SI. 52. četrtek 5. maja. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in soboto i/lmin in velja v Mariboru lirez poiilja- nj« tir dom /.a vse leto 8 g. — k, pol leta 4 eetrt ■jo l*o pošti : za vse leto 10 jr. —k „ pol leta četrt go SLOVENSKI NAROD. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto s« plačuje I 6 kr. 6e se tiska Ikrat, ■r> u 1» 1» 1» 2krat, 3krat. 11 1» 1» veće pismenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (itempelj) za so kr. Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Dogovori z državopravao opozicijo. Najvažneja dogodba zadnjih dni so bili ministerski dogovori s zaupnimi možmi česko-moravsko opozicije, t Ker n^u^j^tlMimogoČe o tem postreči z lastnimi neposrednimi poročili, moramo se držati tega, kar nam poročajo češki listi. „Politikw piše med drugimi: „Dogovori so bili le zaupni, torej nismo hoteli neposredno nam došlih poročil razglašati, niti sestavljati tega, kar je bilo bolj ali menj pomanjkljivo pisano v dunajskih listih. Zadovoljujemo se s tem, da konstatujemo, ka so imeli dogovori le podučljiv značaj na obe strani in ka so zlasti tje težili, da bi na eno stran vladi oči odprli o razmerah na česko-Moravskern, o političnem in prav nem mišljenji in o težnjah državopravne opozicije, kakor je tudi vlada od drugo strani dala priliko svoje stališče kolikor moč razjasniti. Denes imamo pred se boj ie oficijozcn izjav, da jo vlada z dosedanjim vspe hom zadovoljna, kajti Correspondenzbureau oglaša, „da se graf Potočki odločno drži upanja, da bodo dosedaj pridobljeni dotikljaji vodili do širšega približanja." Ravno tako moramo izreči, da se zaupnim možem državopravne stranke, ki so so pogovorov na Dunaji udeleževali, nikakor no zdi, da bi bili s zapričetimi dogovori že v kraji in da priznavajo glede svojo stranke mogočnost, ka ostanojo v dogovorih s sedanjo vlado. Nikakor — pravi „Pol." — nočemo buditi san guiničnega upanja; dolgoletno skušnjo in goljufana upanja so nas izučila vsakokratni položaj hladno in trezno presojati ; ravno tako radi priznavamo ogromne težave, ki jib je treba še premagati, predno se bode kaj \spešnega dognalo; tudi ne zakrivamo, da jo mi-nistorsko mišljenje v bistvenih zadevah šo jako različno od mišljenja državopravne opozicijo: vendar so se v Beči nazoči možje naše stranke prepričali, d a grofa Potockega navdaja najbolja volja in trdna želja dognati vsestransko po-razumljonje in sprijaznjen je, in da jo vsak trenotek pripravljen odstopiti, ko se mu bode za-branjevalo v tem smislu postopati. S kratka, če jo državopravna opozicija še nedavno odločno izrekla, da je absolutno nemogoče stopiti v dogovore z minister-stvora Hasnerjevim, ona denes ne taji , da jo mogoče dogovarjati se z ministerstvom Potockijevim. Seveda ne moremo zbujati žo denes upanja, da bode obljubljeno daljše obravnavanje res peljalo do vsestrunskega po-razumljenja. „Pol.u prepušča uiinisterstvu, ali hoče dogovore nadaljevati ali pretrgati, in ga opominja, naj presodi, koliko krivega in zastarelega je še odpraviti, koliko novega pripraviti, ako hoče, da bodo državopravni opoziciji mogoče, ka si ohrani zaupanje do pošteno po mirljivosti sedanjega ministerslva; ono so mora prepri čati, da se še naprej gospodari v smislu propadle stra hovalne dobe, in da sovražno prizadevanje lastne bi rokracije ministersko namene ovira in podkopuje. Mi nistorstvo ne sme nikdar pozabiti, da le veliko-osuo-vana politika, ki se je osvobodila dunajskih slabo-glnsnih tradicij, zamore Avstrijo resnično preustrojiti in priti do zaželjenega vspeha v čeških deželah. Kar se nas tiče, končuje „Pol." svoje razmišljavanje, mi ne bomo uiinisterstvu delali težav, dokler bomo videli, da mu je res mar za resnično sporazumljenje, vendar bomo ministerstvo brez okolišanja opomnili na vse napake, ki se nam bodo protivne zdele želji po spora-zumljenji; mi bomo njegove namere in njih dosezanje podpirali, kolikor bodo te težile po tem, da bo državopravne homatije vsestransko in pravično poravnajo; ali niti trenotek se ne bomo obotavljali postaviti se mu navajeno energijo nasproti in ga pobijati, ako bi se utegnili prepričati, da so naša pota si sovražna ali različna, ali ko bi z nedelavnost o samo dokazalo, da je nesposobno dognati kaj koristnega in zadovoljivega. Dopisi. Is Izubijane, 30. aprila. [Izv.dop.] (Konradov o zasluge.) Skrbni oče kranjskih Slovencev, pl. g. Konrad-Eibesfeld je bil te dni v Beči na posvetovanje z novim ministerstvom, kako naj vprihodnje slovensko politiko vodi in naš lojalni narod nemškemu raju približeva. „Slov. Nar." in srditi članek v „Triglavu" na veliki torek sta g. Konrada nekako oplašila, ker sta ga ljudstvu od njegove prave strani, po njegovem značaji popisala. Tedaj ni čudo, ako morebiti gosp. Konrada začenja misel obhajati, da je njegova dosedanja politika sladkih besedi in praznih obljub na kant prišla, in da bo treba druzega noža za obrezavanje slovenske narodnosti. Ali jo gosp. Konrad pri tej priliki ministerstvo tudi nasvetoval, da naj se za kranjski deželni zbor poslanci vnovič volijo, to se bode pač kmalu pokazalo. Na to pa vsakdo lehko brez skrbi alezlkoMloviia razniUljavauja. II. Po 1 v o k a 1. (Konec.) Iz slučajev, v kterih se je v staroj slovenščini polvokal pisal, bi se mogla jegova narava, jegovo bitje dalje zasledovati, čo bi raba polvokalu v starej slovenščini dosledna bila, kar pa ni. V zvezi z 1-om in r-om so časih piše, časih zopet ne, časih se j«»ra med seboj čredita in izmenjavata, kjer so enkrat jer piše, stoji drugokrat jerek, pa tudi narobe. Skoz in skoz je