Ciorioa** izhaja vsaki torek in buboto. Aku pade na ta dneva praznik, dan poprej. (• r»M]«i< tvo se nahaja v „Naroilni Tiskarni", ulica Vettuvini St. 9, kapior je naslavljati pisma. Ncrrankirana pimna se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. stokopisi dopisov se ne vračajo. ¦- . - -H$$z JL leto 10 K, za pol leta b K jM četrt leta 2'50. I prjn^ijpvo ie'ffahaja v „Narodni Tiskarni" ™ica Vetturini St. 9. An oglattK se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin.. za večkratni raatis primeren popust. Pimamczile fttevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. St. 40. V Gorici, v soboto dne 21. maja 1910. LetO XII. „Zveza" dr.vßregorcica z flehrenslialom. Pred vsciii moramo prositi svoje čitatelje dobrohotnega oproščenja, da siiiu prisiljeiii, bavili so tudi s to osla- rijo tržaške „Edinosti". Naši nasprot- niki živijo pač v dobi klerikalnih „zvez" ; te „zveze" so so zadnje upanje, ena onih bilk, ob katere se oprijemlje goriška, iz Trsta podpirana, potaplja- joča su liberalna politika. Znani nekdo pri „lidinosti" razvideva vedno bolj, kakega orjaškega političnega „kozla"je ustrelil, ko se je udal ambiciji, da so zasluge njegovcga priviligiranega na- rodnjaštva že toli prešinile vse sloven- ske si oje tudi izventržaškega ozemlja, da mu ni treba drugega nego „migniti s prstom'V 'n — oživela, da, triumfi- rala bode najbolj lalikomiselno in šnš- marsko zavožena in v vodstvu najbolj koristolovna politika goriške liberalne stranke, ki nima para med drugimi slo- venskimi strankami in ki ni prav za prav nič drugega nego družba političnih maikontentov, nezadovoijnih, da je o- stalo politično vodstvo goriških Slo- vencev v spretnih rokah duhovnika, ka- teremu malkontentslvu se je postavilo na čelo številce gosposkih koristolovcev v frakih. To pisatm družbo je sklenil rešiti znani nekdo pri „Edinosti". In vrgel se je v razburkano vodovje gori- Ske politike. Ali ta domišljavi skok že on sain najbolj obžaluje. Struja zdrave narodne politike, katero je nameraval on astaviti, je močnejša nego so za- sluge njegovega narodnjaštva. Prepri- čan je bil, da s tern narodnjaštvom po- bije vse, kar se pri nas upira liberal- nemu švindlu. V prvern začetku je šlo ; ljudstvo se je dalo uverjati bese- dam izvendeželnega gromovnika, ki je skrival svojo namero, postati rešite- ljeni goriških liberalnih kolovodij, pod besede : Proč z liberalizmom -in s kle- rikalizmom! Gospodarska pomoč ljud- stvu! Te obljube so pa involvirale pre- velike zahteve, katerim ni bilo kos niti priviligirano narodnjaštvo. üodilo se je tako kakor kmečkeinu fantu. ki je „nu- cal" pamet, dokler jt ni „znucal". In „znucalo" se je tudi priviligirano na- rodnjaštvo. Od takrat gre s tržaškim reševanjcm navzdol. Potrtih peroti leže reševatelju pred nogami vse visoko le- teče nade, mračno mu brne po ušesih Jpescde: Naprej ne vein, nazaj ne smeni. In v taki onemoglosti prihaja človeku vse prav, tudi taka oslarija, kakor smo jo postavili na Colo tern vrstam. Oglejmo si jo! „Hdinost" pise: „Dr. uregorčič je v goriškem dež. zboru edino le zastopnik našega ministra za vrianje stvari, Aehrenthala, torej vladni zastopnik par excellence, ker le njemu na ljubo, ne pa ital. liberalcem, pobira on kostanj iz žrjavice, navidezno ital. liberalcem na korist, v resnici pa ti- stim „višim ozircni" zunanje politike na ljubav. Na dlani je, da vodstvo naše vnanje politike ne bi hotelo za nobeno ceno, da bi event, v goriškem deželnem zboru Slovenci prišli do moči, ker vta- kem slučaju bi italijanska vlada s ka- kim Tittonijem na čelu Avstriji odrekla vsako prijateljstvo...." Naprej konstatiramo, da je „Edi- nost" naenkrat presedlala v jahanju po naši deželnozborski delegaciji. Doslej je vedno pisala, da se naši poslanci udajajo le koristim laških liberalcev, zdaj postavlja sama sebe. na laž, trdeča, da služi naša delegacija (oziroma dr. Gregorčič) „višim ozirorn" zunanje po- litike in ne koristim laških liberalcev. Sledimo jo torej za teni skokom! Ako bi vodstvo naše avstrijske vnanje po- litike res ne hotelo za nobeno ceno za- rad prijateljstva z Italijo, da bi prišli Slovenci v dež. zboru do moči, vpra- šamo, zakaj pa pusti vodstvo naše zu- nanje politike, da ne pridejo južnotirol- ski Lahi v dež. zboru tirolskem „do moči ?" Saj je ten Lahov menda več kot goriških in kričati „skozi okno" v Italijo menda tudi oni znajo kot go- riški! Zakaj ne dela Aehrenthal na to, da bi jib vlada vsaj večinoma zadovo- lila, zakaj se ne boji kakega Tittonija ? Sicer se pa ni treba bati ne zunanji ne notranji vladi, da bi prišli Slovenci v dež. zboru do nioci, ker jim to branijo drugi faktorji: 1. dejstvo, da ni liotela vlada dovoliti, da bi bila obveljala tudi za deželnozborske volilne rede obena volilna pravica; 2. laška deželnozborska večina, katere ni mogoče drugače zlo- miti, nego s prizma^ano večino v kup- čijski zborhici, do katere panepridemo. ako oštane vodstvo teh volitev na s!o- ^enski strani v šusmarskih rok^h na- prednega generala; 3. nesložna slo- venska delegacija, ki ne more poseči po abstinenciji, edinem sredstvu, ki more laško večino krotiti. — Dokler so ti trije faktorji v veljavi. spi torej lahko Aehrenthal mirno spanje. Kakor hitro pa Slovenci nimamo deželnozborske večine, kakor hitro ne more naša delegacija uporabiti absti- nencije, ji ne preostane druga pot, nego jo hodi zdaj. Naša delegacija ne tvori laške premoči, niti ne omogočuje laške večine, pač pa uporablja svoje sodelo- vanje v delovni večini v korist sloven- skega dela dežele. I:aktum je, da ni bilo doslej še nobeno deželnozborsko zasedanje za Slovence tako plodonosno kakor baš minolo. Da bi mogla naša delegacija po