Beri danes
v gospodarski prilogi
Cena E 0.50
Domoljub
V Ljubljani 2. Julija I94I-XIX	^ Ceto 54 • Siev. 27
Redazione • Amministrazione) Lubiana, Kopitarjeva 6 — Letna naročnina 18 Lir; inozemstvo 30 Ur
Borovniški most je popravljen
Most ie izročH prometu prometni Minister Eksc. Host Venturi
V soboto dopoldne je vsa borovniška kotlina praznovala velik in pomemben praznik. Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov je bil izročen prometu popravljeni veličastni železniški viadukt v Borovnici. Mogočnim naporom in požrtvovalnemu, noč in dan trajajočemu delu pa je uspelo, da je bil zgrajen nad 200 m dolgi železni most. ki je vezal ie stoječa dela zidnega borovniškega viadukta, prej kakor v dveh mesecih. Vse priznanje zasluži to delo, ki ga je še posebej priznal prometni minister Eksc. Host Venturi, ki je v spremstvu državnega podtajnika Eksc. Janellia osebno prišel izročit most svojemu namenu.
Visokemu gostu so se odpeljali nasproti v Postojno Eksc. Visoki Komisar Grazioli, ar-madni poveljnik, armadni general Eksc. Ambrosio in poveljnik armadnega zbora general Eksc. Rabotti s spremstvom. V spremstvu teh odličnlkov se je Eks«. prometni minister pripeljal s posebnim vlakom točno ob 11.30 na borov-, niško postajo. Borovnica se je za to slovesnost, vsa okrasila s trikolorami, po cestah pa se je nabralo številno občinstvo, ki je hotelo prisostvovati tem slovesnim trenutkom. Borovniška postaja je bila vsa v zastavah. Na peronu Je bila postavljena častna četa italijanske vojske, prav tako pa je bila na postaji in pred postajo zbrana ljubka šolska mladina, ki je s svojimi učitelji prihitela, da pozdravi visokega gosta. Ko je Eksc. Prometni Minister s spremstvom izstopil na borovniški postaji, mu jo Eksc. Visoki Komisar predstavil naj-, prej domače predstavnike.
Najprej je pozdravil visokega gosta okr. načelnik Maršič, zatem pa je izrekel dobrodošlico borovniški župan, g. Kovačič. Eksc. Visoki Komisar je nato predstavil še predstavnike sosednih občin, kakor tudi načelnike ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki so sodelovali z ženijskimi edinicami, ki so popravljale železniško progo in borovniški viadukt. Eksc. minister je vsakemu ljubeznivo odzdravljal, za dobrodošlice pa se je zahvaljeval. Železniški ravnatelj inž. Kavčič se je nato v prisrčnem nagovoru zahvalil Eks. Prometnemu Ministru, da je osebno prišel izročit prometu most, ki je tako Izrednega pomena za gospodarstvo Ljubljanske province. Nato je mimo šolske mladine, ki je vneto pozdravljala z rimskim pozdravom visokega gosta, krenil visoki gost s spremstvom skozi postajno poslopje, odkoder se je odpeljal pod mogočni viadukt. Vso pot ob cesti je množica pozdravljala visoke goste.
Ob srednjem železnem stebru podpornika novega železnega mosta, kt je bil ves okrašen z zastavami, so bile v velikem četverokotniku postavljene vse ženijske edinice, ki so pomagale graditi most. Eksc. minister je šel najprej ob obokih starega mostu in nato ob razvalinah proti sredi mosta. Pbveljnik ženijskih čet je raportiral Eksc. prometnemu ministru, med tem ko so vojaki visokemu gostu izkazali čast z vojaškim pozdravom. Eksc. prometni minister si je še ogledal razvaline mostu, nato pa je stopil pod srednji steber opornik, ki je bil okrašen s sliko Nj. Vel. Kralja
in Cesarja in s sliko Duceja, ter je z betonskega t postavka imel kratek in prisrčen nagovor na vo- | jake ženijskih edinic, ki eo gradile most. Eksc. minister je poudaril, da so ženijske edinice ■ to veličastno zgradbo, ki so jo dokončale v tako rekordnem času, ponovno dokazale vso sposobnost in vztrajnost italijanske vojske, ki ji je prinesla že toliko slave in priznanj in ki jo bo privedla do končno zmage. Z vzklikom Nj. Vel. Kralju in Cesarju je zaključil svoj govor vojakom, ki so glasno vzkliknili svojemu vladarju in Duceju.
Od tod je krenil Eksc. prometni minister nazaj na borovniško postajo in vlak. Točno ob 12 je med prisrčnim pozdravljanjem potegnil vlak s postaje in počasi zapeljal na most skozi morje zastav, ki so krasile železno konstrukcijo mosta. Tako je prvi vlak prevozil čez novo zgrajeni borovniški moet, ki bo zopet vezal Ljubljano s Trstom. Vae postaje na pdtt do Ljubljane so bile okrašene s trikolorami in. povsod so službujoči uradniki pozdravljali svojega najvišjega predpostavljenega — prometnega ministra s strumnim rimskim pozdravom, med tem ko je vlak počasi peljal skozi postajo.
Izredno prisrčen in slovesen sprejem pa Je priredila prometnemu ministru Eksc. Host Ven-turiju Ljubljana. Vsa ljubljanska postaja je bila odeta v morje zastav. Na peronu je bila postavljena častna četa sardinskih grenadirjev s polkov-no zastavo in godbo. Točno ob pol 1 je pripeljal vlak na postajo. — Ko se je vlak ustavil, je godba zaigrala pozdravno koračnico, nakar je vi-
soki gost izstopil. Eksc. prometni minister je sprejel najprej raport poveljujočega častnika in nato obšel postrojeno častno četo ter pozdravil polkovno zastavo z rimskim pozdravom. Nato jO Eksc. Visoki Komisar predstavil visokemu gost« navzoče predstavnike, tako ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ljubljanskega župana dr. Adle-šiča, bivšega bana dr. Natlačena in -vse druge člane sosveta. Po prisrčnih pozdravih je odšel Ekscelenca prometni minister v čakalnico, kjer. je pol ure ostal v ljubeznivem razgovoru i vsemi predstavniki, ki so prišli k sprejemu. Na trgu pred kolodvorom, čigar pročelje je bilo prav tako živahno okrašeno s trobojtticami, se je med tem zbrala velika množica in pričakovala visokega gosta. Eksc. prometni minister pa je po prisrčnem slovesu od navzočih predstavnikov vstopil zopet v vlak in se odpeljal. Vsa Ljubljana jo današnji obisk Eksc. prometnega ministra spre-jèla z največjim zadoščenjem, saj je visoki obisk' ponovno potrdil veliko zanimanje, ki ga kažejo vsi najvišji predstavniki italijanskega imperija za procvit ia napredek najmlajše — Ljubljanske province. Posebno hvaležnost pa čuti vse prebivalstvo Ljubljanske province do Eksc. prometnega ministra zaradi tega, ker je po njegovih navodilih bilo storjeno vse, da se je čimprej Obnovil železniški ' promet med Ljubljano in Trstom in ker je osebno prišel izreči zahvalo in priznanje tisočem vseh tistih, ki so s svojim vztrajnim de* lom pripomogli, da Je bilo to veličastno delo r, tako izredno kratkem fasu kronano z uspehom.
Eksc. Visoki Komisar na Dolenjskem
Bil i» navdušeno sprejet od domačega prebivalstva v Trebnjem, na Mirni ptči, zlasti pa v Sievern mestu, kjer so mu izročili diplomo čast. obcanstva
Zadnjo nedeljo ie Eksc. Visoki Komisar ponovno obiskal našo Dolenjsko, da čimbolj spozna pokrajino in njene prebivalce. Obiskal je predvsem Trebnje,, Novo mesto in Mirno peč. Povsod ga ie prebivalstvo navdušeno sprejelo.
'V Trebnjem ie bil trg slavnostno okrašen. Najlepše je bilo okrašeno občinsko poslopje. Visokega gosta ie pozdravila vojaška četa,, ob cesti so stali šolski otroci ter s cvetjem in z zastavami pozdravljali goste. Visoki Komisar ie dobil od ene izmed učenk prelep šopek, prav tako njegova soproga. V imenu občine je nato pozdravil Visokega Komisarja g. Ban, ki se mu je Visoki Komisar zahvalil z znamenitimi besedami, kjer je ponovno zatrdil, da bo Italija spoštovala našo vero, naše šege, navade in kulturo. Prebivalci so nagradili govor z gromovi-timi »živio« klici.	.......
Iz Trebnjega se je odpeltal Visoki Komisar proti Mirni peči, kjer je prav tako doživel navdušen sprejem. Tu ga ie pozdravil župan Alojzij Povše. Tudi tukaj je imel Visoki Komisar
kratek nagovor. Zanimal se je zlasti za gospo« darski položaj občine, niene ceste in druge po« trebe.	■
Od tukai se ie Visoki Komisar odpeljal vi Novo mesto, kier mu ie dolenjska metropola priredila veličasten sprejem. Vse mesto te bilo: slavnostno okrašeno. Kliub deževnemu vremenu: se ie zbralo veliko prebivalstva, da se udeleži glavne slovesnosti.. Slavnosten sprejem je bil na okrajnem glavarstvu, kier so visokega gosta pozdravili novomeški odličniki. Tudi tukai ie R. Visoki Komisar imel nagovor ter kakor prey opozoril oblasti, nai povedo narodu, da velja: vojna osiščnih sil ne proti ruskemu narodi^, ampak proti komunizmu. Nato se ie vršila na Glavnem trgu slovesnost, kjer ie visokega gosta pozdravil župan med. veliko udeležbo množic. V mestni sejni dvorani je bila nato izročitev častnega članstva, ki ga ie R. Visoki Komisar z vidnim veseljem sprejel. Nato si ie Eksc. visoki Komisar ogledal še novomeške ustanove, nakar se je spored obiska končal.
k nau
• r_JI «t mv »i E, 31. -»<- -ia »
«r -»i movn -v«"» CiUMiji»- '-rsv»- "»a«!« esa jrajLE:ü a «rsea.u toi-- m, « Mmu. u-r »fcr
a.» a» sa k a----runar* «o» -»r». is«
». a » *-aar»m fcai 9 -tot«::, «net Xnim-•V» TrfTTTP-. J-.0»« « » Bi* -Wm.-.U lT»a3-^ui, prria. err.. .»T js. irretì * inwiia « -<&> -o- -aari» j—im it -/unij, iMU-i v '-trx. <m<^h a -t-set. a * coi
iiri ,rr* a trni n « h^m a u aoi jrrtaaa -w». ."una otoi	mi 9
HTOoarj a «k MC K aavi-aii TT* ■ a
)» «c —m aaatfe-r mšrnmka■ «n-
aaitTHne-ia lonjovrnaiLa ÌTirmsM. Tnaninf rar i amncaeri. i ITTI—	na. ij ovior»
a	3 -bJfe ,wf»i*a -»ra *rr isnrf-
■ --tuiet. psi av t» trvjn tram s^a a 10 -rn-n> * amieaio Wim -mm». r imùtp trnùa n » «natu» rrmner. ?ra«E » aio yymr-.: , Krm. o » t armila ■»>««. b • wqaranuJL ima ih n Trnju, a trm ar 7 <aes tuk
hi	a
* MnniB aerni. luiifi lil mioviii :
ni!« mil minsi«- iKtadk 'i
.di a m iai »-itwr fem jranr-:--it. Eula aa aa » »aa nturatìm: "rila *» in» taBa.
'-:JU « ira	-«ai»!.4. ira. ' mipr- uwm
tartxii wk azirr^l • '-av^r:. .lin n l«ntti. i« -na«ro	an» a mi». « iriane'» hu*-
txzf. Hav>» lui u atiau-aie. 4. .xiijani.» z '•■r!*. *h*o » MH »lirim n infirrwt a jTn"". « m »«i »in ai»v ja »tyawm. TWRT^. IHMBtr»* "P'l 'PJ llhll* IUI! I *tltt zk.ii	Iran matta :-uu» u>
jCir -«a.
tlüiae 9 a ùmneai lau, ja--« fr-"i>-iMfcj aatnr aa. 'n » tav-nrn lanti • amn -imto	mim-:« iiéIihh •« äv'jpiui «■»*
n e •wacnniaviiaiTio. 1 f-ìhii >lal{0!WIl••-.^nsu .¥3 iati j un*, larrxi. mva ii_/"jdiu«. j» a» * aaafi miI «Bat loiatük.'
2*n Vnn -lim» r	jncum, «u,.
)rt»3r'"Slnill jiwiIpì e» -lik. jiTOt,.. j *«> TiU.iIp jn" ' ilMllll - r^HMlp! n
• i mdhn ><i «mrM rtu jrsii •.•.►'^'^J': (iiw ihm» faotwt^iüba 1. ut ia «w-.u ' „ ^ Un—i«» ■Urmtrt-n. "ìqot »ni»i m nriiw iraav^miva .n .jenm^niiaj^. a ." 1
piv.;ii •)» III >r »4riii.i«li nr oimiiiia aoh^T*31
Hivnr ".hf iui e Snptmfc ariniii tum,.' . In t—ii «rKnih Mri-ulk Mlli ü» «-jw^T1' featla » «all.'»»- m »r-sfc «aa imh tm «.m. m» v m	afcurtli »i^n
Win.- .m m •"■». «teaerIrtia. «1 „ «a «rj,,. •nuni. 'r«nrfnr n» * »<ji*n4 3>vi -nm-a,^' i.iiumti v'imnm 91 paini n «l«tn i« nca«^ lusa i> i'ln tiitr-vla. ? ut lrm:m » ,,m ' Wi, inr * uior- .n "-111111 luwn?
«Vit	»^'«•ra	imbuì»; m
11^ jim>at iilfctoar ihil, luai jih im.. , | •n-fa -iJinr n ta w-nt «mji » ia ,ai. ^
mUUlMJU. UUÌÌ4 ,U M Ü»m-iaHM	« Jiy
taxi wn -vpfn. ;;er'tofi	amiv. t: «1
—-3 irre	suo iraip. MM.iaina jtvu
1LU5M10T cp-rff-m u « ìain irrt» trr! m niüi a arai?, a dnt»-» rpr » p- ura>ni n irai lesrw:. n 9 mvzméiia oiika une. n miza a e; Km;i. 'i en .vniih smaniali a miinvan a	-cai iKih. i. « « Uut-r m
*niU ai« i*. 'Zjr'iv*. a u aui mi toranli taterrzmo «rn a t^dom n u ìi j«rt fieni;n «r:Ijem aiài	nir.	e uncau jamuii
ao) mueiki iMgomar.
"TT,

jlI'I III
• %4wi»ifaf*' ' v «a r i!ai nrm -i ^ v »»»••r punaiut1 ^rnr1 uh « x -in:»! ii.4-ai "f m 1 rliun 1' :i uni -ai-^a	-4 M
* «•itoalì- * tr» » ^Én« * 3.1 hur , tOritMoa w »i» étii. L* mrfk» 'la-.'xr 'rrrfcr. *;iifcr rH- '-r- in#irr *"i>> ìfmozane ir..,*, > l'i«!»;.. J-irt.i w 1 eaii'i	::mì:i tum s, 3
anlii c «rwmiiii' piuuAama ani ea:i j^nea! "ti : a» irràrf	zjt ■3n«!e . ■> t -^.j
iu.-iuii nuin mi w-pe ondi v/11 ih tp:. avi 1« »11 letin -"l'PSB -rnjn>n»l Ü» niwm réoj (Astia ita -naii-r nrnli ior- mimi ti-i» fa, «.di ih ma 111 weiri. è> 11 i4 n 1 v 11 ini» "viéiì. ii-mte—iti m' t«i» i«en uj.
a», anii i?r» 1» mre___m
"1 ànapa -1.1a.-33 iisati-4'a mm arp"iran it"!, tu e i«tun»inun jiaotikrn "■fiita. w!:ikj la tufi iiiwi»'in«it Srun ìjt«. 3.1 ina lam r. laAlw iosa 1» ii«i sa ina-t! iia. <!e «t faihra. i«innr~rau. in » a-■»■.ia fe » Iran. vu:«ik.i ìbilhrt. ü < 1« nn-ta a nnnii» n «r-in. ja w. i 2,r- -rfi te. ur "-lànnii 1 rtaniii tfiiiakfiill:
Fnmtd'.m me nani 3imj.
mitr-tzmit/iu ae Min upbtu arai.
i i-iereni -1 ainwiUi )H
Z* wc nauta e v xaimri iipjgiunr m r inwi dnwgti «nifc. TU jrrsatwir m äe in-aar- li ini 1 un 1 n 4B 3H tuli nmian-ITM »n mwinn tr Mnirmii. "oweai te m 5i)t«b e -ralui-<uai nun- annti. " k ikoami p e ^ a;n. ni«, a « otm ni aunsiii voi aniaieji. "nmii. a * ie m Tifatili
—.....— — «ìuoibo a-t» xn-s x wta
•-.«ca. r iimb 'ntiia. tì tttiit: o-pslt* itine ama • iorps^..
T"«	-e « e imr!
iv»<iarTia rniu-r. aa e telici	iai-
a"j«a »mit«;«», .iinčas e ^nremiia. «amor
> 1	„ K,m
a	ariin>. u r -azrrrtr: n e
«TOI r cm Tii-r. > -acri	i^nr.
"et tsib» !»: vi-nr santo. -nini multa, mmrn»» -üarr. iknuta. tniica e ■BMtlI- » MEurf
-"™Br » ' »	nrrrfi. aiti/- n -mstil.
o ira e -»aasr air2a Tniatefiica. "mi neri «11*-rm o ìzm Trriatefii. « ^irresa zrtaiaio ■»n "ino rrw imiur». »mem n a ^ =iìjk; »miiiiiimira« -t-o aie. ti irrrexa nramiM t msim.
Jrn« iuttit daati niaiS. nisliio. ia no--aio -iati Te nn*. ur ioli im mia j„<t mrar ano ianie il airtivo le a eio
Je iilJU.
e 9 ™ fxa ie uri--r®	-nsilmia. ire ih 3* i49. Qwa
a nuli 3T7 xurri IM. aire ih ia »7. ».T^ÌU
llarn	ih » riì. Vainoli
xprr^Ti la e ì>hi: mica ih Ü2, r ^ut ju, Ili» J» 3» Ä JB2.
tlii"»» ja. i: ina -izrini. ■	"aki
TesmsinpTpa. ui äfa br»z zòiri. £.1 ita :« Jt «un. 2ii'"'!*u ia .bui jr-afef ina. ta«tir e «.-imi Eii-niu. Li jra-i-11 xnumeniii 1111^, e
I	unir u Main in,im '
?'umn. «ipn rrnci	iiten'nk-r»
1 itarrsc v-jia. in larirtmnsti trt. ira"'. « Iii inmii ;ar neni nr tni iig junili. m lasi mani Indir ^inin n uimu.-a.ii tar ">nii im* ( c.-nil ipsinilra iakrrne «ili •»rune n lakr-nean kril vnrn n * akn lu-ramp n enit-r-1. tiv n linei, r-v-r;ne urnv/inx la.ioriinih istiin ìarrirrim n mit-'om. t; 11 animili. 411 , i<ixn»te:o. iravaaii --p nih ie:nn « 1 "» k.iar : k uk^kor ie «eau i-3» m.'.iul r itrai akam 1 nomimi :nti ia isie n-tuii- lupini. i»t-»-i-Tin iiiiiri-^a. KiiiUrrmu. -■ 111 4.1 Kaup.aa. Htklommri. 1 irwt woit-m ^e-lkesa afcn un fa. mo in.utuaii a a ani ipami jnnuiili.
int 1ii*«i —SHI nm frmcj-lit^iijüuv i. m ^;aii »me -^aitici « a irnsw.tva nea Vaiicnaii tarili 31-si t'usui f-i- e ine: voiih p-pile nsimlu. n » rr-nuik.h e auiit inwwiai. ia; msii 1 -siabi «niie. "1K.1 Irav. me-I triicrn «Ce 3'.'^e<ijin« ffriD'ine annuii?, i: ih e ■» Evtani :<t BO»2r-> i iiü n	munii gir 'eia. i:ii j zhj a
inera • uni iaor-m p, tu cirhixhi.jaf. 1 'aJlko-n irnmituìeniii. ta jmiii ini i 3ri» iiuaiu uimicnaii. auiai io e: «rasni imetnt'sti Jii-oini -,-.inn » «'"ih irài-e. N.i bi jal Bo«. Ai ir n fšna iiiiih iiMiu'i.pv nič aisaia.