samo to pravilo storjeno, da jo polvokul v vseh tistih besedah naiti, v kterih se kak šumevec ali si-kavec nahaja. Iz te prikazni se je s'depalo, da ima polvokal 80glasnike omekšajočo silo v sebi. To jo prvi Schleicher opazil. Po tem pravilu bi morali dosledno vsi šumevci, vsi sikavci in sploh vsi mehki soglasniki produkt polvokalovega delovanja biti, kur pa še ni do konečnega dognano. ČJu že v starej slovenščini v rabi polvokalov strogo doslednosti pogrešamo, je ta nedoslednost v tako zvanih srbuljah in rusuljah tolika, da veča ne moro biti Srbulje in rusulje se imenujejo srbsko in ruske listine iz srednjega veka, pisano jezikom, ki jo neka zmes staro slovenščine in srbskega ali ruskega narodnega jezika Predpostavljajoč, da je res, ka jo polvokal v starej slovenščini analogon tistih vokalo namestujočih zna menj v pisavi semitiških jezikov, o kterih sem goro govoril : potem je bil polvokal staro slovenščine ravno tako fonotično znamenje, kakor so tudi omenjena znamenja semitiških jezikov fonetična bila, in so še denes; in sicer jo staroslovenski polvokal zmerom imel glas tistega vokala, kterega je v vsakem poedinem slu-] Čaji namestoval, kajti logično se drugi vokal misliti ne more. Glede fonetike ali nefonetiko staroslovenskega polvokalu med učenjaki tudi nikoli ni mnogo pravde bilo. Fonetiko so vsi več ali manj pripoznali. Pravda je tekla in tečo tudi še denes le o tem, k a k š e n glas jo polvokal imel ? Kazni filologi so gledo tega raznih tunenij. Ruski menih Smotrijski je prvi leta 1618. rekel, da staroslovcnska jera nista brezglasna bila. Kakšen glas sta imela, tega ni odločno rekel, on samo pravi, da sta jera v sredi besed stoječa, bila priprcžnoglasna", na koncu besed pa da sta predstojeće soglasniko mekčavala. 1) >brovski je rekel, da se ima staroslovenski v sredi besed stoječi jer večkrat kot a brati, jerek pa zmerom kot e. Šafarik je dejal, da je jer glasil kakti slabi O, jerek pa kakti i ali 6. Tega mnenja bil je tudi Kopitar. Miklošič pa pravi, da jo jer glasil kakti u, jerek pa kakti i. Samo za l-oio in za rum stoječa jera, pravi Miklošič, sta bila brezglasna. Brž ko ne, so to zadnje jegovo trdenjo na to opira, ka se za 1-om in za r-om časih pišeta, časih pa ne, kar gn jo tudi zapeljalo bilo 1 in r kot samo glasnika proglasiti. To Miklošičevo mnenje o staroslo-venskih polvokalih jo tudi Schleicher za svoje poprijel 1 Poleg mojega mnenja nima nobeden teh učenjakov sam za sebo prav, prav imajo le vsi skupaj, in sicer imajo le zato vsi skupaj prav, ker so vsi sku paj rekli, da je staroslovenski polvokal izgovarjal se kakti a, kakti e, kakti i, kakti o in kakti u, da je tedaj vse vokale nadomestoval. O glasnosti staroslovenskega polvokalu denes mi slim nobeden več ne dvoji, jegova fonetičnost se kot dokazana smatra. Vsak jezik so je prvotno fonografično pisati začel, kar tudi drugače biti ne more. Enaka je bila s staro slovenščino. V fonografiji ima vsako znamenje svoj glas, tedaj je tudi znamenje, ki mu polvokal pravimo, v Btarej slovenščini svoj glas imeti moral, samo da on ni imel svoj poseben lasten in od drugih vokalo v raz-ičen glas, ampak on je imel kot substitut vseh drugih vokalov glas vseh teh vokalov. Da je poleg tega tudi pred njim stoječe soglasniko mekčal, to ni jegov spe-cificum, to je sploh vokalna lastnost, kajti tudi ostali vokali imajo noko posebno silo do predstojećih so-glasnikov. Taka jo bila poleg mojega nestrokovnjaškega mnenju narava staroslovenskega polvokala. Kako je pa denes? Tam kjer so jo v Btarej slovenščini polvokal pisal, tam pišemo denes ali celi polni vokal, ali pa nobenega. Poleg tistega gibanja v življenji jezikov, ki mu jezikoslovci ojačavanje in oslabljevanje glasov pravijo, se jo ravno kakor drugi vokali, tudi polvokal tu ojačal, tam oslabel, v nekih slučajih v govoru celo v nič skrčil, in tako iz pisavo zginil. V denašnjej slovenščini se glasi večidel kot e in tako ga tudi pišemo. V drugih slovanskih sonarečjih se glasi v raznih razno, in se tudi tako piše kakor se glasi. Sicer ga bi zarad pravopisne korektnosti tudi še tam pisati morali, kjer je oglušel, ali neimajoči ini latinicom pišoči Slovani v latinskem alfabetu znamenje za-nj, ga ne pišemo. Pa ue samo pomanjkanje znamenja je temu krivo, ampak tudi naša nevednost, znamenje bi so nazadnje že stvoriti dalo. Zakaj si ga je mogel Metelko stvoriti l — Metelkovo znamenje 9 (čudno, da ni mesto tega znamenju precej rajo znamenje 'u iz cirilice vzel), je bilo poleg delokroga, ki mu ga je Metelko odkazal bi), 1812 priseže, da je gosp. Konrad sedanjemu ministerstvu ravno tako zvesto služiti in njegove namere na Kranjskom pospeševati obljubil, kakor nekdaj ministru Bach-u, Goluhovski-mu, Šmerling-u, Belkredi-ju, Beust-u in dr. Oiskri. — Kaj žalostna prikazen jo to, da c. kr. predsedniki deželnih vlad veliko bolj na to pazijo, da dunajski vladi ustrezajo, nego na to, da bi deželi koristili, deželne potrebe zastopali, in da bi narodove pravico branili ! Po izgledu deželnega predsednika se ravnajo skoro brez izjeme vsi nižji politični uradniki. In tudi na uradnike druzih služeb ima politični značaj in obnašanje deželnega predsednika največi vpljiv, in ta vpljiv se časoma še celo čisto zasebnih in od vlado popolnoma neodvisnih ljudi polasti. Kdor le nekoliko razmero med nradništvom v Ljubljani in po deželi pozna, mora pritrditi, da je le premnogo takih uradnikov (oosebno viših), ki imajo pred vsem drugim najbolj na to skrbi, da so vladi všeč, ker sedanji čas je vlada obilo izgledov dala, kako si je mogočo v cesarski službi