svojem sedanjeni, stališču doseči tudi zboljšanje jezikovne ravno- pravnosti v upravi, je izključeno; kajti laškim liberalcem je na to stran zago- tovljena pomoč laških klerikalcev, ki bi vsako popuščanje od laške liberalne strani skušali izkoriščati v svoje stran- karske namene. Ako so bili laški libe- ralci prej našemu jeziku nasprotni za- rad svoje nacijonaln^ napetosti in ob- jestnosti, so zdaj nasprotni tudi iz strankarskih ozirov, zarad kontrole la- ških klerikalcev. To je slika o stališču naše delegacije v dež. zboru. To sta- lišče je tako, kakor so ga ustvarile razmere. Kakor pa ne more naša dele- gacija izpremeniti onih razmer, tako ne more tudi menjati svojega stališča, ako hoče ljudstvu ohraniti zastopstvo njega koristi, katero ji je poverila ogromna večina volilcev. Prava bedarija je torej, postavljati stvari na glavo. kakor dela „Hdinost", ki bi hotela spraviti stališče naše delegacije v nekako zvezo z vnanjo državno politiko, kakor da bi razmerje strank v dež. zboru ne bile ustvarile volitve, ampak sam vnanji minister Aehrenthal. Liberalci Gregorinovi in üa- brščekovi naj bi bili, ko so videli. da imamo večino, prepustili vso sluvenskc delegacijo nam. potem bi bili videli — ker že hočejo ljudstvo slepiti, da stoji naša delegacija pod vplivom zunanje politike — kako bi žvižgal dr. GregorčiČ na vse Aehrenthale in na vse zveze z Italijo! ,. -~~ .««-<- ^.v Xadalje raj „Edinost" ne slepi svoje „publike" z mnenjem. kakor da bi se bilo cedilo Slovencem v dež. hiši mleko in med. ako bi bila tvorila de- želnozborsko večino zveza Faidutti-Ga- bršček-Gregorin. Deželni glavar Paidutti bi s siovenščino ravno tako pometal, kakor pometa dr. Pajer. In če bi bila „Gorica" tako otročje zlobna kot je .„Hdinost", bi bila uprav z isto pravico lahko pisala. da je dr. Gregorin „v go- riškem dež. zboru edino le zastopnik našega ministra za vnanje stvari". Da bi dr. Faidutti s slovenščino pometal, kažete dovolj poučljivo njegovi strankini glasili. in ako bi tega ne storil. bi pa pomeli laški volilci njega in njegov klub. Xi prvič. da skuša „Iidinost" naši stranki pritiskati na čelo znak vlad- nosti. To dela vselej. ko s.e ji tržejo vrvi. s katerimi veže otrobe svojih ar- gumentov zoper našo stranko. To dela vedno z namenom : Rečem ti. da mi ne porečeš. In res. Gregorinova goriska stranka je kot jajce jajcu podobna tatu, ki vpije: Lovite tatu! Je pač Gregori- nova tista stranka. ki je mnogo bližje vladi nego naša Gregorčičeva. Ali misli „Edinost". da nam je toli neznana vladna milost. na kateri se je grela njegova stranka v času volitev za prejšnji dež. zbor?! Ali ne ve več „Edinost", kako madžarsko nepravilnost so si dovolili vladni organi pri volitvi prof. Berbuča, nam na škodo. liberalcem na korist, da so celo celovški porotniki pri do- tični porotniski obravnavi vzklikali o „Türkische Wirtschaft in Küstenlande!" In pri zadnji volitvi na Krasu je bil pač dr. Gregorin v pravem pomenu besede vladni kandidat kraškega oddelka tržažke vlade! S svojim ..prstom je toli ganil". da je spravil celo vladni aparat v preniikanje. brez katerega bi bil ostal na cedilu. In potem ima „Edinost" ne- sramno celo. da psuje dr. Gregorčiča z „vladnim zastopnikom". ko vendar že Ksenij Verin: Gorsko življen]e. Drarnatična idila v treh dejanjih. (l)aljo). Ivan: Ne de nič. Je še čas. Gre- mo vseeno. , Zagrivec: (Veselo.) Lejte, lejte, kdo bi si mislil, da bom iniel nocoj še toliko družbe. Marsikaj si lahko po- vemo. Tudj berač Mate pride, če bo le mogel. (Stopinje po stezi se sliši.) Ivan: (Ob Zalki, pogleda proti gozdu.) Kaj, ne prihaja nekdo? C i r i 1: Bo nekaj takega. Zagrivec: Mogoče je Mate. Pa zgodaj bi bil nazaj, če je on. Ivan: (Stopi par korakov do prvih dreves.) Puško vidim, nekaj ce- sarskega bo. (Se vrne k Zalki.) Zagrivec: Potem je že financar, Rad bi kakega kontrabantarja zalotil, Pa težko, da bo kaj. ... pujuuii pnorvu. i uiutiui i/i iici | srne. Redek spas bi bil to in z ve- stijem bi se spominjal nanj, ko bi čital v Hoinerju o srnah in o divjem lovu. Ivan: (Se smeje.) Tak spomin bi ti že rad iz srea privoščil, samo dvomim, če bi pripomogel kaj h kratko- časnosti pustih ur v zaprašenih šolskih sobah. Ciril: (Zamahne z roko.) No ja, tisto pa gotovo ne! P e t n a j s t i p r i z o r. Financar: (Puško Čez rame, 30tih.) Dober večer! V s i: Bog ga daj! Zagrivec: Vidijo gospod, danes nas je dosti tukaj. In ta le dva gospoda sta študenta. Financar: Lepo, lepo. (Se pred- stavijo.) Zagrivec: Naj se vsedejo go- spod. Kam pa boste sedaj po noči ho- dili. Kontrabantarjev menda ni več. Financar: Jaz mislim tudi, da ne. Ljudje se nas bojijo. Ivan: (Se pogovarja med tern še I1VICJ-/ I Ci r i 1: (Financarju.) Samo midva se vas nisva. Par paketov tobaka sva le nesla čez mejo. No, pa da ne boste grdo gledali vain povem. da sva jih pokadila sama. Pa se italijanske ciga- rete. ki niso nič vredne in sva jih slano plačala imava kot kontrabant tukaj. Zagrivec: Mahahaha... Taki bi vain pa že delali preglavice. kaj gospod? Mahahaha... Financar: Res. ti bi bili že pr^vi tiči. Vein, sam sem bil nekaj časa stud-nt. Ci ri I: Pa ne da zamerite gospod: ste mogoce preradi pili. peli in ljubili in zato ste zdaj kar ste. Financar: (Se nasmeje.) Saj pra- vim, ste že zreli. Seve, vsakega malo je bilo in vse skupaj je napravilo zlo. Pa naj je, kakor je. kesarn se ne. Zagrivec: (Pritrjevalno.) Zakaj bi se neki! Dobro se godi gospodom financarjem, kaj gospod ? Financar: Tako, tako!... Ciril: Pustimo za enkrat te stvari in začnimo z drugimi. (Pogleda okoli-.) s,apvi i . i Zagrivec: Bravo! Jas bom tudi pomagal in Zalka. ki ima dobro grlo, mora tudi. He Zalka ! Zalka: (Raztrešeno.) Kaj pa