ISil^rBONlDbl Najstarejši ilovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni .—LETO XXVI. ENAKOPRAVNOST E Q U A L I T T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The' Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONpELJEK), SEPTEMBER 21, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 225 ^%ROčILA ZA JUTRIŠNJE PRI MARNE VOLITVE armada je prekoračila Dnjeper Ilirom na vojne razmere in pa vsled tega, ker pri Pninarnih volitvah letos ni kontesta za župansko Jiiii)) ker sta samo dva kandidata, je letos manj Za Volitve, ki se bodo vršile jutri v Clevelandu itveL^ ^°i%alnimi okolščinami. Ampak primarne vo jih bodo udeležili. temu važne in vestni državljani in držav- našega lista ste v prošlih tednih slišali ' m 1 ■ ■ % priporočila mnogih pristašev raznih kandida-zbornico v dveh wardah, v katerih imajo 'p (II H 1 glasoval o raznih važnih zadevah, ki so prišle ^Hico, je lahko videl, da je v splošnem glasoval in ^^^^"l^ških državljanov slovenskega in hrvatskega - Odločilno moč, namreč v 23. wardi'na St. Clair ju • Wardi v Collinwoodu. Naj torej tudi mi izra- nnšijenje. J. Kovačič iz 23. warde zaključuje sedaj termin v mestni zbornici. Kdor je zasledoval, žDor] Jiilja. ® v interesu malega človeka, hišnega po-"Wv ^^vsdnega delavca. Bil je trden in dosleden livgiij^. ^^^^Gga lastništva, kar ni bilo zmerom lahko, ' W ^ denarni interesi tega ne pozabijo in se mašču-ki o tem vprašanju samostojno mislijo, i rekorda v zbornici je torej Kovačič '] ponovne izvolitve. ^Vec ^ v 32. v^ardi je že zadnjih osem let Anton 1 vselej, tako ima tudi letos mnogo opozi-Por prvič stopil v tekmo kandidat sloven- k ' ° katerem obstoji prepričanje, da bo pro-v iiaših državljanov in državljank šlo in glasovalo po svojem prepričanju. No-inteligentni slovenski državljani in ^ V Cnllimxrrkr\rlc!lrom nlrrn^.in "Zpllin Gnrpmpm- ka želje niso mogli uresničiti, ker ni bilo ^^tov in ker so hoteli, la. Letos je prilika : "ij. ki po naših mislih predstavljajo večino. in ker so hoteli, da Slovenec obdrži S je v Clevelandu rojen Slovenec, je sposo- aktiven v javnem življenju, in ako bo jutri K. niti najmanjšega dvoma, da bo tudi iz-diktiramo niti ne vsiljujemo nikomur naše-toda naša odkrita sodba je, da je 32. ^ sprememba, in da je John J. Prince mož, 1 ^ glasu. vh ®iučaju pa jutri pojdite na volišče, bodisi z gornjimi priporočili ali ne. Zaveden dr- ^^vljanka nikoli ne zanemari svoje volilne lir- civiliste v %% x"?. Bova racijska ' da K ^^shingtonu je K 00 ____■ ■ 1. lOVi ki stopi —f- v ve-1. morala tra- oziroma % 2^ ^^secev. Do se-v ^ čevlje ve- mesecev, u/ Čevljev Vil ko bodo po no- S% a h„, '"="-1 mogli kupiti 1 *&Vi 18 oljo jev na leto. ^ racijski knji- L ?®tan6 "^"^enjeno, 'f »e OpA ™ ^ ^1' Več otroških oblačil Vojni produkcijski odbor je odredil, da se dovoli raba več materiala za izdelovanje otroških oblek, zlasti spodnjih in nočnih oblačil, katerih je začelo zadnji čas primanjkovati. Priča-ki^je se, da bo začetkom novembra zaloga otroških oblačil kot posledica nove odredbe že znatno večja. Ameriške izgube pri Salernu samo 3,497 Poročilo vojnega depart-menta vključuje ubite, ranjene in pogrešane. Vojni department Zedinjenih držav je včeraj objavil številke glede ameriških izgub v bitki za posest Salerna, iz katerih je razvidno, da so izgube mnogo manjše kot se je domnevalo na podlagi časnikarskih poročil o srditosti boja in trditev berlinskega radia. Naciji so pretiravali Glasom tega poročila znašajo do 15. septembra izgube 3,497, v kateri številki so vključeni u-biti, ranjeni in pogrešani. Naznanilo izrecno poudarja, da so vključene tudi izgube za 14. september, na kateri dan so Nemci trdili, da je padlo od 8 do 10 tisoč Amerikancev. Včeraj pa je nacijska propaganda objavila neko poročilo, v katerem se trdi, da so Ameri-kanci pri Salernu izgubili 20 tisoč fnož. Borba za Neapelj Medtem se borba za Neapelj nadaljuje in ameriške čete pod poveljstvom gen. Mark Clarka počasi, toda vztrajno prodirajo naprej navzlic težkemu gorskemu terenu, ki straži dohod k mestu na južni strani. Kralj in Badoglio v # v * Tj •• juzni Italiji IV Naši fantje-vojaki Iz Great Lakes, 111., je prišel na dopust za devet dni, Eddy Shivitz, sin družine Mr. in Mrs. Joe Shivitz, Ross Rd., South Madison, O. Na svoje službeno mesto se bo vrnil 1. oktobra. Prijatelji so vabljeni, vda ga o-biščejo. Doma se nahaja na dopustu Pfc. Louis Mavrich, 39500 Arrowhead Ave. Nazaj na svoje službeno mesto se bo ^odal v nedeljo. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu staršev. Novo nesoglasje med De Gaullom in Giraudom , pravi, da ■ hi. oo Smrtna kosa Danes zjutraj ob 1. uri je preminil v Glenville bolnišnici dobro poznani rojak Anton Re-mic, 986 E. 76 St. Pogreb bo o-skrboval Želetov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. Včeraj se je zvedelo, da se i-talijanski kralj Viktor Emanuel, prestolonaslednik Umber-to in premijer Peter Badoglio nahajajo v nekem južno-itali-janskem mestu, kjer je sedaj začasni sedež italijanske vlade. Imena mesta se ni objavilo. •Kralj je dospel v dotični kraj skoro pred dvema tednoma, ko so bili Nemci na pohodu proti Rimu. V mestu, kjer je začasni sedež vlade, se nahaja zavezniška posadka, in peščica angleških in ameriških častnikov, med katerimi so tudi oficirji zavezniške vojaške vlade, AMG. Prebivalcem mesta je znana navzočnost kralja, ampak to ne povzroča razburjenja, sicer pa se kralja malo vidi. Nad mestom plapola italijanska troboj-nica, nad nekaterimi poslopji pa so razobešene ameriške in angleške zastave. KJE BOSTE LAHKO VOLILI Naše državljane opozarjamo, da ker ni posebne tekme za župana in tako tudi ne v vseh var-dah za coUhcilmana, se jutri pri primarnih volitvah ne bo povsod volilo v volilnih kočah kot običajno, pač pa so bili določeni sledeči novi kraji, • kjer boste lahko volili: ^ V 23. vardi; Precinkt E — V šoli sv. Vida, 6111 Glass Ave., prvo nadstropje. Precinkt H — V trgovini na 7020 St. Claii" Ave., prvo nadstropje. Precinkt I — V Hodge šoli, v kleti, 1075 E. 74 St. Precinkt P — V avditoriju Ninth Evengelical Reformed cerkve, prvo nadstropje, E. 74 St. in Lockyear Ave. Precinkt Q — tam kot precinkt P. V 32. vardi pa so .določeni sledeči novi kraji: Precinkt A — V brivnici, prvo nadstropje, 14820 Lakeshore Blvd. Precinkt C — Kangesser Co., 17801 Lake Shore Blvd. Precinkt G—Immanuel Presbyterian cerkva, McCauley Rd. in E. 156 St. Precinkt H — Longfellow šola, 650 E. 140 St. Precinkt BB — V brivnici na 16815 Waterloo Rd. . Iz Alžira se poroča, da je med generalom De Gaullom in gen. Giraudom nastalo novo nesoglasje v zvezi s kapitulacijo I-talije in vojaškimi operacijami francoskih čet na Korziki. De Gaulle dolži Girauda, da mu ni ničesar sporočil o predaji Italije, akoravno je bil od zavezniških vojaških oblasti obveščen o nji več