sLovenskA
FOR A. FREE S L O V E N I A
fjm
\X3Ti
IMUIIIIIIIHIII|
1984 PAPALVISIT Siucniiiiiiuiiiiir
LETNIK XXXV' VOLUME XXXIV
PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE., TORONTO, ONT.,CANADA, M6G 2f5štev.: 8
AUGUST 1984	.___No.: 8
Sestanek delegatov Slovenskega državnega gibanja
V dneh 5. in 6. augusta 1984 je bil v Kanadi širši sestanek delegatov slovenskega državnega gibanja.
Po izčrpnem prikazu slovenskega položaja v domovini, zamejstvu in zdomstvu in dalje organizacijski, času primerni proučitvi slovenskega državnega gibanja samega, so se navzoči delegati zedinili v naslednjem povzetku dvodnevnega zasedanja.
Že štiri desetletja trajajoča komunistična diktatura v Sloveniji, je s svojo genocidno politiko:
—	najprej po kominterni slovenskemu narodu vsiljeno neosvobodilno, krvavo komunistično revolucijo, ki je terjala, že med revolucijo samo in po končani vojni na tisoče nedolžnih žrtev;
—	s prekinitvijo demokratskega političnega procesa kot neobhodno potrebno osnovo vseslovenskega plura-litičnega izraza v kontruktivni narodni politiki;
—	z nasilno slovensko družbeno preobrazbo, novimi produkcijskimi odnosi, ki niso povzročili pričakovane produktivne sproščenosti in prav zato tudi ne ustvarili splošnega narodnega blagostanja in zadovoljstva;
—	z nesmiselnim premikom prebivalstva iz podeželja v mesta in posledično množičnim begom iz Slovenije;
—	z uničenjem slovenskega kmeta in močno razvitega slovenskega zadružnega gibanja;
—	z načrtnim naseljevanjem tujerodcev - južnjakov! -v Sloveniji;
—	z vsestranskim gospodarskim izkoriščanjem slovenskega naroda;
—	s kratenjem osnovnih človečanskih svoboščin;
—	z duhovnim in snovnim zasužnjenjem slovenskega naroda;
—	v zadnjem času pa z novim, za slovenski narod nadvse pogubnim učnim načrtom - skupna, poenotena jedra! beri velesrbska jedra! - popolnoma oslabila slovensko narodno rast in prav s tem protinarodnim ravnanjem pripeljala slovenski narod na rob propada.
Odgovorni za to nevzdržno stanje v Sloveniji so slovenski komunsiti, ki so s prevaro, lažjo in tujo pomočjo prišli na oblast in dalje srbska imperialistična agresivnost s katero že vsa leta tesno sodelujejo na veliko škodo slovenskega naroda.
Posledično Slovenci v domovini, zamejstvu in svobodnem svetu z vedno večjim prepričanjem uvidevajo, da je rešitev slovenskega naroda le v svobodni, mednarodno priznani slovenski državi, ki bo edina v stanu ustvariti ugodne pogoje vsestranske narodne rasti na vseh področjih slovenskega narodnega življenja in hkrati edina uspešno zaščititi slovenske narodne manjšine!
Delavni odbor Slovenskega državnega gibanja
Kanadski politični voditelji pred končno izbiro
Slovence, kanadske državljane, opozarjemo na državljansko dolžnost, da se po vesti odločijo In glasujejo:
CELOVŠKI ZVON v marčni štev. 1984 prinaša zanimiv in poučen članek, ki ga brez komentarja objavljamo, ker istega ne potrebuje (op. uredništva) - stran 14-16.
Bojan Štih
POKOJNA SKUPNA JEDRA
Ivo Annrief M6slavv'Krleža, Miloš Crnjan-skl, M&:ko Ristič, Dobrica Cosič so imena svetovrve literature. Pa ne le ti, ki sem jih pravkai zapisal, marveč v svetovno literaturo sodijo še številni avtorji iz sedanjosti in preteklosti srbske, hrvaške, makedonske literature. Zato je prav, aa )in poznamo, pa ne le v okvirih šolskih ur. Poznati jih moramo in živeti moramo z njimi kot bralci. Prav tako pa so del svetovne literature Linhart, Prešeren, Cankar, Prežihov Voranc, Ivan Pregelj, Edvard Kocbek. Zato jih naj srbski ali hrvaški ali makedonski bralci in bralci drugih jezikov Jugoslavije poznajo in bere-
jo. V izvirniku ali v prevodu. To pa je tudi vse, kar moramo reči o tako imenovanih skupnih jedrih, ki so od pomladi do pozne jeseni 1983 vznemirjala slovensko javno mnenje.
Znano je, da je človek več kot narod, da je narod več kot država in da je država precej manj kot narod in kot človek. Vemo, kaj so človekove pravice in kaj je samoodločba narodov. Že to nam pove, da so kakršnakoli vsedržavna in nadnarodna skupna šolsko vzgojna jedra v svojem začetku in s svojimi posledicami hudo konservativno, če ne že kar nazadnjaško dejanje, ki jim najdemo v zgodovini precej inačic. Sem Slovenec in državljan sveta, in da bi ohranil človeški odnos med svetom in mojim narodom, mi ni ne potreben in tudi ne koristen noben in nikakršen posrednik. Sem svetovljan in človek, ki pripada narodu Trubarja, Levstika, Gregorčiča, Juša Kozaka. Narodu Drabos-njaka in Ivana Trinka Zamejskega. Moje edino resnično in naravno skupno jedro je človeštvo in njegova kultura in duhovna civilizacija. Nikakršno zvezno ministrstvo za prosveto ne more določati in predpisovati Nadaljevanje str. 3
John Turner
Brian Mulroney,
Sovraštvo raste
SFRJ v silni gospodarski krizi, ki ogroža tudi ves/njen politično družabni red. Zahvaliti se mora edino sovjetsko ameriškemu konfliktu, ki ji obe stkani iz popolnoma sebičnih razlogov dajejo ekonomsko in politično oporo, da še obstoji. Pričakovati bi bilo, da bi v tem težkem času partija imela nek bolj ljudski, human odnos do državljanov, ko vendar gospodarska revščina lahko povzroči nevarne izbruhe ljudske jeze. Vse kaže ravno nasprotno.
Slovenci smo bili soočeni koncem maja in v juniju 1945 z nedvomno največjo tragedijo, ki jo je narod kdaj doživel. Po že končani vojni, ko je narod povsem ponižno in mirno sprejel na znanje namesto svobode zmago revolucije in s tem novo diktaturo, je partija odredila maščevanje. Slovenska vojska je bila njena žrtev. Na Slovenijo je padlo breme strašnega bratomora, ki ne bkfStf#S«brisino. Odgovorni v KPS se tega zajedajo uf^kušajo na vse načine zabrisati (* .. ^ s *
-	BI
v
silno težo odgovornosti. Poskušajo na vse načine blatiti svoje mrtve in preživele nasprotnike. To jim vedno manj uspeva, ko ves razvoj v domovini daje prav slovenski politični opoziciji. Predvidevala jeza ton osebne, politične verske svobode in gospodarski zastoj, kar se je dogodilo na celi črti. Najbolj odvratni način kako zabrisati prisotnost politične opozicije je napad na grobove nasprotnikov. V težkem spominu imamo še prve čase zmagovite revolucije, ko je bil onečaščen grob dr. L. Erlicha in ko so matere domobrancev na Orlovem Vrhu bile prisiljene z rokami izgrebsti svoje drage. Primitivno barbarstvo je doseglo višek! Povsem enako se je dogajalo v ostalih republikah SFRJ. Vendar bi bilo zastonj misliti, da je s tem partija dokončno zaključila svoje divjanje. Sčasoma so ljudje na pokopališčih na spomenike dali vpisati osebe, ki so padle v revoluciji na „napač-ni strani". Kako se more kaj takega zameriti najožji družini? Partija sedaj celo tega ne dopušča. V Črni Gori je že izdan zakon, ki določa sledeče: „Grobovi oseb, ki so bile ubite
ali so umrle kot sovražniki NOB (revolucije op. u.) ne smejo obsegati imena pokojnih ali kakih drugih označb. Vsi taki napisi morajo biti odstranjeni tekom enega leta. Kazenza neizvršen-je tega zakona je dva meseca zapora. Odgovorna organizacija, ki ne javi takega spomenika, bo kaznovano z globo „Zadnje vesti iz Črne Gore povedo o odstranitvi 300 spomenikov. Tudi za Slovenijo lahko pričakujemo slični zakon. Ako pomislimo v tej zvezi še povsem namerno organizirane veselice na krajih mučenja in streljanja svojih nasprotnikov v Škofji Loki in Kočevju (nas vse to navdaja z mislijo, da sovraštvo v naši domovini še vedno raste. Namesto počasne umiritve, ki bi jo partija še kako nujno rabila, ustvarjajo vzdušje, ki lahko vodi k izbruhu narodne jeze in maščevanja. Zadnja stvar, ki jo po strašnih žrtvah iz leta 1941-45 potrebujemo!
slovenska
Sakacriptia* rat«
IU.N per year II.M tlntlr lasne.
