ŠT. 49 - LETO 58 - CELJE, 4.12.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Ta^ana Cvim
Foto: GREGOR KATIČ
»OKUŽEN SEM Z
VIRUSOM HlVff
Stran 9
GOREČA JANKOVA
SMRT
Stran 26
ŽUPNIK IZ KRAJA, KI
GA NI NA ZEMLJEVIDU
Stran 13
ROMI NOČEJO
V REZERVAT
SMRTI IZ SOCKE V
NOVIH RAZISKAVAH
Stran 5
2
DOGODKI
UVODNIK
Živi in pusti
trpeti
Na vprašanje, kaj je 24-letnega Gre-
gorja, okuženega z virusom HIV, na-
peljalo k temu, da je o svoji bolezni
javno spregovoril, ni zadovoljivega od-
govora. Je bil to napovedani honorar,
ki ga bodo šaleški študentje, organi-
zatorji sicer odlične okrogle mize, tu-
di zanj nakazali kar na Aids fondaci-
jo Robert, želja, da bi ustregel dr. Eviti
Leskovšek, menda edini, ki mu ob star-
ših in sestrah sploh stoji ob strani ali
preprosto pričakovanih »pet minut sla-
ve« oziroma pozornosti, ki jo prvemu
razkritemu bolniku, okuženemu z virusom HIV, v minulih
dneh namenili malone vsi mediji?
Čeprav so javni nastopi v minulih dneh izpadli odlično,
je Gregorjevo razkritje v nekaterih od nas pustilo grenak
priokus. In vprašanje, ali je bilo res vredno. Kdo in kako je
Gregorja pripravil na to, kakšne posledice mu lahko prine-
se razkritje, in kdo ga bo v primeru, če bo imel zaradi raz-
kritja še več težav, kot jih že ima, pripravljen zaščititi?
Ko jim je povedal, da je okužen, je izgubil domala vse
prijatelje, na večini njegovih zdravniških kartonov je z veli-
kim rdečim flomastrom napisano »Okužen s HIV«, že ne-
kaj mesecev po vsej Sloveniji išče zobozdravnika, ki bi mu
bil pripravljen popraviti zob ... Živi pri starših, od socialne
podpore in je obupano sam. Natančneje, osamljen. In pre-
strašen. Boji se, da bi ga kdo od njegovih nekdanjih part-
nerjev, ki so v minulih dneh morda gledali televizijo, obto-
žil, da ga je okužil on. Ali da ga bo, ker je videl njegovo
sliko, morda napadel kakšen homofob ...
Ko je spregovoril, je s tem zagotovo naredil več dobrega za
marsikaterega predstavnika »tveganih skupin«, kot vsi pla-
kati in^statistični podatki skupaj. Postavlja pa se vpraša-
nje, koliko bo to pogumno razkritje pomagalo njemu same-
mu?
Čeprav je sporočilo ob letošnjem dnevu boja proti aidsu,
katerega namen je zmanjšati diskriminacijo in stigmati-
zacijo okuženih in obolelih, močno in zadene v živo, je vi-
deti, da se ni'dotaknilo prav vseh. Morda pa cilja na napač-
no občinstvo? Očitno bi bilo treba z destigmatizacijo začeti
pri tistih službah, ki naj bi skrbele za to, da bi okuženi ali
oboleli za boleznijo, za katero menda še nekaj časa ne bo
učinkovitega cepiva, čas, ki jim ostaja, preživeli kot - ljudje.
ALMA M.
SEDLAR
Faicuiteta
z brado
Logistiko sistemov naj bi prvi študentje študirali v študij-
skem letu 2005/06
Sedež bodoče fakultete za
logistiko sistemov bo v Ce-
lju, prve študente pa bodo,
če bo vse po sreči, lahko vpi-
sali v študijskem letu 2005/
06 - smo izvedeli v ponede-
ljek, po srečanju celjskega
župana Bojana Šrota z rek-
torjem mariborske univer-
ze dr. Ivanom Rozmanom,
Projekt nastajanja ene naj-
bolj perspektivnih fakultet
ima sicer že dolgo brado, saj
so o visokošolskem študiju
logistike v Mariboru razmiš-
ljali že od leta 1995. Resneje
so jo, takrat že skupaj s Ce-
ljem, začeli pripravljati leta
1999, zdaj je slednjič v fazi
presojanja na svetu za viso-
ko šolstvo. V letih priprav so
partnerji, mariborska univer-
za ter občini Celje in Krško,
kjer bo dislocirani oddelek,
do podrobnosti izdelali pro-
gram študija.
Dr. Martin Lipičnik z ma-
riborske univerze je kot eden
od soavtorjev projekta usta-
novitve nove fakultete pove-
dal, da so prejeli že več kot
30 izjav podpore temu uni-
verzitetnemu programu. Ob
močni podpori gospodarstva,
ki krvavo potrebuje strokov-
njake za logistiko, projekt vi-
sokošolskega študija te sme-
ri močno podpirajo tudi v Slo-
venski vojski in v ministrs-
tvu za promet. Študija logi-
stike namreč v Sloveniji še
ni, potrebe pa so velike, kar
dokazuje že podatek, da na
pretok blaga, storitev, kapi-
tala, energije in informacij
(kar vse poimenujemo z be-
sedo logistika], v svetu letno
odpade od 12 do 15 odstot-
kov vseh stroškov. S števil-
kami: 3.000 milijard dolar-
jev letno! Poleg univerzitet-
nega programa študija logi-
stike sistemov pripravljajo še
visokošolski program tehnič-
ne logistike in podiplomski
študij logistične vede.
»Program študija z 49 štu-
dijskimi predmeti in skoraj
toliko habilitiranimi profe-
sorji je oblikovan, opredelje-
ni so tudi cilji, zato ne bi sme-
lo biti večjih ovir pri presoji
o potrebnosti ustanovitve fa-
kultete v Celju, ki bo polno-
pravna članica Univerze v
Mariboru,« je povedal dr. Ja-
nez Usenik, ki je tudi soob-
likoval projekt.
Do vpisa prvih 120 študen-
tov na celjsko fakulteto (in
še 100 študentov v Krškem)
pa bo treba v Celju še marsi-
kaj postoriti. Med drugim za-
gotoviti prostore za študij,
poskrbeti za nastanitvene
možnosti študentov in tudi
razširiti študijski oddelek
osrednje knjižnice ter ga do-
polniti z ustrezno literaturo.
»Celje je na to pripravljeno,«
je povedal župan Bojan Šrot
in dodal, da naj bi fakulteta
zaživela v prostorih nekda-
nje tehniške šole na Kidriče-
vi 3, nov študentski dom z
80 ležišči naj bi do roka zgra-
dili na zdajšnjem parkirišču
za poslovno stavbo Merkur-
ja in hotela Štorman, preo-
stale potrebne nočitvene
zmogljivosti pa naj bi našli v
celjskem dijaškem domu.
BRST
Z leve: urednika Rudarja in Našega časa, Diana Janežič in Stane
Vovk, ter novinarka Milena Krstič.
KRATKE-SLADKE
Dodatno
puščanje krvi?
Zveza klubov tajnic in Rdeči
križ Slovenije pripravljata
skupno krvodajalsko akcijo,
v kateri bodo kri darovale
zgolj slovenske tajnice. Na
Celjskem bo krvodajalska
akcija od ponedeljka do
vključno srede, med 7.30 in
10.30 uro, na transfuzijskem
oddelku Splošne bolnišnice
Celje. Glede na to, da velja-
jo naši direktorji za dokaj
neizprosne, pa so tajnice očit-
no še veliko bolj trdožive, saj
jim ob vsakodnevnem »puš-
čanju krvi« na delovnem me-
stu ostaja še dovolj dragoce-
ne življenjske tekočine, da
bodo z njo lahko pomagale
reševati življenja ...
Koliko
zaslužijo?
Bruto plače vodilnih de-
lavcev ustanov v večinski la-
sti države ter vladnih funk-
cionarjev so na videz skrom-
ne; direktorju Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje pri-
pada 865 tisoč tolarjev, stro-
kovnemu direktorju celjske
bolnišnice milijon tolarjev,
tamkajšnji v.d. direktorice
870 tisočakov, direktorju
Psihiatrične bolnišnice Voj-
nik pa še jurja več. Direktor
Elektra Celje prejme zavidlji-
vih 998 tisoč tolarjev, direk-
tor Kozjanskega regijskega
parka 776 tisočakov ter di-
rektor Zgodovinskega arhi-
va Celje 583 tisoč tolarjev.
»Naša« ministrica za kultu-
ro ter prometni minister pre-
jemata po 1,2 milijona to-
larjev, njun šef premier pa
le dvesto tisočakov več (vsi
podatki so bruto). Pri mar-
sikaterem javnem funkcio-
narju je seveda treba upošte-
vati še takšne in drugačne do-
datke.
Navlako na
sejem
Radeška občina se zaveda,
da vsak tolar prav pride, še
posebej, če si dolžan 178 mi-
lijončkov. Zato so v Radečah
obdavčili še pse! Toda gos-
podarji štirinožcev so se tak-
šnemu načinu zbiranja denar-
ja uprli, češ da njihovi ljub-
ljenci že ne bodo odgovarja-
li za napake občinarjev. Mo-
goče bi zbrali zajetnejši iz-
kupiček, če bi na bolšjem sej-
mu prodajali navlako, ki jo
Sava odloži na obrežje.
Ne veselite se!
Slovenski narod se bo pri-
hajajočega leta 2004 še dol-
go spominjal. Po slabem, saj
se bo v tem letu temeljito na-
garal. V letu 2004 bodo na-
mreč skoraj vsi prazniki ter
dela prosti dnevi na soboto
in nedeljo. Za novo leto bo-
do Slovenci dva dni doma (če-
trtek in petek), nato pa sledi
dolgo leto njihove izjemne
marljivosti. Ljudstvo pa si ne
bo povsem opomoglo niti v
letu 2005, ko se bo kakšen
praznik, ki bo leta 2004 na
soboto, selil na nedeljo. Sreč-
no novo leto 2006!
Želijo si ujme
Po Sloveniji zadnja leta po-
gosto pustošijo vse mogoče
ujme. Ponavadi se jih ljudje
hudo bojijo, na Dobrni pa si
ene, za razliko od drugih, ze-
lo želijo. V občinskem svetu
so zadnjič čelo javno rekli -
sicer na pol za šalo, na pol
zares - da bi je bili sila vese-
li, če bi pomedla s tamkajš-
njimi hmeljskimi nasadi, ko-
maj deset metrov od šole.
Zdravniki
se niso
zmotili ...j
člani interne strokov,
ne komisije Splošne bol^
nišnice Celje, ki je prej^
skovala zdravljenje pokoj
ne Jasne Pungeršek, so
ugotovili, da je bilo zdrav
Ijenje pravilno, nedopust
na pa je zamuda pri ana
lizi tkiva.	|
»Kirurg je dobil hista
loški izvid nedopustni
pozno, vendar na srečo tc
ni vplivalo na pote!
zdravljenja in izid bolez^
ni pri bolnici Jasni Puni
geršek. Kirurški poseg jI
bil opravljen istega dne o|
prihodu v bolnišnico in tu-
mor je bil izrezan široki^
in v zdravo,« je svoje po-
ročilo zaključila intern^
strokovna komisija, ki jj
raziskovala, ali so zdrav-
niki v primeru zdravlje-
nja Jasne Pungeršek, ki je
sredi oktobra umrla zaradi
kožnega raka, pravočasno
oziroma pravilno ukrepa-
li.
Rezultate dela komisij«
sta na novinarski konferen-
ci minuli četrtek predsta-
vila predsednik komisije
prim. mag. Bogdan Flu-
dernik in doc. dr. Radkc
Komadina, strokovni di-
rektor SE Celje. Kot je za-
trdil prim. Fludernik, je pri
preiskavi tkiva Jasne Pun-
geršek sicer res prišlo do
nedopustnih zaostankom
(na izvid je čakala kar 4 me
sece in pol), vendar to gle
de na ugotovitve strokov-
ne komisije ni vplivalo na
potek oziroma razplet bo-
lezni, saj bi se enako raz-
vijala tudi v primeru, če ta
bil pregled tkiva opravljea
prej. Na vprašanje, ali bq
do v bolnišnici disciplin-
sko ukrepali zoper zdrav-
nika, ki je odgovoren za
zapozneli histološki izvidi
je doc. dr. Komadina po-
vedal, da tega ne ve, saj sfl
tovrstni ukrepi v pristojno
sti direktorice celjske bol-
nišnice.
Preiskavo v zvezi z zdrav
Ijenjem Jasne Pungeršek p?
še vedno vodijo policisti;
ki so na predlog Okrožne
ga državnega tožilstva v Ce
lju zasegli zdravstveno do-
kumenacijo, zdaj pa oprav
Ijajo razgovore z zdravni-
ki, ki so zdravili oziroma
analizirali tkivo pokojnt
bolnice.
AMi
Pol Stoletja dveh časopisov
Konec tedna so v orgel-
ski dvorani Glasbene šole
Velenje proslavili skupno
50-letnico Rudarja, interne-
ga glasila poslovnega siste-
ma Premogovnik Velenje,
in tednika Naš čas, ki sta v
petih desetletjih v besedi in
sliki beležila velike in
majhne dogodke v Šaleški
dolini.
Na praznovanje so pova-
bili vse ustvarjalce ter druge
sodelavce obeh medijev.
urednikom obeh časopisov
pa so podelili spominska pe-
resa. Skupna zgodovina Ru-
darja in Našega časa se je za-
čela pisati 1. januarja 1953,
ko je izšla prva številka Ve-
lenjskega rudarja, glasila sin-
dikata tedanjega Rudnika lig-
nita Velenje. Leta 1973 je pod
imenom Šaleški rudar postal
občinski list in se kmalu prei-
menoval v Naš čas. To je se-
daj sodoben časopis, ki med
naročnike in kupce prihaja
vsak četrtek v nakladi 5.40
izvodov.
V velenjskem premogovn
ku so v sedemdesetih letih H'
daljevali z izdajanjem svojeg
glasila, ki nosi ime Rudar i
spada med najstarejše inte
ne edicije v slovenskih pot
jetjih. Kot barvna revija v n<
kladi 4 tisoč izvodov je
menjen predvsem zaposl'
nim v poslovnem sistemu Pr'
mogovnik Velenje.
L)
Št. 49 - 4. december 2003
DOGODKI
3
Barsosu se
izteka čas
V vladi že razmišljajo o ponovnem razpisu za zdravilišče v Rimskih Toplicah -
Kakšna bo vloga zreških Term
Ljubljanski zdravnik Sa-
ša Baričevič je pred tremi leti,
1(0 je podpisal predpogod-
bo o najemu zdravilišča v
Rimskih Toplicah, napove-
dal, da bo zdravilišče pre-
novil do leta 2003. Ker do-
slej ni naredil še skoraj ni-
česar, mu je država kot
skrajni rok, do katerega mo-
ra za projekt oživitve zago-
toviti denar in bančna jams-
tva, določila februar 2004.
Saša Baričevič oziroma nje-
govo podjetje Barsos-MC mo-
ra torej do februarja oziroma
do konca januarja pripraviti
finančno konstrukcijo in
predložiti bančna jamstva za
vlaganja v Rimskih Toplicah,
ki mu jih je država v predpo-
godbi oddala v najem za 50
let. Poleg denarja,ki bi ga pris-
pevali domači vlagatelji in
morda tudi kakšen tujec, na-
merava del sredstev za pre-
novo pridobit tudi iz evrop-
skega strukturnega sklada za
regionalni razvoj. Če Bariče-
vič finančne konstrukcije in
bančnih jamstev ne bo zago-
tovil do postavljenega roka,
bo vladna služba za struktur-
no politiko in regionalni raz-
voj, ki je »zadevo Rimske To-
plice« prevzela od agencije za
prestrukturiranje, razpis za
oživitev zdravilišča ponovila.