dni prej kot pa se je zgodila, in da ga tudi ni obvestil o načrtu za napad francoskih čet na Korziko. De Gaulle-ovo stališče je, da je bil kot predsednik francoskega narodnega odbora za politične in civilne zadeve upravičen vedeti za vse te stvari, dočim Giraud smatra, da je kot predsednik istega odbora za vojaške zadeve podrejen zavezniškim u-krepom ne le glede vojaških, temveč tudi glede civilnih in po-htičnih vprašanj. Pregled dogodkov doma in po svetu SOVJETSKE (ETE VRGLE NACIJE V REKO; (ILJ JE OBKOLITEV KIJEVA Uničujoč ogenj ne more ustaviti Rusov; nekatere čete Rdeče vojske so samo 100 milj od poljske meje Glasom United Press vesti iz Londona, ki so dospele potom radia iz Mokve, so Rusi včeraj osvobodili nadalj-nih *825 naseljenih krajev in dospeli na vzhodni breg Dnjepra pri Kijevu, glavnem mestu Ukrajine, ki je na tisti točki 1,400 čevljev široka. Radijska vest iz Berlina pa uradno priznava, da je nekaj ruskih čet že prekoračilo reko. "Naciji beže kot podgane" Neko poročilo iz Moskve pravi: "Nikakega dvoma ni, da Hitlerjeve roparske čete že bežijo iz Kijeva kot podgane iz potapljajoče ladje." Berlinsko poročilo, ki prizna-j tilerijski ogenj, da pa so sov-va prestop reke od strani Rde-! jetske čete navzlic temu forsi-če armade, pravi, da se je ruske | rale pot v očividnem prizadeva-čete odbilo, toda vest ne pravi,! nju, da mesto obkolijo. da so bili Rusi vrženi nazaj na j v ruskih rokah zopet več za civili- zgodilo, BOLEZEN Poznani rojak Joseph Sušnik, je podpredsednik društva SMRT HRVAŠKEGA USTAŠA WASHINGTON, 15. sept. (ONA) — Minister brez port-felja hrvaške vlade, Solz, ki je bil eden prvih organizatorjev fašističnega ustaškega pokreta, je umrl v Zagrebu. V BOLNIŠNICI V Glenville bolnišnico se je včeraj podala dobro poznana Mrs. Mary Kranjc, 1061 East 68 St. Podvreči se bo morala o-peraciji, katero želimo, da bi srečno prestala in se kmalu zdrava vrnila v krog svoje družine! DAROVI Frank Klemenčič, 886 E. 141 St., član društva Naprej št. 5, S. N. P. J. je namesto venca na Carniola Tent št. 1288 T. M. se; krsto pokojnega John Znidarši nahaja na domu pod zdravniško j ča daroval za podružnico št. 39 oskrbo. Preselil se je z Abbey SANSa vsoto $5.00; za pomož-Ave., na 18715 Cherokee Ave., ^ no akcijo JPO.SS $5.00 in za kjer ga prijatelji lahko obišče-1 Ruski Rdeči križ $5.00. — Od-jo. Želimo mu skorajšnje okre- bori se mu iskreno zahvaljujejo vanje! za velikodušne darove! FOBLVICTORY THE ATTACK Buy An Extra %100 War Bond During 3RI) WAR LOAN Sumnerjev namestnik WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je v ■ soboto formalno naznanil resignacijo državnega podtajnika Wellesa. Na njegovo mesto pride Edward R. Stettinius Jr., ki je bil do sedaj načelnik akcije za pomoč zaveznikom na podlagi "Lend-lease" programa. Domneva se, da pojde novi državni podtajnik sam ali z državnim tajnikom Hullom na konferenco v Moskvo, katere se udeleži tudi angleški zunanji minister Anthony Eden. Mussolini v Bologni BERN. — Iz virov, ki so baje "neoporekljivi", se javlja, da je Benitq Mussolini dospel v severno italijansko mesto Bologno, kjer se nahaja tudi sedež nove fašistične republikanske vlade. Mussolini je baje dospel v Bologno iz Monakova. Rusija zastopana LONDON. — Sovjetska vlada je v soboto glasom radio vesti iz Moskve naznanila, da bo Rusijo na zavezniški sredozemski komisiji zastopal podtajnik komisarijata za zunanje zadeve, Andrej G. Višinski. Obenem se poroča, da bo glavni stan te komisije, ki bo med drugim odločevala o političnih vprašanjih na Balkanu, imel svoj sedež v Alžiru. Papež je jetnik NEW YORK.—Katoliški nadškof Francis J. Spellman je pozval vse katoličane, da molijo za papeža Pija XII., rekoč, da je papež za vse praktične svrhe jetnik. Za "svobodno Nemčijo" LONDON. — V Londonu je bil organiziran odbor anti-nacij-skih nemških beguncev, ki bo deloval za "svobodno Nemčijo" po zlomu nacijskega vojnega stroja. Ta odbor bo baje delal roka v roki s sličnim odborom, ki je že dalj časa na delu v Moskvi. vzhodni breg reke. Moskovski komunike edinole pravi, da so Rusi prodrli do reke na treh ključnih tpčl^ah, in Rdeča armada je že v-soboto zasedla mesto Smoljensk, ki se le nahajal nad dve leti v nem- . ^ ^ ;Skih rokah. Z moraličnega sta- sicer pn Kijevu, Dnjepropetrov-j,,^ ^ sku m Kremencugu. Razdalja | .acijl v svoji ruski med navedenim, mesti ^nasa ^^ ^i je mi J. I iiei2brisno vtisnjeno v zgodovi- Naciji vrženi v reko | ni kot kraj, kjer je pred več kot „ , , ..{sto leti doživel katastrofo Na- nahajal na pri Kremenčugu, južnovzhodno od Kijeva, pravi, da so sovjetske čete po zdrobitvi sovražnikovega odpora "vrgle ostanke Nemcev v Dnjeper. čilo nadaljuje; jem usodnem umiku iz Rusije. vec "Na bojišču je obležalo kot 600 mož in mnogo jih je u-tonilo v reki." Neko "United Press" poročilo pravi, da so Nemci namerili na prodirajoče Ruse južno in severno od Kijeva uničujoč ar- S tem se je Rusom odprla pot za prodiranje v Belo Rusijo. Isto poro-1 Zadnje vesti javljajo, da so sovjetske čete včeraj prodrle 26 milj zapadno od Smoljenska ter zasedle mesto Monastirščina, ki leži na beloruski meji. Ta kolona napreduje proti Mogilevu, ki leži ob železniški progi Gomel-Orša-Vitebsk, in se nahaja samo dobrih sto milj od stare poljske meje. Nov grob I Novorojenček umrl Po daljši bolezni je v nedeljo j Staršem Frank in Anna Yer-zjutraj umrl v GlAiville bolniš-1 man, stanujoča na 792 E. 232 niči Amiel W. Emerich, rodom j St., je v St. Luke's bolnišnici u-Nemec, ki je bil dobro poznan; mrl sinček, prvorojenček. Ma-tudi med Slovenci. Rojen je bil i terino dekliško ime je bilo An-V Newark, N. J., leta 1861, od- j na Potochar, oče Frank, ki se koder je prišel s svojimi starši j nahaja pri vojakih, je sin dobro na farmo, ki se je nahajala v o- j poznane Yermanove družine. — kolici St. dlair Ave. in London , Čas pogreba še ni določen, ker Rd. Živel je 75 let v eni hiši, ter j se pričakuje, da bo oče prišel je bil priča, ko se je okolica I na pogreb. Pogreb oskrbuje Že-razvila v gosto naseljeno našel- j letov pogrebni zavod. Družini bino, kjer je bila preje le tu pa j naše sožalje! tam kaka farmerska hiša. Pr- j - votno je vodil vinarno, 1. 