8 sv. maša v cerkvi sv. Jožefa.
2.	Ob 10 polože deputacije organizacij venec na Krekov grob pri Sv. Križu.
Zvečer ob pol osmih se bo vršila
V »LJUDSKEM DOMU« SLAVNOSTNA AKADEMIJA.
1.	Otvoritev.
2.	Dr. Ivan Pregelj: >Dr. J. Ev. Kreku, kadar bi mu bilo 69 lot.« Deklamira tovariš Savenc.
3.	Slavnostni govor. Govori tov. Jožo Gc-stdnčar.
4.	Dr. J. Ev. Krek: »Naša pesem« — himna krščanskih socialistov. — Poje pevski zbor kat. akad. društva «Borbe«.
5.	Fr. Bevk: >Pe3em proletarcer.« Deklamira tov. Pevc.
6.	Danilo Faigelj: »Molitev za slovanski rod.« Poje pevski zoor »Borbe«.
7.	Oton Župančič: »Kovaška.« Reklamira skupina delavcev.
8.	»Bog in, Slovani.« Poje pevski zbor »Borbe«.
9.	Joža Lovrenčič: »Kreku « Deklamira tov. Anica Zalarjeva.
10.	»Slrra Kreku«: »A'egorijac v treh dobah: Suženjstvo, Prebujenje. Zmaga. Delavski stanovi prisegajo krščanstvu. Alegorične deklamacije. Sestavil h Krekovi 60 letnici tov. Ivan Gajšek.
Vstopnina k akademiji ob'čajna. Vstopnice se dobe do nedelje opoldne na Starem trgu 2/1 ia eno uro pred pričetkoin v Ljudskem domu.
Vsem katoliškim druatvom v Ljubljani. Pripravljalni odbor za proslavo Krekove 60-letnice rojstva, vabi poleg kršč. scc. dei. organizacij v Ljubljani, vsa ostala kat. društva in korporacije, da se njihovi zastopniki zberejo v nedeljo, 22. t. m. ob pol 10 dopoldne na Starem trgu 2-1., odkoder odkorakamo skupno na pokepalšče k sv. Križu, kjer polože dcputacije organizacij venec na Krekov grob.	i
DEŽELA CEREALIJA, SLADKORNA TOltTA IN SOKRATOVA LATERNA.
Napotil se je pred davnim časom urednik »Slovenca« po svetu, da odkrije nove dežele. Po dolgem iskanju in potovanju od svetovno znane Zelene jame do salatnega Trnovega je končno odkril med svetovno vojno obljubljeno deželo Cerealijo na Poljanah. Iz te dežele jo bil po poročilu »Slovenčevega« urednika in po živem spominu Ljubljančanov vsak izvoz prepovedan. Kritično »Jutro« pa temu poro-| čilu ni verjelo, tudi ne, da je sploh obstojala I kakšna dežela Cerealija, in jo odposlalo posebno ekspedicijo v neznane kraje ljubljan-| skih Poljan, da preišče neznano deželo. Eks-| pedicija je odšla, vzela s seboj »Sokrato-! y ° laterno«, (glej »Jutro« od 20. t. m., poročila iz Maribora) in s pomočjo »Sokratove« I Interne je našla »Jutrova« ekspedicija v novo i odkriti deželi Cerealiji na Poljanah še osta-; nek sladkorne torte iz vojne dobe, ki jo jo serviralo Ljubljančanom na Martinovo nedeljo na sveže prepleskani šahovski deski. — Soj erates.
• * •
Ljubljančani, katerim ne privoščijo zabave, da bi smeli Radiča poslušati na javnem shodu, naj vedo, da si ga morejo ogledati danes ob pol 5 pop. na postaji, ko pride iz Zagreba.
Osebne vesti. Na ljubljanski univerzi so
napredovali v višje uradniške skupine I. kategorije: na modroslovni fakulteti docent dr« Fran B r a d a č iz 5. v 3. skupino; na medicinski fakulteti redni profesor dr. Janez P1 e č n i k iz 3. v 2. skupino in na bogoslovni fakulteti redni profesor dr. Janez Zore iz 3. v 2. skupino.
Ustanovni občni zbor »Sveta slušateljev ljubljanske univerze« se je vršil včeraj popoldne v vseučiliški zbornici. Predsednik pripravljalnega odbora jc orisal naloge, ki čakajo reprezentanco za bodoče poslovno delo. Skupščina je nito sprejela pravila in poslov« nik, kakor so jih pripravila posamezna kul-turna društva na skupnih sejah. Akademično dijaštvo je s tem pokazalo, da mu je reprezentanca resno pri srcu. Kot nadaljevanje občnega zbora se vrše danes volitve.
Pridite v pondeljek zvečer ob 8. uri vsi v ; Ljudski dom. Predaval bo misijonar O, Mesaric o misijonih v Indiji in bo kazal lepe skioptične slike. O. Mesarič odpotuje že drugi dan kot prvi jugoslovanski misijonar v indijske misijone, kjer bo v Bengaliji polagoma pr pravljal tla za misijonsko pokrajino z izključno jugoslovanskimi misijonarji. To bo zgodovinske važnosti za Jugoslavijo, ker bo s lom postala bolj znana po širnem svetu in bo i prevzela poleg drugih narodov veliko kulturno misijo. — Odbor Duhovniške misijonske j zveze.
Rokodelski dom. V pondeljek dne 23. novembra ob osmih zvečer bo predaval v dvorani Rokodelskega doma g. Fr. Gabrovšek c Parizu in tamošnji razstavi dekorativnih umetnosti in modernih industrij. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost. —■ Pevski zbor v Rokodelskem domu bo imel svoje vaje v torek in v četrtek, obakrat ob 8 zvečer. Novi pevci dobrodošli!
Po.iolska zveza priredi v nedeljo dne 22. nov. popoldne ob treh v veliki dvorani Mestnega doma veliko zborovanje. Govorniki bodo obravnavali davek na ročno delo! Vse služkinje na shod!
Miklavžev večer z zelo pestrim sporedom in s krasnimi dekoracijami priredi orlovski odsek L.jubljana-Sv. Peter. Ker so nam znane te prireditve, prirejene po Šentpeter-čanih, priporočamo, da poseti vsakdo ta Miklavžev večer, predvsem pa stariši, kateri naj pripeljejo s seboj svoje otročiče, za katere
Sreda, 25. nov.: Zaprto.
Četrtek, 26. nov.: Zaprto (generalka).
Petek, 27 nov.: »Eva«, premijera — Ped A.
Sobota, 23. nov.: »Don Ju ant. -- Red C.
Nedelja, 29. nov.: ob 15. pop.: jOrfej v podzemlju«.
— Izven. Ponedeljek, 30. nov.: Zaprto.
Danes, soboto 21. novembra zvečer se vpri-»>rt v opernem gledališču burleskna opereta v dveh dejanjih (štirih slikah), katero je uglasbil »lavni francoski komponist Oifenbach — Ortej v podzemlju. Opereto, ki se odlikuje po komični vsebini in lepi melodij ozn i godbi je na novo uprizoril W naš oder režiser g. Jcsip Povhe, dirigira pa g. dr. Švara. Prozo je po francoskem izvirniku na novo priredil prof. g Kobal Glavne vloge so v sledečih rokah: Euridika — ga. Poličeva, Javno mnenje — gna. Ropasova, Diana — ga. Korenja-"ova, Cupido — ga. Ribičeva, Orlej — g. Medven, Aristajos in Pluton — g. Kovač, Jupiter — g. Pov-H Siyx — g Pcček, Merkur — g. šubelj, Mars - g. Janko. Dalje sodelujejo še ga. Erklavčeva, P>«. Jeromova, ga. Mencinova, ga Puhkota, gna. "amSakova in ga. Škerjančeva ter gg. Erldavec ln
Fran. Začetek predstave ob pol 8. uri, konec Po 10. uri. Predstava je izven abonmaja ln so stopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
Zaradi koncerta Ziknvrev, ki se vr5t v pone-deljelt, 23. t m. so je obrnilo več abonentov na Modališko upravo s prošnjo, da se premesti ponedeljkova dramska predstava na torek, ki je za dražjo itak prost. Kakor čujemo, je uprava Narodnega gledališča tej splošni in upravičeni prošnji ustregla ,l?f imajo ationenti reda B dramsko predstavo »Za narodov blagor« mesto v ponedeljek 23., v torek '4- t. m. Tako sla v ponedeljek obe gledališči za-r''i in abonentom je mogoče posetiti koncert Zl-■<ovcev, ne da bi zgubili svojo predstavo.

Dijaško srečko kupiš za 10 Din.
Karoitao gledališče v Mariboru.
Sobota, 21. nov ob 20. uri: »Gorenjski alavčok«. D.
Kuponi.
Nedelja, 22. nov. ob 15 uri: Slomšek-Krckova proslava.
»ZAKLETI GRAD«.
Romantična igra v 5 dejanjih, spisal Al. Remec.
Črn list iz davnih dni našega naroda, spisan s lrr\jo, izpod razvalin gradu, ki ga ni več, to je igra »Zakleti grad«. Ta bridek spomin, orošen od gorja trpečih tiačanov, od solz po nedolžnem preganjanih, je pa obenem tudi dokument končne zmage, ki jo doseže pravica in ljubezen Poglejmo, kako so nam ta list prvokrat prebrali na odru Mariborskega narodnoga gledališča.