^ Advertialng I column * I" H.t»

PuMlitrt nHMlWy bjr Sloveniaa National Federation oI Canada M EacIM A ve., Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu
| Letna naratnina znaša: Za ZDA tat Kanado »12.-, u Argentina 75».- pezov. u Brasilijo i IM.- kraieirov, u Anglijo M,- Ulingov, za Avstrijo IM Ulingov. u Avstralijo
It.-avatr. t, >a Italija in Trat MM.- Ur. ta Francijo IM*.- frankov. I Za podpisane Članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala I skladati v celoti z mKljenjem urednKtva in izdajatelja. Cena u letalsko poito po predhodnem dogovoru.
XIX. Študijski dnevi -
Trst - 31. augusta ter 1. in 2. septembra 1984 PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, Narodna ul. 89
Društvo sl^ven^kih izobražencev Donizettijeva ul. 3, TRST
Petek, 31. augusta 1984 - ob 17:00:
Predstavitev sodelujočih na letošnji Dragi zastopnikom javnih občil in javnosti.
ob 17:30
Ključna vprašanja Slovenstva v očih mlade zamejske generacije.
Diskusija o rezultatih med tržaško študentsko mladino.
Sledi zakuska in družabnost. Sobota, 1. sept. - ob 16:00:
Slovesna otvoritev.
Po otvoritvi predavanje: Vprašalna pola sodobnega Slovenstva.
Zedinjena Slovenija, matica-zamejstvo, politika, kultura, kozmopolitizem in provincialnost, svoboda danes. Po predavanju diskusija.
Nedelja, 2. sept. - ob 10:30:
Predavanje: Med vero in nevero. Razpetost modernega človeka med vero in nevero, med temo imanence in zarjo transcen-dence, kakor jo doživlja sodobni slovenski znanstvenik.
Po predavanju diskusija in kosilo, ob 16:00:
Predavanje: Kje, domovina, si? Priznan kulturni delavec bo razgrnil stvaren in kritičen razgled nad našimi obzorji s posebnim ozirom na tretjo Slovenijo. Po predavanju diskusija, sklep, družabnost. Nedeljska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
Kaj pišejo drugi...
v ...o enotnem slovenskem kulturnem prostoru
„Nekoč smo govorili o Združeni Sloveniji, danes govorimo (samo še) o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Tej misli je Slovenska matica v Ljubljani 30. maja posvetila okroglo mizo (panel). K razpravi je povabila iz zamejstva predsednika (titovske) Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, ter tajnika (titovske) Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Z Goriškega je bila povabljena (netitovka) Marija Ferletič, predsednica Zveze slovenskih organizacij (v Italiji). Nekateri zamejci so izrekli obžalovanje, da določen tisk iz zamejstva ne sme v (SR) Slovenijo. Dočim sme tisk nekaterih (titovskih) založniških podjetij brez vseh ovir v Slovenijo, so drugemu vrata na meji zaprta, kot da bi šlo za mamila ali orožje. To se dogaja celo izrazito znanstvenim
stvaritvom, kot je npr. Primorski slovenski biografski leksikon,
ki ga izdaja goriška Mohorjeva drušba. Celo ta pobuda nima prostega vstopa v Jugoslavijo. Minister za kulturo pri slovenski vladi v Ljubljani, prof. Kmecl, se je izgovarjal, da je slično postopanje posledica negativnega zadržanja določenih organizacij in društev do
sedanje Jugoslavije. To je zelo jalov izgovor, ki potrjuje, da si oblast v Ljubljani želi smrti slovenskih kulturnih ustanov v zamejstvu, ki niso uglašeno na linijo njene politike. To smo sicer že davno vedeli, sedaj so to samo potrdili... Kakor je bilo v začetku, takoj zdaj* in..." (Katoliški glas, Gorica 7. junija 1984)
.....Člani sveta za kulturo pri predsedstvu Socialistične zveze
delovnega ljudstva Slovenije so pretekli mesec razpravljali o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Prišli so do zaključka, da ta lahko služi tudi za vnos idej domačijstva (beri: slovenstva) in njegovih političnih apologij in kot izgovorzaslepljenje s preživelimi političnimi koncepti (demokracija, večstrankarski sistem) spravaškega zedinjenstva." (Ameriška Domovina, Cleveland 19. junija 1984).
...o rdečem strahu pred mrtvimi
..Predsedstvo zveznega odbora ZZB NOV (Zveze zvez borcev narodno-osvobodilne vojske) Jugoslavije je obravnavalo nekatera vprašanja v zvezi s pripravami za proslave v letošnjem in prihodnjem jubilejnem letu in pri tem poudarilo, da poskusi rehabilitacije kolaboracionizma in nekaterih gibanj in osebnosti, ki so bili med drugo svetovno vojno v službi sovražnikov ljudsvta in okupatorske vojske na jugoslovanskih tleh, sprožajo ogorčenje borcev NOV in vseh Jugoslovanov. Nedavna (že stara) pobuda članov ameriškega Kongresa, naj bi v ZDA (v VVashingtonu) postavili spomenik jugoslovanskemu kvizlingu in vojnemu zločincu Draži Mihai-lovic'u, je za naše ljudi, ki se spominjajo četniških zločinov, docela nesprejemljiva. Zato borci NOV tako kot vsa naša javnost kar najodločneje podpirajo prizadevanja jugoslovanskih uradnih krogov, da bi preprečili takšne poskuse rehabilitacije vojnih zločincev." (Poročilo Tanjuga, uradne tiskovne agencije SFRJ, Delo, Ljubljana 2. junija 1984).
... o zagonetnem ljubljanskem škofu
..Trideset slovenskih izseljenskih duhovnikov se je zbralo v voralberškem mestecu St. Arbogastu na svoj 53. sestanek... Srečanje je bilo tudi spomin, kot ga je izgovoril škof dr. Lenič (predstojnik teh duhovnikov). Prebral je iz oporoke škofa, ki mu je bil v mladih letih tajnik: „Povem vam svojo skrivnost, ki je doslej še nihče ne ve... Ko sem silno težko sprejel "crucis pon-dusi et praemimum" (križa breme in plačilo), je bila v tistih slavnostnih urah moja duša vsa zavita v temp in vihar temnih slutenj. Od tod moje geslo. Tedaj sem se Bogu dal na razpolago za vse žrtve, ki mi jih namerava naložiti; edino to sem ga prosil, naj kraljevstvo božje v dušah in zunanjem svetu med verniki škofije ne trpi zaradi moje nesposobnosti in nevednosti nobene škode. Tedaj sem Bogu daroval tudi sledeče: naj umrjem v po-zabljenju in zaničevanju, naj me zgodovina še tako črno in krivično slika, ali pa naj moje ime čisto izgine, da se nikjer ne omenja več - samo da bi se čim več duš zveličalo, samo da bi božja čast rastla in se večala. Hvala Ti, gospod, da se poslužuješ mene, nevrednega, za svoje svete cilje..," (Družina, Ljubljana 13. nov. 1983. Glasilo slovenskega episkopataz besedo ne namigne, da bi to utegnil biti kak ljubljanski škof, kaj šele, da je to bil svetniški dr. Gregorij Rožman).