1905 i NOVICE IZ STAREGA KRAJA pa je pričel s trgovino z železni-no, katero je opustil pred osmi Mrs. Franoes Potočnik, stanujoča na 1268 E. 168 St., je mi leti. V prvih letih ko so se. prejela potom Rdečega križa pr-Slovenci pričeli naseljevati v on-! smo iz vasi Britof pri Kranju dotno okolico, jim je bil na u-jna Gorenjskem, v katerem se ji slugo kot tolmač. Stanoval je na j sporoča, da ji je tam umrla 16203 Holmes Ave. Tu zapušča soprogo Claro, dva sinova, Wilkes in Harold, ter dve hčeri Mrs. Helen Rawmor in Mrs. Marion Mack, dva brata, štiri sestre in dva vnuka. Pogreb se bo vršil iz Richads pogrebnega zavoda, 15245 St. Clair Ave., v sredo popoldne ob 2. uri. mati Elizabeth Bajžel, in sicer dne 13. aprila 1941 leta, in da je brat Ivan v italijanskem u-jetništvu. Drugi da so zdravi. Pismo še je nahajalo na poti šest mesecev. Kupujte vojne bonde In vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! bondi so batine za barbarskega sovražnika! CTRAN 2. ENAKOPRAVNOST 27. septemW UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published b; ' m AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 8331 ST. CLAIR AVENUE - QENDBB80N 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays BUBSORIFTION RATES (GENE NAROČNINI) Bj Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: ICPo raznafialcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)-----------------------*6 50 For Half Year — (Za pol leta) —---------------------------------------3.60 Wot 3 Month# — (Za 8 mesece) ----------—------------------------—2 00 UREDNIKOVA POSTA Naš dan je tukaj! 8y Mali In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)---- Por Half Year — (Za pol leta)----- Por S Months — (Za 3 mesece) - ..»7.60 , 4.00 - 8.2? Por Europe, South America and Other Foreign Countrlei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemike drtave): PoL One Year — (Za celo leto)----- Por Half Year — (Za pol leta) ------------ . _.$8.00 __4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. _ Podprite napad z vašimi "dajmi"! Na domači fronti stoji armada od 150,000 dečkov, ki raznašajo časopise in podpirajo naše vojake na bojiščih. Z zvesto vnemo so dozdaj prodali za strica Sama za 90 milijonov dolarjev vojnih znamk. Dne 2. oktobra je dan naših raznašalcev časopisov, in ta dan bo vsakteri izmed njih širom vse dežele poskušal prodati za dodaten dolar vojnih znamk. Deset "dimes" ni ravno mnogo, toda po deset "dimes" od vsakega od onih 20 milijonov Amerikancev, katere obiščejo vsak dan dečki, ki raznašajo časopise, bi kupilo ogromne količine dragocene opreme in druge oskrbe za naše vojake, brodarje in marine. Ta teden, vsi Amerikanci — ne čakajte na to, da vam dečki ponudijo vojne znamke, temveč pripravite vsak svojih deset "dimes" za dodaten prispevek. Posodite svoje desetke domovini in pomagajte pri napadu. Božična darila za fantje na fronti To je stvar, na katero moramo vsi misliti že zdaj. Gre za božično darilo, namenjeno našemu fantu na fronti. Ne smemo pozabtti, da so božična darila rodbinska zadeva, tako da bo on, kjerkoli se nahaja, na katerikoli fronti, mislil na dom in na svoje drage doma. Njegova četa morda priredi kako zabavo za božič, toda za vsakega vojaka, mornarja ali marina bo treno-tek največje radosti vendar takrat, ko bo odpiral zavoj z božičnim darilom od doma. Pazite torej na to, da bo svoje darilo dobil pravočasno. Kupite darilo zanj zdaj takoj in odpošljite ga po sledečih navodilih: Napravite trpežen zavoj. Zavoj ne sme tehtati več od pet funtov, niti presegati dolžino od 15 inčev. Napišite naslov jasno in razločno. V naslovu omenite ime, čin, številko serije, oddelek, ' detachment" za ladjo, ter naslov Army Post Office-a. Ne pozabite, da je nepreklicno zadnji rok za pošiljke preko morja na fronte 15. oktober, tako da je najbolje, ako odpošljete svoje darilo še danes. že pred leti, uvidevši zmožnost, energijo in aktivnost v John Princu smo pritiskali nanj naj se odloči kandidirati v 32. vardi v mestno zastopstvo. Odbijal je naše želje z utemeljenimi razlogi še posebno pred dvemi leti, ko mu je malo poprej umrla ljubljena družica in soproga. Preko noči je moral postati svojemu iz detinstva odraščajočemu sinkotu oče in mati poleg možgansko napornega dela, ki ga je vršil v uradu kot pomožni okrajni pravnik. Preko noči s smrtjo svoje soproge je bila podrta lepo grajena bodočnost—strt od žalosti skoro bi kmalu podlegel pod težo skrbi in nesreče. Videli smo v njemu boj žalosti, skrb vzgoje otroka brez matere in videli v njemu razkrajajoče srce plemenitega moža. Nismo mu hoteli še globoke je rezati rane v njegovo telo—odnehali smo v upanju, da tudi njemu bo usoda enkrat prizanesla in mu naklonila lepše dneve. Kar nismo dosegli pred dvema letoma to smo dosegli letos, da smo ga nagovorili za kandidaturo. Marsikdo bo rekel, čemu smo v njega silili, ko vendar imamo toliko drugih, ki bi bili radi izvoljeni v mestno zbornico. Dragi, temu ni tako, mi državljani 32. varde ne samo enega, am pak najmanj 25 John J. Prin cov potrebujemo, če bi hoteli imeti v mestni zbornici to kar nam gre in pripada. Kratko rečeno naša 32. varda John J Princa rabi, da nas pošteno in inteligentno zastopa. Vsi smo trdno prepričani, da kadar bo on v mestno zbornici nastopil nam bo delal čast in ponos in odprto se bomo lahko na prsa potrkali, kakor se potrkamo za župana Frank J. Lauscheta, da to je list naše gore, zraščen in vzgojen v naši gredi. Kako nam bo gorko pri srcu, kako toplo v občutkih, ko bomo z tujerod ceni govorili in rekli John Prince je naš rojak in ožji so šolec vzglednega in v dno duše poštenega župana Frank Lauscheta. Ženski armadni zbor potrebuje novink ženski armadni zbor, ki je zdaj eden sestavnih delov armade Zedinjenih držav, potrebuje dodatnih novink. Vojni department poudarja, da je treba'potrojiti .vpisovanje v WAC, ako hočemo, da bo vseh 200,000 posebnih armadnih poslov zasedenih, ki so zdaj kandidatom WAC na razpolago. WACS so neobhodno potrebne v svrho nadomestitve mož, ki vrše vojaške posle v zaledju. Zelo raznovrstne so možnosti, ki se odpirajo ženam v organizaciji WAC. Članica WAC lahko postane izvedenec v fotografični stroki, radio operator ali zdravniški tehnik. Izvežbana bo z največjo skrbnostjo v najboljših vojaških šolah. Res je sicer, da služba v ženskem armad-nem zboru ne more biti trajen posel, ker je le služba za dobo vojne, vendar pa bo mnogo žensk na podlagi tega, česar se bodo liaučile v WAC-u, dobile v povojnem ča su dobre službe. Vse ženske od 20, do 50. leta, ki nimajo otrok izpod 14 let, ki so ameriške državljanke ter imajo dve leti "High School" ali "Business School," in ki še ne delajo v vojnih tovarnah, lahko vstopijo v WAC. bomo morali radi ali neradi pri spolšnih volitvah 2. nov. voliti, če bomo hoteli, da bo naš glas štel. življenje nas uči, če pred nakupom dobro blago izbereš si dvakrat na dobičku. Prvič je blago vredno denarja in drugič si z njim zadovoljen, da si prav kupil, če pa pustiš, da drugi za tebe kupujejo vedi, da boš kmalu raztrgan, ker si dobil slabo blago in zanj plačal pretirano ceno. Kupuj in odločaj o svojih zadevah sam, če hočeš veljati za pametnega gospodarja ali dobro gospodinjo. Kar velja za blago velja tudi za one, ki jih po-oblaščaš, da vrše posle v tvojem imenu. Slaba ali dobra izbira je cena ista toda škoda tvoja, ki jo boš čutil na svojem hrbtu. Ponovno povdarjamo pojdite jutri v volilne koče, nagovorite k temu vse v