To pa bi bilo, menijo nekate-
ri vpleteni, zelo nespametno,
saj bi ponovni razpis in iska-
nje novega ponudnika spet vze-
la veliko časa in možnost za
pridobitev denarja iz evrop-
skih strukturnih skladov bi
splavala po vodi.
In kje se zatika? V projekt
so se poleg države vključili
še Nova Ljubljanska banka.
Zavarovalnica Triglav in Mo-
bitel, pred kratkim pa tudi
Terme Zreče, ki naj bi Bari-
čeviču pomagale predvsem z
izkušnjami in znanjem, ki ga
imajo s področja zdraviliš-
kega turizma. Poleg tega pa
naj bi ga tudi prepričale, da
njegov projekt z luksuznim
hotelom in ponudbo, name-
njeno zlasti gostom z debe-
limi denarnicami, ni najbolj
sprejemljiv. Ali bodo terme
prevzele tudi vlogo soinve-
stitorja, je za zdaj zavito še v
poslovno skrivnost, saj v Zre-
čah o svoji vlogi pri oživlja-
nju zdravilišča ne želijo go-
voriti.
O sodelovanju v projek-
tu se nočejo izjasniti tudi v
Novi Ljubljanski banki,
kjer imajo prav tako pomi-
sleke o vlaganju v zdravi-
lišče višjega kakovostnega
razreda.
JANJA INTIHAR
Prijazneje z
odpadki
Danes otvoritev centra za ločeno zbi-
ranje odpadkov
Na deponiji v Bukovžlaku
bodo danes slovesno odprli
zbirni center za ločeno odda-
janje sekundarnih surovin in
komunalnih odpadkov.
Gre za enega ključnih objek-
tov za okolju bolj prijazno rav-
nanje z odpadki in enega prvih
j objektov bodočega območne-
t ga Centra za ravnanje z odpad-
ki (CERO). Podobne objekte bo-
do morali še letos odpreti po-
vsod v Sloveniji, kjer na depo-
nijo odlagajo odpadke 8 tisoč
prebivalcev ali več. Na Celj-
skem podobni zbirni centri že
I delujejo v občinah Žalec, Pre-
bold, Vransko in Polzela.
V naslednji fazi gradnje
jCERO bodo zgradili objekt
ža predelavo ločeno zbranih
Sekundarnih surovin.
Celjski center so uredili po-
vsem na novo in sočasno zgra-
dili tudi novo tehtnico ter do-
vozno cesto. Center je na odpr-
ti, a pokriti ploščadi. Medtem
- lahko občani, ki so vključe-
ni v organiziran odvoz odpad-
na deponiji štirikrat letno
brezplačno odložijo manjše ko-
ličine (prikolica, op.p.) komu-
fialnih ali gradbenih odpadkov,
Ito oddajanje ločeno razvršče-
nih odpadkov brezplačno vse
'eto. Ločeno bo mogoče odda-
ji star papir, steklo, kovine,
Pa tudi nevarne odpadke.
Naložba v zbirni center za
'očeno oddajanje sekundarnih
J ^Urovin in komunalnih odpad-
kov je Javne naprave Celje stala
120 milijonov tolarjev.
BRST
Policisti in
osamosvojitev
v Rogaški Slatini je bilo v petek osrednje slovensko
praznovanje dneva Združenja Sever, ki ga policijski
veterani praznujejo v spomin na preprečitev takoime-
novanega mitinga resnice. Do tega naj bi bilo prišlo 1.
decembra 1989, ko so sile od zunaj hotele spremeniti
prihodnost Slovenije.
Slavnostni govornik, predsednik državnega zbora Bo-
rut Pahor, je ob spominu na osamosvojitveno obdobje
dejal, da bodo Slovenci v Evropski uniji majhen, vendar
žilav narod, ki je to že dokazal. Zbranim je prav tako go-
voril generalni direktor policije Marko Pogorevc, ki je
poudaril, da je bilo v osamosvojitvenem obdobju dokon-
čano delo predhodnih generacij. Pri tem je posebej poz-
dravil prisotne predstavnike borcev NOB.
Predsednik zveze policijskih veteranskih društev Sever
(pod tem imenom so potekale priprave za preprečitev »mi-
tinga resnice«) Milan Horvat je v govoru omenil, da je
bila policija nasploh vključena v številne aktivnosti osa-
mosvojitvenega obdobja. Posebna skrb zato velja žrtvam
osamosvojitvene vojne ter njihovim družinam.
V okviru dneva Združenja Sever je bil v Rogaški Slatini
sprejem za v vojni za Slovenijo ranjene policiste, ki jih je
sprejel direktor policije Marko Pogorevc.
BRANE JERANKO
Blagoslovljen atrij
Na dvorišču v Prešernovi ulici 23 v Celju že nekaj časa nastaja Mohorjev atrij,
katerega investitor je Mohorjeva družba Celje. Minulo soboto je gradbišče blagoslovil
mariborski škof dr. Franc Kramberger.
Spomnimo, da bo Mohorjev atrij namenjen zlasti srednješolcem (okoli 5.000 se jih
dnevno pripelje v Celje), zato bodo v objektu na skupaj okoli 2.000 kvadratnih metrih
mlečna restavracija, sodobne učilnice, mladinski klub in ob poslovnih prostorih Mohorje-
ve družbe v podaljšku trgovine tudi galerija. Prostor je načrtovan tako, da bodo v atriju
lahko poleti tudi prireditve na prostem. Avtorja projekta sta arhitekta Igor Skuij in Andrej
Kemer iz biroja Arhe. Z gradbenimi deli je podjetje Oder iz Škofje vasi začelo septembra,
kasneje kot so načrtovali, ker so bili prej na delovišču arheologi, ki pa posebnih najdb niso
odkrili. Naložba, vredna okoli 450 milijonov tolarjev, bo končana čez leto dni.
MATEJA POUJED, foto: GK
KJE SO NASI
POSLANCI?
Strah pred
volivci
Poslanci so na zadnji se-
ji zavrnili vladni predlog za
spremembo zakona o voli-
tvah v državni zbor in ta-
ko prihajajoče volitve po-
stavili v senco neustavno-
sti. Pred tremi leti dopolnje-
na ustava namreč določa,
da morajo imeti volivci od-
ločilen vpliv na to, kdo bo
izvoljen za poslanca držav-
nega zbora. Zato je vlada s
svojim predlogom želela od-
praviti volilne okraje in uve-
sti prednostni glas, s čimer
bi v volilni praksi uvelja-
vili v ustavi zapisano na-
čelo.
Volilni zakon naj bi dopol-
nili tudi skladno z dvema od-
ločbama ustavnega sodišča,
ki zadevata glasovanja v tu-
jini in volilno pravico. A je
po četrtkovi večerni razpra-
vi, v kateri je večina strank
izražala podporo spremem-
bam, samo 46 poslancev gla-
sovalo za vladni predlog no-
vele zakona. S tem je posto-
pek končan, kajti za to, da je
omenjena novela primerna
podlaga za nadaljnjo obrav-
navo, je bilo potrebnih naj-
manj 60 glasov podpore.
Volilni zakon tako do po-
letja, ko bo treba razpisati vo-
litve, najverjetneje še ne bo
usklajen z ustavo, lahko pri-
de tudi do zanimivih zaple-
tov. Kdorkoli lahko zahteva
ustavno presojo veljavnega za-
kona in potem bomo name-
sto na volitve čakali na odlo-
čitev ustavnega sodišča. V
LDS so tako ocenili, da je ve-
čina poslancev, ki so glaso-
vali proti spremembam vo-
lilne zakonodaje, to naredi-
la zaradi strahu, da na nasled-
njih volitvah ne bodo prišli
v parlament.
Milan Kopušar (LDS) iz-
vršnemu direktorju svoje
stranke odgovarja, naj kot
koordinator raje preveri re-
zultate glasovanja in se nato
zamisli nad svojim delom.
»Zakonske spremembe so bile
izrazito nedorečene, poleg te-
ga so onemogočale poslance
s podeželskih in manjših ob-
močjih. Niso bile definira-
ne niti volilne enote, videl pa
sem predlog, po katerem bi
združili Šaleško ter Zgornjo
in Spodnjo Savinjsko in na
tem območju volili štiri po-
slance, sedaj pa nas je šest.
Prav tako je bilo odprto vpra-
šanje sestavljanja volilnih list
na podlagi preferenčnega gla-
su, skratka veliko nedoreče-
nosti,« pravi šoštanjski župan
in poslanec.
Jurij Malovrh, ki oprav-
lja že tretji mandat poslan-
ca, je glasoval proti predla-
ganim spremembam zaradi
tega, ker predlagani večinski
sistem odrinja manjše kraje
in območja, ki niso dovolj
močna. »Vsaka stranka daje
visoko na listo sebi najbolj
privržene podanike. In tak-
šnih si v parlamentu želijo
vsi predsedniki strank, to pa
pomeni, da odloča vse manj
ljudi, ki mislijo s svojo gla-
vo. Pri tem sistemu pride na-
mreč do izraza stroga stran-
karska discipUna brez last-
nega razmišljanja. Sicer pa
se lahko v LDS-u vprašajo,
zakaj je recimo pri odloča-
nju o noveli zakona med pr-
vimi dvorano zapustil vodja
njihove poslanske skupine
Anton Anderlič,« pravi Ma-
lovrh.
Bojan Kontič (ZLSD) je bil
med osmimi tihimi nasprot-
niki zakonskih sprememb,
ki so se sicer vzdržali, kar pa
je bilo ob potrebni dvotret-
jinski večini enako kot glas
proti. Po njegovih besedah se
pogajalci pred prvo obravna-
vo v državnem zboru niso do-
govorili, kako bo zakon na-
pisan. »Ni bilo jasno, koliko
bo volilnih enot, ali jih bo
14 ali 8, nismo vedeli, ali bo
izbran absoluten ali relativen
preferenčni glas, kar pa bi
lahko pomenilo veliko raz-
liko pri sestavljanju strankar-
skih volilnih list, saj pri re-
lativnem preferenčnem gla-
su stranka tega lahko podeli
svojim izbrancem, pri abso-
lutnem pa so rezultati nego-
tovi. Silili so nas, naj sprej-
memo nekaj, kar ni bilo do-
rečeno,« ugotavlja Kontič.
Kako so glasovali naši
poslanci:
Načeloma so spremembe
podprli LDS in ZLSD ter opo-
zicijska Koalicija Slovenija
(SDS in NSi), nasprotovali
pa so ji SLS, DeSUS, SMS in
SNS. Poleg tistih, ki so gla-
sovali proti, je med tihe nas-
protnike treba prišteti vseh
osem poslancev, ki so sedeli
v dvorani, a niso glasovali,
prav tako pa je veliko od 16
navidezno odsotnih poslan-
cev dvorano zapustilo tik
pred glasovanjem in se nato
vrnilo vanjo.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Jurij Malovrh
Št. 49 - 4. december 2003
4
AKTUALNO
Z Gasparijem
na Dunaj
Marjan Marinšek sodi med
najbolj aktivne in zanimive
Slovence. Doma s Kozjanske-
ga je večino aktivnih delov-
nih let od leta 1975 dalje pre-
živel v Velenju kot vodja kul-
turnega doma. V tem času je
pripravil 19 poletnih priredi-
tev, skrbi za tri gledališke
abonmaje, za otroški Pikin
abonma in zlati abonma v
Ljubljani. Redno pripravlja
kulturne večere z znanimi Slo-
venci ter s svojimi tremi otroš-
kimi igricami, pri katerih mu
pomaga Tanja Postružnik, go-
stuje po slovenskih šolah na
prireditvah ob podelitvi bral-
nih značk. Prva pripoveduje
o nastanku Pike Nogavičke,
druga, Lotino kolo, opisuje
življenje Astrid Lindgrcn, tret-
ja je Moj očka, dimnikar.
Ob polni angažiranosti v
službi Marjan Marinšek še ved-
no najde dovolj časa za vrsto
zanimivih dejavnosti, ki ga
spremljajo vse od otroških let.
Bil je nenavadno radoveden
in iznajdljiv otrok, ki je po-
vsod uspel. Med njegovimi šte-
vilnimi zbirkami je med naj-
bolj cenjeni-
mi zbirka raz-
glednic, ki jih
je ustvaril
Maksim Gas-
pari. Teh je do-
slej zbral 396,
okoli 150 z
božično novo-
letno temati-
ko pa jih je v
ponedeljek,
1. decembra,
razstavil v slo-
venskem hote-
lu Korotan na
Dunaju. Ob
odprtju raz-
stave je zaigra-
la glasbena
skupina Moj
dom, v kateri Marjan Marin-
šek tudi igra. Gasparijeve
mojstrovine je doslej že pred-
stavil Slovencem v Ameriki,
Avstraliji, Južni Ameriki in v
številnih državah po Evropi.
Kot prvošolec je začel zbi-
rati prva berila in do danes
zbral že okoli 1200 čitank!
Je velik poznavalec Pike No-
gavičke in njene avtorice,
švedske pisateljice Astrid
Lindgren, s katero je tudi
osebno prijateljeval. Obve-
zal se je, da bo ob vsaki ob-
letnici njene smrti pripravil
razstavo njenih originalnih
del, prevodov, lutk, plakatov,
plošč in drugega gradiva. Pr-
va razstava je bila letos ja-
nuarja v Ljubljani, druga bo
januarja 2004 v Univerzitet-
ni knjižnici v Mariboru, tretja
pa bo postavljena januarja
2005 v Muzeju novejše zgo-
dovine Celje.
V zbirki ima okoli 300 raz-
ličnih primerkov o priljublje-
ni pravljični deklici. Rdeči ka-
pici. Med njegovimi ljubljenci
je tudi nagajivi Ostržek, ka-
terega domovina je italijan-
ska pokrajina Toskana. Zgod-
ba o Ostržku je bila prvič ob-
javljena leta 1881 v neki otroš-
ki reviji, v knjižni obliki pa
prvič izšla pred 120 leti
(1883). Tudi različnih Ostrž-
kov se je v Marinškovi zbirki
nabralo okoli 300.
Poglavje zase predstavlja
zbirka o Robinzonu, ki ga je
po resnični zgodbi napisal Da-
niel Defoe. Prva knjiga o Ro-
binzonu je sicer izšla leta 1719,
Marjan Marinšek pa ima okoli
300 različnih izvodov, izda-
nih po letu 1840. Robinzonu
v čast je obiskal grob Daniela
Defoa v Angliji, kjer so otro-
ci zbirali denar za njegov ukra-
deni spomenik, bil pa je tudi
na Robinzonovem otoku, ki
leži 850 km od čilske obale v
Tihem oceanu. Teden dni je
preživel na otoku, kjer živi
400 domačinov.
Ima zbirko starih citer, na-
šteje 500 številk filmskih li-
stičev, s katerimi je pred de-
setletji Viba film napovedo-
val filme, ob njih pa ima tudi
veliko zbirko filmskih obra-
zov, ki jih je z dopisovanjem
zbiral v mladosti. Napisal je
sedem knjig in prav toliko jih
je prevedel. Rad fotografira,
vendar le Kozjansko v idilič-
nem stilu Gasparija, kar po-
meni, da so njegovi motivi sta-
ri kozolci, s
slamo krita po-
slopja, verska
znamenja,
ljudje, skrite
potke ... vse
hrani na diapo-
zitivih. V nje-
govi ogromni
zbirki o Koz-
j a n s k e m ,
pravljični de-
želi, kot sam
pravi, je vse od
grafičnih upo-
dobitev do raz-
glednic. Red-
no piše živ-
ljenjske zgod-
be za glasilo
Občine Kozje
Zmajev glas, objavlja pa tudi
v drugih časopisih, revijah in
elektronskih medijih.