takih zaslug pridobiti, s kterimi so hitreje na višjo stopinjo pride, nego z vsemi mogočimi uradnimi sposobnostmi in kot z najnatančnejim spolnovanjem vseh paragrafov, kar jih je birokratična era od Bacha pa do dr. Oiskre rodila. — Ker pa se ne moro vsak v boljšo službo povzdigniti, ker je namreč mastnih služeb veliko manj nego služeb s pičlo plačo, zatorej ima si. vlada tudi za niže uradnike neko odškodovanje, ako verno v njeni rog trobijo, to so namreč zlati križčeki ni pohvalna pisma! Te vrste „zaslug" je med avstirjskim urndništvom res jako mnogo , in ako bi človek zado-voljnost iti blagobitje avstrijskih državljanov po mnoštvu bliščečib redov in zlatih križčekov sodil, moral bi misliti , da ni na celem svetu srečnejih ljudi, nego so državljani nekdaj sloveče, zdaj pa omagujoče Avstrije ; državljane scvero-amerikaoske ljudovlado bi pa moral človek v primeri z AvBtrijo za naj nesreč neje, za najmanj vredne ljudi smatrati, ker v severo-amerikanskih zveznih državah zastonj iščeš bliščečib redov in zaslužnih križčekov na prsih čilih in saraosvestih državljanov ! — Tudi naš c. k. deželni predsednik, pl. gosp. Konrad ima svojo prsi že z več imenitnimi rodi okinčane, poslednjega si je pridobil pod ministerstvom Giskrovem, in sama ta okoliščina dosti jasno kaže, ktere vrste so Konradove zasluge za našo deželo in za slovenski na- rod. Giskrino prijateljstvo si jo gosp. Konrad zaslužil v sodelovanji s sedanjimi liberalnimi kolovodji ljubljanskega mesta, ki so vsi spoznovalci vere velikega novo-vernega proroka dr- Giskro! To je bil veseli dan za naše mestno očete, ko je prišla iz Dunaja vest, da je deželni predsednik pl. gosp. Konrad red železne krono prejel! Hitro sklenejo, da mu gredo v polnem številu čestitat, da se ž njim radujejo v blišču znamenja — vladne milosti! (Konec prih.) Politični razgled. Minister* k o mešnjavo šo dolgo niso pri kraji. V kratkem vstopi Lonyay v državno ministerstvo, kjer prevzame državno finance. Mož stoji na glasu, da se ne peča pridno samo za svoje področje, ampak da svoje delovanje razteza na vso strani neglede ali s tem tudi seže v delokrožje svojih tovarišev. Stara „Presse" že naprej vidi, kako so pri kraji dosedanji mirni dnovi v skupnem državnem ministerstvu. Alije Beustovo stanje res tako podkopano, kakor hočejo vedeti nekteri časniki, se no da razoditi. To pa je gotovo, da je Beust zadnje čase neprestan predmet najhujših napa dov od raznih strani. V tem oziru ena govorica pobija drugo, denes jo Beust pri cesarju v vsej milosti, jutri mora slišati hudo grujo itd. brez konca in kraja. Da Beust med ljudstvom nima nobeno stranke za-se, to pa se sme poudarjati kot fuktum. — ■ Trdi se, da so hoteli Kcllerspcrga dobiti v ministerstvo, da pa to ni šlo, ker ima Kellersperg v marsikterih rečeh svoje posebno misli. „N. fr. Pr." si daje iz Prago telegrafirati, da se v čeških krogih gotovo pričakuje, da so razjmste d e-žolni zbori, da pa novih volitov pred mesecem junijem ne bode, ker se bodo I onečui sklepi šo le po tem storili, ko pride Potočki v Prago. Zdaj je brati po dunajskih časnikih, da je Potočki poklical p o 1 j s k e zaupno možo k sebi, da bi se tudi teh sodelovanja za skupno sporazumljenjo za gotovil. Poklicani so noki Groholski, Suiolka, ZiblikieviČ in Goluhovski, ki so vzeti vsak iz ene čveter h strank v deželnem zboru gališkom; stara „l'resse" vendar tega ne more verovati, češ da se ne dade začeti razgovori s Poljaki, predno niso dokončani oni s Poljaki. Iz P r a g o se naznanja na Dunaj, da se je dr. Rieger posvetoval z nemškima federnlistoraa Fisch-h o toni in Schuselko. Hrvaški deželni zbor so je začel nekaj gibati. Poslanec liro/, so pritožuje, da se Hrvaški vedno obeta, a nikdar nič ne da. On je bil za spravo, a zdaj vidi, da se glavni namen ni dosegel. Finančna nagodba Be krši, ker se nakladajo novi davki : njemu se zdi revizija nagodbe neobhodno potrebna. V reškem vprašanji hrvaškega ministra še vprašali niso ; dunajsko in ogersko ministerstvo se dogovarjata o granici, hrvaškega ministra nihče ne vpraša, še manj hrvaški narod : vse so dela z nami brez nas. Z i v k o v i £ je proti vsakemu ok tro ju glede granice in nasvetuje, naj se krona naprosi , da so imn vprašanje zar td vojaške granice rešiti po sodclov.-mji graniških zastopnikov na hrvaškem zboru. Francoska vlada čudne burke uganja s svojim narodom. Velika burka bode ljudsko glasovanje, s k t eri m si želi francoski samovlada r svojo rodo v ino na prestolu ohraniti, druge burko pa so narejeni atentati na cesarja, človek bi bil mislil, da so Francozi že toliko dozoreli, da bi vse to burkašo zapodili, namesto da bodo samovladarju s svojimi glasovi odpustili njegovo kruto preteklost, in da zdaj s trepečim srcem poslušajo in bero, kako je njegovo življenje v narejeni breznevarni nevarnosti. Kazne stvari. * (Nek a j zaslovonsko-štirske posla n-c e.) Ko so preteklo leto naši poslanci v deželnem zboru interpelovali, zakaj so so na deželno nižo realko v P tuji poklicali samo Nemci za vodjo in učitelje, odrezal se je deželni glavar in dotični poročevalec deželnega odbora s tem, da se nobeden Slovenec ni oglasil. Kako pa se bode Slovenec tudi mogel oglasiti, ako deželni odbor svoje službe razpisuje v časnikih, ki nikdar ne pridejo v roke slovenskim profesorjem! Tako ste zdaj zopet razpisani dve službi na imenovanem učilišči v Ptuji — pa samo v „Tagesp." in v nepoznanem graškero „ Auzeigeblatt." Nam ni za tiste krajcarje, ki bi si jih zaslužili za inserat, ali to je nedostojno, ako se deželni odbor izgovarja, da se ni noben