ho- čete ? — Ciril: (Se nasmeje.) Peli bomo. Si zadovoljen Janez? Gospod financar je tudi za to. ne? Financar: Drage volje. kar zač- nimo z ono Bom sel na planince na visoke gore... (Zapojo. Nana pride na vrata in se smeje. Ko kon- čajo. se zasliši od daleč vrisk in potem pijano petje): „Kaj financar ineni more, če jaz nosim kontrabant ^ čez visoke naše gore tja tobak. nazaj pa gvant." (Nato dolg zategnjen vrisk.) Vsi: (Poslušajo petje in govorijo med seboj.) Kaj bo to, kdo more biti? (Financarja zadržujejo, a on zgrabi puško in odhiti proti gozdu. Vsi za njim. Oder je za čas prazen, par stre- lov in financarjev glas: Stoj, stoj.) zgorenjj dejstvi izpričtijete, da je stala vlada pri obeh minulili deželnozborskih volitvah dr. (iregorfttu jqasproti. Ce je tore] kdo vladni zastopnik v deželnem zboru goriškem. je to dr. Gregorin, ka- terega je menda sama vlada najbolj vesela, in kateri služi tudi imenitno njeni želji, da je prišel na üorisko med Slovence razvnemat prepir. Boljšega sredstva za „divide et impera!" si torej visoka vlada ni mogla želeti. V člankih „Odgovor „Edinosti" in dr. Gregorinu", katere bodemo še na- daljevali, smo podrobno.razložili, da ne zadene dr. GregorčiČa in naše delegacije nobena odgovornost ne zastran ob- strukcije ne zastran razpusta prejšnjega dež. zbora. „Edinost" si ne upa ten na- ših trditev ovreči, svojih ne dokazati. pač pa svoje laži ponavlja ter jim je še eno novo dodala: da jenašastranka razgnala deželni zbor. samo da v dež. odboru ostanejo Lahi v večini. Kako int'amna laž je to, priča „zveza Fai- duiti-Gabršček-Gregorin", ki je hotela Lahom poleg enega gotovega zagotoviti še drugo odborniško mesto in spraviti eno slovensko odborniško mesto v ne- gotovost žrebanja. Naj nam pove „ifdi- nosf', ali je že tako propala. da jo rno- rejo le laži še vzdrževati na površju goriške politike ?! Prilika (parabola), katero je „Edi- nostin" izumite'j dodal gori dokazani konkretni laži. ni imela drugega namena, nego omogočiti lažnjivi domišljiji še širjo pot. Če je pa dogodek brez res- nične podlage. je tudi nauk popoinoma brezpredmeten, in kdo ve, da ne izbaja iz iste tovarne. ki je zagrešila lažnjivo neprimernost anekdote o Harlekinu in Fakanapi, o kateri bomo še govorili. Slednjič še besedico o izlagani od- kupnini, katero je prisodil „Edinostina" morala izlaganemu „vladnemu zastop- stvu" dr. Gregorčiča. Ta odkupnina bi bilo par kronic, katere da dobiva „Šolski dorn" od vlade. Ali vlada daje. kakor znano, kar tisoče kronic „Edinostinim" tržaškim šolam za vzdrževanje petih uči- teljev. torej mora biti „vladno zastop- stvo" dr. Gregorina še le prav orjaško nasproti Gregorčičevemu ! Sklep XV. šolskega Ief a obrL-nadaljevalne šole. Vod-itelj šole ces. svetnik Fr. Vodo- pivec je poročal o šoli, iz poročila po- damo nekaj točk. Šolsko leto je pričelo 19. septem- bra 1909 z rednim poukom, ki je redno trajal do 14. maja 1910. Na šoli so poučevali gg. profesor A. Gvaic prostoročno in geom. risanje po 5 ur na teden, nadučitelj Ed. Prinčič obrtno spisje in elementarno risanje po 7 ur, nadučitelj M. Lavrenčič sloven- ščino, računstvo in pisanje po 9 ur, uči- telj \rladim. KorŠič obrtno računstvo in knjigovodstvo pa risanje v nedeljskem oddelku po 7 ur, voditelj Fr. Vodopivec strokovno risanje po 5 ur na teden. UČilo se je 89 krat rned tednom in 32 krat ob nedeljah, skupaj 121 krat v vseh treh razredih 274 ur. Učenci so bill redni, ki so se ude- leževali vseh naukov po 9 ur na teden v vsakem razredu, učenci nedeljskega oddelka so bili uvrščeni po zmožnosti v 3 razrede ter so se skupno z rednimi učili. Iz obzira, da se je v drugi razred vpisalo 61 učencev, se je ta razdeiil v 2 oddelka. Rednih učencev se je vpisalo 68, od katerih je rned letom izostalo (ker so se preselili, odšli na delo ali dru- gače) 18. Koncem leta je bilo 50 učen- cev. Ti so napredovali: prav dobro 4, hvalno 8, dobro 19, zadostno 6, neza- dostno 7. Nedeljskih učencev se je vpisalo 92, med letom jih je izostalo 24, 0 sklepu dostno 11. nezadostno 4 in 2 neklasifi- kovana. Cetudi so učenci neredno hodili v šolo, vendar se je opa/.ilo. da so rninu- lega leta mnogo rednejši pohajali v šole od prejsnjih let. Od rednih učencev nistazamudüa le dva nobenkrat — Brajnik Peter in Vla- dimir Cicero, po enkrat Božič Andr. in Žbogar Anton. Od učencev nedeljskega oddelka ni zamudilo nobenkrat: BavČar Andr. iz Sela. Leban Jožef iz Lt. Petra. LipovŽ Janko iz Sela, Podgornik Ant. iz Sela, Podgornik Fr. iz Sela. Primožič Jožef iz Pevme. SimčiČ Fr. iz Pevme. Srenjšček Fr. iz Solkana. Bizjak Silvij iz Kamenj, Bovcon Alojz iz Sela. Podgornik Angel iz Sela, Dernovšček iz Pevme, Lipovž Ciril iz Sela (14). Po enkrat so zamu- dili: Cigoi Alojz iz Malovž, Godnič Ka- rol iz Mima, LoŽar JoŽef iz Černič, Lo- zar Vencelj iz Gojač, Marušič Leopold iz Lokvice pri Opatjemselu, Okretič Jožef iz Mirna, Šočol Karol iz Pevme (7). Vsi drugi so zamudili po 2 ali večkrat. Kakor so bili točni v hoji v solo, tako so v obče tudi pridno napredovali. Na predlog učiteljske konference je sol- ski odbor obdaroval pridne učence, in sicer od rednih : Cej Alojzija iz Gorice, Nanut Otilija iz Št. AndreŽ, Čufar Fr. iz Gorice, Novinc Emilija iz Gorice, Rustja Ivana iz Gorice. Žbogar Antona iz Go- rice, Brajnik Jožef iz Št. Andreža Batič Alojzija iz Gorice, Drašček Marija iz Gorice, Vižintm Justa iz Dola pri Opa- tjemselu, Božič Andreja iz Solkana, Bav- čar Janeza iz Sela, Dernovšček J. iz Pevme. Gregorič Andr. iz Pevme. Gre- gorič Ernesta iz Pevme, Lipovž Cirila iz Sela. Godnič Karla iz Mima, Okretič Jo- Žefa iz Mirna, Nanut Emilija iz Št. An- dreža. Bavčar Andr. iz Sela, Bizjak Ru- dolf iz Kamenj, Cigoj Alojz iz Malovž, Jug Alojz iz Solkana, Klavšič Fr. iz Pod- gore, Lozar Vencelj iz Gojač, Lipovž Janko iz Sela, Podgornik Ant. iz Sela, Podgornik Fr. iz Sela, Srenjšček Fr. iz Solkana, Valič Ant. iz Skrilj, Vuga Janez iz Solkana, Bizjak Silvij n Kamenj, Bav- con Alojz iz Sela, Bregant Anton iz Go- rice, Podgornik 'Angel iz Sela, in Žiž- mund Bernard iz Bukovice. Od 9 pomočnikov in vajencev, ki delajo pri g. Fr. Bavčarju v Selu je bilo obdarjenih 8. Gospod Bavčar skrbi, da se njegovi učenci in pomočniki kolikor mogoče izurijo ter da postanejo spretni in razumni rezbarv ?