NO. 144 /If-iW E PI €/%mi— MO lift E AM€RICAN IN SPIRIT FOR€iGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JULY 24, 1952 LETO LIH — VOL. LEU J. L. LEWIS JE OKRCAL UNIONISTE Predsednik premogarjev je izjavil, da je Barkley velik prijatelj organiziranega delavstva. CHICAGO. — John L. Lewis, predsednik unije premogarjev, je silno okrcal voditelje CIO in AFL organizacij zaradi njihovih “malenkostnih političnih intrig” ker so nastopili proti nominaciji podpredsednika Barkleyja. V svoji izjavi, ki jo je diktiral v Washingtonu, je Lewis slavil Barkleyja kot prijatelja organiziranega delavstva, “ki zasluži hvaležnost slehernega človeka v Ameriki, ki je primoran delati za svoj življenjski obstoj.” — CHICAGO. — Predsednik H. Truman je v torek telefoniral podpredsedniku Barkleyju v Chicago ter mu izrazil svoje obžalovanje nad izjavo delavskih voditeljev, češ da je on, Barkley, prestar za nominacijo. — Barkley je sprejel predsednikov klic v svoji hotelski sobi, kjer je pospravljal svoje stvari za povratek domov v Kentucky. V izjavi, s katero je podpredsednik Barkley naznanil svoj u-mik iz tekme, je bila jasno vidna 'njegova jeza. Dejal je, da so mu gotovi samozvani delavski voditelji odklonili svojo podporo, Hakar so storili potem isto tudi nekateri delegat j e, ki so mu preje obljubili, da bodo glasovali zanj. Aretacija dveh inozemcev v Clevelandu CLEVELAND. — Tukaj sta bila v torek aretirana Sam Ka-lynchuk, star 58 let in stanujoč na Lake Ave., in Matt Blasko-vich, star 61 let in stanujoč na 1342 E. 55 St. Aretirana sta bila na podlagi zakona o državni varnosti. Kalynchuk je Poljak, Blaskovich pa po vsej priliki Jugoslovan. Moža bosta najbrž deportirana, ker sta bila oba člana komunistične partije. “Imperiatnf čarodej” je priznal, da je dal bičati zamorko WHITEVILLE, N. C. — T. L Hamilton, “imperialni čarovnik” in boss tukajšnjih Ku kluks klancev, je priznal da je dal pred ietom dni izbičati neko zamorsko žensko. Poleg tega je imperialni prnik,” ki je bivši grocerist, tu di priznal, da je bil voditelj vsega terorja v tem okraju. alvoriiev velike ovame zaradi pomanjkanja jekla V tovarni ki je prenehala z obratom, so izdelovali skoraj polovico vseh topovskih nabojev za armado. ST. .LOUIS. — Chevrolet tovarna v St. Louisu od Gen. Motors korporacije, je prenehala z obratom zaradi pomanjkanja jekla. Ta tovarna je izdelala približno polovico vseh 105-milime-terskih topovskih nabojjev za armado. V tovarni je bilo zaposleih 2,600 delavcev. Ko se je pričela stavka jeklarjev, je imela tovarna v zalogi dovolj jekla za 20 delovnih dni. To zalogo pa so podaljšali s tem, da so dali delavcem počitnice ter okrnili delo v tovarni. V Peoriji, 111., pa je vodstvo Caterpillar Tractor tovarne naznanilo, da bo tovarna tudi kmalu docela prenehala z delom zaradi pomanjkanja vseh potrebščin. V tej tovarni izdelujejo goseničje naprave, ki jih rabijo mesto koles za premikanje in vožnjo, traktorjev in tankov. co- V VSEM PRVA! MOSKVA. — Poleg vseh drugih iznajdb, s katerimi so Rusi osrečili svet, so se zdaj spomni-h, da je neki Rus iznašel tudi Napravo za poljsko delo, katere kolesje se vrti na oseh s krogličnim ležiščem (roller bearing) To napravo je baje iznašel leta 1838 Vazilij Lindewald iz Moskve. Kakšna je prav za prav ta naprava, poročilo ne pove. Kadar se ne brigate za opo-2oriIa, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. Vremensh " V J if:”. prerok pravi: Danes jasno in bolj hladno Mko podnevi kakor ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 24. julija 1898 je bila ro jena Amelia Erhart, amerišk; letalka, umrla (v letalski nesne či) 2. julija iy:s7. KAIRO ¥ OBLASTI ARMADI Poveljnik vojaške posadke v Kairu je zagotovil, da so inozemci absolutno varni. KAIRO, Egipt. — General Mohamed Naguib bej, poveljnik e-gipčanske armade v Kairu, je včeraj naznanil, da je armada prevzelo oblast nad Kairom. Tozadevno naznanilo je podal preko radia. Dejal je, da policija sodeluje z vojaštvom v vzdrževanju miru in reda ter zagotovil, da so vsi inozemci v glavnem mestu “absolutno varni”. Armada je pričela v torek popoldne ob štirih obkroževati vsa važna poslopja v glavnem mestu. Močne vojaške čete stražijo šahovo palačo ter druge važne točke. Na vseh strateških točkah gl-mesta so razpostavvljeni *tanki. Slike z demokratske konvencije Truman utegne vendarle sprejeti nominacijo CHICAGO. — George E. Allen, intimni prijatelj predsednika Trumana, je izjavil/da bi Mr. Truman sprejel nominacijo, če bi se na konvenciji pojavila mrtva točka, s katere se ne bi mogla konvencija nikamor premakniti. Sicer pa je poglavitni vzrok, da Mr Truman ne kandidira, prošnja njegove žene, ki nikakor ne želi, da bi bil njen mož še predsednik ali ponovni kandidat.. Mohamed Mossadegh je posta! zopet iranski premier Tako je soglasno odločila nižja zbornica iranskega parlamenta. TEHERAN, Iran. — Po tednu štrajkov, izgredov in krvolitja je nižja zbornica parlamenta od-glasovala z 61 glasovi proti 0, da ima dr. Mohamed Mossadegh, emocionalni svečenik iranskega nacionalizma, spet prevzeti posle premierja, ki jih je v sredo v veliki jezi pustil. Istočasno je internacionalno sodišče v Haagu vzdržalo z 9 Gen Ridgway prispel v Atene ATENE, Grčija. — Semkaj je prispel iz Pariza z letalom general Matthew B. Ridgway. Ogledal si bo grško vojaštvo, ki je pod njegovo vrhovno komando. Tu ostane pet dni. Vlak ubil sedem oseb CENTRAL ISLIP, N. Y. — Tukaj je bilo ubitih sedem oseb, med njimi dvoje otrok, ko je na železniškem križišču zadel vlak avtomobil, v katerem so se vozili. Povprečni zaslužek zdravnikov je znašal lani $12,518 --------- * Poročilo trgovinskega oddelka navaja zaslužke zdravnikov, odvetnikov in dentis-tov. WASHINGTON. — Trgovinski department je naznanil, da so ameriški zdravniki zaslužili lansko leto povprečno po $12,518 na leto, odvetniki $9,375, dentisti ali zobozdravniki pa $7,743. Poročilo dalje pravi, da 22% vseh zdravnikov in 35% vseh odvetnikov dela na bazi mesečnih plač, zobozdravnikov pa samo 8 odstotkov. Leta 1951 je bil povprečni letni dohodek zdravnikov, ki delajo za mesečne plače, $9,522, do-čim so znašali dohodki onih zdravnikov, ki ordinirajo v privatni praksi, $13,378. Mesečno plačani odvetniki so zaslužili povprečno po $8,936 na leto, odvetniki s privatno prakso pa ■ Viharen pozdrav in topel sprejem Mrs. Rooseveltove ob njenem nastopu na