Slo- skoz in skoz staroslovenski polvokal. Jegova pisava „dob 9 rga" se je mogla brati: dobrga, dobriga, dobrega in dobroga, kakor je kdo hotel. Nobenega znamenje ? ni vezalo ali sililo na posebno določe, glas. Metelkovo idejo svet tačas ni razumel, ne mara ka tudi njemu samemu še ni prav jasna bila. Enako mračno idejo glede pol vokala sem tudi v Popovičevim delu: „vora mcero" napomenjeno našel. — Mi latinicom pišoči slovanski narodi denes ne pišemo več polvokala. Druga je pri tistih slovanskih narodih, ki še denes ćirilicom pišejo, namreč Rusi, Srbi in Bolgari. Oni so s Cirilovo azhuko tudi polvokal v svoj pravopis vpeljali, in ga še denes pišejo, to da ne več kot substituta polnega vokala, nego iz druzih razlogov, ki jih bom precej povedali llusi pišejo še oba jera, ali denes sta v ruščini obadva jera gluha, nefonetiČna; med tem ko sta v starej slovenščini, in brž ko ne tudi šo v rusuljab, glasna fonetična bila. Sicer še tudi denes zaznamujeta jera v ruščini, posebno na konci besed in med dvema soglasnikoma stoječa mesto, kjer je nekdaj polni vokal bil, ali njijuh opravilo ni to, da bi zgolj le to mesto zaznamovala, njijuh glavno opravilo je, da predstojeći soglasnik ali utrjujeta, ali pa mekšata. Prvo opravilo vršava jer i>, drugo pa jerek l. N o-bena ruska beseda ne končava se soglasnikom, ampak vsakej obesi se, če že nima polnega vokala na konci, ali jer, ali jerek, kar od tega odvisi, kako se ima predstojeći soglasnik izgovarjati: ali mehko ali trdo. Od tega tudi pride, da se dones v ruščini jera nikoli za samoglasnika ne pišeta. Isto tako so Srbi do Vukovo dobe obadva jera pisali. Vuk vpeljavši tako zvano „gradjansko cirilico" je jer celo izpustil, jerek pa samo tam pisati začel, kjer mi n. pr. naš molirujoči j pišemo. G rad jamska cirilica ni nič drugega nego latinica s cirilskimi pis-menkami. Društvo srbsko slovesnosti jo sicer vpeljanju Vukove pisavo ustavljalo se, pa upor tega društva je bil brez vzpeha, brez sadu. Kako se jera v bolgarščini denes rabita, ne vem, brž ko ne enako kakor pri Rusih. Kaj pa mi Slovenci V Ali nam je v našem pravopisu polvokala treba, nli ga nam ni treba? Kakor drugi latinicom pišoči slovanski sonnrodi smo res do seh mal, držeči se strogo fonografičnega načela, nekako brez težav shajali brez polvokala. Bolj ko bodemo pa osnovo našega jezika odkrivali, in jegovo bitnost spoznavali, bolj se bo tudi pri nas potreba pokazovala, polvokal zopet v naš pravopis vpeljati. Jaz bi želel, da bi se ta potreba prej ko slej razodevala. Prav za prav smo žo začeli polvokal zopet pisati, glej Vodnikove po Matici izdano pesmi. S premaganjem tega prvega koraka je že mnogo storjeno. Zasluga o tem gre Levstiku. Strogo vzeto pišemo že od Trubarja sem polvokal v nekih slučajih, sicer no v podobi jera, pač pa v podobi j-a. Slovanščina j-a ne pozna, mi smo ga šo le z latinico dobili. Ne vedoči, kje bi ga pisali, začeli smo ga prav po nekem slepem nagonu, kakor sem žo rekel, v nekih slučajih, posebno tam, kjer je treba bilo predstoječo soglasniko omekšati, mesto staroslovenskega polvokala pisati, pa ga še denes pišemo Še hvala, ka smo z latinico j dobili, kajti čo latinica j-a no bi imela, ne vem kako bi si bili pomagali ! — Kiizmič piše j celo v sprjbnen, Murko v ovinjk, v kte rib dveh slučajih je J pravi staroslovenski polvokal i.. Vpeljavši staroslovenski polvokal, bodo med četirimi J-i gotovo trije odpadli. Naša sedanja pisava je itak J-imi preobložena, in prav bi bilo, da temu ptujcu, ki se s svojim dolgim krilom grdo vlači skoz celo našo pisavo, to krilo malko prikrajšamo. Nu, ne samo tam nam bo treba polvokal pisati, kjer zdaj omekšajoči j pišemo, ampak še v mnogih drugih slučajih, kjer zdaj prazno mesto puščamo. N e k t e r e teh slučajev bom zaznamoval, ne trdeči, da sem z nabrojeujem teh slučajev ono pravilo izčrpno ustanovil, poleg kterega bi se imel polvokal v sedanjej uašej pisavi v svojej celoti zopet uvesti. Pred nekolikimi leti so je v Novicah razpravljalo , ali se ima pisati ptičca ali ptičica, ribca ali ribica, cvetiičca ali cvetličica. Ena stranka je zagovarjala iu opravdovala pisavo ptičca , druga stranka zopet pisavo ptičica. Obe stranki ste navedli za pravilnost njijuh dotičuih trdenj tako važne iu tako neopovrgljive dokaze, da se je nazadnje obema strankama prav dalo, in reklo: obojo je prav i ribca i ribica, in res , od tistih mal so oboje piše, in denoa se niti nad to, niti nad ono pisavo nobeden ne spodtika. Jaz pa rečem, da niti ribca niti ribica ni pravo , kajti ribca je premalo, ribica pa preveč. Pravilnost leži v sredini med obema, namreč v pisavi: ptiči.ca, ribica, cvotliči.ca, v kterej pisavi je polvokal i» gluh. On s svojo nazornostjo samo to kaže, da jo tam kjer stoji mesto polnega vokala. Nadalje 1 Velika negotovost in nodosleduost vlada v našej pisavi glede rabo nedoločivne in določivne obliko prilogov. Vsak naših pisateljev mi bo pritrdil, da jo večkrat v zadregi ali bi pisal n. pr. bel kruh ali beli kruli. Za nedoločivni govor se mu dozdeva pisava bel kruh nekako prekratka , prilog bel ima podobo, ko da mu jo na konci nekaj odsekano, oči vidno je, da mu nekaj manjka, pa kaj ? — Pisatelj uvidovši to manjkavost, in uceliti in popolniti ga hotevši, mu venec oglasil, pa ob enem ne skrbi, da bi bilo le sploh mogoče, ka bi kter Slovenec zvedel za njegove službe. Ako je deželnemu odboru res kaj za ravnopravnost in za pedagogiČno sposobnost ptujskih profesorjev, naj ne izmetava deželnega denarja za inserate v liste, ki Slovencem ne dohajajo navadno v roke. Ker nam je za