Marinšek je zbral štirinajst
kompletov papirnatih kotnih
božičnih jaslic Gasparija, Gor-
šeta, Remčeve in drugih. Le-
tos je predsedoval organiza-
cijskemu odboru za potujo-
čo razstavo jaslic Mednarod-
nega betlehemskega muzeja
pod pokroviteljstvom sloven-
ske nacionalne komisije za
Unesco in v organizaciji Druš-
tva ljubiteljev jaslic Sloveni-
je. V cerkvi sv. Jožefa bo v Ljub-
ljani do 15. februarja razstav-
ljenih okoli 250 jaslic iz mno-
gih evropskih držav, Afrike,
Latinske Amerike, Koreje, Ki-
tajske, Japonske in drugod.
21. decembra bo s triom Moj
dom gostoval v zibelki koled-
nic, v Kropi na Gorenjskem,
25. decembra pa bo v atelje-
ju akademskega slikarja Pe-
tra Krivca na ogled postavil
razstavo Gasparijevih jaslic...
Če bo komu zmanjkalo ča-
sa, potem ga bo zagotovo Mar-
janu Marinšku, ki je izjemen
opazovalec, zapisovalec,
ohranjevalec in demonstrator
mnogih lepih stvari. O vrsti
njegovih dejavnosti, žal, da-
nes nismo zapisali ničesar. Te-
žava je prostor!
TONE VRABL
Marjan Marinšek
Romi nočejo
v rezervat
Celjski Romi, ki živijo na Mariborski cesti, nočejo biti drugorazredni
državljani - Občina jim želi pomagati, a ne ve, kako.
Pred dobrim tednom so na
občini sklicali prostorsko
konferenco, kjer so želeli do-
polniti zazidalni načrt Indu-
strija sever »za območje Ro-
mi«, ki jo je vodil Miran Gaj-
šek. Načrt je predvideval, da
bi se Romi z Mariborske uli-
ce 39 preselili v pas na Ser-
nečevi ulici, malo naprej od
Interspara, postavljen med
strugo Hudinje in železniš-
ko progo, kjer že živi nekaj
romskih družin.
Po načrtu naj bi občina od-
stopila prostor Romom, ki bi
si tam postavili tako prebi-
vališča kot tudi prostor za
svojo dejavnost, to je zbira-
nje starega železa. Napeljali
bi tudi elektriko in vodovod,
s tem pa bi občina z enim za-
mahu rešila probleme.
»Nočemo
ciganskega
tabora!«
Na tej točki pa so se stvari
začele zapletati. Franc Kopriv-
šek, starosta družine z Maribor-
ske, namreč meni, da Romi ne
sodijo v geto. Ravnanje občine
z Romi primerja z ravnanjem
ameriških naseljencev z Indijan-
ci, ki so jih prisilili, da zapusti-
jo svoje domove in se preselijo
v rezervate. Morda se zdi trdi-
tev malo pretirana, namen ob-
čine pa je bil vendarie podoben.
Tako bi tja naselili vseh 65 slo-
venskih Romov, kolikor jih da-
nes živi v Celju. Na tem območju
sicer romske družine bivajo že
nekaj stoletij, o čemer pričajo
tudi njihovi priimki - Horvat,
Kovačevič, Richard ... In če že
imajo slovenska imena in tukaj
živijo kot polnopravni državlja-
ni, bi se morali do njih tudi ob-
našati kot do pravih državlja-
nov, meni Koprivšek.
S tem ne misli na sosede.
Romi na Mariborski so v zelo
dobrih odnosih s sosedi, te
pravzaprav moti le zbiranje od-
padnega železa. In tudi Romi
sami menijo, da takšna dejav-
nost ne sodi v središče mesta
oziroma na glavno vpadnico
vanj. Koprivšek vidi težavo
predvsem v občini oziroma ne-
katerih njenih službah. Za žu-
pana, denimo, pravi, da se je
že večkrat zavzel za interese
Romov, da pa se je zapletlo pri
izvedbi. Selitev so jim oblju-
bili že pred tremi leti, a se v
tem času ni zgodilo še nič. Po-
leg tega svoje hiše ne smejo
obnavljati, saj je predvidena
za rušenje. Tako živijo v sla-
bih razmerah, med trhlimi ste-
nami, ki prepuščajo vlago, med
vsakodnevnimi tresljaji, ki jih
povzročajo tovornjaki na Ma-
riborski in podobno. Koprivš-
kova vnukinja, triletna dekli-
ca, ki ima hudo napako na sr-
cu in je bolna na ledvicah, mora
s staršema živeti v hiši z eno
žarnico, saj si ne morejo iz-
prositi dovoljenja za priklop
elektrike, čeprav v njihovi hi-
ši napeljava že obstaja.
Zapleten
klobčič
interesov
Po mnenju Koprivška sta
možni le dve rešitvi. Ena je,
da občina preseli njihovo de-
javnost na bolj primeren pro-
stor, za Rome pa najde stano-
vanja drugje ali pa da se seli-
jo skupaj z dejavnostjo nekam
drugam. V prvem primeru jim
je prej omenjena lokacija na
Sernečevi kar pogodu, kot pre-
bivališče pa ne pride v poštev.
Pa ne, da bi bile različne rom-
ske družine med seboj sprte
ali kaj podobnega. Koprivšek
želi le, da se Romi čimbolj
vključijo v družbo. Kot dru-
ga možnost pa je bila izpo-
stavljena lokacija na obrobju
Teharij, kjer bi lahko Romi
živeli v hiši, v okolici pa bi
imeli tudi svojo deponijo.
Seveda pa ima vsaka me-
dalja dve plati. Ko je bilo na
konferenci govora o Teharjah,
je vskočil sicer zelo spravlji-
vi predsednik krajevne skup-
nosti Teharje Franc Kač, ki je
poudaril, da bi bila lokacija
sicer res primerna, da pa bi
krajani verjetno ostro naspro-
tovali. Imajo že dovolj težav
in ne potrebujejo še enega, kot
veli splošno prepričanje, od-
pada. Da o morebitnih rasi-
stičnih prastrahovih pred ci-
gani niti ne govorimo.
Druga težava pa se Koprivš-
kovi družini obeta, če se bo
občina odločila seliti njegovo
deponijo na Sernečevo, dru-
žine pa naseliti posebej. Ro-
mi, ki na Sernečevi že živijo,
namreč pravijo, da nikakor ne
nasprotujejo temu, da bi se tja
preselila vsa družina, z dejav-
nostjo vred, da pa samo nji-
hove dejavnosti tam enostav-
no ne bodo tolerirali. Gre za
princip in kot pravijo: »Vsak
bi rad živel na lepem, svoje
smeti pa metal na sosedov vrt«.
Torej na Sernečevo bodisi vse
ali pa nič. Romski prebivalci
tudi pravijo, da konec koncev
ni nujno slabo, da živijo vsi
Romi na enem kraju, saj jili
pač združuje neka skupna kul-
tura. Za podobne skupnosti ni
to nič nenavadnega. Tako bi
lahko tudi Romi imeli v Celju
svoj geto.
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Franc Koprivšek, starosta romske družine
Odpadni material ob Mariborski kazi izgled mesta.
Št. 49 - 4. december 2003
AKTUALNO
5
Konec ugibanj?
Primer Socke proučujejo državne in neodvisne institucije
Ali je umiranje krajanov
Socke res nad državnim pov-
prečjem? Po podatkih onko-
loškega inštituta ne, po
iTinenju neodvisnega razi-
skovalca z Inštituta za apli-
kativno biologijo Antona
Komata pa prav gotovo.
Register raka pri Onkološ-
kem inštitutu, .kjer že od leta
1950 zbirajo podatke o obo-
lehh za rakom, v primeru Soc-
Ica ni pokazal odstopanj od
slovenskega povprečja. Zaz-
nati ni nobenega koncentri-
ranja raka glede na njegovo
vrsto, namesto 113 krajanov
pa naj bi jih, po podatkih re-
gistra, v Socki umrlo le 13.
Neodvisni raziskovalec z In-
štituta za aplikativno biologi-
jo Univerze v Mariboru Anton
Komat poudarja, da se v stati-
stičnih modelih, ki jih uporablja
Onkološki inštitut, izgubi majh-
na populacija, kakršna je tudi
Socka. »Incidenčna metoda, ki
jo uporablja Onkološki inšti-
tut, proučuje, koliko je obole-
lih za rakom na tisoč prebival-
cev. Mi govorimo o deležu umr-
lih od vseh,« poudarja Komat.
»Uporabljamo tako imenovan
Bayesov teorem, najbolj natanč-
no matematično metodo, ki po-
vezuje verjetnost z vzročnost-
jo.« S to metodo so primerjali,
kolikšno je število umriih za
rakom med vsemi umriimi, in
ugotovili, da je povprečje v Soc-
ki 31-odstotno, slovensko pa
približno 20-odstotno. Verjet-
nost, da so pogostejša umira-
nja v Socki zgolj naključna, je
pod enim odstotkom.
Nove
razisicave
če je podatek trden, je treba
najti vzrok. Slednje glede na
dejstvo, da je za rak lahko
ogromno vzrokov, prav go-
tovo ne bo lahko delo. Prvi
testi, ki jih je opravil Komat,
so pokazali, da zemlja v Socki
ne presega povprečja geno-
toksičnosti. Kar pomeni, da
vsebnost tistih kemikalij, ki
lahko neposredno sprožijo ra-
kasto obolenje, ni nad pov-
prečjem. Kemijski testi, ki
bodo pokazali, ali so v zem-
lji še vedno ostanki hormon-
skih motilcev (tistih, ki lah-
ko bolezen posredno vzpod-
bujajo), bodo znani nasled-
nji teden.
»Korak naprej v analizi bi
bil v iskanju obstojnih organ-
skih kemikalij, ki se nabira-
jo v živih organizmih,« me-
ni Komat, vendar za takšno
analizo sam nima pooblastil.
Se bodo pa obširne raziska-
ve lotili v Zavodu za zdravs-
tveno varstvo Celje. »Pri vseh,
ki so na širšem območju Soc-
ke umrli za rakom, bomo
preverili, ali lahko njihovo
vrsto raka povežemo z izpo-
stavljenostjo kemičnim sno-
vem,« je povedal mag. Ivan
Eržen, direktor zavoda. »Če
bo mogoče, bomo opravili
pogovore tudi s sorodniki in
pregledali zdravstveno doku-
mentacijo umrlih.«
Rezultati raziskave Zavo-
da za zdravstveno varstvo Ce-
Ije bodo znani čez mesec in
pol. Že zdaj pa mag. Eržen
poudarja, da so ponavadi
najbolj ogroženi tisti, ki pri-
pravljajo škropiva: »Večje-
mu tveganju so izpostavlje-
ni tudi pri razprševanju, naj-
manj pa tvegajo ostali, ki
niso neposredno vpleteni v
proces.«
ROZMARI PETEK
Primer Socke proučuje neodvisni
raziskovalec Anton Komat.
Mag. Ivan Eržen, direktor Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje, ob-
ljublja, da bodo preverili dokumen-
tacijo umrlih.
KOMENTAR
Tresla se je gora ...
Enaindvajseto stoletje. Čas modeme dobe, globalizacije,
vse hitrejšega razvoja, s tem pa tudi čas vse večje napetosti,
stresa, pritiskov. Čeprav imamo zaradi raznih bioloških in
kemijskih pripomočkov dovolj hrane, denarja, zaradi na-
predka posredno trpi okolje. Tu in tam se kdo oglasi, ki
opozarja, da je preveliko izkoriščanje okolja lahko kot bu-
merang. Marsikdo mu celo prikima, kaj doda, pokomenti-
ra, in stvar se pozabi. Če pa kdo le predolgo vztraja, se
Slovenci (znani po reku, če je meni, pa naj še sosedu krava
crkne) ustrašimo, da ne bo posameznik zaradi tega dele-
žen celo kakšne koristi.
Primer Socke in hmeljišč, ki jih krivijo za prepogosto umi-
ranje okoliških prebivalcev, je za nekatere domačine le ka-
prica posameznika, ki želi na ta način čim ceneje do zem-
lje. Mogoče. Ampak vseeno imajo z odstranitvijo vzroka one-
snaževalca koristi tudi drugi. Čistejša voda, zemlja, zrak.
Zaradi primera Socka se bodo »zbudili« še ostali, ki so tre-
nutno v podobni situaciji. Sploh pa, bodo domačini v pri-
meru izplačila odškodnin še vedno skeptični?
Prekomerno onesnaženje v Socki (čeravno še ni dokaza-
no) ni osamljen primer. Pomislimo na kadmij v Celju, az-
best v Anhovem. Tudi življenje ob jedrski ali termoelektrar-
ni skorajda ne more biti brez posledic. Pa ostanimo na »agrar-
nem« področju. Kdo še ročno okopava poljščine, katera ja-
bolka niso bila nikoli škropljena? Tudi »ponosa Slovencev«,
ki ga še posebej častimo 11. novembra, brez škropiv ne bi
bilo. Kdo sploh še živi zdravo?
Nenazadnje pa, kdo je za takšno stanje kriv? So krivi
znanstveniki, ki so »koristne« pripomočke odkrili, ali pod-
jetniki, ki so ugotovili prednosti škropiv in jih poslali na
trg? So bolj krivi uporabniki, ki si na ta način povečajo
pridelek in tako več zaslužijo, ali potrošniki, ki kljub po-
datkom o škodljivosti pridelke zaradi ugodnejše cene vsee-
no veselo »pokonzumirajo«?
Kakor koli že, začaran krog iskanja krivcev bodo mogoče
v primeru Socke le presekali. Vendar jim pri tem nesodelo-
vanje krajanov ne bo kaj dosti pomagalo. In zopet bomo
mediji komentirali: Tresla se je gora, rodila se je miš.
ROZMARI PETEK
Šolarje ogroža rak?
Občinski svet Dobrne je v zadnjih dneh
izrazil zaskrbljenost zaradi nasadov hme-
lja, za katere v bližnji Socki sumijo, da
so krivi za povečano obolevnost za ra-
kom. V Socki za razliko od Dobrne hme-
lja že precej časa ne sadijo (ter škropijo)
več.
To se dogaja celo v neposredni okolici
osnovne šole in vrtca, komaj deset metrov
proč od šolske telovadnice. Pri vsem sku-
paj je Občina Dobrna že pred štirimi leti,
na eni prvih sej novoustanovljene občine,
sprejela občinski odlok o prepovedi saje-
nja hmelja ter obnovi hmeljskih nasadov.
Prebivalci zdraviliškega kraja so v zadnjem
času, po novicah iz Socke, še veliko bolj
zaskrbljeni.
Gre za nasade na zemljiščih v denaciona-
lizacijskem postopku, s katerimi upravlja
državni sklad kmetijskih zemljišč. Njihov
najemnik je že vrsto let konzorcij kmetov
iz sosednje KS Nova Cerkev. Župan Martin
Bred pravi, da občinska uprava razmišlja o
različnih možnostih za rešitev problema.
Tako med drugim, da bi zemljo odkupili
ter dali v najem za neškodljivo kmetijsko
dejavnost. Sicer pa so po prostorskih aktih
na tem območju v bodoče predvidene zele-
ne površine.
BRANE JERANKO
Zdaj le zakonite štipendije
šentjurski občinski svet-
niki so prejšnji teden poskr-
beli, da bodo končno spra-
vili v življenje več let pred-
lagan in oktobra končno
sprejet odlok o občinskem
subvencioniranju štipendi-
ranja dijakov in študentov
z območja občine.
Ob sprejemanju odloka so
namreč potrdili amandma,
ki je predvideval, da se za
subvencioniranje štipendij
Ustanovi poseben proračun-
ski sklad. Pred objavo od-
loka so Šentjurčani za mne-
nje oziroma pojasnila, ali je
primeren takšen način
vzpodbujanja gospodarstva
za štipendiranje čimveč mla-
dih, zaprosili še ministrstvo
za finance in revizorsko hi-
šo. Iz pojasnil so ugotovili,
da je treba v občini pred ob-
javo odloka in razpisa, s ka-
terim bodo gospodarstvu po-
nudili sofinanciranje štipen-
dij mladim Šentjurčanom,
sprejeti še odlok o ustano-
vitvi proračunskega sklada
za štipendiranje ter pravil-
nik o dodelitvi subvencij in
štipendij v občini.