konvenciji. Formiranje koalicij za ustavljanje illinoiškega governor ja Stevensona, čigar popularnost vidoma raste. - Posveti med Kefauverjem in Harrima-nom. - Možnost raznih kombinacij. CHICAGO. — V torek zvečer je nastopila na demokratski konvenciji Mrs. Roosevelt, vdova po pokojnem predsedniku F. D. Rooseveltu, ki so jo delegatje in galerija pozdravili z ogromnimi ovacijami, katere se kar niso hotele poleči. Konvenciji jo je predstavil Paul A. Dever, governor države Massachussetts, z besedami: “Predstavljam vam prvo ženo sveta.” Mrs. Roosevelt je izjavila, da morajo Amerikanci izgraditi Združene narode ali pa se obsoditi v “brezkončno borbo za golo ohranitev v svetu-džungli”. Rekla je, da so Združeni narodi edina organizacija, potom katere moramo delovati za večje medsebojno razumevanje in za končni mir sveta. glasovi proti 5 Mossadeghovo $9>375. trditev, da neko sodišče ni imelo jurisdikcije razsodbe britanske zadeve o nacionalizaciji iranske lastnine Anglo-Iranske petrolejske družbe. Z umikom premierja Ahmeda Qavama, ki se je zavzemal za prijateljsko poravnavo z Angleži, iz urada premierja, je bila u-trta pot povratku dr. Mossadeg-ha. Pred parlamentom se je zbralo kakih 5,000 Mossadeghovih somišljenikov, ki so imeli v svoji sredi trupla desetih ubitih izgrednikov. Skupni dohodki ljudi v teh poklicih pa so seveda mnogo vi šji, kot so navedeni njihovi čisti dohodki po odbitku davkov. Leta 1951 so na primer zaslužili doktorji s privatno prakso povprečno po $22,298 na leto, odvetniki pa $14,171. Ožigosanje Trumanovih kritikov Koalicije proti Stevensonu Druge skupine delegatov se Nato je Mrs. Roosevelt ožigo- ZOpet sestajajo po sobah in kosala kritike Trumanove admini-jtih, kjer stikajo glave ter delajo stracije, rekoč: “So tudi taki, ki šepetaj e načrte za koalicije, ki bi želeli, da bi orla, naš narodni:naj bi ustavile zagon illinoiške-emblem, zamenjali z nojem (ki j ga governerja Stevensona, ki ga potiska pred nevarnostjo glavo spontano javno mnenje splovlja v pesek). Dejala je, da je izbira, pred katero stoje Združene Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Po pismo naj pride— Jože Luzar naj pride v našo pisarno po pismo, ki ga mu je pisal G. Jesenko iz Horburg-strasse 100. Bazel, Swizerland. Trideseti dan— V petek ob 8. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Mary Verček na 30. dan njene smrti. Prvorojenka— Paulu in Caroline Kovach s Chardon Rd. se je rodila včeraj hčerka prvorojenka. Mlada mati je hčerka Martina in Caroline Šorn, lastnikov znane restavracije na St. Clair Ave., ki sta s tem postala prvič stari oče in stara mati. častitamo! Poroka— V soboto 26. julija se bosta v cerkvi St. Margaret-Mary na So. Euclid poročila Rudolf Stefanič 18615 Chapman Ave., sin Mr. in Mrs. James Stefanič, ter Marlene Benfield, 916 Roanoke, hči Mr. in Mrs. Benfield. čedalje bolj na površje kot prvega bodočega nominiranca za države, preprosta in jasna: od- predsednika, čeprav se ta na vse 15 mrtvih v tajfunu na Formozi TAIPEI, Forrnoza. — Tukaj je divjal v soboto silen tajfun, v katerem je bilo ubitih 15, ranjenih pa nad 30 oseb. ločen nastop proti agresiji, ali pa triumf komunizma, ki bi si, korak za korakom, zavojeval vesoljni svet. Upravičenost nastopa v Koreji Nato se je odločno potegnila za upravičenost našega nastopa v Koreji: “Naši možje in fantje se borijo tam da se jim ne bo treba boriti na ulicah svojih rojstnih krajev”, je rekla. Kakor uvodoma rečeno, je bila Mrs. Roosevelt deležna tako viharnih in spontanih ovacij, kakor noben drug govornik ali delegat. Ob njenem vstopu v dvorano se je dvignila vsa delegacija in vsa galerija ter jo stoje pozdravljala. Po njenem govoru, ki je trajal dvajset minut, je v dvorani izbruhnil nadaljen vihar aplavza in odobravanja, ko sta se poleg nje pojavila njena sinova, James in John Roosevelt. Za spravo južnjaki in severnjaki Medtem so strankini voditelji izdelali načrt za kompromis, ki naj ublaži razkol med južnimi in severnimi demokrati in ki kriplje brani te časti in se roti, da je njegova edina skrb ter želja, da bi ob prihodnjih volitvah zopet kandidiral za governerja države Illinois in da bi bil spet izvoljen. Šušljanje Kefauverja in Harrimana Med onimi, ki stikajo skupaj glave, sta tudi kandidata Kef-auver in Harriman, ki se posvetujeta, kako bi odvedla Steven-sonov politični tok iz glavne struge. Na dnevnem redu so že ugibanja, če bi ne bilo morda priporočljivo če bi ta dva kandidata skupno nastopila na eni glasovnici, — eden za nominacijo predsednika, drugi za nominacijo podpredsednika. Druga poročila naznanjajo, da se govori že tudi o kombinaciji Kefauverja in mladega Roosevelta — Kef-auver za nominacijo predsednika, Roosevelt za nominacijo podpredsednika. Prav tako si prizadevata ustaviti naglo napredujočega Ste vensona dva nadaljna kandidata — Richard B. Russell in Robert S. Kerr Zadnja poročila iz Washingto- naj prepreči civilno vojno v de- ™ vedo povedati, da se je pred mokratski stranki. Zakaj komunisti samo “čistijo, čistijo, čistijo? V “NYT TIMES MAGAZINE” je objavljen članek, ki podaja nazorno sliko večnih komunističnih “čistk” in njihovih vzrokov. Med drugim je v tem članku rečeno: Ponižanje Ane Pauker in drugih svetlih luči*v komunistični partiji je presenetilo mnogo Iju- da so pozneje “izčiščeni”. In če Leninovo avtoriteto), so bili iz-nas ena čistka bolj preseneti ko ključeni. Ampak v tistih dneh druga, je to zato, ker nismo še izključitev še ni pomenila pro- zapopadli čistk. splošnih načel teh Včasih je vzrok padca tega ali onega visokega komunističnega funkcionarja viden na prvi pogled, v večini slučajev pa ni. — di na Zapadu. Madame Pau-| Doslej ni še nobenih dokazov, iz ker je bila ena najmočnejših!katerih bi se dalo sklepati o res-žensk in na svojih rokah ima več j ničnem vzroku padca Ane Pau- krvi kot katera koli druga ženska na svetu, prelite za večjo slavo Stalina ter je bila po pravici smatrana kot ena naj zanesljivejših zaupnic Kremlja. Zdaj pa je bila izključena iz romunskega Politbiroja, zatem odstavljena s položaja zunanjega ministra, sedaj pa bo po vsej priliki uveden proti njej teatralni proces pred “ljudskim sodiščem.” Vse to nas ne sme presenetiti. Ako je glede komunistične partije jasna kaka stvar, je ta da so njeni voditelji rojeni za to, ker, Židinje; notranjega ministra Georgescu-a, sovražnika Židov ter ostalih članov