vaši družini, pOr glejte pri sosedovih in vaših prijateljih, če so storili svojo državljansko dolžnost. Misije^ nje, da so primarne volitve brezpomembne ali vsaj male važnost! ne drži in je pogrešno. Marsikdaj smo izgubili dobrega človeka iz javne pozornice samo za to, ker smo ob času izbiranja na dan primarnih yolitev doma ostali. Odlikuje se le tisti držav. Ijan, ki redno in vedno zadošča volilni pravici. Svetujemo vam, da oni, ki greste zjutraj na delo odpravite volitve, če je le mogoče predno greste na delo. Oni, ki greste popoldne ali zvečer na delo por trudite se tekom dneva. Volilr ne koče, v katerem okrožju žive naši ljudje, morajo biti dobro obiskane, da s tem demonstriramo našo državljansko zavednost. čimveč bo glasov v naših volilnih kočah tem višje bomo stali kot narod v politični za^ vednosti. » Ko vstopite v volilno kočo nikdo vas ne bo vprašal h kateri stranki spadate. Dobili boste vo, lilno listo in na njej poiščite kandidata katerega želite.voliti in napravite pred njegovim imer nom križ in dovršena bo vaša državljanska dolžnost. Če hočete, da bomo imeli v 32. Lokalni odbor št. 2 JPO,SS V zadnjem času so bila od našega lokalnega odbora štev, 2 JPO-SS razposlana pisma na razna društva zborujoča v naši okolici. Priložene so bile tudi vstopnice za varietni program v nedeljo 17. oktobra ob treh popoldne in ne 27. oktobra, kot je bilo pomotoma označeno v pismih. Zato prosim vse tiste, ki ste kupili vstopnice, da se ravnate po datumu kot je na vstopnicah. Odbor se trudi, da bi pripravil kar najboljši program, kar pač ni lahko v današnjih časih, ko vse križem dela in mnogo naših talentov pa je odšlo v službo Strica Sama. Vendar pa se bomo potrudili, da bo vsak posetnik imel nekaj dobre zabave, in duševnega užitka. Pro-^ gram bo, kakor že omenjeno popoldne ob treh in zvečer pa Iz urada Slovenskega ameriškega nflf® nega sveta 3935 W. 26th St., Chicago, III. Tretjo vojno posojilo in naša navodila Združene države ameriške so v vojni, v vsiljeni vojni, v kateri gre za to, da se za vselej zavije vrat barbarskemu fašizmu vseh vrst, v kateri gre za odpravo razbojniške nasilnosti in ustalitev trajnega pa pravične-' ga miru, v kateri gre za zmago demokracije in z njo tudi za rešitev, osvoboditev in združitev zasužnjenega pa razteptanega slovenskega naroda v stari domovini. Toda za vsako vojno je treba denarja, denarja in zopet denarja. Zato se zdaj naša vlada že tretjič v tem svetovnem po- bo ples za vse tiste, ki se radi I kolju, izzvanem od Nemčije, I- talije in Japonske, obrača do a-meriškega ljudstva s pozivom, naj jo založi z denarjem, da more uspešno nadaljevati boj, ki napoveduje zadnjo uro nemški gospodovalnosti in japonski vla-dohlepnosti, med tem ko so Italijani že na kolenih. Vsak dolar, ki se vloži v to vojno posojilo, pomeni nov že-belj za trugo roparskega osi-šča. Vsaka vladna vojna obveznica, ki jo kdo kupi, pospeši zmago demokratičnih vojska nad temnimi silami fašističnega barbarstva in prihod srečne dobe, ko se ljudem ne bo več treba tresti pred strahotami mednarodnega razbojništva in ko bo vsakdo varen pred pomanjkanjem svobodno užival sadove svojega truda. Vrh vsega tega je denar, ki se da za vojne vladne obveznice ali bonde, tudi z gospodarskega 'stališča zelo pametno in plodonosno porabljen. Po določenem roku se bo kupcu obveznic vrnil z obrestmi vred. Kajti te obveznice niso davek, nego Jutri zjutraj ob 7.30 uri se| vardi res moža, ki nam bo v bodo o tvori le volilne koče zal ponos zastopal naše interese mestne volitve. Poleg nekaj j naredita (X) pred imenom John drugih bomo volili oziroma iz-1 J. Prince. birali kandidate za mestno zbor-j —Odbor John J. Prince for nico. Kar bomo jutri izbrali to' Council. Gunning v 33. wardi Politično zanimanje letos je Zaveden državljan in držav na nizki stopnji, ker so ljudje Ijanfta gre torej na volišče ne bolj zaposleni kot kdaj 1)oprej. samo pri rednih, temveč tudi Razen tega pa je zanimanje ve- pri primarnih volitvah. čine ljudi obrnjeno na svetov-' Clevelandu ne dogodke in razvoj vojne, od katere je odvisna bodočnost narodov. Svoj delež pri tem pa v L ieveianuu imamo mestne primarne volitve v torek 28. septembra. Rojaki v 33. wardi, v nekdanjem West Par- malo zavrte. Na vsa društva, ki so prejela pisma in vstopnice tem potom apeliram, da jih razprodate med svojim članstvom, ali pa, če vam je mogoče in če vam društvena blagajna dopušča, i-ste kupite iz društvene blagajne ter tako pomagate dobri stvari, za katero se trudi naš odbor. Apeliram pa tudi na vse posameznike, da se odzovete klicu tega odbora in v nedeljo 17. oktobra napolnite dvorano Slovenskega narodnega doma. S tem boste pokazali, da še niste pozabili svojih trpečih bratov in sestra v stari domovini. Kazalec na uri se že pomika na dvanajsto in ne bo dolgo več ko se nam bo nudila prihka, da bomo lahko bratsko prožili roko v pomoč trpečemu narodu v stari domovini, zato pa le stopimo vsi skupaj na noge in prispevajmo v ta sklad. Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet. Držimo se starega pregovora "Zrno do zrna pogača — kamen do kamna palača . . . " Kadar je priobčeno poročilo našega blagajnika Joseph Okorna, tedaj vselej lahko vidite, da darovi vedno prihajajo, sicer malo počasi, vendar pa je bolje počasi kot pa bi jih sploh ne bilo. Nekateri prispevajo več in zopet drugi malo manj, a dar pa je le in je bil darovan z dobro voljo, kar tudi nekaj šteje. Dobre volje nam je treba in požrtvovalnosti, če hočemo, da bomo imeli zavest, da smo sto-liJi svojo bratsko in narodno dolžnost. Ali nam ne bo lahko pri srcu, ko bomo lahko s ponosom rekli, da tudi v času, ko smo imeli vsega dovolj, nismo pozabili svojih trpečih onstran morja ? Bratje, Slovenci in Slovenke, pi'osim vas, nikar ne godrnjajte, če vas kateri izmed zastopnikov, ki ima nabiralno knjižnico, pobara za mal dar. Prispevajte, če vam je mogoče, če pa Dokler so se naši Ij" rem kraju prepuščali P' odporu proti svojiw zs se ni prav nihče zm® Ko so pa zavihteli pe, kose, cepce in čeli udrihati z Nemcev, Lahov in je jel zanimati z3.Dj^ ' pred katerim veljajo borce svobode in Prav tako je z na®"^ želi na domači vsa naša vojna ij potapljajo v gmoti, nas ne more naša širša javnost, ^ vlada, pri kateri be v svojem streffllJ® j šitvijo, osvoboditvijo tvijo slovenskega . ri domovini. Zato ® dati zlasti v vojnega posojila na ' v Washingtonu, v 1 jo podpiramo. ^ In kako naj to s . Slovenski Amen Slovenski ameriški na ^ ki mu je naloženo,^ ^ po vseh svojih venski narod naro' in združiti vse slo"^® Ije v svobodno lO b: n ji lol^ cte0 Slovenijo v okvirju demokratične oi svojih naporih se j.j olja v pfvi vrsti »b«« vlade v Wasliing ^ ne more tjakaj s ^ mi. S sabo da podpirajo to de jih predstavlja io f Zastran tega želi Združenim odboroi^ vanskih Amerikanci vladne ot' vse vojne