II	«In a iravauM. j,,, « ra	, jri;lvi ■ìKu a i jtuiiiiiaa'-' mheafi»^ m ìivbcx:
we xnnnkoiiji-'i n ìra^nust..
pi ia 11 11č mirilo 3.iu^uua. Ja ne bi wint e mm innta-, i. K i-auukuijavala kr«uu-tTo er irtinmla un francoski rwoluci li. Proti ioncu ,::ri;efi.a e l.ni^uu	uvidcl svoio
,riik" Z*OI<imj n duvetini: .	„„
ileunm »v„0, tali«, iu bi treuetal. uamX
,a «	ivanm. uiunmrtu Ivm. Ja bi
retül. asinini mm..	ü I
Wnuun iraaniii mi. Su .ih «mima r. iaa TTtov-a a r jr*uiau. jcnra ji -Laiu a liuti z i.Vi.nit-ji -tfudu:h tr-mf». r» ntii» nr-i tracia ai TiatK i-jiiiui iiat» -vailint mumno a li-
-ii«- 7 i.-iu «u « taoutui in ami :: «un: u:o, ta 11 liliji suo. ^44 auwncn im amia T—aantra. ù iii.au tja « « in Ili et nisaiiu. ni » r»
i.enu "-'tu * I..naiu,« 1 S/rtmi ie aurn«. T»di mai jr.iiii.a	la .e ìawi une "urst. fc le
n 11 unii 311t lenkkv < liuiuia.siium xnnjv n. 'aa 3o»a .{.anno ali.« tinnii; ìKzmtne rrsn. C^rtovi « iiiv» «1 -unwiH largii, wutnni a» unir-a tam i ürukim rabum.
WN
hin iw äi-rrr lit'p. «ar ih »icia i<\ i» i*hifr«iilirr ?imiwvaih« Jjuatenj». in ;b «oihi j»« "»' tanauhifum inan^mmiku. «: » «uikri » siti«-Tr Me » ta in»	ma,reno, ia ra fi«**-
?i(.7 ijrfo ie -nor» sairfmiati niti 1 -laimicm-n dro->««lNm! n s ii»il>.-i:5iin -fteitium. Annciati J» mir-m« « 7« i t»nrourn ut^grvovan it. pn po-«asih 10 «twüjii. «ako -10 v Iniitunii bafterij ciii^ie b3wiii>:a lauimai: bitter ih. ut ia p pr-flpii:a a-fiia iaen m-vnini «vraänk. z bistro-•umi'in uè**!«] |u ,1 h«r-il iinjaui. ja ie o»'* čujp iai^rii «ak jtmji. impa.t aravo few biti«, ki ir« ìhikwrii».
S kak mm
aùUjiM Kciwnb v
{• p«4»«ai Krištof
Kjior iiiaug^ j« Sj-i^tol Sjiumb prišel pr"' krat v .Vumriko 1 trpini laujuini. C« pomisiimo aa	^oinur-ilm vrinili. M moramo čudili.
kaAy 1« UIOKV.-1 « tmm xwinički< napraviti tak0 utol({o pot S.enova lailju >Àni a VJa.-a< je bija Uoltfii kuinuj '£1 m. široka pa <i.T m tar 1« in«'" ^Msudko »ivi. Xauiiaujä» njegova !a<l:a »Nina« j» uieriU * JoiÄi'io (7 i m, v iirmo pa j.t> m ter i<?	«i,A Srednja laJja Pinl><
1» bila |v velili^ uu-iu-'io v srviiini ome-ojeimii« avvina tvr j« imela M moi posadke.
Za Vomolftibove naročnike
tudi letos izredno lepa knjiga
Slovenžev koledar
za leto 1942
Stane le 9 Lir, za nenarocnike 20 Lir
Letos bo koledarju priključena tudi lepa povest!
.SLOVENCEV KOLEDAR-, LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Zastopirkf, pojdite takoj na delo in pridobite nam čimveč naročnikov!
Naročniki Domoljuba 1 Naročite „Slovenčev koledar" takoj pri našem zastopniku v Vašem kraju!
Natisnili bomo le toliko izvodov kole-darja, kolikor bo plačanih prednaročil.
Rabljeva roka
Spisal J. Fletcher Ray. Poslovenil Frane Poljanee.
Ko sem to gledal, je brž nato gričem izza vrhov vzšlo sonce, in zagledal sem jamo, iz skale izsekano, in v jami je v belo oblečen nekdo spal z rokami prekrižanimi nad prsmi In ko je sonce vstalo više, 90 njegovi žarki jamo preplavali z mopočno svetlobo; in svetloba je njemu, ki je spal, padla na obraz, tako da oči nisem mogel proč obrniti. Saj, glej I Bil je obraz Jezusov — prav tisti, ki sem ga videl na tempeljskih dvorih. Potem mu je na obličje posvetila luč, ki je bila Se svetlejša, in on se je zbudil in me pogledal in se nasmehnil tako milo, in glejl Poklical me je z imenom in rekel:
»Hermas, otrok moj, jaz sem Sel skoz dolino, ki jo ljudje imenujejo smrt ln zdaj zapustim ta grob in pojdem k svojemu Očetu gori, kamor hočem, da greš tudi ti. Saj si mi svojo ljubezen dokazal z vero in žrtvijo.«
>0 Jezus,« sem zavpil, »zelo rad dì šel s teboj, pa sem hudo udarjen in ne morem hoditi.«
»Potem te pa ponesem v naročju,« je dejal.
In, o mati! Tako vesel sem, da sem v svoji lepi obleki, saj vem, da kmalu pride.«
Utihnil je in oči zaprl. Dihal je rahlo, komaj se je zdelo, da se še giblje. Čakali smo, saj smo vedeli, da se mu življenje izteka. Jutranje 9once je vstalo nad grič. Posijalo je V spalnico in mu kakor zlat svit žarelo okrog, glave.
»Glejte!« je zavpil, oči široko ddprl in poskušal vstati.
»Glejte ga pred vratil Tam čaka. Ti, mati, ga pač nisi mogla videti, sicer bi ga bila prosila, naj vstopi. Jezusi Jezus! Grem! Že grem!«
Nežno je glavico naslonil materi na prsi. Nasmehnil se je in zaprl oči, nato j>a zaspal. V spanju je nehal dihati
Nekaj časa smo sedeli. Besede nismo izrekli Nidija je pokojno ječala. Mati je oirokd držala, kakor dì se bala, da ga v spanju moti.
Jaz sem sedel kakor omamljen človek; nisem mogel prenesti da bi jih gledal. Glavo sem obrnil "proti vzhodnemu oknu in gledal jutro. Sonce se je dvigalo in pregnalo jutranje megle. Malo jate oblakov so se potopile v rdečino in so ležale kakor speče školjke v morski sinjini. Jeruzalem je ves jasen in bel ležal v jutranjem svitu. Tam daleč so zobčasti tempeljski nadzidki žareli kakor tolčeno zlato pred nenavadno nebesno sinjino. Mesto se je kopalo v zdravilnih žarkih sončnega boga, ki so z jantarsko svetlobo lili v smrtno sobo.
Rahlo je glorija jutranjega nébesa mesto zbudila v novi dan. Daleč na hribih sem slišal veselo petje, po ulicah so odmevali koraki. Nekje je ptič klical svojo družico. Vse se je v jutranjem blišču zdelo živo in veselo — vse, razen tihe blede postave, ki jo ie sonce poljubljalo, pa ne zdramilo; in teh. ki so s sklonjenimi glavami sedeli v sobi smrti...
III. del.
VSTAJENJE.
J. poglavje.
S ceste smo slišali topot veliko korakov in glasove ljudi, ki so klicali drug drugemu: »Vstal jel Vstal je!«
Zaslišali smo burno, rahlo trkanje. Nemo smo se spogledali. Nihče se ni ganil, niti Nidija ni nehala pokojno ihteti. Znova trkanje in tedaj so se vrata rahlo odprla.
In Marija, Jezusova'mati in Joana sta stali pred nami. Gledali sta nas in molk ju je prevzel. Nato je Mati Marija tiho stopila naprej in naišega mrlička nežno na čelo poljubila. Joana s srebrnimi lasmi je tudi tako naredila. In prar med tem se je žalost v suhih očeh materi ota-jaU, in udrle so se ji solze Ni jokala od dno velike Žaloigre prav do te ure. Nato je pristopila Joana in otroka vzdignila in ga na postelj« položila. Med tem je Marija skušala mater potolažiti S seboj sta prinesli mazil in dragocenih dišav in truplo mazilili.
»Sta mar vedeli, da bo deček zaspal,* ia vprašala Suzana, »da sta semkaj prinesli di'. šave?c
»Ne, Suzana,« je rekla Joana, »toda zgodila se je čudna reč, ki bi o njej rada pri|>ovedo-vala, pa vaše žalosti ne morem motiti.«
Suzana ji je zatrdila, da bi rada vse slišala. Na kar je Joana spregovorila in nam pri« povedovala.
»Pravkar sva šli h grobu na vrtu, ko je bilo še temno Toda preden sva še tja prišli, sva za<-gledali Marijo Magdaleno — ona je namreč tekla pred nama — vpila nama je naproti:
»Vstal je! Vstal jel« Potem nama je vsa bleda in tresoča se pripovedovala, kako je bila pri grobu in ga našla praznega. Na kar sva zelo naglo odšli, in glejl Biló je prav tako, kakor je pravila. Pečat je bil namreč zdrobljèn, kamen odvaljèn.«
»Kaj vam nisem na Golgoti rekla,« fa vzkliknila Joana, »da smrt takega ne more obdržati?«
»Pa zakaj sta prišli sem?« je dejala Nidija. »Morebiti sta mislili, da ga najdeta Dri mojem bratu «
»Kam je odšel, ne veva,« je dejala Joana, »spomnila sem se pa, kako je flermas jjo njem klical, in zdelo se mi je, da je morda šel sem, da otroka obišče.«
»Prav zares je bil tukaj,« je rekla Suzana.
Velikokrat v zgodovini človeštva so nastopili trenutki, ko se je kaka doba za vedno poslovila in je nastopila nova doba, ki je prinesla a seboj čisto nov red, novo mišljenje, nove običaje, nove oblike družabnega življenja. Ti trenutki so bili navadno povezani z velikimi vojnami ali preseljevanji, z revolucijami, z nastopom velikih ljudi, z velikimi zmagami, ali pa tudi z velikimi porazi.
Tako vemo iz zgodovine, da je judovski narod začel širiti svojo denarno moč nad drugimi narodi šele po veliki babilonski tužnosti. Babilonska suž-nost je pomenila za Jude velik prelom v vsem njihovem narodnem, socialnem, pa tudi verskem življenju, saj j« znano, da le po tej dobi rito več vdajali malikovalstvu. Bili so poganske miselnosti skoraj docela ozdravljeni ter postali zelo odporen, žilav in samozavesten narod, ki se je kljub vsemu preganjanju zelo dobro ohranil č« tisočletja prav do naših dni.
Vsem je tudi znano, kakien prelom je prinesel Kristusov nastop pred tisočdevetsto leti. S Kristusom je prenehala ena doba in nastopila druga, tako da smo začeli tudi leta iteti po tem dogodku. Kristus je namreč prinesel na svet novo vero v enega Boga in v njegovega Sina. Ta nova vera je naredila na svetu preobrat, kakršnega zgodovina ie ni doživela. Ta preobrat ni bil le zato velik, ker je popolnoma spremenil zunanje oblike človeškega življenja, marveč predvsem zato, ker je spremenil človeško notranjost. Starega poganstva je bilo konec, nastopila je doba krščanstva, ki je vtisnila svetu svoj pe£at.
Zgled, kako je ljudsko preseljevanj« ustvarilo novo dobo, nam je veliko preseljevanje germanskih in slovanskih narodov na koncu starega in v začetku srednjega veka. Takrat so začeli pritiskati iz vzhodne Evrope ter iz osrednje Azije neštevil-ni germanski ter za njimi slovanski rodovi proti srednji in južni Evropi. Zasedli eo dežele, kjer je prej vladala rimska država ter bila razširjena rimska kultura. Novi, priseljeni narodi so to državo unitili, Uničili v velikem delu tudi rimsko kulturo, v kolikor j« ni reiila katoliška Cerkev, ustva-' rili pa s svojim prihodom novo dobo, novo social-
no stanje, iz katere se j« potem začela izoblikovati polagoma evropska kultura.
Tudi velike vojne in celiki vojskovodje so često povzročili v zgodovini velike prevrate. Tako je vojskovodja Karel Veliki ustvaril v Evropi novo dobo, dobo germansko-rimskega cesarstva, ki je bilo bolj ali manj pcmembno skozi ves srednji vek. Napoleon Veliki je s svojimi vojskami prive-del v dobo narodnega prebujenja, ki ga je bil deležen tudi nai slovenski narod. Tridesetletna vojna je Nemčijo sicer strašno razdejala, vzbudila pa v nji narodni ponos, ki je potem polagoma privgdel do enotne nemške države. Neštetokrat so poraženi narodi doživeli v svojem ponižanju novo vstajenje, izgubljena vojna jim je naravnost prinesla rešitev, «'očim je bilo zmagovitim narodom njih zmagoslavje mnogokrat začetek popolnega pogina, če niso znali svoje zmage duhovno izkoristiti ter so se predali uživanju in brezdelju na račun premaganih ljudstev. Zgodovina nam nudi vse polno takih primerov. Spomnimo se le na veliko hunsko državo, ki jo je Atila razširil čez celo Azijo in Evropo, ki pa je takoj razpadla po njegovi smrti, ker je bila zidana Ie na izkoriščanju drugih narodov.
Največkrat pa je nastal preobrat v zgodovini z velikimi socialnimi revolucijami, ki so se vedno dogajale in se bodo tudi v bodoče dogajale, največkrat na miren, večkrat tudi na krvav način. 2e staro rimsko državo so do temeljev spremenile razne revolucije, ki so bile večinoma socialnega značaja. Krščanstvo je potem izvršilo revolucijo, ki je svet do takrat zìi doživel in je tudi najbrž več ne bo. Prineslo je popolnoma novo vero, uvedlo ljubezen do bližnjega in pravičnost kot temelj vsega socialnga življenja, prineslo nauk o ponižnosti, o dobroti, o krotkosti, o trpljenju, o križu, polagoma odpravilo suženjstvo, učilo, da so vsi ljudje brez razlike narodnosti bratje med teboj in da je treba v vsakem človeku spoštovati dostojanstvo osebnosti in njegovo osebno svobodo.
Podobno kakor krščanstvo so skušala tudi druga gibanja mnogokrat v zgodovini uveljaviti tvoje nazore, največkrat z nasiljem, t krvavo revolucijo.
Najbolj znana je tukaj velika Irancotka revolucija, ki je bila titao krvava, in ki je izvojevala zmag0 liberalizmu, tistemu liberalizmu, ki doživlja prav v naših dneh tvoje zdihljaje. Se hujia in večja p0 svojem obsegu pa je bila ruska komunistična revolucija 1. 1917, ki je zavlekla veliko rusko državo v materialistični in brezbožni komunizem ter ustvarila v resnici za ruski narod novo dobo, ki pa j« doba strahot in najhujšega nasilja.
Tudi danes živimo v času. ko se brez dvoma začenja izoblikovati nova doba človeštva. To nani gotovo kažejo velika znamenja, sredi katerih živimo: velika vojna, nova gibanja, novi nauki, velike zmage, veliki porazi. Kakšna bo ta nova doba?, Boljša ali slabša? Vte razloge imamo, da upamo v boljšo dobo, in da bo nastopilo novo raedobie, ki bo prineslo narodom mir, srečo in blagostanja
Različne temperature
2e pred več desetletji so skuiali znanstveniki dognati najmrzlejše točke na svetu. V ta namen je šlo več ekspedicij po svetu, zlasti jih je dosti razposlal newyorški meteorološki zavod. Ekspedicije so našle čudovite temperaturne vrednote. Gibale so se med 50 stopinjami vročine v Arabiji, Mezopotamijami, Sahari, Pendžabu, Arizoni, notranji Kaliforniji in notranji Avstraliji in med 70 stopinjami mraza v Sibiriji in arktični Ameriki. (Merjeno s Celzijevim termometrom.)
Pred nekaj časa so znanstveniki ekspedicil dognali v puščavi Lut, v vzhodni Perziji, ki jo obdajajo 4000 m visoke gore, 58 stopinj vročine v senci. Temperaturo 5."> stopinj vročine so dobili v Dolini smrti v južni Kaliforniji, dalje v južni Tripolitaniji, v Alžiru in na meji Beludži-stana. Najvišja temperatura pa je naibrž v Obbiji, v italijanski Somaliji, kjer je 63 stopinj vročine. Sibirski Verhojansk, s svojimi 70 stopinjami mraza, ki Jih je meril norveški polarni raziskovalce Sverdrup, pa je ostal kot najmrzlejši kraj na svetu. Ameriški tečaj mrzlote nima tako nizke temperature kot Sibirija.
»Ilermas ga je videl, preden je oči zaprl. Mi ga pa nismo videli Naše oči so bile zadržane.«
»Na lépo truplo tvojega sina položiva dišave, s katerimi sva naraerjali ma/.iliti telo mojega Sina,« je rekla Murija, »saj je zares vreden.«
Nekaj časa sta v mrliški sobi sedeli ali se S pokojnimi stopinjami premikali, ko sta tru-pelce oskrbovali. Obe, Marija in Jouna sta go-vórill tolažilne be.ede. Toda jaz se zanje nisem zmenil. Samo .o sem vedel, da ta, ki sem ga ljubil bolj ko vse drugo, leži tudi in je »rtev. In srce je v meni okamenelo. Tega Jezusa iz Nozaretd sem prosil. Jaz, Scipio, Rim-Jian, ki doslej ni prosil nikogar. Vzel sem meč. Pod drevesom smrti in pri grobu sem prosil v veliki, smrtni bridkosti svoje duše, pa me je prevaral. Ta, ki je življenje ljubil, leži mrtev; ta, ki je smrt iskal, še živi Resnično! Kletev težko leži na meni in mojih.
Tedaj je Suzana vstala in sinu poljubila obraz. Ona tega ne ve, sem mislil, in njegovegu spanja ne more vzdramiti. Zapovrstjo so otroka poljubile. In ko se je Marija iz Nazareta nadenj nagnila, sem si v srcu dejal, njej je pač lahko govoriti tolaži Ine reči, ko pa njen sin živi.
Nato je Suzana stopila k meni in spreeo-Torila rekoč:	°
»Me gremo pripravljat, kar je treba za pogreb. oreono, Scipio! Junak bodi, lepo prosim !<	r
In dasi je tako govorila, vem, da ji je srce pokalo. Jaz se nisem ganil, niti oči nisem proti njej vzdignil, ampak nepremično sem tam se-dèi in strmel v telo svoiega sina. Ona je trenutek postala, kakor da hoče še nekaj reči. Potem se je obrnila in z Nidijo in Joano odšla.
Tedaj je Mati Marija okoli trupla razpo-lozila cvctje. stopila k meni in svojo roko položila na mojo, prav kakor na vrtu.
»Scipio!« je zelo pokojno rekla, »Scipio!« J
L.®
ril.
Vendar ji pa niti besedice nisem odgovo-
»Scipio,« pravi, »nikar duha ne zokrkni, prosim te. Prav dobro vem. kaj je v tvojem srcu, in prav je. da žaluješ. Se le tri dni je tega, kar je moj sin ležal mrtev, in menila sem, da mi je srce počilo. Zdaj pa vem, da je smrt samo spanje, in da se ti, ki zaspe, nekega dne vzbude.«
»Mlado drevesce je izruvala grčavo deblo pa prihranila. Odtrgala je popek, oveneli cvet pa ostane. Na meni in mojih leži njegova kletev.«
»Ne. nikar tako ne misli, Scipio. Ali ni otrok za bolečine le prav malo vedel? Ali njegove oči niso bile zadržane, da je njegov duh mogel najti pokoj? Ali ni zaspal z mirom v srcu? Kako bi bilo t teboj, če bi bil živel in vse zvedel? Morebiti ga je vzela roka ljubezni. ClejI kako se še zdaj smehlja!«
»Zena, tebi je lahko tako govoriti. Tvoj sin, praviš, prav zdaj živi in ti bo oči zopet razveselil. Ta moj otrok pa leži mrtev. Njegove oči ne bodo nikdar več gledale zore, njegov glas se ne bo nikoli več veselo razlegal po tej zapuščeni hiši. šle so pripravljat prostor; njegovo telo bodo pol6žili v grob, in jaz ga nikoli več ne bom videl.«
»Stfipio,« je rekla, »počasnost tvojega srca je kakor temno pregrinjalo med teboj in vso resnico in lepoto. Prosim te. poslušaj me, ko stojiva tu vpričo navidezne smrti. Pred dobrimi tridesetimi leti mi ;e v metu Betlehemu tam doli v hlevu bilo rojeno Dete. Bild sem zaročena žena Jožefa tesarja iz Nazareta. loda mož me ni spoznal. Preroki so naprej napovedali, da bom rodila Sinil, spočetega od svetega Duha.
nstirji. katerih eden prav zdaj stanuje pri ognili	P™**?- kako so njegov prihod
in t nl ."^ ''	'?8e,> Postal močen
in se pri Jožefu učil obrti. Ni bil kakor drugi. Marsikatere njegove besede nisem razumela
Zdaj pa ko je dorasel v moži, se ie zgódilo, da je šel k Jordanu. In tam ga je neki mož, Janez Krstnik, pozdravil in zoklical: »Glejte Jagnje
božje!«
Potem ga ie Janez krstil, in ko je stal v JArdanovih vo da h, se je iz nebes razlegel glas: »Ta je moj ljubi Sin.« Veliko jih je še zdaj živih, ki morejo ie besede izpričati. Drugo pa veš. Kako je petek deveto uro «mrl na križu. In prvi dan tega tedna je vstal od smrti, da dopolni prerokbe in svoje besede, ki jih je biJ govoril.«
»O dobra žena,« sem vzkliknil,« tebi ni težko tako govoriti; saj tvoj sin, ki je bil križan. zdaj živi, sta mi pravili; in ta moj sin je mrtev.«
»Veseli me.« je Marija odvrnila, »da si prav od srca povedal, saj se resnica more razodel! samo človeškemu srcu. Glej! Odkrila ti bom skrivno«». Le malo časa bodo ljudje mojega Sina videli. Prišel je samo zato, da me<l nami pokaže moč Najvišjega. Bil je božji Poslanec. Zdaj, ko je poslanstvo oznanil in božjo moč v vstajenju razodel, pojde k svojemu Očetu.