\\ mizarji vsvojoin njegovo korist. On vpiše vse svoje učence v obrtno šolo že pred pričetkom šol- skega leta ter jim preskrbi znižano vožjo po železnici; tudi pride vsakega leta si ogledat razstavo. Naj bi našel v tern pogledu med mojstri rnnogo posnemo- valcev. (Dalje pride.) Dopisi. Iz Svetega pri Koninu. Dne 15. t. m. je na porodu unirla v tržaški bol- nišnici gospa Terezija Jazbec v 41. letu svoje dobe. Pokojnica zapušča so- progo in tri nedorasle sinove. Pokojnica je bila vzgledna mati in blagega srca ter splošno spoštovana. Vsi njeni znanci žalujejo po nji. Naj v miru počiva! Gospodu soprogu naše sožalje. Sv. Križ. V torek je umrl cerkvenik župnijske cerkve g. Anton B a t i č po dolgi bolezni v 71. letu. Bil je vedno Šibkega zdravja, a delaven in skrben oče svoji družini. Tudi kot cerkvenik je bil natančen in skrben za hišo božjo, katero je imel v oskrbi 45 let. Lansko leto mu je bila podeljena medalja v znamenje črez 40 letnega zvestega slu- žbo"anja. Četrtek se je vržil pogreb ob obilnem številu, kar je spričevalo kako priljubljen je bil ranki pri Ijudstvti. Slo- vesen pogreb je poveličevala azistenca vseh čč. 00. kapucinov in ginljivo petje. N. p. v m.! Iz Bovca. — (S 1 ovenske sred- 6rvllll OIVVWJ11II OUItllll V VJUIIWI JJUiHJctIU i I V moji notranjščini dolgo gojena tiha, srčna želja se torej izpo'.ni. Kakor žejni jelen pri mrzlem studencu, ki srka vodo vase, s tako slastjo sem čital oklic 0 slovenskih srednjih šolah v Gorici. Slo- venec sem z dušo in s telesom! In kak Slovenec bi se ne radoval, ko sliSi go voriti 0 slovenskih srednjih šolah v Go- rici ! Žrtve bodo sicer velike. A žrtve bodo bogato poplačane. lmejmo pred oöml cilj! Inteligence nimamo Slovene! skoraj nič, boljših krogov inalo, kotzvo- niki na redko so sejani po naši lepi deželi oni, ki posedujejo izobrazbo sred- njih šol. Na Češkem in v drugili nem- Ških deželah pa vsak boljši kmet pose- duje izobraz-bo srednjih šol, pri nas več- krat niti ljudskih. Kdor pa ima v žepu izobrazbo srednjih šol v naši deželi, ta ne bo prijel za plug in se ne bo pečal s kmetijstvom. Drugod pa je to narobe. Zaradi tega tudi vidimo, da je kmetij- stvo v drugih deželah na boljših nogali kot pri nas. Slovenija se lahko raduje, ker se ji odpre nov hrain, iz katerega bodo iz- hajali čvrsti stebri. ki bodo kljubovali vsem viharjem, ki bodo v njo butali Značajni Slovenci, goreči rodoljubi se bodo vzgajali v lern novem slovenskem svetišču. Slovenija se lahko raduje nove blovcnske trdnjave, ki bo ucepljala v srca naših slovenskih fantov oni ogenj domovinske ljubavi, ki je potreben Slo- vencem v teh razburkanih časih, ko so- vražniki z desne in z leve prete z raz- dejanjem. z raznarodovanjem Slovencev. Kakor so potrebni topovi vrh trd- njave, tako potrebuje tudi trdnjava Slo- venija močne/čvrste topove, ki bodo grmeli za pravice slovenske domovine in spuščali bombe na sovražnike, ki ob- legajo našo domovino. Izobrazba, pro- sveta, to je orožje, katerega naj se Slo- venci poprimemo, ako hočemo rešiti do- movino pred sovražniki. Nova slovenska goriška gimnazija bodi vzgojiteljica vojščakov za domo- vino in vero naših. očetov. Zatorej bodi iz srca pozdravljen novi bodoči sloven- ski tempelj! Bovčan. Iz Gradeža nam piše naročnik, da je došlo uže precej iujeev. Obisk grade- ških kopelji obeta biti letos še večji od lanskega. Večina sob je uže oddanih. Dunajski izletniki niso obiskaii Gradeža, kakor je bilo prvotno določeno, ker je bilo vreme deževno. V četrtek je prišla s posebnim parnikom v GradeŽ hči po- kojnega prestolonaslednika Rudolfa, Eli- zabeta, omožena prineezinja Windisch- gräetz. Obeta se Še mnogo druge od- lične gospode. Posebno Čehov je uže mnogo naznanjenin. Politični pregled. Državni zbor. Začetkom seje poslanske zbornice je v sredo odgovarjal domobranski mi- nister Georgi na interpelacijo posl. Biankinija glede zapostavljenja Dalma- tincev in Primorcev pri vsprejemu v mornariško akademijo in v solo mor- nariških aspirantov v Puli. Povdarjal je, da nepoznanje nemškega jezika Še ni nikaka ovira za vsprejem v irnenovani šoli, ker je gojencem celo omogočeno, da polagajo izpite potom tolmačev. Mi- nister je ugovarjal očitanju, da se'za- postavlja Primorcev. Zbornica je nato razpravijala 0 prveiii čitanju vladne predloge glede ustanovitve avstrijskega voja odsluženih vojakov Ko se je ta razprava prekinila, je zbornicanadaljevalaräzpravo 0 nujnih preülogih glede visokih šol. Prihodnja seja 27. t. m. Preosnova poslovnika. Odsek za spremembo zborničncga poslovnika je v sredo vsprejel predlog dr. Šusteršiča, ki se glasi: Ker smatra odsek vladne predloge v vseh glavnili delih za nevsprejernljive, sklene, da se ima izvoliti referent, ki' naj dobi nalog, predloge novih zakonov 0 reformi po- slovnika in nov poslovni red. Osemdesetletnlca cesarjevega rojstva. Sobotna „Wiener Abendpost" je razglasila: Kakor smo zvedeli, je mi- nisterski predsednik obvestil dezeine poglavarje. da ne bo cesar povodom svojega osemdcsetletnega rojstnega dne vsprejemal nikakih osebnili čestitanj in poklonstev. — Istotako se ne udeleži tudi nikakih