kamP* kupljene v tej ga posojila od si ^ r ikancev, štete ^ ce, ki so posejan® ^ deželi domala f hranilne vloge pri najzafieslji- j venstvu v dobro. pf vejši in najvarnejši tvrdki na; seglo, naj bodo n svetu:—pri vladi Združenih držav ameriških. To so tehtni in jasni razlogi, zakaj naj naši ljudje po vseh svojih močeh podpro kampanjo tretjega vojnega posojila s kar ce deželi domala r jg_ der živijo nasi U" ^ za zbiranje •„ «) vanju med življem največjim nakupom vojnih vlad- lenja. , ^ no morete, pa nikar ne godrn- mng8.okaterembovsakdopn.j^j^^^^,^^^ nih obveznic. Z dejanji človek najbolje pokaže, kako misli in kaj je. pripravljeni delati, kjer se gre za dobro stvar. V resnici nekateri naši zastopniki zaslužijo vse priznanje za svojo požrtvovalnost in to je tudi vse, kar dobe in največkrat pa še kakšno pikro pod nos. Bratje in sestre, nikar tako! Delajmo vsi, ker jo to dolžnost nas vseh. Če bo vedno vse delo na enih in istih ramah, bodo tu- vse podatke, ki Njim naj samezniki i" ^ obveznic so kupi i . ^ Podružnice same jjj svojem okolišču s ,i>! edela ^ drocJ® da bo to VI oziroma celo p®' družnice posebej- Vsaka • naša t« natanko zapisu^^ in j ke-števllo 0bve2»« 4 plačali te Ko bo konec te .g) vsaka iia.ša P® ki so se bonde. se tr ima seveda običajna brezbriž- bomo glasovali za sedan je- »(wt, katera ima etos več po- ^acouncilmana Thomas J. Gun- tuhe kot Pil v bolj normalnih "Ttp« ni „o.e„ ZLh kaj naj ,bi zavedni državljani stopal interese naše warde di ti naši zavedni in poži tvoval-ni delavci in delavke enkrat o-magali in kaj potem . . . ? Saj pravijo, da se tudi najboljši pevec enkrat izpoje in prav tako je tudi z našimi delavci in de- ri dati kaj v ta blag namen. Za in državljanke zanemarjali svo-|^.clokupnega mesta. Dokaz te-ir'!f^"T J-f f ^ ... , _ , jo volilno dolžnost. Mi tukaj v'hit -k,...........nas trpinčeni slovenski narod i stopstvo od svojih društev, da Zato pa še enkrat apeliram na vse tiste, ki ste sprejeli za- Ameriki imamo demokracijo, | tomu izvoljen za predsednikasedaj nahaja in z lahkoto to nalogo tudi vestno vršite. 0W BOHOSWIU lAUttCMA sttBiiiMUlte za katero se borijo vsi napredni' ^^stne zbornice z glasovi co^n-'P"'"" pozabili na znesek, ki ga narodi sveta, in če hočemo po- cilmanov obeh političnih bomo darovali v ta namen. Kakor sem že omenil, se vrši prireditev našega lokalnega od- Izgovor pri tem je samo, če ste v času seje zaposleni v tovarni ali pa bolezen. Drugega izgovora bi tukaj ne smelo biti. Saj vendar se ne zahteva od ni- kazati, da smo te demokracije strank. Ta »rad je vestno in j vredni, moramo pokazati to do-'uspešno vodil in torej zasluži, . , m a v naših lastnih vsakdanjih ga obdržimo še nadalje yv nedeljo 17^ oktobra m za lazmerah in s svojim glasom mastni zbornici. važna seja vseh kogar nekaj, kar bi bilo nemo- poniu^uti k pi'civilni odločitvi! . j društvenih Z3.stopnikov iii zh* gocc storiti. Purkrat na leto na vselej kadar smo klicani na' pozabite torej, rojaki in j stopnic za lokalni odbor št. 2,'seje in pomoč pri par priredit- tega nakupovaJiJ^' ,.lavo.,as^ke s;;, "Varuje se "jj se glasi neka .(f datkih nekega l F zdravnika za svarik) ni odveč- ^ j Učenjak je BOO samomoJ''^^ .^0, i njimi je P® ljubezen a mi, torej nekaJ ^ jjiii Ji etjini, nesrec'^^^ plavolask. Sarii^ ^ . .....- . . volišče. Primarne volitve so ''"jnkinje. V torek 28. .septem-j JPO-SS v'torek 28. septembra | vah, to je vse, kar se pričakuje^ vas, i pa gredo enako važne kot volitve, katerepojdite volit in napravite; ob oi^mih zvečer v spodnji dvo-' od zastopnikov. Prosim se bodo vršile v novembru, kaj- l"'ed imenom: Thomas J. j rani Slovenskega narodnega do-' storite vsaj to. .1^ %elo ti ako bomo ostali doma na dan Gunning. V novembru pa bomo ma na St. Clair Ave. j Torej, še enkrat, ne pozabite, I piimarnih volitev, potom se' seveda zopet šli in izvolili na-1 Vabljeni in prošeni ste vsi za- da se vrši zastopniška seja v to-} črnolaske lahko zgodi, da kandidat, za ka-| šega župana Frank J. Lausche-' stopniki in zastopniee, da se go- rek 28. septembra ob osmih terega želimo voliti pozneje, ne; ^ večino kot smo mu' udeležite te seje. Nikar ne'zvečer v spodnji dvorani SND če bo nominiran, in naše prepričanje sploh ne bo nikdar prišlo v poštev. I pustite, da bi bilo vse breme na St. Clair Ave. Na pomoč! ! vedno na ramuh enih in istih Frank A. Turek, tajnik Državljan iz West Parka zavednih rojakov, ki so vedno! lokal, odbora št. 2, JPO-SS. jo dali preči dvema letoma. F r ; septembra, 1943 ENAKOPRAVNOST MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ ^ (Nadaljevanje) jj, ne morem reči o te- '■ & to napako imaš, da tebe A,"^^"jujejo, temveč kupuje-■ In nagnil se je k njegove- in dejal: , Gk sem dobil za te. In tele-"H draga." ®'" je odvrnil hlapec, ' "lisHl"^ manj vreden, ko sem izplačal hlapca in pijačo boš dal." J® odvrnil hlapec. J® bil Lipe na čuden na- čin prišel zopet v službo na Peč. Nadejal se tega ni več. Po noči že se je vozil s Katro proti Peči. Ona je bila razigrana in je govorila vso pot. Lipe je prikimaval, toda poslušal je ni. Premišljal je čudne poti, ki ,jih hodi človek. Premišljal je nadalje to čudno zgodovino Peči in vesel je bil: "Vozim se domov," je ponavljal sam pri sebi. Ob enem je z veliko ljubeznijo mislil na eno bitje na Peči. "Ti," je govoril sam pri sebi. "Morda me sam Bog pošilja, da ne obupaš. Mor- ^^njenim volilcem 32. varde priporočam, da gredo juiri v torek, 28. septembra na volišče ★ ★ O * • ^ornni+e, da so primarne volitve nepristranske '^^bili boste samo eno glasovnico, na kateri poiščite ime • lolin I. Prince IN Napravite pred njim x Po ★ ★ O; ^šaj bom zastopati volilce in prebi-naše 32. varde v mestni zbornici. najboljši moči, da bo naselbina ^'^''©dovala in bila v ponos nam vsem. ^Qhvaljujgp^ se vam za vašo naklonjenost John J, Prince DANISH ROYAL FAMILY NOW INTERNED King Christian of Denmark (center, left), accompanied by Prince Knud (extreme left), is inspecting the corps as he attended the exercises of the Danish Voluntary Corps near Copenhagen jn this photo taken from files. Latest news out of Sweden reports that the entire Danish royal family are now interned at Amalienborg, within the capital, by German military guard. Although the Danes put up p desperate fight, the country is now in German hands_with.the.Danish_fleetiscuttleaiOri.e8Cap€^t<¥ Sweden. __'_^ da je tako zapisano, da se ne ločiva nikoli več, da ne pojdeva s Peči ne ti, ne jaz več." Potem seje Lipe zopet domislil onega, ki se -mu je bilo pripetilo zjutraj. Na potu iz mesta je bil srečal Jerico in jo vzel seboj v gostilno. Dekle je bilo do smrti trudno. Ko je bil izvedel od dekleta, da so jo zapodili s Peči, se mu je silno zasmilila. Toda sam ni vedel, kaj naj stori za njo. Pa mu je prišla gostilničarka na pomoč in vzela deklico