to, da se oglasi kak Slovenec , naj tu naznanimo glavne stvari iz dotičnega oglasa. Na deželni niži realki v Ptuji ste razpisani dve profesorski službi, 1. za naravoslovje, matematiko in fiziko, 2. za latinsko in grško filologijo. Prosilci morajo biti iz naravoslovja in iz filo-logičnih predmetov izprašani za vso gimnazijo, za matematiko in fiziko vsaj za nižo gimnazijo. Plača 800 f. 8 povišanjem na 1000 in 2000 f. Prošnjo z dokazili starosti, dovršenih studij, jezikovih (kterih?) znanosti in dosedanjega službovanja naj se do 15. junija 1870 izroče deželnemu odboru. Tisti, ki bi mogli tudi kemijo prednašati, imajo prednost. * (Preziranje Slovoncev ali raztrganje ŠtirskeV) Kakor znano napravijo letos Gradcu veliko obrtnijsko razstavo. Dotični odbor po vseh nemških časnikih razglaša svoja vabila, načrte, programe itd.; v nobenem slovenskem pa nismo še kaj brali o razstavi. Ker vemo , kako bodo potem Nemci v Gradcu sestavljali svoje statistične date in naglašali, kako slabo je bil slovensko - štirski del na razstavi zastopan, kako je torej tudi zaostal v obrtniji, polje delstvu itd. za časom, moramo že zdaj tu konstatirati, da dotični odbor s Kaiserfeldom na čelu nič ni storil, da bi se Slovenci udeležili. Torej nas gosp. Kaisertelc ali nalašč prezira in škoduje, potem se moramo ločiti Slovenci od Nemcev; ali pa je nas g. Kaiserfeld že sam v duh razločil, potem pa to ločitev z veseljem podpišemo in od njegove poštenosti pričakujemo, da to ločitev tudi v deželnem zboru sam dejansko tirja ali da vsaj podpira tirjatve slovenskih poslancev. * (Dr. T o m a n) se je preteklo soboto vrnil iz Du-naji nazaj v Ljubljano. Pravijo , da se je tam posvetoval z ministri in česko-moravskimi zaupimi možmi Morebiti je s tem v zvezi, da prinaša „Zukunft" neko s smešno ošabnimi opombami omešano razlaganje slovenski slogi. Neglede na te vredniške opombe ima stvar blizo sledeče jedro: „Na Goriškom so vsi Slo venci prepričani o potrebi zedinjene Slovenije. Ravno tako se Kranjski „stari" samo iz oportunskih razlogov niso hoteli pridružiti ..mlajšim," s kterimi so glede „Slove-ije" in merito že davno enih in istih misli. Razločki so torej samo zunajni, formalni, in kader pride pravi čas, ni se bati , da ne bi se vsi združili k skupnemu delovanju. In ta čas jo zdaj prišel; morebiti še pre-godaj, kajti še niso Slovenci sporazumljeni o tom ; kako jim je postopati. List h koncu svetuje, da se mora določiti natančen način postopanja za vsako posebno slovensko „kronovino", in da se imajo potem vse moči zediniti v dosego skupnega namena. — Kar se tu svetuje ni nič novega, novo je samo v prostorih ista, ki bi se zadnje čase rad vedel kot organ „Staro-slovencev." (Okrajni pristav Volčič) je na svojo prošnjo v enaki lastnosti prestazljen iz Postojne na Vrhniko. Poslano. Naše koketiranje z vlado. Nemški „Brencelj" nam je nedavno očital, da stranka, ktere glasilo je „S1. Narod", z vlado koketira. Da bi pa le v obče izrečeno sumničenje meso, kosti, torej malo življenja dobilo, vrgel se je g. Alešovec ne za e, temuč po nalogu kakor štabni trobentač in „leib journalist" neko ljubljanske svojbine pismeno in ust meno na pojedine osebe naše stranke. Znano je, kako je zarad podpore iz dispozicijske zaloge g. Levstika tolovajsko v nemškem „Brenceljnu" napadel; drugače se je pa stvar pri meni zavrtila. Žo nekaj časa, kakor sem od strani slišal, so se čudne stvari o meni po Ljubljani sem ter tje govorile: kakor da sem od vlade podkupljen, ali da še le bom podkupljen, da se je že Bam dež. poglavar g. Gonracl v tem smislu izrazil itd. v tem pomenu in v tej obliki „ Cal um ni are audacter, semper aliquid haeret", in svet je že tako ustvarjen, da take stvari, če so še tako abotne in neverjetne, desetkrat rajše verjame, nego ako bi se kaj poštenega in častnega o človeku pripovedo valo. Rad bi bil viru tega sumničenja v sled prišel, pa ni bilo mogoče. Na enkrat dobi pretekli teden moj prijatelj g. Tomšič tudi dopis v tem smislu in da je g Alešovec oče teh govoric, kar mi precej pove. — »Stante pede" pišem jaz dotičnomu dopisniku, jako poštene mu slovenskemu narodnjaku, naj mi pozve vse natanko o tej za me jako zanimivi stvari, posebno pa če je res g. Alešovec oče tega sumničenja in obre kovanja. — Čez par dni dobim od tega moža ta-lo odgovor: n Alešovec navadno le bolj brblja, nego umljivo govori ; toliko Vam vendar natanko vem poročati, da je jedro njegovega čvekanja bilo, ka mu je dež. poglavar Conrad pravil, da bi Vas vlada dobila lehko vsak dan na svojo stran, ko bi le hotela. Govorilo se je o drž. poslancih. Rekel je g. Alešovec: „Zarnik nam še ni pokazal svojega značaja, upati pa njemu gotovo ni več, kakor drugim poslancem." — Na naše vprašanje, kako more on to govoriti in ali mora dokazati tudi s takti? nadaljuje: „Ako hočete zvedeti, kak človek je Zarnik, pojte le dež. poglavarju in zvedeli boste. Meni (Ale-šovcu) je rekel: „„Nur vom Zarnik seien Sie mir stili; leichter konnten wir ihn bekommen, wie jeden Andern."" (Na zadnje besede lehko pri-sežeml) Govoril je še več druzega, kar se pa ne vem več natanko spominjati. Godilo se je to v „Gnezda-viB kavarni na velikem trgu. Govoril sem o tem denes sŠ —. in ve se tudi on Še dobro n a v s o to spominjati; oba sva torej pripravljena pričati in priseči na zadržaj teh besedi." Še tisti dan pišem g. Conradu, deželnemu prvo-aedniku, od besede do besede to-le pismo: VVolgeborner Herr Prasident l Ein bevrahrter Freund schreibt mir heute aus Lai-bach, Jakob Alešovec, Redacteur des „Triglau" und Brencelj" habe sich vor gar