... o »enakosti" narodov SFRJ
„Tu v Ljubljani, prestolici Slovenije, bi obiskovavec lahko domislil, da je na Dunaju. Slovencem sta sosednji Italija in Avstrija dosti manj tuji kakor sestrške republike in pokrajine na jugu Jugoslavije - Makedonije, Črna Gora ter mohamedansko, po narodnosti albansko Kosovo v Srbiji. Ce naj Slovenijo obarvamo krajlevsko-sinje, potem je barva južne Jugoslavije kmetavzarsko rjava. Ljubljana in Priština (glavno mesto Kosova) sta le 300 milj narazen, a sta različna svetova. Povprečni dohodek na glavo je v Sloveniji skoraj šestkrat tolikšen kakor na Kosovem, ki ima komaj desetino avtomobilov, šestino telefonov, petino televizorjev in tretjino toliko knjižnic kakor Slovenija. „Če sem v Skopju (prestolnici Makedonije) ali na Kosovu, čutim, ko da bi bil v Egiptu, ali v Indiji," je pred kratkim dejal Janez Stanič slovenski časnikar in pisec. „Vsak od nas lahko govori drugim, a ko uporabljamo iste besede, menimo z njimi različne stvari". Slovenci, ki sestavljajo manj ko 10 pere. prebi-vavstva Jugoslavije, a imajo v rokoch 25 pere. njene trgovine z Zahodom, zamerijo, ko morajo svojo blaginjo deliti z bolj be-raškimi področji v državi, posebno ker politiki teh predelov zapravljajo v nič, kar jim Slovenija daje. (Po uradnih ljubljanskih statistikah je Slovenija leta 1983 morala ..darovati" manj razvitim jugoslovanskim republikam in Kosovu 9.8 milijarde dinarjev, letos pa jih bo morala ..prostovoljno" odriniti v ta namen 13.17 milijarde dinarjev. Po današnji kupni moči dinarja v državi, je leta 1983 to zneslo okoli 330 milijonov dolarjev, letos pa bo Slovence ta zapovedana bratska ljubezen veljala pol milijarde in 170 Milijonov dolarjev) Slovenci, ki so bili dolgo navajen voziti se čez mejo v Avstrijo in Italijo, ostro občutijo omejitve mednarodnih potovanj, vsiljene leta 1982. Zdaj morajo plačati polog, kadar gredo v tujino, ki se za vsako pot poveča. To je poniževaven udarec za narod, ki je dolgo užival vsaj skoraj neprikrajšano svobodo potovanja drugam." (Los Ange-les Times, 17. marca 1984).
Nadaljevanje na str. 7
The Canadian Heritage: Canada's Immigration Program
Canada, unllke its nefghbour to the south, is not a melting pot of cultures and traditions. Newco-mers who join Canadians in build-ing this country not only bring with them, but largely retain, their varied cultures, identities and traditions.
In Canada, cultural diversity is a source of pride.
Ali Canadians benefit from this rich diversity... a richness reflect-ed in our institutions and in our character as a nation... a richness that is supported by our immigration policy.
As Canadians, we want to promote Canada's social, economic, demographic and cultural goals through our immigration policy. We also want to be sure that people from any part of the vvorld, regardless of their reli-gious, ethnic or racial origins, have equal opportunities to settle in Canada.
We do indeed have an equitable system of seleeting and admitting immigrants, and we do not tolerate tampering with the six fundamen-tal prlnciples that underlie that system: universality, non-diseri-mination; humanitarian concerns involving refugees; family reuni-fication and meeting the needs of Canada's labour market.
We recognize that immigrants beginning a new life in Canada leave loved ones behind. These people want to be near their relati-ves and that's why we encourage family immigration by making it easier for family-sponsored immigrants to come to Canada provid-ing they meet the eriteria for good health and good character.
We must respond to global con-flicts and the plight of millions of people, who fear persecution for their religious or political beliefs or because of their race. VVorking vvith the International community, we are, through our immigration policy, able to reach out with com-passion to refugees who have been forced to flee their native countries.
Independent immigrants, too, are welcome here. These people come with skills, experience or ca-pital that contribute to our economic well-being. They are admitted to Canada under a "points system" which tries to ensure that they can establish themselves successfully in this country. The points system also ensures that they do not take jobs away from Canadian citizens or permanent residents.
Because of the current economic climate here, there is a restric-tion on selected vvorkers, although we are actively encouraging the admittance of enterpreneurs who can establish business that will employ Canadians or permanent residents.
In the past, the social and economic strength of this country was built on immigration. And in the future, immigration will continue to play an aetive role.
Our immigration policy is desig-ned and administered to enrich and strengthen the cultural, social and economic fabric of Canada. We are people who want to retain our various cultural heritages, but we also want to be full, contribut-ing members of our own Canadian society.
In future articles we will diseuss the many programs Employment and Immigration Canada offers you, as a new Canadian or permanent resident, and as a participant and builder of the Canada we llve in today.
(This article is contributed by Public Affairs, Employment and Immigration Canada, Ottawa K1A 0J9).
Pokojna skupna jedra
Nadaljevanje s strani 1
mojega mišljenja in mojega kritičnega odnosa do sveta in samega sebe. Skupna šolska jedra so znak nemoči, neenakopravnosti in hlapčevstva. (Kaj so povzročila veli-kogrška skupna ciprska jedra, vemo.) Srbske in makedonske srednjeveške freske so enakovredne stenskemu slikarstvu tistega časa v Evropi. Se pravi v renesančni Italiji. To pa lahko kaj hitro spoznamo tudi brez »skupnih jedei". Spoznanja in pravična vrednotenja v sedanjem svetu se namreč porajajo le iz znanja, iz poezije, iz vere in pa iz kulturnega duha družb tega planeta, v katerih dajejo za vzqojo človeka več kot pa za vzdrževanje neproduktivnih birokracij, deticitnih industrijskih podjetij in pa za klasično ali jedrsko oborožitev. Ob vsem tem pa moramo še reči, da je vzgoja otrok prva naravna in moralna dolžnost in s tem tudi demokratična pravica očetov in mater. Najprej vzgoja v družini, šele potem v šoli, ' ki pa jo morajo nadzorovati starši, ne pa ministri za prosveto! O (betlehemski) družini je namreč znano, da nikdar ni bila izvir kakršnega koli šovinizma ali pa samoljubnega nacionalizma. Tudi v narodu ni nacionalističnega sindroma. Šovinizem, nacionalizem, rasizem so temeljne politične in ideološke lastnosti države in njene gospodarsko-vojaško-birokratske organizacije. Zato poznamo velikonemški, velikoitalijanski, veli- , koruski, vsetrancoski šovinizem in nacionalizem, ki smo ju v stari Jugoslaviji občutili kot velikosrbsko in monarhistično pracj-matiko. Slovenci, ki v novejši zgodovini nismo imeli ne velike, ne srednje in ne majhne države, sploh — par definition — ne moremo biti nacionalisti ali pa šovinisti. Mi lahko le zvesto živimo v lastni duhovni zgodovini, v umetnosti, ki je bistvo našega bivanja in v jeziku, ki je kri našega narodnega telesa. Kdor omejuje te naravne pravice, nasprotuje našemu življenju! Kakršna koli „vsedr-žavna šolska jedra so tedaj nekulturni pojav, v katerem moramo videti napoved konca slenerne vzgoje, zlasti pa tiste, ki je s svojo programsko usmerjenostjo univerzalna, svetovljanska, demokratična in socialistična. Gre tedaj za dostojanstvo človeka. Zato tudi ne želim, da bi v imenu ..skupnih jeder" razlagali učitelji otrokom, kako so njihove matere in očetje — opice. Ignoramus et ignorabimus, a o Darwinovi teoriji smejo govoriti le znanstveniki odličnega moralnega in kulturnega duha!
Ko smo se slovenski ljudje razhudili ob sklerotičnem predlogu sKupnih jeaer, odgovornost za nastanek teh jeder nosijo tudi nekaterih slovenski prosvetni funkcionarji, ko so se začeli v tisku in na zborovanjih množiti protesti, ki so postali vsenarodni plebiscit, tako kot v času majniške deklaracije ali pa v mcsccih, ko jc leta 1941 nastajala Osvobodilna fronta slovenskega naroda, sem v svojem arhivu poiskal: Knjižico za učence(ke) narodnih šol. Šolsko leto 1932/33. III. deška narodna šola. Razred IV. b. Kraljevina Jugoslavija. Dravska banovina. Narodnost učenca /ugoslovanska! Bil sem tedaj kot učenec brez domovine Slovenije, ki jo je nadomestila nekakšna dravska banovina in odvzeli so mi slovensko narodnost, ki jo je po ukazu kralja Aleksandra Prvega nadomestilo jugoslovansko državno podložmštvo. V uvodniKu z naslovom Jugoslovanski učenec narodne šole so bili natisnjeni tudi tile znameniti verzi:
Mlad sem še, roke so moje šibke, še v razvoju mlad /e moi razum, ali šola mi ga bo bistrila, dušo in telo okrepila: Jugoslavija, ti mati moja mila, Tvoi bo moj razum in moj pogum!
Še to mi je ukazal J\lj. Vel. kralj Aleksander I.: .Čuvati narodno edinstvo in državno celoto je najvišji ukaz Mojega vladanja,, a to mora biti tudi najvišji zakon za Mene in za vsakogar."
Ampak kaj se je zgodilo leta 1941, dobro vemo. Kralj je spal na Oplencu, dravska banovina je razpadla, poveljniki pa so pobegnili. Jedrska moč Aleksandrovega najvišjega zakona je bila ničeva. Vse, kar je bilo institucionalnega je izginilo čez noč, ostal je živ in nepremagljiv le naš razum in naš pogum. Slovenski, protifašistični, narodno osvobodilni ...
