Po¥ttiHa plačana t rotovfni. Leto LXXV., gt. 1
L)ntfl)ma, petek 2»
r)
Cena 40 ceni.
UREDNIŠTVO tN UPRAVA: LJUBUJAJ^A, PUOCTNUKVA ULICA 5- —TELEFON: SI-22, SI-23, Sl-24, Sl-2* lZKT-TrCNO ZASTOPSTVO mm oglaae trn Kraljevine I talij« to tnozematva trna mSORI PUBBLICTTA ITAIIANA S. MILANO
— Izhaja vsa* dan opoldne, Mesečna naročnina 6.— L*. Za inozemstvo: 15.20 L.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubbliciti. di provenienza italiana ed entera: UNIONE PUBBUCITA ITALIANA S. A„ MILANO.
I Savorevoli sviluppi eMIa battaglia di Agedafeia
Altri 48 carri armati distrutti e numerose autoblinde catiurate — Un cacciatcrpediniere nemico incendiato
F! Qua.rli» r <**•ne rale Foit? Armalf
fomunica in (lata «1 i  1  jj» nnaio il ***~u**ntc
boliettino di gucrra n. 578:
II suce« s*»n i i|H»rtato nci dorni *eor*i a ■dabla dali*' dlvKioni mccc» »»*-zate it^liane e tcu>«»che ha a\uto nuovt tnn iaU sviluppi In ultcriori *oontr1 «>no distrutti a! t rt 48 carri armati e cat-tnrate mimTOHe autnhlind>
D po vinVnt«. ; - r:i/ione <li artigM«Tla n nemim ha attaccatn ron I appoggio di m- zzi lati e di reparti della avia/i mr
Đ nostr« fr.»nt»' di Sollum—Rardia e *taio r nto. I romba 11irn» »iti mntini;ano. Ana axi..n<- i;.<rdia   hanno   pari «*<l pito
dur unita navali che, prc«»c «ntto i! pr"c***o f unco drITe batt*-rie della piarza, *»| «*onn rapidamrntr ritlratr A hordo di un cacciatorpediniere A dlvampato un visi'iilr in-cendio
F"oTrnazioin aorer ddl »><*<>. hanno i.iiva-mentr hattuto colonnr in marcla r "cmri importanti dcllr rrtrovic ;>\ \ ♦ r<-an»\ di-strucKPndo numero«! automezzi.
continuato inten^o II bnmharriauT»ntn drjrfl impianti l>« Ili« I d* Ili*ola di Malta,
In una inenr^iono di vrlivoli inirl 'sj mi Atene <-*d altre locaJita della Circria nmi wno segnalatr vittimc. Danni tr:i**cura-bUi.
Ugodni razvoj bitke pri Agedabifi
Nadaljnjih 48 tankov uničenih in mnogo avtomobilov zaplenjenih — Požar na sovražnem ru&iicu
Glavni   St. n   Italijanskih Oboroženih Je objavil 1. januarja naslednje vojno poročilo št. 578.:
Uapetac :i^<ij»- v preteklih dneh južno od   \ po   italijanskih   in nnnsUih
inih    divizijah    *o    ne nadalje raz^j:;!«'.  V \u  vpnpartm je
bilo ur. n 1H tankov in zajetih m tiko šr  . i!        !opnih a\tomobilov.
Po  silni   topn-ki   pripravi   j«' sovri/niU napadel s podporo oklopnih vozil in letalskih oddelke* na^o fronto prt SoIIumu In liji  ter je bil odr.it.   Borbe   »e nadaljujejo.
V akciji proti  Rardrri       i  «-«.„?,a.i rtv** p-^n^ ^r-'.i « »linici. ki *»ta se zaradi dobrega i baterij i- Ivin jave hitro umaknili   Na krovu n* k^a rušilca je nastal viđen požar.
I.- feaaatd oddelki --m *»o živahno bomnar-diraJi k' Ione v pokretu in važna srediV^a v sovražnikovem zalrdju trr uničili šte-vozila.   Nadaljevalo   *>e fe
Nemško vojno poročilo
Hude borbe na srednjem odseku se nadaljujejo — Obsežne letalske akcije — V Afriki potekajo borbe ugodno
Iz Hitlor^    _ >   2ia\neci stana. 1 jan.
m. Vrhovr.o poveljstvo nemške vojske je objavilo danes našle Inje vojno poročilo:
Sločne mkapine lct.J-.tva so napadle sovjetske sile. ki so se Izkrcale v Feodlsiji in njih oskrbov al ne Čete preko Crnepa morja. Sovražnik je utrpel znatne izjrube na ljudeh in materijalu.
V osrednjem, odseku vzhodne fr »ntc w bil« tudi \t»'raj hude b«»rbe. Letalstvo je nadaljevalo «»\.»jr *»i*.trniatično delo oviranja ofenzivnih pokr»t<»\ sovn:inika. Ve«' krajev je bilo zažganih, porušene so bile železniške proge ter uničen vozovni materijal. I*ri Ilrnenskrm jezeru so nemški booibniki uničili veliko število sovjetskih ietaJ na tleh.
V Afriki so borbe itiiHJm—lro-nemških sil ▼ odseku Acedabije tudi v zadnjih dneh ugodno potekale, tničenih je b:io 48 tankov in ste\ilni oklopni a\-1omob:lL V le-talskih spopadih so bili sestreljeni trije an-Ieski levcL
Leta.i-t\.i je podnevi in ponoči napsvđmvfo so\ razna letališča na otoku Malti.
Živahne borbe na srednjem odseku
Berlin, 2 jan. s. Kljub hudemu mrazu in snežnim viharjem so bile borbe dne 31. decembra na srednjem odseku vzhodne fronte živahne. Sovjetski napadi so bili povsod odbiti. V nekem kraju so naSteli 200 trupel sovjetskih padlih vojakov, na nekem drugem pa 172 trupel. Polovica nekegu sovj^tpkesra oddelka, ki je napadel. Je bila popolnoma uničena. Preostale čete so popoldne ob podpori topništva tn tankov obnovile napad, toda tudi to not »o bile prisiljene k besro in so med dni rim iztrublle Ml Štiri tanke, ki Jih je uničilo protitan-
R-vr>H v un^ova^^ tankov
BerTin 2. Jan. s. DN"B poroča, da so vojak! acfcagi armatluega zbora, ki so od-bcBm -ov:e*ske napade v o?redn^em aMi \-7b-Jwe fronte, dočeci: izjemen rekord z    _ = -:ee"»
tar.ka od pričetka vojne
S S'ncke«?* bc»isca
Pelstnkl. 2  : —  = vvalluHIVO
fr.^ke vo*«Ve poroča- V K-!re1;^ki ožini sfabo*^!o đrttumar*:f- '.^";i*va :n mornarjev *er rfe"",v-5,?;e na»rol r»a obeh straneh.
V aCM Aanani ^ h:i; odbiti <ovra^n* nosku^ rrro»da r* Z   ra hi     Eno a4 reke.
V seve— 4"n o-ie-■toai                        rarofk «ku*al nans^i
borbah oHv:* 7">;e*e so bHe strolnic* fn aaožnari!. V Mignem od^eVu V •ovr***,fk
i:-?>t-»* '-----**•*  r»a      u " aiM V «e^er-
ueiu od-p Vi fro-*«> r4*7rrvmnfe toori^tva. mr~----?v------'   r -«■'--> '—— *~ira ^e
Piiiskega zal; va. Ta o*^^ c^ ho i ^*ev^lcf ▼
hodišče za napade na južno fin?ko obalo. Poslopja na otoku so ostala po večini nepoškodovana. Finsko letalstvo je učinkovito bombardiralo murmansko železnico. Protiletalsko topništvo ie sestrelilo enega sovražnega lovca nad Karelijsko ožino.
Nemška darežljivost
Berlin. 2. jan. s. Zbiranje frram<-fonskih pJo^č za boreče se čete še ni zaključeno, n je doseglo že velik uspeh. Nemški narod ' je doslej podaril 117500 gramofonov in LV253.SS7 plošč. Tudi zbiranje zimskih oblačil in kožuhov je dalo doslej nad vse pričakovanje dobre rczu'tm^. Z v »oh železniških postaj in zbirališč odhajajo vagoni z zimskimi oblačili. Nemški narod se je čudovito odzval na poziv, ki mu je bil naslov-Ijen.
Tudi na Hrvat^ke^n ^?^?.fo zimska oblačila za vojsko
Za|rreb. 2. jan. s. Po c anaaral ?a komisarja za sport morajo vse hrvatske športne organizacije v prvih dneh nuarja zbirati volnena oblačila zn \ in za ust p še.
Zahvala in prizranie romunski vojski
Bukarešta, 2 jan s. Kralj Mihael -\e za. novo leto izdal naslednje dnevno povelje rumunski vojski:
Vojaki! Nade. ki jih je rumunski narod polagal na vas na začetku 1. 1941. ste v mapi I li Z vašimi slavnimi vojnimi deli ste zagotovili mirnost domovini. Z vašo hrabrostjo in vašo krvjo ste ii vrnili Bukovino in Besarabijo ter tako izpopolnili vzhodne meje. Tudi sedaj ao še vedno mnogi Izmed vas bore. da bi odvrnili sovražnika, bdeč nad zasedenim ozemljem. Jaz in narod smo vam hvaležni za to, kar ste storili. Moja prva misel ob začetku novega leta veija vam V zaupanju v Boga in prepričan, da bodo vaše kreposti zagotovile naši dragi domovin! s- -čno oorioč-nost. vam želim srečno novo leto.
Poseben proglas rumunski vo ^ki je za to priliko izdal tudi vrhovni poveljnik * oj-sk^ maršal Antone^cu, ki se zahvaljuje rum unski m četam za zvestobo in disciplino, s katerim je izvršiia vsa njegova pov -i obenem pa poudarja potrebo, da je treba nadaljevati vo no do končne zmage
močno   bombardiranje   vojnib   naprav na otoku Malti.
Pri napadu anglcAUih. Irfal na At**nc m na drujrc kraj«1 v Grčiji ni bilo žrtnv. sk.i-da pa je neznatna.
Angleško prizi7ar}e
Rim. 2. jan. s. V uvodniku pffc ?.T;m-chester Guardian«: Italijanska vojna mornarica je prisilila angleško, da je ostala v Sredo7emlju. Znatne angleške sile so prikovane v Libiji. Bolje bi bilo. da bi priznali sposobnost italijanskega vojaka, 1 ki se je to pot v Libiji bolje boni kot v preteklosti, kot da smešimo skromne borbene sposobnosti Italijanov. Imeti bi morali večje število letal na Daljnem vzhodu namesto velike angleške letalske armade v Libiji. Nujno potrebujemo lad-e v Tihem oceanu, kamor jih ne moremo j poslati iz treh razlogov in eden izmed teh je Libija.
Izreden mraz v Španiji
Madrid, 2  jmn. s V wei ^ar;- rrsia <e naprej izreden mraz   V nekatrrh pokrajinah je 6 do 16 vtcinini pod mč!o V Mj^r-du p>»hm leden veter in on-trm promet. Zaradi   |fo*<e  mfplf   je  pri^-o do karambola ! med   tomrnim   m   potn'3e*-m vbkom pri Hucvrv Obe foico^-t:vi sta bi popolnoma i un četr  20 pc*mk<yv je btio imi* ran jen. h, { t 2 pa hwk> sanjosa, t
Htleriev proglas nemškemu narodu
Nemčija bo vztrajala v svoji pravični borbi za svobodo in neodvisnost
do korčse zmage
Berlin. 2. jan. s. Za novo leto je iz^I Artevafl kaajeeav prodaš, ki ga je po r diu pročital propagandni minister dr. Gki' bela  Hit'.or je v ^ojem proglasu naglas:
♦Ko sta Anglija in Francija 3. septembr HM aapovedaM vojno Nemčiji, tega nist-*     '.. k-"1* naj bi bila Nemci j kakor  koli  ogražala   obstoj   in bodočnos* teh drža'.   E lino. kar sem zahteval slehrr no leta take v Londonu kakor v Parizu. i< bfifl Utajama le omejitev oboroževanja in spe razum med napama1, le da nobrn nemški po rus. da bi se mirno doeeglo ravnovesje in tpr^.-ov.  ni hil srreiet od tamkajšnjih dr-
rmamfiom Eakaj so leta 1939 naDovedn! imjau Hammciji? Ker niso hiteli Živeti v takem svotu. kalBOV aJ ga želimo. Tako je deir»! sam Roosevelt Nemški svet pa ima tnko nnlo akupues^a z Ameriko kak-r Ajueiilca z aanri Tn voina se je pričela kakor ona pred 2rt leti P-r~?;l: so jo isti lj*i-dj m z enakim namenom. Židovska anglo-- f - - 'na zarota ?p n^ hori za demo-ki icijot, marveč s pomočjo der»-«okracije za svoje karitr»l'stične Interese. Njim vsem pa -■<■- akmamam nolrzen, d-, ne bi aaniiliai mulu Bazična XerrčHa z \ ti in uspehi, ki jih J« d^r"£r!a r.a gosnodprs1c:»m in aoci&lDO-poil-tičn^m pođrueju n^zarfnje odprla oči tudi drugim r.nro<7om. taJco da hi s^o^mali vzro1: aaaje bede. To fe bil razlor. da je s'eherni moj poskus, da bi se dc.cr,rr^l sporazum na področju mednarodn'h interesov, nujno propadel v borbi proti tei mednarodni finančni družbi. TT^trii po vo no. ker s*o videl' v mrfej možnost, da še bolje invest{raio in r dežm avoje vr"-il->!e. It terra razlocra so 1 II mo| re~orržitven' in iiilromul nredlori r.r: leta 19^3 pa do IP19 stalno odbiti. Iz t* rra ■■■fiiga ie bil tudi adMI predloer za obnovo miru. ki sem srr» stalil oh zaključku poJKUla na Poljsko. Vsi so videli v č'ovelcu ki aJ Je Eefel miru. sovr-žnika .«rvoiih ka-pifrJov. ki so i? h investirali v voini indu-■ »tj*. Ue leta 19A0. •m se fe tti^i fronta na Bapamaj BeaaJa, je Churchill menil, da bo lahko nadaleval vojno in do-eerel še več-je dobičke, a to ne rsradi moči angleških cboroženih sil, marveč zaradi tega. ker se je    d     I na amerfiko in sovjetsko nomeč
Vaa leta sem se boril preti marksizmu ne z^mr}' fceg;a> k^*- ie hi) aoeiaJiaUfleji. marveč zaradi te.re. ker aodaliaeza. ki ga je financirala žido\*sk-» finančna aristokrat-'-ia. ni mo^^i hiti nič drureca kakor laž. Vsi oni. ki so videli sovjetski paradiž i-1 snoznali h ""'c-ški pos'cus. lahko pres"1-fhio. ali je bilo vse ono. kr.r sem o marksi-ajBn de^nl. da namreč mora narode neizbežno davestl do bede, prav ali ne. Deset-letja sar«o se barffl proti židovski zvezi II-nar.rrih interesov in marksizma že na svoji ajotntn|j fronti. GIa\mo. knr je hotel Chur-rhirI fcpeC, je hii vsfop Sovjetske z\*eze v vo'no. Ta.ko se je leta 1941 prčela borba kafcrfee smet ie ni videl. 22. junija se je afeotujj mamj E1 ro; a dvignila k tej borbi in i tem priznala nevnrT.ost. kakršna ji doslej ?e ni pretila.