vladajoče komunistične tolpe. Za to je več možnih pojasnil, toda nad vsemi in pred vsemi stoji eno: vse to je storjeno za poveličanje Sovjetske zveze in po njej — Stalina samega! Čistke komunistov niso nova iznajdba. — Periodične čistke je odobraval Lenin, češ da se ž njih pomočjo ohranja čistost partije. Člani partije, ki so ogrožali njeno edinstvo (kar je pomenilo — pasti; pomenila je samo, pridružitev izključenih članov stranki opozicije, dokler ni uspešna revolucija pometla z opozicijo. Ko je Stalin prevzel vodstvo v svoje roke, mu ni bilo treba šele iznajti čistke, ker jo je že podedoval. Razlika je bila samo ta: v njegovih rokah ni bila čistka več orodje, s katerim bi se utrjevala partijska disciplina proti organizirani opoziciji, temveč je postala orodje, ki naj zagotovi diktaturo enega človeka, kateremu grozi opozicija od strani njegovih lastnih tovarišev. Ko se revolucionarni politik poslužuje talentov svojih kolegov za ojačenje svoje'lastne o-sebne moči ali za dosego oseb nih smotrov, ki niso v soglasju z njegovimi somišljeniki, tedaj je ustvarjena situacija, ki zahteva takojšnjo akcijo od strani us- pešnega plezalca ali “štreberja”: zaščititi se mora pred maščevanjem ljudstva ,katerega je varal in izdal. Tak je bil pričetek Stalinovega sistema čistk. V vulgarni buržujski frazeologiji se to pravi: brcniti s škornjem v obraz ljudi, ki so ti pomagali do vrha. Stalin je pričel to taktiko izvajati zgodaj. Njegov prvi resnični nasprotnik je bil Trockij. V namenu, da porazi Trockega, ie sklenil zvezo z Zinovjevim in Kamenovom, ki sta bila oba njegova starejša kolega in oba tudi Trockijeva nasprotnika. Ko se je torej srečno znebil Trockega, je postalo neobhodno potrebno, da se znebi Zinovjeva in Kameneva, zato je Stalin sklenil zvezo z Buharinom in Riko-vom. Ko sta bila Zinovjev in Kamenev na tleh, je postalo ne-čbhodno potrebno, da se znebi Buharina in Rikova. (To zanimivo razpravo bomo nadaljevali jutri. Ured.). sednik Truman pričel ogrevati za governerja Stevensona, ki ga odnaša tok javnega mnenja s seboj. Ohio za Stevensona Michael DiSalle iz Ohio in trije nadaljni kandidatje za izvolitev v zvezni senat so v torek in-dorsirali nominacijo illinoiškega governerja Stevensona. DiSalle je obljubil svoj glas bivšemu ohijskemu zveznemu senatorju Robertu J. Bulkleyu, ki pa je os-stal sam samcat in zapuščen. Dne 27. julija bo Katoliški dan. Proslava v parku društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarje-va farma) v Clevelandu. S poletom helikopterjev preko morja ne bo zaenkrat nič QOOSE BAY, Labrador. — Močni nasprotni vetrovi so prisilili dva velika vojaška helikopterja, ki sta nameravala poleteti preko morja v Evropo, nazaj na njuno bazo. Helikopterja sta se morala obrniti nazaj nato, ko sta končala že tretjino 770 milj dolgega poleta preko morja do Grinlandije. Piloti teh “letečih mlinov na veter” so izjavili ,da helikopterja nista mogla vzeti s seboj toliko gasolina, da bi zadostoval za nevarni polet proti močnim nasprotnim vetrovom. Utopitev matere in njenih dveh otrok TRUCKSVILLE, Pa. — Neka mati, ki je bila v blagoslovljenem stanu, je s svojima dvema otrokoma utonila, ko so vsi trije v paniki in strahu pred po-vodnijo, ki je že pridrla v njihov dom, zbežali ter 'zabredli v bližnji narastli potok. Policist ubil volka WELLINGBOROUGH, Anglija. — Z neke postaje je pobegnil siv kanadski volk, ki je bil last neke menagerije. Policija je priredila za volkom lov ter ga ustrelila zunaj na polju. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON. — Predsednik Truman je poklical glavne unijske in industrijske voditelje na konicrenco v Belo hišo, ki se ima vršiti danes. Predsednik si osebno prizadeva, da se konča 52 dni trajajoča stavka jeklarjev. CHICAGO. — Podpredsednik Alben W. Barkley je snoči govoril na demokratski konvenciji, kjer so mu delegatje in ostali navzoči priredili tako viharne, prisrčne in dolgotrajne ovacije, kakor še nikomer pred njim. Ovacije so trajale polnih 25 minut. CHICAGO. — Demokratska narodna konvencija je snoči sprejela s poimenskim glasovanjem “platformo harmonije.” Herman Talmadge, gover-ner Georgije, je po glasovanju zahteval od predsednika konvencije, naj slednji poskrbi, da bo v rekordu zabeleženo, da je Georgija glasovala proti CHICAGO. — Neki zaupnik predsednika Trumana je snoči dejal, da predsednik čaka z oficielnim indorsiranjem illinoiškega governerja Stevensona za nominacijo, dokler se trdno ne prepriča, da bo on izšel kot zmagovalec na konvenciji. Ameriška Domovina Bfa dli i ■ n t f * *■ i a «cm»8R. *117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 144. Thurs., July 24, 1952 Titušova “dolga roka” Ne spominjamo se natanko, toda moralo je biti nekako v letu 1943. Takrat je sedaj že rajni Lojze Adamič zagrozil slovenskim duhovnikom v Ameriki z “dolgo Stalinovo roko,” če ne bodo pridni in pokorni in se bodo še upirali prodirajoči Stalinovi sili v Jugoslavijo. Adamičeva grožnja je bila natisnjena v nekaterih tukajšnjih slovenskih časopisih. Razume se, da so takrat Stalin in Tito in Adamič še lepo skupaj držali. Od tega bo zdaj kmalu že deset let. Kaj se je med tem zgodilo s Stalinovo “dolgo roko,” ki je takrat skozi Adamičeva usta žugala preko oceana v Ameriko tukajšnjim slovenskim duhovnikom? Ob Adamičevi smrti je bilo namigava-nja, da ga je zadela “dolga roka” kominforme, z drugo besedo: Stalin. Pa naj ostane zgolj pri namigavanju tudi za nas. V pogledu Adamičeve takratne grožnje naj samo zapišemo, da doslej še noben slovenski duhovnik v Ameriki ni čutil “dolge Stalinove roke” kolikor vemo; smrti, kot jo je užil Adamič, pa mi ne bi privoščili niti samemu Stalinu. Kako dolga pa utegne biti Stalinova roka, bi se dalo pregledati ob slučaju Stalin — Tito. Tisti Tito, ki je leta 1943 skozi Adamičeva usta posojal svojo lastno roko Stalinu, se je po nekaj letih sam zbal “dolge Stalinove roke.” Pa le za nekaj časa. Kmalu je uvidel, da navsezadnje Stalinova roka ni tako strašno dolga, kot je kazalo. Še danes ga ta roka ni zadela, čeprav bi ga rada. In Adamič je tudi uvidel, da “Stalinova dolga roka” ne sega do Amerike, saj niti do Jugoslavije ne. Lojze sicer ni preklical svoje grožnje ameriškim slovenskim duhovnikom, pač pa se je s Titom vred uprl Stalinovi dolgi roki, in jo zamenjal s — Titovo dolgo roko... S Titovo dolgo roko menda Lojze ni naranost žugal kakim