Življenje, kazano po igri, je postavljeno r 16. stoletje, ko je prestajal naš narod najhujšo poizkušnjo. 'tlačil ga je tujec na gradovih, morila ga je kuga, begala ga je nova vera. Tako je ta doba nudila igri prav obilno dejanj in pestrosti, kakor jih je težko nanizati kje drugod in je zato »Zakleti grad< v resnici vsebinsko bogat. Zgodovina je nudila avtorju izredne osebnosti, ki so se v tisti dobi pojavljale, kakor sholar, večni Žid, veliki in mali romarji, protestantski grajski pisar, skopuški krčmar s tihotapci. Iz udejstvovanja takih izrednih oseb je vsa igra sestavljena prav v orga-nični celoti, da nič ni videti prisiljenega, za lase privlečenega. Življenje se razpleta kakor pod že-jezno roko neizprosne usode. To Je velika prednost te Remčeve igre, ki se je lahko uveljavila na odru. Ker pa je vse dejanje zgolj le resnično življenje tiste dobe, nas Je malo motil napis pri Igri, da je romantična. Igra Je povsem zgodovinska in realna in ji pridevek »romantična« ne poveča vrednosti, pač pa Jo po krivici postavlja v manj popolno dramatiko med romantične igro, ki predstavljajo bolj livljenje fant&aije kot pa življenje živih ljudi. -
na odru
ščaka grofa L u d o v i k a de V a c a n o. V celoti je prav zadovoljit, le njegove ges.e s prsti, katere uporablja v svojin vlogah spic-šno, so tu ckoro motile. V tem se ie kazala moderna rafi-nir.mosl in slabost, ki je nekdanji graičnki niso poznali. Ravno tako njegovo zatir.tno govorjenje, ki je kar vidno kazalo zaničevanje. Morda nsun je hotel ustvarili nov tip in ima seveda v tem svojo pravico. — Njegov brat grof Leonhard (g. Pirnat) je nastopii le kot romar spokornik v enem prizoru in bil takoj nato ustreljen, ko je hotel v grad. Igran je bil dobro. Žal, da tu ni več kombinacije v igri. Prstan, ki pozneje odkrije njegovo identiteto, naj bi ga že preje izdal, da bo večja verjetnost. — Žena Leonliardova, grofica Katarina, ki Jo je interpretirala gospa Buk-šekova, je trpela v veliki boli, ki mori žene, zapuščene in izkušane v zvestobi in ljubezni. To izživeti na odru, je treba vso dušo. Dasi se je gospej Bukšekovi v splošnem posrečila Interpretacija, pa je v najodločilnojšem trenutku opazljivo odnehala, to je bilo tedaj, ko ji je sokol prinesel prstan Leonharda, ustreljenega na potu v grad. Morda je bilo trenutno nerazpoloženje, ki ga je njej in nam vzbudila pe">em ob spremijevanju, ki se ni posrečila. Mimogrede omenim, da bi naj hit sokol na verižici ali v kletki, dn se ne bi tako opazila podloga njegove nagačenosti. — Marjetica, gdč. Kraljeva, Je bila v svoji priprostt nežnosti in neprisiljenostl pravo slovensko dekle. Otožnost sirote in prva sladkost čiste liubezni je prav izzvenevala Iz kretenj in glasu. Pri umirajočem očetu je bila le slučajno, zato malo manj naravna.
Sholar, g. žele zn i k, je bil tudi kakor nstvarjen po svojem celotnem nnstopu. žal pa nam je, da nam ni zabrenkal prt odprtem zastom Ob koncu seveda Je bilo poznati malo utrujenosti; lam bi moral biti zanj osebno višek doživljaja.
Pisar, g. Ruzberger, bi zavoljo popolne slike tedanjega miljeja moral imeli v govoru ln kretnjah več zvijačnosti, agresivnosti kot oblastnik in protestant. Nastopati hI m orni l-ni ».li duh.
■ ki v zlobi iz sebe vse preudarno In sistematično razdira. Svoje dikcije, ki je v drugih vlogah dobra, ni mogel tu prav uporabiti in je tu in tam motila. Tru iii pa se jo, kar je bilo opaziti in je hvalevredno omeniti. — Križaj, g. Grom, je imel igTati dve vlogi, Žida in Križaja. Dasi se je to v "plošnem posreciio, je tu in tam Žida predsiavljal kot Križaja in obratno. Umiranje je bilo dobro predstavljeno. — Vrabec, g. TomažiČ, je na odru le umiral, ker je ta pravzaprav zanesel kugo v vas. Kratka, a težka vloga je bila dobro izvršena. Tovornika sta malo preveč razsajala, kar taki potuhnjeni ljudje ne deiajo. Grajski hlapec je zadovoljil, z malim, a neodpornim godrnjanjem služi do konca. Grobar je prišel le kot rešitev v gotovih trenutkih. Moral bi biti v bolj tesnih zvezah z grajskim pisarjem in bi moral to »zaupnost« bolj poudariti. O manjših vlogah bi le omenili, da niso le zavoljo števila, temveč vsaka na svojem mestu. I. tlačan je svoje mesto prav dobro zastopal, tudi I. romar, ostali manj. Manjkalo je več tiačanov, romance smo slišali, kar ja bilo primerno, grajskih hlapcev bi lahko bilo nekaj, ker so jih zastopali vojaki. Tako je same Jurij odpeljal Sholarja, pa je rekel pisar, da so ga hlapci komaj ukrotili. — Pozorišče je bilo, kolikor je bilo mogoče upostaviti ga, prav primerno. Se pregrajo ob robu so pregmili. Obieka je bila na novo pripravljena in nam je kazala ta-kratno modo po zgodovinskih sporočilih. Enako tudi maska, ki jo je nosil pisar. Obleko je izgotovil« gdč. Olga Nerath. Glasbene točke je vložil g. Lojze Prelovec.
Splošno pa nam je večer od osmih do pol
enajstih minil kakor da živimo zraven v težkih dnevih našega naroda. Ako bi cela igra bila tako podana, kakor so nam klasično izražali prvo dejanje, da bi še rastli v njenem življenju, podali bi nam čisto umetnost, brez hib, ki tudi sicer niso bile bistvene. V vsem pa smo gledali težko delo g. ravnatelja R r a t i n e, da spravi našo dramo do viška umetnosti, za kar mu je narod dolžen hvaležnosti.	—e*.
bo pripravljeno obilo nenadomestljivega veselja.
Otvoritev nove dvorane proslavi Mladinski doni na Kodeljevem s koncertom v nedeljo dne 22. t. in. ob treh popoldne. Sodelujejo iz prijaznosti: Nada Brejčeva, R. Kristan s solotoekami, Zenko Hribar s soli na rogu; pri klavirju I. Rančigaj, potem domači mešani zbor in Mladinska godba. Prijatelji srčno vabljeni!
Umrli so v Ljubljani: Janez Bitenc, tesar, 87 let. — Matija širok, mizar državno železnice, 53 let. — Josip Boncelj, železniški sprevodnik in hišni posestnik, 50 let. — Fran Struna, sin strojnega ključavničarja. 3 leta in pol. — Anton Čuden, sluga finančne delegacije, 62 let. — Ana Gregorka, bivša branjevka in tobačna delavka v p., 70 let.
Načelstvo zadrugo mesarjev in prekaje-valcev v Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja mesarskih vajencev dne 26. novembra t. 1. ob osmih dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vbi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter predložiti vse tozadevno listine.
»Hera«, stavbna registrovana zadruga z o. z. v Ljubljani, naznanja, da ima sedaj svoj zadružni lokal v Dalmatinovi ulici št. 11, pritličje desno. Vse tozadevne informacije se dobe tam v uradnih urah.
Zopet samoumor. Jakob Čebokli, sluga fiziološkega laboratorija na univerzi je sklenil končati svoje življenje. Včeraj zjutraj ob tri-četrt na sedem ga je našel sluga Ravnikar mrtvega v kleti fiziološkega instituta. Ležal je na tleh, zraven njega pa se je nahajala steklenica kloroforma. Samomorilec je tudi odprl več plinovih cevi, da je morala že iz tega slediti smrt. Pustil je tri pisma, eno naslovljeno na njegovega šefa. univerzitetnega profesorja g. dr. Kanskega, drt:go na ženo in tretje na »Orjuno«. G. profesorja naproša, da naj poskrbi ,da dobi njegova žena pokojnino, ker je služboval pri omenjenem zavodu šest let in ker je bil dobrovoljec na solunski fronti. Zeno prosi oproščenja, da je storil ta korak, ker mu ni bilo več do življenja ter ji svetuje, naj odda otroka v oskrbo njegovemu bratu, peku v Mariboru, »Orjuno« pa naproša, da naj skrbi za ženo in otroka ter se pogreba korporativno udeleži. Nekateri pripovedujejo, da si je Čebokli vzel življenje, ker je čutil bolečine v ušesih, katero bolezen si je nakopal v službi. Čebokli je bil star šele 40 let. Rodom je bil iz Sv. Petra na Krasu.
Tatvine. Izpod odprte šupe »Kmetijske družbe« v Pokopališki ulici je neznani tat ukradel v škodo družbe vozno plahto, vredno K'P0 Din. — Abram Hedvigi, služkinji pri trgovskem sotrudniku Močivniku v Karadžičevi ulici, je iz zaklenjene spalne sobe bila ukradena pletena košara, napolnjena z obleko, raznim perilom, slikami, nadalje poselska knjižica, usnjata torbica z vsebino 225 Din gotovine in druge malenkosti. Skupne škode trpi služkinja 3500 Din. Tatvina se je izvršila v času, ko je bila zaposlena v kuhinji in pustila sobo zaklenjeno, pa ključ v vratih. — V noči na 19. t. m. je nekdo na glavnem kolodvoru v Ljubljani iz zaklenjenega brzovoznega skladišča ukradel deset parov dokolenic iz rjavega usnja v skupni vrednosti 1000 Din. Neznani storilec se je najbrže zvečer vtihotapil v brzovozno skladišče ter po izvršeni tatvini odšel skozi okno. — V kavarni »Emona« si je nekdo »izposodil« 2500 Din vredno črno zimsko suknjo bančnega uradnika Vladimirja Peska. Tat je srečno odšel s plenom.
Glasba.
V ponedeljek dne 23. t. m. se pripeljejo v Ljubljano Zikovci in prirede še isti večer v Union-gki dvorani svoj koncert ob 20. uri zvečer. Prepričani sma, da bo občinstvo v velild meri posetilo ta koncert, saj ono ljubi in spoštuje odlične umetnike, ki so pravzaprav izšli iz nagega mesta, saj so se tu združili v skupino komornih glasbenikov. Njihovo izvajanje in umetniški program nam jamčita za prvovrstni glasbeni užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Prosvetna zveza.