nicht langer Zeit in ei-nem Laibacher Kaffehause vor Zeugen wdrtlich folgen-dermassen vernehmen lassen: Der Landesprasident mit mir iiber die Abgeordne-ten diskurirend, hat sich iiber Dr. Zarnik geaussert : Nur vom Zarnik seien Sie mir stili, leichter konnten wir ihn bekomnaon, al s jeden Andern! t l Aufrichtig gesagt, Herr Prasident t kann ich kaum glauben, dass Sie mit dem Individuum, das auf den Namen Alešovec hort „in politicis" diskurirt, zumal aber mit demselben Persoualpolitik getrieben hatten. Solite aber dieso gevviss sehr in farne Kritik iiber mich wabr sein, bo fordere ich Sie auf, nicht als Lan-deapraaidenten, sondern als Gentleman unter Gentlemen mir zu sagen, durch vvelches Wort oder nur durch pripiše i: beli bruh. S tem je pa naenkrat v nasprotje telebnil. Iz nedoločivno oblike je postala na krat dolo-čivna. Za kolikor je beseda popreje prekratka bila, za toliko je sedaj predolga, pa vendar se jej od njene pre-dolgosti nič odvzeti ne more, kajti če ae jej pripisani i zopet vzame, potem je pa zopet prekratka. Pisec, misleči si, rajše dam več nego premalo, pusti navadno pripisani i, in od tod pride, da naši pisci tolikokrat določivno obliko mesto nedoločivno rabijo, kar jo pa naglaven greh, grešen proti pravilnoj stilistiki. — Pravilnost leži tudi v tem slučaji ravno kakor gore med ribico in ribco, v sredi med bel in beli, in ta sredina je osredna pisava beli. Gluhi polvokal i» tukaj zaznamuje mesto flezualuoga vokala, in je v eno tudi karakter za masculinum. Nadalje! Mi pišemo denes krt, prt, smrt, stvorivši si pravilo, da ima v teh besedah kakor v govoru, tako tudi v pisavi r samoglasiti. Jas kanim v poznejih svojih jezikoslovnih razmišljevanjih fiziologijo slovenskih glasov razvijati, pa bom baš zato ravno glasa i r i 1 kot prva v delo vzel, da iz njijuh fiziologične narave, ki je pri samoglasnikih druga, in pri soglasnikih zopet druga, in sicer bitno druga , pokažem in dokažem , ka sta obadva prava Boglasnika. Zid med so- in samoglasniki je tolik, da nobeden ne more ne sem ne tam. Jaz ne nekam, ka so ne bi mogle besede krt, prt, smrt kar ustraši teh pisalnih pošasti, in prav ima Če se iz takih izgledov blagoglasju našega jezika roga. Izmet-noŠvi e iz pisave kert, port, smert, smo posel samo na pol Bvršili, in ravno na pol pota ostali, trabalo je še korak naprej storiti ter za r-rom gluh pol vakal postaviti, ter ž njim očesu mesto pokazati, kjer je nekdaj polni vokal stal. Janežič pravi v svojej slovnici: »pravo mesto slovenskim samoglasnikom je z a »oglasniki, odtod je čist samoglasnik kot sprednik redka prikazen." Nadalje I Enaka je s predloži s, z, v, k. če že res nočemo tem četirim siromakom znamenje polvokala, do kterega imajo sveto pravico, v zaslombo in pod-kropljenje pristaviti, apostrofirajmo jih vsaj s1, z\ v', k' kakor n. pr. Erancoz svoj 1' art apostrofira. V starejih naših knjigah naidejo se večkrat apostrofirani, sami mi smo prekomotni za to t Sploh naj nam bo to v pravilo, da najmo pisati nobene besedo brez vokala, ali saj ne brez jegovega namestnika polvokala. Vsaka beseda mora v pisavi svoj vokal imeti, če že nobeno druge pravice polvokal do našega pravopisa ne bi imel, ima historično pravico. Poglejmo Angleže, Francoze, Poljake, Magjare koliko oni do historičnega svojega pravopisa drže. Pa bi bi bogme tudi lahko komotnoj© naredili, če bi jim do tega stalo. Najmo Poljakom zameriti, ka niso hoteli pravopis prijeti, kterim mi Slovenci, Čehi in Hrvati Poljski pravopis je mnogo bogateji nego je brez vokala izgovarjati, ali pisati jih brez za znamovanja tistega mesta, kjer je nekdaj v starej slo- j pišemo venžčini polnoglaseči vokal stal, to je vendar malopre- naš. — priprosto. Ne vlečimo za boga znamenja na vuha, vle- J Polvokal ni prikazen samo slovanskih jezikov, čimo jih na oči I — Oblike krt, prt, smrt so prava te- tudi drugi jeziki ga imajo. Kaj je n. pr. francozki c stimonia paupertatis plitkega našega jezikoslovnega muet v besedah dangeremc, deviner, etre, memo itd. znanja. Kaj bolj trivijalnoga akor ne more biti drugo nego polvokal, dasiravno še ta e ni zacelooglu-nego je vsamoglašenje r-a in 1-a. Vsak ptujec se šel. Ravno tako je e v nemških besedah brechen, lieben, die, ziehen itd. — je deloma že celo, deloma že več kot na pol oglušel, in če bo kdaj tudi za celo oglušel, vendar ga ne bodo iz pisave pahnili. Vsa naša neprilika glede polvoka pride posebno od tega, ker latinicom pišemo. Šafarik je resnico rekel dejavši : „die landessprachen, die zu schriftsprachen erhoben werden, konnen, wenn sie sich fremde sehrift-zeichen aneignen (kakor mi Slovenci latinico) nur nach und nach (pri nas je ta nach und nach zelo počasen) in gramatik und lexico geregelt werden." Celo zadovoljen sem, če sem s pričujočim razmišljavanjem o polvokalu kaj malega v popravek naše slovnice in našega slovarja pridonesel. Polvokal je za naš pravopis tako važen, da bi Bi ga zares stvoriti morali, če ga ne bi že imeli. V kratkem je jezgra pričujočega spisa ta-lo : polvokal je v starej slovenščini bil fonetičen, ter je imel glas vseh vokalov, kakor je pač beseda, v kterej je stal, zahtevala, denes jo gluh, denes nima nobenega glasa, nadomestovati pa more vse druge vokale. Polvokal je denes tako rekoč algebrajična oblika nasuprot aritmetični obliki drugih polnoglasečih vokalov. On je čuvaj mesta, ktero gre polnoglasečemu vokalu, in zmerom pripraven to mesto dotičnomu lastniku, če bi ga ta hotel kedaj zopet sam zavzeti, drage volje odstopiti, jegova vrednost jo tedaj pismena ne ustmona. Tudi Augleži nimajo sterlingov, računijo pa vendar ž njimi. Ferdo Kočevar. SW (Prošnja.) Rokopis denašnjega „listkau je vred-ništvo zmotil; še le ko smo dobili korekturo, smo opazili, da jo mnogo predolg. Pri naših tiskarskih razmerah ni bilo več pomagati. Prosimo torej č. bralce, naj nam te neprilike ne štejejo v zlo, v prihodnje jih bomo odškodovali. welcho Mienen und Geberden ich Ihnen nm 24. Oktob. 