Morebiti, da mi po njegovem odhodu ostane čas zemeljskega življenja. Vendar pa ne bom brez tolažbe, saj je obljubil, da ljurtem zapusti svojega Duha. In v tej ljubezni bom prebivala, dokler me ne pokliče, da telo odložim. In potem bo moja oproščena duša vekomaj z njim. — Scipio ali ni llcrmas svoiega ljubkega pustil pri tebi in pri Suzani, da, pri vas vseh? Pripravi se torej, da bo tvoja duša, ko zapusti telo, dovolj prosta, dn se vzdigne v tiste vzvišene višave, kjer prebiva Bog in tvoj sin. Resnično. to ti povem, da se duše, obtežene z grehom in dvomom, ne morejo vzdigniti nad zem-ske vezi. Je zapora, iznad katere se duše, n« zémljo navezane, ne dvignejo. To dobro vem, znknj ta, ki je vstal, je rekel: »Blagor njim, ki so čistega srca, ker op' bodo Boia gledali « (Nadaljevanje prihodnjič.)
Jiä} jenoitega Jgl
Novomašniki ljubljanske škofije
1'revzvištni gospod knezoškof dr. Gregorij Rozman je na praznik sv, Petra in Pavi; nija, ob 7 zjutraj v ljubljanski stolnici podelil red mašniškega posvečenja 13 dija njimi je sedem gg. bogoslovcev ljubiianske škofije, ki jih vidimo na sliki. Od leve
lašo bo i
njimi je sedem gg. bögos Lojze Kočar, 5. letnik — novo mašo
praznik sv, Petra in Pavla, dne 29. ju« dijakonom. Med •leve proti desni:
_ __________ ________ ___________ imel v ljubljanski stolnici 30. junija. — Danilo Perkan,
5' lefnik. — Karel Wolbang, 6. letnik — nova v uršulinski cerkvi 6. julija. — Dr. Janez Kra-Ijič, semeniški spiritual. — Stanko Debevec, 5. letnik — nova maša na Žalostni gori pri Pro-ser]u 6. julija. — Anton Iskra, 5. letnik — nova maša v ljubljanski stolnici 6. julija. — Anton Sterle, 5. letnik — nova maša v St. Vidu nad Cerknico 13. julija. — Roman Malavašič, 5. letnik — nova maša v Št. Joštu nad Vrhniko 6. julija.
Duhovne vaje za dyhovnike
V Domu duhovnih vaj bo leto« preč. gg. na razpolago več tečajev. Za tedaj to predvideni naslednji: od 7. do 11. julija, 21. do 25. julija, 4. do & avgusta, 18. do 22. avgusta, 1. do 5. septembra, 22. do 26. septembra. Posebno priporočamo udeležbo pri prvih tečajih, da ne bo proti Iconcu preveč navala. Oskrbnina te lahko poravna tudi v naravi ali nadomesti z intencijami, ki bodo na razpolago v Domu. Za vtak tečaj prosimo dovolj zgodnjega obvestila, da moremo 5« odgovoriti, če je prostor na razpolago. Upoštevati i» treba,
<>
' di Z oblastjo nI šale. Oddelki Kr. Kvesture za nadzorstvo nad cenama so prl svojem delu, da •e zagotovi izpoljevanje določil, ki urejajo cene na mestnem trgu, ugotovili nove prekršbe. Razen drugih primerov, ki e» bili naznanjeni sodnim oblastem, so bili ugotovljeni tudi naslednji primeri, v katerih je ukrenil Vieoki Komisar naslednje: Obrat se zapre za 5—10 dni zaradi prekoračenja najvišjih dovoljenih cen sledečim: Seničarju Francu, prodajalnici kruha na Celovški cèsti 144; Anžiču Alojziju, mesarju, Pot na Fužine 4; Staniču Alojziju, mesarju na Vodnikovi cesti 237; Maroltu Francu, mesarju na Vodovodni cesti 101; 'Ivane Mariji, lastnioi mlekarne v Fiorijanski 10; Drolc Ivanki, lastnici mlekarne na Staničevi c. 6; "Za 4 do 8 dni bodo zaprte naslednje trgovine, kor niso imele blaga označenega s cenami: Sama-tuk Marko, delikatesna trgovina v Kolodvorski 28; Pretnar Katarina, mlekarna na Tržaškd cesti 28. Za 6 dni bo imel zaprt obrat, ker je prodajal meso ob prepovedanih dneh, Dular Franc, mesar na Cerkveni cesti 19.
di Promet s Štajersko in Gorenjsko. Po sporazumu .med nemškimi oblastmi in ljubljanskim Visokim Komisariatom Je bil obnovljen trgovski promet s Štajersko in Gorenjsko, zasedeno po Nemcih. Iz Ljubljanske pokrajine je tja dovoljeno uvažati pločevino, les, nogavice, kvas — uvažati od tam v Ljubljansko pokrajino pa mleko, cement, celulozo, električni tok in premog.
di Veliki iolezniški most prl Borovnici je prometni minister Eksc. Oost-Venturi dne 28. junija 1941 ob 11.30 slovesno izročil prometu.
d Nova ureditev tramvajskega prometa na progi 1 in 2. Na progi 1 St. Vid—pošta od ponedeljka 30. junija dalje tramvaj ne vozi samo <rio pošte, ampak mimo magistrata do splošne bolnišnice in od tu nazaj po Poljanski cesti mi; mo magistrata in pošte v Šiško in dalje proti St. Vidu odnosno do tovarne Štora v Dravljah. Tramvaj vozi s šest minutnim presledkom od splošne bolnišnice do Sitarja v Šiški, od tu do
St. Vida odnosno Dravelj pa s 12 minutnim presledkom. Na progi 2 Moste—Sv. Križ se je promet spremenil v toliko, da tramvaj ne vozi s 6 minutnim presledkom, temveč z 8 minutnim presledkom. Zaradi obratovanja proge 2 in.l od splošne bolnišnice do pošte je zgoščen promet na iem odseku tako, da potniki lahko vstopajo v vozove na vsake 4 minute, ne pa šele po 6 ali 7 minutah kakor doslej.
d Sprejem gojenk v šolo z* zaščitne sestre v Ljubljani. Prošnje za sprejem se vlagajo s predpisanimi prilogami na naslov šole za zaščitne sestre v Ljubljani, Dvoržakova ul. 3. Rok
». ^	.n.J.. ..	,	.....J.....,	— -------------,..	r.'	»
za vlaganje prošenj poteče s 30. julijem, toč-nejša pojasnila se dobe v šoli pismeno ali pa osebno.	. ....
d Katere količine žita lahko zadrži kmet zase. Ministrstvo za kmetijstvo ie odredilo naslednje količine žita, katere lahko kmet zadrži zase, za potrebe svoje družine, za seme: za kruh ter za juho kot lani: 200 kg za osebo v družini in pripadnikov gospodinjstva. Oni delavci, ki dobe mezdo v naravi, dobe isto količino kot člani družine. V zameno (delno ali popolno) se lahko vzamejo tudi naslednje količine drugih živil: riža 1.5 stota za vsak stot pšenice, rž 1.3 stota za vsak stot pšenice, ječmena 1.5 stota za vsak stot pšenice, koruze 1.75 stota za vsak stot pšenice. Stročnic si lahko zadrže v zameno za bob do 0.50 stota. Za seme je dovoljeno obdržati za vsak hektar: 1.6 stota rži, 1.60 oziroma 1.80 stota ječmena, 1.50 stota ovsa, 0.60 oz. 1.30 stota koruze, riža 1.80 stota in stročnic 1.20 oz. 1.50 stota za vsak hektar. Posebna določila veljajo za krmljenje živine. Ce velja ta odredba tudi za Ljubljansko pokrajino nam ni znano.
d Prehranjevalni urad pošilja občinam živilske nakaznice za mesec julij, ki dajejo pravico do nabave moke oziroma kruha, testenin in riža v isti izmeri, kakor je bilo to določeno za mesec junij. Pridelovalci žita, ki imajo zaloge, in njihove družine (sočlani), ne dobe krušne moke in testenin. Vsak občan, ki ima pravico do nakaznice, se je moral do 30. junija zglasiti pri občini, kjer stalno prebiva, da dvigne nakaznico. Za civilno prebivalstvo, civilne zavodske družine in javne obrate veljajo v vsem, kar se tiče nakaznic, navodila, ki so bila izdana ze meseca junija. Slednjič opozarjamo imejitelje živilskih nakaznic za krušno moko, oziroma kruh, testenine in riž, da morajo do 10. julija izročiti svojim dobaviteljem »listek za zapis živil za mesec avguste, ki ga odrežejo na desni strani nakaznice, tako da dobavitelji lahko do 12, julija sporočijo občinam svojo celokupno potrebo.
d Kaj pa ljubljanski trg? Onosobotni trg je bil znložen z vsemi dobrinami in potrebščinami. Krompir se ceni. Bil je po 3 lire kg, kdor ga je kupil večje množine celo po 2.60 lir. Istrski in goriški stročji fižol, katerega uvoz je velik, je
bil po % do 6 lir. Domačega graha je bilo v obilju. Letina za grah je letos prav ugodni Merica luščenega graha je bila po i liro. Di mače lepe in zdrave glavnate solate je obilu Bila je po 2 do 3 lire kg. Prostor za gozdne sa) deže je bil popolnoma zaseden. Bilo je do 2f vrst klopi na prostoru od semenišča do ško« fijske palače, dalje dolga vrsta ob stolni cerkvi tja do konca semenišča. Najmanj 250 nabiralH jagod in borovnic je ponujalo na produj nabral ne sadeže. Borovnice so bile po 1.50 do 2 liri
----- —----- "»iv j/u	UU tt Ulj
liter, jagode po 3 do 3.50 lir liter. Trg je daljt ' dobro založen s sadjem. Domače češnje so bil«, po 5 do 7 lir kg. Veliko češenj je bilo pripe ! ljanih iz raznih dolenjskih krajev, kjer so čejl
nje dobro obrodile.
d V cokljah. V Ljubljani je videti vedno vel čevljev, ki imajo lesene podplate namesto usnj» nih. So primeroma dragi, saj jih imajo dekletA za enkrat bolj za luksuz.
d Zamenjava dinarjev v lire je pokazala, (fa so imeli ljudje ogromne vsote denarja raje doma« kakor da bi ga bili naložili na obresti v poacF jilnice.
d Nova poštna tarifa. Od petka, 27. junija vom ljajo za Ljubljansko pokrajino sledeče poštne ce«. ne: Pisma in zalepke: za vsakih 15 gramov alf del te teže v krajevnem prometu 0.25 lira (do^ slej za 20 gramov 1.50 din, odnosno 0.45 lire)J v medkrajevnem notranjem prometu za vsakih 15 gramov teže- ali del te teže 0.50 lire (doslej di 20 gr 2 din, odn. 0.60 lire). Pisma, naslovljena inozemstvo: za prvih 20 gr 1.25 lire, za vsakil nadaljnjih 20 gramov pa 0.25 lire. — Dopisnice! državne in zasebne izdaje, v krajevnem prometti 0.15 lire, v medkrajevnem prometu 0.30 lire (do» slej v krajevnem in medkrajevnem prometu 1 diti, odn. 0.30 lire). Dopisnice, namenjene v inozeraÜ stvo, 0.75 lire. — Razglednice: Samo s podpison pošiljatelja in datumom: v notranjem promett 0.10 lire, v prometu z inozemstvom 0.25 lire; razi glednice z ne več kot pet besedami, ki izražaj^ vljudnost (voščila in pozdravi) ter neilustrlranj dopisnice državne in zasebne izdaje z enakim bq~ sedilom: v notranjem prometu 0.20 lire, v pn metu z inozemstvom 0.25 lire.	i
JABL1N • idbottnlk
za izdelavo umetne domače pijače Vas stane SÉ 50 litrov zavitek din 30 —, po pošti din 42--J 2 zavitka po pošti din 78 —, 3 zavitki po poŠti din 110.—. Predaja Drogerija Emona Ivan Kane - Ljubljana - Nebotičnik
d Se dve nesreči. V kandijski bolnišnici s<ü zdravita 41 letni kočar iz Skocjana Anton Vo«. dopivec in 30 letni delavec iz Brusnic. Oba st(K doma tako nesrečno padla, da sta si zlomiHf desni roki.	»
d Is italijanskega ujetništva je prispelo v Slo« venijo doslej že več sto Jetnikov, med njimi pre« cej Ljubljančanov.
d Vsi svojci, ki bo prejeli od ujetnika bakrS«. nokoli karto s šifro, lahko odgovore s tem, d«i napišejo na desni gornji rob »Prissoimier de gu.«! errec, na levi dolnji rob pa »Franc de port«. Vsaj ta korespondenca z vojnimi ujetniki, bodasl zal Ljubljansko pokrajino, bodisi za inozemstvo, j« poštnine prosta.
d Se nekaj ljubljanskih nesreč. V Trstu rojeni raznašalec, 22-letni France Norbert je padel s strehe. Dobil zunanje in notranje poškodbe. — Delavčeva hčerka, triletna Lenka Jelševar je n* Ižanski cesti padla pod voz in dobila rane pd glavi in rami. — Na Celovški cesti stanujoča za-, lebnica Antonija Staretova se Jo urezala v deend nogo, tako da je morala zaradi močnega krvavenja iskati zdravniško pomoč. — Mitničarjevegal eina, petletnega Franceta Avbeja je neznan vozni a podrl na cesti. Deček ima zlomljeno desno noga, — Na Smartinski cesti je prišel pod tramvai pet« letni železničarjev sinko Bogomir Bily. Deček i« dobil hujše poškodbe.
d Nova mešanica moke na Hrvatskem je sestavljena iz koruzne (55%), enotne pšenične (35%)1 in režene moke (10%). Ta kruh iz te mešanica pravijo, da je zelo okusen.	i
d Draginjske doklade na Hrvatskem bodo prt* čenši s 1. julijem znašale pri plačah do 1100 M 50%, pri plačah do 1500 din 45%, pri plačah d« '	n1
1000 din Wi, pri plaùtb do 2000 din 36%, pri plačah do 2100 diu 30%, pri plačah do 2Ö00 dia 25%, pri plačali do 2D00 din 20%, pri plaiah do 3500 dOin 15%, pri plačah nad 3»H) din pa santo 10JÓ. Za temelj draginjskih doklad veljajo plače, ki so jih imeli nameščenci 1. septembra lani.
d Radikalno »čiščenje«. Srbski uradni list »Službene novinec u Belgrads objavlja odlok sveta komisarjev o ureditvi službenih odnosov vsek državnih, banovinskih in občinskih uradnikov bivše Jugusluvije na področju Srbije. Ta odlok prepoveduje vsako novo imenovanje urad-ništva in napredovanje dosedanjega. Svet komisarjev bo nadalje upokojil vse državne, ba-novinske ia občinske uradnike, ki že imajo ali pa boilo imeli 30 let efektivne službe. I'rav tako preneha slu/ba vsem uradnikom, ki so že spolniK 60. leto starosti. — S 30. junijem je prenehala služba vsemu uredništvu, ki nima vsaj štirih razredov srednje ali njej enake strokovne šole. Istega dne preneha služIm tudi vsem ženskam. Uradništvo, ki bo 30. junija odpuščeno iz državne, banovinske ali pa občinske službe, bo dobilo iu račun odpravnine enomesečne ali pa dvomesečne prejemke.
d Častita pokojnina Neodvisne hrvatske države je bila te dni podeljena vdovi pokojnega Stje-pana Radica in sicer 10.000 mesečnih kun brez vsakega odbitka.
d Ne Marije vo, ampak Sar»j ve. Veliki fupan i»pe Vrhliosna, Derviš Omerovii, je izdal naredbo, da je treba od 25. junija v vseh uradnih nazivih Sarajevo imenovati sSarajva«.
d Posebne listine za nakup ria» so predpisali na Sp. štajerskem. Po tej odredbi se more kupiti vino pri proizvajalcu oz. prodajaleo le proti predložitvi posebne nakaznice za nakup vina, ki se dobi pri pooblaščencu za prehrano in poljedelstvo, pri načelniku spodnještajerske civilne uprave v Mariboru, oziroma pri poslovalnicah v Celju, Ptuiu, Brežicah in Radgoni.
d 230 atilijoaai dia posojila je dovolila zagrebški občimi Hrvatska državna banka.
d Srbske io It»ke etnovae Me in otroške vrtce bodo zaprli aa Hrvatskem Slovaške javne is zaselme šole v novi kraljevini ostanejo.
d Radijsko naročam« se svüali na Hrvatskem od 25 na 30 din. Naročniki bodo dobili zastonj radijski list.
d 508 piuaik pwièev bo dobavila Madžarska Hrvatski.	, , .
d 7 vagonov riža je poslala te dni Italija na Hrvatsko.
d Žitni monopol so uvedli v Hrvatski neodvisni državi. — Nujvišja odkupna cena za volno znaša 55—1-10 din. — Žetev ječmena v Dalmaciji je zelo dobra.
d Družbo za goriv» s* astvarili na Hrvatskem. Imela bo izključno pravico do izvoza in uvoza vseh vrst goriv, kakor tudi izključno pravico do prodajanja na vsem Hrvatskem. Država bo pri novi družbi imela 60% vseh delnic.
d Žita bo dovolj. Kakor menijo sktrokovnjaki, bo letošnja žetev na Hrvatskem v celoti pokrila potrebe prehrane vsega hrvaškega prebivalstva. Raènnajo. da bo žetev po kakovosti in količini dobra. Žito bodo potem pravično razdelili med vse ljudske sloje in bodo predvsem upoštevali socialno šibkejše sloje, obenem pa poskrbeli, da se bo zadostna količina žita prihranila za bodočo setev.
d Občini Strigava ia Kaikriije sta bili te dni priključeni Madžarski.
d Knjs radarska Mo bodo otvorili v Zenici.
d Banjaluška mesina policija je ugotovila, da tamošnji peki ne pečejo zadostne količine kruha ter rajši prodajajo moko po višji ceni.
d Znana Batova tvornica v Borovu je sedaj v obratu pet dni na teden. Ker tvornici manjka surovin, izdela na teden samo 40.000 parov čevljev, medtem ko je v običajnih časih dovršila na teden po 70.000 parov čevljev, 80.000 parov gumijastih Čevljev in 5000 parov nogavic. Gumijastih čevljev sedaj ne izdelujejo. V smislu dogovora izdeluje Bata tudi za Nemčijo.
d Slomška sa preselili. V soboto. 21. junija ss prepeljali s starega mariborskega mestnega pokopališča v prejšnji Slrossmajerjevi ulici zemske ostanke lavanlinskega škofa Aniona M. Slomška v frančiškansko baziliko ter ga položili v tamošnjo grobnico. Slomšek je bil pokopan v kapelici starega mestnega pokopališča, ki je bilo pred leti opuščeno ter zemljišče, ki je last soline župnije, določeno v druge svrhe. Predvideno pa je bilo, da bo Slomškovo truplo ostalo v svojem grobu ter bi ščasoma, fe bi Slomšek bil povišan v svetniško čast, zraslo na tem mestu njemu posvečeno svetišče.
Kov vozni red na progi Ljnbljana-Pestoina in LjuMjaiea-Vrliitika
Počen?i z nedeljo, dne 29. jtmija t. I. se obnovi na progi Ljobljana-Postoma neprekinjen vlakovni promet V zvezi s tem se uvelpvi o polnoči med soboto in nedeljo dne 28./29. juniia t. 1.