v službo. Nekaj ur pozneje — Lipe je bil ravno zapregel — je bil povprašal po taki in taki deklici mlad fant. Bil je Anže. Lipe je vžil še to veselje, da je videl, kako se imata otroka rada. Nato je odšel. In zdaj se vozi na Peč, na ono isto Peč, s katere je bil tako brez vzroka odslovljen. še več, vrača se ko Katrin prijatelj, one iste Katre, ki ga svoj čas ni mogla. Pri misli "prijatelj" se je Lipe sicer rahlo zganil. Tudi ni popolnoma verjel v čudno spravo Katrino. "Nocoj je pijana," je mislil, "jutri bo drugače mislila." Potolažil se je sicer, da je on storil svojo dolžnost. Če se je prenaglila Katra, naj si to sama pripiše. On je ni prosil, stavil je pogoje in te je sprejela, in dobro je tako. "Jih bo držala!" je dejal sam pri sebi. Dovolj jo je poznal. Ko so zavili okolu zadnjega ovinka, je stal tam sredi ceste mož in se ni hotel umakniti. Voznik je kriknil. "Povozi ga!" je viknila Katra. Tedaj je mož odškočil, pobral kamen ter ga pognal za vozom. "Tomaž!" je pripomnil Lipe. "Judež!" je dejala Katra. Li-peta je streslo . . . 31. Spomin. Pred davnim časom je bila postala srečna dedinja po nekem gospodu — Marjanica. Sicer je bila podarila vso svojo dediščino neki bližnji sorodščini in samo za spomin na dobrega gospoda, kateremu je služila par let, in je zato ni pozabil v oporoki, je ohranila zase stensko ufo, umetnost onih starih časov: vselej, ko je ura bila, je prišla izza ozadja mala lutka in vojaški pozdravila ter se zopet skrila. S to uro je imela Marjanica mnogo križev. Sprva je šla dobro, potem je zastajala, v naslednjih mesecih je zopet hitela, kakor da hoče do-teči zamujeno. Končno pa je ura popolnoma obstala, in na pisani lutki,' ki je čakala v zasedi in ni nič več pozdravljala, se je nabral prah. Drzen pajek si je izbral rdečo čako za pilot, kamor je pripel okusno in varno svojo mrežo. Tistega dne pa se je pajek debelo prestrašil. Lutka se je zazibala. Starikav, toda glasen zvok je dvanajstkrat zabrnel, in lutka je stopila v ospredje ter se poklonila. Huje od pajka se je začudila in prestrašila Marjanica. Komaj je bila zaspala, ko jo je zbudil nenavadni šum. Ko se je nekoliko zavedla, je poslušala: da, to je bilo sedaj popolnoma slišno. Nekje je nihalo venomer: eden, dva, eden, dva!... Marjanica je na vse prej mi-^ slila, nego na uro. V silni pla-hosti je prevrgla uro in planila kvišku, videla, odkod ti enakomerni glasovi. Prižgala je luč in z nekako sveto grozo opazovala uro, ki je bila začela iti tako sama od sebe. "Da ni le spomin!" se je stresla Marjanica in skočila v posteljo ter se pokrila preko glave. "Nekaj pomeni, prav gotovo," je govorila sama pri sebi. Znova jo je stresel mraz in je molila: "Sveta Marija, sveti Jožef, vsa sveta družina, stoj mi ob strani na mojo smrtno uro!" Ko so začeli peti prvi petelini, je Marjanica vendarle zaspala in je spala v pozno jutro. Zaman je hodila lutka sa-1 utirat, Marjanica je spala. (Dalje prihodnjič) -v. mmmmm < ::: a# KIM mm THESE ARE AMERICAN SOLDIERS GOING INTO ACTJON. You need not worry about their flinching or failing—no matter what tough going they may meet. You can count on them to do what we're asking of them—to pay, with their lives if need be, the price of victory. But victory cannot be bought by these men alone. We've got to pay our share of the cost too. This month, that, share is at least $100 pxTRA—over and abovte ill other buying—in U. S. War Bonds, for every man and woman in this country. Invest tour share—foday/ M WAR LOAN Tudi nekatere živali se v žalosti jokajo Znanstvena dognanja potrjujejo domnevo, da so nekatere živali zmožne globokih občutkov. Krokodilove solze pretaka, pravimo, če hočemo reči, da joka človek samo zato, da bi zbudil sočutje bližnjih. Kako je prišel ta izrek v naš jezik? Ali mora krokodil sploh jokati? Ne, krokodil ne more jokati, ker krokodil nima solznih žlez. Predstava jokajočega krokodila izvira iz prastarih vzhodnih bajk in pravljic, po katerih posnema krokodil glas jokajočega otroka, da vabi k sebi žrtve. Nekatere živali so pa zmožne globokega ginjenja, ki ga večkrat spremljajo tudi solze. Zanimivo je, da so med temi živalmi na prvem mestu take, pri katerih bi najmanj pričakoval ginjenosti. Kdo bi, recimo, mislil, da spadajo krave, zroče na paši tako mirno in topo na človeka, med bitja, ki fijznajo solze. A vendar je tako. Vsi prežvekovalci imajo namreč solzne žleze prav tako, kakor jih ima človek. Najobilnejše izkušnje o živalih imajo seveda lovci. Znano je, dg, jelen v svoji smrtni uri tiho joč^. Slavni francoski, pesnik La-martiiie pripoveduje v enem izmed svojih del o srni, ki jo je na lovu obstrelil, kako ga je z bolestnim in s solznim pogledom prosila naj se je usmili in jo pusti živeti. Tudi medvedi in severni jeleni znajo pretakati solze. Tako trdi raziskovalec in lovec Cordon Gumming: "Bili smo na Aljaski," pripoveduje Gumming, "in tam sem obstrelil severnega jelena. Po večurnem iskanju smo naposled prišli do ranjene živali, ki se je bila zatekla daleč v gozd, da bi tam mirno poginila. Pene so ji silile iz gobca, iz umirajočih oči so ji pa tekle debele solze. To je bil pogled, ki je pretresel človeka do srca." I Jokajo tudi žirafe. Ta čudna prebivalka afriške stepe je izredno občutljiva žival. Zadostuje, da se le nekoliko rani, pa že bridko joče. Isto velja za neko majhno opico na Sumatri. Ta žival je navadno vesela in poskočna. Če pa se zgodi kaj proti njeni volji' ali če se česa u-straši, začne takoj jokati in s svojimi sprednjimi nogami si briše solze iz objokanih oči. Nekaj podobnega pripovedujejo naravoslovci o tjulnjih. Na malajskem otočju polove domačini pred lovom na tjulne najprej žive mladiče, ker z njihovo pomočjo prav lahko privabijo njihove matere in jih pobijejo. Mladiči začno namreč v ujetništvu milo tuliti in njihove matere takoj prihite k njim. Celo slon, orjak v živalskem svetu, je zelo rahločuten. Če je ranjen, mu odseva iz drugače divjih oči globoka žalost. DAJTE PRIZNANJE ZA ZVESTO SLUŽBO IZVOLITE PONOVNO EDWARD J. BACK THE ATTACK...WITH WAR BONDS Enakopravnost KOVACIC-A COUNCILMAN 23. VARDE PKIMAllNE VOLITVE V TOREK 28. SEPTEMBRA je njegov rekord v zbornici in na odsekih, kar se tiče udeleže-vanja 100%. je bil na razpolago ljudem, ki jih zastopa in njim na uslugo vsak čas. njegov rekord v glasovanju v zbornici dokazuje, da so vaši interesi njegovi interesi. v teh itirih letih, kar je vaš zastopnik, ni bilo proti njemu ali njegovemu rekordu nobene kritike od nikogar in od nobene skupine. Mi priporočamo njegovo ponovno nominacijo in ponovno izvolitev The Kdward J. Kovacic for Council Campaign Committee John H. Gornik, Chairman. mas & ENAKOPRAVNOST 27. septembra, ' II! i PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA SVEJKA v SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK (Nadaljevanje) "V Podgorce pride njegovo veličanstvo Karel Franc Jožef in ti, Švejk, pripne dve medaj-li!" je ponovil &vejk blažen. "Pokorno prosim, da smem se' sti. Tega veselja ne preživim. Do smrti bom o tem pripovedoval 'Pri kelihu.' Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da se lahko zanesete: to slavlje pridem pravočasno. Morda bodo tam tudi dekleta v belih o-blekah. Jaz si, gospod obrlajtnant, izposodim pri feldveblu Vanjku uro z verižico, da bom kompanijo lepše reprezentiral." Popoldne je sedel Švejk na štoru za skednjem; dva moža sta ga držala za roke, dva za noge, a kuhar Jurajda ga je bril s feldveblovo britvijo. Švejk je imel v očeh solze, teklo mu je iz nosa, iz leve hlačnice mu je kapalo, toda glavo je držal trdno in je spodbujal kuharja: "Le-reži in ne brigaj se za nič; prestolonaslednik mora videti, da nima pred sabo kakega va-gabunda. Jutri moram biti tako lep, da bi bil všeč celo Ivonni v "Narodni Politiki." Le reži in na to, da sem od bolečin poscan se ne oziraj; za slavo mora vsakdo trpeti kakor tistih štirideset mučenikov." Pol ure nato, ko si je z obličja spral kri in se je videl v zr-calcu, da je podoben buršu po menzuri, je hodil odi barake do barake in znanim vojakom s tajnostim glasom sporočal: "Fantje, jutri gremo v Podgorce; vam in oficirjem bodo tam pobrali uši, jaz pa imam randevu s prestolonaslednikom, Nj. Veličanstvom Karlom; on ] pride tja, da me zaupno vpraša in se z mano posvetuje, kako naj I vlada in ali naj ne sklene, z Rusijo separatnega miru. Kame-radšoft z Viljemom mu namreč že preseda in bi se zdaj rad zvezal z mano." Naslednji dan spada med dneve, v katerih je doživel švejk največ sreče in radosti. Ko se je vrnil iz Podgorc, je o tem pripovedoval sam; "Fantje, tam so mene kakor vas slekli in dali pod prho z mrzlo vodo; potem smo šli v dveh vrstah in mi je neki cuks-firar od sanitete odstrigel vse kocine pod pazduho in med nogami. Tam mi je vlačil mašinco gor in dol, a zelo me je cukalo in šegetalo. Za uši pa je to dobro, kakor za vrane, ako se izseka gozd. Nato sem moral izročiti svoje cunje v neko preka-jevalnico, kjer so mi izpražili celo moj jermen, ker sem ga pozabil potegniti iz hlač; potem so nam cunje zmetali zopet v vrečah ven in mi smo se vrgli nanje. Potem je prišel neki lajt-nant in je bral, kdo bo predstavljen gospodu cesarju; nato nas je odvedel na trg pod drevje, da bi se ne družili z onimi, ki imajo še uši. Tam so že postavili oltar, prišla je muzika, feldpater je bral mašo, in bilo je 'Zum Gebet' in končno je prišel tisti naslednik, cesar Karel. Fantje, to bo dober vladar; jaz mu lahko dam najboljše priporočilo; meni je bil precej všeč, ko sem ga zagledal; a ko je prišel k meni, mi je bil še bolj simpatičen. Tako prijeten duh je prihajal iz njega; čutiti je bilo slivovko, rum in konjak. TO JE NAŠA BITKA! CourUMT of Country Gtatltana. Za vojno bitko je treba imeti pripravljenega zelo veliko vojnega materijala. Potrebuje se puške, strelivo, topove, letala itd. Vse te potrebščine stanejo veliko denarja. Vojak se brez orožja ne more boriti. Zato pa je sedanja vojna—bitka za nas vse. Vsi moramo prispevati svoj delež. Vojak na bojnem polju stori svoj delež s tem, da tvega svoje življenje v borbi za zmago nad sovražnikom. Mi na domači fronti pa moremo storiti svojo dolžnost s tem, da se odzovemu klicu vlade in pokupimo v tekoči tretji kampanji za vojno posojilo, čim več vojnih bondov. Cilj vaš naj bo: Kupiti vsaj en $100 bond v tej kampanji. GOVERNMENT EMPLOYEE \HELD FOR ESPIONAGE r (WASHINGTON, D.C.—FBI Photo —Roberto Lanas Vallecilla, Native of Call, Colombia, 35-year-old era* ployee of^ the Office of i Inter* American Affairs who has beeff arrested here by the FBI. • He ia said to have admitted writing three letters in secret ink transmitting information concerning the nation*, al defense efforts of the U. S. Ho is held with violation of theJPederal [Espionage statutes.) Lep, mlad gospod, in zdi se mi, da je demokrat. Vsaj rum ga ni sram piti, seveda fajn rum, ja-majski. Neki gospod hauptman je bral s pole, kaj je kdo slavnega storil, in je povedal, da v vojski zmaga tisti, kdor ima boljše nerve in več bojevite nerve. Nato je komandiral 'Rechtsschaut!' in mi smo gledali na naslednika, kako to pripenja. Neki lajtnant je imel medalje zložene na porcelanasti taci z napisom 'Mattonijeva kisla voda je za želodec najboljša,' a cesar je medalje jemal in jih pripenjal s ziherhajtsnadlami vojakom na levo stran prsi. Prišel je k meni, jaz sem napravil kopfvendungo in roka mi je švignila po jeremenu navzdol; on pa mi je pripenjal, a roka se mu je od slave tresla tako, da mi je zabodel iglo prav pod kožo. Toda jaz nisem niti trenil in sem mu gledal v oči kot razbojniku. A on mi je dejal: 'Rut, vojak. Meni se zdeti, da smo se že videli.' Jaz pa sem odgovoril: 'Pokorno javljam, že mogoče; jaz zahajam h Kelihu ali pa k Banzetovim v Nuslih.' On nato, ali nisem bil kdaj v Bran-dejsu, a jaz sem odgovoril: 'Pokorno javljam, v Brandejsu ne, a enkrat v Stari Boleslavi pri nekem gospodu Svobodi po an-gorsko mačko.' On mi je podal roko in rekel: 'Ich gratuliere' in je šel spet naprej k drugemu slavnemu vojaku tik mene. Fantje, pojdite poduhat mojo desnico, da ne boste rekli, da sem skopuh in da hočem obdržati vse zase! Potem smo imeli obed, skupaj z oficirji, in neki obrst je sedel na čelu mize." Zvečer, ko je pripovedoval potek pojedine nadporočniku Lukašu, pa je Švejk žalostno pristavil: "Pokorno javljam, gospod o-brlajtnant, da sem si hotel pustiti vsaj eno medajlo tako, kakor mi jo je pripel gospod naslednik, pripeto na koži; toda moral sem potegniti iglo ven, ker me je vendarle peklo preveč." Zjutraj je Švejk opazil, da se mu je na levi strani prsi vnelo veliko ule in ko ga je pokazal Vanjku, ki mu je svetoval, naj si polaga na ule mrzel obkladek, je dejal Švejk lakonično, ne da bi koga imenoval: "Živina, tako se nažre, da zbada ljudi, ki so zanj prelivali svojo kri!" V okopih. Ker je vsaka teorija siva in je večno zeleno le drevo življenja, se bili vsi teoretiki vojne vede po nekaj mesecih s svojo umetnostjo na bobnu. Na Češkem je izračunal neki profesor, da Avstrija lahko vojn je sto let, a bo še vedno imela dovolj moke za krofe, a po letu dni vojne ni bilo dobiti niti črne zemlje. Izračunano je bilo, koliko patron postreli vsak vojak na uro in z vojaških strelišč so bile točne statistike o tem, koliko krogel zadene v črno, kar je v praksi pomenilo, koliko strelov ubije sovražnika; toda vojaki so tri četrtine patron zmetali v latrine, a ostale so postreljali brez merjenja tja v zrak pred seboj. Bilo je jako natančno ugotovljeno, koliko sovražnikov pobije vsaka granata in vsak šrapnel ter kako velik krog zemlje obseže njegova eksplozija. Izračunali so, da bodo granate streljali na vojaške čete kakor se vrže kamen med