V naši kulturno umetniški preteklosti je dovolj dokazov o tem, kako smo brali že pred stoletjem in več srbsko narodno pesem, kaj je storil za srbski jezik Jernej Kopitar, kako je sodil o iiirizmu France Prešeren, kaj sta mislila o srbski in hrvaški literaturi Josip Jurčič in Fran Levstik (bosanske takrat še m bilo), kako je sodil o jugoslovanskem
vprašanju Ivan Cankar, kaj je storil Rajko Nachtigall za albansko slovnico, kako sta rc^mišljala c ..jugoslovanski" prihodnoeti slovenskega naroda Prežihov Voranc m Sperans. Tu ni kaj dodati in ničesar več odvzeti, koristno bi le bilo, če bi tisti, ki razmišljajo o skupnih jedrih te in druge dokumente naše zgodovine prebrali in jih tudi oremislili. Kratko in malo Paul Yankovitcri ne piše resnice v Le Mondu (27/28. novem-ner 1983). ko trdi, kako dobre srbske pisatelje ignoriramo v slovenskih šolah. Zakai si Paul Yankovitch ni ogledal naših šolskih učnih načrtov? Videl bi, da se naši otroci uče srbski in hrvaški jezik in tudi pesem Smrt Smail age Čengiča. Tudi Hasana-ginico. Kako pa je v resnici bilo s Kraljevičem Markom, bodo morali srbski zgodovinarji šele ugotoviti.
Potemtakem so pomladanska skupna jedra ad aeta. Prihodnja naloga slovenske politike in kulture pa je tale: humanizirati v celoti slovenski šolski sistem od osnovne šole do univerze, vključujoč v tem tudi popolno reorganizacijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in vseh treh umetniških akademij; modernizirati slovenske šolske programe in jih vskladiti z ravnijo sodobne znanosti in umetnosti; razbremeniti te programe sleherne ozke in tehnicistične specializacije in odstraniti nekatere sedanje predmete, ki ne sodijo v šolo (šoortna vzgoja, gospodinjska vzgoja itd.j; osredotočiti
predmetnik v vseh šolah le na slovenski jezik, zgodovino (narodno in kulturno), umetnost (literatura, likovna umetnost, glasba, gledališče, film, ples), zemljepis, naravne vede, filozofijo. Le to sodi v moderno šolo, v kateri bo tudi tehnična civilizacija odkrila svojo moč in prihodnost. V takšni prihodnji — svetli, pravični in svobodni šoli, ki bo poznala duh Montesquiea. Pestalozzija, Jana Amosa Komenskega, Saint Simona, Marije Montessori, Ralfa Walda Emersona, a tudi naše domače šolske tradicije od protestantov in devetnajstega stoletja pa do 1941, bo še kako velik prostor za Antibarba-rusa in Banket v Blitvi, za Most na Drini, za Gorski vijenac, za Dunda Maroja, za Selitve in Čas smrti, za Grobnico Ivana Denisoviča, a tudi za zgodovinske spise Vladimira Dedi-jerja na polju zgodovinopisja. Skratka za vse tisto, kar sestavljalci skupnih jeder nikakor niso hoteli ponuditi v svetovno literaturo!
Pred nami je tedaj le eno vprašanje, kakšna bodi prihodnja slovenska šola. Osnovna in srednja. Pa tudi univerza in njene avtonomne fakultete: filozofska, pravna, naravoslovne, tudi agronomska, tehnična, medicinsko farmacevtska in sociološko ekonomska. In teološka v okviru cerkvene organizacije. Najvažnejše pa je to: gospodarstvo se mora prilagoditi znanstvenemu in kulturnemu duhu celotnega šolsko vzgojnega in raziskovalnega sistema.
DA NE POZABIMO...!
Pred dobrimi 20 leti je urednik Povesti, g. Ivo Dolenc,zavzemal naslednje stališče:
POVEST
(The Story) Neodvisen mesečnik za kratek čas Independent Monthly in Slovenian
Štev. 1	- Leto I.
Publisher and Editor: Ivan Dolenc Advertising Manager: A. Entz Pošto naslovite na enega sledečih naslovov: '
EDITORIAL DEPARTMENT P.O. Box 730, Brandon, Manitoba, Canada EDITORIAL OFFICE IN TORONTO Editor: Ton« Zagorc 68 Westmount Avenue, Toronto 10, Ont. ADVERTISING DEPARTMENT P. O. Box 864, Brandon, Manitoba
-. FOKOPISOV NE VRAČAMO KOMUNISTIČNO ALI FASISTICNO USMERJENE LITERATURE -NE OBJAVLJAMO. PRISPEVKOV NE OCENJUJEMO PO AVTORJEVEM IMENU ALI KRAJU NJEGOVEGA BIVANJA MARVEČ SAMO PO NJIHOVI PUBLICISTIČNI VREDNOSTI IN V SKLADU Z NAŠIMI UREDNIŠKIMI NAČELL.
VSA OBJAVLJENA DELA. HONORIRAMO. Naročnina za Kanado in Zedinjene države $5.00 na leto, $3.00 za pol leta
Ilustracija na prvi strani je delo ■lovenskega akademskega slikarja MAKSIMA GASPARIJA Printed every month by SUN PRINTING COMPANT in Brandon.,
Tako kot smo v preteklosti bili sposobni odkriti žlahtne vrednosti kulture južnoslo-vanskih narodov in narodov, ki z njimi živijo, tako bo tudi poslej in v prihodnje. In v tem svojem internačionalizmu nam skupna jedra prav nič ne koristijo. Pa še na Goetheja se velja spomniti...
CREDIT UNION NEVVS
Grundy Lake Provincial Park	
	*.T(» MM
FIRST CREDIT UNION	
IN THE NATION	
>t. Mary's Rmk	
i j e.-t,.M.- rr,i,uLiin St.-M.-me	m t&» JOc
FIRST IN THE NATION
Im C.i i S se Pupultiire
Sit-- M urie St. Marv's Bank
lfHKU__> I9K 1
~ 75th ANNIVEKSARV
Nations With Ten Highest Foreign Debts
$ Billions
1.BRAZIL
2.MEXICO 3.SOUTH KORE
4.ARGENTINA
5.VENEZUELA
6.POLAND
7.PHILIPPINES 8.INDONESIA 9.MALAYSIA
10. YUGOSLA VIA m
REKLI SO	Ponedeljek, 14. maja 1984
Z izdajalci naroda iii DEL0 »narodne sprave«
»Slovesnosti ob dnevu varnosti in družbene samozaščite daje še posebno slovesen pečat štirideseta obletnica ustanovitve enotne jugoslovanske varnostne službe. Zrasla je v težkih bojihzokupatorjem.peto kolono in njihovim vojaškim ter političnim aparatom, je pomembno prispevala k dokončni zmagi narodnoosvobodilnega boja in zaščiti revolucionarnih pridobitev, ter ima velike zasluge, da smo premagali številne ovire in zavarovali našo samostojno pot v socializem in samoupravno družbenpolitično ureditev«, je na osrednji republiški proslavi ob dnevu varnosti vTacnu dejal Stane Markič, član predsedstva SR Slovenije. Ko je orisal razvoj varnostne službe skozi štiri desetletja, je Stane Markič nadaljeval:
»V današnjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ki razumljivo vplivajo na razpoloženje naših delovnih ljudi in občanov, se moramo zavedati, da tehrazinernekažezoževatizgolj na naše, slovenske, pa tudi ne samo jugoslovanske razmere. V svetu danes nista dala niti kapitalistični sistem niti sistem realnega socializma pravih rešitev za premagovanje nastalih družbenih protislovij, ki Izvirajo predvsem iz ogromnih ekonomskih, tehničnih in tehnoloških razlik razvitega in nerazvitega sveta. Tudi zaradi slabosti v naprednih gibanjih ter njihove neučinkovitosti - neprestanega boja velesil za interesne sfere ter blokovske tekme v oboroževanju, se močno zaostrujejo mednarodni odnosi incelo krepijo desničarske konservativne sile, odkrit antikomunizem, kar vse vodi k razkroju in nihilizmu. Odmevi takšnih tokov pa se kažejo tudi pri nas v oživljanju najrazlišnejših malomeščanskih ideologij in koncepcij.