prireditev v proslavo 80- letnega rojstnega dne. Parlamentarna komisija. V sredo popoludne se je zbrala parlamentarna komisija k posvetovanju, katerega sta se udeležila tudi minister- ski predsednik baron 'Bienerh in trgo- vinski minister dr. Weiskirchner. Zbornični predsednik Pattai je na- znanil načelnikom kiubov celo vrsto za- konskih načrtov, ki so bili v posameznih odsekih obravnani in ki pridejo poleg drzavnöga proračuna še v tern zaseda- nju v zbornico, da 0 njih sklepa. Med temi so: zakonski načrt glede ponočnega dela žensk ; kovanje dvekronskih koma- dov in emisija desetkronskih bankoveev ; zakonski načrt glede uničenja delavskih pogodb; poročilo kmetijskega odseka 0 raznih predlogih. ki so bili stavljeni v zbornici; vprašanja od strani sodišč glede postopanja proti raznim poslan- cern ; zakonski načrt glede zvišanja po- kojnin državnih uslužbencev, ki so bili vpokojeni po starem načinu ; zakonski načrt tičoč se siužbenih razmer pravnih praktikantov. Obenem se je sklenilo, da bode prihodnja seja v petek dne 27. t. m., tako da ostane raznim odsekom več časa na razpolago. Radi ljudskega štetja. V proračunskem odseku je dr. Kraniaf pri postavki „ministerstvo no- tran'ih poslov" obŠirno govoril 0 Ijud- skem štetju ter predlagal naj se štetje izvede po načelu, da se irna dognati narodnost prebivalstva, ne pa obče- valni jezik. Nadalje je zahteval od vlade, da prepreči pri ljudskem štetju vsako nasilstvo, tako s strani vladnih organov, kakor tudi s strani privatnikov. Naj bo pri ljudskem štetju vsakemu dano na svobodo, da se vpiše kot pri- padnik te ali one narodnosti. Nove zahteve za vojsko in mornarico. Kakor poročajo iz Budimpešte, se je na skupnih konferencah razpravljalo tudi zahtevo vojne uprave, da se pro- račun za vojsko in mornarico zviša za 300 do 400 mil. K. Program cesarjevega potovanja v Bosno. Skupni finančni minister Burian je sestavil definitivni program za cesarjevo potovanje v Bosno. Cesar se odpelje iz Budimpešte v nedeljo, 29. niaja ob peti uri zjutraj. Potem se pelje skozi Doboj, Zenico, Visoko v Sarajevo, kamor do: pe 30. ob 3. uri 4 m popoludne. 31. maja ob 9. uri zjutraj se začno avdijence v konaku. 1. junija v sredo, se vrši pa- rada, 2. junija ogledovanje trdnjav, po- poldne se cesar pelje v llidže k virom Bosne, kjer se mu bo pokazala kmečka poroka s plesom „Kolo". 3. junija se odpelje cesar v Mostar, kamor dospe ob 12. uri. Nazaj se odpelje cesar isti dan ob 6. uri 30 minut zvečer. Hrvatski sabor vsprejel volilno reformo. VČeraj je bila v hrvatskem saboru brez debate vsprejeta v tretjem čitanju nova volilna reforma. Volitve v Bosui. V sredo so se začele voliltve v sabor in 'je izvoljenih sedem Hrvatov, devet mohamedancev in 18 Srbov. Razoroženi Albanci. V sredo zjutraj je v-jjaštvo raz- orožilo prebivalstvo okolu Kačanika. Vojaki so vsako hišo preiskali. Velikanska poneverjenja na Portugalskom. puncvcrjcnjcm, ki üuuu imcia^a pusicun-" ministersko krizo. Samo pri zemljišnem kreditnem zavodu, ki je pod kontrolo vlade, znašajo poneverjenja okoli 16 mi- lijonov frankov. Krvave ogrske volitve. V tunpoški občini so se spopadli . Justhovci in Košutovci. Streljali so / revolvcrji. Več oseb je ranjenili. Orož- niki so zabodli kmeta A. Kondorja. Pogreb angieškega kralja Včeraj se je vršil z največjim pompom pogreb angleškega kralja Edvarda VII. fc Balkanska zveza. 1 Hani paša je izjavil, da zelo želi ustanovitev balkanske federacije. Pred- pogoj je pa, da opuste ostalc balkanske države svoje zahteve glede na Makedo- nijo. Hilmi paša je pristavil, da bi .Av- strija gotovo nasprotovala balkanski zvezi. Rusko-japonski sporazum. Po vesteh dunajskih časopisov se ima v kratkeni pcdpisati rusko-japon- ska konvencija. Vsi listi so mnenja, da bo imela ta konvencija velik političen ponien. Daroui. Za „Š o 1 s k i d o in" jo došlo našemu upravništvu: V nabi- ralniku v gostilni g. Franca Vuka v So- vodnjah 2'20 K (ravno toliko za „Slov. sirotišče"). Po sto doposlanih jim komadov narodnega koleka so sprejeli ter plačaii zanje po 2 K preč. gg.: Ivan BrežavšČek, kaplan v Rihenbergu; Jos. Godnič, kurat v ürgar-ju; Jožef Ivančič, upravitelj v Šebreljah; Ant. Berlot, dekan vKanal-u; Blazij Grča, župnik v Šcmpasu; Ivan Peternel, dekan v Kobaridu; Kar. Oblak, kurat na Gorjanskem; Jan. Kumar, kurat v Pevmi; Valentin Batič, kurat na Livku; Al. Matelič, kurat v Breginju (prepl. 2 K). Al. Pavlin, kurat v Mavhinjah (prepl. 1 K). Albert Leban, kurat v (iorenji Tribuši (prepl. 3 K), lgnacij Valentinčič« dekan v Komnu (prepl. 3 K). Za zasebno siov. gimnazijo v G o ri c i je došlo našemu upravništvu: Lovro Juvančič. župnik v Dornbergu, /gesiom : Vivant sequentes, 50 K. Za inalo semenišče je došlo našemu upravništvu: Karol StepančiČ, veleposestnik v Temnici na Krasu 10K(ravno toliko „Alojzijevišču"), ker se vsled nepričakovanega zadržka ni mogel osebno udeležiti 15 t. m. slo- vesnosti, ko sta njegova sinčka Vladko in Mirko prejela zakrament sv, birme, Domače in razne vesfi. Birma in kanonična vizitacija v dekanijah Kobarid in Bovec se bode vršila letos v naslednjem redu: Dne 25. junija zvečer pride prevzvišeni gospod knez in nadškof v Kobarid. Dne 26. junija predpoludne bo v Kobaridu birrna in vizitacija; popcludne odide prevzvišeni na Livek, rned potjo obišče podružnico v Iderskem. Dne 27. junija bo birma in vizitacija na Livku ; popo- ludne odide prevzvišeni v Kred, med potjo obišče cerkev v Staremselu. Dne 28. junija predpoludne bo birma in vi- zitacija v Kredu, popoldne odhod v Borjano. Dne 29. junija bo birma in vi- zitacija v Borjani, popoludne birma in vizitacija v Sedlu, potem odhod v Bre- ginj. Dne 30. junija predpoludne birma in vizitacija