jato gosi; toda nad topom za sto-tisoč goldinarjev je zmagala lo-patka za dve desetici. Kajti s tako lopato se je vojak zakopal meter pod zemljo in je potem lahko dejal: "Zdaj me pa zadenite!" Vedelo se je, koliko kilometrov na dan je možno napraviti na maršu in izračunali so to povprečno od Napoleonskih vojn tja do balkansko-turške vojne. V vojni pa se potem izkazalo, da plot iz žice, napet preko kolov, lahko zadrži vojsko, ki se žene naprej, celih štirinajst dni. Armada, ki se je branila, se je ukvartirala pod zemljo in armada, ki je naskakovala, je morala posnemati njen vzgled. Da bi se vojaki pri tem ne dolgočasili, so jih pošiljali na patro-le, s katerih se navadno ni vrnil nihče, in delali so s kompa-nijami proti sovražniku demonstracije, pri katerih je bilo vselej ubitih par ljudi. A to ni škodilo, kajti z doma so prihajale pravilno nove marškompani-je in nadebudna mladina je do-raščala. Tako ni bilo treba za ljudi uvajati prepovedane dobe, kakor za zajce v marcu. Ljudje so se zarili v podzemske jame kakor njih davni predniki trogloditi ter se polagoma, a nedvomno izpreminjali v živali. Oficialno pa se je temu reklo: pozična vojna. Ko je torej k bataljonu 91. f)olka dpspela nova marškompa-nija, ki je vatirala vrzeli po "zugih," ni bilo za nikogar presenetljivo, da bi bila neko popoldne "fergaterung," pregled mondur in vizitacija pušk. Nadporočniku Lukašu je bi- lo že vseeno; dospel je že davno do prepričanja, da je vsa vojna nezmisel, da je vojna le j bedasto uničevanje ljudi in imetka. Zato je opravljal svoje dolžnosti kot nujno zlo, ki mu ne more uiti. Otopel je in se čutil duševno uničenega in ubitega: nesnaga ga je otravljala, večno isti pogovori s tovariši so my šli na živce. Le včasih, ko mu je Švejk razlagal svojo modrost , mu je prišlo na misel: "Tega moža mora človek zavidati; pri moji duši, srečnejši je, kakor bi bil zadel v loteriji glavni dobitek!" Polkovnik Schroder je odredil, da je vojake vežbati in delati ž njimi vse tisto, kar so delali po kasarnah; Lukaš je to odpravljal tako, da je poslal vojake dopoldne za vas, popoldne pa je naročil šaržam, naj imajo z vojaki šolo, ki je obstojala večinoma iz pripovedovanja pikantnih anekdot. Toda zalotil je kadeta Bieglerja, kako vežba vojake v salutiranju in jih v tem neprestano popravlja. Ta prizor je Lukaša napolnil s toliko trpkostjo, da je nekaj dni mislil na to: "Bedaka morda že jutri ubijejo, a njega skrbi, da mu vojaki, kadar ga pozdravljajo drže pravilno prste na desnici! Ljubi Bog, čemu so vse te oslarije?" Glasno je enkrat povedal to svojo misel pred Švejkom, ki mu je dal takoj duševno uteho s sledečimi besedami: "Pokorno prosim, gospod obrlajtnant, ves svet in vse življenje je bedarija. A tako mora biti, drugače bi ljudje ne imeli od česa živeti; študirani ljudje se ne brigajo sploh za nič drugega, kakor za bedarije, zakaj bedarija je največji kapital. Pokorno prosim, poznal sem dva kupčevalca s sadjem, nekega Lojza Vomačka in Franca Pečenka. Oba sta imela v Uhrini vasi izbran črešnjev drevored in oba sta, ko so črešnje cvetele, hodila na kmeta, naj jima črešnje proda, kajpak vsak zase. Kmet je obetal obema, a hotel je imeti čim večji dobiček. Tako je dražil drug drugemu. Pa gre enkrat Vomačka po eni strani drevoreda, gleda po vrhovih in računa, koliko kil hrustavk bo pač na črešnjah; a na drugi strani drevoreda Jtorači Pečen- VAŠ NAJBLIŽJI URAD ZA NABAVO 1943-44 VOZNIŠKIH LICENC (DRIVER'S LICENSE) je sedaj odprt pri EUCLID BODY & FENDER REPAIR VOGAL ABBEY AVE. IN E. 185 ST. nasproti Woolworth's 5c & 10c Prinesite seboj vašo sedanjo licenco LEE HASSETT, Deputy Registratar ka in premišlja prav isto. STo« mačka, ki je bil vročekrven človek, pa je pogrelo in pravt Pečenki: 'Ti škis kozavi, nikar mi ne lazi sem, sicer te prete-pem!' A Pečenka odgovori: 'Lojze, herrgott, ti škileč, s kom govoriš? Tadi Jaz sem trgovec in se ne dam odganjati od vsakega butca. Če si trgovec, tak se obnašaj kot inteligent, ali pa ti raztrgam gobec od ušesa do ušesa!' Vomačka mu je seveda nato prisolil klofuto, Pečenka pa je VomaČko našeškal z batino, da je bil ves bulast. (Dalje prUiodnjIC) WAR Za delavce Mali oglasi Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave. CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih IVločne ženske za razkladanje blaga Voznice Clark trukov v tovarni — za SPLOŠNO DELO V CAFETERIA ' Dobra plača od ure CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. TOVARNIŠKO DELO 100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna Plača na uro, poleg "overtime" Zahteva se "Availability Statement" The Draper Mfg. Co. E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union Ave, Za delavce MOŠKI Mnogo del odpr+i^ Ne zahtevajo znanja Lepa prilika, da služite denar, dočim se učite ga dela. Visoka plača od u''® z avtomatičnim zvišanje^ P" 4 tednih Dosti overtim® POTREBUJEMO TUDi mizarje Pomagače pri pomagače pri formi'®"' Willard Storage Battery Co. 246 E. 131 St. (blizu St. Clair) % !l I SNAŽILKE za našo novo moderno CAFETERIA KUHINJO Visoka plača od ure in bonus Damo uniformo in obede Thompson Aircraft Products Company 23555 Euclid Ave. SPLOŠNO SNAŽENJE NUJNO DELO 48 ur dela tedensko Državljanstvo se ne zahteva Tedenska plača, poleg uniform in perila. Zglasite se v PERSONNEL URADU ST. LUKE'S BOLNIŠNICE 11311 Shaker Blvd. ' težaki za Prekladanje blo^ Sprejemni odd©'® Oddajni oddelek SPLOŠNO ZUNANJO Dobra plača od ^ THE CLEVELA'^" TRACTOR CO- 19300 Euclid DRŽAVLJANSTVA ZAHTEVA Ženske za sna 3.30 zjutraj do % % Dekle ali ženska dobi službo v gostilni^ kjer bi pomagala pri serviranju jedi in pri bari. Celi dan ali po par ur. Zglasite se na 747 E. 185 St. UČITE SE SLOVENŠČINE ANGLEŠČINE s pomočjo Dr. Kernove knjige Angleško-slovensko berilo English-Slovene Reader Cena $2.00 izdelovalnica sladoleda išče DEKLETA za DELO ZA CELO LETO UGODNE DELOVNE RAZMERE PLAČA OD URE 6519 Carnegie Ave. ALI HOČETE DELO PO VOJNI TAKO KOT SEDAJ? Dobite ga pri HOTEL STATLER Ml bomo izurili neizkušene moške za sledeča dela: BUSMEN OPERATORJE DVIGAL HIŠNIKE KUHINJSKO POMOČ SNAZILCE VHODNIKOV POMOČNIKE v PRALNICI Za ženske Imamo: KUHINJSKO DELO In ZA SNA2ENJE Zglasite se v ozadju Hotela E. 12 St. Employees Entrance, med 9. do 5. pop. Dobra plača (Wrappers) .j,i, s dobrimi povojnimi Nobenega nedeljsk®^® Ugodne delovne Zglasite se na 8. EMPLOYMENT OH HALLE BROS- % a«i' MOŠKE IN žE' se potrebuje splošna tovarni dela >Vi' 6 dni v tedo« 48 ur dela na Plača za zac^^' 11# Moški 77 VaC n' "'" ^ „111^ ^ Ženske 62 na Morate imeti Ijanstva in prestati preiskavo. EMPLOYMENT Oj* 1256 W. 74 St- National Co., Inc- ALI SE SPOMINJATE 1922 STAVKE ŽELEZNIČARJEV IN FISHER BODY STAVKE? VEHOVEC JE BIL TAM, V VAŠO POMOČ, IN NUDIL JO VOM BO ZOPET. VOLITE JUTRI ZA MTM KlOnC ZA MESTHgj' ZMIOPNlC 32. VABD® i