Šmartno pri Litiji. Drevi ob osmih priredi tukaišnje Kat. prosvetno društvo v Društvenem domu zanimivo šaloigro »Ve^turisU. Igra se ponovi jutri, v nedeljo ob treh popoldne.
Jesenice. Godbeni odsek Kat. del. društva priredi v katoliškem domu na Savi v nedeljo dne 22. nov. ob S uri zvečer »Cedlijanski koncert« s sledečim sporedom: 1. V. C. Brož: Živela Rusija, koračnica; 2. Fr. v. Sunpe: Pesnik in Beljak, ouver-tura; 3. Danirette: Lucia Lammermoor; 4. W. Bal-fe: Ciganka, ouve-tura; 5. Jch Strauss: Netopir, potpouri. — Odmor 10 minut. — 6. Iv. pl. Zaje: Jugoslovanski venec; 7 I). Avber: Kronski dija-rranti. ouvertnra; 8. Joh. Strauss: Noč v Benetkah, potpouri; 9. Fr. v. Flotow. Stradella, ouvertura; 10. I. Jurik: Souvenier del Elbe, koračnica.
Tržič. Prosvetni večer se ne vrši danes, temveč v nedeljo ob 5. popoldne Na sporedu je zanimivo predavanje: Naše planine s skioptičnimi slikami.
Knjige In revije.
>Mladost«. Vsebina novemberske številke: Jože Pogačnik, Zgodnja Danica. (Pesem.) — Kaj bomo na letošnjih fantovskih večerih. — Dr. Ivan Pregelj, Lilija mogota. (Slovenske legende drugi del.) — Otokar Janez,, Melanholični temporament.
—	Skender, Goriška v tujini. (Pesem.) — Franc Pengov, Pod tropičnim solncem. — Ivan Sufinlk, Pogled ra zvezdnato nebo. — Med Viktor Kocijančič, Hočeš zdravih nog? — To in ono. (Telovadna in športna poročila. Drobtinice in še kaj. Nove knjige. Urednikov radio.) — Iz krnit v krai (Dopial *
—	Zt šalo in zares.
Slomšek - Krekova proslava v Mariboru.
»MARIBORSKA PROSVETNA ZVEZA« ! priredi v nedeljo 22. novembra 1825 ob 3 popoldne r »Narodnem gledališču« v Mariboru proslavo v spomin 125 letnice Slomškovega in 60 letnioe Krekovega rojstva.
Spored proslave je sledeč:
1.	Orkestralna točka. (Vojaški orkester.)
2.	Oton Zupančič: Naša beseda. Povedana spominu dr. J. Ev. Kreka, ki »kakor knjige mi, ljudi je brati znak.
3.	Esar Vano: Ob A. M. Slomškovem godu. Deklamatoričen nastop.
4.	Orkestralna točka. (Vojaški orkester.)
5.	Slovensko pevsko društvo Maribor zapoje: a) A. M. Slomšek-narodna: Leži, leži ravno polje (moški zbor); — b) A. M. Slomšek —L. Hudovernik: Zvezde (moški zbor); — c) St. Premrl: V Korotan (mešani z'x>r); — č) A. M. Slomšek-narodna: Glejte, že solnce zahaja (mešani zbor).
6.	Slavnostno vezilo. — Poda g. dr. Franc Sušnik.
7.	Orkestralna točka. (Vojaški orkester.)
8.	Dr. J. Ev. Krek: Mladini dnem. Pesem materni ljubezni in molitvi.
9.	A. M. Slomšek: Preljubo veselje, oj kje si doma? Blažetovo in Nežicino rajanje v šoli.
10.	Orkestralna točka. (Vojaški orkester.)
Cene prostorom: lože št. 7, 8 Din 100; posam sedež Din 25; št. 4, 5, 6 Din 80; posarn. sedež Din 20; št. t, 2, 3 Din 60; posam. sedež 15 Din; — Parterni sedež: I. vrsta Din 20; II,—111. vrsta Din 16; IV. do V. Din 12; V,—VII. Din 10. — Balkonski sedež: I. vrsta Din 20; II. Din 15; III. do IV. Din 12; V,—VI. Din 10. — Galerijski sedeži: po Din 8, Din 6 in Din 5. — Stojišče di-; jaško v parterju Din 4; stojišče na galeriji Din 4.
Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni ! Narodnega gledališča in v pisarni Prosvetne zveze, Aleksandrova c. 6-1 in v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila.
SomišS j e n Ikom^ŠL S ^a mesto Maribor.
Kakor znano je bilo nc zadnjem zaupnem sestanku dne 15. oktobra 1925 sklenjeno, da so bodo vršila letošnjo zimo enkrat na teden predavanja o vsebini, ki mora vsakega meščana in državljana tega ali ouega stanu zanimati.
Da bo vsakemu somišljeniku omogočeno udeležiti se predavanj, se bodo vršila taista v dveh oddelkih A in B. Oddelek A bo imel predavanja ob pondeljkih v društveni pisarni (tajništvo) Koroška cesta 1 ob 8. zvečer in oddelek B ob četrtkih v istem lokalu ob isti uri. V slučaju kakega zadržka, se bo smel udeležiti vsak predavanja namesto v oddelku A v oddelku B. Predavanja: 1. Nauk o človeški družbi. 2. Splošni nauk o državi. 3. Osnovni pojmi politike. 4. Naša ustava. 5. Socialno politična zakonodaja. 6. Državno gospodarstvo in proračun. 7. Občina in samouprava. 8. Cerkev, šola in država. 9. Materialistični in krščanski socializem. 10. Kot toč. 9. 11. Poslovanja. 12. Osnovni nauki govorništva. — Vsi oni somišljeniki, ki se nameravajo redno udeležiti predavanj, naj se do sobote, t. j. 21. t. m., prijavijo za prvi ali drugi oddelek pismenim potom (pismo) ali ustmeno v »Tajništvu SLS za mesto Maribor« Koroška cesta 1. — Začetek predavanj 23., ozir. 26. novembra 1925 ob do- j ločenih urah. — Predavanja bodo zelo zani- 1 miva in dvorana zakurjena, zato se pričakuje J obilne udeležbe. Prosimo Vas. da bi tudi med i Vašimi znanci agitirali, da se teh poučnih tečajev udeležijo. Uradne ure tajništva so: v soboto od 3.-6. in nedeljo od 9.—12. ure.
Iz Maribora]
Poklonitev na Slomškovem grobu. V nedeljo se bo Prosvetna zveza in vsi, ki so na presv. tečaju, poklonili Slomšku na njegovem grobu, kjer bodo priporočili svoje prosvetno delo Slomškovi priprošnji. Tudi dmgim priporočamo, da te dni, ob spominu 125 letnice Slomškovega rojstva, molijo na njegovem grobu.
Pri akademiji Prosvetne zveze v Mariboru dne 22. nov. ob 15. uri v Narodnem gledališču sodeluje iz prijaznosti čLan Nar. gledališča g. M. Pirnat in sicer pove Oton Župančičevo: Naša beseda. — Obenem opozarjamo na to, da si pravočasno oskrbi vstopnico, kda si želi ; ^crvirati prostor.
Polovična vožnja na tečaj in občni zbor Prosvetne zveze. Ponovno zopet vse udelež-nike opozarjamo, da je polovična vožnja dovoljena. Vzemite celo karto, dajte jo na postaji, odkoder se peljete, ž:gosati z mokrim žigom, v Mariboru pa je ni treba oddati, ker bo veljala za prosto vožnjo nazaj.
Beatifikacija Slomška. Pri tretjeredniškl duhovniški skupščini v sredo 18. t. m. j« g. župnia i~ede imel p-av zanimiv referat o beati-fikaciji Slomška. Referat bo priobčil »Bogoslovni vestnik« in že zdaj posebno duhovnice kroge nanj opozarjamo.
Somišljenike opcsarV.mo na vabilo tajništva SLS za mesto Mariobr k važnim socialnim predavanjem.
Cecilijino društvo, to je cerkveno pevsko druStvo v mariborski stolnici, obhaja jutri slovesno god »voje patrone ob desetih v stolnici s skvesno bož'o službo, DruStvo, ki si le •valožilo vzvišeno delo, z glasbeno umetnostio
služiti Bogu, naj prejema od katoliške javnosti vse priznan,e in vso podporo. Bomo o tem društvu javnosti kmalu še podrobneje in natančneje govorili in pokazali njegove načrte za povzdigo slovesnosti pri naših sv. daritvah.
Knjige Družbe sv. Mohorja so prišle, naročniki ,.. prejmejo pri župnih uradih, kjer so jin naročili.
Spominski dan. Tukajšnji 45. pešpolk obhaja dne 23. nov. slovesno spomin na 23. november 1918, ko je Maribor postal svoboden.
Krstna predstava igre »Zakleti grad« je napolnila gledališko dvorano. Občinstvi ie iskreno pozdravljala avtorja igre, g. Alojzija Remca, ki se je krstne predstave osebno udeležil, Za pezdrave se je zahvalil na odru in ob tej priliki mu je gospa Bukšekova i7ročila lavorov venec s spominskim trakom. G. avtorju častitamo na dobro uspelem drama > nem delul
Pecija Petrovič, znani hrvatski dramatik, se je mudil v sredo 18. t. m. v Mariboru in je prisestvoval zvečer operni predstavi »Gorenjski slavček«.
Etnografski muzej mariborske velike žu-panije. V sredo 18. t. m. se je vršil, kakor smo poročali, na pobudo »Zgodovinskega društva« v Mariboru sestanek za ustanovitev etnografskega muzeja mariborske velike žu-panije. Sestanka so se udeležili zastopniki »Zgodovinskega društva«, Prosvetne zveze, Slov. ženskega društva in Zveze kulturnih društev. Na sestanku so se določile osnovne smernice za delo pri zbiranju predmetov za muzej. Sestavil se j^ tozadevni proglas, ki do v kratkem cbjavljen.
Protituberkulozna liga v Mariboru. Za P. T. ligo v Mariboru je daroval g. Josip Per-ko, trgovec v Lajteršpergu 300 Din, južno-štajerska hranilnica v Celju pa 200 Din, za kar jim bedi izrečena prisrčna zahvala; istotako občinstvu, ki se je pridno posluževalo ob nedeljah v parku postavljene tehtnice v prid P. T. ligi; tehtnica je namreč vrgla v letošnji sezoni skoraj čistih 2500 Din.