JK? Ä'SuS'a *LiuN?aBa-^ «- <*> *«-**
na pragi Ljubljana—Postajna
brzi vlak		601	odhod	iz	Trieste C	ob	9.00
tt	«	603	„	ti	„	ft	14.55
ff	ti	602	«	ft	Ljubljane	m	5.20
ff	ti	604	H	ti	„	n	17.45
pot	«'	611	ff	ti	Postojne	ti	5.07
H	M	613	f»	ft	Trieste C.	tt	5.05
tt	9»	615	tr	„	ft	«t	10.35
ff	fl	617	tt	ti	11	tt	17.15
m	ti	610	ff	ti	LjvMjan«	«i	«.20
t»	M	612	ft	ti	»	tt	12.15
tt	tt	614	ff	ti	tt	»	14.45
«	t»	616	ff	ff	tt	ti	19.10
odhod iz Postojne ob 10.50 „	. 16.50
prihod v Postojno
„ „ Ljubljano odhod iz Postojne
prihod v Postojno
6.50 19.14 6.45 7.02 12.53 19.07 8.11 14.06 16.3« 21.00
prihod v Ljubljano	ob 12.05
. . „	. 18.05
„ „ Trieste C.	. 8.45
» . „	„ 21.05
Ljubljano
, Trieste C
«.40
14.30 20.45 10.20 16.45 19.05
m pregi L jniijana—Vrtinam trs
vlak 8031 odhod iz Vrhnike trga ob 6.20 prihod v Ljubljano « « 9.10 . .
8033
8035
8037 8032
8034
8036
8038
ob
Ljabljane
12.25 16.50 7,45 11.30 13.55 18.30
Vrhniko trg
6.5Ö 9.45 13.00 17.24 8.20 12.05 14.30 19.05
WttÄr^tÄÄ avlobur "r«
mobili od Yogatea da Ljubljane * ofcatZ	(,re,°2 komada rob« s tovornimi avto-
180 letnica Alešove mame
Kdo bo našel močno ženo?
(Sv. pismo.)
Aleiov dom aa Jezici, kamor m j« prmi0ij|a Marjeta Vilfan v juniju 1886, se je pod njenimi g0. spodiajskini rokami dvignil v eno izmed naših najbolj obiskanih m spoštovanih gostiln v ljubljanski okolici. Prav materinske zmožnosti Alešove mame so se izkazale v najlepši luči, bodioi v domačem krofu sorodnikov aH v dražbi prijateljev ia znan-cev. Ker smo v mesecu novih mai, ne smemo p0. zabiti, kako so bili rojaki novomainiki, vsak ob svojem času, spoštljivo sprejeti ter lepo obdarovani pri Aleiovi dobri gospodinji. S hvaležnostjo se je spominjajo tudi posavski dijaki. Pred ved lèti so ji zložili pesem. Ker na vemo, je-li bila kdaj kje pesem pnobčena, jo prijavljamo aa tem mestu.
Marjetica, pozdravljena! Na sredi krama vaiafa: dva mKna me 1 je ta, dva mlina meljeta. Od jatra komaj aontega do mraka davno poznega dobrote steljeta, dobrote steljeta.
Ni t» sa svet, ne za denar ia smili se ti vsaka stvar. Za dobro to rokd ie ptioe ti vedo. V poletnih kakor * nnskik dnek. ko vstane cvet, k« pade sneg, aa vrtu zažgole: O zlato ti srce!
In da %o tvojih rok vsi selci krof ia krof; ia da so tvojega srca vsa srca iirnega sveta: ves bil bi božji svet t ljubezni plaSč odet
Sloves Aleiove mame so raznesli daleč naokrog tudi otroci in prosjaki. Za kateri god pole]! sv. Kancijana in sv. Jurija ježenslri žttpfjani bolj vedo. kakor le Je za god sv. Marjete! Tedaj «« jim ie prav posebno oglata v srcu čut hvaležnosti za vse, kar je Aleiova mama storila s svojim zgledom in delom za blagor občine m inpnij«. Katero druStvo, katero socialno podjetje se fe osnovalo na Posavju v zadnjih desetletjih, da nima pri tem Aleiova mama svojega dobrodelnega de-Ieia?_ Celo zvonovi na Smarni gori so pred leti vnovič zapeli tudi po njenem dobrodelnem, plemenitem prizadevanju. Domača cerkev sv Kancijana pa jo prej ko slej prištev^ med svoje največje do-brotnice. Pač more biti sedaj ob svoji 80 letnici Aleiova mama vesela, duhovno vesela namreč, ko vidi, da je zadnje čase ob nedeljah župnijska cerkev, četudi tako povečana, vendar tako prenapolnjena vernega ljudstva ... Božja previdnost misli na vse.
Kakor vsako življenje, je poznala tudi življenjska mnogoletna doba jubilantinje dokaj križev in težav, a ui jih tožila ljudem, temveč Bogu.
Ne vemo sicer, katere so prav v sedanjih dneh najiskrenejše želje Aleiove mame. Vsekakor pa ji želimo, da jih naj ji Bog izpolni. Uverjeni smo. da se ne tičejo toliko njenega blagra, kakor pa blagostanja drugih. — Bog naj ohrani Aleiovo mamo rosavjn še mnogo letf
d Vsa planinska društva so raspuščena na Hrvaškem. Obenem se je z oblastvenim ukazom osnovala Osrednja oprava hrvatskega planinskega društva v Zagreba.
d Ki se priznavaj« za Keime. Spodnještajersk i Gauleiter dr. Uiberreiter je izdal posebno odredbo, po kateri se bodo |>ospešila prizadevanja, »Ia se izpnstijo oni vojni njetniki, ki se doma na Sp. Štajerskem m ki se priznavajo za Nemce.
d Velikem« Maribora, ki b« štet 78.00« prebivalcev, bodo priključene sledeče katastrafne občine: Slndenci, Kamnica, Bresternica, Košaki, Po-čehova, Meljski hrib, Krčeviaa. Rošpofc, Zgor. in Sp. Radvanje, Zrkovci, Pobrežje, Tezno, H rastje, Pekre, Limbtiš, Rogoza, Bohova, Razvanje Ztr. in Spodnje, Hoče ter Pivola. Občine Košaki, Hoče, Limbuš in Kamnica ohranijo^ kolikor ne bodo pripojene mestu Maribor, do nadaljnjega samostojno občinsko upravo.
d Svinjska kuga ja zajela precej štajerskih okrajev
ffitAčj/icf f W jVchb
lx Julijske krajine
p Za norega prefekta tržaške pokrajine imenovani Eks. Tullio Tamburini je prispel v nedeljo 22. junija v Trat, kjer so ga slovesno sprejeli.
p Ustollčenje novega kanonika v Gorici. Preteklo nedeljo je bil ustoličen v goriški stolnici za kanonika stolnega kapitlja mons. Angelo Con-stantini. Obred je bil izvršen ob navzočnosti nadškofa dr. Margottija in vseh članov stolnega kapitlja.
p Odkod dijakov-prostovoljcsv lz Trsta. Te dni je bila v Trstu večja prireditev, pri kateri so bili navzoči predstavniki vseh oblasti in stranke. Na prostoru pred sedežem stranke so se zbrali vsi študentje, ki so »e prostovoljno javili za vojsko. Funkcionarji stranke so imeli nanje več nagovorov. Proti večeru so prostovoljci odpotovali k svojim •dinicam.
p Pravilno. Uporabljanje jajc za izdelavo sladoleda je prepovedal minister za kmetijstvo in gozdove za vso državo. Jajca so prvovrstno hra-nivo, ki je potrebno drugod, ne pa v luksuznih sladkarijah in zato je minister na predlog oblasti tudi odredil, da se po 25. juniju ne smejo jajca več uporabljati za izdelovanje sladoleda ia tudi ne za druge sladkarije.
p žrtve deroče Soče. Težka nesreča se je dogodila oni četrtek v Gorici. Deček Devetak Avgust je odšel zaradi velike soparnosti k reki Soči, da bi se kopal. Čeprav ni znal dobro plavati, se je pognal na sredino toka. Soča pa je tam zelo deroča. Valovje ga je kmalu pograbilo in ga odneslo s seboj. Blizu železniškega mostu pa je deček sploh izginil v valovih. Nihče od njenih tovarišev mu ni mogel pomagati Mestni gasilci so po dolgih naporih izvlekli njegovo truplo iz deroče reke.
p Nesreče. Delavec Adam Mihelič, zaposlen kot razkladalec na tržaški postaji, je padel z železniškega vagona in se pobil po nogah. — Delavka Marija 2ilič je padla doma in se precej nevarno potolkla po vsem životu. — 77 letna zaseb-nica Josipina Šivic je tako nesrečno padla v svojem stanovanju, da si j« poškodovala hrbtenico. — 83 letna zasebnica Katarina Glavan je imela podobno nezgodo, in sicer se ]e pobila po plečih. — 14 letni Tržačan Lojze Bukovec pa je skakal po stanovanju in padel s postelje tako nesrečno, da si je poškodoval desno koleno. — Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
p Strela ubila deklico. V vasi Kovk pri Kanalu je oni torek okrog poldneva zadivjula nevihta, med katero je nu vse strani udarjala strela. Strela je udarila tudi v lu'So, v kateri so bile 28 letna Danijela Jug, *2 letna Štefanija Ipavec in 14 letna Katarina Jug. Strela je vse tri oplazila, toda na mestu je obležala mrtva le Katarina, dočim sta ostali dve obležali nezavestni, ker sta bili močiio ožgani po vsem životu, zlasti pa po rokuh in nogah. Ker se je vnela hiša, so drugi vaščaui prilliteli na pomoč in hitro poklicali reševalce. Ko so Ji prišli, so našli malo Katarino mrtvo, Jugovo in Ipavčevo pa so prepeljali v bolnišnico, kjer bosta ostali dalj časa, kajti njune poškodbe so težke.
p Avtomobil se je prekucnil v vasi Deve-tnkL Tržaški trgovec Sostene se je peljal s svo-
i°im avtomobilom, ko mu je na ostrem ovinku, aterega je vozil precej ostro, nenadoma počila guma, nakar je udarec vrgel vozilo v stran, da
se je preobrnilo in nazadnje udarilo ob bližnjo hišo, kjer so je postavilo spet pokonci. Kakor vse kaže, se je trgovec hotel izogniti nesreči, kajti nasproti mu je iz neke hiše priskakljalo mlado dekletce. Zato je naredil oster ovinek. Trgovec je ohranil mirno kri in si je tako rešil življenje. Pobil se je le po obrazu, vendar samo lahko.
p Dva avtomobila sta se zaletela v Gradiškl. Enega je vodil Rudi Rudolf iz Trsta, drugega pa industrijec iz Padove, Barbieri. Pri trčenju sta se vozili močnopoškodovali, k sreči pa se vozniki niso preveč pobili. Rudolfu, njegovi ženi in sinu
Dobro sosedstvo je pog-o.f za pravilno ln uspešno delo
se ni pripetilo nič, razen da so prestali precej strahu, dočim se je padovanski industrijec potolkel po životu.
p Nesreče v Trstu. Delavec Sušič, zaposlen pri podjetniku Kozmanu, je pri svojem delu padel in se pobil po levi roki. — 37 letni Josip Komac je padel s kolesa in se ranil' na levi rami. — 43 letno Antonijo Pečar je tedaj, ko je stopala preko Oberdankovega trga, podrl tramvaj in jo vrgel ob tla. Pečarjeva je odnesla več brazgotin in ran po levi strani telesa. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer bo ostala najmanj teden dni.
p Novo ceno mleku je določila oblast za Trst in okolico. Trgovec na debelo bo smel kupovati 100 litrov mleka po ceni 1.22 lire za liter. Vele-trgovec bo smel prodajati maloprodajalcem mleko po ceni 1.48 lire za liter, kupovalci pa ga bodo potem dobili po 1.70 lire liter, to je približno po 4.50 din. Uredba veleva, da mora imeti mleko najmanj 3% tolšče.
p 3 leta ječe in 000 lir denarne kazni je dobila trgovka Agata Chiaruttini iz Trsta, ker je skrila okrog 1000 jajc in jih ni hotela prodati odjemalcem. Skrila pa jih je zato, da bi počakala višjo ceno in jih potem prodala. Policijski organi so pa to nakano odkrili in trgovko naznanili. Sodišče, ki je obravnavalo to zadevo, je dognalo, da je trgovka jajca skrila in jih hotela poslati nekemu trgovcu v Videm, kjer je bila dovoljena višja prodajna cena. Zaradi tega svojega prestopka je bila kaznovana na 3 leta zapora, plačati pa bo morala še 9000 lir denarne kazni, obenem pa so ji oblasti zaplenile 5930 lir, katere je imela v svoji blagajni.
p Tatove presenetil, pa jo je hudo skupil. V Lučniku pri Gorici je kmet Fajt sredi noči med sredo in četrtkom zaslišal i. dvorišča svoje hiše sumljivo ropotanje. Sel je pogledat in videl dve temni postavi, ki sta aa gibali okrog hiše, ob zidu pa je bil prislonjen velik koš. Kmet je na sumljivce zakričal, toda v odgovor so počili trije streli iz samokresa, ki so vsi zadeli kmeta. En strel ga je zadel v spodnji del trebuha, drugi in tretji pa v desno nogo. Zločinca sta takoj nato pobegnila v noč. Nesrečnega Fajta so prepeljali v bolnišnico, vendar pa ni dosti upanja, da bi okreval. Zločinca so oblasti kmalu izsledile!
p 18 m dolg avtobus so izdelal! nedavno v Pa-dovi. Avtobus je bil dolg 18 m in pol in je imel prostora za 200 potnikov. Avtobus je izdelala neka padovska mehanična delavnica po naročilu uprave mesta Rima, kjer bodo avtobus porabili za izletniška potovanja. Avtobus je zelo sodoben in je opremljen z vsem udobjem, kakršno je potrebno za vozila, ki naj bi vozila izletnike na dališe izlete. Največje avtobuse so do sedaj imeli v Ameriki, toda ti so bili dolgi le 14 m. Avtobus ima dvanajst koles.
Kratke z vsesa sveta
lika4B ™zili?l,0T ä'6|e sedai ftmeriska reputa
Ns0Te 4r®Pe » zatemnitev je Izdalo povelj«
stvo švicarske vojske.
■i 2,M;000 merskih stolov sladkorja bo dob»
vila Italija Romuniji, ki močno pogreša tega blag«
v„ -iN"\ VeK,ki parBik i6 k»P"» Švicarska vladat U1«, blag0 1Z PO'lugalske Lizbone v Genova „„, T'. "f"? Ì® doslei ž» prevozil s kolesom 28 letni italijanski kolesar Nicola Paradiso ia Castelnuova Monterataria.
40.000 ton einka je že lelos »pridelalac Italija» Ima cinka že sedaj dovolj za lastno potrebo.
4000 let staro pokopališče so odkrili te dni sovjetski raziskovalci blizu mesta Bolgara v ta tar* ski republiki.
Vse plesna zabave so sedaj prepovedane tudi v Nemčiji.
Ukrajina pridela 33% vsega ruskega žita i* 23% sladkorne pese; iz Ukrajine dobiva Rusija: skoraj polovico svojega premoga in 63% železnifi rud itd.
Nore hrvatske bankovce po 100 kun izdeluje*
jo v Nemčiji.	f
V brivnici. »Malo alkohola, kajne?« »Da, ampak pošteno čašo.<
Čuden gostilničar. Neki gospod vpraša gostilničarja : Kaj imate za jesti? — Gostilničar za8< ne naštevati: »Imam svinjsko glavo, goveji jezik, telečje srce...« — Gospod ga jezno prekine: »Nisem vas vprašal, kakšni ste, ampak kaj imate za jesti!«
Z rožami... »Kako te je žena sprejela si« noči, ko si prišel domov?« — »Rože je vame metala!« — »Rože? Zakaj pa si potem tako črn pod očmi?« — »To zato, ker jih je pozabila vzeti ia Iončnika.«
Varujte pridelke pred napadi z zraka
Za naše kmetijstvo utegne nastopiti nova nevarnost, t. j. zažiganje pridelkov po sovražnih letalih. Sicer ni receno, da bomo to res doživeli, vendar moramo biti na vse pripravljeni. Pri tem gre namreč za maihne celuloidne ploščice, ki bi jih metala sovražna letala in ki razvijajo, ko se vnamejo, dolg plamen ter veliko vročino, tako da lahko povzročajo požar v zorečem žitu. Ker nastanejo razen tega strupeni fosforjevi plini, je treba pri obrambi posebne pozornosti. Opozarjamo na to vse kmečke posestnike, oziroma lastnike njiv. Nevarnost je posebno velika za zoreče in zrelo žito, ker vsebuje žitna slama v tem stanju razmeroma malo vode. Zato moramo biti posebno čuječi pred žetvijo ln ob žetvi sami. Pazite vedno na bližajoča se letala ter imejte stalno pri roki lopate in motike, da lahko goreče žito hitro zasujete z zemljo. Tudi nekoliko vode je treba imeti v neposredni bližini, da lahko v njej takoj namočimo rute, ki si jih navežemo okoli ust, da škodljivi plini ne prihajajo naravnost v nos in usta.
Dobro sredstvo proti tem napadom obstoji tudi v sledečem: Zito začnemo žeti na sredi njive, tako da napravimo pas, 1(1 obsega približno eno osmino vse površine. Na nastalih dveh' polovicah napravimo ponovno na vsaki po en pas. 2anjemo čisto nizko, vsako poželo površino pa takoj sproti preorjemo. S tem močno preprečimo širjenje požara po tleh, oziroma po strnišču in omejimo požar na en del njive. Tudi i mama takoj pri rokah dosti sveže zemlje, da lahko a njo hitro zakrijemo žito, če bi začelo goreti.
Ako nastane na njivi požar, morajo takoj vsf ljudje z orodjem in z mokrimi robci na dotično mesto, da nemudoma zasujejo goreče žito z zemljo.
Če točno upoštevamo ta navodila, se nam bat posrečilo škodo občutno zmanjšati. Hitro zaora« vanje gtrnišča ima razen tega še to dobro stran, da se zemlja po žetvi ne strdi in ne izsuši taka močno. To pa je zelo važno in koristno za na« slednij pridelek in za rodovitnost zemlje vobče.
Kmetje la vsi, ki imate zemljo: Ne pustu« neobdelane niti pedi zemlje I
V borbi
Andreejev «rob na »tockholniskein pokopališču.
Andre« v gondoli tik pred zletom proti severu.
Ki bilo majhno število drznih raziskovalcev, ki so ai upali potovati v razne neznane kraje naše eemlje. Neugnana sila je neredke izmed teh gnala daleč tja na sever k severnemu tečaju in na jug k južnemu tečaju.
Izmed znanih raziskovalcev obeh tečajev (polov) naj zaenkrat omenimo Američana Byrda in Pearyja, Sveda Andrèeja, Norvežana Aniundsena in Nauseila.
Byrd Richard, ameriški mornariški oficir, je preletel leta 1926. prvikrat severni tečaj. Leta 1927. pa je Byrd preletel- — za Liadberghoin in Cbam-oerlitnom Atlanlski ocean v smeri iz Severne Amerike v Francijo. Jesemi leta 1928. j? vodil Byrd veliko ameriško južnotečajno ekrpedicijo ter je y februarju 1920 zletel na južni tečaj.
Andrče Salomon velja za švedskega raziskovalca severnega tečaja in za »traslnega letalca. Ze leta 1882/83 je vodil švedsko ekspedicijo na Spitz-berge. V juliju 1897 je v družbi Strindberga in Fränkelna odfrčal v balonu z Danskega v smeri severnega tečaja, a se ni več vrnil živ. Sele po 83 letih je norveški polarni raziskovalec dr. Horn na Beiern otoku, vzhodno od Spitzbergov, našel Andrèejevo truplo. Domnevajo, da je Andrèejeva ekspedicija po treh in pol mesecih bivanja na pravkar označenem otoku, na povratku, po komaj tridnevni balonski plovbi čez strašno ledovje, v hudem snežnem metežu našla smrt.
Norvežan Amundsen Roalt velja v svoji domovini za pravega narodnega junaka. Pred njim je dosegel severni pol Američan Peary, zato je pa Ajmindseti rajši krenil na južni tečaj, ki ga je U. decembra 1011 tudi dosegel. Torej n tik a j tednov prej kakor Anglež Scott. - Svetovna vojna 1. 1914. ie prekinila Anumdsenova potovanja. Leta 1923. Ia 1925. je Amundsen zaman poskušal prodreti na •evenni tečaj. Posrečil pa se je Amundsenu veliki
za sever in jug
severni tečajni polet leta 1926. od SpHzbergov čez severni tečaj na Alasko. Z njim je tedaj potoval Ellsworth. Amundsen je v juniju 1928 s petinvl sotovariši in vodnim letalom »Lalhanc izginil v Severnem Ledenem morju.
Svetovnoznani norveški prirodoslovec in učenjak Nansen Fridtjof je leta 1888. prvi pregledal grönlandsko osrednjo ledeno pokrajino v smeri vzhoda proti zahodu. V letih 1893—1885 je Nansen vodil zelo uspelo znanstveno ekspedicijo, ki je preiskala polarno morje. Tudi sicer ima Nansen t alio za svojo domovino, kakor ludi za napredek znanosti in Človeštva sploh velike zasluge.