Amerikancem, pač pa je opaziti, da ž njo žuga — Tituš sam! Nič se ni naučil silni mož in dejstva, da se Stalinova roka ni izkazala za tako dolgo, kot je leta 1943 z Adamičem vred še sam verjel. Domišlja si, da se je sedaj, ko je zelo skrajšana Stalinova roka, -njegova lastna tako podaljšala, da lahko ž njo žuga preko oceana v Ameriko. Komu pa žuga? Nič novega ne povemo, če zapišemo: Svojci iz Jugoslavije pišejo svojcem v Ameriki: Nikar ne pišite v svoje časopise in liste zoper razmere tu pri nas. Saj že brez tega dovolj trpimo, čemu še povečavati naše trpljenje . . .? Kaj povedo taka pisma? Prvič se vprašajmo: Kako pa svojci tam zvedo, če kak ameriški Janez Svoboda tu kaj objavi v časopisih, kar gre titovcem na živce? Ali Janez Svoboda pošlje izrezek iz tukajšnjega časopisa Francetu Sužniku v Jugoslavijo? Ali morda uprava tistega lista pošilja tja list temu ali onemu? Ali je morda France Sužnik celo naročen na par tukajšnjih protitovskih listov in časopisov? Odgovor je lahak! Iz tega sledi, da mora imeti titovščina tam ali tu svoje špijone, ki poročajo na primre na OZNO; kdo kaj piše zoper njo. Titove ‘oblasti” potem poiščejo svojce Janeza Svobode v Jugoslaviji, ki se pač vsi od kraja pišejo Sužnik, torej jih ni ravno težko najti. Od teh oblasti izve Sužnik, kaj je pisal Svoboda v Ameriki, zraven pa tudi izve, da mora svojca v Ameriki posvariti — or else . . . Drugič se vprašajmo, zakaj Sužniki tako lepo ubogajo na komando tamkajšnjih oblasti in res pišejo sem? Gotovo zato, ker jih skušnja uči, da grožnja ni zgolj v besedah, ampak se spremeni v dejanje. To se pravi, svojci doma TRPIJO pod Titovo dolgo roko, ki po vsem tem ni prav nič dolga, ampak tako čudno kratka, da zadene Sužnika v domovini, ko ne more oplaziti Svobode v Ameriki! Klobuk dol pred to “častitljivo” dolgo roko tirana Tita! Kar smo tu povedali se točno ujema s poročilom tukajšnjih škofijskih listov preko Trsta. Čitamo: Jugoslovanska komunistična vlada sicer zmerom bolj naskakuje Cerkev, vendar je podobno, da si želi sporazuma z Vatikanom. Tako posnamemo iz jugoslovanskih časopisov, ki se na dolgo in široko razpisujejo o tej možnosti, seveda pod pogojem, oa Vatikan zavzame ‘realistično’ stališče napram sedanjemu položaju in ne vztraja na konkordatu. Časopisje pa tudi namiguje, da^ bov slučaju odklonitve od strani Vatikana pomenilo to: življenje duhovnikov in pobožnega kmečkega ljudstva na Hrvatskem in v Sloveniji bo postalo še bolj težko. Tudi v teh vrsticah se pojavlja “dolga Tituševa roka,” ki bi rada udarila vsaj po Vatikanu, ko v Ameriko ne seže, pa ;e tudi za tak udar — prekratka! Spet mora vzeti udar- NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Malo po čikagi (Nadele) V Lemonti ie bilo zadnjo soboto 1 nedeljo romanje. Iz vsej krajov so prišli Slovenci v Le-mont. Prvi namen jim je bio, ka obiščejo brezjansko-ameriško Marijo Pomagaj i se ji zahvalijo za vso dozdajšnjo pomoč obed-nim jo pa prosijo, ka bi ešče nadele bila za vse Martija Pama-gaj. Zaistino, če kde na sveti i-majo Slovenci vzrok se zahvaliti za Marijino pomoč, ga imajo tu v Ameriki. Kak hudo je bilo ameriškim Slovencem pred dvajsetimi leti, kak hudo je bilo pred leti tistim romarom, šteri so bežali z rodne zemlje pred brezbožnimi komunističnimi morilci. Mnogi so si v kratkoj dobi že odpomogli, drugi pa i-majo mogočnost, da si odpomo-rejo v bližnjoj bodočnosti. Father Odilo je ves navdušeni pripovedavao, kak lepo je bilo na teva dva romarskiva dneva. Tudi romari, štere sam med tem srečao, so znali samo lepo pripovedovati od lemontskij dne-vov. Našij prekmurski j Slovencev ne bilo dosta pri tem romanji. Oni do zdaj to prišestno nedeljo nneli svoje romanje i svoje slavnosti. V sredo po tistom romanji, kaL sam zgoraj pravo, smo se v Lemonti srečali duhovniki. Naš škof dr. Gregorij Rožman so tam bili celi tijeden, ka so čakali na naslednjo nedeljo, kda bi naj bila (odpovedana) zlata meša Father Kazimira Zakrajšeka. Med duhovniki naj omenim Father Štefana Horvata. Njega zato, ar je bio on nekaj časa kaplan v Pnek-murji (Beltince;) rga mnogi naši ljudje jako dobro poznajo. Že dugo sva se ne videla. Pa je ravno takši, kak je bio v ital-janskom begunskom taborišči: veseloga smer Ijajočega obraza. Kda sam ednok obiskao v Servigliani (Italija) v begunsko) baraki, sam ga najšeo pri kupici vina i falački kruha. — “Znaš, zakaj se nam dnes tka dobro godi. Dnes je v Servigliani proščenje, god te cerkve”, je pojasno. “Vam tam v Rimi je dobro, tam znamkar imate vsaki drugi den prošoe-nje, ar je v Rimi koli tristo cerkvi . . Pravili so mi, ka je bio Father Horvat ves čas begunstva pri vsem siromaštvi vsikdar veseli i dobre volje. Kda smo v zbiralni sobi pri frančiškana) pogrevali nekaj let stare spomine, pridejo Prevzvi-šeni notri i pravijo, ka do oni šli na letališče, ka prileti iz Ljubljane Father Julij Slapšak. “No, to zna samo Slapšak," sam pri sebi pravo. .Iz Ljubljane pride v Lemont na duhovniški sestanek. Več duhovnikov je šlo s Prevzvišenim Juleta sprejemat. Ob tre j so ga že pripela! i na lemontski brešček. Ne je bio nikaj ranjeni, nikaj obžgani. Komunisti so ga pri miri pTistili. Kratko smo se pozdravili, te sta pa šla s Pre-zvišenim v posebno sobo, ka je njim povedao prvomi vse novice. (Drgoč dele) CLEVELAND Srečno so se vrnoli iz staroga kraja Mr. M Horvath (Brež-njek). Ob priliki kaj več objavimo, če nam kaj povejo, kak je bilo tam. 25 letnico de obslužavalo to jesen društvo sv. Štavana (KSKJ 224). Društveni odborniki so že na deli s pripravami za to slovesnost. — Nad eno tretjino vseh tovornih avtomobilov v Ameriki imajo farmarji. Slovenci v Argentini Prisrčna proslava srebrnomašniškega jubileja g, Janeza Hladnika v Lanusu V nedeljo na praznik sv. Petra f lokranjec g. Repovž se je v svo-in Pavla, je bil v Lanusu sloven- jem govoru spominjal Hladniko- Postavili so se Slovenska skupina v narodni noši, ki se je udeležila nedavno “1952 Fairport Mardi Gras” v Fairport Harbor, je vzbujala največ pozornosti in zanimanja. Kot pove napis na sliki je nastop pripravil Ameriško-slovenski klub. Od leve na desno so: Mrs. Betty Zalar, Jean Zalar, Ronnie Komendat, Frank Shyder, Joe Svi-gel Tony Shetina, Hank Zalar in John Shetina. Poleg Slovencev nastopajo v Fairport tudi Finci, Madžari in Slovaki. SLOVENSKI ce nase ubogi Sužnik tam doma — uboga para, ki se ga komaj še toliko skupaj drži, da