Gre za pojave in tendence zanikanja doseženih družbenih vrednot, ali njihovo prevrednotenje; pa tudi za koinpromitiranje naše NOB in povojnega razvoja. Njihovi avtorji načenjajo posamezna vprašanja ali dogodke v zvezi z vlogo zveze komunistov, OF, nove oblasti, povojnimi sodnimi procesi, politiko na vasi ipd. Res je, da vpi teklosti nismo uspeli vsestransko osvetliti in dovolj zgodovinsko obdelali posamezne dogodke ali obdobja. Ne zaradi tega, ker bi šlo za t. iin. ,tabu teme', saj so bile v bistvu znane. Res pa je tudi,'da naša družba ni nikdar zanikala nekaterih lastnih slabosti in posameznih napak. Ali ni največji dokazza to prav Brionski plenum, ki je obračunal z nekaterimi nezakonitimi pojavi in postopki v ONZ - ki pa je hkrati tudi opozoril na pomen dobrega in uspešnega dela teh organov in služb v procesu demokratizacije družbe!
Toda, nekateri si danes prizadevajo, da bi na vsak način na posameznih negativnih pojavih v boju in razvoju družbe, profanirali celotno delo ONZ, sodstva, organov oblasti, borbo s sovražniki nove Jugoslavije ali za ohranitev pridobitev NOB, kot: krivično, nezakonito, nehumano, stalinistično itd. Avtorji takšnih koncepcij pozabljajo ali nočejo vedeti, da se je partija - kateri očitajo, da je bila nosilec stalinizma-že pred vojno, zlasti pa med in po vojni upirala primitivizmu in poskusom njene lastne stalinizacije. Prav ta boj jo je - izmed vseh komunističnih partij v svetu - že v 1948. letu pripeljal do odkritega ideološkega, pa tudi ekonomskega spopada z informbirojem. Ali pa hočejo s takšno kritiko stalinizma v bistvu napadati naš samoupravni socialistični sistem in izražati svoj antikomunizem. V zadnjem času odpirajo takšna vprašanja tudi posamezniki, ki so se v odločilnih časih držali v zapečkih, danes pa se žele pred zgodovino predstaviti kot veliki borci pioti stalinizmu.
Nekateri kritiki našega samoupravnega političnega sistema gredo tako daleč, da ponujajo večpartijski sistem. Zanje je delegatski sistem nesposoben usklajevati interese in potrebe ljudi in ga hočejo prikazali kot sredstvo za manipuliranje z ljudmi. Edino zmožen sistem obvladovanja družbenih procesov vidijo v konfrontaciji političnih interesov, in to na ravni oblasti. Ali se res ne zavedajo, da s ponujanjem modelov meščanske demokracije hočejo izničiti pridobitve NOB ter globoko podcenjujejo in žalijo delovne Ij udi in njihovo sposobnost, da uresničujejo svoj ustavno opredeljen položaj v družbi!?
Najdlje gredo posamezni skrajneži, kisi prizadevajoza rehabilitacijo' slovenskega domobranslva oziroma hočejo .narodno spravo', ki naj bi jo celo označevalo obeležje, posvečeno domobrancem, z napisom ,padlim za domovino'. Nosilci takšnih predlogov in pogledov se verjetno niti ne zavedajo, da govorijo enako kot politična emigracija in da s tem objektivno postajajo orodje v njenih rokah in v rokah reakcionarnih krogov v svetu. Pozabljajo namreč, da so bili domobranci, prosotovljci nemške policije, okupatorjevi plačanci za najbolj nizkotna opravila in gorje, kisoga povzročili svojemu lastnemu narodu; pozabljajo tudi na prizadevanja OF, da bi zapeljane pritegnila v vrste borcev narodnoosvobodilnega gibanja, s številnimi pozivi in večkratnimi amnestijami, in ko so že vsi spoznali, da je konce fašizma, so ti Evialti zbežali v tujino, da bi s pomočjo novih gospodarjev še naprej opravljali nekdanjo nizkotno vlogo. To je narodno izdajstvo, pa če tudi nočejo govoriti o tem. Že odlokozaščiti Slovenskega naroda v letu 1941 pa je določil, da za narodne izdajalce ni in ne bo milosti. Nikjer vsvetu je ni, ne le pri nas,« je dejal Stane Markič.
Plače delavskih voditeljev
Podatki za I- 1981 in 1982 kažeijo, da niso visoke plače značilne samo za industrijalce, ampak tudi za voditelje delavskih organizacij. Njih dohodki izvirajo iz redne plače, doklad dodatnih vsot za stroške, ki so v zvezi z njihovim delom. Temeljne plače 25 najboljše plačanih delavskih voditeljev v ZDA so znašale v I. 1982 v nekaterih primerih 1981, od $225.000 (Teamsters) do 84.000 (Sheet Metal VVorkers), toda jih je bilo preko 100.000 dol. Doklade so bile v višini od $39.895 (Sheet Metal VVorkers) do $2,600 (Bake-ry VVorkers), toda 11 organizacij ni plačalo nobenih doklad. Za stroške so dobili voditelji tudi različne vsote. Vodja Teamsterjev je dobil $551.850, ostali znatno manj - med 40.311 (Air Line Pilots) in 5.335 dol. (Marine Engineers), dočim niso dobili trije voditelji nobenih plačil za stroške. Nobeden OCj 25 voditeljev ni dobil v celoti manj kot 100.000 dolarjev.

tsM 1, r-
.'"•'vU ....
Legijonarji, domobranci svojo zemljo ljubimo, polja plodna, gore smele in domove bele, cerkve mnoge in doline, reke bistre in pečine.
Kri slovenska je zavpita, kliče v visoko nebo. Srca mrtva govorijo: Ne pozabite nas nikdar! Naša borba zato je sveta, dokler gruda ni oteta
"V N t4
K -.''*'''*' J
Slovenska sprava
Petnajst tisoč in Se več:
čez njih padli so že križi tri.
Petnajst tisoč in Se več
jih spi v Šentvidu, na Teharjah,
v Jelendolu, pod Krimom in na Barju,
v jamah kraSkih, Kočevskem Rogu
in v grobovih, znanih morilcem le in Bogu.
Petnajst tisoč in Se več,
med njimi vitezi,
ki boje bili so in krvaveli
pri Št. JoStu, na Suhorju,
v Velikih Laščah, na Črnem vrhu in
v Gorjancih, v Dolomitih in na Blokah,
pod Blegašem, v Tolminu in
v dolini Soče,
vitezi iz Pudoba, Grahovega in Z Grčaric, s Turjaka — ep slovenskega vojaka.
O kakšni spravi, govoriš mi, mlačnež moj?
O spravi med valptom in tlačanom, brezpravnim in tiranom? Morda o spravi med ječarjem in jetnikom, umirajočim in krvnikom?
Za spravo, da, naivnež moj. Vendar za spravo tako, da vsaka bo gomila križ imela svoj in rož z imenom častnim padlega junaka.
Za spravo, ko krvava petokraka ne bo kalila več natn naše belo-modro-rdeče, ko naša spet bo prava, sto let in več že stara ■'tvilirala vsem zastava.
Vse drugo, dragi moj, ni sprava; nuiškerada le, okrutna Sala; je zgodba o sožitju leva kralja in jagnjeta, ki mirno spi — v trebuhu zmagovalca leva kralja.
SLOVENSKI DOMOBRANCI 1945-1984
V , ZDA se vedno narašča stavilo
locencev. Na 1.000 poročenih oseb je bilo 1. 1970 47 ločencev, 1. 1980 100 in 1. 1982 pa ne 114^ Narašča pa tudi število neporočenih. Samice v starosti od 25 do 29 let so predstavljale 1. 1970 samo 10.57. vseh žensk v teh letih, 1. 1980 ze 20.97. in 1. 1982 z"e skoraj četrtino (23.47.).
S pomočjo Kanadčana Alphon»a
Desjardinsa so ustanovili prvo kreditno zadrugov ZDA v župniji priseljencev iz Guebeca Ste Marie (Manchester,N.H.) 1. 1909 Letos so praznovali 751etnico tega dogodka in so izdali poseb no spominsko kuverto s sliko Desjardinsa in datumom: 6 April 1984 in napisom: First Credit Union in the Nation - St. Mary's Bank - La Caisse Popu-laire Ste-Marie.