Odlok in pravilnik so svet-
niki sprejeli, po besedah di-
rektorja občinske uprave Jo-
žeta Palčnika pa naj bi raz-
pis, ki bo najverjetneje ve-
ljal še za šolsko in študijsko
leto 2003/04 objavili v za-
četku prihodnjega leta.
IS
Zbrali 36 milijonov pomoči
v tednu slovenskega Ka-
ritasa so z dobrodelnim
koncertom Klic dobrote, ki
je bil že trinajstič v Celju,
zbrali okoli 36 milijonov to-
larjev, ki jih je prispevalo
Več kot 3.000 darovalcev.
Generalni tajnik slovenskega
Karitasa Alojzij Štefan je po-
vedal, da so med koncertom v
Celju zbrali okoli 18 milijo-
nov tolarjev, sicer pa v dobro-
delnem tednu 36 milijonov. Ker
denar zbirajo do konca decem-
bra, se bo ta številka še pove-
čala, skoraj gotovo pa bodo tudi
presegli lansko številko daro-
valcev, ki je bilo več kot 3.500.
Denar bodo razdelili med
tri škofijske Karitase za iz-
ključno pomoč družinam v
stiski. Izjemen pa je tudi pris-
pevek več kot 20 posamezni-
kov in skupin, ki so nastopili
na dobrodelnem koncertu
Klic dobrote. Kljub slabemu
vremenu je uspelo tudi sre-
čanje prostovoljcev, ki je bi-
lo tokrat v Novi Cerkvi. Zbralo
se je okoli 2.000 ljudi, ki so
si za zaključek tudi ogledali
popoldansko generalko večer-
nega koncerta.	TV
Olepšali celjsko
porodnišnico
Peto državno tekmovanje
slikopleskarjev Slovenije,
ki ga organizira Območna
obrtna zbornica Ptuj, je bi-
lo pred dnevi v prostorih Gi-
nekološko-porodniškega
oddelka Splošne bolnišni-
ce Celje. Akcija je imela tek-
movalni in humanitarni na-
men.
Dosedanja štiri tekmova-
nja so bila v bolnišnicah na
Ptuju, v Ljubljani in Maribo-
ru ter v ptujskem vrtcu. Hu-
manitarno-tekmovalno akci-
jo si je zamislil Branko Go-
ričan, predsednik gradbene
sekcije pri OOZ Ptuj, z vese-
ljem pa so se vključili mno-
gi slovenski slikopleskarji ter
donatorji s pleskarskim ma-
terialom. Letos je tekmova-
lo 30 dvočlanskih ekip in prav
toliko tekmovalcev v huma-
nitarnem delu akcije. V enem
dnevu je tako prvo nadstropje
Ginekološko-porodniškega
oddelka v celjski bolnišnici
dobilo nov, svež in prijeten
videz, ki bo pozitivno vpli-
val na ljudi, ki so tam zapo-
sleni in tiste, ki bolnišnico
obiskujejo. Vsaka ekipa je
morala prepleskati eno sobo
in vrata, za material in orod-
je pa so poskrbeli sponzorji,
ki so na tiskovni konferenci
obljubili pomoč tudi pri ak-
cijah v naslednjih letih. Sli-
kopleskarji so prepleskali po-
vršino 2600 kvadratnih me-
trov in tako skupaj s spon-
zorji podelili celjski bolni-
šnici blizu devet milijonov
tolarjev v obliki obnovljenih
in olepšanih prostorov.
Direktorica Splošne bolni-
šnice Celje Štefka Presker je
bila z akcijo zadovoljna, saj
so na ta način prihranili lep
znesek. Dobrodelna akcija je
znova potrdila, da so mnogi
še vedno pripravljeni poma-
gati slovenskim bolnišnicam.
Tako bo tudi tradicionalna
novoletna akcija NT&RC 2.
januarja z obiskom novoro-
jencev v letu 2004 potekala
v obnovljenih, prijaznih pro-
storih Ginekološko-porod-
niškega oddelka.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 49 - 4. december 2003
6
GOSPODARSTVO
Izbira bo
izbrala sama
Edini laški trgovec se ogleduje po novem strateškem partnerju - Odločitev
bo znana že januarja, napoveduje direktor Ivan Grobler
Umeščena na manj ve-
trovno območje z dokaj do-
bro kupno močjo, se je tr-
govska družba Izbira, ki
v Laškem, Rimskih Topli-
cah in Sevnici na leto us-
tvari okrog tri milijarde to-
larjev prometa, doslej us-
pešno upirala prevzemnim
pritiskom. V kaj več kot
poslovno sodelovanje se z
drugimi ni hotela spusti-
ti. Nedavna odločitev laš-
kih svetnikov, da za ceno
razvoja domačega zdravi-
lišča pripeljejo v občino še
Mercator, ki že več kot eno
leto ne skriva apetita do
edinega laškega trgovca,
pa je Izbiro »postavila na
glavo«.
Vendar začetni strah in
zmeda nista trajala dolgo.
Direktor Ivan Grobler na-
mreč že kuje nove razvoje
načrte in strateške poveza-
ve. »Nadzorni svet je nalo-
žil upravi, naj še letos z ne-
katerimi trgovskimi veriga-
mi opravi pogovore o mož-
nostih za sodelovanje pri
gradnji našega novega po-
slovnega centra. Ponudimo
lahko tudi kapitalski vstop,
vendar ne več kot do petine
lastništva,« pojasnjuje Grob-
ler.
Med katerimi velikimi tr-
govci izbirate bodočega
partnerja?
To je za zdaj še poslovna
skrivnost, vendar bo vse ja-
sno že v začetku januarja.
Se pogovarjate tudi s ka-
tero od tujih trgovskih ve-
rig?
Tudi. In pri vseh pogovo-
rih, tako z domačimi kot tu-
jimi trgovci, vztrajamo pri
tem, da še naprej ohranimo
status samostojne pravne
osebe.
Pa so druga podjetja pri-
pravljena sprejeti takšne
pogoje povezovanja? Kaj
če vam ne uspe in se boste
morali sami soočiti z Mer-
catorjem?
Tudi nekaj variantnih
predlogov imamo; na primer
o povezovanju preko fran-
šiz, vendar računamo, da
bomo z našim predlogom us-
peli. Naša pogajalska izho-
dišča so namreč zelo moč-
na. Poslovanje Izbire je us-
pešno, imamo dobre loka-
cije, naše trgovine, v katere
smo v zadnjih 12 letih vlo-
žili okrog šest milijonov
evrov, so v zelo dobrem sta-
nju, imamo pa tudi 25.000
kvadratnih metrov zemljiš-
ča za gradnjo trgovskega cen-
tra.
So se zaradi zadnjih do-
godkov, povezanih z Mer-
catorjem, načrti z novim
centrom kaj spremenili?
Vse aktivnosti tečejo po
programu. Lokacijska doku-
mentacija je že narejena, pri-
pravljajo se projekti, gradnja
pa se bo začela aprila ali ma-
ja prihodnjega leta. Računa-
mo, da bo center odprt že ko-
nec leta. Vanj bomo preseli-
li nekatere programe, ki jih
imamo zdaj v središču me-
sta, pripeljali pa bomo tudi
nekaj takšnih, ki jih v Laš-
kem doslej še ni bilo. Pri tem
pa moram poudariti, da bo-
mo kljub novemu trgovske-
mu centru še naprej krepili
našo ponudbo v mestnem sre-
dišču.
Koliko vas bo stal cen-
ter?
Predračunska vrednost
znaša 5,5 milijona evrov. Do
30 odstotkov denarja bomo
zagotovili sami, ostalo bo-
do posojila. Računamo tu-
di na finančni vložek naše-
ga bodočega strateškega
partnerja.
Izbira je edino trgovsko
podjetje v Sloveniji, ki (še)
ni kapituliralo pred veli-
kim sistemom. Zakaj ta-
ko trmasto vztrajate pri sa-
mostojnosti?
Ker nočemo, da nas izbri-
šejo, tako kot so druge in
ker uspešno poslujemo. Če-
prav smo majhni, lahko za-
dovoljujemo potrebe kra-
jev, kjer delujemo.
Kako pa kot manjši tr-
govec vzdržite pritiske do-
baviteljev?
Pogoji pri nekaterih doba-
viteljih so res nekoliko slab-
ši, kot jih imajo veliki siste-
mi, vendar smo si z rednim
plačevanjem obveznosti pri-
borili nekatere prednosti.
Marsikdaj nam očitajo, da
smo samostojnost lahko
ohranili samo zato, ker v ob-
čini ni drugih trgovcev, ven-
dar pri tem pozabljajo, da
Laščani vsak petek in soboto
nakupujejo v celjskih trgov-
skih centrih. Zato morajo biti
tudi cene v naših trgovinah
konkurenčne. Da smo pri tem
uspešni, kažejo tudi letošnji
poslovni rezultati, ki so še
boljši od lanskih. Konkurenci
pa lahko s cenami uspešno
kljubujemo tudi zato, ker
smo zelo racionalno organi-
zirani. Od 127 zaposlenih nas
v režiji dela le 12 in vedno
smo pripravljeni prijeti tudi
za delo, ki ga ni v »opisu na-
ših nalog«.
JANJA INTIHAR
Ivan Grobler
NA KRATKO
BSH za
prihodnost
v nazarskem podjetju
BSH Hišni aparati bodo v
okviru kampanje Mi pod-
piramo prihodnost, ki jo
začenjajo ta mesec, nada-
ljevali z različnimi donacij-
skimi akcijami.
Del malih in velikih hišnih
aparatov blagovnih znamk
Bosch in Siemens bodo opre-
mili s posebnimi nalepkami,
s katerimi bodo opozorili, da
podjetje del prihodka od vsa-
kega prodanega aparata na-
meni Ustanovi za pomoč
otrokom z rakom in krvni-
mi boleznimi. Vsako trime-
sečje v letu 2004 bo ustano-
va s tem denarjem kupila nuj-
no potrebno medicinsko
opremo. Ustanovi za pomoč
otrokom z rakom in krvni-
mi boleznimi so v podjetju
BSH že ob praznovanju 10-
letnice podarili 10 milijonov
tolarjev, z denarjem pa so ku-
pili monitor za nadziranje
življenjskih funkcij.
US
Gorenje varuje
Zemljo
Gorenje je že drugič med
dobitniki nagrade za oko-
lju prijazno podjetje, ki jih
podeljujeta revija GV in re-
publiški ekološki sklad.
Kot pravijo v Gorenju, so
varovanje okolja vgradili v vse
svoje načrte in odločitve ir
je zato pomemben sestavni
del vodenja podjetja. S po-
sodobitvami tehnološkili
procesov so v zadnjih letih
količine nevarnih odpadkov
na izdelek zmanjšali za 42,
količino deponiranih odpad-
kov za 54, obremenitev či-
stilne naprave za 76, porabe
vode za 65 in porabo plina
za 39 odstotkov. V novem po
slovnem obdobju do leta
2006 je Gorenje varovanje
okolja predvidelo tudi kol
eno od svojih novih poslov
nih dejavnosti.
JI
Bo M Club
likvidiran?
Velenjski M Club, o katerem se piše in govori pred-
vsem takrat, ko direktor Marjan Gaberšek pripravi te-
niški turnir za politične, gospodarske in druge pomem-
bneže, se je znašel na velikem razpotju. Na skupščini,
ki bo tik pred božičem, bodo namreč lastniki odločali,
naj podjetje likvidirajo, pošljejo v stečaj ali naj ga do-
kapitalizirajo.
Bolj verjetno je, da se bodo odločili za prvo ali drugo
možnost, kar pomeni, da bo tekstilna industrija v Savinj-
ski regiji izgubila še 140 delovnih mest. Za delavce bi bila
boljša (kolikor je lahko v tem sploh kaj dobrega) likvida-
cija, saj bi v tem primeru dobili poplačane vse svoje terja-
tve.
M Club že nekaj let posluje z izgubo in tudi letošnja bo
približno tolikšna, kot je bila lanska, to je okrog 70 mili-
jonov tolarjev. Po besedah predsednika nadzornega sveta
Tomaža Orešiča, so ukrepi nujni, saj je podjetje močno
podkapitalizirano. Kljub sanacijskemu programu, ki ga
izvajajo že nekaj časa, ne morejo zagotoviti pozitivnega
poslovanja. Prodaja jim sicer gre razmeroma dobro, ven-
dar zaradi visokih stroškov dela, ki so posledica nizke
produktivnosti in pogostih bolniških staležev, na trgu ne
morejo biti konkurenčni.	JI
Petega Atrijevega srečanja se je udeležilo preko sto predstavnikov etažnih lastnikov.
Atrijevo srečanje že petič
Stanovanjska zadruga Atrij iz Celja je pripravila že peto srečanje s predstavnik
etažnih lastnikov.
Tokrat jih je seznanila z novostmi, ki jih prinaša novi stanovanjski zakon, govorili pa si
tudi o varčevanju z energijo. Direktor zadruge Radovan Cink pravi, da so tovrstna sreča
nja z lastniki in uporabniki stanovanj oziroma njihovimi predstavniki zelo pomembna, sa
si oboji želijo, da bi bili objekti čimbolje vzdrževani in bi bili odnosi med sosedi dobri. ^
drugi polovici decembra bo Atrij lastnikom in najemnikom stanovanj, ki jih upravlja
poslal drugo številko Vodiča za stanovalce, v katerem bodo zbrane teme iz novega stano
vanjskega zakona in napotki za varčevanje z energijo.	J
Še en poraz
Belgijcev
Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo belgijske pivo-;
varne Interbrevv, ki je zahtevala razveljavitev odločbe
Agencije za trg vrednostnih papirjev, s katero je ta lani
poleti Pivovarni Laško dovolila objavo javne ponudbe
za odkup vseh delnic Uniona. Interbrew je bil zavrnjeni
že marca, vendar še naprej vztraja, da je bila izdaja
dovoljenja nezakonita, ker Laščani niso ponudili ce-
ne, po kakršni so pred tem odkupili delnice Uniona odj
Slovenske odškodninske družbe (Sod).	i
Sodišče se s tem ne strinja, saj že zaradi same narave
javne ponudbe, kot je zapisalo v utemeljitvi ponovne zavr-
nitve, ni mogoče ponuditi cene na način, kot sta se s po-^
godbo dogovorila Pivovarna Laško in Sod. Ni namreč mo-'
goče vsem delničarjem ponuditi 86.000 tolarjev za delni-^
co in se obenem obvezati k doplačilu razlike v ceni, če bo
kateremu od njih plačana višja cena. Sodišče je tako ugo-^
tovilo, da so odškodninska družba in drugi delničarji Pi-^
vovarne Union, ki so prodali svoje delnice, v okviru pogo-^
jev iz javne ponudbe v enakem položaju.	]
Naj spomnimo, da se je Pivovarna Laško s Sodom dogo-^
vorila o ceni 86 tisoč tolarjev za Unionovo delnico. Delni-
ce so plačali po 90 tisoč tolarjev in se zavezali še k plačilu^
razlike do cene, obljubljene v javni ponudbi, ki je znašala'
91 tisoč tolarjev. Tega sicer še do danes niso naredili in
zato na ljubljanskem okrožnem sodišču teče tožba proti'
pivovarni, v kateri Sod od Laščanov zahteva 61 milijonov'
tolarjev razlike v ceni. V zvezi s tem bodo 9. decembra na^
obravnavi zaslišani nekdanji predsednik uprave Soda An-^
ton Končnik, direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek in'
njegov pomočnik Boško Šrot.	JI
St. 49 - 4. december 2003
GOSPODARSTVO
7
Kapis bo še
kupoval tovarne
Petrovško podjetje pridobilo certifikat kakovosti za proizvodnjo v Bosni in
Hercegovini - Iztok Piki želi kable izdelovati tudi doma
Bronasti kipec gazele za
iretje najboljše hitro rasto-
če podjetje v državi je direk-
torju in lastniku petrovške-
ga Kapisa Iztoku Piklu očit-
no dal krila. Na podelitvi cer-
tifikata kakovosti ISO 9001
za tovarno kablov, ki jo ima
vTomislavgradu v Bosni in
Hercegovini, je namreč na-
povedal, da se za nakup po-
dobnih tovarn zanima tu-
di v drugih državah na ob-
močju bivše Jugoslavije. Pr-
i pogovori, pravi, so že ste-
kli.