je kam udariti. Čudno čudno trdna mora biti Titova “vlada,” ko ne more noben dan “vladati” brez dolge roke. ki — preko Vatikana in Amerike in Kanade in tako dalje — nima kamor bi padla, razen po plečih domačih Sužnikov! Svaka sila do vremena! Saj Tito in njegovi znajo hrvat-ski, slišimo. Verjetno znajo tudi slovensko. Hrvatski stavek bodo kajpada prezrli, preštudirali bodo pa vse slovenske v tem članku in potem hajd na lov, da odkrijejo, kdo je ta. Janez Svoboda! skl dan. G. Janez Hladnik je ta dan slavil svoj srebrnomašniški jubilej. Za čim lepšo proslavo tega dne so Slovenci v Lanusu sestavili poseben pripravi)ani odbor, ki je storil vse, da je slavnost res lepo izpadla. Vabilu tega odbora so se v velikem številu odzvali tako stari, kot tudi novi slovenski naseljenci. Vsi so tega dne pohiteli v Lanus pozdravit gospoda Janeza ter se mu zahvalit za vse, kar je zanje dobrega storil v 16 letih svojega delovanja med Slovenci v Argentini. Njegovi farani so cerkev sv. Jožefa okrasili čisto po slov. oku su. Začetek slavnosti je bil napovedan za enajsto uro. Srebr-nomašnika so v cerkvi in preč njo pričakovali številni rojaki, med katerimi je bilo več domačinov. Ko se je pojavil v sprevodu pred cerkvijo, so ga vsi prisrčno pozdravili. V imenu Lanuških Slovencev je stopil predenj Drakslerjev Tine ter mu izrekel prisrčne čestitke k jubileju. Gdč. Minka Burja mu je pa izročila šopek nageljnov. V imenu stare slovenske in jugoslovanske naselbine v Argentini je povzel besedo g. arhitekt Sulčič, V kasteljanščini je imel izredno lep daljši govor, v katerem je omenjal z globoko hvaležnostjo vse delo, ki ga je g. Hladnik opravil v Argentini kot izseljenski duhovnik ne samo za Slovence, ampak tudi za Hrvate, pa tudi za Srbe in sploh za vsakogar, ki se je obrnil nanj za pomoč. Nato se je jubilant podal v cerkev ter je imel ob asistenci gg. župnika Oreharja, Kolenca in bogoslovca Bogdana Makovca sv. mašo, med katero je imel tudi cerkveni nagovor. Najprej v kasteljanščini, nato pa v slovenščini. G. jubilanta je s kratkim nagovorom pozdravil tudi g. žup nik Orehar ter je prebral pozdravno pismo, ki ga je g. Hladniku poslal iz Clevelanda prevz. g. škof dr. Rožman. Med sv. mašo je dovršeno pel slov, lanuški cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Mirka Špacapana. S tem je bila dopoldanska cerkvena slovesnost končana. Za številne Slovence je^bil pripravljen okusen asado. Ob dobrem prigrizku in pijači so se našli prijatelji od vseh strani. Mec njimi'je ves čas bil tudi gospod Janez, ki je od vseh sprejemal čestitke k svojemu srebrnomaš niškemu jubileju in se z njimi pomenkoval. Tudi popoldanske slovesnosti se je udeležilo zelo veliko ljudi; z onimi, ki so ostali čez poldan, je množica narastla na blizu 500 duš. V pravilni kalkulaciji, da bo naval velik, prevelik tudi za povečano dvorano, in v živi veri, da bo nebo ta dan radodarno lepim vremenom, so prireditelji postavili oder na prostem. Kmalu po drugi uri j e začel slavnost g. Nace Hladnik, ki je dal besedo zastopniku slovenskih lanuških faranov g. Lužovcu. V svojem nagovoru na g. srebrno-mašnika je očrtal slavljenčevo dušnopastirsko pot in zlasti tudi njegovo sedanjo skrb za lanuško slovensko naselbino. Za g. Lu-žovcem je spregovoril predsednik Jugoslovanskega doma g. Pedro Kebelič, ki je naglašal koliko dobrot je g. Janez izkazal tudi Srbom, Hrvatom in izseljencem drugih narodnosti. Be- vega kaplanovanja v Metliki. G. Franc Kogovšek je čestital k srebrnemu jubileju v imenu vseh tukaj živečih pa tudi vseh doma ostalih Rovtarjev, rojakov iz Hladnikove rojstne fare. Njegova hiša je bila žarišče gospodarskega, prosvetnega in verskega življenja v fari in to delo je potem ruparski gospod vršil dalje na vseh postajah svojega delovanja. G. župnik Anton Orehar je v svojih izvajanjih naglašal, da je ta dan prilika, da rojaki izrazijo občudovanje, spoštovanje in hvaležnost srebrnomašniku za. zgled m delo, ki ga je opravil za dušni blagor Slovencev, zlasti izseljencev. Čestital mu je kot sed. dušni pastir za Slovence in v imenu duhovnih sobratov ter se mu zahvalil za vse nesebično delo, ki ga je opravil ter tako domačinom z dejanjem pokazal kaj je slovenski duhovnik. Kot zadnji govornik je nastopil predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare. V svojem govoru je poudarjal, da so na tej proslavi zgovornejša dejstva kot pa besede. Pogledati je treba samo kraj, v katerem se ta proslava vrši. Kraj sam je najzgovornejši dokaz slavljenčeve skromnosti in obenem silne požrtvovalnosti. Slavljencu so pa prišli čestikat k jubileju vsi Slovenci brez ozira na to kedaj in zakaj so prišli v to deželo. To dejstvo samo potrjuje, da je jubilant delal za vse. Zato so se vsi zbrali v Lanusu, da gospodu Janezu sežejo v roko, se mu za vse zahvalijo in mu prisrčno čestitajo k jubileju. Nato so nastopili domači lanuški igralci z Barclayevo petde-jansko igro “Rožni venec.” Režiser g. Nace Hladnik je vseh pet dejanj smotrno povezal z enotnim, prav okusnim, čeprav majhnim prizoriščem. Glavni čikaške novice Chicago, 111. — Zadnje čase je bilo več faranov sv. Štefana žrtev nesreč. V soboto 19. julija je bil pokopan Edward Dean Šinkovec iz 2031 W. 22. Pl. Pokojnik je šele pred nekaj tedni odšel v mornariško vojaško službo, kjer je pri kopanju utonil. Dne 19. junija so se odpeljali na kratek oddih v Wisconsin Jože Žnidaršič z ženo Agnes, njegov sin Jože s svojo ženo in sinom. V bližini Milwaukee-ja se je v njihov avto zaletel v neki drug avto. Takoj so bili mrtvi Jože Žnidaršič, star 74 let, njegova žena Agnes, stara 70 let, sin Jože, star 35 let in vnuk Lynn, star 9 let. Težke poškdobe pa je dobila žena Jožeta Žnidaršiča, ml. Pokojni Jože Žnidaršič je bil doma iz okolice Brežic, živel pa je na 1656 W. Cermak Rd. Vsi pokojni naj v miru počivajo žalujočim ostalim pa naše globokoi sožalje. * m * Teta štorklja se je oglasila pri družini Lovro in Štefke Pirc, 2123 W. — 21. Pl. in jima pustila ljubko hčerko, katero bodo krstili na ime Ana — Marija, čia-stitamo! * * * Zaradi jeklarskega štrajka je že več tovarn obrat omejilo, nekatere pa so ga popolnoma ustavile. * * * Dela v novi cerkveni dvorani sv. Štefana so končana. Slovesna otvoritev pa je preložena na poznejši čas. * * * Drugače preživljamo v Chicago hudo vročino in kdor le more, se posebno ob nedeljah rad umakne ven iz mesta in si poišče kako prijetno senco, da se shladi. Ludwig Jelenc. Anne Safred je pela v Trstu V pismu iz Trsta piše rojakinja Anne Safred, da je sodelova-. . , . , ,v ^ , i . la pri tamkajšnjem zadnjem le- v ogi s a igra a g n ra seGevaj tošnjem spomladanskem nastopu m g.