Marsikdo se utegne spraševati, kakšen pomen imajo vse te ekspedicije za znanost Tako sa sprašujejo nevedneži. Človek je v vseh dobah stremel po tem, da dobi odgovora na vsa vpra-Sanja, ki si jih more slaviti. Eno izmed takih vprašanj je tudi: kako je na Severnem, kako je
Andreejev zrakoplov »Orncn« se je dviguiL
J tih*	Jri
-n MinmrAi/? FfdOZ'-'^^^
osej lB
Zemljevid Amundsenove poti na Severni tečaj.
na Južnem polu zemlje? Ali je kaj suhe zemlje, ali je le večen led ia sneg? Kakšne so temperaturne razmere, kakšno živalstvo? Kako najlažjo priti, ali s pasjimi vpregami ali z letalom?
Da so poleti na skrajni sever zelo nevarna radeva, ki zahteva velikih pniprav, nam kaže potovanje na severni tečaj, kakor ga je opisal Američan Peairy. Slavni raziskovalec pravi med drugim sledeče :
»V Juliju 1008 sem zapustil Newyork, propini Severno ledeno morje in sem v začetku avgusta dospel do Kap Jorka, ki je najsevernejša točka na zemlji, kjer še žive Ljudje. Tam sem sprejel na ladjo več eskimskih družin in 260 psov. Prezimo-vali urno na (J ran lovi zemlji, ki leži severozahodno od Griinlandske obale. Februarja 1909 smo pričeli prevažati na saneh svoje reči na Kap Kolumbija, ki se razprostira nad 100 km od tam.
Na krovu smo imeli 16.000 funtov moke (1 funt Je okrog pol kilograma), 1000 funtov kave, 10.000 funtov sladkorja, 10.000 funtov prepečenca, 1000 funtov tobaka, 3500 ga km petroleja (1 galona je 8.78 litra) in 100 posod zgoščenega mleka.
Ko emo ae vsi zbrali na Kap Kolumbiji, Je bilo pri meni »edem članov moje družbe, 66 Eskimov, 140 psov in 29 sani. Vsake sani eo bile oskrbljene z živili za moža in pse, z ol>l<'ko za gonjača, s amuč-mi, cepinom in nožem, ki je hkl obenem žaga za rezanje sneženih klad, iz katerih smo sestavljali hiše in v katerih sano «pali.
,.., j,,,, „nij.
' ' 'v.
» * f.

Amundsena iščejo na otoku Hvitoya.
Prvi oddelek je odšel na potovanje februarja leta 1909., ko je strupeno pihal mrzli vzbodnik s snegom in silnim mrazom. Do konca četrtega pohoda je šlo vse še precej dobra Tedaj smo prišli do velike odprtine v ledu in tam emo morali čakati več kot sedem dni, da se nam je posrečilo priti čez vodo. Sploh so nas venirne razpoke mnogokrat budo zadrževale. V neki taki razpoki je plavalo mnogo velikiih kosov ledu. ki so bili n<l ro do 100 čevljev široki in smo morali s psi in sanmi od plošče do plošče.
Potovaili smo mesec dn.i in poèiljali en oddelek ta drugim zopet nazaj, zakaj težave so bile neznosne. Nazadnje sem ostal sam s Stirimi Eskimi, petimi sanmi in štiridesetimi izvrstnimi psi ter a hrano za petdeset dni. Severni tečaj pa je bil oddaljeji še nad 150 km.
Napravili smo že več pohodov. Na koncu nekega pohoda smo Sli preko sto metrov daleč po tankem ledu, ki se je upogibal pod našimi sanmi
ln se je udri, ko so prešle zadnje sami. Zrak je bil kakor zmrznjeno jeklo in ostri veter je žgal aaže obraze, da so razpokali.
Končno sano doepeU na severni tečaj. Tri sto let eo se ljudje zaman trudilo, da bi dospeli na ta cilj.
Na vseh straneh sem našel samo led. Nobenega znamenja suhe zemlje ni bilo in tudi odprtega morja ne. Zaikopaü smo v led steklenico, v katero
smo bili potisnili papir t daitumom 6. aprila 1609 ter t našimi podpisi.
Nazaj smo potovali samo osemnajst dni, to pa zato, ker emo imeli že pot označeno im snežne koče zgrajene.
Verujete mi lahko, da je mnogo lenega v boju z ledom in viharji v dolgem severnem dnevu in v tihotii in ogromnosti silnega, belega, samotnega skrajnega severa.
Byrdovo pasje taborišče v deželi večnega snega
V pustiv je
šla P
Pride do gostilne. Glasno vpitje in govorjenje so razlega v tiho no«. Postoji in posluša, da bi ujela glas svojega moia. Ko spozna moški glas, osupne, zakaj v tem kratkem času, kar ni slišala moža, se je bil njegov glas izpremenil. da ga je komaj spoznala. To je bil hripav, votel in od-ljuden glas, kakršnega ni bila vajena.
Gostilničar ka stopi na prag. Novljanka pa gre bliže, da bi Skobčevka ne slutila, da ie poslušala.
»Ali je naš notri?« vpraša na videz mirno in brezskrbno.
»Oh, lej jos lejt Kaj mu ne zaupaš, da bi prišel sam domov? AH je tako daleč? Notri je, notri!« pravi Skobčevka, nekatere besede žaljivo naglasujoč.
Novljanka je čutila zaničljivi odgovor, odvrnila pa ni ničesar, le mislila si je: »Oh, ti nesram-nica, vse bi ljudem rada izpihala iz mcšnjičkov.«
Vstopi.
Slab, z vinskim duhom, s smradom goreče svoče jn z dimom pomešan zrak ji pade na pljuča. Okoli mize so sloneli nekateri pivci, ali tolkli po mizi in vpili, ali so pa dremali. Oči so jim že slabo svetile, na žarečih obrazih jim je odsevala nekaka dušna topost.
Gostilničar jo ugleda in ogovori:
»Ali si prišla tudi ti ponj?«
»Oh, recite mu, recite, naj gre domov,« poprosi žena in vstopi nazaj med vrata.
»Ncvljan, pojdi I« pravi Skobec in namigne k vratom.
»Kaj hočeš?«
»Pojdi!«
»Kaj praviš?«
»Matijec, pojdi, pojdi! Noč je in večerja te čaka,t se oglasi Mica.
»A-a, noč je, večerja je? — Nà, pojdi pit!« izpregovori počasi Novljan, ko spozna ženo.
»Nisem žejna, plačaj in pojdi domov!« prosi
ona.
Ujezila ga je, ker ni hotela piti.
»Po kaj pa hodiš sem. ako nečeš vina?« Z vustnii se je smejala, v 6rcu se jokala, kakor poje pesem, pa mu užaljena na videz veselo in mimo odgovori:
»Matijec. nikar se ne huduj, večerja se hladi, pojdi!«
»Ti in tvoja večerjal«
»Le pojdi, le pojdi, da ne bodo vsi tebe čakali,« poseže gostilničar Skobee vmes, ker se ni hotel zameriti Novljanki, ako bi moža kaj
ustavljal.
»Meniš, da nimam več denarja, ker me podiš iz hiše? Po pojdiva, saj vidiin, da še jesti ne morete doma brez mene! Vse poravnano?«
»Vse.«
Sedaj vstane in gre opotekajoč se iz goätilne za ženo.
»Oh, kakšen je,« vzdihne Novljanka po tihem in hiti pred možem, saj se ni mogla hliniti več, da bi govorila ž njim prijazno, ko jo notri jezi in kclie. Postal ji je zoprn.
»Počakaj! Kam bežiš tako?« vpije mož za njo jn se opoteka po temni poti. Ona pa le hiti, da bi se ž njim ne sporekla že na poti.
Ko stopi v vežo. udari ji v nos zoprni duh po smodu. Hitro slopi pred peč in odstavi kašo, toda bilo ie že zamujeno; kaša je bila predolgo pn cgnju. Vedela ui kaj početi. Jeza jo zagrabi še bolj, ker je slutila, da je mati to naredila nalašč, ali je pa premalo pazila.
»Kakršno so skuhali, tako naj jedó. on pa tako m zaslužil boljše!«
Po tem odločnem sklepu strese kašo v skledo, ln takrat že stopi tudi Matija v vežo.
»Kie je večerja, ker se je tako mudilo?«
»Precej prinesem, le pojdi k mizi!«
Kmalu je kaša na mizi in Mica pokliče tudi stara dva.
Mati je že gredé vihala nos, ker je nekaj neprijetno dišalo.
. Molifo in začnd. Stara komaj zajame dvakrat, položi žlico na mizo, rekoč:
»Slaba je.< 7»
»Prav nič nI vredna,« dostavi sin ln zažene žlico po mizi. »Zato me je bilo pač treba klicati!«
»Sedaj ko imaš vsega zadosti, seveda ti ne tekne kaša.«
»Molči!«
»Ej, ni dobra; kaše ne znaš kuhati, pa ]e. Ta, ki si jo nocoj skuhala, ni za ljudi,« méni stara, nič hudega sluteč, in vstane. Tako stori tudi stari.
Kaj hujšega bi mogel človek storiti ženski, kakor očitati ji, da ne zna kuhati? Ker sta stara odšla, bruhne razkačena žena vso jezo na moža, ki je bil stopil k postelji in se spravljal spat. Vsa iz sebe skoči predeni, pomoli mu pest pred oči pa za kriči:
»Le sam si kuhaj, ker ti ne znam večl — Druge poslušaš, mene ne, in pometati hočeš z menoj, pa ti že ne boš. Rajši grem proč, da se ne vidiva nikdar več.«
»Pojdi, kamor hočeš,« odvrne mož ravnodušno in nekoliko zamahne nad njo s suknjo, katero si je bil ravno slekel. »Molči, da prej za-spim.«
»Pretepati me tudi že misliš, kaj ne. lep mož si!«
Žena mu iztrga suknjo iz rok in jo zadrvi v kot pod posteljo.
»Vedi, da si me udaril prvič in zadnjič. Tu mi ni obstanka, ker me vsi zaničujete in sovražile. Kuhajte si sami bolje, kakor sem vam kuhala jaz! — Oh, oh, jaz neumnira, da sem se jlala pregovoriti in sem prišla sem uživat jezo in žalost!« Tako je tožila v svoji jezi nad svojo nesrečo.
Teh besed pa Matija že nI več slišal, ali vsaj razumel ne, zakaj zibal se je že na pol v sladkem spanju.
Mica Novljanova pa se nI tako hitro upokojila. Zbere nekaj obleke, poveže trdneje zibel in se odpravi od hiše, ker si je v jezi in žalosti domišljata, da pod to streho n« more več živeti. Bala se ni noči, ampak še prav ji je bilo, ker vsaj ljudje ne bodo takoj vsega vedeli. Zibel zadene na glavo, culo z obleko natakne na roko in gre.
»Pa sam bodi, ker sem ti odveč! Živela boni še laže.«
S temi besedami se poslovi od moža.
Mati je poslušala, kaj imata v hiši, in ko |e cula ves prepir in je slišala tudi grožnjo snahino, da gre proč pravi staremu:
»V pustiv misli iti.«
In nista se bila dobro pomenila. Je bila snaha že pred hišo. Urno skoči mati na vežni prag in zavpije za njo:
»Ali se ti blSde? Kam divjaš? Nazaj pojdi!«
Toda niliče ji ne odgovori, le nagle stopinje se sliši jo s pota.
Moderna mladina se na kratko Izraža: »Ljubi Jezuščelt, glede mojih želja pa isto kot včeraj... Amen.«
»Kdo bi si mislil, da Je tako nagla?« izpre-govori starec čez nekaj časa. »Ti pa nisi šla za vsako malenkost v pustiv, hehe.«
»Strašno Je občutljiva I Pa da se upa ponoči od hiše!«
V hišo gre, da bi govorila s sinom, toda ker je že trdo spal, pospravi z mize, pogleda, kaj ja vse vzela s seboj, in pravi:
»To bo Matija zjutraj gledal, ko Je ne bo!«
Stara dva nista mogla nocoj dolgo zaspati.
III.
Matija je spal nenavadno dolgo. Ko se vzbudi, je imel težko glavo in je bil res nekam potrt Ozre se po hiši, ni-U žena notri. Ali čudno in nenavadno se mu je danes videlo vse. dasi je še enkrat premei zaspane oči. 2ene nI bilo. Postelja je bila še lepo zrahljana, zibell z otrokom pa ni bilo nikjer, dasi jo pretaknil z očmi vse kot« in stične.
»Kam bi bila šla z otrokom?« premišlja, ko se preoblači in misli na prejšnji dan. Spomnil so je pač, da je bil prejšnji dan v gostilni, a kaj so je zgodilo potem, tega se že ni več spominjaL V veži začuje hojo, katero spozna za materino. Gre ven.
»Kje pa Je ona?« vpraša nekaj nemiren.
»Oh, ali še tega ne veš? Kam ie izginila ne veš? V pustiv je šla!« pove starka važno in pro-cej zaničljivo.
»V pustiv Je šla?« se začudi mladi Novljan neprijetno iznenadeu. »V pustiv je šla? Kdaj pa? Zakaj?«
»Snoči Je šla. Precej po večerji se Je odpravila. Vpila sem sicer za njo, toda ni hotela nazaj. Hudo je zamerljiva in od sile svojeglava. — Veš, lei» pa tudi ni, da te ves božji dan nI domov in te mora iskati po gostilnah,« pripoveduje in kara mati.
Sin pa ni vedel, ali bi se Jezil in klel, ali bi bil žalosten.
»V pustiv je ila,« mu je šumelo po glavi, in " duhu je videl posmehljive in Škodoželjne obraze, poslušal je roganje in norčevanje ljudi. Ve» je bil zmešan.
»Kje je pa otrok?«
»O, s seboj ga je vzela! Menda nI taka, da bi majhnega otroka pustila samega.«
»Oh, še tega mi je vzela!« vzdihne glasno ves srdit. »Tudi otroka mi ne privoičil Hu. to jo bom! Pokažem ji, čigav je otrok.«
»Kaj robantiš in se srdiš, saj ti midva nisva nič kriva. Ponjo pojdi, pa se zmenita!« se celasi oče, stopivši v vežo.
»Kajpak, ponjo moraš.«
»Ne grem. Ni vredna, da bi iel kdo ponjo, Dobro ve, kje nas je pifetila. Zakaj mi niste povedali snoči. kaj namerja? Zakaj niste zaprli vrat? Hu, le čakaj, zloba!«
Zagrozi se ves razkačen in gre v hlev po-kladat živini. Vse je vrelo po njem od sramote in togote; toda ni vedel, nad kom bi se znesel.
»Lej, ni mu tako hudo zanjo, le jezen je,« reče stara možu.
»I nu, kaj pa heče? Ali naj joka? Jezen J» pa po pravici. Skoraj v največjem delu smo, a delati ne bo imel kdo, ako brž ne pride. Ce bi bil Matija pameten, bi stopil ponjo.«
»Meniš? Potem bo pa Se bolj prevzetna, ker bo mislila, da brez nje ne moremo živeti. — Gotovo ji dajejo doma poluho, zato Ji je bilo tako hitro zadosti. Sama se naj vrne, kadar se naveliča, kakor je sama šla!«
»Eh, saj ni tako, kakor se ti zdi. Morda pride kmalu nazaj, morda tudi ne. Brez nje pa ne moremo biti, ker nimamo dekle. In koliko bo šele govorjenja med ljudmi, ako se no vrne skorajl Najbolje bi bilo, ako bi šel precej ponio.«
»Reci, reci mu še enkrat, naj jo gre iskat!« sili mati, ker so jo prepričale moževe besede.
Izprva si je mislila, naj ie snaha, kjer hoče, aaj poskusi živeti nekai časa tako kakor nilife, da bo videla, da ni nikomur prav, ako neče nekoliko več potrpeti. Dozdevalo se Ü Je tudi, da ji doma dajejo potuho; zato si Je mislila, naj jim je na glavi, ker so Ioli nespametni.
Morda jo Je pa obšla čez dolgo časa zopet želja po gospodinjstvu? Kdo ve?
Urno je napravila kosilo.
Prl kosilu — pri nas se kosi ob sedmih zjutraj — se je držal Matija od sile jezno in čemerno. Zajel Je nekolikokrat ln odložil žlieo-
»Le jej I Le Jej I — Ali nI dobro? Ali nI tako. kakršno ti skuha ona?« ponuja matt
»Dobro Je, toda imam dovolj.«
Vzame klobuk in hoče iti.	t
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Bv. Krit ▼ Ljabljaai. Na 2alah >o postavili le dni prav lepe Uopi, da Človek lahko posedi ia občuduje lepote Žal. ter razmišlja o zadnjem počitku svojih dragih na poti k večnemu miru.
/per«ja ftiika. Za novo izmeno kalastr. občin« Zg. Šiška je ljubljanski mestni tehnični oddelek že vse pripravil in tudi delo je ie oddano dvema geonaetroaia, da se bo predvidoma merjenje lahko pričele ie bližaje dni. Posestniki naj omeje svoja zemljišča s pravilnimi mejniki.
Zalog pri Ljubljani. Dne 2i junija je prišel n» našo postajo večji transport ujetnikov. Bilo jih je okrog 300. Prišli so iz Kosovske Milroviee v Južni Srbiji. Med njimi je bilo več častnikov, podčastnikov, večina pa navadnih vojakov vseh rodov orožja. Ujeti so bili v raznih krajih v Južni Srbiji od nemške vojske ter razdeljeni na razna taborišča. Nemške vojaške oblasti pa so sedaj začele Slovence v teh taboriščih zbirati ter so jih pošiljale v Kosovsko Mitroviro, kjer se je prvi transport uredil, sledilo pa jih bo š« vež. Do mejne črte so spremljali transport nemški vojaški organi, v Zalogu pa so ga prevzeli italijanski ter ga spravili v Ljubljane, od tam pa je bil poslan vsak ujetnik n» svoj dom.
Moie pri Smlednik«. Emil Urbančič, 18-letni mizarski pomočnik pri Janku Osél, Može pri Smledniku, se je šel ono sredo popoldne kopat v Sava v družbi štirih tovarišev. Vozili so se tudi s čolnom po Savi. Urbančič je dejal tovarišem, da ho še nekoliko plaval in je skočil u čolna v vodo. Prijel pa ga je najbrž krč in ubogi Emil je v valovih Save izginil. Vse iskanje je bilo brezuspešno, posebno, ker je bila Sava prerej kalna. Urbančič Emil je bil doina iz Sevnice, občina Mirna na Dolenjskem. Če bi kdo našel njegovo truplo, naj IJagovoli sporočiti bratu pokojnega Urbančiču Ignaciju tvrdke Sarabon, Ljubljana.
t.usrlje pri St. Vidu. Mizarjeva žena 48 letna Marija Zavodaikova je v gozdu nabirala jagode ia borovnice. Stopila je na gada. ki je je takoj vsekal v levo nogo nad členkom. Zavodnikova je odšla takoj v ljubljansko bolnišnico, kjer so jo zdravniki nemiuhuua operirali in ji tako obvarovali življenje. Nabiralci jagod in barovnie, pozor pred strupeno golaznijo.
is ljubljanske okelice. Kmetje hite s pospravljanjem sena ia dne v im opazimo, kako proti večeru voaijo »kotli meste mnogi okoličani ia za-
»Seveda ima Costalinda tukaj konzula. Pa ie kakšnega. Zunaj na Tratah stanuje, ima (ustno vilo, lasten avtomobil. Komercialni svetnik je tudi. Saj, kaj pa mislite? DežeTa kakor Costalinda, dežela tolikega pomena, potrebuje prvovrstnega konzula. Človeka, ki zna postaviti moža. Gospod Žagar, dvakrat na lelo morate prirediti ples za diplomate. Upam, da pri vabljenju ne boste pozabili moža, ki ga predsednik Alvarez imenuje odličnega prijatelja.«
S veseljem poda Dorival Ailamku roko.
»Upam, da vas bom mogel prav pogosto videti pri sebi kot gosta, gospod ravnatelj. Zakaj pa ne obdrži konzulata komercialni svetnik?«
»Vržem ga I« Možic s kozjo brado je pia nil pokonci in bil s pestjo po mizi.
»Je nevreden človek, ki spletkari »oper vlado mojega prijatelja Alvareza. Pa ga imam v pesteh. Uničim ga. Morda misli, da je mogočnejši in oblastnejšd kakor jaz, ker nimam ne vile, ne avtomobila in ker nisem komercialni svetnik. Pa tudi komar zna pičiti, in marsikdo je ie umrl, ker g» je komar pičiL Uničim ga, gospoda konzula in komercialnega svetnika Rožiča.«
Zdi se. da besede ravnatelj» Adamlt» niso pqpolnoioa pomirile gospoda Žagarja iz Pu-
padne okolice seno z ravnih barjankih travnikov. Drugače košnja dobro napreduje, ker je bilo vreme doslej ugodno. V petek 27. juuija je kazal toplomer v senci 30 stopinj vročine.