Kar arnjaj ■ pomečio božje previdnosti storil v aefcaj letih od 1934 do 1939 na kul-Lurr.era. v-jo-iriem in cosocdarskem nodreč-iu kak^r btđ na področju socialne izgradnje naSega življenja, bo mogoče nekoč pn-merif.ti z onim. kar so storili moii nasprot-n'ki. Roosevelt je ž"1 obšimo pokazal, česa -r> b| oa Vf^n. Nam je samo globoko žal. da nam t bilo nr>r nadalini^ delo z vojno on- ro Isto pa vo'ja tudi za fašistič-
no Italijo, kjer se je omeaoveČU en sam mož s svojo nacionalno in ci\ ilizaciisko revo-hi^iio. z delom, s katerim demokrer^ke-nolitičnih akcii tatom in lovrev za dividen-damj v mne^eea9kik đrSenaak ni n,-*i nrimer-■"ati. Prav zBradi te^a fe mlada Kv-rona tako aJUlvua pri re^evaniu resnično gigant-sVih ajajom;, v borbi za amabađo in za socialni obstanek nasproti si^HT-n ki c;> označu-Jejo za imovite Mbtma. Za nas je povsem razumljivo, da je tTi^i .Tao^nsT:a zaradi lm> ali sevanja In |eroAesrj nri">ela za orožje. Od Bokavafcega preliva v-rhodn«1 Ari-^e s*» je pričela bo»-ba proti ž^'ovski. kapitalistični - Uuljgefnmjrj zaroti. Prstekln leto fe Mta leto na'več'ih zmas" v človeški ajBadajmfal. TlaocTetjm h-^do liudie le ROvarM o teh zmagan in fRi obCadomafl MVPoal narod ne ho moa*»»l ttk^-ri*-\ dovoli hvrleiacatl svojim sinovom, kar so zsnj storl'i. Narod s! ne mor«"1 niti nred*-*-1 vfjatl nesreče, ki hi aad^la Hemttjo ia Evropo, ee bi boii§«^-i-zem kot saveznik CT^urehj^^ jri Prv>seveT<-q zma"-r»i v tei vojni kaiti Charenill in Roo-s^-e!t sta E\Topo Izročila Stalinu. Tofla židovstvo ne bo uničilo narodov, marveč bo samo žrt«»v svoie^a atentata. Velika t?-* ^-i; --\ in Eedfnfene države ne bodo zru-H - ■—amj s pomočio bolfSevIriiia. mar-več bodo same postale niesrov plen.
Borba se nadaljuje na v*seh frontah. Na vzhodu se n^čisi ~austavlja. V vzhodni Azili se je š^" pričela. To leto bo zahtevalo nove velike na nore Oh koncu te?a lr*a ne morem storiti nič drusrega kakor prositi Vsemogočnega, da bi dal nemškemu narodu in niesovim vojakom moči da bi lahko z delom in notrumom dovršili, kar je potrebno, da se očuva naša svoboda in zagotovi na«a bodočnost. Naj bi leto 1942 prineslo odločilni trenutek, rešitev za narod kakor tudi za narode našfb zaveznikov
Pr$gl?s vojski
Berlm. 2. lan. s. Drfavni kaneclar je za novo leto izdal oroslas tudi na nemike oborožene sile Tudi v niem }e spočetka opozoril na borbe v pretek1 ih let!h In posebno na dotočrPne orjaške borbe na vzhodni fronti. Sinovi vseh nemških dežel UU se s ponosom borili skupno z za-veznškimi voiaki na Balkanu, na Kreti, s Afriki, na Smadaumaknm morju m on
Atlantskem oceanu, a še prav posebno na zhodnem bojišču. Povsod so bili njihovi napori kronam z zmagami, kakršnih v zgodovini narodov še ni bilo. Nemške oborožene sile so očuvale nemško domovino, a tud: Evropi prihranile usodo, ki je mogoče mislit: nanjo le z grozo. Hitler se je oboroženim silam zahvalil za vse. kar so storile. Ves nemški narod gleda v svoje vojsko z brezmejnim zaupanjem in želi slehernemu nemškemu vojaku pomagati.
V neštetih bitkah so nemški vojaki spo-cnali sovražnika. Pregnali so ga s finskih, nemžkih. slovaških. madžarskih in ru-munskih meja. potisnili so ga na tisoč kilometrov v notranjost njegove lastne de žele. Njegov poskus, da bi to zimo spremen 1 svojo usodo, bo propadel. Nasprotno bomo v letu 1942 sovražnika človeštva znova napadli in ga premagali ter uničili. Nemč ja ne more dopustiti, da bi jo »*sakih 25 let pognali v vojno in ogrožali njen obstoj. Evropa noče postati predmet večn h problemov. Kri. ki se preliva v tej vojni, bo. tako upam. poslednjič prelita za dolgo vrsto generacij.
Gcriiz^ov proglas letalstvu
Berlin, 2. jan. s. Tudi poveljnik nemškega letalstva general Goring je izdal za novo leto dnevno povelje, v k-'trrem je ugotovil, kako je preteklo leto prineslo dolgo vrsto vjfckih vojnih uspehov. Opozoril je na sodelovanje letalskih sil v borbah na jugovzhodu, na afriški oba h in predvsem na vzhodnem bojišču. 22. junija je odbila odločilna ura za letalstvo. Neskončno so pripomogli k zmagam, ki jih je dosegla nem-
ška vojska. Na vsej neskončni fronti ao se letalske sile borile do popolnosti. Maršal Goring jim je izrazil svojo zahvalo in pohvalo. Pohvalil je tudi letalske eskadrile in protiletalske baterije na zapadu. Nemčija ni hotela vojne, ki je povzročila, da je nemški narod izgubil mnogo svojih najboljših sinov, toda vojna se bo nadaljevala do zadnjega, dokler ne bo dosežena naisl-jajnejša zmaga za vsa bodoča stoletja. Padli ne bodo nikoli pozabljeni. V rokah nem-škeca vojaka pa ni le usoda države, marveč tudi bodočnost vseh kontinentov Z vašimi rušilnimi napadi borte še nadalje gazili sovražnika in pridobili si boste novih zmag.
Maršal Goring je izdal proglas tudi na nemški narod, v katerem ca ie opozoril, da je potekel sedaj že tretji vojni božič. V procriasu je poveličeval požrtvovalni duh nemških oboroženih sil in poudaril, da so sedaj že vse sovražne obrambne oosto^an-ke v nemških rokah. Treba ga bo sedaj pregnati še iz njegove poslednje trdnjave.
Priznanje mornarici
Tudi poveljnik mornarice veliki admiral RSđer je izdal proglas, v katerem je naglasi!, da je vojna pred zaključkom. Novo leto mora najti nemški narod še odločnejši. Končno je izdal poseben proglas tudi poveljnik narodno, socialist'čnih zaščitnih oddelkov in načelnik nemške policiie Hinv-mler. ki ie v njem poudaril, da je 1941. leto mnogo zahtevalo od nemškega naroda in da ie ta tudi mnogo dal. I.eto 1942. pa bo zahtevalo še več in nemški narod bo tudi doprinesel še večje Žrtve.
Vam
jssa na Daljnem vzhodu
Štalao pvc&lz&iilz Japoncev na MaSafsticits poLctcku In na
Tokic. 2. jan. s. Glav:v! tan poroča, da je biio japonsko letalstvo izredno aktivno na Malajskem polotoku in na Filipinih. V Malajski ožini sta bila potopljena dva parnika po 3000 ton. Strmoglavci so potopili izmed obeh podmornic, ki so ju opazili v* vzhodnem Tihem oceanu, 40 km od Ealonga. V tem pasu so zadeli tudi nekega sovražnega lovca. Pri Sin.^apuru so japonske letalske skupine izvedle pomembne napade ter povzročile pet velikih požarov. Požar je izbruhnil tudi na nekem letališču, kjer so bila uničena skladišča bencina. Nadaljnji zračni napad je bil iz veden na Correggidor. Japonska letala so močno bombardrala na polotoku Batan-gu tudi ameriško o-krbovalno kolono s 108 motornimi vozili.
Tokio, 2. jan. s. Zasedba Kuantaga, ki jo je včerajšnje japonsko vojno poročilo naznanilo, pomeni padec predzadnje stia-teške točke na vzhodni cbali Malajskega polotoka Kotabaru, Kuantan in Mersinch, ki so bili zasedeni, so kraji velike važnosti. Kotabr.ru je žeteznisk i pestaja, kjer se spajajo proge iz Tajske s Singapurjem. Kuantan je ob izhodu velike ceste, ki '-odi na Tajsko preko Ke laka. Ipoha. Kuale in Limpisa ter križa železniške proge vzhodne in zapadne Malezije ter vodi skozi Genas do Singapurja. Mersinich je ob pričetka ceste, ki je dolga nad 150 milj ter vodi skozi Jokoreo in Bahra na Singapur. Ti trije kraji so glavne strateške pozicije vzhodne obale Malajskega polotoka. Za^<?d-ba Kuantana odpira Japoncem cesto za i*a-pad na sovražne Čete za hrbtom. Po tej poti se japonske čete lahko združijo z japonskimi kolonami, ki se nahajajo r1^ Ipohu. Kuaiakraiei in Kuvantunu.
Bie»ajiiji. 2. jan. s. Na Mala jekom polotoku bombardira japonsko letalstvo angleške čote, ki sc naglo um k a jo Dreti jogo. Japomko letalstvo ie sovražnika deckniraio in uničilo veliko StevUo modemih vozil m materiala. Angleško letalstvo v tem odseku je b;lo v ceTc<*i umaknjeno in se pripravi ja za obmmb'? Sin^nmjrj.t. J a pori 5 k' bo-nbnki so unič:!i dve zelo važni železniški križišči Saafti Limp^ir in BI*age.
Frapiran j« na Malr^sketn
Tokio. 2. jan. s. »Niči-Nči* poroča z Malajskega polotoka, da japonske čete napredujejo zmagovito preko Iroha in da so bile uničene avstralske prednje straže pri Kuali in pri Lumpurju, glavnem mestu Malajskega polotoka.
Zavzetje Kvantuna
Tokio, 2. jan. s. GTavni imperialni stan, od^ek za vojsko, poroča, da so napredujoče japonske sMe vzdolž vzhodne obaJe Malajskega polotoka zasedle važno mesto in ori-stani^če Kvanrun. ki je velike stratege važnost L
Silovlt letalski napad na Singasrar
Tokio, 2. jan. s. Pomorski odsek generalnega štaba poroča, da so bili v predpretekli noči izvedeni izredno sini letaJski napadi na pristanišče. letaTšča, vojašnice in poslopja vojaškega poveljnifltva v Sin-gapurju Kljub močni proti1 etalsk« reakciji ao ae vaa letala vrnila na onorišča.
Tokio. 2. Jan. s. >Jomijurt« poroča, de so angleške oblasti sprčo neprestanih izgub, ki so jih utroele v zadnjem času britanske čete na Malai«kem polotoku, odredile koncentracijo okoli 100 ladij pri
Smgapuru. da bi s tem pripravili vse potrebno za morebitno vkrcanje britanskih čet iz tega britanskega oporišča.
Prepozna kitajska petmoč
Sanghaj, 2. jam. s. ZaMopnk japonske vojske polkovnik Akivnma je izjavil ti^ku:
Glavno odgovornost za padec Hongiconga ima Čaaok&jlek, ki je rrrel 10 d; vi/i j vzdolž meje Kvanrimga, toda tc se niso premaknile. Japonske si'lc so bitlc razdvojene, ko so I rekorScHe k-.-.na! za izkrcanje v Ilongkongu. (''angfcajškove sile bi jih morale napasti na ukaz poveljmka angleških s-il v H«mgkongu. Kitajska pcmoč pa ni prišla in Hongkong se je moral udati.
Manila cbkolfena
Tokio. 2. jan. s. Imperialni glavni stan po-roia, da se cbkoljevanje Manile čedalje bolj zr-žuje. Na Malaki so japon.ske četo pridobile novo ozemlje, na angleškem Borneu pa so bili ostanki sovražnih čet uničoai.
Ameriško javnost pripravljajo na nova razočaranja
Rio de Janeiro, 2. jan. s. Severnoameriški listi objavljajo v novoletnih številkah izjavo senatorja Connallva: Padec Manile je možen, je izjavil senator, kajti Filipine smo smatrali že dolgo bolj za pasivno kot aktivno postavko. Njih oddaljenost od Ze-d:njenih držav onemogoča pošiljanje oja-čevanja. Dežela se mora pripraviti na izgube na ljudeh in verjetno tudi na ladjah. Ko bomo pa dosegli višek v naši proizvodnji, ne dvomim v našo zmago.
Senator George je izjavil, da nima upanja, da b; mogla armada generala Mac Arthurja po padcu Manille nadaljevati še dolgo borbo. Američani se morajo pripraviti na dolgo serijo razočaranj.
Umik Angležev na Borneu
Rim, 2. jan. s. Angleška obveščevalna agencija poroča uradno iz Singapura: Večji del angleških čet se je umaknil z uspehom z angleškega Bornea ter se spojil z nizozemskimi silami v zapadnem Borneu.
Angleške in ameriške izgube na marju
Tokio, 2. jan. s. Ob novem letu je mornariški odsek generalnega štaba objavil naslednje številke o izgubi;h Angležev in Američanov od pričetka vo;ne:
Sedem not opij en i h bojnih ladij. 3 težko po:kodovane, 1 lahko po-'kodovana. 2 potopljeni križarki. 2 hudo po:kodavan; in 4 lahko poškod crva n e. 2 potopljena rušil ca in 5 hudo poškodovanih. Podmornic je bilo potopljenih 16, nadaljnje izgube pa niso znane. Tormičarki sta bi'li potopljeni 2, hudo poškodovani 2, 1 pa zajeta. Motornih čolnov je bilo potopljenih 6. 1 petroflna ladja je bida potopljena. 1 pa hudo poškodovana. Potopljena je bila tudi 1 nosilka min. 1 oborožena nomožna ladja je bila hudo pcškodo\-ana, 4 trgovinske ladje so bile hudo poškodovane. 1 pa zajeta 5 trgovinskih ladij velike in srednje tonaže ie bilo potopljenih. 13 oa hudo poškodovan''h, ^liko po^odov*nih 39. zajetih pa 50. 507 trgovinskih pamiJccv manjše tonaže je bilo zajetih. Sestreljenih je bilo 149 letal, med njimi 22 velikih in 9 hidrop^anov. Na tleh je bMo umčenih 724 letal, od teh 78 velikih in 20 hkiropUnov. Skupno je bilo unićecun 873 letai, A
Stran 2
»SLOVENSKI N ARODc,Petek. J januarja t*42-XX.
Stev. 1
Za zboljšanje tramvajskega prometa
Promet pred glavno pošto bi bilo rajno
preurediti na praktičen način
Ljubljana, 2 januarja Ljubljanski tramvajski promet, ki je bil dolga leta kamen spodtike naše javnosti, se je v zadnjih letih precj preuredil in izboljšal, tako da ne zasluži več graje Dobili smo nekaj novih motornih voz. nedavno pa tudi nekaj modernih priklopnih, ki jih bodo naknadno, ko bodo na razpolago potrebn: motorji, izpremen::; v motorne. Med važnejše pridobitve moramo šteti tudi novo tramvajsko čakalnico pred glavno železniško postajo. Ko jo omenjamo, pa moramo seveda poudariti tudi potrebo zgraditve še drugih podobn h čakalnic zlasti na važnejših križišč.h. kakor so na Ajdovščini, pred kavarno Emono, pred rotovžem in vsekako tudi pred splošno bolnica
V presojo, kakšne čakalnice za tramvajske potnike bi bile na posameznih omenjen h križišč h najprimerne še. se ne bomo spuščali, ker je to stvar strokovnjakov, naša dolžnost pa je le. da njihovo nujno notrebo čim večkrat in čim bolj poudarimo.
Med pomanjkljivostmi našega tramvajskega prometa sta zdaj pomembnejši ;n omembe vredn: prav za prav le še dve.