Skrb za male živali. Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru ima dne 22. nov. t 1. ob petih popoldne občni zbor v g stilni Birtič pri mestni klavnici. V težkih gospodarskih razmerah je ta skrb velikega pomena.
Reševalni tečaj priredi rešilni cddelek tukajšnje požarne brambe. Tečaj je vsak pondeljek in petek ob 8. uri zvečer v gasilni shrambi, Koroška cesta št. 12. Začetek je v pondeljek 23. novembra. Do tačas se je mogoče še istetam priglasiti.
Zoper tobak se vedno bolj, že celo javno pritožujejo, da je zanič. Nekateri so celo ;_ro-žili misel na bojkot proti tobaku. Bo težko kaj uspcua. Ljudje so pač ljudje.
Mica Kovačeva, š. Marija je naročila, jedla in pila v gost lni Copetti, pa se hotela izmuzniti plačilu, pri tem pa je ravno padla v oblast policaju. Nima vsak take smole.
Iz Hrastnika.
Delo za treznost. Na Martinovo nedeljo 15. t. m. se je vršilo pod okriljem katoliškega izobraževalnega društva predavanje o škodljivosti alkohola. Prvotno je bilo določeno skioptično predavanje. Ker pa aparat ni hotel dobro storiti, se je moral g. predavatelj omejiti na temeljito razlago. Navzočih je bilo z mladino vred 45 oseb manj nego na predavanju v konzumu o isti tvarini, kar nam ne dela posebne časti. Res je, da so bili moški na prisegi v Trbovljah. Predaval je g. Lindič iz Ljubljane. V nedeljo se vrši skioptično predavanje v rudniški čakalnici ob 8 zjutraj za moške, ob 10 dop. za ženske. Predaval bo g. Lindič iz Ljubljane. Dolžnost naših pristašev je, da se topot vsi predavanja udeleže, ker brez treznostnega preroda na vseh je vsaka katoliška akcija zaman.
Ob priliki žalostne obletnice nesrečnega koroškega plebiscita je prejelo katoliško izobraževalno društvo od svojega požrtvovalnega člana v dar 52 knjig z naročilom, ako jih ne rabi za svojo knjižnico, naj se pošljejo preko Prosvetne zveze v Ljubljani koroškim Slovencem. Kat. društvo je 20 knjig za knjižnico obdržalo, ostalih 32 knjig je bilo poslanih Prosvetni zvezi v Ljubljano.
Ljudska posojilnica je poslednji uradni dan prejela lepo vsoto vlog. To je dobro znamenje varčnosti.
kupi rezerve premoga, ki se dan za dnem ve čajo tudi sedaj, ko se bliža mraz, vzbujaji strah, da bomo še delavnike morali prazno vati kakor smo jih že. Praznujmo zato raje tiste dni, ki so za počitek določeni! Razne nagrade — upamo — ne bodo preprečile na tančnega izvrševanja ministrske naredbe.
Smrtna nesreča. Dne 17. t. m. zvečer jc ubilo v kotredežkem rovu 23letnega delavca Franca Ino. Dvigalni utež mu je zmečkal glavo, tako da je bil na mestu mrtev.
Iz Laškega.
Koncert. Olepševalno društvo v Laškem je imelo na Martinovo nedeljo dne 15. nov. v kopališčnih prostorih družabni zabavni sesta-nek pri pornjenih mizah. Ta sestnuek je pri-vabil veliko gostov iz trga in Celja, privlačno moč pa mu je dal koncert vojaškega orkestra iz Tuzle-Banjaluke. Koncert je bil na višku. Vstopnina je bila prosta.
Falska elektrika že sveti v trgu. 18. no. vembra zvečer se je zasveila prvič v poslopjih na Glavnem trgu. Tudi cerkev jo zdaj že lahko rabi, kar bo zlasti v adventu pri svitancah dobro došla faranom.
Iz Prekmurja.
Prisega vojaških obveznikov se je v Murski Soboti za vo no okrožje varaždinsko ia v Cankovi za vojno okrožje mariborsko iz. vršila v najlepšem redu in brez najmanjših neprilik. Lepe in domoljubne nagovore ter obrazložbo pomena prisege kralju sta imel« katoliški in evangeličanski duhovnik. Narav, nost ganljivo je g. dekan in kanonik Slepec poudaril dolžnosti, ki jih imamo do svoje vla. darske hišo. Tudi v Cankovi je bil pred vsa* kim aktom prisege razložen pomen dejanja.
Dosedanji gerent velike murskosoboške občine, odvetnik dr. Šomen je demisioniral. Treba torej novega občinskega poglavarja; radovedni smo, kdo bo sledil. Menda je ž« precej andidatov, med temi baje notar Koder, sodnik dr. Farkaš in še par manj pomeni1 nih kapacitet. Mi Sobočani pa bi najraje imeli vendar že enkrat občinske volitve, sicer bo g. Kuhar iz Markišavcev še dolgo nezadovoljen z r-šo upravo.
Pomožna akc'ja po povodnji še precej dobro funkcijonira, dasi nekateri niso nič kaj zadovoljni s tistim, kar dobe.
Akcijski odbor »Federacije organizacij privatnih nameščencev v Sloveniji« je na svoji seji dne 20. novembra 1925 soglasno sklenil, najenergičnejše protestirati proti odpravi doklad na premog po Din 5.— za 1000 Kg"ki so bile doslej namenjene rentraikom nezgodnega Ln starostnega zavarovanja.
Odbor poziva vse slovenske poslance, da v parlamentu nastopijo za eliminiranje te določbe v novih dvanajstinah ter pričakuje, da parlament ne bo izročil nad 2600 rodbin poginu vsled lakote.
V Ljubljani, dne 20. novembra 1925. Zveza društev privatnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani: Valentin A. Urbančič, s.r. mr. ph. Joža Žabkar, s. r. — Savez privatnih namještenika Jugoslavije, podzveza v Ljubljani: Rado Čelešnik, s. r.; Fran Skobl, s. r. — Organizacija zasebnih nameščencev v Ljubljani: Niko Gogala, s. r.; — Janko Bukovec, s. r.
Grozote »Ku-kUix-klana«
Iz Zagorja.
Umestna prepoved. Okrajni glavar Pin-kava je prepovedal točiti alkoholne pijače ob plačilnih dneh. Prepoved ima dobre posledice. Rudarji iz samskega doma so bili zadovoljni, obrtniki tudi, samo gostilničarji seveda ne. Kakor se sliši, je novi g. gerent Vodu-šek naredil korake pri oblasti, da se točenje zopet dovoli. To so menda priprave za enotno napredno fronto, s katero naj se nastopi pri občinskih volitvah in ki mora na vsak način imeti na svoji strani gg. gostilničarje. Mi pa oblast pozivamo, naj svojo ljudskemu bla-gru tako koristno odredbo strogo vzdrži. Rudarske plače bodo odslej vsakega zadnjega in J petnajstega v mesecu.
Nedeljski počitek. Potrebo ministrske naredbe, ki prepoveduje nedeljsko delo, smo že dalj časa čutili v Zagorju. Koliko del, ki bi lahko čakala druge dni, je mora'o biti izvršenih pri rudniku v nedeljah. Kakor da bi bili dc'avcl stroj, ki sc mora vrteti toliko časa in takrat, kadar hoče tisti, ki ga vrti. Veliki
»Ku-klux-klan« je tajno društvo v Ameriki, čegar cilj je baje boj proti vsemu, kar ni čisto amerikansko. Člani tega društva se med seboj niti osebno ne poznajo, ker se udeležujejo svojih sestankov in prireditev vedno ma-skirani in zborujejo navadno le po noči.
Eden najbolj vplivnih članov »Ku-klux-klana« je bil neki Stephenson. Mož je bil najprej zastopnik neke newyorške tvrdke. Počasi se mu je posrečilo priti v tajno društvo, kjer si je s svojim radikalnim nastopom zlasti proti črncem pridobil velik ugled. Odkar j« on vstopil v društvo, so se množili tajinstveni umori črncev. Tudi na razne tvorničarje je znal vplivati, da so mu dajali zlasti poljedelske stroje po silno nizki ceni. Med vojno je ustanovil »patrijotično ligo«, ki je kot besna divjala proti Nemcem. Ker je bilo tedaj razpoloženje proti Nemcem silno slabo, je mogel Stephenson divjati po mili volji. Polagoma pa so se začele širiti vesti, da je izginilo mnogo zamorskih deklet na neznan način. Dokler je trajala vojna, se je dalo vse prikriti, po vojni pa se je 3tvar zaobrnila.
Pred nekaj meseci je izginila na neznan način neka mlada Nemka. Tekom dolgotrajne preiskave so ugotovili, dn jo je poglavar Ku-klux-klana Stephenson zaprl in jo strahovito mučil. Ubogi revi je končno pomagala neka zamorka, da se reši. Reva je imela komaj Se toliko moči, da je povedala, kaj se je ž njo zgodilo, nmto pa se je zastrupila.
To je končno bilo tudi za čistokrvne Amerikance dovolj, da so Stephensona zaprli. Preiskava je dognala, da se je Stephenson pregrešil nad 200 ženami tn dekleti in da je od zamorskih in nemških f.irmerjev izsilil velikanske denarne vsote. Pomoč članov Ku-klux-klana Davisu Stephen^oiui ni nič pomagal®' ker so bila vsa njegova grozodejstva dokazana. Sodišče ga ie obsodilo ria 20 let težke ieče.
Gospodarstvo.
Produkcija premoga v Sloveniji
Ljubljana, 20. nov. 1925.
Dobili smo podatke o produkciji premoga v Sloveniji za mesec september 1925. Iz teh podatkov je razvidno, da je' množina nakopa-nega premoga ponovno narasla. Vendar pa premogovniki niso mogli prodati vse produkcije; zato so se zaloge zvišale v teku meseca. V septembru je narasel konzum industrij, pa tudi oddaja raznim strankam, kar je pripisovati bližajoči se zimi.