Hiaje. Nekateri kraji so kakor ustvarjeni za ovijerejo. Razmere so nas prisilile, da o tem razmišljamo in začnemo s pripravljanjem. Zalo borno imeli v nedeljo 13. julija pri nas sestanek za ustanovitev ovčjerejskega društva. Pridite vsi, ki •e za to zanimate!
Tarjak. Naš kraj je zadnje tedne, zlasti ob nedeljah in praznikih poln ljubljanskih in drugih gostov. Zlasti ob zgodovinskem žegnanju se je nabralo mnogo ljudi. S Turjaka so se mnogi dvignili na goro h Sv. Ahacu, kjer je daroval domači g. iupnik sv. mašo v spomin zmage nad Turki pri Sisku leta lfiflB. Zegnanjskih dobrot na Turjaku tudi letos ni manjkalo, čeprav ni bilo vse .tako kot drug» leta.
Črnomelj. Oni ponedeljek so se slovenski ujetniki vračali preko našega mesta v domovino. Italijanski vojaki so vsem prijazno postregli z vinom, sirom in kruhom. Tudi naši meščani so prinesli vračajočim na postajo marsikaj za pod zob.
lški Vintgar je sedaj planineem že dobro znana soteska, kamor romajo ob nedeljah trume kolesarjev in pešcev po Ižanski cesti. Zadnja naselbina pred sotesko je prijazna Iška vas, ki leži v južnem oglu Barja med Krimom in Golim. Ob bistri lški vodi pot dalje po dolini, ki se zožuje. Kmalu zagledamo prve skale, tako zvano Lopato m Sel tan ter veliko navpično peč Orljek, kateri dela druščin« silen okrogličast skalni kup Borov-ljak. Divje skalovje vabi in mika tudi plezalca. V pečeviti soteski pri tako zvanih Grabljicah prišumi po divji grapi Krvavica, ki se steka v lško. Tod je zelen tolmun, kjer se hlade kopalci, s skal pa j« lep pegied v sotesko Iške. V tej divji in raznoliki naravi je SPD uredilo skromno planinsko zavetišče, hi bo dobrodošlo vsem onim, ki posečajo lški Vintgar, odkoder so številni izleti na Krim, na Rakitno, na Mokrer, »a Krvavo peč itd. Zavetišče bo oskrbovano redno vsako nedeljo. K tem bo SPD nudilo zavetje številnim posetnrkom Krima in Mokre«, da bodo mogli prebiti nekaj prijetnih ur ob hladu bistre lške. Kdor hoče v nedeljo z avtobusom v lški Vintgar, naj se predhodno javi v društveni pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4-1 v jrubljani.
Preža» pri Neveni mest». V nedeljos na praznik sv. Petr» in Pavla, smo imeli v župnijski cerkvi lepo slovesnost Naš g. župnik Janko Kom-
doba, najsi jih je še tako ognjevito in s poudarkom govoril.
»Morda pa vendarle nekoliko precenjujete svoj vpliv, gospod ravnatelj,« pravi Dorival. »Prav gotovo je gospod, ki ste ga imenovali, bogat človek, ki se bo znal uveljaviti. Saj ste rekli da se predsednik Vlade Alvarez ne brani darov v gotovini.«
»Rekel sem: On jemlje darove od prijateljev'« popravi . Adamek Dorivalovo mnenje. »Konzula Rožiča pa ni med prijatelji predsednika. že od nekdaj je bil pri nasprotni stranki. To tudi predsednik ve. Treba je samo majhnega sunka, in gospod Rožič je iwi tleh. Ta sunek je spravljen v mojem žepu. Tukajlc!«
Adamek se je pomembno udaril par k rit po listnici.
Dorival je sklonil glavo, kakor da premišljuje. V resnici je pa hotel le prikriti, kako mu srce od veselja igra. Torej gospod A'laniek ne hrani pisma v železni blagajni, ampak ga nosi s seboj v žepu. Zadeva je zelo olajšan».
Adamek, ki je domneval, da se gost spotika nad visoko vsoto, ki jo je zahteval, je poskusil, d* b» Pudobec lažje odrinil denar.
»Glejte, gospod Žagar,« reče, »vi mi zel« ugajate. Vem, da bova postala prijatelja. Le verjemite mi. da poznaim ljudi Prepričan sem,
Ijanec je obhajal 25-Ietni mašniškl jubilej in je daroval slovesno sv. maša V mašnika je bil posvečen na svoj rojstni in godovni dan 24. junija 1918. V prečenski župniji delnje ie 18 let ia sicer jo bil 12 let kaplap, 4 lata je pa župnik. Farani se hvaležno spominjajo njegovega uspešnega delovanj» v Prečni, -kjer je na vseli področjih Urnega življenja ustvaril dela trajne vrednosti. Čestitkam, ki jih je g. slavijenec prejel te dni, se pridružuje tudi naš list z ieljo, da bi zdrav in Čil učakal zlato in demantno mašo in še tez ter da bi tudi v bodoče tako uspešno delovat kakor doslej.
Mekrsnog. Dne 19. junija' zvečer je potujoči kino Depolavora priredil na trgu brezplačno predstavo. — Ono nedeljo je bila pri nas sanitetna kolona pod vodstvom dr. Duceja. Pregledali so okoli 900 ljudi. — Ob reki Mirni je žn mnogo kopalcev. Skoda pa je le, da še ni nobenih sla-čilnic. — Pri osipanju krompirja in drugih delih opazimo neredko tudi italijanske vojake, ki našim kmetom pomagajo.
Ltma ga {e nosila
O Indijcu Ramrakhi pripovedujejo tole zanimivost. Mož je mesečnik in morajo v luninih dneh nanj dobro paziti. Neke noči pa je izginil ia so ga na.šli drugo jutro spečega pri neki železniški postaji, ki je od njegovega doma oddaljena celih 26 km. V noči je prehodil (ali preletel?! pot, ki velja za skrajno nevarno za dnevne pešce. Moral se je hkrati zelo žuriti, ker ie razdaljo 26 km zmogel komaj dober tekač. Ramrakha sam ni vedel nič o svojem čudnem nočnem izletu, tožil pa je več dni zaradi ote-klik nog.
Poizkusita!
Sonce je ognjišče neizmernih sil. Za toploto, ki jo proizvaja v puščavi Sahari, bi bilo treba 6 milijard ton premoga. Vendar je izraba sončne sile pridržana bodočnosti, ko bomo sončne energije uporabljali v gospodinjstvu in industriji kar n» debelo. Zaenkrat svetujemo sledeči, pred stoletjem preizkušeni postopek: Vzemite lesen zaboj, njegove notranje stene črno prepleskajte ter ga pogrnile s steklenim pokrovom. V zaboju se bo po sončnih žarkih razvijala toplota, d» boste lahko kuhali in pekli po mili volji. Za vsak primer pa vzemite s seboj še ikatljivo žvigalic in butaro trsk.
da ste poštenjak. S poštenimi ljudmi se rad spustim v posle. Naredila bova lepo kupčijo. V dveh letih vam vrnem denar, ki ga daste sedaj, da postanete generalni konzul in prejmete veliko zvezdo častne legije ooštalinške. Kaj pravim, v enem letu. Spravil vas bom tudi v nadzorni svet nekaterih velikih družb. Od čistega dobička boste prejemali deleže, ki so višji kakor ministrske plače. Imenujte me za svojega dvornega bankirja, pa vam preskrbim posle, da v enem letu dvakrat več zaslužite, kakor sedaj daste. Skrb za to le meni prepustite. Se zanimate za patente?«
»Pozneje, pozneje,« je obetal Dorival trgovcu. »Danes še eno vprašanje: Bi se zadeva ne dala pospešiti? Vi pravite, da potrebnjete dva do tri mesece, da zadevo uredite. Bi je ne mogli v dveh mesecih?«
Adamek se nasmehne kakor tak, ki razume.
»Poročili bi se radi? Zaljubljeni ljudje so zmerom nepočakani. No, bom videl, kaj se da storiti. Prihodnji teden odpotujem na Angleško. Kaj pravite, k komu? K enemu najpomembnejših ljudi v vsem evropskem trgovskem svetu. Poglejte, preberite naslov!«
Vzame iz pisalne mize pi«mo, pokrije z roko besedilo in pokaže Dorivalu samo naslov. Pismo je poslal Howard Friderik Biford iz Li-verpoela.
»Tvrdko utegnete poznati?« Tpraša gospod ravnatelj Fric Adamek z vidnim ponosom
»Kaj bi je ne,« se čudi pudobski fabrikant, »je na Angleškem največja tvornica za volno. S takimi ljudmi imate zveze?«
»Sir Biford me vabi osebno,« se ponaša ravnatelj Adamek. »Prosi me, naj pridem h konferenci v Liverpool. Soj veste, da mu pravijo
Smola barona Dorivala
r
Ig in njegova zgodovina
O početku prastarega Iga ni v zgodovini zabeleženega nikakega točnega datuma. Potrjena pa je domneva, da je obstojalo naselje Ig že' mnogo pred rimsko dobo, kar izpričujejo številne najdbe slavb na kolek in mostiščarjev, ki so bile izkopane na iškem barju ter se nahajajo sedaj v ljubljanskem muzeju. Prostor, kjer so bili ti predmeti izkopani, se še danes imenuje »Velika Mostifcčat in »Mala Mostišča«. Naziv vasi Ig je najbrž latinskega izvora iz »magnila vicus«, kar znači večjo vojaško naselbino. 0 bivanju starih liimljauov v naših krajih dokazujejo številni rimski kamni, ki so vzidani v stene farne cerkve sv. Martina na Igu, še več takih kamnov pa je v ljubljanski stolnici, kamor jih je prepeljal nekdanji škof Dolničar. Ig — vas sama leži ob banovinski cesti Podpeč—Škofljica, prislonjena v hrib »Pungert« s starinsko cerkvico sv. .lurija z znamenitimi gotskimi freskami.
Najstarejši nekdanji ižanski grad je današnja občinska hiša »Trnek« (Thurnigg — lški turen), ki je le mal ostanek nekdanjega mogočnega gradu, na prijetno vzvišenem gričku. Ta je bil rodna hiša ižanskih plemičev »von lgg<. Leta 1251 je bil lastnik tega gradu Martin von igg, leta 1274 Mar-<)uard von Igg, leta 1320 Conrad von Igg, lela 1351 Hardegg Ptujski, tedanji kranjski deželni glavar, leta 1383 plemič Friderik Harrer. Zadnji plemičev »von Igg< Mihael je bil leta 1495 beneticijat v Do-bu, leta 1511 škofijski vikar » Ljubljani, od kjer je odšel leta 1518 za župnika v Dob. V času Valvasorja je bil lastnik tega gradu Ivan Erazem baron Engelshaus, pred tem pa njegov oče Franc Krištof. Leta 1692 je bil lastnik plemič Neuhaus Franc, ki je bil poročen z baronico Kristino Engelshaus, leta 1697 plemič Lukančič Janez, katerega vdovo Ano Klaro, rojeno Buchenberg, je leta 1708 poročil Kermavel Rok; leta 1723 je postal lastnik gradu plemič Mihelič Bernard Janez, leta 1744 Pire Jakob, leta 1772 grajski lovec Pišič Marko, ki je leta 1831 prodal grad Cura Jakobu, ta pa leta 1854 bivšemu tirolskemu pivovarnarju Hiesin-gerju Andreju, ta pozneje Kocmurju Antonu, ki ga je nato leta 1899 prodal občini Ig, katera je lastnica še danes.
Drugi stari grad, ki pa bo najbrž starejši kot »Trnek«, je »Sonek« (Sonnekh), 361 m nadmorske višine, sedaj last Palmeta Josipa. V času Valvasorja je bil lastnik gradu Franc Krištof baron Engelshaus, generalni zakupnik vseh deželnih davkov na Kranjskem. Vzdrževal je tudi znamenito kobilarno ter je gojil izredno lepe ter plemenite konje. Okrog gradu je močno zaraščen smrekov gozd, kjer je bilo včasih mnogo jelenjadi in divjih prašičev. Ko so Turki leta 1589 vdrli v deželo in oblegali grad, se je grajskim in tlačanom posrečilo premagati jih. Pobili so pašo ter njegovo spremstvo, ostale pa zapodili v beg. Mesto, kjer se je ta boj vršil, je označeno s »Paškim kamnom«, bližnje njive pa se imenujejo »PaŠke njive« in »Paške ulice«. Paški kamen ima starodaven napis, ki pa je že nekoliko izpran. Grad je bil več stoletij last grofov Schnit-zenbaumov. L. 1580 je bil lastnik grof Wolfgang Schnitzenbaum, ki je imel za ženo Evo Windisch-grütz. Bila sta evangeljske vere. Na Pungertu v neposredni bližini gradu je cerkvica sv. Jurija, ki je bila v reformacijski dobi leta 1580 od protestantov popolnoma izropaina, zvonove in uro pa je tedanji grof Wolfgang dal prenesti v svoj grad.
V Mateni je bil matenaki grad »Höfflein«. Ta grad je užival vse dobrote tik gradu tekoče vode, ki se je vila v strugi v obliki kanala okoli in okoli gradu, nižje doli pa se je izlival kanal v Iško. Grad je imel tudi lep vrL Prvotno je bil neke »rste državno posestvo (»Kameralgut«). Pozneje je bil lastnik plemič Portner, ki ga je leta 1670 prodal grofu Janezu Gašpru Attemsu. Po njegovi smrti se je vdova Marija Izabela, rojena grofica Auersperg, poročila z grofom Bogoljubom Barbom. Od slednjega je potom prodaje prešel grad v last barona Manca Taufrerja. V času Valvasorja je bil lastnik baron Janez Krištof Otto Taufrer. Ko so leta 146» vdrli Turki v te kraje, so vas Mateno požgali, vse uničili in opustošili, močno je bil poškodovan tudi grad, vaščane ter grajske pa odpeljali v sužnost. Gradu dane« ni več, na istem mestu pa stoje dane« tri prav trdne domačije, last Steri« Martina (àkrabo v), Juhe Martina in Močevega očeta, katerega rod je v Mateni najstarejši in izkazuje že 7 rodov
od leta 1698 daljo. Na polju pri Mateni stoji tudj staro kužno znamenje iz leta 1868, ki predstavlja sedečega Kristusa s trnjevo krono na glavi. Po. družnična cerkev »v. Mohorja in Fortunata izvira ia leta 1430. Ima starinsko notranjost,
V Stajah je grad Perenstein (Barivstein) v ne« posredni bližini gradu Sončka. Ima ime po med« vedu, katerih je bilo nekoč mnogo v bližnjih go« »lovih. V bližnji močno zaraščeni »gorici« je bilo nekoč umefno vzrejišče divjib zajcev, kamor j» hodila gospoda na lov in kjer so se vršile tudi raz« ne lovske igre. Lastniki so bili grofje Porenstein, Grof Janez je leta 1363 poročil neko vdovo, vendar je • tem zakonom rod izumrl. Grad je bil prodan plemičem Gali v 16. stoletju, ki so ga nato prodali in je bil grad ob Valvasorju že razvalina, katera lastnik je bil baron Franc Krištof Engelsliaus, Gradu danes nI več, le mal ostanek te razvalin« je še viden. Na tem prostoru je danes večje pose« stvo, kjer gospodari g. Janželj Miha.
Dobravca — Dobravški grad 435 m nadmorska višine. Grad je danes last dveh posestnikov — He« par Franca in Merkuna Janeza. Tu se je našla mnogo starih rimskih kamnov. Tod mimo je vodila znana rimska vojaška cesta iz Cerknice preko Golega in Iga v Ljubljano. Valvasor imenuje Do-bravco bogato na dobrem in zdravem zraku (bo« nitas — dobrota). Ob času Valvasorja je bil lastnik gradu Hans Krištof baron Engelshaus, odnosno nje« gov sin Erazem. Krištof je prej grad nekoliko pre« uredil. V neposredni bližini sloji tudi stara rer« kvica sv. Gregorja na vzvišenem hribčku. Po šte« vilnih izkopaninah je smatrati, da je Ig nekoč se« gal daleč tu gori (magnus vicus). Nedaleč od Do« bravce so bile še ob Valvasorju mogočne razvalina nekdanjega gradu »Krumberga«. Tudi te razvalina so bile last barona Erazma, rod Krumbergov pa j« že davno prej izumrl.
Grad Hoffig — na Igu, dober streljaj od Trne« ka, je bil nekoč tudi mali gradič, imenovan »liof. figg« (v lokali) na mali ravninici, poleg mimo tekoče Iščice. Leta 1660 je bil lastnik tega gradu plemič Krištof Franc plemeniti Büchenberg. Ta grad je mnogo pretrpel pred turškimi vpadi leta 1471 in 1528, tako da si nikdar ni opomogel.
Graščine in plemiči so propadli, ostali so nek« dan ji vlača ni — sedanji Ižanci ter.prelepa ravnina z lepimi polji, brda z bogatimi gozdovi, v katerih se le pregosto čuje sekira, padajo težke klade in krolji, ki se »peljejo na razne žage v bližnji okolici, od koder gredo lesni proizvodi vseh vrst v hi in inozemstvo ter tako nudijo boren dohodek našemu malemu kmetu.
»kralj volne«. Tu vidite, da nisem dobro zapisan samo pri predsednikih, ampak tudi pri kraljih. Nekaj vam predlagam, gospod 2agar. Premislite zadevo do jutri in jutri mi poveste, kako in kaj. če ne, pa ne. Če p« hočete, tedaj vedite, da je moj prvi pogoj, da plakate vnaprej.«
»Sprejmem vaš pogoj,« pravi Dorival in vstane. »Zadevo moram prespati, jutri vam po> vem, kako sem se odločil Upam, da bom denar žrtvoval. Jutri popoldne bi se odpeljal v Pu-dob, da dvignem denar. V dveh dneh, torej t nedeljo, se vrnem z denarjem. Imeli bi ga v rokah vsekakor, še preden opdotujete na Angleško. Je vam prav?«
»Popolnoma, dragi gospod 2agar.<
»Jutri dopoldne prav ob tej uri bom spet pri vas. Rad bi, da bi mi ne bilo treba čakati. Ker bi se le rad odpeljal že z opoldanskim vlakom v Pudob.«
»Se bo zgodilo, kakor želite, pisarniški predstojnici bom pa naročil, da ne more nihče z menoj govoriti. Dragi gospod Žagar, veselilo me je, da sem vas spoznal.«
Krepko je Dorivalu stisnil roko.
»Upam, da vam še kdaj postrežem.«
Ni slutil, kakšne misli se podijo v lem hipu po Zagarjevi glavi. Za hipec samo je Donvala prešinila želja, da bi možica s krepko pestjo omamil in mu vzel pismo. Majčkeno nasilnosti, pa bi imel pismo.
Samemu sebi se je čudil, da se more mirno smehljati, da je imel toliko moči, da je svojemu nasprotniku stisnil roko in se vljudno poslovil.,,
9.
In zgodilo s« je bridko dejstvo, da «o je baron Samostrel resnično spremenil ▼ Emila šepca...
Nagoni Emila Šepca »o ga vsega obvladali
Postal je pohajkač.
Se več ko pohajkačl
Ves popoldan je bil r sobi.
Po glavi «o se mu podili zmedeni načrti, ki jih je pa vse zavrgel, ker jih ni mogel izpeljati. Postal je siten, razdražen. Žal mu je bilo, da si ni že dopoldne a silo prilastil pisma. Proti večeru je žel ven. Prišel ni do nobenega sklepa.
Ilodil je eno uro kar tjavendan, pazil samo na to, da bi ga ne videl kak znanec, in se mučil z mislijo, kako bi Adamku vzel pismo, ki ga previdni možiček nosi na prsih in ki ga misli prihodnji teden prodati siru Bifordu.
Ena možnost bi bila.
če se mu posreči, da zvabi gospoda ravnatelja v bezniški brlog, ga opije s sladkim vinom in mu vzame pismo, ko bi bil pijan, bi prišel do cilja. Odprto vprašanje je le, če bo prekanjeni zakotni bankir šel v takšno beznico s človekom, ki ga še ne pozna popolnoma. Poskusi lahko...
Že vidimo: cel Šepecl
Slednjič je prišel Dorival t kino. Utrudil se je in hotel je kaj drugega premišljevati.
Vsedel se je na zadnji sedež v loži in gledal slike na platnu, kakor da jih ni. Kar se mu zapiči v oko naslov, ki se. je prikazal v velikih in širokih črkah na platnu kot naslov
krvave drame: V kreapljlh opija. Beseda j« obvisela. Misli so ie mu obrnile ▼ (isto novo »mer. Opij I
Opij omami tako mehko in nežno. Zaziblj« ga v rajske sanje. To bi rabil. Najlepše j» pa bilo, da ima na razpolago ' čandu, kakor imenujejo Kitajci izvleček lz surovega opija. Obiskal je nekoč — da si inanje oplodi — ▼ Buenos Airesu brlog, kjer bo pili opij, in »i tam kupil škatljioo nevarnega strupa. V. spalnici, v majhnem zabojčku, kjer ima razna zdravila, je tudi opij za kojo.