Seveda pa želi Iztok Piki
manjšo linijo za proizvodnjo
kablov postaviti tudi v Slo-
veniji in jo kasneje razširiti
na kaj večjega. Ali mu bo to
[udi uspelo, bo odvisno pred-
vsem od države in lokalne
skupnosti. Predvsem z občin-
sko oblastjo ima slabe izkuš-
nje, saj pred tremi leti ni po-
kazala prav nič posluha za ši-
ritev podjetja in zato se je tudi
odločil za nakup tovarne v
Tomislavgradu. Pohod na jug
se je pokazal kot izjemno do-
bra poteza, saj se je Kapis v
zadnjih dveh letih uveljavil
kot eden najpomembnejših
proizvajalcev in prodajalcev
kablov in žic na območju nek-
danje Jugoslavije. Njihova
najpomembnejša tržišča so
poleg Slovenije ter Bosne in
Hercegovine še Hrvaška in Sr-
bija. V zadnjih štirih letih je
podjetje kar za petkrat po-
večal prodajo in na novo za-
poslilo 238 ljudi. Od tega jih
v Tomislavgradu, kjer letos
pričakujejo okrog 35 milijo-
nov konvertibilnih mark pri-
hodka, trenutno dela 217.
Iztok Piki je zelo ponosen,
ker mu je tudi v Bosni in Her-
cegovini uspelo postaviti
evropsko naravnano podjet-
je. »Zaradi kakovosti izdel-
kov in poslovanja smo prišli
v najožji izbor kupcev po vsej
Jugoslaviji,« pravi in napo-
veduje, da želi proizvodnjo
v Tomislavgradu še bolj po-
sodobiti, jo razširiti z neka-
terimi novimi programi ter
pridobiti tudi okoljski certi-
fikat. »Proizvodnjo, ki bo us-
pešno konkurirala evropskim
izdelovalcem, želim v pri-
hodnjih letih z nakupom še
kakšne tovarne povečati vsaj
za enkrat ali celo dvakrat. Naš
cilj je namreč postati vodil-
no podjetje za prodajo in
proizvodnjo kablov in žic na
tržišču celotne bivše Jugosla-
vije,« napoveduje Piki.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Iztoku Piklu (desno) je certifikat kakovosti ISO 9001 za tovarno v
Tomislavgradu predal podpredsednik GZS Cveto Stantič.
Delovni inšpektorji v Preboldu
Celjska območna organi-
zacija svobodnih sindikatov
i je prejšnji teden vodstvo Tek-
stilne tovarne Prebold »za-
ložila« delovni inšpekciji. Ker
ne izpolnjuje vseh obvezno-
sti do delavcev in ker kljub
opozorilom ni odpravilo ne-
laterih nepravilnosti, pove-
zanih z delom. Gre predvsem
za izplačila jubilejnih na-
^ad, izračun odpravnin in
nepriznavanje presežnih ur.
Sindikalisti generalnemu di-
rektorji Mitji Ribariču tudi za-
jinerijo, ker se ne drži oblju-
be, povedane ob prevzemu to-
varne pred tremi meseci, da
novih odpuščanj ne bo. Pred
kratkim je namreč delo izgu-
bilo še 25 ljudi, tako da jih je
trenutno v podjetju le še 310.
Kot vse kaže, bo treba število
zaposlenih še zmanjšati, za ko-
liko, pa naj bi bilo znano še ta
mesec. Konec decembra bo na-
mreč novi direktor nadzorne-
mu svetu podjetja končno
predstavil sanacijski program,
ki ga je sicer obljubljal že za
oktober. »Vzel sem si nekoli-
ko več časa, saj gre za usodne
odločitve, od katerih bo odvi-
sen nadaljnji razvoj podjetja,«
pojasnjuje Ribarič. Program
prestrukturiranja predvideva
dva scenarija. Zmerno optimi-
stičnega, ki pomeni, da bo to-
varna obdržala oba osnovna
programa, to je proizvodnjo
tkanin in nogavic, ter črnega,
po katerem bi kakšen del proi-
zvodnje morali opustiti.
Novemu direktorju doslej
tudi še ni uspelo urediti izpla-
čevanja plač, saj se tovarna še
naprej ubada s hudimi likvid-
nostnimi problemi. Zaposle-
ni so zato avgustovsko plačo
dobili šele prejšnji teden. Ri-
barič je prepričan, da se bo fi-
nančna slika podjetja izbolj-
šala po prodaji nepotrebnega
premoženja. Kot je povedal,
gre trenutno h koncu prodaja
nekdanjih proizvodnih prosto-
rov in počitniškega doma na
Hrvaškem, do januarja pa naj
bi prodali tudi stroje in halo,
kjer so imeli včasih predilni-
co. Za stroje se zanimajo ita-
lijanski kupci, objekt pa si og-
ledujejo štiri domača podjet-
ja.	JI
Era bo prodajala bencin
; V trgovskem podjetju Era
iz Velenja so se odločili, da
i^odo pri širitvi ponudbe
ubrali podobno pot kot celj-
Iski Tuš. Poleg živilskega in
leživilskega blaga name-
ravajo namreč v prihodnje
^ okviru svojih trgovskih
centrov prodajati tudi gori-
co. Izkušnje s tem že ima-
jo. saj so pred časom s prev-
zemom zgornjesavinjskega
Podjetja Savinja skupaj s
Prodajalnami dobili tudi
'''encinski servis v Nazar-
jah.
Uprava Ere meni, da glede
"a pridobljene izkušnje in
Znanje ter širitev družbe v Slo-
veniji in na jugovzhodnih tr-
Sih postaja zanimiva tudi ši-
■^'tev maloprodaje naftnih de-
^vatov. Z bencinskimi servi-
in spremljajočo ponudbo,
primer z avtopralnicami,
ob novih prodajnih centrih
zaokrožili svojo ponudbo na
enem mestu ter privabili še
več kupcev, so prepričani v
Eri. Torej lahko v prihodnje
tovrstne storitve pričakujemo
tudi v okviru načrtovanih tr-
govskih centrov.
Era že ima bencinski ser-
vis v Nazarjah, ki ga je pred
dvema letoma temeljito pre-
novila. Kljub konkurenci v
neposredni bližini prodaja
servisa, ki ga na dan obišče
okrog 400 kupcev, iz leta v
leto narašča. Lani so prodali
za 4 milijone litrov raznih
naftnih derivatov, letos pa je
že v prvih osmih mesecih
prodaja znašala 3,3 milijo-
na litrov.
JI, Foto: US
Era bo iz Nazarij mrežo bencinskih servisov širila po Sloveniji in jugovzhodnih trgih.
St. 49 - 4. december 2003
Trg je v
pripravljenosti
Zadnji teden na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je
zaznamovala nadaljnja umiritev gibanja tečajev. Po padcih
iz prejšnjega tedna je sledil odboj nazaj proti najvišjim vred-
nostim, kjer pa se je trg umiril. V zadnjih dneh je bilo trgo-
vanje ob solidnem prometu zelo stabilno.
Indeks SBI20, ki meri splošni utrip kotacijskega trga, v
zadnjem tednu skoraj ni spremenil svoje vrednosti. Indeks
se nahaja pri 3.954 točkah, kar pomeni, da je le streljaj od
rekorda pri 3.960 indeksnih točkah. Seveda je treba omeni-
ti, da so indeks navzgor vlekle druge delnice kot prejšnji
teden. Glavne zasluge za to ima delnica Petrola. V zadnjih
petih trgovalnih dneh je Petrol pridobil kar 2,7% dodatne
vrednosti, kar pomeni 56.979 SIT na delnico. Najvišji posli
so se sklepali celo pri 57.500 SIT na delnico.
Po drugi strani se je precej slabše odrezala Krkina delni-
ca, ki je glede na prejšnji teden izgubila odstotek in pol
svoje vrednosti. Za delnico boste morali glede na torkovo
trgovanje odšteti 52.021 SIT. Še bolj negativno je bilo trgo-
vanje z Mercatorjevimi delnicami. Pravzaprav je bila tak-
šna ohladitev pričakovana, saj je bila rast Mercatorjevih
delnic v zadnjem mesecu naravnost neverjetna. Delnica je
trenutno vredna 32.000 SIT, kar je skoraj 2% manj kot prejšnji
teden.
Pri ostalih delnicah ni bilo opaziti pretiranih premikov v
katerokoli smer. Gorenje se je ponovno povzpelo nad mejo
5.000 SIT, vendar se trgovanje nekako ne more odlepiti od
omenjene magične meje. V torkovem trgovanju se je cena
delnic ustavila pri 5.004 SIT, kar je 0,3% manj kot pred
enim tednom. Umirilo se je tudi trgovanje z delnico Pivo-
varne Laško. Vrednost te delnice je v torkovem trgovanju
znašala 7.448 SIT, kar je 0,1% več kot ob našem zadnjem
poročanju.
Podobno vzdušje je vladalo na prostem trgu. Indeks IPT,
ki meri utrip trgovanja na tem delu, je glede na prejšnji
teden ostal praktično nespremenjen. Vseeno je bilo opaziti
nihanja pri posameznih delnicah, ki pa so v glavnem manj
likvidne. Cinkarna Celje je ob soUdnejšem prometu pora-
sla za 1,4% na 28.000 SIT za delnico. Tudi delnica Cetisa je
pridobila dober odstotek in pol in se povzpela na 27.282
SIT. Na drugi strani je Juteks izgubil 1,34% in padel na
28.005 SIT.
Med PID-i in ID-i je zelo dobro predstavo spet uprizorila
delnica Krone Senior, ki je poskočila za 3,6% na 116,09
SIT. Prvi celoten teden trgovanja za ID Zvon Ena je bil zelo
pozitiven. Njihova delnica je pridobila 3,3% in pristala na
vrednosti 2.274 SIT. Dobra dva in pol odstotka so pridobile
delnice Maksima 1 in pa Infond ID-a. Delnice Investicijske-
ga sklada Nove finančne družbe 1 so pridobile 1,5% vred-
nosti. Zanje je potrebno odšteti 232,37 SIT. Podobno se je
odrezal KD ID, ki je pristal pri 160,8 SIT za delnico. Slab
odstotek je pridobil še zelo prometen Triglav steber 1. Del-
nica trenutno kotira pri 260,6 SIT.
Kar se novic tiče, se ta teden ni zgodilo nič pretresljivega.
Trg je nekako v pripravljenosti, vendar nihče noče narediti
kakšne večje poteze. Temu primerno se odvija trgovanje.
Potrebno se je zavedati, da so tečaji na zelo visokih ravneh
in bi bil za dodaten premik višje potreben večji impulz. Ta
bi lahko, recimo, prišel v obliki prevzema. Za povrhu je
pred indeksom SB120 še psihološka ovira pri 4.000 točkah,
kar lahko na kratki rok dodatno omeji gibanje navzgor.
GREGOR KOŽEU,
Ilirika borzno posredniška hiša
gregor.kozelj@ilirika.si
8
INFORMACIJE
Po denar s
skupnimi
močmi
Minuli teden so se v Ob-
činah Braslovče, Polzela,
Prebold in Vransko dogo-
vorili, da bodo s skupni-
mi močmi pripravili doku-
mentacijo za sodelovanje
na javnem razpisu mini-
strstva za kmetijstvo za
zbiranje zahtevkov in do-
delitev nepovratnih sred-
stev za izdelavo razvoj-
nih programov podeželja
za letošnje in prihodnje
leto.
Dokumentacija bo vsako
občino stala 200 tisoč to-
larjev. Po dogovoru med žu-
pani bo pooblaščena vlaga-
teljica Občina Braslovče,
koordinator projekta Du-
šan Goričar, izvajalec pa
ZOP Management iz Ljub-
ljane. Svetniki v Braslov-
čah in na Polzeli so že poob-
lastili župana Marka Balan-
ta oziroma Ljuba Žnidarja,
da bosta zagotovila aktiv-
no vključevanje in sodelo-
vanje z izvajalcem.
Ob tem pa je žalski žu-
pan Lojze Posedel občin-
skim svetnikom pojasnil,
da so bili v Žalcu neprijet-
no presenečeni, ko so iz-
vedeli za odločitev štirih ob-
čin. Tudi v Žalcu se namreč
zavedajo, da potrebujejo
program razvoja podeželja,
vendar pa izdelava tako
zahtevnih projektov po
mnenju župana Posedela
zahteva več časa in tudi de-
narja. Zato v občini Žalec
k projektu štirih občin ne
bosta pristopili.
TT, US
V pričakovanju dobrega moža
Pred nočnim prihodom sv. Miklavža bodo v mno-
gih krajih Savinjske doline že jutri pripravili različ-
na miklavževanja.
V Domu 11. slovenskega tabora v Žalcu bo ob 15.30
uri brezplačen ogled otroške predstave Kralj Urban, zbra-
ne pa bo obiskal Miklavž s spremstvom. Sicer v žalski
občini prihodnji teden pričenjajo s programom vesele-
ga decembra za najmlajše, na različnih prireditvah v po-
sameznih krajih pa si bodo otroci lahko ogledali pred-
stavo Skupaj nam je lepo ter prejeli darilo. Že ob 13. uri
se bo v Mozirju pričel sejem, na katerem bodo vzgojite-
ljice in druge zaposlene prodajale lastne izdelke, z zbra-
nim denarjem pa bodo nakupile igrače za otroke v mo-
zirskem vrtcu. Ob 15. uri bosta Osnovna šola bratov Le-
tonja in vrtec v Šmartnem ob Paki pripravila dobrodel-
ni Miklavžev sejem, na katerem bodo otroci prodajali
svoje izdelke, ves izkupiček pa bo namenjen šolskemu
skladu in nakupu novih igral v vrtcu. Ob 17. uri pričaku-
jejo dobrega moža v Sv. Lovrencu za vse otroke iz obči-
ne Prebold ter v cerkvi sv. Marjete na Polzeli, v Vrbju in
na Rečici ob Savinji.
US
St. 49 - 4. december 2003
INTERVJU
9
»Okužen sem z virusom HIV.
Se vam zdi, da grizem?ff
24-letni Gregor iz Kranja je prvi Slovenec, ki je ob letošnjem dnevu boja proti aidsu javno spregovoril o svoji
okuženosti z virusom HIV
Ob 1. decembru, svetovnem dne-
boja proti aidsu, so v Aids fon-
daciji Robert poskrbeli za prese-
nečenje. Prvič je v Sloveniji jav-
no spregovorila oseba, ki je oku-
žena z virusom HIV. 24-letnega
Gregorja iz Kranja so v goste mi-
nulo soboto povabili člani Šaleš-
kega študentskega kluba iz Ve-
lenja. V prijetnem pogovoru in v
razpravi po njem je Gregor odkrito
opisal, kako je živeti z okužbo,
dr. Evita Leskovšek pa je njego-
vo zgodbo podkrepila s konkret-
nimi podatki s področja novejših,
pa tudi že znanih spoznanj o ome-
njeni bolezni.