Potniki in menda tudi tramvajski vozniki so lahko doslej že neštetokrat opazili, da je tramvajsko postaiališče na Marijinem trgu na več kakor neprimernem prostoru. Postajališče je namreč na samem mostu, ki je določen samo za vozni promet in ki je tudi precej prome*en Postajanje voz na samem mo<;t šču je več kakor neprimerno in je v Ljubljani menda edinstven primer, da je prav za prav sredi mostu tramvajsko postajlišče Se tisti. Id so prepotovali veliko sveta, kaj takšnega niso videli. Postajlišče na tem prostoru je neprimerno rudi zaradi tega. ker kvarno vpliva na knostrukcijo itak ne preveč močnega mostu O tem vprašanju so doslej govorili že tudi strokovniaki vendar pa mu ni bila posvečena potrebna in primerna pozornost. Postajanje na zičetku oziroma skora* sredi mostu vpliva kvarno na oporno zidovje. ki utegne prej ali slej popustiti in ni niti izključeno, da bi se lahko zeodila kakšna nesreča. Mo«t je oboknn in zunanje kamnite kocke sicer kažejo, da so prav dobro ohranjene, vprašanje pa je. kako so obraniene notranie kocke, ki so očem skrte. ki pa nosiio glavno težo mostu oz:roma prometa čezenj. Poleg teea je postaianje tramva^v na samem mostu neprimerno zaradi tega. ker ovira promet motornih  in vprežnih
Vozil.
Težko je povedati, kako bi se vnraša-nje tramvajskega postajališča na Marijinem trni dalo primerneje in praktične je urediti. Morda bi kazalo prestaviti tramvajsko postajo pred prometni otok. nekako pred treovino Frisch. ali pa onstran mostu, približno tja. k;er «e v Str '^revn izteka Lingarieva ul:ca Postaja pred prometnim otokom, če upoštevamo smer elav-na poš*a—magistrat, bi bi!a neprimerna morda zaradi teea. ker b! vozn-ki na tem prostoru tefke tramva^ke vozove le s težavo zavrli Postajališče ob izteku Lin-ganeve ulfce v S»r;tir;evo b IbOfl nedvomno primerne;;n trg. ki 4e važno cestno križišče  bi sicer ostal brez tram-
vajskega postajališča, vendar pa bi to ne bila posebna  nesreča,  ker  tam  itak po večini izstopajo ljudje, ki so namenjeni na \rg ;n k: bi jim bilo postajališče
ob Lingarjevi ulici prikladnejše. Kdor je namenjen na sam Marijin trg, pa bi brez poebne zamude lahko napravil tistih nekaj korakov od Lingarjeve ulice do Marijinega trga.
Ce b: bilo vprašanje tramvajskega postajališča na Marijinem trgu oziroma pred magistratom urejeno tako, bi ena postaja odpadla in bi bil tramvajski promet za i pospešen. Na tem delu proge je to itak potrebno, ker sta postaji na Marijinem mostu in pred magistratom itak preblizu druga drug:, postaja ob izteku Lin-garieve ulice v Stritarjevo pa bi bila primerna tudi za tiste, ki prestopajo na tramvaje proti dolenjski železniški postaji. Poleg tega bi bilo s tem itak tesno cestno križišče pred magistratom razbremenjeno. Ker se tramvajski vozovi tam ne bi več ustavljali in ne bi zapirali prehoda ostalim vozilom.
Drugi omembe vreden nedostatek nagega tramvajskega prometa je postajališče pred glavno pošto oz.roma pred kavarno Emono To postajališče se je za vse ,ram\aiske vozove pokazalo več kakor neprimerno. Ce pred kavarno Emono kot prvi zapelje voz št. 4. ki vozi proti Viču. se zaradi avtomatske kretnice morata vozova št 1. ki vozi proti splošni bolnici, in št. 2. ki vozi proti Mostam, ustaviti daleč za njim. ker bi sicer avtomatska kre*nica ne delovala. Zaradi tega se tudi pogosto dogaja ob urah. ko je š+evilo tramvajskih voz pomnoženo, da se nekateri vozovi morajo ustaviti že pred nebotičnikom, name-stu da bi se ustavili pred kavarno Emono, kjer jim je določeno postajališče. Ljju-di vse tc bega. ker ne vedo. da se bodo ti tramvajski vozovi, ko bo odstranjena ovira, ki jo povzroča voz št. 4. ponovno ustavili pred kavarno Emono. Vsi namreč mislijo, da že prvi zasilni postanek velja kot postajališče in da bo tramvaj mimo pravega postajališča vozil brez postanka naprej
Nerodno in povsem nepotrebno nagomilavanje tramvajskih voz med kavarno Emono in nebotičnikom bi se dalo odstra-niti  brez posebnih  težav.  Postajališče za
tramvajske vozove v smeri proti Viču naj bi bilo pred Batovo palačo, postajališče za tramvajski progi št. 1 in 2 pa pred kavarno Emono. Ugovor, da bi bilo s tem ceeno prestopanje potnikov z vozov št. 1 in 2 na vozove št. 4 odpade, ker bi ?e to dalo uredi*! tako. da bi se prestopan-e D zmerom samo na Ajdovščini, ki je za to rudi najprimernejša. Prostor za postajanje tramvaisk:h voz št. 4 prod Batovo palačo pa b: bil prav tako primeren, ker ie večji od proetora pred kavarno Emono.
Podrobna izvedba naš:h predlogov oziroma zamsli je seveda «:tvar strokovnjakov Vsekako drž«, da je postajališče na same— "■T- rij nem mostu neprimerno, prav tako. kakor je neprimerno nagomilavanje tramvai«kih voz med kavarno Emono in nebot;ćnikom. Obe vprašanji bo v dogled-nem ča^u potrebno urediti na boli praktičen način kakor sta urejeni ziaj.
novaii skupaj tri dni, če bi bilo tudi Štefanovo priznano kot praznik.
Z nedeljo se letos začno trije meseci — kar ni brez pomena za tiste, ki prejemajo mesečne plače — in sicer februar, marec in november. Zanimivo je. da se s po
nedelj kom začne samo en mesec, junij. S torkom se začneta september in december, s sredo april in julij, s četrtkom se je začel januar in se bo začel oktober, s petkom se začne le maj in s soboto samo avgust.
Seznam optantov
iz Ljubljane
B«*rdci* Franc. Mischitz Karla por. Ber-Jeis. Felber Otilija. Gnesda Ivana por. Ger-stner, HrtMtach Janez, Korren Helena por Marinko. Felber Leo. Jelen/ Antonija por. Felber ter njuni otroci Lea. Melita. Robert in Carmen.    Ramovsch    I var,".    Mravi jak Franc.  Z\volin*ki   Marija   por Mravljah, Mravljak Vera   Miklitsch Karlo  Fink Marija por   Miklitsch    Miklitsch   Karel. Mi-Klit*ch Hubert. Petrič Ana. Roger Janez. Searia Erwin. Ter*chan Erna por Scaria. Harbirh Ana.    Gebauer Rosi oor. Kopač. Miku*rh Leo.  Menardi Gvido.  Wcs*rJ Mn-ria por   Mikelitsch. Mikclitsch Kirrl Per vhp    Ivana.    Novak    Bo~om*r, KTemcn-t*chft-s<»h FrnnČi*ka por. Xovak in njun sin Alojzij    Podobnik    Aleksander. Remanlč Maria por. Podobnik. Sajnvic Jožef, iirvs-*el  Maria   por.  Sajovie   RiMinacher CTilda. Ra**inrer Jožef. Vaea Ana por Rassingcr Poijanec  Boeomir   Spalck  Janez. T'rban t*ehft*oh   Milita   por   Snnlok  in  njun sin Peter   Pre^ker Mak<=   <«k?palln   ?Vfnr:a por Presker ter njuni  sinovi  VVillv    Maks ir Franc.  RahitKcb Fr!ka   CiPrstn":  F'it por Hamann   Rojnik Hueo.    Go!:cv*čck Veri por   Roinik ter nluna  otroka .\ieir«nprl^»-in Tatiana   Me«jnfn*pv Al^k.canrVr Katka-rov  Natnlfia   por   Me .lila Je V.   Starfn Leo Harbicb Maria   Vetv^fiibrer roi Soihard* R*Hor Anton. Znn'n Fr^t   J^f \rln]f*'ri-> por   Zur>ir>   V>»i K"-<o   t^rt-io p^nla
Porsche  Maria   Ger^rhak  Tvana. Porez
Vincenc Pracb Kristina por P.orez ter njuni otroci Vinjene. Tanez :n Bfbijana. FHtsch   Anton.  Lasetzkv  Teodor.  Planin- ;
schek Bernardina, por. Lasetzkv ter njuni otroci Vladimir. Melanija, Erna in Teodor. Malota Hedviga, Kocbek Felice, Polch Uršula, por. Kocbek. Kunschitz August. Kunej Angele por. Lockner, Kos Karel, Paar Augusta, por. Kos ter njuna otroka Karel in Lidija. Štefan Neža. Čakš Barbara por. Kovač ter njuna otroka Mihael in Ench. Ganser Maria. Penič Eduard Arnschek Ana por Penič. Oman Janez, Novak Bogomir. Rodoscbegg Gustav. Scho-sige Emanuela por. Rodoschegg. Rauna-cher Oskar Kosteleczkv Maria por. Rau-nacher in njuna hči Ellinor, Novak Anton. Sare Hedvika por. Novak in njun Sin Pavel. Poje Franc. Poje Ana. Lach Štefan. Bocovitscb Marija por. Lach ter njuna otroka Marija in Ludvik. Kaubcr per Donat. Mauz Ana por. Rauberger ter niuni otroci Donat. Friderik in Franc. Fassmsrer Maria. Rassinger Herbert, Skor-janc Ela oor Rakidžič. Rabitsch Teodor, VVeiss Jennv por Rabitsch. Totick Grete, VVeileane Franc. Jeranko Jožef. Kauzer Adela por Teranko in njun si-n Jožef. I uhn Mara. Kunz Stanislava. Edelmeier Ana nor Kunz. Zalokar Ema. Kom Henrik. Eberle Elisabeta por. Korn. Kokalj Anton. Honiirmann Viktor'ia nor. Janči-Grderer Trmrrard. Prhuschnik Jožef, Schus'hnik Josef. Tonnies Gustav, Hen-s^rrr For'-1 por Tonnies *er niuna ofro-kn Dta in ^T ^r-od Babm^k Emil i a. Blat-n?k F^rmin T^rhemmernjak Ka*arina porod. Blatnik.
be brez lastnega gospodinjstva vpišejo tam, kjer dobivajo zajtrk (v mlekarnah, kavarnah gostilnah, menzah).
Izrecno opozarjamo, da morajo izpolniti prijave vsi družinski poglavarjih ne ozi-
O&rsčan tablf teniške zveze
Preteklo leto je mirečila «; ti'^frev — Uspehi moštev,
posameznikov ta dvojic
Na F?
Prosram Veselega teatra št, 1%
c sirovo je bilo v popularnem Vi prisrčnega smeha
lelein teatru obilo
Ljubljana. 2 januarja Kako so leto« Ljubljančani silvestrovali je težko povedati. Po večini so se zbrali v manjših družinskih krogih in akromno ob kozarcu vina pričakovali novo leto. Lokali so bili prenaoo!njeni že zgodaj popoldne, v prvih večernih urah pa so se napolni'a turH naša gledališka Brez velikega fttevlla obiskovalcev seveda nI bil n!t1 Vesetl teater, saj je razumiifvo. da so se ljudje za al^vo od sr*are«^ leta fHelf vsaj malo prl-sr*nesra razvedrila In smeha
Program z nesrečno zaporedno Številk^ jrt ^ 7 r,\><^*! teater zaključil svov lansko i«» potekel v znamen-i r-^sto-
vanja populamesra ierslea L1ubf*e Jovanc-vlča. k1 je večeru dal nr: -Hoii t.^p-.-tio ory»-le*>e.
Najprej je bil na sporedu »strahopetecr. ki so s-* prav prisrčno ln verfetno podal! V^rdovnikenra ter Kovic Verdo\"-n:k. Zmazek. Potuiek in Podkn»<*ek. Igralsko le bil podan zelo Hvo zadovoliil pa 1e tudi vsebinsko saj je strahopetcev kakrSnee-a Je pred«ta\11a ta burka, med nami precej.
V »Ot**tn* je polee er»sta LfublSe Jova-novi^a nastopi tudi Podkrsisek Jovanovič je pokazal naipret pravpfi HubosumneTi
Sn-ake^r^e^relev^gra o*«'-. nato pa ItiTO/v. STimne zaTnjt»!<**nce raznih narodov Priznati Je treh« da 1e h*'a Tovanawtf0Wi \<tt* izvrstna fn nadvse zaba^ma in da le bil prav dober tudi sam Podkrajsek.
BSvOene nogavice« so nekakfrna posiljena storija, kl prav zaradi svoje posiljen ost i rJ nihala.. S silo ne moremo zabavnega pečata vsiliti nikomur. Smeh se nam mora na obraz posiliti sam od sebe, toda >S\-ile-ne nog*av1ce* tega nlao mogle doseči.
»Akrobatika« je zbudila pri gledalcih zasluzeno priznanje. Sernečeva in Janovski nista le dobra, ampak tudi nadvse zabavna akrobata.
Tudi naslednja pretresljiva točka a Kovačevo in K ovi čem. ko sta podala neko staro pesem iz leta 1861. je bila izvrstna. Podkrajsek jo je a pomočjo dr. Glonarja nekje iztaknil ln jo posrečno — zlasti scensko, to moramo posebej poudariti — prenesel na oder. Tako pretresljivo zabavnih naših starih pisanj, ki po domače povedo, kako je zločinec poplačal svoje grehe:
Ravbar pa je gtrik pripravil ... in na gavgah ga zadavil...
kako preprosto, pa vendar odločno so tedaj sodili >rihtarjic in podobno bi bilo teleti se več. k Prepričala je tudi zgodba »V baru«, ki je res pokazala barsko življenje, čete pred našimi očmi taktno le redko dogaja Izpoved plesalke - Verdom kove \ je bila tako prepričevalna in tako blizu njenemu resničnemu doživljanju, da je potegnila nase. To se je zgodilo tembolj zaradi
Silvestrovecra večera ko ie verjetno, da se tudi moralno bolj otopeli zbude ln pogledajo svojemu lastnemu življoniu v obraz
N ^oftsTčneje je gleiii~e burka 'Mama. nlovl mi znbn!«. ki s« ie v njej LiuMin Jovanovič res moistrsko izkazal  Zabavala je vsebinsko in isr^'sko.
»Lectovo srce« je ljubka stvarčica, ki "> oila prav zaradi svoje IfsAtseatl 'n domačnosti primerna za zaključek Silveftrove-sra večera v Veselem teatru
C>e bi Veseli te-trr ob k-ki pri'iki priredil poseben večer, ki bi na n*em podal l-sih burk iz dosed'-n^h s^orr-c'ov. bi zanesljivo tudi s tem večerom uspel, hkrati pa b! bil to naj!er§i pre*rle^ >vega dosadan i'"»era d^la In tudi dokaz da fe Veseli teater res vesel in od srca zabaven.
- - • lec se le od pre-^niega snoroda do sedaniesra občTTtno poHoi-jgal.
Od p-le^a^^v bi b*1o nano«l**d želeti, da bi pr^bajall boli točno In da s svo-'im za-n-uienlm prihodom ne bi več motili predstav.
R-v
Ljubljana. 2. ja<nuarjđ Mexi prvimi, ki nam ic predložiti* obračun -"portneoa dela  v pretekTcm letu.  ic !ctos tohlctmi^ka zveza, ki   ie lani kljub zred nim rzmeram vztraino delala. Podčrtati pa jc tre ha. da je vsa razgibanost v tableteni %cin ^rvrtu v letu   I°41  rrc l\-*om za^:i:<\i agilnih klubear. k;  ic hi'la mod njim' po iniciativi Mladika na prvem motu.
Preteklo lete. jc b!o nrirejeni-h 5 tumorjev: cnecw je < rLMn'-zira.lđ zveza fSTTZ), dva Sk Vidika, po cnciij pa ICoeotaei in Bratst\-f>. Teh turnirjev so se po aprlski sp-cmembi ude'c/evai; :r r'C klubi. M'ad'k.i. Hermes. Koootan in S'nvijn. ki je bi'a 'etos. ustanm-1'cna. Ce prt ^"'.'.imo \ve rezultate teh turnirjev in i h ocenme točkami (prvo mesto 10 točk. <iruco 6 te.;-k. tretje 3 in četrto 1 rojka). d(tbrmr> naslednjo s'-ko moči aH rang!»to v p<)Mmc/:i'h <4cupinah:
Moštva:
1 SK Ml&dikft 5n točk (2 prvi. 5 drug:h n 2 tretji mc-^-ti).
2 ŽSK F/ef91 ms 23 točk (2 p-r\~: ;n  1 tretje mcs*<»).