1869 beiin Nachmittagsbesuche *) Veranlassung gegeben babe cin derartiges, meino politiacho Khre vernichten-des Urtheil dem Stabstrompeter der „Prvaken" gogen iiber iiber mich zu fallen, was cben so viol heisat,! als es der Oeftentlichkeit iibergeben. Da mir nn meiner Ebrc mehr als an meineru Leben liegt, so crsucheieh Sie hoflichst in kiirzester Zeit die mir svlir unliebsnme Affaire aufzukliiren, bovor icb gezvvungen bin mit da|r« selben in die nfteritlichen Bliitter 7.\\ riirken. Am 29. April 1870. Na to mi gosp. dež. prvosednik to lo od besede do besede odgovori: Euer VVoblgeboren I In der Beilage erbalten Sie die in Ihrem Scbrei-ben vom 29. v. M. geirlinschte Autkliirung iiber die an-geblicbe Aeusserung des Jakob Alešovec. Es haben sich ahnliche Vorkommnisse, die meines Eracbtens in den Bereich miissigen Klatsches geboren, in letztcr Zeit ofter vviederholt; und ich d a rt" nus die-sem neuea^en Aolass wohl meinem Bedauern Ausdruck geben, dass eben auch Sie, vverthestor Herr Doktor, einer ahnlichen Notiz Beachtung šehenken konnten, deren Verbreitung und Erfindung gewiss nur den klcin-lichsten Motiven ontspringt. lhre Anwesenheit wiihrend des letzten Landtages both mir die vvillkommeno Gelegenbeit, mit einem Manne von ausgedehnter litterarisebor, in unserer lern- und denkfaulen Zeit seltener Bildung nicht bloss i m offeut lichen Leben, sondom auch dort zusammenzutreften wo ich gewiss jeden Gedanken an politisehen Hader und Parteistellungen mit Vergniigcn von mir vveise. Es ist mir auch gar nicht klar, was ich mir un-ter der mir angedichteton Phrase: Sie „zu bekommen" denken solite, die obnediess garnicht zu mciner gc vvohnten Redevveise passen vvttrde. W o n n die Grund satzo und Aktion der Regierung in allem Wesentlichen mit Ihren Ueberzeugungen sich vereinigen, so vviirden Sie es sich gewiss nicht zur Unehre reehnen, in jeder Weise fiir dirse Regierung sich zu erkliiren und thiitig zu sein. Ausserdem aber babe ich es seit jeher fiir oin sehr vvenig gliickliches Maneuvre gehnltcn, die Opposition durch Auszeichnungcn, Suhventionen u. dgl gevvinncn oder beseitigen zu vvollen, und Sie, vverihe ster Herr Doktor, hatten mir gevviss nicht den ontle renteston Anlass gegeben, einen solehen Versuch zu machen. Ge8tntten Sie mir demnach nur die Versicheru g dass ich einen besonderen Werth darnuf lege, lhre Gesinnung, unberiihrt von miissiger und lendenzioser Klatscherei, wenigstens nus&erhalb jeder politisehen Constellation noch fernerhin freundlich zu gevvcndct zu vvissen Euer Wohlgeboron ergobenem Sigmund Conrad. Laibach am 30. April 1870. Tu je v listu g. Conrada omenjena doklada, ktera nosi podpis g. J. Alešovca in ktera mi je tudi od g dož. poglavarja poslana: BEs soli die Nachricht verbreitet vvorden sein, ich babe in einem Laibacher Kaffehause ofientlich gesagt: „der Landespriisident mit mir iiber die Abgeordneteu diskurirend bat sich iiber Dr. Zarnik geiiussert: "Nin von Zarnik seien Sie mir stili, loichter konnten wir (die Regierung) ihn bekommen, als jeden Andercu!' Ich erkliire hiemit, dass der Herr Landespriisident mir gegeniiber und meines Wissens veder diete noch irgend eine Aeusserung iihnlichen Sinnos iiber Dr. Zarnik gethan hnbe, und somit jone Notiz vollkommen crdichtet ist. Laibach am 30. April 1870. Jakob Alešovcr." Ta čudna dogodbica, mislim, ne potrebuje nobenega komentara. V Mariboru, 2. maja 1870. __Dr. V. Zarnik. *) Mnogo dež. poslancev se je pri otvorenji dež. zbora gosp. dež. prvoBodniku poklonilo, jaz sem ga ohisknl le le pO končanem zboru vsled dvakratnega posebnega polivanja od njegove strani. Dr. V. Z. Št. 75. It a z " I a s. (?) Okrajni odbor tJoinjegraski jo bil z ukazom c. k. ministerstva notranjih zadev dno (i. septembra I8b2 It, 1721&, 10. marca 18*58 št. 299S, iu c. k. name*t-nistva v Gradcu dno 21. septembra, 1802 št. 16669 in 14. junija 18G^ st. 7391, pooblaščen, vso iz vojskinegn poiojita leta 1795 d > 1709 izvirajoče pretnožonjo nekdanjih podložnih Gornjegraike, Vrbovske in Rođene-kovske gospoščine, i obrestimi vred. med zdajšnje pravne naslednike razdeliti. Okrajni odbor Gurnjegrnški tedaj na znanje daje, da je ta razdelitev v smislu ukaza D. k. miuisteratva notranjih zadev dno 10. septembra. 1858 št. 160 (državni zakonik št. 39) dovršena, tor da razdelni izkaz v pisarnici okrajnega odbora vsakemu na videz razgrnen leži. Pritožbo zoper to razdelitev se morejo v 45 dnevih z dokazom prvotnega posojila in pravnega nasledstva pri podpisanem okrajnem odboru tem gotovšo predložiti, ker bi se drugače rnzdelitcv po izkazu okrajnega odbora vršila. Okrajni odbor v Gornjemgradu dne 25. nprila 1870. (L. S.) Jaka Špende, načelnik. iiisliliiii prebivalcem mariborskim iu drngih mest, posebno pa kupčeval-cem in obrtnikom s tom uljudno pod garancijo in d i s k r e c i j 0 priporočumo, da jim bomo oskr-(9) bovali njih dotične VMi- domare in tuje ratnik*. <•!