Producirano je bilo v septembru letos 169.170 ton premoga napram 146.273 tonam v avgustu letos in 158.264 tonam v septembru lanskega leta.
Skupno je v prvih 9 mesecih letos znašala produkcija premoga v Sloveniji 1.347.564 ton; v 9 mesecih lani je bila 1,396.044 ton; v prvih 9 mesecih leta 1923. pa 1,202.772 ton. Ker je pričakovati v zadnjih 3 mesecih t. 1. primeroma visoke produkcije, bo letošnja produkcija približno enaka lanski.
Skupno so premogovniki oddali od nakopane množine v mesecu septembru in od inlog, ki so znašale 31. avgusta 60.813 ton, sledeče količine (v oklepaju podatki za mesec avgust): železnicam 74.922 (72.835) ton, industriji 49.878 (44.174) ton, raznim strankam 15.422 (11.671) ton; izvozili so v inozemstvo 11.689 (8.854) ton, sami so pa porabili 13.464 (12.568) ton: skupno je bilo torej prodanih 165.376 (150.142) ton premoga.
Ker premogovniki niso prodali vse produkcije, so se zaloge zvišale, tako da so dosegle dne 30. septembra t. 1. 65.109 ton napram 60.813 tonam dne 31. avgusta t. 1.
Število delavstva je le neznatno naraslo: povprečno je bilo meseca septembra letos zaposlenih 12.377 delavcev in paznikov, v avgustu pa samo 12.214.
♦ * *
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Viktor Vogler, trgovina z žitom na debelo v Cankovi; Ivan Gliha, trgovina z usnjem v Kostanjevici pri Krškem; Teodor Pristavec, trgovina z živino v Kranjski gori; I. Ceme, trgovina z živino v Ljubljani; Joško Špeh, trgovina z mešanim blagom v Podcerkvi; Matevž Belaj, trgovina z živino v Polulah; Ivan Fister, trgovina z govejo živino v Praprotnem pri Radečah; Anton Kasjak, trgovina z lesom v Rečenjaku; Alojz Zmitek, trgovina z lesom in žaga v Stari Fužini; Martin Ješovnik, trgovina z živino in sadjevcem v Sv. Benediktu; Avgust Lorbek, žganjarna in trgovina z alkoholnimi pijačami v Vajgnu (občina Jarenina); — izbrisali sta se firmi: Roman Smuč, trgovina s perutnino v Dolenjem Logatcu; Fran Hočevar, trgovina z železom v Ljub. ljani (obratovanje je prestalo).
Novi proračun. Iz Belgrada poročajo, da je finančni minister predložil parlamentu novi proračun za leto 1926-1927. Proračun bo znašal 13 do 14 milijard dinarjev. Sicer zatrjujejo vladi blizu stoječi listi, da se ne bodo uv ' "\ novi davki, vendar je pri tako ogromni vsi datkov pričakovati, da se bodo morali daw /višati. — Tako se nam obeta povečanje težkega davčnega bremena. Sedanji davki v Sloveniji ne prenesejo ni kakega povišanja; pač pa vsa Slovenija pričakuje , inižanja sedanjih davkov. Številke novega proračuna so za Slovenijo porazne.
Angleški vagoni za Jugoslavijo. Naše prometno ministrstvo je z neko angleško družbo
sklenilo pogodbo, po kateri bo ta družba posodila naši državi vagone za izvoz v Anglijo. V Jugoslaviji natovorjeni vagoni bodo šli do Havra ali Jeebriiga, odkoder jih bodo prepeljali v Anglijo, kjer bodo izmenjali osi za širši angleški tir. Angleška družba prepusti Jugoslaviji vagone pod pogojem, da se bodo uporabljali izključno za izvoz blaga v Anglijo in da bo družba pariicipirala na dobičku.
Omejitev prodaja kisovega esenca. Iz Belgrada poročajo, da stopi v veljavo dne 1. januarja prih. leta uredba ministrstva za zdravje o prodaji kisovega esenca. Po novi naredbi se bo smel prodajati esenc na drobno samo v jakosti 15%, močnejši pa samo g posebnim dovoljenjem. Koncentrirani esenc se bo smel prodajati samo pod pogoji, ki so določeni za prodajo strupov. Proti novi odredbi že prihajajo pritožbe iz vrst proizvajalcev kisovega esenca.
Carinski ažijo v Srednji Evropi. Jugoslavija: zlat dinar je 11 pap. dinarjev; Avstrija: zlata krona je 1.44 šilinga; Ogrska: zlata krona je 14.500 pap. kron; Romunija: zlat lej je 40 pap. lejev; Italija (16. do 22. nov.): zlata lira: 4.87 pap. lire; Bolgarija: zlat lev je 15 pap. levov; Grška zlata drahma je 14 pap drahem; Norveška: zlata krona je 1.5 pap. krone.
Borze.
20. novembra 1925.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.3950 — 13.4950 (13.388 — 13.488), Italija 225.55—227.95 (224,63-220.70), London 272.625- 274.625 (271.66 274.66), Nevyork 56.116—56 716 ( 56.09-50.69), Praga 160,13-168.43 (166.45 — 168.25), Dunaj 7.9030-8.0030 (7.908 — 8.008), Curih 108525—10.9325 (10.854—10.934)
Curih Belgrad 9 20 (9.20), Pešta 72.70 72.70), Berlin 123.50 123.50), Italija 20.8250 (90.70), London 25.13 (25.1325), Newvork 518.75 (518.625), Pariz 20.65 (20.55), Praga 15.375 15.375), Dunaj 73.10 (73.10), BukareSt 2.3750 (2.375), Sofija 3.7750 (3.775), Varšava 73 (77), Bruxelles 23.5250 (23.525), Amsterdam 208.65.
Dunaj. Devize: Pelgrad 12.5425, Kodanj 176.20, London 34.32, Milan 28.40, Ne*vyork 708.15, Pariz 28.12, Varšava 101. — Valute: dolarji 709.50, angleški funt 34.29, francoski frank 28.10. lira 2S.28, dinar 12.49, češkoslovaška krona 20.975.
Prasra. Devize: Lira 135.75, Zagreb 59.97, Pariz 134.625, London 163.525, Newyork 33.75.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 76—76 zaklj. 70, vojna odškodnina 307— 307, zaklj. 307. za der. 312 bi., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20 do 22, Celjska 200—205, Ljublj. kreditna 210 den., Merkantilna 100—104, Praštediona 900 bi., Kred. zavod 175—185, Strojne 123 den, Trbovlje 340 bi., Vevče 120—125, Stavbna 100—110, šešir 145-152.
Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 73.50 74, voj. odškodnina 298—300. nov 298—301.50, dec. 300— 302, Hrv. esk. 120—121, Kred. 135—130, Hipobanka 05-67, Jugobanka 109—110, Praštediona 910—945, Ljublj. kreditna 210 den., Slavenska 51 den., Srpska 144—140, Eksnloatacija 42—48, Šeferana 480 bi., Nihag 30 zaklj., Gutmann 378—385. Slave* 150— 155, Slavonija 42—44, Trbovlje 325—330, Vevče 119 zaklj.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 649, Živno 785, Al-pine 284.500, Greinitz 135, Kranjska industr. —, Trbovlje 429, Hrv. esk. 148.500, I.eykam 150, Jugobanka —, Hip banka 80, Av&tiiiske tvornicc za dušik —, Gutmann —, Mundus 922, Slavex —, Slavonija 59.
Blafro.
Ljubljana. Les: Oglje Ta, suho, bukovo, fco meja 1 vag. 94 - 94 zaklj.; bukovi hlodi Ia, od 2.50 m dolž. napr. 35 cm prem. naprej, fco meja tranz. 350 den.; hrastovi hlodi Ia, od 30 cm prem. naprej, od 2.70 m dolž. napr., fco nakladalna post. 100 den.; smrekove ali jelove deske, 20, 25, 30, 40, 50 mm, monte 4 m dolžine, fco meja 505 den — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, fco nakladalna postaja 240 bi.; koruza stara, fco
bačka postaja 1 vag. 157.50-157.50, zaklj. 157.50; koruza stara, fco banatska postaja 1 vag. 100—100, zaklj. 160; koruza, umetno sušena, za december, Jesenice tranz. 185 bi.; koruza, umetno sušena, par. Jesenico 1 vag. 178—178, zaklj. 178; koruza nova. času primerno suha, kval. gar., fco vagon Novi Sad 110 bi.; koruza nova, fco vag. bačka postaja za december 105 bi.; koruza defektna, ex sklad. Domžale 120 bi.; koruza stara, fco vag. Postojna tranz. 195 den.; oves rešetani, fco slav. post. 100—170; oves rešetani, fco bačka post. 165 bi.; otrobi debeli, juta vreče, par Novi Sad 145 bi.; otrobi drobni, fco vag. slav. post. 110—115; ajda domača, par. Ljubljana 270 bi.; ajda, fco vag. Ljubljana pol vag. 255—255, zaklj. 255; proso domače, fco vag. Beltinci 215 bi.; proso, fco vag. Ljubljana četrt vag. 190—190, zaklj. 190; krompir, lep beli, fco vag. prekm. post. 70 bi. — Stročnice in seme-n a : fižol prepeličar, fco vag. Ljubljana četrt vag. 300—300, zaklj. 300; leča sladkornica, fco vag. Ljubljana 400 den — Kolonijalno blago: Riž brillato No. 333, fco vng. Trst 570 bi. - Seno, slama: seno sladko, stisnjeno, fco vag. štajerska postaja 75 bi.; seno polsladko, stisnjeno, fco vag. štaj. post. 00 bi.; slama stisnjena, fco štaj. post. 50 bi.	_
M. Š.:
Vprašanie inozemskih delavcev.