3 SK Ko-otan 17 rovk (1 prvo, 1 tretje n 4 četrta m ■cM'3 ^.
4 S K Slax-ija 0 tećk.
Posamezniki:
a) Senior ji
1 Marinko M. 30 točk (3 pr\-a m€(s*a).
2 Stroin k R. 31  točk (1 prvo. 3 druga. 1 tretje mesto).
3 MctheJ A.  13 točk (1 prvo in 1 tretje nuMo-).
4 f^eknet  A. 7 točk (1 drugo in I četrto mesto).
5 Bradeiko S. 6 toil'k (1 drugo mesto).
6 in 7. Krečič in Bogataj 3 toćke (pc 1 tretje mesto),
8. Strojnik A. 2 točki (2 četrti mesti).
h) Jiinir\r>'i
1. fk**at*j n ! 6 točk
2. Tršinnr M ° točk
3. Belec 3 toOke.
4. J\-znc 1 teOko. 5 Perptr 1 točko.
Dvojice:
1  MmU1ko~Bogat*i 20 točk (2 prvi mesti),
2. Trš-nsr-Recek 20 tr-Ok fl p^rvo. 1 dr-ugo.
1 tretje in 1 četrte, mtsto), I   K rečic Rclok 10 tojk (1 prvo mesto),
4 Belak-Bhtžič 6 tr.čk (1 drugo mesto),
5 I.nckner-Stroin:k  A,   6  točk   (1 drugo me^to).
6. Krečič-Blaži č 3 točke (1   tretje m-esjto).
7. Bradeško-Gabm\ šck  3   točke  (1 tretje meto),
8   /..•'. '<ncr-Bradeško 3 točke (1 tretje me-*to).
0. Strninik R-Medved  2   točki   (2 četrti
oacati),
10 Medved-Vesel 1 točko (1 četrto mesto).
V nekaj vrs+ah
Kevm/na nogometna tekma med Gra-djnnc'kim in FercncvaTo%om iz Budimpešte v Zagrebu se je preteklo nedeljo končala
4:2 (2:2).
Zagn-'b^-ki Ha'k je gostoval v Bratca-.-i in do?/?gel dve zmagi proti mani znanima navprotnikoma. MrAtvry SK Asa ;c proma-|a4 z 8:0. moštvo SK Vase pa 3:0.
.^\ed siablja.Skima zvezama Italije in Nemčije je bil sklenjen dogovor, da se bo vršil vsako leto prijateljstki dvoboj izbran;h pred-Eftavnic sablja^kega š-porta v obeh državah. Leto* boiJo gostiteljice italijanske sabljačice in bo prireditev 21. apri!a v Nape'liju. Kakor znano, so Nemke nedavno premagale na Dunaju Madžarke 12:4.
— Slovenska tabletenis zveza želi vsem kluboen in njihovim igralcem srečno novo leto Ln obilo usipehov na bližnjih turnrrjrh.
C«-
alno zapriseženi sodni tolmači
Značilnosti leta 1942*
Ljubljana. 2. januarja I^to 1P42 smo začeli s če*rtkom in v če-tr*ek bo končano Navadno leto je ter ima torej 365 dni V +em stoletju ie bilo doslej 11 prestopnih let. Zadnje prestopno leto je bilo L 1940. prihodnje pa bo leta
1?44.
To leto Šteje 51 nedelj. Cerkvenih praz-nkov z vsemi pravnimi učinki je letos 9. Kraljevo (6. januarja) je praznik, ni pa praznik svečnica. Praznovali bomo praznik sv. Jožefa. Marijino oznanjenje pa ni praznik. Prazniki so še vnebohod. telovo, dan sv. Petra in Pavla. Brezmadežno spočetje (8. decembra) in božič Vsi sveti bodo letos v nedeljo. Velikonočnega in bin-koštneea ponedeljka ne bomo praznovali.
Velika noč bo prvo nedeljo aprila. 5. aprila, torej sorazmerno zgodaj. Lani je bila 13. aprila. Prhodnie leto bo izredno pozno, in sicer 25. aprila, kar je edinstven primer v tem stoletju 23. aprila je bila velika noč dvakrat v tem stoletju, in sicer 1. 1906 in 1916. Prednust bo sorazmerno kratek, ker bo velika noč zgodaj  Pust bo 17 februarja
Astronomski letni časi se letos začno: pomlad 21 marca ob 7.11. poletje 22 tu-nija ob 2.17. tesen 23 *eo*embra ob 17 17 in zima 22  decembra ob 12 40.
Praznoverne bo zanimalo, da 1e letos v treh mesecih petek 13.. in sicer februarja m prca in novembra.
Božič bo Isto* v petek, tako da bi praz-
Ljuhljana, 2 januarja »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 105 z dne 31. decembra 1941-XX. objavlja seznam stalno zapriseženih sodnih tolmačev, ki so izvrševali svoj posel na območju anelacijskega sodišča v Ljubljani po stanju z dne 1. decembra 1941.
N e m S k o: dr. Pavlin Ciril, tajnik Zveze industr.. Gabrije!či£ Mihael, dvor. svet. v pok., dr. GreijoHn Gustav, bivši odvetnik, dr. Eržen Rcbert profesor na Tre. akademiji, dr. Persin Aleš. odvetnik, dr. Stare Fip-on. odvetnik. MikT«vč^ Franc, proku-rtat Zadružne ajoafMdMalBe bnnke. dr. Vovk JanVo. odvetnik. V!i»ch Jo^in. baofiaj rav-nr^oli v pok dr Knmtišič Josio. odvetnik, nr Skab^rne Frane. o'v * vik r.rsicll: An-drpi. nr^tru komisar Trlbu* Jo«!p. imenitelj pospo-darrke nisa^-n?*. dr. Miron Bl»jl-wcls«-Trstcniškl. odvetnik. Phitar Vladimir odvetniški prinravn^f, Gruden Rc-fnel sod. pia. urn<irik Mahnik Rrf«el. banski svetnik «ir. Kn*evpc C1^1 ntkpetnfll »Loentnr> dr. Vovk Viktor, r-iv'rik. dr. Crtidrn Jo-Mp, odvetnik, za r u s k o : Prlemel Ciril, profesor, dr Preobrržen^Uv Nikolaj profesor. 11 a 1 i I a n l k o : dr. Brnkovič Ivo. odvetnik. Ga^rlielčJ^ Mih~e'. dvorni svetnik v pok. ^r Grcrorin Gust n v. bivši odvetnik, dr Frz*»n Robert nrcf«»sor. dr Stare Ee:on odvetnik l'o**»' Tpn^o odvetnik.
Bcrden Emil. učitpli Pfntar Vladimir od-vet. pripravnik dr Pmnko £h*zr>v\ć, nrav. r^f^r^nt OT7D dr »S-«*nveo Ciril odvetnik (T.ocgt*»o>. GrT",«'» Rafsel «»odni uradnik fVr^niVal dr Sk^b*»rno Fr^n. odvetnik. Mahnit1 Rafae' banski svetnik, dr. Vovk Viktor odvetnik M'kTavčič Fran" n^oVurl^t Z/»',7,M,,^r,r cricn^nrcVp bankp dr. Grnd<»n Jopln. odvp^«V <*r Rr^lorw Ciril, odvern^j- fTo^»tcc>   dr  F^TiHT^rfč Slavko.
tin>dnfk fVrbn*ka> dr T*««t Josip. elmn. rtrofpj»oT (Vnvo rrtr»«^^) Ur«* rjTT«+«. no-t*rsV* ivrr*i+**r* t« Hr*'» * 'Wn T«>«p>>n1 ".radr'k reb« Metlika> m KH«w Fr^n-fo
Mot«oH^ Tvp" <"Ptair***IN* fcp<tiH> Tv^rnlcp za TOL Berden Fran učitelj, srbsko-hr-
vatsko: Pintar Vladimir, odvetn. pripravnik. Mahnič Rafael, banski svetnik, dr. Peršin Aleš. odvetnik, dr. Stare Egon, odvetnik, Vlach Josip. upok. bančni ravnatelj latinsko: dr. Novak Franc, profesor na realki, dr. Alujevič Branko, pravni referent OUZD, poljsko: Valdemar Has-zlakiewich, svetnik drž. žel.. Mole Vojeslav univ. profesor. portugalsko : fetrn-cclj Dra^otin, portugalski konzul, špansko: Berden Franc, učitelj, Cerkveni« M'rko. zasebni uradnik.
Nizozemsko: Knez Zdenko, veletr-govec; franco sko: dr. Fran Sturm, univ. profesor. Miklavčič Franc, prokurist Zadružne gospodarske banke, dr. Skaber-ne Franc, odvetnik, Gras,selli Andrej, mes+ni komisar, dr. Miron BIeiweiss-Tr-slcniški, odvetnik, dr. Alujević Branko. prn-vTii referent OUZD. Pintar Vladimir, odve'niški pripravnik, dr. Crnaajoj Ivan, publicist, Bajuk Hugon, gimnazijski profesor (Novo mesto); angleško: Mula-ček Ivan. abs. phil. in zasebni učitelj. Mi klaveie Franc, prokurist Zadružne gospo-dnrske banke. dr. Skaberne Franc, odvetnik. Pintar Vladimir, odvetn. pripravnik in Krisper Leo, zasebnik (Črnomelj); češko: Kosti al Ivan, gimnazijski profesor (Novo mesto).
(Se/
e xnt c a
I U L £ U A K Dane«: Petek, 2. januarja: Makarij I) C ž l R N E LEKABNI Kino Matica: Železna krona Kino Sloga: Potepuh Kino Fnion: Zaročenca
Kino Moste: Močnejši od smrti. Med nebom in zemljo, Poljubi me Ludvik D A N A * N J E   I* K E K E D IT V E
Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Tm-koczy ded.. Mestni trg 4. Ustar, šelen-burgova ulica 7
Prvo kosilo v kuhinji Pokrajinskega podpornega društva
Ljubljana, 2. januarja Po odredbi Ekscelence Visokega Komisarja je na novo ustanovljpno Pokrajinsko in podporno društvo v Ljubljani odprlo kuhinjo in obednico na velesejmu, da bi potrebni ljudje dohili vsaj obede. Z ustanovitvijo dobrodelnega društva, ki deluje v vsej Ljubljanski pokrajini, je bila nudena pomoč mnogim potrebnim revežem. V popolnoma obnovljenem Delničarjevem paviljonu na Velesejmu s svetlo obednico bo dobivalo dnevno 500 ljudi kosilo, in sicer v dveh skupinah po 250 ljudi. Prvi obed 1e opoldne, drugi pa ob 14. url.
V tej kuhinji, ki je bila včeraj otvorjena. so delili onoldn^ brezplačno kosilo. S prl-četkom noveera leta se jo tako rekoč pričela dobrodelna akeiin Pokrajinskega podpornega društva za katero bo prebivalstvo globoko hvaležno Visokemu Komisarju. Slovesnosti so so udeležili tudi številni predstavniki oblasti. Jedilnica je bila slavnostno okrašena, gostje v obedniei ra so bili pogoščeni.
Iz &ej">dnie štalerske
— Novi grobovi. V Mariboru so umrli železničarjeva soproga Julja Dačko. stara 75 let. hišni posestnik Josip Brauehar. star 77 let. in "rpokojenj železniški sprevodnik Simon Bednafek. star 58 let. V Počehovt pri Mariboru je pa umrla zasebnica Elizabeta Lorber. stara 64 let.
— Harakhi zaradi tihotapstva živil. Bivši lastnik znane gostline pri brežiškem kolodvoru >Pri veselem Tončku * je hotel oni dan pretihotapiti nekaj živil iz Pisec v Zagreb. Na cesti blizu Samobora so ga pa carinski organ zadržali. Da bi se izognil strogi kazn:, si je z ostrim nožem prerekal trebuh. Prepeljali so ga V brežiško bolnico, kjer je kmalu umrl.
Imenovanja v Stranki
Rim, 2. jan. s. Na pre 11 og Tajnika Stranke je Duce imenoval za inšpektorja PNF fašista Salvatorja Gatta, bivšega podtajnika Stranke. Duce je na predlog Tajnika Stranke potrdil funkcije sedanjih članov nacionalnega direktorija, inšpektorjev Stranke in poveljujočih zveznih Tajnikov.
Podaljšanje božičnih počitnic
Kim, 2. jan. s. Da bi do skrajnosti /.i anj-tial težkooe v zvezi s kurjenjem šol in da ne bi obenem trpele studije, je minister za narodno vzgojo odredil, da se bo pouk pričel 10. januarja, namesto 9. januarja.
Brezuspešni napadi
Berlin. 29. dec. s. Iz vojaškega vina poročajo, da so se v preteklem tednu neprestano nadaljevali napadi boljše vik ov na vzhmini fronti. Vsi napadi, ki so biili izvedeni v množicah in brez ozira rta človeško življenje, so brli odbiti. Na nokaterih točkah fronte so nemški oddelki prodrli do sovražnih položajev m c^einogočili tako vse sovražne poskuse za napad. V teh defenzivnih borbah je bilo uničeno mno£o tankov, in sicer 20 v cxiscku nekega armad nega zbora in 21 v odseku neke dru£e vcLike edinice. Tudi v odseku IV t r i.«; radu so skušali boljše-viki dvakrat v toku preteklega tedna prebiti obkoljevalni obroč, toxla poizkusi <*> brli odbiti z velikimi izgubami za sovražnico, ki ;e izgubil 19. oziroma 25 tankov. V teku drugega poizkusa izpada iz Petrograda je imel sovražnik nad tisoč mrtvih v enem san vem odseku. Voiiike izgube so imeli bolj-ševiki tudi v napadih, ki so jih izvedli v loku Donca, kjer so italijanske in slovačke čete izvedle z uspehom protinapade.
Popis prebivalstva zaradi preskrbe z mlekom
Prehranjevalni zavod Vis. komisarijata za Ljubljansko pokrajino objavlja:
Da bi se zagotovila smotrna razdelitev mleka, se bo izvršil popis vsega prebivalstva v Ljubljani. Zato bodo organi mestnega prehranjevalnega urada te dni dostavili hišnim gospodarjem (upraviteljem) posebne obrazce »Prijava za dodelitev mleka« hišni gospodarji naj te obrazce ta-koi razdele vsem v njihovih hišah bivajoči m družinskim poglavarjem in samskim osebam z lastnim gospodinjstvom.
Vs{ družinski poglavarji in samske osebe z lastnim gospodinjstvorn morajo te pri i a ve točno izpolniti. Vpisati je treba vse družinske člane, posle in druge osebe ki i shrvalo hrano fzajtrkl
Podnaiem-nke H treba vpisati le tedaj, ako dobivajo tudi zajtrk. Sicer se pa ose-
Novoletna poslanica Švicarjem
Bern, 2. jan. s. Včeraj sta prevzela svoje funkcije predsednik in podpredsednik švicarske zveze. Predsednik je naslovil na narod poslanico, v kateri se zahvaljuje Bogu, da je Švici prihranil težke preizkušnje vojne. Toda cesta, po kateri hodimo, je izjavil predsednik, je čedalje ožja in čedalje težja. Ob novem letu moram opozoriti, da nas čakajo velike težkoče.
Naša majhna država ne razpolaga s surovinami in živi samo od svojega dela. Bolj kot katera druga je odvisna od iz-meniave blaga z vsemi državami na zemlji. Razširjenje vojne bo čedalje bolj po-večavalo naše težkoče.