Dejstva o bolezni so znana, vsee-
no pa prepogosto pozabljena. Vi-
rus HIV se lahko prenaša le s člove-
ka na človeka (in nas torej, na pri-
iiner, ne more okužiti komar), edi-
jne tri telesne tekočine, s katerimi
;se je mogoče okužiti, pa so kri, sper-
ima oz. vaginalna tekočina in ma-
terino mleko. Pričakovati je, da bo
učinkovito zdravilo oziroma cepi-
vo proti širjenju virusa HIV, iz ka-
lerega se v nekaj letih razvije smr-
Itonosna bolezen aids, odkrito v sed-
jmih letih. Doslej učinkovitega zdra-
vila še ni, zato je preventiva naj-
bolj učinkovito orožje proti širje-
nju virusa HIV. Gregor je nanjo po-
zabil, ko je noč preživel z enim svojih
partnerjev (ne ve, kdo ga je oku-
žil). »Mislil sem s spodnjo glavo,
namesto z zgornjo,« pravi. »In ta
šola me je veliko stala ...«
Kdaj ste izvedeli za okužbo?
Pred približno letom in pol sem
dobil pljučnico in odpeljah so me
na Golnik. Tam so zdravniki pred-
lagali testiranje, vendar sem ga za-
vrnil, saj sem prej redno opravljal
testiranja, ki so bila vedno nega-
tivna. Potem so name začeli priti-
skati starši in popustil sem. Test je
pokazal, da sem HIV pozitiven. Po
prvem šoku sem se sprijaznil in mir-
ino odšel na infekcijsko kliniko v
'Ljubljano. Da sem okužen, ves ta
čas sprejemam zelo mirno ...
! Kako so se na dejstvo, da ste
okuženi, odzvali ljudje v vaši
okolici?
Starši so to sprejeli zelo dobro,
prav tako obe sestri. Izgubil pa sem
iogromno prijateljev. Potem, ko sem
liiiri povedal, telefon preprosto ni
|Več zazvonil. Vendar se mi zdi po-
jHembno, da za svojo bolezen Iju-
jdem povem, saj je to pošteno tudi
jdo njih.
Odločitev, da boste o bolezni jav-
10 spregovorili, je zelo pogum-
na, lahko pa je tudi tvegana ...
Tako sem se odločil na prošnjo
'Ir. Evite Leskovšek, ki mi je v veli-
oporo. Vedno jo lahko pokličem,
l^e sem v stiski. Ko me je vprašala,
bi bil o svoji bolezni pripravljen
pavno spregovoriti, sem nekaj časa
"■^zmišljal, potem pa sem se odlo-
'•^•l, da bom. Predvsem zato, ker se
^^ zdi, da smo bolniki, okuženi z
Virusom HIV ali z aidsom, zelo stig-
•Tiatizirani in odrinjeni na rob druž-
Želim, da bi ljudje imeli več ču-
^ za sprejemanje drugačnosti. Da
do nas pokazali nekoliko več spo-
štovanja. Namreč, res je, da sem oku-
sen z virusom HIV. Ampak, a se vam
^di, da grizem?
Pričakujete zaradi razkritje va-
še bolezni kakšne težave?
Prav velikih ne, ker sem že doslej
povedal vsem, s katerimi sem bil v
stiku. Starši so se na to, da bom jav-
no spregovoril, najprej odzvali z ve-
likim strahom, vendar sem jih pre-
pričal. Vedno so ljudje, ki se odzo-
vejo tudi negativno, in to pričaku-
jem. Najbolj me je strah, da bi se
našel kakšen moj nekdanji partner.
ki bi rekel: »Tudi jaz sem se okužil,
ko sem bil s teboj...«
Kaj bi naredili v tem primeru?
Ob sami misli, da sem morda tu-
di jaz koga okužil, bi me zadela
kap - tega si ne morem niti pred-
stavljati. Zanimivo je, da je v ge-
jevskem življenju zelo pogosta hi-
tra menjava partnerjev, jaz pa sem
prehitro zaupal. Ko sem spoznal
partnerja, sva se dogovorila, da bova
živela skupaj, zato sva imela pona-
vadi spolne odnose brez zaščite ...
Se vam zdi verjetno, da ste tudi
vi koga okužili?
Ne. Vsem svojim partnerjem po-
vem, da sem okužen z virusom HIV.
Če odidejo, prav, če ne, pa tudi.
Imate partnerja?
Z zadnjim sem bil kar osem me-
secev. Preden sva začela, sem mu
povedal čisto vse. Poslušal me je,
potem pa rekel, da bi rad imel z
mano spolne odnose brez zaščite.
»Si zmešan?« sem ga vprašal, on pa
je rekel, da bi rad delil z mano vse,
tudi bolezen. To sem povedal svo-
jemu zdravniku, ki ga je večkrat
poslal na testiranje. Res je, da sva
pazila in on je bil na srečo ves čas
negativen. Sem pa takrat razčistil
in mu tudi povedal: v primeru, da
bi se okužil, bi bila odgovorna oba.
Ste kdaj razmišljali, kaj bi sto-
rili, če bi vedeli, kdo je okužil vas?
To je v veliki meri odvisno od te-
ga, ali je to storil namerno ali nena-
merno. V slednjem primeru ga se-
veda ne bi tožil, saj bi se lahko ena-
ko zgodilo prav vsakomur. Razen
tega sem bil kriv sam, ker nisem do-
volj poskrbel za svojo zaščito.
Se morda srečujete tudi z dru-
gimi okuženimi bolniki?
Ne. Srečanja so skušali organizi-
rati v sklopu fondacije Robert, ven-
dar smo si očitno preveč različni,
da bi, razen bolezni, imeli kaj dosti
skupnega. Edina skupina, ki sem jo
obiskoval, je bila na Centru za men-
talno zdravljenje v Ljubljani, kjer
sem nekoč povedal, da sem okužen
z virusom HIV. Reakcija je bila ne-
verjetna, vsi so začeli vpiti name in
med seboj, ljudje so začeli odhajati
iz sobe... Pozneje so se razširile go-
vorice, da sem imel s sabo nož in da
sem naokoli šprical kri. »No, vidi-
te?« sem vprašal psihiatra, ki je vo-
dil skupino, »ali je bilo res pamet-
no, da sem povedal?«
Govorili ste o stigmatizaciji. Kje
ste jo zaradi svoje bolezni doslej
občutili največ?
Največ stigmatizacije sem občutil
prav v zdravstvu. Nekateri zdravni-
ki, predvsem tisti na infekcijski kli-
niki, so zelo prijazni in vedno pri-
pravljeni ponuditi pomoč, drugi pa
... Ko sem se zaradi težav s križem
zdravil na Jesenicah, je na mojem
kartonu z rdečim flomastrom na ve-
liko pisalo »Okužen - virus HIV«. Na
terapije sem vedno hodil zadnji, prav
tako tudi v bazen, ki je bil že mrzel,
ko sem jaz prišel vanj, pred bazen
pa so prav tako napisali »Okužen«.
Dokler nisem imel tega dovolj in sem
zdravniku povedal, da me nimajo
pravice tako obravnavati. Človek sem
kot vsi drugi. Moti me, da to, da sem
okužen, z veliko piše na mojem kar-
tonu, na vseh izvidih, na napotnicah
... Odgovorno je, da o tem obvestim
zdravnike in ljudi, s katerimi sem v
stiku in to vedno tudi storim, zato še
ni potrebno, da me tako označijo na
vseh dokumentih.
Kako pa je bilo pri zobozdrav-
niku?
Grozno. Imel sem težave z zob-
mi in naročil sem se pri zobozdrav-
nici. Pogledala me je še, potem pa
je rekla, da mi ona ne že ne bo po-
pravljala zob. Tako sem odšel in
V Sloveniji živi trenutno naj-
manj 136 ljudi, okuženih s HIV
(z virusom človeške imunske po-
manjkljivosti) in med njimi je 30
bolnikov z aidsom. Letos je bilo v
Sloveniji do konca novembra pri-
javljenih 14 na novo odkritih okužb
s HIV, od tega pri osmih moških,
ki so imeli spolne odnose z moš-
kimi. V celjski regiji sta bili letos
na novo prijavljeni dve okužbi s
HIV. Od leta 1986 do danes je bilo
na Celjskem 15 primerov okužb s
HIV in v tem obdobju je v regiji
zaradi aidsa umrlo 6 ljudi.
zdaj s pomočjo dr. Leskovškove iš-
čem drugega zobozdravnika.
Imate zaradi okužbe zdaj kaj
zdravstvenih težav?
Prav velikih ne, vendar se moram
ves čas paziti. Dvakrat na dan jem-
ljem zdravila za večjo odpornost. Če,
na primer, dobim vročino ali angi-
no, pokličem na infekcijsko klini-
ko, kjer mi povedo, kaj naj storim.
Ponavadi mi svetujejo kakšen leka-
dol in čaje... Še največ težav imam s
križem, vendar je to zaradi plesa in
ne zaradi okužbe z virusom HIV.
Plešete?
In pojem v cerkvenem zboru. Ples
in petje sta moje življenje, ogrom-
no mi pomenita. Prej sem plesal v
Kazini, vendar sem moral zaradi
težav s križem odnehati. Zdaj ple-
šem predvsem doma, tu in tam pa
me povabijo tudi na kakšen nastop.
Ali kdaj razmišljate o prihod-
nosti?
Pogosto, in to na prav takšen na-
čin, kot sem prej. Drugače je le, da
se večkrat pogovarjamo s starši, tudi
o tem, kdaj bodo odkrili cepivo za
mojo bolezen. Prepričan sem, da
se bo to zgodilo v nekaj letih. Sicer
pa večkrat sanjam o tem, da bi šel
nekam v tujino, dobil štipendijo in
študiral ples ...
Niste rekli, da imate težave s
križem?
Ja. Plesal bom, dokler bo šlo. Do-
kler bom lahko stal, bom plesal in
vseeno mi je, kaj se zgodi potem.
Plesal bom, pa tudi če se potem znaj-
dem na invalidskem vozičku.
Česa si v tem trenutku najbolj
želite?
Cepiva.
, ALMA M. SEDLAR
Letošnja nacionalna kampanja
ob 1. decembru, svetovnem dne-
vu aidsa, poteka pod geslom Sku-
paj premagajmo strah, sramoto,
osamitev in krivico, sporočilo pa
je usmerjeno v premagovanje stra-
hu in diskriminacije.
»V Sloveniji so okužbi s HIV še vedno najbolj izpostavljeni moški, ki
imajo spolne odnose z moškimi. Med odvisniki, ki si droge injicirajo,
se za zdaj še ni začelo hitro širjenje okužb. Na razvoj epidemije v pri-
hodnosti bo vplivalo predvsem tvegano vedenje posameznih skupin
prebivalcev. Izpostavljeni bodo ljudje, ki imajo pogoste nezaščitene
spolne odnose s številnimi partnerji oziroma s partnerji, ki imajo šte-
vilne druge partnerje. Bolj izpostavljeni bodo tudi uživalci nedovolje-
nih drog, ki souporabljajo pribor za injiciranje drog, ogroženi pa bodo
tudi njihovi spolni partnerji. To so le nekatere bolj ranljive skupine,
vendar okužba s HIV lahko doleti vsakogar. Prav zato je pomembna
splošna poučenost mladostnikov in odraslih o okužbi s HIV in aidsu.
Dosledna uporaba kondoma je še vedno najučinkovitejša zaščita pred
okužbo pri spolnih odnosih,« je povedala dr. Alenka Skaza, dr.med.,
specialistka epidemiologije, vodja službe za epidemiologijo naZavodu
za zdravstveno varstvo Celje.
V epidemiološki ambulanti Za-
voda za zdravstveno varstvo Ce-
lje je možno vsak teden, od pone-
deljka do četrtka, od 8. do 12. ure,
opraviti anonimno in brezplačno
testiranje na okužbo s HIV. Testi-
ranje je priporočljivo opraviti tri
tedne po tveganem vedenju. Do-
slej je testiranje na Zavodu za
zdravstveno varstvo Celje opravi-
lo več kot 1000 ljudi iz vse Slove-
nije.
St. 49 - 4. december 2003
10
INFORMACIJE
Voščilnice
2004
čeprav bomo doma izdelane voščilnice 2004 spreje
mali do konca decembra, pa smo prve primerke že dobi
li. Maji Mesarec iz Celja je
sledila Pavla Kerče iz Mo-
zirja, kar nas še posebej ve-
seli, saj se tako naša akci-
ja širi na celjskem območ-
ju. Največ voščilnic priča-
kujemo v drugi polovici de-
cembra, prepričani pa smo,
da jih doma že pridno izde-
lujete.
Vse voščilnice bo takoj po
Novem letu pregledala petč-
lanska komisija, v kateri bo-
sta zunanja sodelavca Jože
Žlaus iz Globoč pri Vojniku
in Tatjana Cmok iz Šentjur-
ja, dva predstavnika NT&RC
in prvič tudi predstavnik Pro-
meteja.
Voščilnice 2003 bodo od
19. decembra dalje razstav-
ljene v prostorih knjižnice v
Vojniku, kjer bodo takoj po
podelitvi nagrad razstavlje-
ne tudi voščilnice 2004.
Občina Vojnik bo pripra-
vila zaključno prireditev v
Špesovem domu v Vojniku s
kulturnim programom.
TV
St. 49 - 4. december 2003
INFORMACIJE
11
»Dragi obiskovalci! Danes adventnih venčkov
ne prodajamo! Pristopite k delovni mizi in si ga
naredite sami!« je prejšnjo sredo in četrtek
obiskovalce Interspara pozdravljala voditeljica
družabnega programa, ki je potekal v
osrednjem prostoru centra Interspar.
Obiskovalci so imeli enkratno priložnost, da si
ob strokovni pomoči sami oblikujejo svoj
adventni venček. Na delovnih mizah jih je
čakal ves potrebni material: vejice pušpana,
jelke, tise, smreke in drugih zimzelenih rastlin,
različni trakovi ter seveda - sveče. Adventne
delavnice, kot so poimenovali ta dogodek, so
bile sicer v glavnem namenjene otrokom, toda
ker je bilo zanimanje odraslih tudi zelo veliko,
so za otroki prišli na vrsto tudi oni... In vsakdo
je lahko venček, ki ga je oblikoval, odnesel
domov ter z njim ob prvi adventni nedelji
okrasil mizo ali za to namenjen izbrani kotiček.
St. 49 - 4. december 2003
12
Prodaja
občinskega
premoženja
Jutri, v petek, se bo izte-
kel rok, ki ga je Mestna ob-
čina Celje določila za zbi-
ranje ponudb za prodajo
svojih kapitalskih deležev
v podjetjih CE-KA in Celj-
ski sejmi.
Z razpisom bo občina sku-
šala prodati 28-odstotni de-
lež lastništva v podjetju Ce-
ste-Kanalizacija (vrednost po-
nudbe v paketu je 115 mili-
jonov tolarjev) in 36,58-od-
stotni delež v podjetju Celj-
ski sejmi (delnice so ocenje-
ne na 650 milijonov tolarjev).
Prodajo obeh deležev so na-
povedali že v proračunu za
letos in potrdiH v mestnem
svetu ob sprejemanju progra-
ma prodaje občinskega pre-
moženja.
Ob tem je zanimivo, da je
še na predzadnji seji, ob
obravnavi polletne proračun-
ske porabe župan Bojan Šrot
svetnikom govoril, da se s
prodajo nič ne mudi, češ da
ima za tekoče poslovanje ob-
čina na voljo dovolj bančnih
depozitov. Očitno je zdaj de-
narja za poplačilo računov za
izjemno visoke naložbe v
gradnjo (predvsem) športnih
objektov zmanjkalo. Na jav-
nem razpisu lahko sodeluje-
jo vsi državljani Republike
Slovenije in pravne osebe s
sedežem v Sloveniji. Javno
odpiranje ponudb bo jutri v
prostorih Zavoda za planira-
nje in izgradnjo.	BS
Na gradbeni smeri je diplomiralo 85 študentov.