Ravnatelj Adamek strastno kadi cigareta Če pomeša med cigareten tobak opij, in Ada« mek tako cigareto kadi, bo zaspal v globoka spanje opijevih pivcev.
Potem bi bila malenkost, vzeti mu pismo.
Kar r sredi predstave je zapustil kino. Tako bi šlo. Našel je pravo pot. Da bi je ne izpeljal, se mu ni zdelo težavno. Svoje živce je poznal. Vedel je, kaj jim lahko zaupa. Ponudil bo z ljubeznivim nasmeškom, ne da bi se mu roka tresla, gospodu ravnatelju cigaretno dozo, im bo omamljenemu, razoroženeinu možu mirno odpel suknjič in telovnik ter vzel pismo. Posel bo brez nevarnosti. Zdelo se mu je, da ima vrabca že v žepu.
Le dobro pripravljeno mora biti vse.
Vzeti tobak iz nekaj cigaret, ga pomeišafl s čandom in stročnice spet napolniti — lahka reč. Da pride do opija, se mora skrivaj splaziti v stanovanje. Ne sme ga videti Galdino, ki misli, da je gospod odpotoval.
In še nekaj.
Da bi bil čisto na varnem, mora najprej preskusiti cigareto z opijem, kako učinkuje.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Veter na poJiu |
JM
I JOŽE RAZOR }
aza\ t>eč ne gremo
Pogosto je že sicer videl Marijo pri društvenih sestankih, kajti bila je predsednica dekliškega krožka, l'idi govoril je « njo in tudi svojih čustev ni mogel spremeniti, Je se je še tako trudil, nasprotno, zdelo se mu je, da vsak dan težje prenaša njeno odsotnost, toda zavest, da je Marija že zavezana z drugim, mu je neizprosno narekovala hladno zadržanje in samopremagovanje.
Ljudje v Rožnem dolu so kmalu uvideli požrtvovalno in nesebično delo mladega zdravnika, H se ni strašil nobenih naporov, Se je bilo treba pomagati bednim in trpeti m, tudi če pri tem ni dobil nobenega piatila. Večkrat se je zgodilo, da je po cele popoldneve ali večere prebil pri bolniški postelji revnega bolnika ali bolnice, piatila pa ni aabteval nobenega.
»Pravico za življenje ima vsakdo,« se je opravičeval, »tudi če ne more plačati.«
Taki prizori so se dogajali navadno v delav-akih družinah, ki so bile bolj podvržene raznim socialnim boleznim, predvsem jetikL Spočetka je to nesebično in požrtvovalno delovanje mladega zdravnika bilo znano le ožjemu krogu bednih delavskih družin. Sčasoma pa se je glas o dobroti in nesebičnosti Franceta Grašiča razširil splošno med delavstvom. Začeli so ga povzdigovati do nebes. >To je v resnici človek, ki ima ljubezen do prole-tarekega razreda. Takih voditeljev bi nam bilo treba.«
Toda če so revnejši delavci bili navdušeni ■anj, so pa spet drugi prav v njegovi dobrotlji-vosti in požrtvovalnosti našli kamen spotike. Videli so v njem nevarnega tekmera, ki bo s svojim načinom pridobit maso nižjega delavstva ne le za svojo osebo, ampak predvsem za naziranje, ki ga je zastopal.
»Ta človek nam je zelo nevaren. S svojim vplivom bo potegnil delavske mase za seboj in jih odvedel v katoliški tabor. Nekaj bo treba tu ukreniti, da se njegovo delovanje in njegov vpliv čim bolj onemogočita.«
Po marksističnih društvenih dvoranah so si sledile seje za sejo. Mrzlično so iskali privrženci Karla Marza načinov, kako bi čimbolj izpodnesli naraščajoči vpliv dr. Grašiča na delavstvo. Poživili eo propagando zlasti med mladino, posluževali se vseb sredstev, dovoljenih in nedovoljenih, zatekali se k najbolj nemoralnim spisom in brošuram, da bi le držali ljudi stran od katoliškega tabora. Tu so pa tudi dobro čutili porast komunistične propagande ter zato ie bolj napeli vse sile, da to propagando čimbolj onemogočijo. Videli so v dr. Grafiču sposobnega voditelja, ki popolnoma obvlada svoje ljudi, jim zna dati navdušenja za delo Ln voljo do vztrajnosti In neodjenljivosti. Razna društva, ki so prej bolj životarila, so se pod Grašičevim vodstvom poživila in se uspešno vsa
Preusmerila za en sam določen cilj: kako privesti atoliško idejo v Rožne mdolu do popolne zmage, to je, kako osvojiti krščanstvu odtujeno delavstva
Dr. Grašič je bil predsednik meddruštvenega odbora, ki je imel vrhovno vodstvo nad delovanjem raznih organizacij v Rožnem dolu. V njegovem delu mu je zelo stala ob strani in mu vneto pomagala Marija. Imela je namreč ne le najvidnejše mesto pri dekletih, marveč je tudi največ pomenila s svojim vplivom med katoliškim ženstvom.
V dr. Grašiču je Marija občudovala nesebično delo in velike sposobnosti, ki so odlikovale mladega zdravnika. Toda že zgodaj se Je poleg tega občudovanja potihoma vrnilo v njeno srce neko čustvo, ki ga ni mogla več obvladati. Od takrat naprej je začela gledati mladega zdravnika v drugi luči. Kar težko ji je bilo, da ie ostal Grašič kljub pogostemu občevanju In kljub tolikim in tolikim razgovorom in sejam z njo le navaden, skoraj hladen društveni predsednik, dasi je bil njegov nastop do nje vedno vljuden, olikan ln ljubezniv. Slutila je sicer, da ve Graiič o njenih odnošajih do inž. Vagnerja. Toda po drugi strani, čeprav se je zavedala, da to razmerje nalaga tako njej kakor tudi niemu neko določeno zadržanje. Je vendar v srcu tiho hrepenela po nečem več, kakor je bilo le običajno društveno obravnavanje in sklepanje.
roman
Uspeb Grašičevega vodstva ln še bolj njegovega nesebičnega poklicnega delovanja se je kmalu pokazal v polni luči. Pri volitvah obratnih delavskih zaupnikov je marksistična volilna lista nazadovala za občutno število glasov. To dejstvo je silno učinkovalo na vodstvo marksistične skupine.
»Na vsak način bo treba nekaj narediti, da onemogočimo Grašiča. Ce bo šlo tako naprej, bo v kratkem Rožni dol, ki je do sedaj veljal kot najbolj trdna in najbolj zanesljiva postojanka revolucionarnega delavskega gibanja, postal gnezdo klerikalnega nazadnjaštva in najbolj mračne reakcije.«
Katoliška stran, ohrabrena po uspehu, se je lotila dela še z večjo vnemo. Upati je bilo, da se bodo razmere v Rožnem dolu kntalu izboljšale.
Nekega večera, bik) je okrog desetih, prJhiti na stanovanje dr. Grašiča fantek iz bližnje okolice Rožnega dola.
»Ata je padel z lestve in se je zelo poškodoval. Prosim, da bi prišli in mu pomagali.«
»Ali si je kaj zlomil?«
»Ne vem, toda nič več ne govori in samo spi.«
»Aha, torej je v nezavesti.«
Grašič je pohitel k bolniku. Razen morebitnih notranjih poškodb, ki pa niso mogle biti nevarne, se ni zgodilo bolniku nič posebnega Ukrenil je potrebno za bolnika, ki je bil zdaj že pni zavesti, ie stokal je zaradi bolečin. Čudno pa se mu je zdelo, da žena ni kazala kakšne posebne žalosti a<i sočutja, dasi je mož stokal tako obupno. Starejša sinova sta ga gledala z nekako škodoželjnostjo in se umikala njegovim pogledom. Vsa stvar se mu je zdela zelo neprijetna. Kar oddshnil si je, ko je končal in stopil v hladen nočni zrak.
Pot ga je vodila mimo hrastovega gozdiča, ki je bil oddaljen od prvih hiš v Rožnem dolu dobre četrt ure. V mislih se je še mudil pri čudnem obisku, ko zasliši pred seboj udarjanje korakov. Tri postave so mu šle v temi nasproti. Tik pred njim se ustavijo. Bila je temna noč in Grašič jih ni mogel spoznati.
»Ali ste vi dr. Grašič?« vpraša eden izmed njih.
»Da, jaz sem.« Grašič pogleda nezaupno od enega do drugega. Bil je tudi skrajni čas, kajti eden izmed njih je x dolgim predmetom, očividno s težko palico, z vso silo zamahnil proti njegovi glavi. Komaj je imel Grašič toliko časa, da se je umaknil morda smrtonosnemu udarcu. V hipu je odekočil, mahljaj je zadel v prazno. Toda že je bil obkoljen od neznancev. Mrzlično je iskal po žepih pripraven predmet za obrambo. Otipal je velik ključ, ga izvlekel in sklenil, da se bo z njim branil, kolikor bo pač mogel. Zdaj je vedel, da' je bil oni bolnik le dobro zamišljena past.
»Kaj hočete od mene?« je zavpil.
V odgovor je eden neznancev zopet navalil proti njemu. S spretnim sunkom pod brado ga je vrgel zdravnik na hrbet ter se takoj nato umaknil, da se pripravi za napad ostalih dveh lopovov. Upal je, da se bo mogel otresti zločincev, ker je imel za to dovoljne pogoje. V akademskih letih je namreč zelo gojil šport in si okrepil mišice, se uril v rokoborbi in v boksanju ter si na ta način pridobil potrebno spretnost, ki mu je že večkrat koristila.	.
»Ce me ne pustite prt miru, vas premikastim kot mlade mačke I« Se ni končal te grožnje, ko sta dva zločinca skupno navalila nanj. Da se omeji samo na enega, skoči Grašič z vso silo in z glavo naprej v trebuh napadalca na desni. Oba se takoj zvrneta po tleh. Levi napadalec je navalil v praznino, medtem ko se desni na tleh zvija v bolečinah in se neznansko dere. Se preden utegneta doslej še nedotaknjeni napadalec tn pa oni, ki ga je zadel Grašič s težkim ključem pod brado, preiti v skupen napad, je zdravnik že pokonci ter » ponovnim sunkom zvrne enega izmed njih po tleh ter se takoj nato zažene proti drugemu.
Ta je očividno spoznal, da postaja zadeva nevarna, ter se z vso naglico »pustil v beg. Bržkone je bil to tisti, ki še ni okusil trde GrašiČeve pesti. Grašič je stekel za njim. »Moram ugotoviti, kdo so prav za prav ti zločinci.« (Nadaljevanje prih.)
V sredo zvečer me je pognala neutešljiva želja po lepem In ne-lzraznem iz mesta, daleč ven na polje, sredi med valujoče žitne predele, ki nam dobrotno obetajo belega kruha. Bil sem sam, res čisto sam, in vendar se mi je zdelo, da me spremlja božajoč in ljubezniv dih pravljičnega poljskega bitja, ki je šlo tik mene, zdaj na desni zdaj na levi, se ustavilo, kadar sem se ustavil jaz, se sklonilo, kadar sem se sklonil jaz, mi pripovedovalo o polju in njegovih lepotah, o rdečem maku v detelji, o prelepi plaviti, ki je kakor brezkončno hrepenenje želela v svet, ven iz gostega žita, na moje prsi.
Zavidal sem kmeta, ki dan za dnem živi v ljubljenem naročju svoje predobre matere narave, medtem ko jaz gnijem v nemogočnem vzdušju meščanske malopridnosti. Res je. On ne vidi, on ne sliši, on ne čuti. Pa ne zato, ker nima oči, ker nima sluha, ker je izgubil občutje. On je prepojen z lepoto in pesmijo svojega polja, on vse to sam izžareva, on je istoveten s svojo rodnico zemljo.
Večer postaja vedno bolj izrazit, šepetanje žitnih valov vedno bolj tajno in zaljubljeno, tako da je mak postal še bolj zarudel, plavica še bolj koprneča. Krompirjev cvet se čuti prenizek in osamljen med ržjo in pšenico. Skrjanček se ne more sprijazniti z mislijo, da je zdaj konec dneva in poje kakor fant na vasi poslovilni spev pre-prekrasnemu dnevu, morda tudi ljubavno pesem svoji družici, ki se je v polmraku izgubila med brazdami in koprni po svojem zvestem tovarišu.
Vem, da nisem več sam, da me obdaja bla-žilna pomirjenost noči, ki je zakraljevala na poljani. Dobrotna, a vendarle pravljična, nedosegljiva spremljevalka ob meni postaja kljub rastoči naglici mehkega mraka vedno bolj vidna, vedno mi je bližja, nazadnje tako blizu, da se njen dih združuje z mojim, kakor večerna rosa z dozoreva-jočim klasom. Vem, da je to poletna noč, ki sem si je tolikokrat zaželel, pa mi je ostala skrita in nedosežna. Zdaj na polju je tako blizu mene, da 6e bojim njene bližine. Glej, utrgala je iz žita plaviro in mi jo pripela na prsi. S plaho roko utrgam sramežljivi poljski mak, da bi vrnil prijaznost Toda poletna noč ljubi skromnost hrepeneče plavice, ne ljubi kričavost rdečega maka. In tako stojiva oba ob velikem bezgovem grmu sredi polja, okrašena s plavicami. kakor dve uganki in ne veva, kaj bi drug z drugim, dokler ne začnem trgati dišečih bezgovih cvetov.
Večer se je res spremenil v noč. Poljana j>o-staja nevidna. Poletna noč je tako omamna 1 Nikoli nisem mislil na to, če je lepa. Toda tako prijetna je, mehka, prizanesljiva in vodi v pozabo. Ko bi ji vedno mogel biti tako blizu, sredi šepetanja dozorevajočega klasja, sredi koprnečih plavicl
Poljska pot se pred menoj zmeraj bolj krči. Se malo, pa bi prišel do konca poti, od koder bi bilo težko priti nazaj. Rosa se že oprijema čevljev, in v strahu sem. kaj bodo zaradi tega doma rekli. Vse polje je objel tisti trenutek med končanim delom in med pričakovanjem počitka, ko človek tako rad kramlja, o preteklosti, o bodočnosti, o samih lepih stvareh, fte celo trpljenje je v takih trenutkih poveličano in se zdi sreča, ne bridkost.
Zdaj vem, kam bom šel, kadar zaidem v praznino: ven na poljano, v poletni večer, kjer bom počakal noči. Iz zemlje, iz polja smo izšli, in tam bomo zopet našli sebe.
te se vračam domov, že sem na pragu, pa mi še vedno šumijo črna, žalna krila poletne noči. In še celo sedmi dan me kliče že uvela plavica na moji mizi zopet nazaj na polje, v tihi, ljubi poletni večer, v mimo, blago poletno noč, k pravljičnemu poljskemu bitju, ki hodi sredi žitnih poljan in išče. komu bi Dripelo na prsi llubečo plavico.
UR GORIŠKEM KRHSÜ
Pri nas je — Kras. žive skale, vmes vrtovi in pa kamnati zidovi: takò je pri nas.
(Grivški.)
Vojna vihra nas je v letu (915 poslala begunce z Goriške na zeleno Štajersko. Še danes, po tolikih letih, ini je živo v spominu dan, ko smo se vozili skozi hmeljeve nasade po lepi Savinjski dolini. Preevlik je bil zame prehod iz Krasa v to, tako bujno okrašeno zemljo. Majsko sonce nas je grelo te dneve pred Bin; kosti. Vso težo našega beguntva smo pozabili za trenutke, ko smo se ozirali v smrekove gozdove, zelene travnike, njive in bistro Savinjo. Tri dolga leta smo bili v tem prelepem kotu slovenske zemlje. Dodobra smo se seznanili z domačini in se z njimi tudi razumeli.
Nekega dne me je vprašala ponosna kmetska gospodinja, ki je stala pred pragom velike kmetije in žage, od kod da sem doma. S »Krasa,« ji pravim. »S Krasa,« »e je začudila, »saj to je pa tam, kjer imate kose zemlje ograjene s kamenjem. Kako ste revni tam pri vas!« »Res, mati, ni pri nas veliko dobre zemlje, tudi nismo morebititako bogati na gozdovih ko vi tukaj, a to našo malo zemljo ljubimo in komaj čakamo dneva, da zapustimo vaše lepe kraje.« In ta gospodinja, tako ponosna na svoje raz-sežne travnike, gozdove in hmeljske nasade, ni mogla razumeti, da si želim nazaj na kamnita kraška tla.
Moje hrepenenje je pa raslo z dneva v dan in isto se je godilo z mojimi sorojaki. 5e ni bilo vojne prav konec, samo prenesli so jo do Piave, ko smo pohiteli domov. Domov! Kako je bilo v tem domu? Ne kamen na kamnu. Saj nas ni nihče podil iz onih zelenih gozdov in prelepih dolin in vendar smo šli raje v trpljenje, kajti šli smo — domov. Zastonj smo se ozirali po naših vaseh: Kje je Kostanjevica, kje Opatje Selo, Sv. Martin, kje Dobrdob? Vse te vasi so bile trikrat razbite in prevrnjene v kup razvalin Uhko s ponosom rečem: Samo Rrasevec je bil zmožen si iz teh kupov razvalin napraviti nove domove, bele hišice in nove vrtove. To so bil, nadčloveški napori, ki jih zmore samo velika ljubezer, do rodne grude.
Kdor ni še videl Krasa, ne ve. koliko lepote Je tam skrite. Ni le kamenje, ne, mnogo je drugega, k, človeka kliče nazaj, ako je bil kdaj
S Trstlja (645 m) in zapadncga vrha Stola (690 m) nad Železnimi vrati je lep pogled nn vso valovito Komensko planoto. Ta planota je polna na novo pozidanih belih vasic, prcpre-žena z ogradami in nalukniana z dolinami. Blizu Tomaja je bila nekdaj božja pot sv. Marije v Skalovju. Slike v cerkvi je izdelal mojster Razpet iz Cerkna. Pred to cerkvijo sta dve mogočni lipi, stari baje tisoč let. »Zora« je že votla, višja. »Večernica« pa je še polna. Kaj bi znali ti lipi povedati sedanjemu rodu?! Mi; mo teh lip pelje stara furmanska cesta proti Sežani. Po tej cesti so naši dedje vozili s pa-rizarji iz Trsta na Dunaj. V Drenjali je stara furmanska oštarija, kjer so se ti vozniki ustavljali. Iz Sežane pridemo v Povlr, Gorenje in Divačo. Ti kraji so polni podzemskih jam. Najbolj znana je Kačja jama, par minut od postaje v Divači in skrita v grmovju. Naravni most jo del iv dva dela, globok« je čez 300 m. Na dnu te jame bobni škocjanska Reka, ki pride pri štisnnu kot Timov na dan. Mnopo je na Krasil takhi podzemskih jam, ki pričajo, kako delajo nevidne božje sile v osrčju tega kamnitega kraja.
Iz Divače nas pelje pot proti Trstu. Gremo mimo vasi: Loga, Ricmanj, Boršta, Zabrežic. Bo-Ijanc in še drugih. Pridemo do Bazovice, dalje v Trebče in iz Ban v Opčine. Bane so mala vas s tipičnimi kraškimi hišicami. V pol ure smo na Opčinah. kjer je važno železniško križišče. Nepozaben ostane tujcu pogled z Openskega obeliska na Trst, Jadransko morje, grad Mira-mar in Devin na skeli. Ni skoraj mogoče odtrgati pogleda od te krasote! Vinogradi in lat-nuki, vrtovi polni cvetja se spuščajo v terasah navzdol do prvih mestnih hiš. Zato je pa tudi električna železnica vedno^polna izletnikov. Tu je rastlinje bujnejše, in neverjetno se ti zdi, aa si bil še pred par miAutami med skalami in le nizkim grmovjem. Pred to lepoto pozabi človek za trenutek na težave v svetu in komaj čaka, da pove doma prijatelju o čudesih, ki jih je videl na tem koščku naše zemlje.
Pripovedoval mu bo o belih vasicah in dolinah. o podzemskih jamah, starih hrastih in košatih lipah. Spomnil se bo na presihajoča jezera in reke, ki bobnijo pod zemljo. Morebiti bo obiskal jamo pri Ospu. Vii v tej jami je bila v času turškega napada skrita vsa dolina z živino vred. Pri Oreliku bo videl četrt ure dolgo »Žegnano jamo«, v kateri so Kraševci prebili par tednov, dokler ni šel Turek iz dežele. Okoli Kostanjevice so kraške jame skrile v svetovni vojni kar cele bataljone.