Pod naslovom TO NI NOBENA PESEM. TO JE ENA SAMA LJUBEZEN |e objavila revija Nail razgledi (Ljubljana, 11. jun. B2) »dem „krlvoversklh micir izpod peresa Bojana illha. Zapis je dvignil precej prahu. Objavljamo nekaj odstavkov iz zapisa:
ROBBOV VODNJAK (v Ljubljani). Fontana Iz mo|lh otroških let in sanj. Na stopnicah Bo-lovža, pred katerim je nekoč sedel na konju ponosni kralj, sedaj igra ciganska godba. Strahovit hrup je na trgu pred nevidnim spomenikom in Robbovim vodnjakom. Pesmi, ki Jih ne razumem. In divji kriki, govorica, ki je ne razumem. Ttsočglava množica, v kateri bister ooazovaiec lahko odkrije precej obrazov ljubljanskega lumpenproletariata. Velika improvizirana pivnica pod nebcm. O surovem oonaianju pričajo kriki, predvsem po tisoče Juznaških kletev, ko da je pred Rotovžeri svetovno tekmovonje (olimpiada) v nogo-skrunskem preklinjanju, prostaitvu in izr-van u Neba. Divje bobnenje in oglušujoč hrup iz ojačevalcev. Antimuzii^a, ki se :ačne poiovljatl na Bosporu. V tej ontimuziki ni nobenega nežnega tona, kakršnega so ne.roč poznali Gallus, Dolar in Novnk. Nad glavami ljudi plava gost modrikast oblak in povtod je ogabni vonj po loju in turškem čevapu.
V	omotici, ki se me nenadomc- poloti, zagledam na starodavnih evropskih tleh pravcato Bajazltovo In Muratovo šotorlfte. Postavili so ga gostinci po volji in okusu ljubljanskih mestnih očetov in njihovih prval.ov. V znemenitih Kulturnih problemih slovenstva je Josip Vidmar preroško citiral staro narodno pesem: „Mest' Ljubljana bo pokraj'na, kranjska de »ela turška drajna."
V	ish večernih urah se vprašan, čigava butalska pomet spreminja naše mesto v Bajazltovo in fciuratovo zabavišče, v katerem bo Izginilo vse, kar smo v tisočletju ustvarili v Ljubljani, da bi s svojimi stvarlWomi Izpovedali voljo do lepega, milega, sklodnega in duhovno razvitega. V imenu duha evropske civilizacije in kulture.
In zdaj lu na robu „6a|azito ves a in Muratovega" sotonšca puhti zastrupljeni zrak in one-čašča Rotovž in Katedralo. Kako strašno bonolno je vse. Odurno.
Pripadam narodu, ki umira. To povedo vse statistike. V imenu strahu pred lastno nacionalno smrljo skrivamo podatke, l.i nam razkrivajo nesrečno dejstvo, da od leta 1970 ne izginjamo le kol zdomci in zomejsi, marveč ludi že kol tako imenovani matični Slovenci. Vsako leto nas Je manj, ki ie razumemo Tri barjevo in Dalmatinovo slovenščino. Pomnim besede politika, ki nam Je v začetku sestdesetih let takolo govoril: .Ljubljana bo imela leta 2000 več kot pol milijona probivaicev. ,'oaa veaue, io ne bo več vase slovensko, to bo naše jugoslovansko mesto." Ir. ko smo začeli v šestdesetih letih rušiti šelenburgovo ulico in postavljati betonsko in asfaltno tehnoi ratsko junglo, in brezobzirno uničevati enega najlepših evropskih parkov, Tivoi., smo mnogi že vedeli, da smo se znašli znotraj hudičevega risa. Morebiti pretiravamo i sli, ki trdimo, da smo ž o v nacionalni agoniji in da nas le še čudež lahko reši. Toda nas peložaj je rer.en, o lem pač ni dovoljeno dvomili. Če pomislim na našo jezikovno, duhovno in nacionalno mlačnost in brezbrižnost, me je resnično
S,rah	To piše bivši partizanski aktivist v Ljubljani!!!
Komunizem izgublja na prepričevalnosti

1	Voyageurs
2	Shield Landscape
3	Park VVetlands
4	Indian Pipe
Komunistična ideologija, po K. Marxu imenovana „marksizem", ali tudi „znanstveni socializem", je vseskozi prikazovana kot edina, rešilna ideja človeštva v dvajsetem stojetju, bodočnosti nasploh.
V poudarjanju navideznih prednostih, ki naj bi jih komunizem v primerjavi s kapitalizmom nudil človeštvu, zavzema med njimi dostojanstvo človeka najvažnejše mesto.
Besede izgovorjene v težkih življenjskih okolnostih, kot pravijo, mičejo, dejanja pa razgaljajo, trgajo maske in jih prikazujejo v pravi luči. In temu prirojenemu kritičnemu gledanju se tudi komunizem ne more izogniti.
Z napadom na vero, osnovno celico človeške družbe, družino, narodnost in njene vrednote pa komunizem ruši in uničuje vse tiste pogoje, ki so pri izgradnji človekovega značaja, njegove vsestranske rasti in dostojanstva, bistvene važnosti, neobhodno potrebni.
Komunistični ideologi pozabljajo, da je v izgradnji človekovega značaja, že po naravi sami, vključena kritičnost človeškega duha, ki ga prav zato noben režim, nobena diktatura in nobeno suženjstvo, tudi sedanje komunistično, ne more za stalno ukloniti.
Razpoke nekoč do neke mere monolitne komunistične ideologije so danes vedno večje in so posebno vidne v zemljepisni razsežnosti, miselnem pojmovanju ljudi in njeni neuspeli aplikaciji pri reševanju perečih problemov, kijih narekujejo krajevne, kulturne, verske in zgodovinske posebnosti.
Preprosti človek nima ne potrebnega znanja, ne potrpljenja, ne smisla in največkrat tudi ne časa za filozofska razglabljanja. Zadostitev vsakdanjih potreb zase in družino, je glavna skrb in edini kriterij po katerem preprosti človek presoja uspešnost in praktičnost politično-družbenega sistema, če v tem gledanju druž-beno-gospodarski sistem, zlasti še, če je bil narodom vsiljen, odpove, tako prevaranega človeka ne bo nobena prisilba pripravila do tega, da bi spremenil svoje mnenje.
Mislim pa, da je glavni vzrok, da komunizem ni uspel, iskati v neizpodbitnem dejstvu, da mu v vsej tej dobi ni uspelo zadostiti osnovnih, vsakdanjih človeških potreb kot so npr. prehrana, obleka in stanovanje. Dolge vrste ljudi, ki dnevno čakajo, da si nabavijo najnujnejše vsakdanje potrebščine, so najbolj prepričljiv dokaz, da je komunizem prevara, ki ponižuje človeka.
S prevaro, lažjo in nasiljem so prišli komunisti na oblast, s terorjem se drže na oblasti.
Položaj se je delno izboljšal, ko so po nekaterih komunističnih državah komunistični oblastniki dali razlaščenim kmetom in nekaterim poljskim delavcem kos zemlje, na katerem lahko po svoji uvidevnosti, brez državnega, oziroma partijskega vmešavanja, sadijo in gojijo življensko važno povrtnino. Temu izboljšanju je znatno pripomoglo še tu in tam tolerirana osebna kočar-ska obrt in dalje uveljavljanje tržnega mehanizma, ki daje zadoščenje in zagon individualni iznajdljivosti, pri tem vrednost delu in pridelkom.
Poleg splošnega pomanjkanja fizično otipljivih dobrin, so prav tako zapostavljene, ovirane, če že ne naravnost prepovedane, duhovne dobrine kot so npr. osnovne človečanske svoboščine, narodna kultura, jezik, običaji in navade, brez katerih ni človekovega dostojanstva in ki vkljub komunističnim neprestanim oviram, igrajo v živijanju človeka, narodov, človeške družine nasploh, veliko, večkrat tudi odločilno vlogo.
S to dvostransko pomankljivostjo komunistični sistem, kjerkoli je na oblasti, snovno in duhovno zasuž-njuje človeka, narode.
In prav to zasužnjenje polagoma odpira narodom oči, da bolj kritično presojajo komunistične lažnjive vabe in nasilja.
Prevarani narodi s tem kritičnim presojanjem odpirajo vrata novi življenski prelomnici, začrtavajo nova pota bodočnosti, v kateri bo osebna svoboda ustavno zajamčena,praktično izvajana, okrepljena z demokratičnim političnim procesom, ki bo neprestano izglajal in ustvarjal pogoje resničnega človekovega dostojanstva.
Luka Dolenje
NOVICE...
Na Koroškem praznujejo letos 75 letnico ustanovitve Slovenske krščanske socialne zveze (SKSZ),ki je naučila Slovence ustanavljati izobraževalna društva, knjižnice, gledališke skupine, pevske zbore, godbe, ter tečaje za gospodarje in gospodinje po Krekovem geslu: Z Bogom za narod! Med ustanovitelji je bil tudi pok. prof. dr. Lambert Ehrlich, SKSZ se je v Avstriji prekrstila v Slovensko Prosvetno Zvezo (SPZ), ki so jo uničili hitlerjanci po zasedbi Avstrije. Poskus obnovitve na istih načelnih po vojni je preprečila OF, kar je vodilo do ustanovitve Krščanske Kulturne zveze (KKZ) 1.1953. Tako slavi tudi ta letos svojo 30letnico, ko nadaljuje tradicijo prvotne SKSZ.