Podelili diplome
Diplomantom Višje strokovne šole Šolskega centra Celje, smeri gradbeništvo in
strojništvo, so na slovesni prireditvi v Narodnem domu podelili diplome.
Do diplom je 85 inženirjev gradbeništva in 79 inženirjev strojništva prišlo po zaslugi
skupnega dela študentov, predavateljev, gospodarskih organizacij in podjetij, ki se vklju-
čujejo in povezujejo s šolo. Večina diplomantov že uspešno načrtuje in vodi proizvodne
procese na področju gradbeništva in strojništva.
V državah evropske unije najbolj cenijo zdravniški, znanstveni in inženirski poklic, pri
nas cenjeni poklici, za katere se danes mladi najpogosteje odločajo, pa so na dnu te lestvi-
ce, zato upajo, da bo tudi na tem področju vstop v Evropsko unijo prinesel določene
spremembe.	SB
Dijaki so se izkazali z izvirnimi in lepo spletenimi adventnimi venčki.
Dan zdrave šole
V Vrtnarski šoli Celje so minuli petek pripravili dan
zdrave šole.
Mlade so osveščali o zdravem preživljanju časa z ustvarja-
njem v številnih delavnicah, pripravili pa so tudi razstavo
adventnih venčkov. V delavnicah so izdelovali voščilnice, sli-
kali na steklo, izdelovali novoletne okraske, postavili in okrasili
so božično novoletno jelko, izdelovali nakit in pripravili še
druge delavnice, s katerimi so predstavili tudi posebnosti
svojih poklicev. Vrata so odprli tudi za učence osnovnih šol,
starše in vse ostale.	SB, Foto C.KATIČ
Dobrodelni Miklavžev
vikend
Mladi celjski rotarijci, člani Rotaract Cluba Celje, bo-
do od jutri do nedelje na Miklavževem vikendu gostili
12 otrok iz Mladinskega doma Malči Beličeve iz Ljub-
ljane. Pridružili se jim bodo še trije najmlajši otroci iz
družine osmih otrok, ki so ostali brez staršev in sedaj
zanje skrbijo ljubljanski rotaractovci.
Otroci bodo v Celje prišli jutri, ko si bodo najprej ogle-
dali mesto, potem pa obiskali Miklavževo predstavo v Mu-
zeju novejše zgodovine Celje. V soboto bodo odšli na ko-
panje, zvečer pa jih čaka še koncert v Sevnici. V nedeljo
dopoldne bodo odšli še na izlet.
Rotaract Club Celje je minulo soboto organiziral tudi
dobrodelni badminton turnir. Zbrano prijavnino, 70 tisoč
tolarjev, so podarili Zavodu Vir, ki skrbi za preprečevanje
odvisnosti in rehabilitacijo uporabnikov drog.	ŠO
Zmagovalni bruc v
Transilvanijo
študentsko društvo DUM,
ki je nastalo kot alternativa
razvpitemu in inkriminira-
nemu KŠCR-ju, je minulo
soboto v Celjskem domu pri-
pravilo prvo celjsko bruco-
vanje po dveh letih mrtvila.
Izvedli so tudi tekmova-
nje brucov, na katerem je
zmagal Dule, in za nagrado
dobil silvestrovanje v Tran-
silvaniji. Prišlo je kar nekaj
študentov, čeprav se vidi, da
so že naveličani vseh celjskih
študentskih spletk in da so
v tem času izgubili stik s ka-
kršnim koli celjskim štu-
dentskim združenjem. Da
bi se to mrtvilo nehalo in
bi se študenti spet začeli dru-
žiti med sabo tudi v Celju,
so ustanovili Študentsko
društvo (ŠD) DUM, katere-
ga predsednik je Bojan Sto-
janovič. DUM je v novem-
bru izdal drugo številko ča-
sopisa Sredinec, v katerem
želijo opozoriti na proble-
me celotne mladinske po-
pulacije v Celju. Začeli pa
so tudi zbirati podpise za
peticijo za sklic izrednega
občnega zbora KŠCR-ja, kar
bi omogočilo izvedbo no-
vih volitev.	ŠO
NA
KRATKO
V prihodnost ^
znanjem
CELJE - Na Fakulteti z;
gradbeništvo in geodezijo t
Ljubljani je v torek Poklicu
in tehniška gradbena šola Šol
skega centra Celje kot dona
cijo pridobila programski pa
ket podjetja Autodesk za so
dobno poučevanje risanja ii
projektiranja dijakov - grad
benih tehnikov. S tem se j(
uresničila želja šole, da di
jaki čim več izobraževalni!
vsebin v programu gradben
tehnik opravijo v računalnišk
učilnici na sodobni program
ski opremi, ki jo uporablja
jo gradbena podjetja in arhi
tekturni biroji.
Možgani z jajci
CEUE - Plesni forum Ce
Ije je nadgradil ponudbo
svojih izjemno kakovostni!
in odmevnih večerov z ... <
priljubljenim Ga-gajevcen
Sašem Hribarjem so se do
govorili za serijo pogovor
nih večerov, ki so jih našlo
vili Možgani z jajci... V njih
naj bi enkrat mesečno v ži-
vo, pred občinstvom, ugo-
tavljali, kdo vse ima mož
gane in tudi jajca, da govor
odkrito. Prva Saševa gosti
bosta prvak SNS in državnj
svetnik Zmago Jelinčič-Ple
meniti in prodorna publicist
ka Vesna Milek. Možgani
z jajci si lahko v dvorani Ple
snega foruma privoščite t(
soboto, 6. decembra, ob 21,
uri. Ali bo prišel z gosti tu-
di Miklavž in ali bodo i
spremstvu še kakšni pe
klenščki, pa ni znano.
Pravljični
teden pri
iViišicu Knjižicu
CEUE - V pravljični sob
otroške knjižnice pri Miško
Knjižku v Celju pripravljajo
od 8. do 12. decembra, vsat
dan ob 17. uri, pravljični te
den. V ponedeljek bo prav
Ijico Rdeči paket pripovedo
vala vodja otroške knjižnic«
Ida Kreča, ustvarjalno delaV'
nico pa bo vodila Nada Mli
narevič. Dan kasneje bosU
pravljico Snežno drevo upri'
zorila gledališka igralca Ti'
na Corenjak in Damjan Tf
bovc. V sredo bo z lutkovne
predstavo Kralj, ki ni maral
rumene barve gostoval vrte(
Tončke Čečeve, v četrtek pJ
bo gostoval vrtec Anice Čer
nejeve z lutkovno predstav^
Dežela dežnikov. Prihodnji
petek bosta pravljično vzdu5
je pričarala gledališki igra
lec Miro Podjed in dede^
Mraz.	Sf
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana
objavlja za
NAKUPOVALNI CENTER V CEUU
prosto delovno mesto:
VARNOSTNIK (več izvajalcev)
Kandidati morajo imeti najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe strojne ali sorodne smeri,
3 mesece delovnih izkušenj na podobnih delih in opravljen izpit iz varstva pri delu in požarne
varnosti. Kandidati morajo priložiti potrdilo o nekaznovanosti.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo kasnejše
sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Prijavam priložite dokazila o izpolnjevanju pogojev. Vsi kandidati, ki bodo prišli v ožji izbor,
bodo opravljali psihološki test.
Vabimo vas, da svojo vlogo pošljete v roku 8 dni od objave na naslov Poslovni sistem
Mercator, d.d., Kadrovski sektor, Dunajska cesta 107, 1113 Ljubljana
Št. 49 - 4. december 2003
AKCIJA
13
Župnik iz kraja, ki
ga ni na zemljevidu
V Novi Štifti, ki uradno ne obstaja, so združeni zaselki Tirosek, Šmiklavž in
Dol - Župnik Lojze Ternar je v faro prišel iz prekmurskega Turnišča
Nova Štifta nad Gornjim
Gradom na zemljevidu ne
obstaja, čeprav je ime splo-
šno znano. Tako se ime-
nuje tamkajšnje kulturno
društvo, gasilci in nena-
zadnje tudi fara. V njej je
pred slabimi petimi leti na-
šel svoje mesto duhovnik
Lojze Ternar.
Pot življenja ga je v hri-
bovit kraj prinesla iz Prek-
murja, vmes so bile še dru-
ge postaje. Špitahč pri Slo-
venskih Konjicah, Videm ob
Ščavnici, Muta, Ribnica na
Pohorju, Ormož, Stranice,
Skomarje, Turnišče, Nova
Štifta. »Za slabega četrt sto-
letja duhovništva je to so-
razmerno veliko krajev,
vendar mi za nobenega ni
žal. Spoznal sem različne
ljudi, karakterje, načine živ-
ljenja ... Potem lažje razu-
meš ljudi in jih ne posku-
šaš ukalupiti,« pripoveduje
novoštiftni župnik Lojze
Ternar, hkrati pa dodaja, da
se je tudi sam povsem vži-
vel. »V Novi Štifti sem na-
šel kraj počitka in miru. Ko
sem se odločal za službo-
vanje, sem o tem koncu sli-
šal slabe stvari. Takrat sem
se spomnil prispodobe, da
ni tako dobre njive, kjer ne
bi zrasel plevel, hkrati pa
ni njive brez pšenice. Po-
membno je, kaj človek iš-
če - travo, osat ali zrno. Du-
hovništvo jemljem kot po-
slanstvo. Na meni je, da da-
jem in sprejemam.«
Tudi ljudje v Tiroseku,
Dolu in Šmiklavžu so du-
hovnika sprejeli za svojega.
»Nova Štifta je bila zanemar-
jena. Ne toliko od ljudi, ki
so prihajali od drugod, bolj
od Zgornjesavinjčanov. Po
mojem prihodu smo vsako-
mur, ki nas je obiskal, sku-
šali izraziti dobrodošlico.
Romarji ne prihajajo le na
Marijine praznike, temveč
tudi ob drugih dnevih. Ču-
tim dolžnost, da jih poča-
kam in jim predstavim cer-
kev. Zanimivo, od kod vse
prihajajo ljudje, z njimi pa
doživljaš tudi nepozabne
trenutke,« se za trenutek za-
sanja duhovnik, ki se je ro-
dil na prekmurskih ravni-
cah. »Že res, da so Prekmur-
ci zaradi ravnine in zgodo-
vinskih dejstev mogoče bolj
odprti, toda vseeno ne ču-
tim razlike med njimi in
Zgornjesavinjčani. Najbrž
za tukajšnje ljudi velja, kar
sem prebral pri dr. Trstenja-
ku, češ da gre za mešanico
med trdimi Pohorci in špa-
rovnimi Kranjci - le kako bi
drugače preživeli v teh hri-
bih? Tudi s tega vidika se
mi zdi najbolj noro vpraša-
nje, kdo je boljši.«
Kmetija, ne
fara
v mladih letih župnik
Ternar ni razmišljal o du-
hovništvu. Bil je ministrant,
menda se v šoli ni pretira-
no trudil. »Ostal naj bi na
domači kmetiji. Konec os-
novne šole pa sem srečal so-
vaščana, ki je bil bogoslo-
vec. Takrat sem napisal
prošnjo za malo semenišče
v Mariboru. Seveda sem pa-
del na sprejemnem izpitu,
po letu dni pa spet zaprosil
za vpis. Leta 1968 sem od-
šel v malo semenišče v Pa-
zin, tako da bi danes lahko
rekli, da sem študiral v tu-
jini,« se je nasmejal in do-
dal, da je kot študent še ved-
no pomagal na kmetiji.
»Spomnim se, da se je ne-
koč soseda, ki me je videla
med vožnjo s kravami, ču-
dila: >Gospod, a vi tudi de-
late?< Oče je namreč odšel v
Avstrijo, stari oče je umrl.
Pri mami in dveh sestrah je
vse moško delo padlo na-
me. Če danes povem otro-
kom, da sem vstal ob pol
treh in do sedmih kosil, se
mi smejijo.«
Župnik iz Nove Štifte je
najbolj znan zaradi števil-
nih obnov, ki se jih je lotil
in dokončal v kratkem ča-
su. Že takoj po prihodu ga
je čakalo delo. »Naročen je
bil zvon, vendar sta ostala
slaba dva milijona tolarjev
dolga. Tako sem moral že
prvi teden zbirati denar za
zvon, nato so prišla na vr-
sto okna. Pri ljudeh sem za-
čutil, da so pripravljeni da-
rovati, če vidijo, da se ne-
kaj dela. V dobrem letu smo
zbrali 5 milijonov tolarjev,
kar je za faro velika vsota.«
Kasnejšim obnovitvam je
v veliki meri botrovalo tu-
di nekaj naključij. Eno tak-
šnih je bil obisk nekdanje-
ga ministra za kulturo Ser-
geja Peljhana, ki je pri cerk-
vi Marije Zvezde iskal eno
redkih posebnosti v Evropi,
kapelo Božjega groba.
»Sram me je bilo, saj je bi-
la povsem zaraščena. Takrat
se je začelo iskanje denarja
na državni ravni. Nato smo
obnovili cerkveno fasado,
prekrili obe podružnični
cerkvi, letos pa še župnišče
ter uredili kapelo Božjega
groba,« na hitro in dokaj
skromno našteje župnik, ki
ima nedvomno veliko zaslug
za opravljena dela, katerih
vrednost se sešteva v mili-
jonih.
Župnik iz Nove Štifte, ki
je bil med bralci lokalnega
časopisa Savinjske novice
že izbran za osebnost leta,
je znan še po mnogih dru-
gih delih in prijateljevanju
z nekaterimi slovenskimi
politiki, predvsem pa po
dobroti, ki jo trosi med svo-
je ljudi. V fari letos že tret-
je leto negujejo navado, da
v adventnem času od hiše
do hiše roma Marijin kip.
»Tako se ljudje povezujejo
in presegajo vsakdanje pre-
pire. K temu veliko prispe-
va tudi skupno delo. Saj ne
pravim, da delamo čudeže,
toda v veselje mi je, ko se
majhne stvari premikajo na
bolje,« pravi.
Mogoče bi kdo mislil, da
se lahko duhovnik v majh-
nem kraju dolgočasi. Niko-
li, se glasi odločen odgovor.
Poleg drugega dela vsak me-
sec daruje mašo v obeh po-
družničnih cerkvah, v veli-
ko veselje mu je poučeva-
nje verouka, na vprašanje o
prostem času pa se najprej
prešerno zasmeje: »Dopust
mi pripada, je pa odvisno,
koliko si ga vzamem. Prav
tako je s prostim časom. Po-
leti sprejemam romarje,
poprimem za kakšno delo,
pozimi pa komaj čakam, da
preberem ali vsaj prelistam
katero iz kupa knjig. Poleg
tega je zaradi obnovitvenih
del kar naprej treba urejati
neke papirje. Zame je pro-
sti čas druženje z ljudmi.«
Nova Štifta je dobila ime
po znameniti romarski
cerkvi, posvečeni Mariji
Zvezdi, iz leta 1559. Ta cer-
kev je leta 1850 pogorela,
nakar so tri leta kasneje
dogradili sedanjo veliko
dvostolpno stavbo. Za
cerkvijo je kapelica Bož-
jega groba, ki je svojevrst-
na posebnost.
Med klepetom z Lojzetom
Ternarjem je na Novo Štif-
to legla noč. Na mizi so os-
tale prazne skodelice kave,
ki jo je skuhal novoštiftni
župnik, na adventnem venč-
ku je dogorela prva sveča,
na hodniku smo se skupaj
poslovili od ožarjenega Ma-
rijinega kipa. In zdelo se je,
da zaradi župnika Lojzeta
Ternarja žari tudi večer.
URŠKA SELIŠNIK
Lojze Ternar
Po štirih mesecih, odkar se je Marko Leva iz Šmarja
povzpel na vrh naše lestvice, se je v tem tednu prvič zgodil
preobrat: prehitel ga je Janko Strašek z Dobrne. To kaže,
da zaključni boj še ni končan, saj imate do 20. decembra
čas, da glasujete in spremenite vrstni red na lestvici.