Z včerajšnjim dnem je bila odpravljena kazenska zakonodaja v posameznih kantonih in je stopil vveljavo za ves zvezni teritorij enoten kazenski zakonik-
Japanska v novem letu
Tokio, 2. jan. s. Admiral Nahamura piše v nekem članku, da bo vojna v Aziji v letu 1942 potekla v znamenju velikih sprememb svetovne važnosti. Predvsem pa bodo osvobojene azijske rase. ki jih Anglosasi izkoriščajo. Pisec pravi, da An gloameričani niso sposobni zopet pridobiti izgubljene položaje, ker so pota v Orien ru popolnoma odrezana in pod kontrolo Japonske. Ce rudi bi mogla Amerika in Anglija poslati v Pacifik nove ladje, bi jima nikoli ne uspelo potolči japonsko mornarico. Akcija Anglosasov se odslej omeluje na odpor v Singapuru in na Filipinih. Gospodarski blok. s katerim sta Anglija in Amerika skušal izadušiti Japonsko, je razbit Japonska danes gleda lahko zmerom v najdaljšo vojno.
»SLOTBlfSlTT NAHOD«,
Srečno smo pričakali novo leto
*fa sUvestravo zvečer je bilo mesto izredao živ
Ljubljana.. 2 januarja Novo leto nas je skoraj presenetilo; pri-alo je tako nenadno, kakor da smo pozabili sa koledar Nismo se pripravljali na slovo od starega leta kakor v čas h. Tedaj so nas Opozarjali, da se bliza novo leto. ±e tedne a vabili na nešteta silvestrovanja Velika večina društev, ki jih res n; bilo malo. si je štela v posebno dolžnost, da priredi silvestrovanja. Samo po sebi se jim je zdelo razumljivo, da je n. pr. treba prirediti vsako leto vsaj maskeradu pred pustom in Silvestrov večer ob koncu leta. Ljudje so pa menda tudi mislili, da se novo leto ne more začeti, če ga ne pričakajo na >Silvestro-vem večerje
Ob tej pniik; smo se pa lahko prepričali, da se novo leto začne tudi brez S1 i ves: ruvanj, brezkončnega naptvanja in novoletnega glavobola. Vendar bi pa preveo pričakoval, od meščanov, če b. mislili, da ne bodo šakali nobenega nadomestila za silvestrovanje. Kakor je prav — res jim ne moremo ničesar očitati — so se spomnili na aihrestrovo popoldne, da je starega leta konec in da je treba vsaj skromno pozdraviti novo leto Ta slovesnost se je del.la v dva dela: najprej se je b lo treba poslovit: od starega leta javno, in s cer v kinematografih, gostilnah gledališču ..potem so pa pohitili domov in vsaka družina je priredila svoje silvestrovanje, kakor se pravi, v svoji režiji.
V zabaviščih ni bilo nikjer nobenega pr.-godnega novoletnega programa. Toda občinstva se je veniar polastilo razpoložen e slovesnih trenutkov, tako da je bil tudi ta namen dosežen: prireditve so bile posvečene praznovanju začetka leta. Na vse večerne pr: red. t ve je b:l izreden naval. Se večji kakor ob božičnih dneh, ko so bili tudi vnaprej razproda:.. .: roston. V sredo zvečer pa mnogo ljudi ni moglo kupit vstopnic in s posebno zavistjo so gledali na srečne, ki so jim bile dvorane odprte. Vendar je upanje, da so se potolažili kjer koli drugje.
Menda bi pol Ljubljane najprej *silve-strovalo* v >Veselem teatru«. V sredo je bila samo ena večerna preistava. reči je treba: premiera. "Direktor, konferansje, igralec m skratka spir.tus agens tega gledal šča in še posebej vsega ljubljanskega smeha je najprej potolažil cenjeno občinstvo, naj se ne ustraši 13. programa. Tudi praznovemi so morali priznati, da se program ni ponesrečil, kar bi pa ne bilo končno tudi nič čudnega. Obiskovalci pa zdaj že pr.čakujejo od vsakega programa vedno česa novega in učinkovitega kakor da so čudeži na tem malem odru samo po sebi razumljiv.. Končno jih bo >Veseli teater« tako razvadi!, da se brez njega ne bodo mogli smejati ob nobeni priliki. Moria bodo začeli celo razlikovati smešno od duhovitega, k omiko od duhovitost:. Zdaj šele so naši meAčani sprevidel-, česa so tako zelo pogrešali, kar so iskali pogosto zaman v kinu in drugih zabaviščih — iskrenega smeha ki je pogreben tud: za duševno, ne le telesno prebavo, kajti pogosto človeku kaj obleži tudi v glavi aH na srcu, ne le v želodcu Ljubljančani so se torej v sredo zvečer nasmejali, kar je treba povedati, saj
ni brez pomena, če so naskočili novo leto oboroženi s smehom.
Neka term se je zdel najVr? Silvestrov večer prekratek in zato so skušali nadomestiti včeraj, kar so bili zamudil.. Zabavišča so bila zopet prenapolnjena kakor v sre.lo in povsod je kraljevalo veselje. Seveda je pa bilo to veselje nedolžno in ni prestop.nlo mej dostojnosti.
Na ulicah se je vendar nekol.ko poznalo zlasti dopoldne. 1a so nekateri pričakovali doma budni novega leta. Najbrž so ga pričakali tem lažje že zarad: tega. ker se Je začelo uro prej k^kor preteklo leto. Na to pa menda ni nihče pomislil, da je v veljavi tako zvan. letni čas in da se je torej novo leto začelo »po starem   že ob enajstih.
Na novega leta ;an radi spimo že zarad; tega.  da  nam  ni  treba  sprejemat:   v.»šč l Lep običaj je      in lepe običaje smo vča sih   spoštovali   —   da  meščanom   v sčij srečno novo leto vsi nj hovi dobavitelji :n redni ob skovalci  Včasih so delili celo srn, tarji tiskana voščila ob novem letu. Ce b pa te odklanjali  vsa novoietna voščila je treba vsaj sprejeti d mnikarjevo s peseb nim  veseljem,   kajti kdo ne verjame da dimnikar   nos:   srečo?.   Dimnikarji  pa   p >-znajo tudi dobro navaie meščan, »v in dan danes ne prihajajo več voščit sreče na novega leta dan na vse zgolaj kakor so v star.h časih.    Tedaj so  meščani še trdne verjeli,  da prinaša srečo rnošk*.  če pride vošč:t prvi in zato so bili dimnikarji zjutraj z veseljem sprejeti  Pozneje je pa prišlo v navado, da s<       I Hi na novega le:a dan zjutraj raje BI naspali    Odv.li so
zvonce in nihče jih ni mogel spraviti na noge. čeprav je skušal podret. hišo. Tu± mlekar ic so v dolgih letih sprevidele, dj novoletno trkanje ne premakne meščana s postelje. Včeraj so sicer nekateri celo pr.-ćakovali mlekarice zjutraj z namenom da bi raje oni nj m voščili, kajti naklonjenost miekanc ni tako brez pomena. Toia mle-karicam ni mnogo za naša voščila. Dimnikarji nam nameravajo še vošč t:, saj je še najmanj 8 dn; časa. Najbolj podjetni, kakor vselej, so bili kolporter ji. ki so že v sredo zvečer delili voščila, seveda tiskana. Nočejo se odpovedati svojih stanh pra. i zato pa tudi vedo, kako je treba zvoniti, da se končno vrata odpro.
Toliko jih je še. ki so nam še voščili z obema rokama: z desnico so se rokovali levico so elegantno iztegnili, kakor se razume samo po sebi. Vendar voščilcev ni bilo toliko kakor včasih. Prejšnja leta smo poznali celo poklic voščilcev. V tiskarni so naročili tiskana voščila, ki so j:h potem cele tedne — prodajal: vsem po vrsti, r.e glede na to. ali so jih poznali ali ne Posel je bil zelo preprost: pomolet: je bilo treba samo voščilce. ne da b; odprl usta. in nastaviti roko. Do bi kdo oiklanja! srečo, ni bilo treba niti misliti. »Srečni« prejemniki voščd so pa bili tudi tako presenečeni, da niso prišli niti do besede; mehanično so posegali po mošnjičkih, da jim ni bilo treba še razpravljat: o sreči in kazati neumnega obraza.
Tako smo torej srečno pričaknli novo leto in danes menda nihče ne žaluje, da ni s'lvestroval v starem slogu in da je vedre glave.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
ob 1«., I8J&, ob  nedeljah  ta   praznikih  ob 10-30 lltt. 1C30 In UL50
KINO MATICA   *  TKLEFON 22-41 Epohalno  filmsko  Teledelo!  Največji film zadnjega časa:
O ino   Cervt.   Lnisa    Fer i đa.   Masslmo   CI rotti.   Elisa  Česani  in   na  tisoče drueih igralcev in statistov
mm r\m\
TKI KFOV '>?-'
Večna iluzija
7wdnj:   in   najboljši   fl!m   slovttega rezi -erja Franca Capre   Je*n  Arthur Jvure* Stewart.   Lvonel  Barrvmore Itd
»NO Sior.l * TFI FFO\ r»-«P T »vratna   ln   zabavna   filmska hurfc*
Poteptsšček
DNEVNE VESTI
— Papef je blagoslovil na Silvestrovo
1000 novoporočeneev. Zadnji dan minulega leta je papež Pij XII. sprejemal vse dopoldne osebe, ki so ga želele videti in prejeti njegov blagoslov. Sprejemne dvorane je polnila skupina za skupino in računajo, da je bilo navzočih nad 3000 oseb, med n;:mi okoli 1000 novoporočeneev. Papež je vsakega posebej nagovoril, izpod-bujal k življenjski hrabrosti in ga blagoslovil. Sprejemi so trajali od 9. do 14. ure.
— Uspehi Fmme Gramatice. Kakor smo zabeležili, gostuje te dni v Trstu znana igralka Emma Gramatica z večjo igralsko družino. Gramatica je zbudila splošno zanimanje in vse predstave v Verdijevem gledališču so bile razprodane Na Silvestrovo so igrali Scribejev »Razbiti kozarec« in navzoči so prirejali igralcem ob koncu vsakega deianja tople aplavze. Snoči je bila na sporedu Gottajeva »Bardova gospica«. danes pa se Gr a in njena skupina poslovila od Trsta z DAn-mmzijevim »Mrtvim mestom«.
— Sneg Je pobelil Rim. Med tem ko se pri nas dušimo v prahu ln vlada ostra suha zima. 1e no vsej južni Italiji na S -vestrovo p poldne zapadel sneg. Neob -čajni vremenski pojav je prebivalce mr>č no presenetil, povzročil pa rud: manjše nesreče Hajnujsa s« je zgodila v Rimu na trgu Clodiu. kjer Je velik avtobus, ki so mu na gladki cesti odpovedale zavore, zdrsnil s svoje poti in zajel dve osebi. Pri tem je neka gospa izgubila življenje, druga pa utrpela težje poškodbe.
— Telefonski promet med Hrvatsko la Švico. Med Hrvatsko ln Švico je bil te dn* otvorjen reden promet, in sicer potom telefonske linije Zagreb—Berlin Trtaalsaatsa pogovor stane 6 00 zlatih frankov, ki od njih pripada Hrvatski 2 10. Nemčiji 3. Švici pa 1 00 zl. franka. Dovoljeni *o državni ta zasebni pogovori, pogovori 3 po-afvnucu. nujni letalski pogovori, pogovori, ki zahtevajo važna obvestila, in podobni
— Xem*k1 učenjak o novi Hrvat*kL Nemško zemljepisno društvo je nedavno priredilo predavanje znanega znanstvena dr. voo Loeacha o novi Hrvatski. 7)r Loesch Je v svojem predavanju najprej poudaril stoletne borbe hrvatstva proti :no-harnedanatvu oziroma turskim vdorom v Bosno, nato vplive na Hrvatsko za bi-se Avstrije in naposled vpliva ki se je p "d njimi razvijala Hrvatska v bivši Kraljevini Srbov. Hrvatov in Slovencev ter v poznejši Jugoslaviji Dr. voo Loesch je naposled poudaril, da je med sedanjo svetovno vu.no dr. Pavelič dal hrvatski državi dokocino obliko, ki j-? spričo njegovega trdnega položaja in spričo močnega ustaškega pokreta nikce več ne bo mogel i spremeniti
— Nova opravam razdelitev Srbije, t o-
rocafi. smo že da je notranji minister ne-danje srbske Nedičeve vlade Acimovif s y laiini odlokom ukinil dosedanjo uprav-
I no razdelitev Srbije na banovine in od."dil novo razdelitev na okrožna glavarstvi. Po tej novi upravni razdelitvi je Srbija uz-deljena na 14 okrožnih glavarstev, in s < er na banatsko s sodržem v Pctrovgradu. beograjsko s sedežem v Beogradu, va'iev-sko s sedežem v Valjevu, za ečarsko s sedežem v Zaječaru. kragujcvSko s sedežem v Kragujevcu. kraljevsko s sedeže m v Kraljevu, kruševsko s sedežem v Kruseveu.
^vsko s sedežem v Leskovcu, mitrovi-Sko s sedežem v Kosovski Mi travici, moravsko s sedežem v Ćupriji. požarev3?:o s sedežem v Požarevcu. užisko s sedežem v Užicah ln šabačko okrožno glavarstvo s sedežem v Sabcu Novi srbski okrožni glavarji, ki so že imenovani, imajo pooblastila, kakršna so imeli prej bani. in so v svojih okrožjih najvišji predstavniki e voske vlade. Ostala upravna razdelitev sedanje Srbije Je enaka prejšnji: okrožna načelstva oziroma glavarstva se dele na okrajna glavarstva, ta pa na upravne co-člne.
— Zatemnjevanje v Zagrebu. Po najnovejši odredbi poveljnika hrvatske narodne zaščite kapetana bojnega broda Riharda Kubina morajo biti na Hrvatskem v januarju vsi javni in zasebni prostori po predpisih zatemnjeni od 18. do 6. ure, v februarju od 19 do 6. ure. v marcu od '9. do pol 6. ure. v aprilu od 20. do 5 ure, v maju od pol 21. do 4. ure. v juniju od pol 22. do 3. ure, v juliju ob istem času, v avgustu od pol 21. do 4. ure, v septemoru od 20 do 5 ure. v oktobru od pol 19. do pol 6. ure. v novembru od IS do 6. ure in v decembru ob istem času. Kdor zatemnitvenih odredb ne bo upošteval, bo najstt«*žje kaznovan.
— Velik *neg na Hrvatskem. Na vsem področju velike hrvatske župe Sana-L.uka & več dni sneži, da so snežne plasti že nad 1 m visoke. Velik sneg ovira že'.ezn:-ški ln cestni promet, potrgal pa je tudi vse brzojavne in telefonske vode Banja L«uKa je zaradi tega odrezana od sveta. Tudi na vsem ostalem področju Bosne so saetne plasti zelo visoke, tako da predstav! iaio n»sn.> oviro zlasti za železniški promet.
— Baranja Ima *72 ljudskih šol. Kakor poročajo zagrebški dnevniki, je na 000-ročju velike hrvatske župe BaranU, ki ima svo4 sede« v Oef>nntu. 272 ludskih Pol. kar v glavnem zadošča za potrebe prebivalstva Trenutno grade v župi Baranja še d\*e Soli. In sicer v Vukojevcih ln Jeiisav-clh. Hrvatska vlada namerava prosvetno delo v Baranji še bolj razširiti ln izpopolniti.
— Za   preosnovo   srbskega   šolstva V
prost arih znanega Kolarčevega vseučilišča v Beogradu se je nedavno vršilo zborovanje beograjskih prosvetnih delavcev, ki no se ga udeležili veeučillškl profesorji, profesorji srednjih ter meščanskih Sol ln ljudskošolski učitelji. Zborovale! so razpravljali zlasti o preoanovi srbskega Šolstva, ki je nujno potrebna spričo nedavno
V   glavni   vlovi   poenani   filmski komik M a c a r i o
nastalih razmer. V Srbiji bodo že na >\cQ-<k.h šolah uvedi; najstrožje načrtno oocro proti komunizmu in tudi proti vsem osilim škodljivim vplivom, ki jim je podvržena mladina v vseh velemestih.