n
Dobrega državljana dolžnost je pokoriti se zakonom. Če tega ne stori, ni dober in prime ga roka države. Za pravno sigurnost v državi je pa važnejše, da državna oblast sama spoštuje zakonske določbe. Leto dni so se zastopniki industrije trudili za spremembo prakse o postopanju z inozemci, ki je bila dokazano protizakonita, vendar niso bili uspeli. Preveč je bilo nasprotnih interesentov. Ugovarjali so naši narodni idealisti, ki se bojijo za slovanski značaj države in vidijo nevarnost v vsakem tujem monterju ali natakarju. Več je morda zalegla opozicija kakega domačega gospoda, ki je rabil težave inozemskih strokovnjakov, da kot vpliven posredovalec rešuje ogrožena podjetja in tako dokaže dragocenost svojega sodelovanja. Glavna moč odpora pa je tičala v belgrajski poslovni agilnosti, ki je iz problema inozemcev ustvarila lukrativno veleobrt. Kako da se je tam na debelo delalo, na morem tu podrobno opisati, dočim so se podjetniki v Sloveniji trudili, da svojim obratom ohranijo neobhodno potrebne in maloštevilne strokovnjake, pri čemer so jim že domači uradi delali neskončne sitnosti, se je v Belgradu od tedna do tedna množila legija tujih agentov in pre-kupcev, baš onih, ki pri državnih dobavah spretno odrivajo domače producente in tako povzročajo, da naši obrati in naši delavci nimajo ne posla ne zaslužka. Priznati moram vendar, da se je včasih skalil tudi naš slovenski idealizem. Kot primer navajam to Zgodbo: Na božične praznike 1924 je neka tovarna prejela s strani živahne politične skupine oficielno pismo, ki jc izražalo prijazne čestitke za srečno in uspešno Novo leto, in priložena je bila prazna položni-c a. Ker do srede januarja 1925 še ni bilo primernega odziva, je izšel v glasilu užaljene skupine ognjevit obračun s podjetjem, ki da nima narodnega čuta in tepta pravice prebivalstva!
Tam doli so noč in dan delali mlini, zgrajeni na znanem »pravilniku*, in polnili žepe intervenijentov. Resnica je, da so se sledr.jič zganili predstavniki drugih držav, opozarjajoč na neobičajnost našega pavšalnega postopanja, na nesoglasje med zakonom in pravilnikom, ter na možnost analognih protiukrepov s strani njihovih vlad. Pod vtisom takih po-
membnih izjav se je sklicala konferenca S dne 28. sept. t. 1., ki se je vršila pod pred* sedstvom ministra socialne politike g. Milana Simonoviča. Konference so se udeležili zastopniki ministrstev zunanjih stvari, notranjih stvari, trgovine in industrije ter šum in rudnikov. Obširno in temeljito poročilo je podal zastopnik ministra za zunanje stvari, ki j« obenem naznanil, da je vlada Češkojlov. republike kot prva že odredila r e p r a -s a 1 i j e in da so naši tam bivajoči državljani že instradirani na kolodvore! Tedaj splošni izgon! Poudarjal je neobhodno potrebo takojšnje odločitve.
Z uradnih podatkov navajam: število naših državljanov v sosednih državah Bolgarski, Rumunski in Madžarski je nekoliko večj« nego je število podanikov teh držav pri nas. Za Slovenijo te države ne pridejo dosti v poštev. Vse večje številke veljajo za razmerje med našimi ljudmi v Avstriji in Češkoslovaški po eni strani ter Avstriji in Češkoslovaški, ki živijo pri nas, po drugi. Te številke si prilično držijo vago na obeh straneh. Tako n. pr. je v naši kraljevini 6 do 7 tisoč Čehoslovakov, ki sc pač največ držijo v južnih delih naše države. Nasprotno živi na Češkem zopet 6 do 7 tisoč naših ljudi, k i s o večinoma Slovenci. Povsem podobno razmerje velja napram Avstriji. V Nemčiji in Franciji živi okolu stotisoč naših, ki so do malega vsi Slovenci! V Italiji biva najmanj 15 krat toliko Slovencev in Hrvatov nego je Italijanov v naši državi. Izvršitev napovedanih represalij bi tedaj, tudi če izvzamemo Francijo, pritirala nazaj v Slovenijo vsaj 40.000 mož, z njih svojci 100.000 ljudi, doč im bi Slovenija oddala — recimo _ stotino inozemcev, ki so nam po pretežni večini ootrebni in ki smo jih prfvedli z velikim trudom in stroškom. Mi si niti nismo v stanu do kraja predočiti bede in gorja, ki bi morali zadeti naše ljudi in naše kraje, če bi se preteča katastrofa ne bila odvrnila v slednjem momentu. Ko se je g. Milan Simonovič zavezal, da poskrbi za pametnejše, za zakonito postopanje, tedaj nam je odleglo, ki smo vedeli, da gre predvsem za slovensko stvar.
Večkrat se čuje ugovor, da je bistvena razlika med našimi izseljenci in inozemskimi priseljenci, češ, da so naši ljudje po večini nekvalificirani delavci, dočim so pri nas bivajoči inozemci pretežno izučeni profesionisti in nameščenci. Ta ugovor niti malo ne drži. Ne glede na to, da se vse evropske države, izvzemši Francijo, branijo baš takozvane sirove delovne sile, neukih težakov, ker imajo takih same v izobilju, da ne vedo kam z njimi, vendar ne bo nihče mislil, da ni na Češkem, na Dunaju in v Trstu neprimerno več slovenskih »umnih delavcev« nego je inozemskih nameščencev v Sloveniji! In kar tiče natakarjev: na vsakega tujega natakarja v Ljubljani pride najmanj sto slovenskih v Avstriji in Italiji!
Pa je že tako- eden, dva domačina začneta krik, ker nimata primernega zaslužka in se jima hoče boljšega mesta, na katerem slučajno vidita tujega človeka. Tak krik se megafonira v dovzetnem dnevniku, in končno prodere celo v Narodno skupščino, da se tako podira, kar so previdnejši in bolje informirani ljudje s težavo zgradili. Včasih se pri nas res dela z nepremišljeno in ozko-srčno krutostjo nezrelih otrok. In baš taka nedorasla mcntalitcta »s škornjem po glavi« nam je zapravila — Koroško! Ce se naše duše nc bodo razširile, čc bomo vedno pi-
Otroka kapitana Granta.
131
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Ne Glenarvan, ne major, nc John Mangles, nihče ni ugovarjal Paganelu. Tudi če bi bili Angleži, bi ne zagovarjali rojakov. Dejstva so govorila preveč jasno, preveč določno govorico.
»Pred petdesetimi leti, je nadaljeval Paganel, bi bili na tej poti že zdavnaj srečali divjaške rodove, tako pa še nismo naleteli na nobenega črnca. V sto letih bo Avstralija brez prvotnih stanovalcev.«
In zares se je zdelo, da je cela divjakom prepuščena dežela že brez stanovalcev. Nikjer ni bilo sledov kakega taborišča ali koče. Druga za drugo so se vrstile planjave in goščave, kraj je postal divji. Zdelo se je celo, da ni v teh zapuščenih krajih sploh nobenega živega bitja, ko se je Robert ustavil pred skupino evkaliptov in zavpil:
»Opica, glejte jo opico!«
S prstom je pokazal na veliko črno telo, ki je drselo od veje do veje s čudovito spretnostjo, skakalo z enega vrha na drugega, kakor da ima peroti. Ali v tej čudoviti deželi letajo tudi opice kakor tiste lisice, ki jim je dala mati narava netopirjeva krila?
Voz se je ustavil. Potniki so z zanimanjem opazovali žival, ki se je kmalu izgubila v evkaliptovih vrhovih. Kmalu so jo zopet zagledali, ko se je s čudovito naglico spustila po deblu, stekla zvijaje se bokoma po tleh in se oklenila z dolgima prednjima udoma gladkega debla orjaškega gumijevca. Vpraševali so se, kako bo splezala na gladko, navpično deblo, ki ga ni mogla objeti. Opica pa je v rednih Presledkih vsekavala z neko sekiro vreze in se po °jili V7.pela na gumijevčevo rogovilo. V par trenutkih je izginila v gostem listju.
»Lejte si no, kakšna opica pa je to? ie spraševal ™ac Nabbsu
—	Ta opica, je odgovoril Paganel, ni nič drugega kot čistokrven Avstralec!«
Zemljepiščevi prijatelji še niso odprli ust, da bi mu ugovarjali, ko so začuli čudne klice, ki bi jih mogli opisati s: »kooeeh! kooeeh!«, in sicer čisto blizu. Ayrton je vzpodbodel vole. Po sto korakih so se znašli Glenarvan in spremljevalci naravnost sredi divjaške naselbine.
Kako žalosten prizor! Na golih tleh je stalo kakih deset šatorov, ki jim divjaki pravijo »gunjo«. Narejeni so iz drevesnega lubja, ki je naloženo drugo na drugem kakor opeka. Tako so revni stanovalci zavarovani samo na eno stran pred vremenskimi nezgodami. Uboga bitja, ki jih je revščina vrgla tako globoko, so bila odvratna. Vsega skupaj jih je bilo kakih trideset mož, žena in otrok. Oblečeni so bili v raztrgane cape, ostanke kengurujevih kož. Prvo, 1 -r so hoteli narediti, ko se je voz približal, je bilo zbežati. Toda Ayrton jim je v nerazumljivem narečju povedal nekaj, kar jih je ohrabrilo. S strahom in upom so se jeli bližali, podobni živali, ki ji nastaviš vado.
Ti divjaki so bili srednje rasti, merili so okrog pet čevljev in pol. Polt jim je bila dimasta, pa ne črna, ampak kakor stare saje, lasje kodravi, roke silno dolge. Telo je bilo kosmato in posejano z brazdami, ki so jih dobili pri tetoviranju ali pa pri pogrebnih svečanostih. Ne morete si misliti kaj ogab-nejšega kakor ta ogromna usta, ta široki, na lica potisnjeni nos, naprej štrleča spodnja čeljust z belimi krivimi zobmi. Plemenito človeško telo se še nikjer ni tako približalo živalskemu.
»Robert se ni zmotil, je dejal major, to so opice — čistokrvne, če že hočete tako, Paganel — pa samo opice I Le poglejte jihl
—	Mac Nabbs, ga je pokarala gospa Helena, ali hočete dati prav tistim, ki jih love in streljajo kakor divje zverine? Ta uboga bitja so vendarle ljudje!