Z veliko skrbjo in ljubeznijo obdela Kra-ševec rdečo prst svoje ograjene dolinice. Tja naseje ječmen in ajdo in posadi krompir. Doma ima čebele in kamor le more si napravi latnike črnega terana. Tudi ovčjega sira dobimo na Krasu in ob morju so ribiči, ki izdatno zaslužijo z ribolovom, zlasti ie teh ribičev mnogo v Sv. Križu, kjer je ribiško pristanišče.
Mnogo je lepote na našem Krasu, katere ne morem v teh par vrsticah dovolj opisati. Oni,
ki ga pot zanese kdaj tja med kamenje ne bo tako kmalu pozabil kraških posebnosti, ie kraškega modrega neba, ki odseva v jadranskem morju. Zlasti pa mu bo ostala v spominu kmika gostoljubnost.
Pri nas je Kras. Močno vino, črnožarno, gostoljubje v njem kristalno: takò je pri nas.
(Grivški.)
Nehaj dobre volje
V zadregi.
Župnik Logar je hotel že začeti svojo pridigo, ko jo opazil, da je stari Močnik pravkar v klopi zadremal.
Začel je takole: »Predragi v Kristusu. V veliki zadregi sem. Ce govorim tiho, me ne razumete, če govorim gla.>no, zbudim pa starega Močnika.«
Zdaj me pa ne boš več I
Dva Bohinjca sta pod češpljo sedela ln si zastavljala uganke.
Pa pravi prvi: »Kaj je to? Zaine se s »a«, je črno in ima dve luknji.«
Drugi: »Ne vem.«
Prvi: »To je an par škornjev. — Kaj pa je to? Začne se i »d«, je črno in ima itiri, luknje?«
Drugi: »Ne vem.«
»Prvi: »To sta dva para škornjev. — Kaj pa je to? Začne se s »č«, je višnjevo in ima čeipljevo koščico v sredi.«
Drugi: »Preteta duša, zdaj me pa ne boš več; to so trije pari škornjev!«
Nisem is te tare.
Neko nedeljo je župnik napravil svojim žup-Ijanom ginljivo pridigo. Tako jim je govoril na srce, da je bila vsa cerkev v solzah. Tad pod korom pa je stal možakar, kt Je brez vsakega vidnega ganotja poslušal pridigarja. Njegov sosed to opazi in ga dregne z laktom: »Ali ne vidiš, da vsa cerkev joče, ti se pa držiš tako grdo?«
»Nisem is te fare,« ga zavrne okreganL
Čarobni konj
Kraljičina je privolila, ln nekega dne zgodaj zjutraj sta odšla na streho palače, sedla na čarovnega konja ter odletela ▼ Perzijo.
s konja. Kraljevič no na polju, sam pa je
stopila
raljičino na polju, sam pa očeta o njunem prihodu.
Zunaj mesta ata Firuz je pustil kralji odšel, da obvesti oče
Perzijski kralj je bil presrečen," ko je spet ■videl svojega sina. Kraljevič mu je pripovedoval svoje dogodivščine ter pristavil:
>S sbdo sem pripeljal bengalsko kraljičino na Indijčevem konju. Ona je zdaj zunaj
Za nai» mal«
na deželi, v eni izmed tvojih palač, ter čaka, ali boš privolil v najino ]>oroko.<
»Z veseljem privolim. Pojdimo ponjo. Hočem, da se tudi ljudstvo veseli z nami.«
Nato je zapovedal, naj takoj izpuste Indijca iz ječe ter ga prevedejo k njemu.
»Pojdi,« mu je rekel, »vzemi svojega konja, in nikoli več se mi ne prikaži pred oči.«
Stekla je v hišo svojega svaka ter prosila nje-, govo ženo, naj ji posodi meljeo. Kasimova iena je bila strašno radovedna, kaj neki bo merila njena svakinja. Namazala Je z mastjo merično dno. In ko je Alibabina žena merico vrnila, se je držal nje-néga dna novec, ne da bi za to ona vedela.
Štirideset razbojnikov
21 vela sta nekoč v Perziji dva brata. Prvi »e je imenoval Kasim, drugI Alibaba. Po očetovi smrti sta dobila vsak polovieo njegovega premoženja. S'oda Kasim se je oženil z bogatim dekletom. Postal Je zelo bogat trgovec ter je svojega brata zaničeval. Alibaba pa se je poročil a revno nevesto ter se preživljal s tem, da je cepil drva, jih prenašal na treh oni i h v mesto ter jUi tarn prodajal.
Nekega dne, ko je Alibaba cepil drva v gozdu, .vidi gručo jezdecev, ki so se mu bližali.
»To mora biti banda razbojnikov, o katerih vsi govore,« si Je mislil ter se v hipu povzpel na drevo. Tam se je skril med veje.
Jezdeci, štirideset jih je bilo, so se ustavili ob vznožju skale, poleg katerega je stalo tisto drevo ter so razjahali. Privezali so konje ter odvezali vreče od sedel. Po svoji teži so se zdele te vreče polne zlata in srebra. Kolovodja bande je šel na vrlt skale ter povedal na glas:
»Ječmen, odpri sel«
Na veliko Alibabino začudenje so se odprla vrata v skalo. Vsi razbojniki so odšli notri ln vrata so se zaprla za njimi.	.
Razbojniki so se nekaj časa zadržali v votlini, Alibaba pa je ostal na drevesu ter si ni upal premakniti se. Končno so se vrata spet odprla in razbojniki so izstopili. Poglavar je rekel:
»Ječmen, zapri sel«
Vrata so se zaprla in razbojniki so odjahali. Tedaj je Alibaba splezal z drevesa, se povzpel na skalo ter rekel:
»Ječmen, odprl sel«
Vrata so se odprla, Alibaba je vstopil in spet so se vrata zaprla za nJim.
Ko se je tistega večera Kasim vrnil domov iz trgovine, mu je žena pokazala cekin. Kasim je takoj šel k svojemu bratu.
»Alibaba,« mu je rekel, »ti se samo tako delaš, kakor da bi bil reven, v resnici pa imaš toliko zlata, da ga moraš meriti v vrečah. Povej mi, kaj vse to pomeni.«
Alibaba mu je povedal vso zgodbo. Kasim je bil zelo lakomen, zato je drugo jutro zgodaj odšel v gozd z desetimi mulami. Izmed njih je vsaka imela na hrbtu velik zaboj. Kmalu je našel skalo ter rekel: »Ječmen, odpri se!«
Vrata so se odprla, Kasim je stopil v votlino in vrata so se spet zaprla za njegovim hrbtom. V hipu je Kasim prenesel dvajset velikih, z zlatom napolnjenih vreč k vratom votline. Bil je pa tako razburjen, da je pozabil na čarobno besedo, ki je odpirata vrata. Namesto da bi povedal »ječmen«, ki je ena izmed žitnih vrst, Je rekel:
»Oves, odpri sel«, in potem: »Rž, odpri sel« Imenoval je še druge žitne vrste, ki so mu prišle na jezik. Toda pravega imena se ni mogel spomniti in vrata so ostala zaprta.	___
Alibaba Je mislil, da bo prišel v kakšno strašno votlino. Njegovo začudenje pa je bilo veliko, ko se je znašel v veliki, svetli dvorani, ki je bila polna dragih kamnov, bogatega blaga ter vreč zlatega in srebrnega denarja. Takoj je vedel, kaj mora storiti. Izbral si je toliko vreč, kolikor so mogli nositi njegovi oslički, odprl na isti način kakor prej vrata, naložil vreče v sedla, pokril tovor z drvmi, tako da ni mogel nobeden opaziti denarja, in ko je odšel, reče:
»Ječmen, zapri sel«
Vrata so se zaprla in Alibaba se je vrnil domov.
Alibabina žena je bila zelo zadovoljna, ko je videla vse to zlato. Takoj je začela šteti denar.
»Praga žena,« reče Alibaba, »preveč časa bi rabila, če bi hotela prešteti ves denar. Skopal bom jamo ter tam skril denar.«
»Toda jaz hočem vedeti, kako smo bogati,« pravi žena. »Izposodila si bom merico ter zmedla naiin zaklad.«
Okrog poldne pa so se vrnili v votlino raz-" bojniki. Videli so mule pred vhodom ter jih odpeljali v gozd. Potem so izdrli meče in se približali vratom. Poglavar je rekel:
»Ječmen, odpri sel«
Ko so se vrata odpirala, jp skotil Kasim ven. Vrgel je sicer poglavarja po tleh, toda ni mogel zbežati ostalim razbojnikom, ki so ga ubili, razrezati njegovo telo na štiri kose ter jih obesili v votlino kot opozorilo za vsakogar, kdor koli bi si predrznil stopiti vanjo. Razbojniki niso opazili, da je manjkalo nekaj zlata, zato niso vedeli, da je bil kdo še prej v votlini, ter so zadovoljni odšli.
Ko pa je prišla noč in se Kasim ni vrnil domov, je postala njegova žena. nemirna. Sla je k Alibabi ter ga prosila, naj poizve, kaj se mu je zgodilo. Zgodaj zjutraj je Alibaba šel s tremi oslič-•ki zopet k votlini. V svojo veliko grozo je tam našel telo svojega brata. Naložil je na enega izmed oslov mrtvega brata, na druga dva pa dve z zlatom napolnjeni vreči ter se vrnil v mesto.
Doma mu je odprla vrata Morgijana, najbolj premetena služkinja njegovega brata. Njej je Alibaba sporočil žalostno novico.
Služkinja je rekla: »Moramo povedati, da je Kasim umrl naravne smrti. Treba je najti način, da ostane stvar skrita.«
Morgijana je odšla nato po zdravila, češ, Kasim je bolan. Proti večeru pa je naznanila, da je Kasim umrl.
Naslednjega dne je šla Morgijana na trg in našla tam starega čevljarja z imenom Baba Mustafa. Stisnila mu je v roko zlatnik in mu rekla:
»Baba Mustafa, delo imam za vas, toda to delo Je tajno, zato vam moram zavedati oči.«
(Nadaljevanje pnh.)
a»
Naselil s« j® v Videm-Dobrepolje pri gosp. Steliu zdravnik dr. Pokoren Mirko Vräi poleg sploSnega zdravljenja tudi zobozdravstvo.
Trebnje. Za živilske karte, ki jih i« občina pred kratkim razdeUla, je prispelo dovolj živil. da bodo ljudje dobili vae potrebno. Prav tako »o prišla v Trebnje iivil* za sosedni* občin«. Tudi karte za mesec julij so že tu in bodo v kratkem razdeljene. Ljudje naj samo ne bodo nestrpni in naj se ravna|0 po navodilih, ki so na hrbtu kart.
Pnloka pri VinicL Nedavno je umrla gojenka Marijinega doma v Ljubljani, naia domačinka Anica Novak. — Preloiki farani so z veseljem spre)eli novega župnika gospoda Jožefa Pokorna, doma |e iz Skofj« Lok«. Želimo mu mnogo božjega blagoslova pri težkem delu v vinogradu Gospodovem.
Is itele Krajine. Tudi v naši deželi je bil prve dni velik naval pri zamenjavanju dinarjev v lire, kar se je vršilo v Črnomlju. Kljub siromaš-nosti računajo, da so menjali v Beli Krajini do 15 milijonov dinarjev. Nekateri pa so nesli menjat v Ljubljano ali v Novo mesto.
Trebča vas pri Dvora. Posestnik v naši vasi Ivan Erjavec je vozil te dni po ljubljanski Go-sposvetski cesti. Mimo je pribrzel tramvaj. Voz je trčil v tramvaj. Prelomilo se je oje, ki je posestnika x vso silo udarilo v desno nogo pod členkom in mu jo je zdrobilo. Zdravi se v bol-niinici.
Z Dolenjskega. Vaščani neke večje vasi na Dolenjskem so sklenili, da v tej vasi ne sme biti nikdo lačen. Drug drugemu bodo pomagali. Eni s kruhom, drugi z delom, dokler ne pridejo boljši časi. Naj bi bilo povsod tako I — Rojenje čebel se je nekoliko zakasnilo, vendar sedaj čebele rade rojé. Dobra medna letina bi zlasti letos, ko sladkorja ni v izobilju, zelo mnogim dobro došla.
Višaja gara. Kar četrt ure je padala pri nas toča oni torek. Okiestila je nekaj drevja in tudi žitu nt prizanesla. Vendar večje škode, hvala Bogu, ni naredila, saj je upanje, da se bo ie vse popravilo.
Praiskašea reditni prašek
„Reih'* zi pratile
Pri malih praiičkih pospešuje Redin prašek hitro rast,krepl kosti in jih varuje raznih bo- , leznL Večji prašiči pa aa Čudovito hitro redijo in dobro prehavljajo. Zadostuje že 1 zavitek za 1 praSiča ter stane 1 zav. L. 4'-, po pošti L. 7-, 8 za v. po pošti L. 15 -, 4 zav. po pošti L. 19"-. Mnogo zahvalnih pisem. Pazita: pravi Redin se dobi samo (gornjo sliko.
Prodala drogerija Kok, Uübljau. Židovska il. 1
Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovca
ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
Novo mesto. Po nalogu oblasti je odbor Rdečega križa pričel z obširnimi pripravami za preskrbo oseb, ki potrebujejo pomoči. - 22-Ietni cigan Jurij Brajdič je bil pred novomeikim sodiščem zaradi konjske tatvine obsojen na 5 mesecev strogega zapora. — Novomeška tvrdka Joško Povh Je darovala za revne ljudi 200 lir. Oblekla in preskrbela je poleg tega z živežem več revnih družin. — Uradni dnevi za sprejemanje strank pri okrajnem civilnem komisarju so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. — V Krki je pri kopanju utonil 26 letni uradnik okrajnega na-čelstva Franjo Sušeč, doma iz Slivnice pri Mariboru. — Na Dolenjskem so sedaj cene koza do 1500 din, pa jih je še težko dobiti. Koza je pač krava malega človeka.
Gradišče pri Litiji. Posestnikova hči Anica Kokaljeva je šla na češnjo. Nesreča je hotela, da je padla z drevesa in si zlomila desno nogo.
Moštova esenca JHosfln
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo t malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov L. 11-50, po pošti L. 17-50, 2 steklenici po poŠti L. 30*50, 8 steklenice po poŠti L. 42-
Prodaja dragatila Kane IjaMJoa. 2idavska aLi
Na deželi pa zahtevajte Mostin pri VaSem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino.
Kadar jemo češnje, m piti vode
Cešuje so zdrav in redilen sad. moramo Jih pa čim bolje prežvečiti. Jemo jih lahko presne, kuhane ali posušene. Njih meeo vsebuje jabolčno kislino, jabolčno kislo apno. pektin, sladkor, beljakovino, gumi, lepilu podobno snov. v kožnicl dobimo vosek in čreslovo kislino, v jedrcu pa tudi nekaj pruske kisline. Češnja se razlikuje od višnje samo po večji množini sladkorja in manjii količini kisline. Češnje , je priporočati osebam, ki so nagnjene k protinu. Voda ia ieinja ne gresta skupaj. To se lahko maščuje s vnetjem v čre-vesth in z razširjenjem želodca in črev, kar se lahko stopnjuje do črevesne omrtvičeoosti. Nadalje ne požirajte češnjevih pečk. Večja množina koščic lahko povzroči črevesni zamot.
Starost. Gost: »Gospod natakar, pred tole gosjo pečenko pa je treba sneti klobuki« — Natakar: »Me veseli, če vam tekne.« — Gosi: »Ne, ne, starost moram spoštovati.«
	
Izredna knjiga za i se	■ -—:— Naročite »Domoljuba« vsa} za drugo polletje, • S tem ai pridobite pravico do »Slavenčeve-ga koledarja«, ki atane za naročnike »Domoljuba« le 9 lir, za nenaročnike pa 20 lir. • Koledar bo obsežna knjiga čez 220 strani velikega formata 23 X 30'50 to je skoraj tako velikega formata kot polovica strani »Slovenca«. • Za ta de-
Slorence!	
•	nar tane in vsebinsko tako bogate knjige ne boste dobili 1 • NaroČite Jo takoj! Poprej naročite še »Domoljuba«, ki stane letno le 18 Lir, polletno pa 9 Lir. Ne odlagajte, ampak oiSite takoj na Upravo »DOMOLJUBA« LJUBLJANA,
»Domolinb« stan« «t __„■_ ■ . . " ......... —	
Mali oglasnik
V Domoljuba se zaračunajo mali oglasi p0 besedah, in sicer plača tisti ki iič« stuib« L.0.20 sa besed«; v ženitvenih oglasih in dopisih beseda L. 1'— ; v vseh dragih «gt«. sih stane beseda L. 0*80l Vsem oglasom se
Erišteje še oglasni davek. Na manjSi znesek . 7-—, za ženitvene oglase L. 20-—. Redni Domoljubovi naročniki plačajo polovico manj pri oglasih gospodarskega značaia.
Pristojbina ia naie oglate te piatala naprej
Imam dva vola
črnega, žig 78 na stegnu ; tehta okrog 370 kilogramov; drugI čr-noaiv. ž Ig St. VII; tehta 420 kg. — Jože Blatnik. MleSčevo 14, p. Stična.
Deklo za poljska dela
Ifičem. — Lovue Jože, Zg Kašelj, p. Devica. Marij« Polje.
Hišico z vrtom
ali majhno posestvo na Dolenjskem alt na Notranjskem kupim. Ponudbe p pravi »Domoljuba« pod «Uro »Malt dom«.
Prosim vsakogar,
kt kaj ve ■* konja fuksa, ataroga T let. s malo bulo na prsih. tlg it. S SS. oddan J* bil planinski diviziji StratiJč« pri Kranju, naj sporoči proti nagradi na : Remlkar Marij*. Ljubljana — Tyräeva cèsta 47-b.
1000 din nagrade dam,
kdor ml sporoči za konja Publta, mtiast* barve; tlg 71, visok 161 om, *tar II let. oddan n« Viču. Silo Angela, Kot. S, p. Ribnica n* Dolenjskem.
Proti nagradi 1500 in 509 dinarjev!
Občine alt privatniki naj ml javijo. Če sta tam : 1. Rdeči pram : n* čelu bela zvezda, 1(4-184, S let star. tlg 4*4; na plečetu prednje noge bula. — L Rdeči pram : na čelu bela zvezd«, S let atar, 148-162, žig 267. Orili Avgust, Poljane fit. 28, p. Toplice — Novo mesto.
Poizvedba
Kje se nahaja moj malo rabljeni lestveni vos s It. 502, katerega aem oddal v Ljubljano? Zadnji kolesi skoraj novi. Proti nagradi sporočiti : Anton Perko, Vel. Hov« gor* 17, p. Krka
Konj »Fuks«
žig 2520 Ifiče lastnika. Naslov v upravi »Domoljuba« «t. »301. (m
Išiem vola
rjavega, na rogu tlg >36, In vos s lestvami, tlg Isti, proti nagradi Frano Frank. Bleko-v« vas It lt. Gornji Logatec.
ION lir nagrade
kdor mi sporoči, kje se nahaja konj fuks t zvezdo, gornje uatne malo bele, star 7 let. Na prednji nogi v kolenu ranljiva ranica, na desni strani grebena pod grivo bela čr ta. Za vožnjo selo dober. Vsela g« Je Ju-rllna četa na Vrhniki Izpulčen J* MI okoli Pljav« goric«. Sporočiti: Pavel Petkovlek. Idrijska cesta ( — Vrhnika.
7M lir dam,
kdor ml sporoči aa kobilo, popolnoma črno, brea tlga. Pod vampom snak opera elj«. Težka kobila, dobra m» vožnjo, stara Iliri leta. Sporočiti : Nadlllek Jakob, Pod Sv. Trojico t. polta Vrhnika. *
litem kobilo fukso
16 let staro — nizko. Širokega, preklanega križa, bel* griv«, na lakotnlci ima malo odrgnjen« dlake, na zadnji dv« nogi grdo stopa; žig. če ga Ima, Je 5*. Oddana Je bila k trupnl komori t. IV. Odddaii proti nagradi na na«iuv : Franja B&bnlk. Trata 12, p. Bkofja Loka, kolodvor
Nagrado dobi,
kdor ml sporoči, kje se nahaja konj »fuks« žig 8711. Ima majhno belo liso ln lopek belih dlak na desnem stegnu. Josip Dimnik. Obrije 10, p. Mosto-LJublJana.	(m
Lepo semenske rž
bi zamenjal za pšenico. Njena rast »e lahko že sedaj ogleda. Babnlk Josip, Fužine, p. Dobrunje pri Ljubljani.	(m
Do lj b« st	^«HMHBHBHI^	mounpq« St. »301. (m po
rete U ^Iaaacijj pa "up*rav'a ÄflÄT~^«■ ^ reje"' J™*-««.. »Domoljuba«. 1*	Izdajatelj: dr. Gregorij P e č j ; k. uTJdSk?lòLT^/T^^?, cJe"'kD:. 7	"edništva Ia'
Kovaškega vajenca
sprejmem. Naslov v upravi »Domoljuba« pod fit. 0207.	(m
, naročnino, inse-