— Iz hrvatske diplomatske službe Nejavno imenovani prvi nrvatskj pos..uuk pri finski vladi dr   Ferdinand BošnjaK0-ič
e ze odpotoval na svoje novo službeno mesto Pred svojim odhodom je izjavil novinarjem, da je srečen, ker bo zakopal aeodv:sn< hrvatsko državo pri narodu, Ki viko tesne z Npmčijo in dTuglmi osnimi državam' sodeluje v borbi proti komunizmu in *i se e v svojem narodnem pOKretu doslej izkazal za tako žilavega
— Pridelovanje soje na Hrvatskem. V etu 1941 je imela Hrvatska s sojo z«se-anega  polja  7411   ha.  Pridelek  je znašal
okrog 80.000 mehkih stotov
— Zavod za pospeševanje« gospodarstvi na Hrvatskem v hrvr.*-kem gospodarskem ministrstvu bo v kratkem ustanovljen Zavod za pospeševanje gospodaiotv»_ :n tehnična raziskavania.
— Za izboljšanje morale na Hrvatskem. Poročali sme že. da je bil pred več kakor mesecem dni pri za£
vi ustanovljen poseben od eiek k. mu ;e namen pobijati prostitucijo in sploh r.e-moralo v samem Zagrebu. 2e tečaj so zagrebški listi napovedovali, da bodo en.tki oddelki ustanovljen; tudi pri upravah policij vseh ostalih večjih hrvatskih me.it. Prostitucijo na ulicah hočejo na Hrvatskem povsem zatreti in je verjetno. Ja bodo spet obnovili tkzv. kasernirano prostitucijo oz -roma prost.tucijo v javnih hišah, kakršna je bila prej v vseh srbsk h in hrvatskih mestih. Zagrebški list; zdaj poročajo, da pripravlja hrvatsko ministrstvo za narodno zdravje posebno zakonsko odredbo, ki bo uredila vprašanje prostitucije na Hrvatskem in obsegala najstrožje kazenske sankcije za vse tiste, ki bi se vdajal; nemoralnemu življenju, največjemu škodljivcu narodnega zdravja. Kako bo neodvisna hrvatska država uredila to vprašanje, ni še znano in zagrebe k; listi o tem še ne p r )-čajo. vendar pa je videti, da bo končna ol-ločitev padla kmalu n bomo o njej tedaj tudi mi poročali.
— Omejitev v obrtniški stroki mi Hrvatskem. Hruatirki dižavni glavar dr. Ante Pavelič je podpisal posebno zakonsko odredbo, ki za dobo enega leta prepoveduje izdajanje pooblastil in dovoljenj za obratovanje po obrtnem zakonu. V tem enoletnem omejitvenem roku je prepovedano tudi ustanavljanje polružnic ie obstoječih pridobitnih podjetij, kakor so podružn čni lokali, prodajamice, poslovalnice, delavnice in podobno. Izjeme veljajo le za in Austrijska podjetja, ki so nujno potrecna za gospodarstvo neodvisne hrvatske države, če ustanovitev podružnic na predlog pristojnih trgovskih, obrtnih oziroma industrijskih zbornic ter strokovnih zd.uženj odobri minister hrvatskega narodnega gospodarstva. Od omejitve so izločena tudi obrtna podjetja, ki jih ustanove proizvodne zadruge obrtnikov ali če jih ustanovi sama država, mestna občina ali kaka druga samoupravna ustanova.
— Prepoved prodaje angleških in ameriških gramofonskih plošč. Iz Rima poročajo, da je Ministrstvo za ljudsko kulturo prepovedalo prodajo gramofonskih plošč, na katerih so reproducirane pesmi in plesni komadi ameriških in angleških skladateljev. Prepoved je v zvezi s prejšnjo prepovedjo javnega izvajanja glasbe, katere avtorji so židje ali državljani sovražnih držav.
— Smrt kiparja Gevgerja. V Firenci je umrl znani berlinski kipar in slikar prof. Ernest Gevger. ki je že več let bival v lepem mesru ob Arnu. Nedavno je bil ob svoji 801etnici odlikovan od vodje nem-§ke države z Goethejevo medaljo. Pred mrtvaSk^m odrom umrlega so se poklonili umetniki in odlične firenške osebnosti.
— Vsi delodajalci, ki plačujejo ualužben-ski davek v davčnih znamkah, morajo v teku januarja 1942-XX pristojni davčni upravi predložiti v pregled knjižice usluž-henskejra davka za leto 1941. f?e knližtc n« predlože, se bo proti nUm postopalo no čl. 139 odn. v primeru utaibe po čl. 142 zakona o neposrednih davkih.
— Davčne karte. V smislu čl 95 zakona o neposrednih davkih ter dodatnih izpre-menjjbah si morajo vsi poslodaialci. ki za-nosurjVlo hišno služabnlštvo. nabaviti davčne karte za leto 1942-XX. Davčne karte ie nabaviti v roku od 2. do 31. januarja 1942 XX. Poslodavec. ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača kot kazen petkratno vrednost davčne karte. V izogib kazenskim posledicam se vabijo vsi poslodajalci. da davčne karte pravočasno nabavijo pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg 5/TT. soba 14 Karta z vsemi sooredniml davščinami stane 30 lir 50 cent.
— Količina olja in masti v Tržaški pokrajini. TržaSka prefektura je objavila v zvezi z določbami Generalnega ravnatell-stva za prehrano, da bodo za januar snre-meniene količine olia in masti, ki nripa-dejo na vsakega prebivalca v Tržaški pokrajini. Ta mesec bo praiel *Tsak imetnik živilske nakaznice po 2 decilitra olja. 150 g ms«tq in 53 g sviniske masti.
— Dva slikarska ateljeja zgorela Velik oožar ie uničil v Rimu atelje slikarja Gil-berta Ceracchinija. Plamen, ki le udaril iz peči. ie nado zale! vso ooremo. nato na orešel Se v snnedni atelle tiskari a Kar la Socrata. Gasilci, ki so brž prihiteli na kral požara, so omejili ogenj, da se nI širil še naprej.
Hrvatski finančni minister pripravlja prvi proračun neodvisne Hrvatske.. Poedini ministri so se o njem že posvetovali in te dni se je sestal ministrski svet. kateremu je finančni minster dr. Koša k poročal o proračunu, ki je bil odobren. Prvi hrvatski proračun je bil objavljen včeraj in je s tem stopil v veljavo.
— Is »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« §t. 105 z dne 31. decembra 1941-XX objavlja kr. uredbo z dne 17 oktobra 1941-XIX.. št. 1330 dopolnilna določila h kr. ukazu z dne 3. septembra 1941-XIX. Bt 882 o prepovedi odsvojitve in izvoza platine, zlata, srebra biserov in drugih dragih kamnov.
— Nov sodni tolmač *a italijanski jezik. Odvetnik v Črnomlju dr. Rasto Tusulin le bil imenovan za stalnega zapriseženega sodnega tolmača za italijanski jezik pri okrajnem sodišču v Črnomlju.
— Nov grob Včeraj je umrl v Dolskem pri Ljubiiani posestnik in gostilničar g. Miroslav Medved, znan daleč naokrog in priliubljen pri vseh. ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob 15 iz Tomačevesa na pokopališče k Sv Križu kier polože pokoi-n:kove zemske ostanke v začasni grob. Bod: mu lahka zemlja, trvko prizadetim svoicem nase iskreno sožalje!
— Številne nesreče. V sredo in včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico številne ponesrečence z dežele in iz mesta — Fr. štancar. 33-letni delavec iz Ljubljane, je padel v Zeleni jami s kolesa in potoikel na glavi in rokah — Ivana Pleško. 21-letna delavka, doma iz Lukovice in zaposlena v Ljubljani, je prišla na Tržaški cesti pod avtomobil   Ranjena je po telesu.
Majda Marolt. 12-letna hči železničarja s Sv Petra ceste, si je pri drsanju zlomila levo nogo — Fr Strnnd. 17-letni sin kočarja iz Struge. Dobropelje. si je pri , adcu zlomil desnico — Vinko Jaklič. 24-:etni sin mlinarja in Žagarja iz Velikih Lašč je ranien na srlavi Nekdo ga je udaril po nesreči Iva Kremenščr>k. 66-letna posest-atea iz Rične. si je pri pndcu zlomila !e-vico. —r Lovrenc Urbanfir. 37-letni posestnik iz Brezovice si je pri padcu nal~>mil rebra. — Karol Martelanc. 53-letnl mehanik iz Borovnice, si je pri padcu ranil na levici. — Ivanka Vrhunc. 46-letna trgovka iz Ljubljane, je padla s kolesa in se ranila na nogah — Jožefa Rađen. 37-letna delavka v tovarni >Motvoz«, v Grosuplju. je bila pripeljana nezavestna v bolnico Ko se je zavedla, ni mocrla povedati, kako se je pripetila nesreča. Ranjena je na g-'.ovi in rokah. Najbrž je prišla pod avtomobil.
_______ prldobnine, posebnega davčnega
da tka po 61.59/11 ln davka na samce; b)' prijave splošnega ln skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka in do-klade za Narodni sanitetni fond za davčno leto 1942-XX; c) prijave za odmero rent-nine za davčno leto 1942-XX. Podrobnejša navodila so razvidna na uradni deski davčne uprave za mesto in Mestnega načelstva v Ljubljani
—lj Vse ljubljanske trgovce opozarja mestni preskrbovalni urad. odsek za razdeljevanje moke. riža in testenin, da bo sprejemal odrezke živilskih nakaznic za mesec december v petek 2. januarja od trgovcev z začetnimi črkami A—M. v soboto 3. januarja pa od trgovcev od N—2. Kasneje predloženi odrezki za december ne bodo sprejeti, na kar izrecno opozarjamo. Razdeljevanje blaga na živilske na kaznice za januar se bo pa pričelo v ponedeljek B januarja 1942 po že znanem vrstnem redu.
—lj Nova pot na Rožniku je deležna zadnji čis po časopisih obilo hvale. Toda Kdor sedaj hodi po njej. dobi čisto drugačno m e. kajti ponekod je cesta pravi ledenik. Ko je zapadel zadnji sneg, so si zgazili pot maloštevilni pe*ci sami. dočim .e bila pred 50 leti gaz zorana prav do hotela Tivoli 1 prej Švicarji'. Po zadnjem velikem snegu je nastopil ;iug. Po dežju je poujalo solnce in pobralo ves sneg na prisojnih mestih, tako da aa»'*aj edini delavec č.i<ti odtoke in pometa cesto. Toda. kjer je senca, tam so povsod poledenela tla, zlasti ra šišenski strani, od rezervoarja doli. po klancih proti Drenikovem vrhu in Zg. itož-niku. od Verbičeve vile proti čadu, še celo pri tivolskem gradu ob vstopu v gozd so poledenela tla, tako da je pravi čudež, da se Še ni kdo ponesrečil. Vseh teh ledenikov bi ne bilo. če bi po prvem velikem snegu zorali pot. ter zaposlili nekaj delavcev, da bi osnažili cesto na prisojnih mestih in s krampi razbili in odmetali poledico. Brezposelnih je dovolj! Zaposlite jih!
—lj Malo »e Je ogrelo. Mraz se je s»op-njeval do torka, ko je bil doslej na mrzlej-ši dan v tej zimi, ko je najnižja temperatura znažala celo do —15°. V sredo je cllo že malo topleje: minimalna temperatura je znašala —10.5°. Včerai se je 3e bolj ogrelo, čeprav tega zaradi burje nismo posebno čutili; včerajšnja maksimalna temperatura je znašala —0.6°. Davi je znašala minimalna temperatura —7.6° sredi met>ta. Zunaj je bilo malo hladneje. Zračni pritisk je še vedno zelo visok, zato je še Ležko napovedovati, ali se bliža južno vreme, kakor bi se zdelo po porastu temperature.
—lj Ribji trg. Danes je bilo naprodaj nekaj morskih rib. Prodajali so pasare po 24 lir kg ln svežo polenovko po 28 lir. Imeli so pa tudi nekaj rečnih rib: krape po 22 in ostriže po 24 lir
—lj Pokrajinsko ravnateljstvo dela je darovalo v spomin pok g. Vrankarja Vinka, člana Pokrajinskega namestitvenega urada 500 lir Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. Tvrdka Franc Stupica v Ljubljani je darovala namesto običajnih novoletnih voščil odjemalcem Pokrajinskemu odboru R. K. 1.000 lir. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
—lj Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Starši in skrbniki učencev in učenk imenovane šole se vabijo, da se udeleže vsi roditeljskega sestanka, ki bo v ponedeljek, dne 5. jan. 1942 ob štirih popoldne v poslopju šole in na katerem bolo poročali zastopniki staršev, ki so prosili za zopetno otvoritev šole.
lj Davčna uprava za mesto v LJubljani razglaša, da je treba v roku od 2. do 31. januarja 1942-XX vložiti: a) prijave za od-
Bog oni klavne živine
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rlata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino:
V ponedeljek 5. januarja v Stični za govedo in svinje;
v ponedeljek 5.  januarja v S t. Jerneju;
v sredo 7. januarja v Mokronogu za govedo in svinje:
v sredo 7. januarja v Ljubljani za govedo in svinje:
v sredo 7. januarja v Kočevju za svinje.
Naše gledališče
DRAMA
Petek. 2. jan.. ob 15.: >Bog z vami. mlada leta!< Dijaška preistava. Zelo znižane cene.
Sobota. 3. jan., ob 17.30: >0, ta mladina.« Izven. Znižane cene.
Nedelja. 4. jan., ob 14.: >SneguljČica.< Mladinska predstava. Izven Zelo znižane cene. — Ob 17.30: »Boter Andraž.« Izven  Znižane cene.
OPERA
Petek. 2. jan.: Zaprto. (Generalka) Sobota, 3. jan., ob 17.: >Seviljski brivec«
Izven. Znižane cene. Nedelja, 4. jan., ob 16.: »Madame Butter-f!y«. Izven.
Finsko notranje posojilo
Helsinki, 2. jan. &. Pc- soglasni od ob ritvi parlamenta, je državni svet bil pooblaščen za razpis notranjega posojila v letu 1942. v visini 1760 milijonov, s katerim se bodo anvin-tirin-ali državni dolgovi.
Nove velike davščine v Sovjetski zvezi
Rim. 31. dec. s. Da bi moglo bi r* k 0G vedno večjim vojnim izdatkom, na drugi s-trand pa zaradi manjšanja prejemkov, ker so odpadla prostrana ozemlja, ki so jih zasedle čete osi, a na tretji strani rudi zaradi premajhne pomoči plutokratskih velesil, je predsjedništvo vrhovnega sveta Sovjetske zveze odredilo nove ogromne davščine za vse ncmooili/irane državljane. Tako bodo morali vsi nemobilizirani moc,ki do 60. leta in vse nemobilizirane žene do 50. leta starosti plačevati progresivni davek, ki gre od 120 rubljev za letne dohodke 24.tXX) ruMjev navzgor.
Obnova zasebne lastnine • v zasedenih krajih Rusije
Berlin, 31. dec. s. Nemški komisar za vzhodne pokrajine je odredil, da se hišna lastnina, ki je bila pod sovjet^knn režimom podržavljena, vrne zakonitim lastnikoTL Bivši lasrtniki ali njihovi sorodniki motraio v ta namen prodločHi posebno prošnjo. Za sedaj pa že ne gre za popolno vrnrtev. Vsi poklicani bodo imeli samo pravico, da prevzamejo upravo poslopij in da pobirajo najemnino. Razen te^a bodo rešene samo prošnje oseb, ki ne uživajo zaupanja le v osebnem pogledu, temveč rudi glede plačevanja davkov.