V Argentini je doseglo glasilo kreditne zadruge Sloga STLK kljub neurejenim gospodarskim razmeram s 25. številko petletnico svojega izhajanja.
Most čez ocean — Izseljenci moramo biti hvaležni pisateljici Zori Piščanc. V svoji najnovejši knjigi silno lepo popisuje pot dveh mladih ljudi iz Tolminskega kota v Italijo in potem preko New Yorka v Cleveland. V silnih težavah, ki sta jih doživljala,njuna ljubezen zori do zaviljivih višin. Povsem realno so opisani odnosi sosednih črncev do naših rojakov in
še bolj realno je popisana težka borba za obstanek in končno urejeno življenje. Nekaj povsem izrednega pa je opis (20 strani) revolucije, ki je tudi v Tolminskem kotu bila divja, primitivna in krvava. Razlika od revolucije na Dolenjskem je samo v času. Med zamejci je težko najti pogum o revoluciji in današnjemu režimu govoriti stvarno. Piščančeva je to v polni meri napravila. Knjiga je izšla v samozaložbi v stari Gorici in je seveda doma nezaželjena.
Solidarnošč živi — Po deklaraciji „vojnega stanja" I. 1981, je režim pritisnil z vso brutalnostjo na ubogo poljski narod. Za začetek so zaprli preko 4.000 važnih članov Solidarnosti, najbolj „proletarskega" sindikalnega gibanja. Vse do pred kratkim je bilo v zaporih še preko 600 najvidnejših članov svobodnega sindikata. Narod, cerkev in nadvse simpatični Lech Walesa so v tej težki dobi pokazalo izredno politično zrelost. Režimu so jasno in glasno dali vedeti, četudi je trenutno demokratski razvoj zaustavil njih delo, njihovo prepričanje v dokončno zmago demokracije ni prav nič prizadeto. Kot izgleda jim razvoj daje prav. Letos 1. augusta so se zopet zbrale poljske množice brez partije in so se spomnili 40 let Varšavskega upora. To priliko so množice izkoristile za vzlike prepovedanemu svobodnemu sindikatu in položeno je bilo morje cvetja v spomin poljskih oficirjev, ki so jih Sovjeti pobili v katinskih gozdovih.
Oglasila se je cerkev, ki je povsem jasno povedala, da je sedaj že skrajni čas, da pride do veljave na Poljskem politični pluralizem. V veliko pomoč Poljakom je Amerika. Povsem odkrito je začela in izvajala ekonomske sankcije vse od momenta, ko so zatrli solidarnost. Izgleda, da so sankcije to pot učinkovale. Eden izmed pogojev, da se sankcije deloma ukinejo,je svoboda političnih pripornikov. Gen. Jaruzelski je samo za delno ukinitev sakncij „am-nestiral" in spusti-l domov še preostalih 600 pripornikov Solidarnosti. Škoda da USA v slučaju SFRJ niso tako dosledne, ter ta neopravičljiva razlika med Poljsko in SFRJ tako močno škoduje ugledu USA.
Socialno zavarovanje v SRS — V SFRJ ima pravico na brezposelno podporo samo delavec, ki je bil zaposlen nepretrgoma vsajeno leto, ali vsaj 18 mesecev tekom dveh let. Podpora znaša formalno 5.700 novih Din. To je komaj Can. dol. 50 pa še ta vsota je mnogokrat manjša. Kar še slabša položaj samo polovica brezposelnih je uspelo zadržati socialno zavarovanje, drugi nimajo niti tega. Računajo, da vsaj četrtina nezaposlednih v SFRJ nima nobenega dohodka. Delavne prilike v današnji Jugoslaviji so zelo podobne prilikam v kapitalistični Europi v začetku tega stoletja. Ne smemo pozabiti, da je socialno (zdravstveno, invalidnina in pokojnina) zavarovanje bilo vedno predmet posebnega ponosa za KPJ.	ZU
"VVANTED ALIVE"
ENDANGERED VVILDUFE ART SHOW AND SALE
New Original Works by 40 Canadian Artists August 11 - September 30, 1984
Mon. to Sat. -10 a.m. to 4 p.m. Sun. -10 a.m. to 6 pum.
Kortright Centre for Conservation
Pine Valley Drive, Kleinburg • 661-6600
_
ČREEK 1
BLACK_
^^^ET^^HtCIB^^^HT^FT PCPOU TA S TOW3NTO RECIO* Q->SEHV»TIOK *i-THO«rT^
Black Creek Pioneer Village Proudly Presents:
The Parks Canada Loyalist Exhibit
Daily August 26 to September 3
Grundy Lake Shoreline
A collection of 60 photographs and maps providing an histoncal overviesv of the United Empire Loyalists: part of the federal govemments participation in Ontarios Bicentennial celebrations. Free copies of "The Loyalists" brochure available.
Jane St. & Steeles Ave.. Morth York (416) 661-6600
ELECTIONS CANADA
ELECTIONS CANADA
1Government
■ ~ Of Canari.
Gouvernement du Canada
of the Government of Canada
GQUAU7/
flOtA//
Canada
Novomašniki
jM v Sloveniji
■ JM* Government Gouvernement of Canada du Canada
v ietu 1984
V Sloveniji je letos 22 novo-mašnikov. Večina je bila posvečenih na god apostolov Petra in Pavla, v petek, 29. junija.
Koprska škofija: Rado Čuk (župnija Hrenovice) Stanko Fajdiga (ž. Goče), Evgen Gantar (ž. Zavratec), Lojze Kržišnik (ž. Zavratec).
Ljubljanska nadškofija: Janez Celar (ž. Naklo), Stanko Kerin (ž. Krško), Slavko Kimo-vec (ž. Vodice), Janez Krmelj (ž. Polhov Gradec), Franc Mervar (ž. Stopiče), Ciril Ple-šec (ž. Preska), Matej Zevnik (ž. Cerklje na Gorenjskem).
Mariborska škofija: Jože Jug (ž. Cankova), Leopold Korat (ž. Prevalje), Alojz Kožar (ž. Gornji Petrovci), Ludvik Počivav-šek (ž. Podčetrtek).
Redovne skupnosti: Frančiškana: Franc-Vid Lisjak (ž. Črni-če), Rafael Slejko (ž. NovaGo-rica-Kapela), Minorit: Jože Petek (ž. Dornava). Salezijan-ca: Drago Cačnik (ž. Videm-Dobrepolje). Rafko Pinosa (ž. Videm-Dobrepolje). Lazarista: Jože Adamič (ž. Žalna), Branko Jan (ž. Mokronog).
Novomašniki koprske škofije in oba frančiškana je bila posvečeni 29. junija ob 17. uri v cerkvi Kristusa Odrešenika, v Novi Gorici. V ljubljanski stolnici je bila mašniško posveče-nje tudi 29. junija in sicer ob 9. uri. Škofijskim novomašnikom se bosta prisružila oba lazarista. Salezijanska novomašnika pa so bili posvečena že 24.A junija ob 15:30 na Rakovniku.
Molimo za letošnje novo-mašnike, za bogoslovce in sploh za duhovniške in redov-niške poklice.
The Response of the Government of Canada to "Equality Now!"
the report of the Special Parliamentaiy Committee on Visible Minorities in Canadian Society, is now available.
For your copy please write or send the coupon below to:
Multiculturalism Canada Communications Directorate Ottawa, Ontario KI A 0M5
Response of the Government of Canada to1 "Equality Novv!"
|	Name:
|	Address:
I	City-.
i	Province:
Postal Code:
Nadaljevanje iz str. 2
...o odhodu prijatelja Sovjetov in SFRJ iz ameriške diplomacije
„Mar še kdo dvomi, zakaj Zahod izgublja proti Sovjetom? Vzrok zato ni še nikoli bil bolj na dlani kakor na sprejemu ameriškega zunanjega ministrstva ob odhodu njegvega podtajni-ka, Lavvrence Eagleburgerja, v pokoj. Eagleburger je po sodbi mnogih ministrstvo po svoje vodil v imenu državnega tajnika za zunanje zadeve Schultza. V nagovoru na sprejemu je posebej izbral navzočega sovjetskega ambasadorja v VVashingtonu, Anatolija F.Dobrinjina, ter ga prikazoval kot poštenega in odgovornega zastopnika svoje države, s katerim sta delila dobre in slabe čase. Dejal je, da bo Sovjetovo druščino pogrešal. Ta osupljivi objem je bil dobesedno neverjeten, je priznal visok ameriški diplomatiski dostojanstvenik. Ni nič napačnega, je dejal, če ravnamo z Dobrininom med uradnimi urami spodobno. Ostudno pa je bilo, da se je Eagleburger ob tej priliki javno raznežil nad njim. "Te vrste miselnost pri naših poklicnih diplomatih je tisto, kar nas ubija," je poudaril omenjeni. Do tega Eagleburgerjevega retoričnega bratenja s sovjetskim diplomatom, ko da bi bila dobra tovariša, ki se gresta prijateljsko tekmo, je prišlo tri dni poprej, preden so Sovjeti začeli v valovih bombardirati iz zraka dolino Panjshir, trdnjavo afganistanskih (protikomunističnih) upornikov." Humane Events, Washington, 5. maja 1984. Eagleburger je bil glavni, morda ne povsem idealistični mešetarpri lanskem milijardno-dolarskem posojilu zahodnih bank, ki naj bi SFRJ rešilo gospodarskega poloma zaradi neplačevanja obrokov in obresti za skoraj 35 milijard dolarjev dolga kapitalistični tujini. Z ameriškim reševanjem zavoženega jugoslovanskega socializma je seveda tudi morno ustregel Sovjetski zvezi in njenemu svetovnemu imperializmu).	p. K.