<» : Pošteno in po ceni ]/ostreči\ & Vojrler na Dunaji, Neuer Markt 11. Hamburg, Neuer Wall 50. Leipzig, Markt 17, K6-nigshaus. Frankfurt a.M., Uroase Gnlusstrasso 1. Berlin, J .eipzigerstrasse 40. Breslau, Ring 51. Rasel, Steinenherg 29. Z 0 r i c li , Marktgasse 11. St. Ga 1 len, Obere (iralienstraHse 12. (ioni', Place au Molard 2. Stutt-gart, KronprinzenBtrass I B. Kri ln a.lt., Lobstrassc 83« Dr. Janko Sernec, advokat, dosihmal in odsihmal v Mariboru, prosi naj se razločuje od Dr*. Jožefa Somotas-a, advokata v F r o h n 1 e i t o n-u nad Gradcem. § Edina zaloga najnovejših znajdeb. Svarilo. Po meni v kupčijo spravljena ,,1'asta 1*0111-pndom", ki je kot izvrstna skokoma našla občo priznanje, nekoliko časa neke lirme ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zvO, da le edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vso odpravi spuščajo na obrazu, sajovco, pege, sinje, sploh obranuje, olepšuje in mladi obraz. Piskerc po gl. 1.50. Vse je mOgOĆe, Kdo bi bil prej vrjel, «la so bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji mli v iglo; s prostim prav umnim orodjem se jc posrečilo, da more slabo oko tudi v mraku v najtenjo iglo lahko vdeti nit, in velja ta stroj rek s podukom le 25 kr. <' a^af~ Tokor! Zo,)J° 110 ''»le veČ. Vsak zobobol izvirajoč iz | JJJjf sam ^u prav ko: ta lim so Z njo tkanin, reume ali prehlada oo mahoma ozdravi z novimi berolin-' skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrnejjj on ' .,- ^f denar, ko bi kapljo ne pomagalo. 1 flacon s podukom 80 kr. "j 1 Najnovejša ItUpa Zn rjo. garantirana, so odpravijo vse rjavine s platna, svile in drugih tudi z jekla in železa. SMT" Proti tatvini varuje angložka tinta za zaznamovanje, ktere porabljene ni več spraviti u perila in vedno nsiani' Irišna. Priporočati jo je gotovo vsaki gospodinji. 1 flooon veljii le '20 kr. SKr* Obroči za kurja očesa iz angorake volne, 12 z% 25 kr, Angležki lak /a usnje, kteri dela uBnje mehko t in gn lakira ko zrcalo; mal tla<;on 35, velik 45 kr. emm-- i 11 m* Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko I *^ v vsakem gospodarstvu pripetijoče se po- \ £ i drži lota in leta in se mrzel rabi. Velik m m m m M l^cjrr^ Politur-Pasta. Neprecenljiv domač pomočok, s kte-rim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. Skatljica s podukom zn celo garnituro 80 kr. ^/^m SnaŽilna krogla za srebro (putz-kujfel), izvrsten pomoček ponoviti in osnažiti oslepele kovinske predmete. Nopogrcšljivo za zlatarje in srebrarje, po 5 kr. 0>4p-* Regulator za vse ure j0 regulirana solnona ura b komposom, vsacemu priporočljiva, ker se po njej gotovo vsaka mehanična ura dti vrediti; lino po 25 kr. Stupa ZU pranje. S to stupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasti pa se perilo bolj varajo, kakor sicer. Funtni paket po '22 kr. P^gr* Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastil, manje po 30, 40, 50 kr., veče po 70, 90 kr. 1 gl., velike z 3 klju-čama po 1 gl.; k popotnim torbam po 25, 10—50 kr. Praktični so Ostrogi za hlače, ki pri slabem vro-nienii hlačo branijo omadeževanja, par po 10 kr. Angležke škarje iz naiboljega jekla, različno vrste različno po 20, 25, 30, 35—45 kr., verižica 10 kr. Prav koristne so novo mašinskf? olovke, |,rez sitnega ostrenja, tudi se špice no lomijo: v les vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ručnikom in nožem i)0 kr. ; potrebna tekočina za fl mesece 10 kr. Kos union-radirgumi za svinec in tinto 5 kr. 9*£T" Nog ne premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstno Metzgerjcve apretnro za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da so tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, nujholje so noaeie ta namen. 1 /laeon po TO kr, 3^"* Najnovejše LigTOine-ŽepUO netilo, mijrablji-vejo te vrsto, tudi za nekadivce priporočljivo; v nježni mali obliki navadno nel ilnice jo zvezano z lampo, ki inui za 1 uro 3W? netila, da je pri čestih prilikah luč hitro pri rokah. Cena! krto in skričke. Prodaja so z gnraiitijo velika koHtarieva jjp zato tako nizka, da so bolj razširijo. Po 50 kr. posoda po 1 gld. 0£jff* Perzijsko barvilo za lase, B klerim so mahoma' WF* Najbolje zdravilo ohraniti si ftišno lase in M 0-*4ET" Nedišeče, nepremočljive posteljne vhtge, bra- \$ neče proti ]>remakatiji pri otrocih, bolnikih iu otroduicah; po 90 kr., gl.: 1, 20, 1.S0, 1.70. j SB^*" C. k. pri vil. saponinsk masten ćter v krat- kih treniti k i h odpravi vsakojake madeže iz vsake obleke in \ tkanino brez izjeme. Ta novi izdelek v svojem učinku pre- i kosi vse enake fabrikatu, ker nobeno barve ne oškoduje, se * mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi za čiščenje ro- f kavic. Flacon s podukom 40 kr. j Jykjc" Univerzalna snažilna šfupu (putzpulver), s kte- ji rim so dfi vsaka kovina, zlato, srebro, brons, pakfon, jeklo, ^ bakro itd. očistiti in polirati. Stupa proti potečim so nogam odpravi Bitni pot na nogah in iz njega izvirajočo smrajo; tudi obutelo konservira. Skatljica s podukom za 8 mesece dovolj po 50 kr. 8^5 ■KŽf" Pariški universalni kit norazrušljivo in hitro zveze no le steklo, porcelan, kamen, morako peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n pr.: los s kovino, porcelan s steklom itd., tako da jo kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le 10 kr. Tak kit tekoč prav dober, flacon 80 kr. ' IW" Pečatno marke za plima, ki so zarad ročnosti, cene in gotove zaporico boljo kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako lirmo, grbom, imenom ali monagramom. 500 mark po gl. : 1.30, 1000 mark 1 gl. 00 kr. ft^3" Regulator-pereaa popravljiva za vsako roko in vsak papir, tako da jo z istim peresom mogočo najtenjse kaligrafične, pa tudi najdebelejšo črto pisati. 12 peres 24 k r. MF* Pravo angležke britve z dvema nožema po 20, 30, 40 kr.; s 8 noži po 50,