Težave v angleškem gospodarskem življerfu
Rim. 31 dec. s. Vojna zahteva v Angliji radikalno spremembo dosedanjega življenja. Nihče ne živi več srvojega normalnega življenja, čigar pogoji so popolnoma spremenjeni. Angleške tovarne izdelujejo danes samo to, kar je nujno potrebno za civiJno prebivalstvo. Vaa velika podjetja delajo od-s»lej samo za vojno industrijo, seveda z velikimi težavami, ker so morala v ta namen popolnoma spremeniti svoje naprave. Tako na primer izdelujejo tvornice čevljev torpeda, tvornice lasnic pa motorje za letala, a vse druge dele letal tvornice za igračke. Ker je bUo na razpolago premaflo izkušenega delavstva, morajo nujno uporabljati tudi nestrokovno osebje, tako da se težavam zaradi prehoda iz civilne v vojno industrijo pridružujejo še težave v pogledu strokovno izučenega delavstva.
M A L i OGLASI
NI SE VAM BATI HRIPE, če   uživate stalno zdravilno  in bolezni pregahjajočo Ambroževo medico, ki jo dobite V — MEDARNT Ljubljana židovska ulica 6. 87
PRODAM kuhinjsko kredenco in kopalno banjo. — Josip Zorman, Breg 14.
88
t
•Slov. Narodu4
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanjamo tužno vest, da je danes 1. januarja 1942. ob 1-a 6. uri zjutraj naš nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast, gospod
Miroslav Medved
posestnik in gostilničar v Dolskem pri Ljubljani
v 63. letu staj osti, previden s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 3. januarja 1942 ob 15. (3.) uri popoldne lz Tomačevega v začasni grob k Sv. Krliu.
Ljubljana, Tomačevo, Dolsko, Dev. Marija v Polju,
dne 1. januarja 1942.
Žalujoče rodbine:
MKDVEDOVA, SEMRAJČEVA, ING. TUMOVA, B ABNIKOVA
»SLOVENSKI IfARODc, Pete*. 1. Jamarje *d*2-XX.
Ste*. 1
Novo leto nekdaj in danes
človeštvo ie danes m
časovnega štetja oprt na gibanje solnca uveljavil pri
novega leta, čeprav se je
večini kulturnih narodov
Ljubljana. 30. decembra Kultum. razvoj c.ovc&tva se o.iaza tudi v njegovem smislu za ćas in za časovno opredelitev dogodkov. Nomad, ki je drvel s svojim dru±insk~m vozom po ceinah sem in tja, prehajal iz enega ki.matićnega področja v drugo, do časa ni imel ln nti ni mogel imeU pravega odnosa Kt. y- j-.-raal od prirode in zemlje le tisto, kar sta mu ponujali sami od sebe. m imel vzroka ia bi ju povezal s časom in izvajal iz tega nujne poeled ce. Sele ustaljeni človek, ki se je zaril s svojimi rokami in oroijtni v aemljo. jo prisil J, da mu je redno pcpia-čevaJa njegov trud. jc začel opazovati vpliv vremenskih sprememb, periodično izmenjavo mraza in toplote j-usnih dn. in cezevne dobe. Iz tega se mu je nujno porodila potreba, že vnaprej približno aoločiti nastop te ali druge koristne al* škodljive ~-pr'" membe. Štetje časa ui čim natančnejša cpre-delitev nastopa sprememb sta se tako javljali kot nujni polieb: pn premagovanju in podrejanju narave.
Tako je človeštvo že kmalu po svoji ustalitvi začelo razmišljati o primernem časovnem šteju. Naravna enota takega štetja je tal sevela dan. ki pa je bJ za večje dobe veliko prekratek. Že zelo zgodaj najdemo ▼ kulturni zgodovini mes?c kot v s jo časovno enoto. V starem orientu je m*»S3c stel 29.5 dneva in je bil razdobje med dvema mlajema
Toda tudi me^ec ni bi dovolj dolg. Izmenjava letih časov je daleč prekoračevala njegov okvir in narava sama s svoj mi vremenskimi preobrazbam; in periodično se ponavljajočimi nebesnimi pojavi je silila človeka k več j; računski časovni enoti Opazovanje narave skozi stoletja je že primitivnega človeka, K se vprašanja ni lotil znanstveno, navajalo k izkušnji, da se določeni pojavi v naravi redno ponavljajo. Po dolgotrajnem opazovanju zvezd se je počasi izeiirulo deljenje časa na leta. Tako so že v starem Egiptu po vidnosti zvezd ob vzhodu in zahodu sonca, določili doli no leta na 365 dni. Za Egipčane, ki jim je bilo točno računanje časa v zvezi s plotionos-nuni Nilovimi poplavami nadvse potieono, je nastopil začetek novega leta z vidnostjo zvezde Siriusa na jutrnem nebu. Egipčanska deltev časa pa je imela napako. Bila je gibljiva in po 1461 letih so Egipčani slavili nastop novega leta v vseh letnih čas h. Tako so stari Egipčani računali do 4. in 5. stoletja pred Kristom.
Prvi poskus sestaviti določeno Število mesecev v leto so napravili Babilonci. V 6. stoletju pre 1 Kristom so šteli kot eno leto 12 mesecev, ki so bili izmenoma dolg: 29 oziroma 30 dni. To je tako imenovano lunino leto in to Štetje časa uporabljajo se danes niohamedanci. Začetek leta se torej tudi v tem sestavu menja in preide v 34 letih vse letne čase.
Gibi j. v ost nastopa dneva novega leta pa ni bila že v starih časih mnogim po voljL Nekatera ljudstva so skušala odpraviti to napako s prestopnim mesecem, kar imenujemo vezano lunino leto ali s tujim znanstvenim izrazom lunisolamo leto. Ponekod, kakor na primer v stari Grčiji, so začetek leta vezali na določene dogodke (računanje po olimpijadah).
Končno se je izoblikovalo računanje časovnih dob po gibanju sonca Trdno sončno leto se je izkazalo kot najprimernejše, ker je začetek leta v stalnem o i nosu z letnimi časi. Tudi v tem računanju so bili prvi učitelji človeštva stari Egipčani, pri katerih se je s sončnim letom seznanil Cezar in ga pozneje uvedel tudi v vsem rimskem imperiju.
Julijansk; koledar, predhodnik našega današnjega koledarja, je delo Cezarja Leta 47. pred Kristom je takrat v Rimu veljavni koledar pokazal napako, ki ga je od tropičnega leta ločila za 67 dni. Tako so FLmljani 1. 46. pred Kristom, ali kakor so tedaj šteli 708 po ustanovitvi R-ma, imeli izredno dolgo leto, ki je štelo 445 dni. Xazvali so ga annus confusicnis. S Cezarjevo reformo je 1. januar padel na prvi mlaj po zimskem sončnem obratu in je bila vzeta kot povprečna dolžna leta doba 365.25 dn-. Določeno je bilo, da sledi vedno po treh letih s 365 dnevi četrto s 366 dnevi. Kot prestopni dan pa ni veljal morda 29., temveč 24. februar.
Toda novo štetje se nikakor ni hotelo delovati, kot so si reformatorji želeli. Po Cezarjevi smrt; so namreč zagrešili napako in vrinili prestopni dan vsako tretje leto. Popravil je to zmensnjavo rimski cesar Avgustus. ki je 1 757. po ustanovitvi Rima oziroma 4. po Kristovem rojstvu znova uredil pravilno Štetje in vrstitev prestopnega leta.
Veniar julijanski koledar ie ni bil po-
poln. Izkazalo se je med uporabo, da je
koledar po 129 letih za en dan prelclg. Ko se je zbral cerkveni zbor v Niceji. po-' mlad no enakonočje  ni  več  padlo na 24., j temveč na 21. marca. Toda koledar je ponovno uredil sele papež Gregor XIII . ki je sklical posebno komisijo  učenjakov in ji poveril reformo. V tej kom siji so sodelo-. vali znani možje in učenjak.: Bamberžan j matematik   Clavius,   Spanec  Peter Ciaco-:us.   Italijan  Ignato   Danti  in kardinal S rtelli.  Komisja je sprejela   predlog re-! forme, k: ga je predložil Italijan Luigi Silio. Ker je takrat poteklo po Ceza-ju približno 13 krat 129 let. je padlo pomladansko enakonočje na 11. marca. Da b: pallo na 21. marca  kakor je sklenil cerkveni koncil v Niceji, so leta 1582. izpustili 10 Z .rodilo se je to oktobra meseca, ko je 4. oktobru sledil takoj 15.
Gregorjansk: koledar pa še vedno ni popoln. Razlika se pokaže šele po 10.000 letih, ko pr de z na. avnmi dogodki navzkriž na en dan Gregorjansk; kole .ar si je počas pridobival veljavo v vseh evropskih pa tudi izven evropskih deželah. Leta 1583. so ga sprejeli katoličani v Nem-eij. in Švici, na Poljskem je bil uveljavljen 1586, na Madžarskem 1587. nemški protestanti so ga uvedli i. 1700. istega leta je bil uveljavljen tudj na Nizozemskem na Danskem 1699. v Angliji 1752. na švedskem 1753. Mnogo več odpora je bilo na krščanskem vzhodu, kjer so se & le v sedanjem stoletju prilagodili gregorjanskemu štetju vsaj oficielno, medtem ko cerkve Se vztrajajo  pri  julijanskem koledarju.
Pred Cezarjem so v starem Rimu začeli novo leto s 1. marcem, kar je veljalo pri Rusih do i. 1250 Bizantinci so praznovali nastop novega leta 1. septembra in tudi po njih so se Rusi zgledoval; dolga stoletja, vse do L 1700. Praznovanje nastopa novega leta je da-
nes pri vseh kulturnih narodih razen mo-harnedancih 1. januarja. Izjeme mel krščanskimi narodi so Kopti, ki praznujejo začetek novega leta 1. avgusta, sirijski kr st-jani 1. septembra. Nestori anci in Jak obi ti 1. oktobra. Žid je praznujejo sedaj novo leto 1. dan v mesecu Tišri, ki pade v september in oktober. Na K tajskem pade novo leto na dan po mlaju, ko je sonce v znamenju vodnarja To je od 20. januarja do 18. februarja Tako so začeli novo leto tudi Japonci do 1. 1872. in na Koreji do 1. 1892., ko so prevzel: gregorjanski kj'eda".
Nastop novega leta pomeni simbolično začetek nove rodne dobe narave. Praznovanje bi torej bilo vsaj za naše podnebne razmere velko bolj na mestu z nast.pom pomladi. Izražanje veselja in voščil ob novem letu je že silno stara tradicija in pri raznih narodih so novo leto praznovali z različnimi običaji.
R mljani so na novega leta dan opravljali žrtvene daritve v čast bogu Janu, ki so ga upodabljali z dvema obrazoma. Eden je gledal v preteklost, drugi v bodočnost. Navada je bila ia je vsak. kdor je živel v odvisnosti, prinesel svojemu gospodarju darilo. Iz tega se je kasneje razvil običaj, •Ja je moral vsak rimski državljan na novega leta dan izroč.ti darilo za cesarja
Originalno so praznovali novo leto stari Peržani. Pri njih je novo leto nastopalo na dan poletnega enakonočja. Ob tej priložnosti so svoje sorodnike in prijatelje obdarovali z jajci.
Praznovanje novega leta se je ohranilo po vsem svetu do danes. Veniar se je počas; omejevalo samo na voščila medtem ko so darila prihajala v navado za božič. Edino v Franciji in Belgiji se je do današnjih dni ohranila navada, da se obdarujejo
za novo leto in tam božičnih daril ne poznajo.
Smrt čudaškega
. milijonarja v Trstu
Njegovo premoženje so cenili na 20 milijonov dinarjev — Po rodu je bil iz Dalmacije — Svojemu psu je zapustil pol milijona
V torek zjutraj je umrl v Trstu Andrej Dadič. star 87 let. Pokojni, ki je stanoval v ufici Fabia Severa, ie bil večkratni milijonar, pri vsem tem pa velik čudak in ga je kot takega poznalo vse mesrto. V Trstu e živeJ že nad 20 let. Po rodu iz Dalmacije se je smatral za p *to»mca beneške plem ške rodbine in za grofa. Med svetovno vojno 1914—1918 ie dobavljal za Avstrijo vojaško obutev in z neutrudnim dolom je takrat silno obogatel. Pred izbruhom lanske vojne med Jujjosla vi jo m Italijo, so cenili Dadi-cevo premoženje na 20 milijonov dinarjev. Imel ;t posestva in hiše po vsej Dalmaciji, veliko palačo na D:okleciianovcm nabrežju v Splitu. Del teh njegovih nepremičnin ie un J ia vojna, kljub temu pa je bil Dadio še vedno zelo bogat. Umrl je zaradi f^tarost-n? onemo-glosrti.
Vse svoje življenje je bil Dadić bohern v najtršem smislu besede. Odkar se je drugič pore čil, ;e odklanjal kakršno koli delo. Živel je kot rentier in zapravljal vse dohodke do zadnie pare. Poznali so ga vsi — rnyvc:. Do nedavneca se je oblačil
zelo dostojno, na roki in jopiču je nosil vsake vrste prstanov, verižic in drobnih okraske v. Svojo premožnost je vodno rad hvarid: »Morju lahko zmanjka vode, grofu Andreju Dadiču pa ne bo nikoli denarja« Nato pa ga je prevzela fiksna misel, da udobje krajša življenje in začel je oblačiti rta j skromnejšo obleko. Pokrival se je z volneno kapico m si obuva! bar/unaste š'a-ne. Tak je neutrudno pcstopal po mestu, točno ob 6 pa je bil vsak dan pred centralno tržnico z ribami in se z niinv r>b:!no založ;l. Vsako popoldne se je ustavil tudi v tržaški prodajalni s pečenkami v Carduccijevi ulici, nakupoval kapune, kokošje pečenke in druge soecialHetc.
O njegovem čudaštvu prepovedujejo številne zgodbice. Nekoč je dal neki bran;ev-ki na trgu pri Rdečem mostu stehtati tisočakov za 4 kg. za bajne pojed;nc. ki jih ^e startno prirejal v svoji splitski palači, pa je povabili za plesne nasitope plesalke iz Egipta, zapravljajoč z razsipnostjo, ki jc zbujala splošno pozornost. V Dalmaciji ;e imel v svoji hiši izvirno »barko« vsako»\Tstnih živali. Tudi v svojem stanovanju v Trstu je
zbiral celo menažerrjo vsakovrstnih ptičev, pavov, papagajev, mačk in psov.
V zadnjem času ga je žena pregovorila, da je precej tega »zemeljskega raja«, ki ga je stal dokaj denarja opusti L Pr držal je samo še dva volčjaka, psrco m njenega mladiča, Alafa in Talulaba in 12 mačk, ki so si bile podobne kakor kaplja kaplji. Mačke pa so se počasri porazgubifie po strehah in stara Tathilah je pogrnila Ostala sta mu še Alaf in krme zijava mačica. Alaf z naježeno mnćico, Dadićeva žer?a in v zadnjih trenutkih rudi njena sestra so bili tihe in otožie priče slabotnega sitarčevega smrtnega izdiha.
Dadič je pred smrtjo napravil podrobno oporoko za vse svoje premoženje. Kakor je sam večkrat izjavil, je zapustil pol milijona svojemu zvestemu psu Arafu. Psa je starec imei zelo rad in ga je vodno kilical «moj sin«. Se pol ure pred smrtjo je n«ročal ženi. da mora s psom itn. mačko postopati po knežje in da ne s mre stroškov za njuno oskrbo zniževati.
Njegovo življenje je bilo siavospev »chrav-ju. Jedel je mno^jo in pcpil vina velike količine. Samo za dobavljene botidjke vina je mesečno plačeval odeoli 1000 lir.
o pokopališče
Po naključju so odkrili,v Griinhaynu pri Wehlavu v Nemčiji čudno lz 17. in 18. stoletja izvirajoče pokopališče. Iz cerkvenih knjig: je razvidno, da je na njem poicopa-nih 105 faranov. Mrliče so pokopavali po vrsti kar v cerkvi. Ce je kdo umrl so v cerkvi odstranili klopi, dvignili opeko iz tal in izkopali grob Pogrebne svečanosti s»o opravili v cerkvi kakor jih opravijo drugod na pokopališču. Ko so spustili mrliča v grob so položili opeko nazaj in postavili klopi na prejšnje mesto.