^iampa m držala gledalce i Glasbene Matice Takole iše; vesicas v pazljivi napetosti do 1-jec. Toda sovražniki so ga obdolžili. da hrepeni po češki kroni. Zate ga je Albreht kmalu odstavil. — V naslednjih letih se je bojeval skupno s svojim očetom proti cesarju Frideriku za knežjp dostojanstvo in neodvisnost svoje grofije. Ko je bil ta razpor leta 1443. poravnan, je v domačih deželeh nastopil mir. Toda duh grofa Ulrika je bil preveč nepokojen, da bi bil mogel dolgo v miru živeti. Začel se je vmešati v ogrske politične zadeve in zlasti nastopal kot zavetnik ir. varuh svojega sorodnika kraljeviča Ladislava Posmrtnika. Na Ogrskem je bil po smrti cesarja Sigismunda leta 1437. Habsburžan Albreht V. postal kralj. Imel je z,a ženo Elizabeto, njegovo hčer iz zakona s celjsko Barbaro. Ko je Albreht že čez dve leti umrl, je nastala na Ogrskem velika zmešnjava. En del plemstva, kateremu je bil na čelu slavni zmagovalec Turkov, grof Janoš Hunjadi Kor-vin, je pozval na ogrski prestol poljskega kralja Vladislava III. Drugi del pa je priznal Si-igismundovo hčer in njenega, po očetovi smrti rojenega sina Ladislava (Posmitnika) )za prave dediče ogrske krone. Ko je bil mladi kralj še le tri mesece star (15. maja 1440.), je bil že v Stolnem Belem gradu kronan za ogrskega kralja. Grof Ulrik mu je takrat držal nad glavo krono sv. Štefana in je prisegel mesto njega. Med tem je prišel poljski Vladislav v deželo in našel med plemstvom mnogo privržencev. Grof Ulrik in njegov vojskovodja Vitovec pa sta s svojimi četami vdrla na Ogrsko in pričela boj proti njegovi stranki. Ulrik je bil malo srečen. Blizu Raba ga ujame Janoš Hunjadi in po šlje Vladislavu v Budim. Kralj je sicer grofa izpustil, vendar mu je- moral dati 24 svojih ljudi za talnike in priseči, da pride pred njega, kedarkoli bode pozvan. Uspešneje se je bojeval Vitovec, ki je pred Sombo-------------------------------o- M. škerbec. Adamičeva posmrlnica (Nadaljevanje) O škofu dr. Gregoriju Rožmanu je Adamič napisal kot zlato resnico vse razne lažnjive klevete komunistične propagande. Najbolj smešna je na strani 228. te knjige, ker trdi, da je škof Rožman na ljubo Italijanom ita-lijaniziral svoje ime in je spremenil svoje ime Gregorij v Gregorio. Ali je mogoče takega pisatelja jemati resno? Vse laži, ki so si jih kdaj izmislili komunisti proti slovenski duhovščini ponavlja Adamič v svoji knjigi. Duhovniki so vodili “črno roko,” belo gardo, pobijanje pri Sv. Urhu, v Gorjancih, streljali v masah nedolžne ljudi po vsej deželi. Komunistične zločine in poboje Adamič kar lepo pripisuje slovenski duhovščini in pa beli gardi. Naj navedem le en zgled klevete proti slovenski duhovščini. Na strani 156 in 157 pripoveduje, da mu je pravila njegova sestra Polda, poročena Prijatelj, M. V Dobrepoljah je bil župnik Merkun, ki biva sedaj v Clevelandu pri svojem sorodniku župniku M. Jagru. Seveda Adamič ni napisal imena tega duhovnika, ki je tako “grozil njegovi sestri,” ker se je jasno zavedal, da bi imel opravka s sodiščem, kar bi bilo za njega zelo neprijetno. To je najgrša poteza Adamičevega značaja v tej knjigi, da ne navaja imen onih, ki jih blati, da se žrtve njegovega obrekovanja ne morejo braniti pred. sodiščem. Po vsej verjetnosti tu Adamič blati župnika Merkuna. Vsakdo si lahko v Clevelandu ogleda to “bestijo,” kot ga imenuje Adamič. Starček 76 let! Ali je mogoče, da bi ta duhovnik hodil okrog s strojno puško in grozil ljudem s smrtjo in internacijo? Čudno, da ni Adamič napisal, da je prišel kar s kanonom na rami grozit njegovi sestri, da je neki duhovnik M., ki je Ko Fem g. župniku Merkunu stanoval v bližini njenega stano- pokazal, kaj piše Adamič o njem, teljem poljsko vojsko razbil in ujel vojskovodjo Pavla Banfi-ja. Leta 1441. se je posrečilo papeževemu poslancu Julij anu Cesariniju napraviti mir. Vendar se nista niti Elizabeta niti poljsk. Vladislav odrekla kraljevskemu naslovu. Tudi pravice svojega sina je mati še vzdrževala. no takoj, kdo naj bil ta duhovnik] komunistične revolucije, ko ji je svetoval, kaj naj naredi, da bi rešila svojega moža iz internacije. . . (Dalje prihodnjič) -----o------ MALI OGLASI vanja ovadil njenega moža Italijanom, da so ga odvedli v internacijo na Rab. Med tem časom pa, ko je bil mož Anton na Rabu, je dotični domači duhovnik M. prihajal vsak teden nad njo in ji grozil s smrtjo in peklom v družbi oboroženih, ji pravil, da je spravil že polno ljudi v internacijo ali pa da jih je ubil . . : Osemkrat da je dotični duhovnik M. prišel nad Adamičevo sestro Poldo in ji tako grozil ter se naslajal nad njenim trple-njem. Ta duhovnik M., da je potem zbežal in da se nahaja sedaj v Združenih državah. Kako da more Amerika sprejemati take bestije? Na prvi pogled je vsakemu jasno, ki pozna količkaj razmere, da je vsa štorija izmišljena. Kdo bi bil ta duhovnik z začetno črko M? Dognal sem, da stanuje Adamičeva sestra Polda Prijatelj v Ponikvah, župnija Dobrepolje. Zdaj mi je bilo pa jas- je bil stari in dobri duhovnik presenečen, da je mogoče kaj takega pisati! Menda ni treba pov-darjati, da gospod ni nikdar nosil orožja, nikdar hodil okrog z oboroženimi četami, da ni nikogar ne ubil in ne ovadil Italijanom, ve vsak otrok v Dobrepolju, kar je samo po sebi umevno, s Poldo Prijatelj, Adamičevo sestro, je govoril morda enkrat ali dvakrat tekom vse okupacije in Ženske dobijo delo ženska dobi delo Luccioni’s Restaurant na 4213 Euclid Ave. išče žensko, ki bi bila pripravljena vršiti splošna dela v. kuhinji in čistiti. V poštev pridejo samo one, ki name1 tavajo delo opravljati stalno. Šest dni na teden od 8. ure zjutraj do 4. popoldne. Nedelja prosta! Hrana in plača po dogovoru. Oglasite se osebno po 11. uri dopoldne. (x) The BAILEY Co. MI DAJEMO IN ZAMENJAMO RDEČE MERCHANTS’ ZNAMKE 4 popolne departmeni trgovine NEUSKOČLJIVI! TRAJNO-BARVNI! PRALNI! REG. 69c do 98c KAKOVOSTNI COTTONI CLOKAYI • PISANI LAWNI • PISANI POPLINI • NOVELTY COTTONI ' • ZLATOPISANI • PISANI CHINTZ1 PISANI BROADCLOTH • CALICO PISANI Regularly 9,8c do 1.29 yd. Boljši Goltoni 68c YD. Izborno tkani chambrayi, vzorčasti pliseji, clokayi, muslini, vzorčasti