—	Ljudje! je vzkliknilMac Nabbs. Največ, kar morem odnehati, bi bilo toliko, da so nekai prehod-
nega med človekom in orangutangom. In če bi izmeril njihovo črepinjo, bi našel pi-av zare3, da se ne ločijo od opic!«
V tem pogledu je imel Mac Nabbs skorajda prav. Črepin;'a avstralskega divjaka je res zelo podobna orangulangovi. Zato se tudi ni čuditi, da je predlagal učenjak Kienzi, rla uvrstijo avstra'ske černce v posebno pleme »pithekomorfov«, to je ljudi, ki so podobni opicam.
Še bolj prav pa kakor major Mac Nabbs je imela lady Helena, ki je mislila, da so to vendarle ljudje, čeprav na nižji stopnji, in da imajo dušo. Med živaljo in najnižjim Avstralcem je še vedno nepremostljivo brezdno. Francoski modrijan Pascal je po pravici dejal, da človek ni nikjer žival. »Res pa je,« pristavlja nič manj modro, »da tudi nikjer angel.«
Pa veliki mislec se je morda vendarle zmotil. Da je videl gospo Heleno in gospodično Marijo, kako sta hitro stopili z voza, poiskali živeža in ga prijazno delili med divjake, bi zadnji stavek najbrž prečrtal. Divjaki so požirali jed z ogabno požrešnostjo. Gotovo so imeli gospo Heleno za dobrotno boginjo in to tem preje, ker jim pravi njihova vera, da so belokožci nekdanji črnci, ki so postali beli po smrti.
Popotnicama so se posebno zasmilile avstralske žene. Kako bi vam popisal žalostni stan Avstralke? Narava ji je bila mačeha, dala ji ni niti najmanjše lepote. Avslralka je sužnja, ki jo mož odpelje s silo. Za poročno darilo dobi udarce z »vadijem«, trdo palico, ki jo mož neprestano vihti nad revico. Slarost se ji približa predčasno, s hitrimi koraki. Vse največje težave blodnega življenja mora prenašati žena. V snopu bičja vlači s seboj otroke, orodje za lov in ribji lov, zalogo neke trave, iz katere plete mreže. Žena mora preskrbeti živež za vso družino, žena lovi gaščarice, podgane in kače, če treba tudi po drevju. Žena naseka lesa za ognjišče, trga lubje za kočo. Uboga tovorna živina ne pozna pokoja in je samo oeabne ostanke, ki iih ie pustil mož.
i!iElil=
E!i!=ill
■g c
g.S.3 - I
^r.i
i £ c g'
"i Zs l
5 x .
« -S C
So
£ * .2 ~ £
.J ..	■w
g JC
I ~a .
N £ '
JS -C
N O
<1> A
v

1» C
n j.
35 H = 2 S
.4) -r * i i-N I fli O t"
v s .s v _ .. 73 =< a i C J
1 15 ~ ®
.o N^r » a n — v " 9
® S = a O ^ "f > S
~"£. ■s.s ° 1 s!
Z v
*8 o *
C
a.
* ■ ® aSa a
b > i
o N -o
o ~— ~ "2
2 c e k®
5 5 >, « "
B. e o o
ee o jo
0» w o

N A
►> '5 oo st
111=111=
111=111=
ekali le na tenko piščal zavisti in nestrpnosti, utegnemo zgubiti še kaj več. Kdo potem strelja v hrbet slovenski narodni politiki? In daleko preko mere, ki je v možatem narodu dopustna?
Da se našim ljudem ne pomaga niti z vneto reklamo za inozemske čižme židovske provenjjence; niti s kaznivim bojkotom domačega piva, je menda jasno. Če se hočemo resno boriti proti pomanjkanju dela, proti preteči občutni brezposlenosti, moramo ubrati ▼se drugo pot: iztrebiti moramo tisto nedopustno koncilijantnost, ki vlada med tujimi agenti na eni in našimi funkcionarji na drugi strani, in ki je menda edina kriva, da se velike državne dobave skoraj redno oddajajo v inozemstvo. Radi umazanih grošev, ki padajo v odprte roke vplivnih nižjih in višjih gospodov, se reducirajo naši lepi obrati, se odpuščajo pri nas delavci in nameščenci, dočim se z našim državnim denarjem
plačujejo in dobro hranijo tisoči in stotine inozemskih delavcev in inženjerjav v inozemskih fabrikch. Razumljivo jc, da ni mogoče objaviti konkretnih primerov, a niti treba ni, ker je nekorektno postopanje pri oddaji naših državnih dobav že pravi evropski škandal. In res je že čas, da se mu stori konec. Če se taka remedura doseže v Narodni skupščini, bo storjeno v korist našega ljudstva neprimerno več nego more prinesti nespametna gonja proti poedinini osebam tujega državljanstva.
Naznanila.
šentpoterski »Druiabni klub< ima danes ob 8. uri zvečer sestanek v običajnih prostorih. — Odbor.
Elu&liefrt« kotiferenra r Mostah obhaja svoj letni praznik sv. Elizabete v nedeljo dne 22. nov. 1925. Zjutraj: ob 8. 6v. maša s skupnim sv. obhajilom in govorom pri čč. sestrah Karmeličankah na Selu. Popoldne: ob pol 5. uri bo dobrodelna
tamr-^mmmsmmmmmm
pri red i lev v Mladinskem domu na Kodeljevem. Spored: Godba, petje, cvetlična tekma itd. Pri pogrnjenih mizah. Za okreptila izobilno preskrbljeno. Vstopnina 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor.
Društvo »Kamnik« v Kamniku ima v torek 24. novembra ob pol 8. zvečer svoj redni občili zbor. Člani društva se vabijo, da se ga gotovo vdeleže._
UčiteljskiCestnik.
V nedeljo ob 9. uri bo imela ljubljanska mestna podružnica Slomškovo zv. v Rokodelskem domu sestanek v svrho Slomškove proslave ob njegovi 125 letnici rojstva. Vabljeni vsi člani in članice.
a.
Turlstika in šport.
PRVENSTVENE NOGOMETNE TEKME.
Jutri, v nedoljo, se prvenstveni boj v nogometu nadaljuje Ob tej priliki nastopijo štirje boljši klubi, med katerimi se bo bil res boj, eden za to, da prepreči hud poraz, drugi pa zato, da si event. zboljša pozicijo.
Brezdvomno bo najbolj zanimiva tekma med Ilirijo in Ilermesom. Siškarji so bili vedno, kadar
gotovo vsakega človeka se glase: zdravje, dolgo življenje in bogastvo; ali oboje poslednje moremo
doseči le ledaj, ako posedujemo prvo, namreč zdravje. Zato je ravno sedaj pravočasen ooomin, da se tudi neznatnih bolezni v vratu, pokašljevanja, bi Ipavosti, krčev ali nahoda in bolečin v udih ne sme zanemariti. Vedno in vedno slišimo hvaliti kot dobro bolečine olajšujoče domače sredstvo in
kosmetikum že skozi 27 let priljubljeni FePerjev blagodiicči »Elsafluid«, tudi pri revmatičnih bolečinah. Močnejši in krepkejšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki spec. steklenici za 63 D'n, 12 dvoin, ali 4 velike spec. »teki. za 99 Din, 36 dvojn. ali 12 vel. spcc. steklenic za
9o nastopili proti prvaku, hud oreh. Običajno predvedli uspešno defenzivno igro. Vsekakor s bodo tudi pri tej tekmi potrudili, da izbojujejo svc jemu klubu vsaj dober rezultat.
Tudi tekma med ASK Primorje in SK Slov& utegne biti zanimiva. Slovanovo moštvo ne smem mogoče podcenjevati vsled zadnjega slabega rezu] tata z Jadranom, proti kateremu'je nastopil bre nekaterih svojih najboljših moči. - Najlažje t,, imel Jadran, ki nastopi proti šibki Slobodi. Teku, se odigrajo sledeče: predpoldne ob 9. uri: 2SJ Ilermes rez. : SK Ilirija rez.; ob 10.30 SK Jadran SK Svoboda; popoldne ob 13. uri ASK Primorje SK Slovan, ob 14.30 ZSK Ilermes : SK Ilirija. Vj, te tekme se odigrajo na igriSču SK Ilirije Pol«* tega odigrata rezervi ASK Primorje in SK Slov® prv. tekmo ob 10 na igrišču ASK Primorje.
ASK Primorje : ZSK Ilermes, Danes v sobot« se odigra na igrišču ASK Primorje 20 minut ne. odigrane prv. tekme med navedenima kltiboinj Tekma se prične ob 16. uri. Vstopnina znižana^
Kupujte srečke Oij. jiodp. društva v Ljubljani!
250 Din, že z zabojem in poštnino vred razpošilj)
po povzetju ali proti plačilu naprei lekarnar Eogti
V. Fe!kr, Stubica Dor in, Elsatrg 134, Hrvatsko.,
Posamezne steklenice Elsailuida po 10 dinarjev i lekarnah in sorodnih trgovinah.
pri EolscL	Lfublfana
Sclenburgova u». O/l. Telefon Stev. OSO.
$mtswmmxsam3mm
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*90 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
Sprejmem VAJENCA
ga pekovsko obrt, ki naj bo ■in poštenih staršev z dežele, star 14—16 let. Učna doba traja 3 leta. Hrana in stanovanje v hiši. — IVAN VRTAČNIK, pekovski moj-»ter, Ljubljana, Tržaška c. 19
Priden, pošten in izurjen
HLAPEC
fa h konjem — se takoj sprejme v trgovini z žitom v Ljubljani. — Kje, pove uprava lisla pod štev. 7769.
Dama išče POSOJILA
4000 Din proti poroštvu. — Pisma pod »Zadrugo«.
Mesar, pomočnik
dobro izvežban, se spr^ime takoj. - Ponudbe pod »Mc-akrijs« upravi »Slovenca«.
Dekle z rMete
ki zna nekoliko šivati in ima veselje do gospodinjstva, želi primene službe. Najraje kje v mestu pri kaki mirni in kršč. rodbini. - Naslov v upravi lista pod štev. 7758.