v Breginju, popoludne birma in vizitacija v Logeh, zvcčer dohod v Breginj. Dne 1. julija se vrne prevzvišeni v Kobarid; med potjo obišče cerkvi v Su- * židu in na Svinem, popoludne pa cer- kev sv. Antoia -natf Kqbaridom. Dne 2, preapoiuane birma in vizitacija; popo- | ludne odhod v Bovec. kjer obišče pre- vzvišeni cerkev v Plužni še tisti večer. Dne 3. julija predpoludne birma in vi- zitacija v Bovcu; popoludne vizitacija podružne cerkve D. M. v Polju ; ob 372 uri birma v Čezsoči; vizitacija-cerkvev Kalu; odhod v Sočo. Dne 4. julija pred- poludne birma in vizitacija v Soči; po- poludne odhod v Trento. Dne 5. juiija predpoludne birma in vizitacija v Trenti; popoludne odhod v Log pod Predelom. Dne 6. julija predpoludne birma in vi- zitacija v Logu; popoludne vizitacija podružne cerkve v Strmcu ; potem od- hod na Srpenico. Dne 7. julija predpo- ludne birma in vizitacija na Srpenici; popoludne se prevzvišeni povrne v Gorico. V proslavo cesarjeve 80-letnico je sklenil pomnoženi okrajni šolski svet, da se zgradi v občini Bilje novo ljudsko solo, ki bo nosila napis: „Ljud- ska sola cesar Franc Josip I." Sola bo stala nad 40.000 K. Lahi spot enkrat potegnjeni. - Na veliki boben so naši Italijani tolkli pred par meseci o vsestranskem odo- bravanju njih zahteve po laški univerzi v Trstu. Pisali so, da uže ima ta pred- loga v državnem zboru večino ; posebrio da so se Nemci vseh barv gorko za- vzeli za ta italijanski postulat in da se je večina državnili poslancev uže izrekla za sedež italijanske univerze v Trstu. V te'n prijetnih sanjah so capljali laški državni poslanci za vlado in za Nemci kakor kužki čez drn in strn. Ko pa je vlada bila na varnem s svojimi predlogi in ji Italijani niso bili več neobhodno po- trebni, se je začela stvar o italijanskem vseučilišču v Trstu kisati. In danes smo uže tako daleč, da so Nemci vseh barv proti ustanovitvi italijanskega vse- učilišča v Trstu, enako seveda tudi vlada. — Italijani pa so ostali z dolgimi no- sovi in z odprtimi ustami zijajo v tiste, ki so jill spet enkrat pošteno nategnili. Prav jim je! Maščevanje je prišlo. Kakor nočejo oni ustanoviti Slovencem sloven- skih šol v Trstu in Gorici, ker se boje slo- venske poplave(karpa je le bavbav), tako tudi vlada ne ustanovi italijanskega vse- učilišča v Trstu, ker se boji irredente. Sicer pa je goriška „Eco" pred kratkim prav lepo povedala Italijanom, dasosami krivi, danedobe italijanskega vseučilišča v Trstu. Pisalaje: Kako hočejo Italijani zahtevaH italijansko univerzo v Trstu, ko ob vsaki priliki demonstrirajo tržaški Italijani za Italijo, za Garibaldija, za Oberdanka. Najslovesnejše sprejemajo brate iz Italije, po ulicah slave Italijo, cesarjeve kipe razbivajo, Humberta častijo itd. Nekaj resnice je tudi v tern. — Ita- lijani so pa spetenkrak pokusili nemško batino, ki jih bo vedno bolj k tlom pri- tiskala v Trstu. Naj le držijo hrbet. Saj drugega ne zaslužijo v času, ko jim SIo- venci predočujemo, da so njih največji sovražniki v Trstu in v Gorici Nemci, ne pa Slovenci! Novo vrsto izpitov je uvedla tržaška „lidinost" na tukajšnjem uči- teljišču, namreč zrelostne izpite za me- ščanske šole. Znanemu gospodu x-u častitamo na tej iznajdbi. Kožbanska župnija je razpisana do 20. junija. Patron je verski zalog. Nekaj o kometu. Komet je sedaj videti na zapadnem nebu precej po solnčnem zahodu. Po računih nekaterih zvezdoznancev ga bo videti do siede meseca junija. — Ko čitamo poročila raznih listov o ljudskem strahu pred koncem sveta, se nehote moremo spo- mniti na okrožnico naučnega ministra Stürghk-a, vsled katerega naj bi se ljudstvo naših krajev poučevalo o tem da ne obstoji nobena nevarnost za našo zernljo zaradi kometa. Listi nam- reč poročajo, da so na Dunaj'u in dru- gih večjih mestih ljudje v resnici bili v strahu, da 19. t. m. ne dožive VP.F Ma to liiifii <<> mini^fpr 'stiiralilf ni na Dunaju, ki so se bali zapustiti svet. | Tarn, tarn bi bilo poučevanje bolj umestno, nego pri nas, kjer se ni 80 odst. prebivalstva niti ne zmenilo za komet, drugih 20 odst. (ne vemo, če jih je bilo sploh toliko) pa je bilo rado- vednežev. Pri nas pa ni nikdo znorel vsled strahu pred kometom, kakor se je to pripetilo v več slučajih pri Nem- cih, ki trde sami o s^bi, da so vso modrost požrli. Odprti lekarnl. Od 22. od 29. t. m. bodete odprti tudi ob nedeljah in praz- nikih popoldan ter bodete opravljali ponočno službo: lekarni G i r o n c o I i- ü 1 i u b i c h. Okrajna bolniška blagajna. — Iz računskega sklepa okrajne bolniške blagajna posnamerno sledeče številke: Prejemkov je imela blagajna 124.671 K 07 v, izdatkov pa 118.925 K 85 v. Re- zervni zalog je znašal koncem leta 1909 105.602 K 82 v. Premoženjd znaša 111.332 K 91 v. Podpor se je izplačalo za 72.181 K 42 v. G. kr. avstr. drž. železnice. — C. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Trstu odda ponudbenim potom dobavo in po- stavljanje 225 težke železne čezstavbe möstu preko Save pr; Otočah na Kranj- skem' v km 58'6 7 proge Trbiž— Ljubljana. Podlaga za ponudbe je na vpogled pri navedenem ravnateljstvu odd. II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 31. maja t. 1. do 10. ure dopoludne v glavni pisarni c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Trstu, ul. G. Galatti 9. Avtentično besedilo razpisuje „Oesterr. Zentralanzeiger für das öffentl. Lieferungswesen", „Osservatore Tri- estino" in „Laibacher Zeitung". Shod slovenskih kolonov bo dne 22. t. m. ob 3. pop. v Vipolžah v go- stilni dedičev Mih. Školarisa št. 51. Po- ročala bosta delegata o vspehih kon- ferenc, ki so se vršile pri deželnem od- boru v Gorici za rešitev kolonskega vprašanja. Na tem shodu bo govor o dobrotah