waffle-ji, ginhami, lawni, vzorčasti broadclothi, novelty vzorci. Vsi z nežnim svilenim videzom. BAILEY’S četrto nadstropje v vseh podružnicah Živa ograja Radi bi dobili sadike za živo ograjo (hedge) okoli 4 čevljev visoke. Kličite: RE 1-9577. Dobra zavarovalnina je hiša. Dobra investicija je zidani apartment za 6 družin. Posamezna kurjava. Stanovanja se lahko oddajo, vsako po 4 sobe. Vse to v dobri okolici, in za samo $24,000. Pokličite za sestanek danes. Mr. Shem-kunas. Porath Realty 2828 Euclid Ave. SU 1-6600 (jul.24,28,30) Prodam zemljo v Prekmurju En oral prvovrstne zemlje na Gornji Bistrici, Prekmurje, po najnižji dnevni ceni. Pišite na BOX N. RR 5, Hamilton, Ontario, Canada. (144) Hiše naprodaj V bližini E. 222 St. je naprodaj ljubka 4 in pol sobna hiša z jekleno opremo kuhinje, vrh lijaka je izdelan iz nerjavečega jekla, tla v kleti so pokrita z glinastimi ploščicami. Lijak tudi v kleti. Na zadnji strani ima hiša preddverje ali “porč.” Vsa vodovodna napeljava iz bakra, nova “Bryant” plinski furnez, zimska okna in mre^e, garaža in dovoz. * Na Arcade Ave. in E. 156 St. je naprodaj šestsobna hiša z jedilnico in dnevno sobo, s popolnoma s ploščicami obloženo kuhinjo, novim “Ganeva” lijakom in omaro, z 2 spalnicama, z glinastimi ploščicami obloženo kopalnico v pritličju. Zgoraj je izdelana ena soba. Pri hiši je garaža za dva avtomobila, cementni dovoz, kurjava na plin, veliko zemljišče z lepim vrtom, kjer raste trta in sadno drevje. Kovač Realty 960 E. 185 St. KE 1-5030 (145) Stanovanje Zaposlen zakonski par ali 2 pošteni dekleti dobijo spalno sobo in druge privilegije. Si lahko tudi kuhajo. Tudi garaža na razpolago. Pokličite MU 1-0089. (144) Sobo se odda Soba se odda ženski ali dekletu. Si lahko tudi kuha. Pokliče se po 6. uri HE 1-8235. — (145) Pohištvo naprodaj Lepo ohranjeno rabljeno pohištvo je naprodaj po zelo u-godni ceni. Tudi dobro ohranjen pralni stroj se proda. Oglasite se na 713 E. 155 St., spodaj. —(144) POZOR Gl! Hiše naprodaj Na 1221 E. 71 St., prazna hiša, ima 5 in 5 sob, furnez in 3 garaže. Imam več hiš na razpolago, po zmerni ceni. Pokličite George Kasunič 7510 Lockyear Ave. HE 1-8056 _______________________(144) Nujno! Družina z dvema otrokoma nujno rabi stanovanje. Kličite UT 1-8290! Mirni ljudje, priporočila na razpolago! _______________________(145) Naprodaj Apartment za 4 družine — 5 garaž, dobri dohodki $1800 j na leto. Eno stanovanje 6 sob J prazno. — Nanovo dekorirano. Nahaja se na 5416 Homer Ave. Vpraša se zdolej na gornjem : naslovu ali pa pokličite za se-1 stanek WIckliffe 3-0921. (Th) BENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Hmielnicki se naslanja tudi na splošno dobro in ne dela nič drugega, kakor vstaja proti pravu in oblasti. Kneza obide groza od nog do glave. Roke sklene: “Ali naj bom drugi Hmielnicki? O, Kriste!” 1 Toda Kristus je povesil glavo na prs> in molčal, tako bolesten, kakor bi ga bili šele pred trenutkom razpeli. Knez si je očital dalje. Ako on prevzame vlado in ga kancler, senat in vladarji razglase za iz-dajico in puntarja — kaj bo potem? Druga domača vojna? In dalje, ali je Hmielnicki naj večji in najgroznejši sovražnik države? Saj so se vanjo zaganjale še večje sile, saj je šlo pod Grunvaldom dvesto tisoč Nemcev na Jagelove polke; ko je pod Hocimom stopilo pol Azije v boj, se je zdela poguba še bližja — e kaj se je zgodilo s temi sovražnimi silami? Ne! Poljska se ne boji vojen in vojne je ne nogube! Toda čemu je v očigled takim zmagam, taki u-tajeni sili, taki slavi, ona, ki je porazila Križarje in Turke . . . tako slaba in nadložna, da je pokleknila pred enim Kozakom? Da ji sosedje trgajo meje, da jo narodi zasmehujejo, da njenega glasu nihče ne posluša, da se za nje gnev nihče ne zmeni, ji Money cant buy tbe sentiment expressed Gjy by a Žjft °f CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY In JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone : GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 FRANK KLEMENC BARVAR in DEKORATOR ♦ 18715 Muskoka Ave. IV 1-6546 | Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaS avto in prebarvamo,, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street ^!tg*'x*Y¥'l[^¥Tl"x1"xrirYYY~YTl,xT? VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebneg? proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. vsi prerokujejo pogin? Ah, temu je kriva baš ošabnost in samoljubje magnatov, tista podjetja na lastno roko, njih samovolja. Naj hujši sovražnik ni Hmielnicki, marveč notranji nered, svojevolja šlah-te, ohlapnost in nepokorščina vojske, burnost sejmov, prepiri, nesloga, zmešnjava, slabost, sa-moljube in nepokornost— predvsem nepokornost. Drevo gnije in prhni od srede. Kmalu je pričakovati, da jo podere prvi vihar — ali ta je paricida, kdor v tako delo roke priklada, preklet on in njegovi otroci do desetega kolena!! . . . Pojdi torej sedaj, zmagalec izpod Niemirova, Pohrebišč, Mahnuvke in Konstantinova; Pojdi knez-vojvoda, pojdi in vzemi vlado vladarjem, poteptaj pravo in oblast in dajaj zgled potomcem, kako je treba trgati materi drobovje. Strah, obup in blaznost so stopili knezu na obličje. . Grozovito je kriknil, se zgrabil z rokami za lase in padel v prah pred Kristusom. In knez se je kesal in z dostojanstveno galvo tolkel ob kame-nita tla, a iz njegovih prsi se je izvil zamolkel glas: “Bog! Bodi rnilostiv meni grešniku! Bog! Bodi rnilostiv meni grešniku! Bod; rnilostiv meni grešniku! . . Rožna jutranja zarja je že vstala na nebu, a potem je prišlo zlato solnce in razsvetlilo dvorano. Po prlizidkih 'Se je. začelo žvrgolenje vrabcev in lastovic. Knez je vstal in šel budit dečka Velenjskega, spečega na drugi strani duri. “Leti,” mu'je rekel, “k ordi-nancam in jim veli, da naj skličejo k meni polkovnike, ki stoje v gradu in v mestu, polkovnike državne in splošne vojske.” Dve uri pozneje se je začela polniti dvorana z brkastimi in bradatimi postavami vojevni-kov. Izmed kneževih ljudi je prišel stari Zacvilihovski, Pola-novski, Skrzetuski z gospodom Zaglobo, Vurcel, polkovnik Mahnicki, Voiodijovski, Vieršul, Poniatovski, malone vsi oficirji do praporščakov, razen Kušla. ki je bil poslan na Podoblje na prednjo stražo. Izmed državnih sta bila navzoča Osinjski in Koricki. Mnogo znamenitejše šlahte splošne vojske ni bilo mogoče izvleči iz' pernic, a zbralo se jih je vendar lepo število — med