Pismo iz Slovenije
i
„... Pri nas se zelo trudimo, da bi spravili gospodarstvo na prave tirnice, toda to ni lahko z ljudmi, ki se ne zavedajo dovolj, da je treba za blaginjo delati in to trdo in ne samo kampanjsko. Zdi se mi, da imamo preveč psev-dostrokovnjakov za ekonomiko in preveč modrih svetovalcev ob njih. Izgleda pa, da smo vrgli vse sile v priprave za uspešno turistično sezono, da ne bi bilo od turistov očitkov, da se pri nas marsikaj ne dobi, kar se je pred leti smatralo za samoumevno. Mesa, masla in nekaterih drugih vsakdanjih potrebščin res zaenkrat ni dovolj na tržišču, toda na obali bo vse ob pravem času. Usoda naše stvarnosti so turške navade pri večini, ki dosti govori, malo dela, zato pa išče le luknje v zakonodaji, izjeme in privilegije. Tudi zvezna vlada malo preveč ukrepa mimo samoupravlja/cev, ki bi resnično želeli doprinesti svoje delež k stabilizaciji razmer. Da bi rešili vse mogoče, smo dvignili ceno bencina na 54,00 DIN. zato se vozimo bolj z avtobusi. Vožnja z avtobusom v mestu stane zdaj 14 din. Poštnina za inozemstvo se je zvišala za 100 proc., to je na 35.95 Ndin. Zdaj se pripravljamo, kako bi rešili z inflacijo najbolj prizadete sloje, da bi preživeli kritično obdobje. Moje mneje je, da bo treba tudi sestankovanje zreducirati na potrebni minimum. Pri nas vkljub vsemu ljudje ne štrajkajo, temveč prihaja do posamičnih „izsiljenih izostankov", največ v zvezi z osebnimi dohodki, ki so nizki.
^aš predsednik Reagan se precej krepko trudi, da bi se dostojno oborožil za dialog z Rusi. Carter je gledal pre-
več v nebo. Rusijo je težko kontrolirati. Ne mislim na narod kot tak, temveč na tiste ki vladajo v imenu in na račun ljudstva! Čez mejo ne hodimo zaradi pologa. Upam pa, da bodo tudi politiki iz Beograda sprevi--deliu, da si delamo s tem več škode kot koristi. Samou-pravljalcev vendar ne moreš držati v šahu. Vrag naj v bodoče rešuje našo problematiko!... "

-d
£ *
* * * * * * * *
SEND OFF THIS COUPON NOW
Ne dopusti, da bi se tvoj konec tedna razkadil v dimu!
Propan je odlično gorivo za počitniške hišice, taboriščnike, in za vse, ki pečejo polpete za hišo (barbequers). Je čisto, hitro in uspešno gorivo za kuhanje, za hladilnike in za razsvetljavo. A kot vsako vnetljivo substanco jo morate uporabljati pazljivo. Ali že veste, na primer da:
□	Propan za kuhanje zadaj za hišo ne sme biti v kakršnem koli zaprtem prostoru.
□	Propane cevi morajo v shrambo zunaj hiše in morajo biti pregledani vsakih 10 let.
D Propane cevi moraje premikati in shraniti v pokončnem stanju.
D Propane cevi se morajo nahajati zunaj vašega razvedrilnega vozila, ali pa v posebnem nalašč določenem prostoru, ki ne propušča plina v notranjščino vozila in se morajo zračiti naravnost navzven.
□	Odločno priporočamo, da s propanom opremljeni hladilniki, morajo biti prečiščeni in pregledani vsako leto.
Vi lahko najdete vsa ta varnostna navodila in več v naši brezplačni knjižici. Odpošljete spodnji odrezek in zaprosite za njo. Je polna praktičnih navodil in bo vas poučila da je lahko propan vedno v pomoč, prej ko postane nevaren za vas in vašo družino.
Ontarijska vlada — dela tako, da pomaga ljudem.
Ministry of Consumer and Commercial Relations
® Ontario
Robert Elgie m.d , Minister VVilliam Daviš, Premier
£ *
* * * * * * *
£
*

Informacije in navodila za udeležbo Slovencev pri papeževem obisku pri Slovakih.

SLOVAK BYZANTINE EVENT
BUS PARKING

SLOVAK BYZANTINE EVENT
MARKHAM MUNICIPAL OFFICE
VALLEYWOOO BUSINESS FttRK (TOUR/CHARTER BUS PARKING) MARKHAM FAIR GROUNDS CENTENNIAL CENTRE MARKVILUE TOWN CENTRE
BEAVER CREEK INDUSTRIAL PARK (ON-STREET PARKING) BAYVIEW SECONOARV SCHOOL
TRANSPORTATION
STRATEGV
SLOVAK BVZANTINE EVENT
YORK-MARKHAM SITE
We recommend
No one h as the perfect solution for the economic problems facing Canada today.
But our economic system has generally provided us with a pretty good quality of life.
Whiie not perfect, vve are stili free to tinker vvith the system to provide more benefits for the po-pulace while stili maintaining our freedom.
It becomes surprising therefore to hear many graduate students in academic, and indeed graduates elsewhere, so familiar vvith Marx-ism, and Maoism that they almost ascribe perfection to those theo-ries.
In fact some churches publicly state that Marxism is the answer for under-developed countries, never marking on the loss of freedom that ultimately coincides vvith the adoption of those philosophies
But who speaks or vvrites for our system? Why is not our economic system made more explicable to ouryouth?
Why should they be made to feel our system should be rejected when the benefits seem so obvious despite some of the anomalities?
Ali this came to mind when I read a book given to me by a friend when I complained about the lack of read ing material putting oursys tem into perspective vvith such things as communism, socialism and marxism.
The book is "Today's Isms: Com munism, Fascism, Capitalism, Socialism" [1973, 7thedition, William Ebenstein, Prentice-Hall Inc.].
I havenl found it on Circular 14 put out by the Ministry of educa-tion, nor have I heard of any tea-cher using it as a text.
But I found it an invaluable com-parative study in an easy-reading style vvhich vvould be appreciated by both the high school and adult teacher. And only 295 pages!
In these days vvhen a considera-ble amount of soul-searching is being done, it is important that we understand not only our way oflife but also those vvhich vve are being asked to consider.
It's a book I highly recommend for a parent to give his teenagers.
John Stephens
Pogorela mošeja
V Zagrebu so s krepko finančno pomočjo Saudi Arabije, Iraka, Jordana in Libije gradili izredno lepo mošejo. Letos bi morala biti slavno odprta, pa je pred kratkim izbruhnil požar, ki je napravil par mil-jonov dolarjev škode. Popravila ako bodo kdaj začeta bodo vzela leta. Režim o vzroku požara molči, dočim hrvaška emigracija dolži vlado samo, da more biti krivec tega požara. Vsekakor za režim je ne glede na krivdo velika blamaža in za hrvaško muslimanske srbske odnose pa nove težke komplikacije.	ZU
9. augusta 1984 je bilo uradno stanje 118 din. za 1 dolar. Inflacija koncem junija 1984 je dosegla višino 53 proc. računajoč vseh zadnjih 12 mesecev. Turizem bo kljub velikemu številu turistov letos državi prinesel znatno manj deviz kot 1983. Krivi so državljani, ki si prisvojijo protipostavno del teh deviz.
Dramatično znižanje študentov v znanih Goethe Institutih je privedlo dozaprtjatreh od 16 inštitutov v Zapadni Nemčiji.