pa tudi o nedostatkih, ki jih ima vladni načrt. Lovsko in strelsko društvo za Oorisko priredi dne 22. t. m. (nedeljo) pop. ob 3. uri streljanje na letoče ploče v Št. Mavru. P. t. udje se vabijo. da prinese vsak strelec puško seboj; streljivo pa je na strelišču na razpolago. Mednarodni časnikarski kcngres. — V sredo so se zbrali v Trstu časni- karji vseh narodnosti h časnikarskemu kongresu, ki se vrši na parniku „Thalia". Na cast časnikarjem sta priredili ban- ket trgovska zbornica in mestna občina. Po banketu. so se odpeljali časnikarji v Koper. kjer so si ogledali istrsko raz- stavo. Vrnili so se zvečer zopet v Trst kjer jih je ob 6. zvečer sprejel c. kr. na- mestnik princ rfohenlohe. Zvečer je bila slavnostna predstava v gledališču Verdi na cast gostom. V četrtek so se vkrcali na ladijo ^Thalia", ki vozi ob istrsko- daimatinski obali do Dubrovnika. Med vožnjo, ki bo trajala tri dni, se vrši kongres. Poskus samomora slaboumnega. V sredo zjutraj je dospel v Trst z na- mencm, da se izseli 50 letni Czeszmol Panko iz Zulina v Galiciji. Nastanii se je v izseljenskem domu „Avstro-Ameri- kane". Tarn se je močno napil vina ter še drugim pijače plačeval. V pijanem stanu je kričal, naj ga ubijejo, ker da je s pomočjo svojega sina ubil soprogo. Sina da so že aretirali na Dunaju. Spoznalo se je precej, da je zblaznel. Obvestil se je o tem ravnatelj, ki je prihitel ter reveža pregovoril, naj gre spat. Odredilo se mil je neko mesto v II. nadstropju. Nedolgo potem pa se je Panko vrgel skozi okno na dvorišče, Pri- hiteli zdravnik je konstatiral več težkih poškodb. Velikega morskega volka so za- pazili te dni v tr*aski luki. Obsodba v ^rocesu Komarovski. proti morilcem grofa Komarovskega in ki je trajala skoro dva meseca. Obso- jeni so bili: Naumov na 3 leta in 1 mesec, Tarnovska na 8 let in 4 mesece in Prilukov na 10 let ječe. V pre- iskovalnem zaporu prestali čas se jim všteje v kazen. Vabilo na redni občni zbor „Hra- nilnice in posojilnice, registrovane za- druge z neomejeno zavezo" v Dorn- bergu, ki se bo vršil dne 29. maja t. 1. po blagoslovu v posojilničnih prostorih. Dnevni red po predpisih. Načelstvo. Slov. kat. akad. društvo „Dan" v Pragi si je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 15. maja izvolilo sledeči odbor: Predsednik tov. diplom. eksp. akad. in pravnik Josip Dular; podpredsednik in blagajnik tov. pravnik Ivan Perne; tajnik tov. pravnik Tone Leskovec; knjižnifar in gospodar tov. pravnik Janko Koser. Obsojen sodni svetnik. — V torek se je vršila pred okrajnim sodiščem v Celju kazenska razprava zoper deželno- sodnega svetnika in predstojnika okraj- nega sodišča v Gornjein gradu, Karla Grebenca. Tožilo ga je 8 Gornjegrajča- nov radi razžaljenja časti. ker je svetnik Grebenc ob neki priliki izustil besede: „Die Oberburger sind alle ein Gesindel". Deželnosodni svetnik dr. Smolej je ob- sodil sodnika Grebenca na 40 K globe, oziroma 48 ur zapora. Cena moki je še precej padla. Peki pa le niso še znižali cene kruhu. Pravijo, da imajo za inoko sklepe z raznimi mlini po starih visokih cenah, da ako znižajo ceno kruhu, imajo zgubo. Naj veruje, kdor hoče! Tatvina v vlaku. — One 8. t. m. je bila v vlaku med Št. Peirom in Ra- kekom opekarskemu mojstru Petru Di- fantu iz žepa ukradena Iistnica, v ka- teri je imel 20 K in 20 lir denarja. Tat je še neznan. Pozor pred razstavnimi sleparji! V zadnjem času so se zopet začeli mno- žiti primeri, da dobivajo obrtniki in trgovci vabila in pozive, naj razstavijo svoje blago na raznih razstavah ali pa se pri njih oglase tudi agentje. ki jih skušajo za to pridobiti. Da se obvaru- jejo razstavnih odlikovanj brez vsake vrednosti in pomena, vrhu tega pa tudi občutne gmotne škode, se obrtnikom in trgovcem nujno priporoča, da se v vsa- kem takem primeru informirajo (naj- bolje pri trgovski in obrtniški zbornici) o tem, ali gre za resno razstavo ali pa za sleparska podjetja, katera imajo na- men razpečavati odlike zakotnih raz- stav, ki bi se dale zamenjati s prist- nimi odlikami velikih pomembnih raz- stiv, oziroma hočejo z odlikami fingi- ranih razstav izslepariti znatne vsote. Opatijsko zdravilisöe. — V torek je opatijsko zdravilišče presTo v roke družbe, ki ga je kupila od južne želez- nice za 11 milijonov kron. Predsednik te družbe je bivši predsednik avstrijske poslanske zbornice, grof Vetter von der Lilie. Proti terminski kupciji. — Pre- tekli teden se je ustanovila v Pragi zveza češkoslovanskih mlinarjev. Zbo- rovanja so se udeležili nemški mlinarji iz Češke in Moravske. Zborovalci so se soglasno izrckli proti terminski kupčiji na bi'dimpestanski borzi in proti dolgo- trajnim zaključnim kupCijam z moko. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, da se postavno določi, da velja dobavna doba za vse mlinskepro- dukte samo trimesečni rok. „Podpornemu društvu za slov. vi- sokošolce na Dunaju" so darovali: 100 K: Centralna posojilnica v Gorici in Hra- nilnica in posojilnica v Šmarju; 40 K: Posojilnica v Radgoni; po 20 K: Rav- nateljstvo zastavljavnice in z njo zdru- žene hranilnice, Gorica, Posojilnica v Konjicah in Savinjska posojilnica v Žalcu; po 10 K: Matija Zamida, ravn, dež. uradov in Fran Žužek, višji inženir v Ljubljani; po 5 K: Juri Detiček, c. kr. nnfar v P.pliii Pf>ff»i Nnvak r 1/r nr#»_ c. kr, prof., Celovec, Alfonz Vales, c. kr. prof., Maribor, Uran. in pos.. Izlake in neimenovan duhoven; 3 K: Mat. Ražun, župnik, Št. Jakob v Rožu; po 2 K: Viktor Engelman, Šmartno v Tuliinju in G. Vi- dic, Lukovica. Skupaj 357 K. - Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrev. ]už. Žel. v p., Dunaj, III. Reisnerstr. 