njimi osebe iz raznih krajev, od kaštelanov pa do podkomornikov . . . Brenčal je šum razgovorov in šumelo ije kako v ulu, a vse oči so bile u-prte na duri, skozi katere se je imel prikazati knez. Vtem je vse obmolknilo. Knez je vstopil. Obličje je imel mirno, vedro — m le vsled prečute noči zardele oči in stegnjeni o-brisi sc pričali o prebiti borbi. Ali skozi to vedrino in celo sladkost je prebijala odločnost in neupognjena volja. “Velemožni gospodje!” je rekel. “Nocojšno noč sem se raz-govarjal z Bogom in z lastno vestjo, kaj mi je storiti: naznanjam vam torej, blagorodni gospodje, a vi oznanite vsemu vi-teštvu, da Se radi domovinske blaginje in radi sloge, ki je potrebna v časih nezgod, podajem pod poveljstvo vladarjev.” Gluho molčanje je zavladalo v zboru. * * * Opoldne tega dne je stalo na grajskem dvorišču tristo Vier-šulovih Tatar jev, pripravljenih na pot z gospodom Skrzetuskim, v gradu pa je knez pripravljal starešinstvu obed, ki je imel biti obenem odhodnica našemu vitezu. Kot “ženina” so ga posadili poleg kneza, precej za njim je sedel gospod Zagloba, ker je bilo znano, da je njegova okretnost in odložnost otela “nevesto” iz zadnje nevarnosti. Knez je bil vesel, ker je odvalil breme od srca, in je dvignil kozarec na srečo bodočega zakona. Stene in okna so drgetala od krikov zbranih vitezov. V predsobah je hrumelo služabništvo, kateremu je načeloval Rzedzian. “Velemožni gospodje!” je rekel knez, “tretji kozarec naj velja bodočim otrokom. Vrlo gnezdo! Dal Bog, da bi jabolka ne padla daleč od dreves. Iz tega jastreba naj se rode očeta vredni jastrebiči!” “Živeli! Živeli!” “Na zahvalo!” je zaklical Skrzetuski, zvrnivši ogromen kozarec malvazije. “Živeli! Živeli!” “Crescite et multiplicamini!” “Gospod, dolžan si, da jih postaviš vsaj pol praporčka!” je rekel smeje Sc starček Zacvilihovski. “Zaskrzetušči nam celo vojsko! Jaz ga že poznam!” je kriknil Zagloba-. Šlahta se je zakrohotala. Vino je šlo v glave. Povsod so se videli rdeči obrazi, mrdajoči brki; vesela volja je naraščala vsak hip. Imejte HLADNEJŠO KUHINJO lo poleije... ... kuhajte z ELEKTRIKO! Da, postavite si 1952 električni štedilnik sedaj . . . vaša kuhinja bo hladnejša vse poletje. Zakaj hladnejša? Pri električnem štedilniku kuhate z direktno toploto . . . in je peč popolnoma izulirana — zgoraj, spodaj in na vseh štirih straneh. Na ta način prihaja toplota neposredno do hrane, ne pa v kuhinjo. Vam je hladnejše, zrak ostane svež, vaša kuhinja čistejša! ; Za hladnejše, snaž-nejše, lažje in varno avtomatično kuhanje preidite sedaj k električnemu š t e dilniku 1952. ILKATS «1 TOUR SERVICE IN TRE BEST “TEN O’CLOCK TUNES” LOCUTION IN IRE NtUON NAJBOLJŠA GODBA NAJBOUŠI TALENTI ZJUTRAJ OB 10 — WICA in WGAR * ZVEČER OB 10 - WHK “GLAVO DOL!” — Ti si morda večji kot jaz, toda zato sem jaz starejši, si misli dveinpolletni Lonnie Davis, ko poskuša doseči gobec svojega komaj deset mesecev starega kuža. “Če je že tako,” je klical razigrani gospod Jan, “moram gospodi priznati, da mi je kukavica nakukala dvanajst dečkov.” “Bog daj! Vse štorklje poizdi-hajo od dela!” je kriknil gospod Zagloba. Šlahta je odgovorila z novim silnim smehom in smejali so se vsi, da se je kot grom razlegalo po dvorani. Vtem se je pa prikazala na pragu dvorane resna prikazen, pokrita s prahom — ter se, uzrši mizo, gostijo izpremntjene obraze, ustavila med durmi, kakor bi se o-botavljala, ali naj vstopi ali ne. Knez jo je prvi ugledal, na-mršil obrvi, nadkril oči ter rekel: “Kdo je tam? A, to je Kušel! S prednje straže! Kaj se čuje? Kakšne novice?” “Zelo slabe, milostivi knez,” je rekel s čudnim glasom mladi oficir. Nagla tišina je zavladala v zboru, kakor bi jo bil kdo začaral. Kozarci, namenjeni k u-stom, so se ustavili sredi poti, vse oči so se obrnile na Kušla, na čigar zmučenem obrazu se je slikala bolest. “Bolje bi torej bilo, da bi mi ne povedal, ker sem pri kozarcu in vesel,” je rekel knez, “ali ker si že začel, dokončaj.” “Milostivi knez, tudi jaz bi rajši, da ne bi bil skovir, kajti ta novica mi nikakor noče iz ust.” “Kaj se je zgodilo? Govori!” “Bar je • . - . vzet!” — Konec druge knjige. — TRETJA KNJIGA I. Neke lepe noči se je pomikala po desnem bregu Valadinke v smeri proti Dnjestru tolpa jezdecev, obstoječa iz kakih desetero ljudi. Šli so prav polagoma, toliko da so prestopali. Na čelu, kakih deset korakov pred drugimi, sta jahala dva jezdeca, kakor bi bila sprednja straža, a o-čividno nista imela nobenega povoda, da bi stražila in pazi- la, ker sta se ves čas medsebojno razgovarjala namesto da bi si ogledovala okolico; sedaj sta zadržala konja, se ozrla na ostalo tolpe in tedaj je eden izmed njiju kriknil: “Počasi tam! Počasi!” In tolpa je začela še počasneje hoditi, komaj se pomikajoč naprej. Naposled, pomaknivši se izza brda, k; je zaslanjalo to tolpo s svojo senco, je stopila na prostor, oblit s mesečno svetlobo in tedaj si lahko razumel opreznost pohoda: v sredini karavane sta namreč dva konja, ki sta šla drug poleg drugega, nesla zibel, privezano za sedli, v zibeli pa je ležala nekaka postava. (Dalje prihodnjič) HIŠA NAPRODAJ Da se uredi zapuščina, je naprodaj hiša za 2 družini na 5408 Homer Ave., nanovo dekorirana. Cena $10,500. Vprašajte istotam. Jos. Zolo in Sinovi POGREBNI ZAVOD | 6503 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 5 1 COLLINWOODSXE URAD 5 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 | Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. TiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui^ Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke THE MAY CO.’S hladen BASEMENT NYLON nogavice brez šiva, zanke se ne izpuste 69°- Najboljše nylon nogavice za vsakdanjo rabo so te: brez šiva z varnimi zankami. V vseh željenih barvah. Mere 81/2 do 11. The May Co.’s Basement Women’s Hosiery Department Z majhnimi napakami $1 vrednost 1 j Deške Sanforized* modre Denim Dungarees Skrbno izdelane v žepnih kotih in mestih, kjer se najbolj obrabijo. 1 ri Za trpežno in dolgo rabo so te modre Sanforizirane* (neuskočljive) denim dungarees najboljše za rastoče dečke. Močno sešite, spredaj zapirač (zipper) . Kupite za šolo že sedaj, ker s tem prihranite. Mere 6 do 16. 1 > *Se uskoči manj kot 1% Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 pop. in v ponedeljek od 12:30 do 9 zv.—Kličite CH 1-3000 The May Co.’s Basement Boys’ Clothing Department