INŽENIR - KEMIK
državljan S. H. S., se sprejme v večji kemični tovarni v Ljubljani. Prednost imajo ■ neoženjeni inženirji z večjo t prakso. Ponudbe s prepisi spričeval je poslati na upra- : vo »Slovenca« do 30. t. ra. pod šifro: »Kemik« 7786.
DEKLICE
dobro izurjene v pre^Rka-nju, spreime takoj MATEK in MIKEŠ, Dalmatinova 13.
Mesto UČENCA
V špecerijski trgovini išče DEČEK 15 let iz dobre hiSe, ki je dovršil 2 gimn. razr. Oskrbo ima pri starših Naslov v upravi pod št. 7i01.
Pripravljena sem, sodelovati
kot izvrstna IGRALKA
brezplačno v dotičnera kraju, kjer se mi preskrbi proti najemnini stanovanje ene »obe in kuhinje event. soba s štedilnikom. — Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Igralke« štev. 7805.
tudi v manjših količinah — prodaja tvrdka
»OLIVA«
Gosposvetska cesta 3.
Naprodaj ali v najem PRITLIČNA HIŠA
s 3 sobami in kletjo, zraven i vrt in njiva 8 mernikov po-j setve in 2 orala gozda, vse v najboljšem staniu. - Izve se pri IVANU JERAJU v Smledniku št. 1.	7821
Garantirano naravno
vino
se toči v hotelski restavraciji »MIKIJČ« — L'ubl\aaa, nasproti fitsvfl. kolodvora, liter po 10 Din.	7826
HARMONIK A
chromat'čna, z 80 Ki«ovi, malo rabljena, se proda za 45C0.— Din. Natančneje se poizve: LiuMjana, Rerljeva cesta 9, I. nadstropje.
PREKLIC.
Podpisana Jožef in Antonija Lo<*onder v Pi-.vnu pri Škofji Loki, prck'icu'eva in obžalujeva vse ob''olžit-ve, katere sva raztros:la o Jeri Oman, posestn, hč^ri v Moškrinju št. 6, p. šk^fia Lola, kot neresnične in izmišljene ter *e zahval ujeva, da je odstopila od tožbe.
Skofja Lcka, 17. nov. 1925 Jožef Lo.1oodcr, Antonija Logonder.
MBRMHHH!
il	Vam stavimo brezplačno proračun za
črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knllgovaznfca K.T.a. v Lgu&Jsni
Kopitarjeva «iil«a e. (I.
UMilMIlMl
Naprodaj lepa
ononatfstr. hiša
z vsemi gospodar, poslopji, , zraven farne cerkve v Preski, 5 minut od kolodvora j Medvode; tudi njive, travniki in gozd ae na željo ! kuncu prodajo. Cena nizka, bolj kot drugod. — F:anc JENKO, Medvode Stev. 3.
harlemske J--Vn'.tce, priporoča SEVER t Ko., Ljubljana.
koks - Cehin
»'ollov« nliciim. - Tcleton 56
MODNI SALON
Nina
se priporoča cenj, ds a-i za vse vrstj obleko, p'a5i!e, kostume, po primerni ccni. Sprejemajo sc tudi gospodične v pouk za plačilo, ali pa za izvrševanje lastne garderobe.	>
Sv. Petra e. 20, I. nadstr.!
aparate in sestavne dele ima v zalogi
Franc Bar. Ljubljana
Cankarjeva nebretje 5
ZAMENJA SE TAKOJ
velik prostoren lokal, za enakega v sredini mesta, Ln sičer pridejo v po-štev: Mestni trg, Stritarjeva,
Čelettburgdva ali Prešernova u'!?n, t>roU nagradi od Din ie.t&ft Cenj. ponudbe
Laško lirlnje
po 4 Din; FIZ0L za krmo po Din 1-25 za kilo nudi SEVER & Ko., Ljubljana.
ima-
kelor v živa,
KO II Ni KO KAVO!
. , ——— '.

prodajamo po lastni ceni,
da seznanimo vsakogar s kvaliteto in nizko ceno,
ffM BERENBA & Ci2., Ljufeljana
Erjavčeva ccsta št. 2.
strešna opeka
je zopet na zalogi pri
ZDRUŽENIH OPEKARNAH D. D. v Ljubljani.
Vaš nakup reelno in po ceni preskrbeti, potem se obrnile na
v Ljubljeni, blizu sredine mesta, v zelo mirni legi. Pet sbb s pritik!. in vrtom. Stanovanja dobi kupec takoj. — Poizve se v p!:S«ini
že -
i!C8
dobro ohranjen, naprodaj na Iiovicf Stev. 8 pri Ljubljani.
Humetni mlin
ca ptujskem polfu bo procTan 26. nov. ob 10
na ptfljsks sodfijL
STANOVANJE .
2 sob in kuhinje v I. nadst., oddam proti predplačilu za dve leti najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi pod: »So'nčno stanovanje« 7825.
2 prazni solil
oriroma soba s kuhinjo se ODDA v novi vili. Naslov v upravi lista pod št. 7888.
JABOLK
namiznih, 1—2 vagona, kupim. - Ponudbe z nav-d^o ccne frar.ko vagon poti »Izvoz« št- 7827 upravi lista.
nn sesalni plin ali bencin, nad 25 KS, močan in dob-o ohranjen. - Ponudbe uoravi lista pod »Motor« 25-30.
SINGER - CILINDER "
šivalni stroj
rabljen, v dobrem stanu, poceni naprodaj pri J. GO-STENČNTK, GuSiaej. - Istotam se dobe tudi novi šiv. STROJI za rodb. in obrtno rabo.	7608
V najem se odda usnjarsko podjetje
z vsemi potrebnimi lokali in objekti. Naslov v un-avi »Slovcnca« pod št. 7759.
Eiektrič. lestence
iz brona, in sicer: 1 po 6, 3 po 5 in 5 po 3 žarnice — zelo primerni za cerkve na deželi — se eer.o proda. -Ponudbe upravi lista pod: »Lestenec« št. 7688.
Enonadstr. hiša
v Kar.dfji (blizu mosta) z lepim vrtom, naprodaj, ev, se tudi zamenja za posestvo na deželi. Pojasnila daje g. LAPANJA — Kandija 29, NoTomesto.	7749
plača najbolje »FRUCTUS«, Ljubljana - Krekov trg 10.
na upravo Usta pod šiiro: j dr. M. NATLAČENA, od-■Lckal« 81. 7788. I ve laika ▼ LJubljani. 7778
| * ^ ^n jzg £	......iežias^
»i zavarujte s patentirano
TI V A U1
obvezo. — Cena: Din 150 —
| Naročila: M. BARTL, Stritarjeva uljca 2
Maribor, Glavni frg SL 4
Tam je zaloga v veliki izberi Moške in deške obleke, de-rii plafcM. zimske -uknje. poriio nogavice,girnlade, dokoler.vce, čepice, klobuki, moški, ženski in otroški čevlji, dežniki, nahrbtniki, potno Ko5r.ro i. t. d.
I	Le Glavni Lig SI. 4
merilc	^
Koncerte, opera, Ojjercte, drame predva ane po tv«l«vni»l umetnikih V„-&|3 eVi'opSr.'l3n kuituimh središč morale krasno poslušat, atoma z dvocevnim
APA&AtGn
C ena	cma e?.«:ta'W s rs o icio tn viem aetrio Bm 4
Ogled in predvajanje pri
t J. ooacc. paisca	uremzm Mn&e
Na željo Vas obišče strokovnjak na domu.	Ve S ira<&a Riutulial.
Cene nizke/
Naznanilo.
rostrežba solidna!
Slavnemu občinstvu in p. n. renj. odjemalcem vljndan naznanjam, da jc dospela velik i rmoiina jin>ya angli ikega in (e&kogit sukna za damske in mo tke obleke, t, no suknu, velour ji, double za plaičt ter ese krojaške no-trebidne.	-	'
V zalogi imam izgolovljene lepe mohke in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plaiie ter vel.ko izbiro
ns n/'at i h sukenj do najfinejše kvalitete (Nappa)
Za cunj. nakup sc priporola manufakturna in konfekcijska trgovina
Ivan Mastna k, Celje, Kralj a F etra e. 15

C0sp@$lnfe, Sšfilfo ©UTtslki!
BOSCGUI siiciprcJtoivS:m
5fvnFyi! s;r»{t
4 ziotfipjm
se dobe v nnjmodemeiših opremah za r dbino, šiviljo, krojače in čevljarje pri tvrdki
Prodata sc. f«ai no ©Sirote.
amincr1
P
Rclmli v Kronjii
Iffrnjr«"
Tvrdka ADAMČIČ Sb gOgTERšIČ naznanja cen občinstvu v Ljubljani, da bo avtobus vozil tudi ot nedeljah in praznikih na pokopališče (avto-postajališče: Krekova vilo, Ke.tte Marcova cesta) po naslednjem redu: Na JeŽlCO ob 2., 3., 5 30 in 630; na pokopa! šče ob 2-3«, 3-30, 4 39. — V -primeru mI» slabega vremena se vožnja tieli čas na pokopniižče ukine. Vozni red je veljaven do pr.kli a. Se priporofi
Tvrdka Adamčfč & šisštsršUS.
nf imMt ts itif

Odjel6'.i I
[msill:
te! nif.nili i aprav industrijskih pndjeti iu [tOslopir vseh 1 vrši in zn v^e namene
Odde'e.i II
smmmm rnmn
'ln in ere-no zus„i p-t,o vseh vr->t. /a vse namen«. 7,aU ne iz-avo in 'uatanoVll>e
Oddelek tli
Sodoli, utrnem nabiti oddelkov 1. tn II. no) boljše zvezo Zato debave >seh strojev in nap.av, — Prezidave — isačrti. — Stav beijo vodstvo.
IMebeu.-Bresdsn (Dsulschlsnd).
Naprodaj je moder, urejena
i *
?HI»
s pripadajočo hišo in eno parcelo. Tovarna i" opremljena z vsemi potrebnimi stroji ter je zelo dobro upeljana. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 7214.