2(V Umrli so v Gorici in in sicer na domu: Gallas Ivan 54 let. Schaffer Magdalena, 71 let, Blasig Marija 77 let; v bolnici pri usmiljenih bratih: Vodicer Franc 55 let: v ženski bolnišnici Krivec Marija 82. Macaro! Katarina 72 let. „Herder" ni niali. temveč veliki leksikon, kajti v njem niso levsesnovi vede, kr" so v starejših večjih leksikih. ampak tudi veliko število rečij. ki se v onih zaman iščejo. ülavna prednost te knjige je objektivnost v vseh znanstve- nih vprašanjih. „Herder" je vzor mo- dernih leksikov ter mu je tudi cena 120 K za 8 zvezkov jako nizka. Tvrdka B. Herder-jevo založniStvo. Dunaj I. Wollzeile 33 daje kompietno delo proti mesečnim obrokom od 3 K naprej. Drobfinice. Bivši sultan in körnet — I/. Salo- nika se poroča. da je bivši sultan Abdul liamid zadnje dni bil jako nervozen vsled vesti. da trči komet ob našo zemljo. Cele noči ne spi ter išče na nebu komet. Svojo okolico neprenehoma nadleguje z vprašanji glede napoveda- nega konca sveta. Straši ga tako, da že par dni ničesar ne uživa. Velik požar je divjal v torek po- poldne v Hočah pri Mariboru. V listniku Ludovika Rečnika se je igral petletni dc- mači sin z užigalicami. Listje se je užgalo in takoj je bil ves listnik v pla- menu. Otrok je zgorel, dva možasta se pa tako opekla. da so ju morali prepe- ljati v mariborsko bolnišnico. Požar se je čudovito hitro razširil tudi na druga poslopja. V kratkem :asu je bilo upe- peljenih deset poslopij. Dva milijona na cesti. — V bliž- njem kraju iUorrfleth pri Hamburgu sta našla dva moža na cesti listnico z državnimi dolžniml pismi v skupni v;ednosti dveh milijonov mark. Zgubil je listnico rnenda nek avtomobilist, ki se pa še ni oglasil. Štiri milijone ponarejenega denarja. V Sofiji so te dni aretirali šest oseb, ki so že več ko pol leta ponarejevale bankovce. Kolikor se je niogio do sedaj dognati. je bilo falsificiranih bolgarskih bankovcev za 1 mil. 400.000, srbskih* bankovcev za 1 mil. 300.000 in za ravno tako svoto rumunskih bankovcev. Vsota vseh ponarejenih bankovcev zna- ša torej nad 4 milijone levov. Hofrichter. — Medtem, ko je vsa javnost pred priznanjem zločina bila prepričana, da je izključeno, da bode Hofrichter obsojen na smrt, je sedaj splošno mnenje, da bode Hofrichter gotovo obešen. Ugiba se samo, ali ga bode cesar pomilostil, ali ne. Nekateri trdijo. da čeravno ni kazal cesar do sedaj nikakega nagnenja do pomi- loščenja, se je v zadnjem času iz raznih razlogov omehčal ter da bode Hofrichter pomiloščen. „Zeit" pa pravi nasprotno, da je cesar prepričanja, da je treba Hof- rihterja strogo in eksemplarno kazno- vati, da je toraj pomiloščenje popolnoma izključeno. Gospodarske vesti. Žveplanje trt. — O tern delu se je že mnogo pisalo po časopisju, žal pa, da nekateri naši vinogradniki kljub temu Še vedno nepravilno žveplajo. Žve- plati je treba v prvo, ko je razvila trta 4 do 6 listov. Popolnoma osuti trto z žveplom, kakor delajo nekateri, ni do- bro, ker ožge lahko to žveplo trti nežno mladje. Žveplati je toraj tudi v prvič le toliko. da .sr nn7na nn lictiii »uonlon gorkem vremenu, najboljše zjutraj, ko | se je posušila rosa. S prvitn in drugim žveplanjem. ki se vr5i malo prod cve- tom na isti način. liočemo zabraniti razvoj bolezni, s tretjim ali četrtim pa, ki se ga opravlja v juliju, avgustu ali septembru, se bolezen zatira. Vsekako je boljše pa, da se bolezni izognemo, nego da jo moramo zatirati, ko je naredila že škodo. Zato naj nikdo nasili vino- gradnikov ne odlaša z žveplanjem. Oi- dium ni napravil pri nas zadnja leta mnogo Škode, Bog ve ali ne nastopi le- tos ta bolezen bolj močno! Obiranje trtnega mladja. — Na cepljenih trtali je to deio še bolj važno, nego je bilo prejšnje case na domacih. Gepljena trta poganja namreč mnogo več divjih nepotrebnih pogankov, od ka- terih so posebno oni. ki se nahafajo na podlagi škodljivi. Zato je treba koj, ko je pognala trta 5 do 10 cm na dolgo, odtrgati vse ono mladje, ki se nahaja na podlagi in tudi na cepljenem starem lesu. To poslednje navadno nima za- roda. če ga pa ima, je ta slabo razvit in se dostikrat pozneje izgubi. Sole po- tem. ko se pozna na inladju. katero je rodno m katero ni. se vrši drusjo obi- ranje. ali kakor nm pravimo. mandanje. Pri tern se navadno odstrani vse ono mladje. ki ni pokazalo zaroda, razun v slučaju. da bi služilo za les v prihod- njem letu. Stanje setve v Rusiji. Pozimske setve v Rusiji so dobro prezimile ter kažejo v splosnem dobro letino v guvernementih Witelesk. Kovno. Grodno, Mihelev. Smolensk. Tambov in Saratov. V guvernementih Tula. Kursk in Rjesa so pa zaostale in kažejo nekaj škode. Vreme je u&odno. B" i ¦ i podpirajte OJäKI! siov. solstvo ZZ v Gorici! IZ Avstrijska špecijaliteta I. vrste so svetovnoznani I M&rsner-jevi SL'ÜICCi limonodn: bonboni, (rnalinski, limonaclni, "jagodčni, črešnji in prvenški okus) za napravo izvrtne noalknhnlis-no liuslsko niiače. Pristni samo pod to znamko Dobivajo sp povsod, kjer so lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon ima to znamko. Na lcto se porabi voč kot. 60 mil. komadov. Lu-Sin proi'umira I dihanjp. K1 a i r o n najfinojša delikatesa I sveta. Boucheesäla Reine. | Poppermint-Lozen. Vsake vrste inlečne in kur.injske čokoladc najboljše vrstsaki|ši i/oeieh ^eh do- sedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroji jamčlva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilik»; ^gledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga .Original- Vic torja" strojev in drugih šiv alnih strojev, dvok o les .Puch " orožjd, municijein vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerševani & Cuk^ Gorica Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska wNarodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i č.)