Premožnejše in uglednejše meščane so polagali k večnemu počitku pod klopmi, v katerih so med službo božjo sedeli ko so bili še živi. Iz starih aktov je razvidno, kdo je bil pokopan pred svojo klopjo pred oltarjem, pred spovednico ali na hodniku. Za grob v cerkvi je bilo treba plačati 10 mark. Ker pa marka takrat ni predstavljala novčiča. temveč pojem teže in odgovarjala približno vrednosti ene krave. Za \
otroški grob je bilo treba plačati pet mark. Najsiromašnejši fsrani pa niso mogli biti pokopani v cerkvi, ker niso mogli plačati grobov, temveč «o jih pokopavali kar na
prostem. V cerkvenih knjigah stoji zapisano, da so morali hlapci, pastirji in bera-čice »zaradi revščine« leči k večnemu počitku izven pokopališča. Zadnjega mrliča so pokopali v cerkvi leta 17S0. Friedrich Veliki je približno v tistem času prepovedal ta način pokopavanja, ki ;ie bil v navadi tudi v nekaterih drugih krajih Nemčije. "
Težka železniška nesreča
V torek zvečer je objavil pariški radio, da se je pripetila blizu znanega francoskega mesta Lille huda železniška nesreča. Pariško časopisje je odposlalo na kraj nesreče svoje posebne dopisnike in njihova prva poročila so v polnem obsegu potrdila težke slutnje. Pri nesreči je izgubilo življenje najmanj 50 potnikov, medtem ko se zdi. da je ranjencev nad 100.
Katastrofa se je zgodila na progi Lille-Dunkerque. in sicer v bližini Hazebrou-ka. kjer ;e veliko železniško križišče. Na tem kraju se odcepi ena proga proti Dun-kerqueu. druga pa proti zapadu. Po poročilih dopisnikov je prav na tem mestu zadel tovorni vlak, ki je prihajal z zapada, v potniškega, ki je vozil s severa. Obr. vlaka sta se prevrnila in vžgala. Večina vagonov se je razbila na drobne kose. Iz razumljivih rr.zlogov niso bili objavi ieni vzroki nesreče: gotovo je samo, da je tragičnega dogodka kriva tudi megla. Strojevodji obeh vlakov sta prepozno opnzila nevarnost ter vlakov nista mogla več* ustaviti. Lokomotiva tovornega vlaka je zadela v prve vozove potniškega in v trenutku je bilo vse skupaj  velik sveženj železja.
Izood razbitih prevrnienih vagonov na nasipu so reševalci izkonali zmečkana trupla žrtev. Smrt nekaterih je morala biti strašna v ognju, ki je izbruhnil iz polneea bencin pkesa cis+ernskesa vagona, nrinetega na tovorni vlak. Ranjence so nrenel^ali v različne bl'žnie bolnišnice. Posebne avtomobilske ambula^e je poslala na pomoč tudi vojaška oblast.
V Nemčiji letos ne ba smučanja
V Nemčiji so odpovedali vse v letošnji sezoni zimskega sporta nameravane smučarske tekme in oblasti so obenem prepovedale prevažati smučarjev po železnici, z avtobusi in drugimi prometnimi sredstvi. Zato zimskega sporta letos v Nemčiji tako rekoč ne bo, če ne računamo drsanja in sankanja, ki pa tudi v sedanjih razmerah ne more priti do prave veljave. Ker ne bo nobenih smučarskih tekem, pričakujejo oblasti in strankini organi tem večji odziv med smučarji, ki so bili pozvani, naj oddajo smučke in smučarske čevlje za vojsko na vzhodnem bojišču.
Na prošnjo ministra za ljudsko prosveto žn propagando je prometni minister objavil naredbo o tem kdo sme jemati seboj smučke, če se vozi po železnici, z avtobusi, ladjo in drugimi prometnimi sredstvi. Izvzeti od splošne prepovedi prevažanja smučk so uniformirani člani Hitlerjeve mladine potujoči v strnjenih formacijah in z zastavami, pripadniki državne delovne fronte in organizacije Toth v uniformah in strnjenih formacijah ter z uradnim potrdilom, da potrebujejo smučke za poslovne opravke, policijski, carinski, poštni in železniški uslužbenci z uradnimi potrdili, da so jim smučke potrebne v službi, prebivalci gorskih krajev v kolikor potrebujejo smučke za vzdrževanje svojega poklica ali za poseča-nje šol, smuški učitelji s tozadevnimi legitimacijami, inozemci, ki pa morajo predložiti potne liste, pripadniki vojske Ln končno otroci s smučkami izpod 1.70 m dolžine.
Beograjski kulturni dem zopet otvor jen
Ko je beograjska občina 22. novembra 1940. svečano otvorila svoj kulturni dom, je bila izpolnjena vroča želja po lastnem reprezentativnem poslopju, in če je bil letos istega dne ta zavod po vojni zopet otvorjen, dokazuje to kako tesno je povezan Beograjčan z zgodovino svoje dežele in svoje prestolice. Kolikega pomena je mestni kulturni dom za Beograd je pokazala z otvoritvijo združena svečanost. V navzočnosti vojaškega poveljnika Beograda polkovnika von Kavsenberga, prosvetnega ministra Joniča, notranjega ministra Aci-moviča, kmetijskega ministra Radisavlje-viča ter drugih nemških in srbskih gostov, je beograjski   župan  Drag.   Jovanovič v
slavnostnem govoru podal pregled burne zgodovine Beograia od rimskih časov do naših dni. Naglašal je kako zelo so Srbi navezani na kulturne dobrine svoje preteklosti, s koliko ljubeznijo jih negujejo in šč tijo.
Vojaški poveljnik polkovnik Kavsenberg se je zahvalil v imenu nemških gostov in mu čestital, da je kot policijski direktor najprej obnovil v Beogradu red in mir, da je potem lahko kot župan mislil na obnovo kulturnih ustanov. Svečanost je bila zaključena z ogledom doma. Zgodovinski arhiv obsega stare listine in dokumente kakor tudi stare najdbe iz rimskih in turških časov. O kulturni v šni zavoda pričajo številne knjige v srbskih in drugih jezikih, zlasti tu !i nemške.
Zanimiva ura
Pied neko Izložbo Unter den Linden v Berlinu se zbira zadnje dni vedno več radovednežev. Tam je namreč razstavljena zelo zanimiva ura, ki kaže točen čas za devet različnih mest na svetu. V sredini je urnik- ki kaže naš čas. okrog njega je pa osem manjših ur odnosno urnikov, ki kažejo odgovarjajoči čas za Peking, Tokio, Petrograd, San Francisco, New York, Istanbul, Pariz in London.
Berlinčani se seveda zelo zanimajo za to svojevrstno uro. Vedno znova postavljajo primere: :Ce je pri nas ura 13. je v Tokiu ura 20. Ce je pri nas ura 16, je v Tokiu že 23. V Ne\v Yorku pa . .. Znamenita ura je bila izdelana proti koncu preteklega stoletja. Misel izdelati tako uro je bila sprožena tik pred svetevno razstavo v Filadelfiji. ko so razmišljali, kako zanimivo je bilo videt: na uri čas, veljaven takorekoč za ves svet.
Industrijska proizvodnja v Bolgariji
Po nedavni izjavi bolgarskega trgovinskega ministra je letošnja industrijska proizvodnja v prvih osmih mesecih presegla lansko celoletno Vse industrijske panoge razen tekstilne in usnjarske industrije, ki rta navezani na uvoz surovin iz tujine. Izkazujejo občuten porast, kar zlasti velja za proizvodnjo električne energije. Pomemben je tudi porast proizvodnje ii-vilskih izdelkov, ki je po poročilu Agita oi-la v letošnjih prvih osmih mesecih za 2o% višja od lanske v enakem razdobju.
Kit in slon
Težko si mislimo, da bi se mogel slon •izprehajati* po kitu. Toda s tem najlažje ponazorimo velikost teh dveh največjih sesalcev, največjega na suhem in največjega v vodi. Odrasel slon je dolg pribl žno 4.5 m, kit pa meri takoj po rojstvu že 7 m. V treh mesecih zraste še za tri metre, na teži pa pridobi dnevno okrog 100 kg. S temi rekordnimi številkami ne more tekmovat: niti največji sesalec na suhem. Dve leti star kit je dolg že 24 m in raste naprej do svojega 12 leta, ko tehta 200 do 400 kg. Slon je torej v primeri s kitom pravi pritlikavec.
Neposredno pridobivanje železa
Metalurgi vseh industrijskih dežel so posvečali zlasti po prvi svetovni vojni veliko pozornost neposrednemu pridobivanju železa, torej neposredni predelavi železne rude v jeklo. V splošnem se pridobiva jeklo po ovinkih preko sirovega železa, tako da se izločijo iz njega druge snovi. V resnici je pa pot neposrednega pridobivanja železa samo navidezno krajša, kajti tako pridobljeno jeklo se v marsičem razlikuje od običajnega. V splošnem se uporablja neposredno pridobljeno jeklo kot prvovrstna kovina za izdelovanje posebnih vrst jekla.
53 letni praded
Mlade 36 ali 37 let stare babice zdaj niso nobena posebnost več. V Bologni živi neki Barbieri, ki je že praded, čeprav je star žele 53 let Rojen je bil leta 1880 in poročil se je leta 1900. Njegova 171etna hčerka je leta 1917 porodila hčerko, ki se je poročila že s 14 leti in je leta 1933 porodila hčerko. Tako je mladi praded že zgodaj  lahko pestoval pravnukinjo.
WUsonov spomenik v Pragi odstranjen
Wilsonov spomenik pred praškim kolodvorom, bivšim Wilsonovim koldvorom bo zdaj odstranjen. S tem izgine iz Prave zadnji spomin na pokojnega ameriškega prezidenta. Spomenik je bil last Amerike, praška občina je pa skrbela zanj. Wilso-nov kolodvor v Pragi je bil pa preimenovan že prve dni po vkorakanju nemške vojske v prestolnico bivše CSR,
PROKLETSTVO
1 13
OEHANTA
Roman.
— Heurtebize, — mu je zaklical moj spremljevalec, — ta-le gospod bi rad govoril s konservator-
jem v osebni zadevi.
Heurtebize je brž oblekel suknjič in stopil k meni, rekoč:
— Izvolite mi dati svojo vizitko, gospod.
Iskal sem po listnici, pa nisem našel v nji nobene vizitke, ker sem bil pozabil naročiti vizitke z imenom Jamesa Bruca. Človek pač ne misli na vse.
Videč mojo zadrego me je odvedel čuvaj k mizici, kjer so ležali tiskani formularji. Vzel sem enega in napisal nanj ime »James Bruce«.
— Izvolite počakati, gospod — je dejal čuvaj. Čez deset minut sem stal pred k onserva t o r jem,
starčkom nizke postave, zelo prijaznim možem, sedečim za veliko mizo. polno novin. Vstal je napol iz svojega naslanjača in me povabil, naj sedem.
— Gospod, — sem dejal. — prihajam izpolnit svojo dolžnost.
Začudeno me je pogledal.
— Da, — sem nadaljeval. — dolžnost. Pred tremi leti in pol je zagrešil neki lopov tu drzno tatvino.
Na smrtni postelji je pa vse priznal. In prosil me je, naj vrnem muzeju v Louvru, kar je ukradel.
— Kaj pa je ukradel? — je vprašal konservator
žarečih oči.
— Evo tole, — sem odgovoril in mu izročil de-mant
Konservator ga je vzel in položil na mizo, ne da bi ga pogledal. Potem se je pa nasmehnil, rekoč:
— Hvala, gospod. Korak, ki ste ga storili pri meni, vam je v čast... toda dovolite mi vendar povedati vam, da ta demant ni Regent
— Toda, gospod ...
— Ne, to ni Regent Regent nikoli ni zapustil Louvra.
— Toda ta demant..,
— Je ponarejen, gospod. To je običajna imitaciija, čudovito izdelana, kar je treba priznati, vreden pa je kljub temo samo petsto do Sešteto frankov. Poznam ga dobro, ker sem ga sam naročil pri nekem brusilcu draguljev v Parizu. Tri leta bo tega... ne, tri in pol, ko je nehala delovati vitrina, v kateri so shranjene kronske dragocenosti in ki se spušča vsak večer v klet, kar je vam gotovo znano. Ker bi bilo moglo trajati njeno popravilo več tednov, je smatrala oprava Louvra za umestno naročiti imitacijo dragocenega demanta in nadomestiti skrivaj z njo pravi dragulj- bi gotovo boste priznali, da je storila prav, kajti če bi tega ne bila storila, M bil Regent izginil. Vendar vam pa nisem zato nič manj hvaležen, kajti vaa korak kale celega
poštenjaka.
Bil sem tako presenečen, da mi je kar sapo zaprlo. To je bilo lepo presenečenje! Konservator je nadaljeval:
— Tat, ki je vam na smrtni postelji izročil to imitacijo dragocenega demanta, je najbrž poskusil prodati jo, misleč, da ima v rokah pravi demant
— Morda, toda o tem ni črhnil niti besedice. Povedal mi je samo, da bi si rad pred smrtjo olajšal vest.
— To je bila drzna tatvina, ki tatu ni prinesla nobene koristi. Kdo je pa bil tat?
— Anglež Spring po imenu, ki je bil zaprt v kaznilnici v Pentonvilleu. Jaz sem nadzornik te kaznilnice in kot tak lahko govorim s kaznenci. Spring je bil očividno aretiran še preden je mogel ponuditi ukradeni demant odnosno imitacijo komu v nakup. Ce bi bil vedel, da je demant ponarejen, bi mi bil to gotovo povedal.
— Tudi jaz misliim tako.
Nekaj časa sva molčala, potem je pa konservator nadaljeval:
— Zdaj imamo kar dva ponarejena Regenta, kajti iz previdnosti sem dal še jaz izdelati eno imitacijo. Ce vas veseli, gospod, lahko obdržite tisto, ki ste jo prinesli; prepustim vam jo prav z veseljem.
— Hvala. Kaj bi pa počel z njo?
— Kakor vam drago ...
S temi besedami je bil najin pogovor končan. Ves razočaran sem odhajal. Demant, U je bil zastrupil vse moje življenje, je
bil torej ponarejen! Če bi ne bil imel sreče, da ?em naletel na Richarda Stonea, bi bil zdaj večji revež kakor sem bil prvotno.
Razmišljal sem o norčavosti uprave Louvra, ki je razkazovala občudovalcem francoskih kronskih dragocenosti imitacije, in o nevednosti rouenskega draguljarja, kateremu je bil pokazal ponarejeni demant tisti lopov v vlaku in ki ga je bila o M vidno očarala lepota imitacije. Tudi Manzana se je bil dal preslepiti.
Ta pustolovščina mi je vzela vso iluzijo o možnosti razločevati pristne demante od ponarejenih. Čemu neki visi človek tako na teh prokletih draguljih, ki zapeljejo marsikoga v največje neumnosti!
Zdaj se smejem svoji zaslepljenosti.
Edgar Pipe je umrl. Tudi Jamesa Bruca ni več med živimi. Praznoveren strah me prešinja, če slišim ti dve imeni. Prilastil sem si drugo ime, zelo zvočno,, kajti milijonar, ki kaj da nase, ne more nositi vulgarnega imena. To^p iz razumljivih vzrokov svojega novega imena nočem izdati.
Moja duša, moje življenje ima svoje tajne...
Prizadevam si z zglednim življenjem odkupiti svoje stare grehe. Postal sem poštenjak, a moja draga Edita je najzvestejša in občudovanja najbolj vredna žena.
2ivim v izobilju, toda spominjajoČ se svojih žalostnih začetkov delam dobra dela. Pa je vendarle dobro biti pošten!
KONEC
— M v igiingani