1.	Janko Strašek, Dobrna (966)
2.	Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (936)
3.	Milan Strmšek, Dramlje (683)
4.	Marko Šraml, Slivnica pri Celju (566)
5.	Rok Metličar, Sladka Gora (559)
6.	Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (457)
7.	Jože Horvat, Laško (398)
8.	Jože Kovačec, Polzela (344)
9.	Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (251)
10. Vinko Čonč, sv. Duh Celje (205)
Nagrajeni bralci: Angela Spolovnak, Gorica pri Sliv-
nici 72, Gorica pri Slivnici; Marija Pirh, C. v Lokrovec
26, Celje; Anica Razpotnik, Brezova 5, Šmartno v Rožni
dolini. Prejeli bodo hišno darilo naše hiše NT&RC, ki ga
dobijo na oglasnem oddelku.
^ZOR, HUD PES
Oblastniška
iiolištaplerija
Odkrito moram priznati, da
tako kot naše ljudstvo na splo-
šno nimam pretirano dobre-
ga mnenja o naših oblastni-
kih. To sem recimo pokazal
na takšen način, da se eno-
stavno nisem udeleževal vo-
litev. Srce bi me namreč bo-
lelo, če bi zaupal glas kakšni
stranki, ki v programu zasto-
pa tudi mojo miselnost, po-
tem pa se poveže v »koalicij-
sko meglo« z neko drugo stran-
ko, ki ima v programu ideje,
z mojimi povsem nezdružlji-
ve, prav tako bi mi težko pad-
lo, da bi prispeval glas za ne-
ko stranko, ki potem za mi-
nistra namesti človeka, ki je
zame osebno poosebljena
ošabnost.
Na sploh so me velike
stranke zmeraj nekoliko mo-
tile, ker sem si zlahka pred-
stavljal notranji boj za stolč-
ke, intriganstvo in podobno,
kar me odbija, povrh vsega
pa se mi veliki sistemi že a
priori zdijo nekako preokor-
ni in premalo »revolucionar-
ni«. Tako sem zmeraj brskal
po seznamih imen manjših
strank, novonastalih, margi-
nalnih, kjer sem iskal primer-
nega človeka za moj glas. Do
sedaj me ni še nihče prepri-
čal, še več, izkušnje z novo-
pečenimi politiki, ki so se vri-
nili v parlament ali kakšne dru-
ge politične strukture, kaže-
jo na to, da se vsaka prodor-
nost, nazornost, domnevna
dobronamernost kaj kmalu
izgubi, da se predvolilna re-
torika utopi v špehu pozici-
je. Dogaja se celo, da se poli-
tiki, ki se zavzemajo za »libe-
ralnejše« principe, v letu ali
dveh ogrevajo za »ostrejše
ukrepe«, »dosledno uresniče-
vanje...«, »za vzpostavitve
učinkovitega sistema...«, kon-
kretno tudi za 0,2 promila al-
kohola v krvi namesto 0,5.
Dragi moji, da ne bi kdo mi-
slil, da imam sploh kakšno
mnenje o 0,2 oz. 0,5 promi-
la, vseeno mi je; če bi mene
kdo zasačil pijanega za vola-
nom, bi bili ti dve številki
»otroški vrtec«. V tem prime-
ru še enkrat vidim prepir za
oslovo senco, ki bo Slovence
seveda razburjal, saj v resni-
ci vsi vemo, za kaj gre. Ni-
smo ravno diseiplinirani gle-
de tega, zmanjšana norma pa
zagotovo ne bo prinesla ni-
kakršnih sprememb, saj je pi-
janost pri 0,2 skoraj identič-
na tisti pri 0,5. Slovenec se
ga pač zmeraj napoka čez en
promil in to je tista nevarnost
na cestah. Vse ostalo so zgolj
politične kozlarije.
No, ravno na takšnih koz-
larijah se vidi značaj in do-
met določenih politikov, ki
na svojih TV-seansah nasto-
pajo odrešeniško, pompozno,
namaziljeno in pr^vsem nar-
cisoidno, brez kančka samo-
kritike in predvsem dolgoča-
sno. Ob »prepirih za oslovo
senco« skušajo nabrati nekak-
šne politične točke, skratka,
delujejo v smislu naslednjih
volitev in dobesedno žalijo
vsakogar, ki jim je zaupal glas,
pa čeprav ta tega niti ne misli
in občuti. Ko pridejo na ob-
last ali pa vsaj blizu le-te, se
njihovi »liberalni« pogledi čez
noč spremenijo (za kar ima-
jo tisoč brezjajčnih opravičil)
in se oklenejo legalistične,
konzervativne miselnosti, ki
jim na poziciji najmanj ško-
duje, tako vsaj domnevajo.
Protidokaz za to je precej sa-
mosvoja politika Zmaga Je-
linčiča, ki brez nekega udar-
nega kadra znotraj stranke,
zmeraj znova dosega lepe vo-
lilne rezultate s svojo provo-
kativno retoriko in osebnost-
jo. Torej, iracionalnost zncF
traj nekega političnega siste-
ma mu prej koristi kot ško-
duje. Nastop prvaka Stran-
ke mladih Slovenije bo v de-
bati o 0,2 ali 0,5 ostal v spo-
minu prej kot jalovo vdinja-
nje osiveli hohštapleriji kot
kaj drugega. Očitno je, da še
tako odličen konfekcijski iz-
gled, manikura, pedikura,
dresura in kar je še podob-
nega, ne odtehtata kančka so-
li, ki oblastnike deli na ob-
lastniške hohštaplerje in re-
sne politike. Premislite, pre-
den izvolite!
MOHOR HUDEJ
St. 49 - 4. december 2003
14
»Bolečf€
osnutek
proračiHia
četrtkova seja žalskega
občinskega sveta je, vsaj
v posameznih točkah, kar
precej razburila po nava-
di dokaj umirjeno spreje-
manje posameznih pred-
logov.
Velik del razprave je vzbu-
dil predlog zbornice zaseb-
nega gospodarstva, da naj
bi podjetniki odvajali tak-
se od oglasnih tabel samo
na javnih površinah. Svet-
niki so po precej dolgi raz-
pravi, ki se sicer večinoma
ni nanašala na problemati-
ko oglasnih tabel, predlog
zavrnili, vendar pa bo po-
seben odbor proučil višino
taks in jih uskladil s taksa-
mi v podobnih občinah. V
žalskem proračunu s taksa-
mi zberejo približno 36 mi-
lijonov tolarjev, v proraču-
nu za prihodnje leto, kate-
rega osnutek je na seji pov-
zročil kar nekaj burnih raz-
prav, pa so zaradi predloga
zbornice predvideli samo
slabih 5 milijonov tolarjev.
Žalski proračun v letu
2004 bo znašal slabe 2,4
milijarde tolarjev, pri če-
mer je samo 24 odstotkov
proračuna namenjenega
investicijam, proračunski
porabniki pa so nanizali
za 500 milijonov tolarjev
več potreb. Najbolj bole-
če za mnoge svetnike je
dejstvo, da v osnutku pro-
računa postavki investicije
v mestni in devetih krajev-
nih skupnosti niso name-
nih niti tolarja. To je pri
mnogih predsednikih sve-
tov KS, ki so tudi občin-
ski svetniki, povzročilo
kar nekaj negodovanja in
protestov. Sicer so v po-
sameznih proračunskih
postavkah v nekaterih kra-
jih predvidene naložbe v
ceste, vodovod, šolstvo...,
vendar je to po prepriča-
nju mnogih »malih župa-
nov« premalo. Žalski os-
nutek proračuna je do kon-
ca tedna v javni obravna-
vi, sprejeli pa ga bodo 18.
decembra.	US
Državni spomeniic
v teoriji in praicsi
Po razglasitvi rimske nekropole za spomenik državnega pomena v
Šempetru upajo, da bo država postala boljši gospodar
Na eni izmed zadnjih sej
je slovenska vlada arheo-
loško najdišče Antično ne-
kropolo v Šempetru razgla-
sila za kulturni spomenik
državnega pomena. Lepo,
pravijo v Šempetru, vendar
imajo s tovrstnimi dejanji
slabe izkušnje - Jama Pe-
kel, na primer, je državni
spomenik naravnega po-
mena, pa za vzdrževanje ne
dobijo niti tolarja, pravi
predsednica Turističnega
društva Šempeter Metka
Vočko.
V odloku o razglasitvi je
vlada zapisala, da »se vzhod-
ni del antičnega grobišča v
Šempetru zaradi svojih iz-
jemnih kvalitet uvršča med
najpomembnejše arheološke
spomenike na Slovenskem.
Urejen arheološki park, ki
originalne ostaline predstav-
lja na mestu odkritja, je pr-
vovrstna redkost v evrop-
skem okviru. Neprecenljiva
strokovna in didaktična vred-
nost prezentiranih arheološ-
kih ostalin skupaj z arheo-
loškim potencialom najdiš-
ča ter nenazadnje vključenost
v turistično ponudbo regije,
tvorijo celoto, ki je nenado-
mestljive vrednosti za Slove-
nijo.«
Letos je antični park v Šem-
petru obiskalo več kot 11 ti-
soč obiskovalcev. Številka se
v zadnjih letih, po izgradnji
avtoceste, ko so zabeležili
največji upad obiska, bistve-
no ne spreminja. Vedeti je tre-
ba, da so člani šempetrskega
turističnega društva »samo«
upravljalci nekropole, za
strokovni nadzor skrbijo v Po-
krajinskem muzeju Celje,
lastnik pa je Slovenska aka-
demija znanosti in umetno-
sti (SAZU). Predsednik
SAZU dr. Boštjan Žekš men-
da zatrjuje, da bo država v
prihodnje bolje poskrbela za
tako imenovano »nenado-
mestljivo vrednost«.
Od tabel do
razpisov
»že na razglasitev nekro-
pole za kulturni spomenik dr-
žavnega pomena smo čakali
kar nekaj časa, sedaj pa ča-
kamo na sestanek z dr. Žek-
šem, da bi se dogovorili, ka-
ko bo z upravljanjem spome-
nika in tudi s pomočjo,« pravi
Metka Vočko. »Sicer v Šem-
petru zadeve ne želimo zao-
strovati - končno se neneh-
no trudimo, da za nekropo-
lo skrbimo kot dobri gospo-
darji. Lahko si, na primer, po-
magamo s programom jav-
nih del, vendar pa se pri
upravljanju z nekropolo po-
javljajo druge težave.« Kot pr-
vo opozarja Vočkova na po-
manjkanje ustreznih tabel na
avtocesti, ki bi voznike opo-
zarjale na nekropolo v Šem-
petru in tudi druge zname-
nitosti v žalski občini. »Že več
let se borimo in pogajamo za
ustrezno signalizacijo. Za ne-
kropolo, na primer, bi obve-
stilna tabla stala 3,5 milijo-
na tolarjev. Tega denarja šem-
petrsko društvo seveda nima.
Tudi zato upamo, da bo za
označitev spomenika držav-
nega pomena poskrbel kdo
drug. Poleg tega se SAZU ne
javlja na javne razpise. Vsee-
no smo v TD pred tremi leti
pripravili program, ministrs-
tvo je odobrilo 4,6 milijona
tolarjev, vendar pa s tem de-
narjem razpolaga celjski po-
krajinski muzej. Lani so po-
rabili 2 milijona tolarjev za
ureditev rimske ceste, iz le-
tošnjega fonda v enaki vred-
nosti pa še ni bilo dosti ure-
jenega,« pavi Vočkova in do-
daja, da so v TD zelo dobri
poznavalci nekropole, ki ve-
do, kaj smejo in česa ne. »Ven-
dar pa boli, ko je treba pro-
siti in klečeplaziti, ob tem pa
čutiš, da se le malokdo zave-
da, kakšen pomen ima nekro-
pola v resnici. Tega mi je ze-
lo žal.«
Predlog ministrice za kul-
turo Andreje Rihter, da bi mo-
ralo del denarja za vzdrže-
vanje prispevati ministrstvo
za šolstvo, saj je ogled nekro-
pole za učence in dijake del
učnega programa, je le ena
od (boljših?) rešitev. Dokler
ne bo tako, bodo otroci za
svoje izobraževanje seveda sa-
mi plačevali sicer simbolič-
no vstopnino. In podobno kot
v mnogih slovenskih prime-
rih, že od malih nog ugotav-
ljali, kako slabo skrbi drža-
va za svojo kulturno in na-
ravno dediščino.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: TONE TAVČAR
Predsednica TD Šempeter Metka
Vočko
V Šempetru večkrat povedo, da si je od »vidnih« politikov rimsko nekro-
polo ogledal le Tito. Novodobna slovenska politična imena še niso
prišla do Šempetra.
Bogatejše Liboje
V soboto so v prostorih
krajevne skupnosti Libo-
je odprli krajevno knjiž-
nico, kar je za kraj izjem-
no pomemben dogodek.
To so dokazali tudi šte-
vilni zbrani, ki jim je Jo-
landa Železnik predstavila
splet aktivnosti v splošnih
knjižnicah. Libojska knjiž-
nica je deseta v knjižnični
mreži, za katero bodo stro-
kovno skrbeli v Medobčin-
ski matični knjižnici Žalec,
prostor, opremo in vzdrže-
vanje pa bo zagotavljala KS
Liboje. Ob osnovnih knjiž-
ničnih dejavnostih so napo-
vedali ure pravljic, literar-
ne večere in predavanja, na
ogled pa je že prva razsta-
va, in sicer fotografije do-
mačina Gašperja Domjana.
Knjižnica bo odprta ob po-
nedeljkih in četrtkih od 17.
do 19. ure, zanjo pa bodo
skrbeli Sonja Feldin ter Vi-
li in Zofi Goršek.
Libojski knjižnici je žalski župan Lojze Posedel izročil ček za 100 tisoč tolarjev, sicer pa sta o njenem pomenu
govorila še Anka Krčmar iz žalske knjižnice ter predsednik sveta KS Liboje Uroš Feldin.
NA
KRATKO
Las tudi v
Žalcu
ŽALEC - V ponedeljek je
v občini tudi uradno zaživela
lokalna akcijska skupina, ta-
ko imenovani Las, za prepre-
čevanje uporabe in zlorabe
dovoljenih in prepovedanih
drog. Lokalna akcijska sku-
pina pomeni nadgradnjo do-
sedanjega dela v odboru za
dvig varnostne kulture v ob-
čini Žalec, z ustanovitvijo pa
so se strinjali tudi žalski svet-
niki. Akcijska skupina naj
bi med drugim preverila
uporabo drog med mladimi
v lokalnem okolju, svetova-
la in nudila pomoč uporab-
nikom drog, izdelala preven-
tivne materiale, pripravlja-
la različne okrogle mize ter
predavanja, hkrati pa pro-
jekt predstavila še drugim
občinam. Projekt, ki ga oce-
njujejo na dober milijon to-
larjev, bosta finančno pokrila
žalska občina in urad za dro-
ge-
Inovator 2003
Tone Vrečic
ŽALEC - Na predlog pose-
bej imenovane komisije je le-
tošnji inovator leta v žalski
občini Tone Vrečič, ki bo po-
leg priznanja prejel tudi de-
narno nagrado. Vrečič je pre-
jel priznanje za samodejni
merilnik za merjenje notra-
njih premerov.
Poklici za
učence
VELENJE - Konec minu-
lega tedna so v športni dvo-
rani ŠSlskega centra izvajali
projekt Promocija poklicev
in poklicnega izobraževanja.
V okviru dvodnevnega pro-
jekta je več srednjih šol pri-
kazalo različne poklice, med
njimi poklic šivilja, krojač,
kuhar, natakar, mizar, obli-
kovalec kovin, orodjar, ener-
getik, elektronik, rudar, te-
sar in zidar. Predstavitev po-
klicev so obogatili s številni-
mi glasbenimi dogodki, mod-
no revijo ter tekmovanji za
mlade. Predstavitev je bila na-
menjena predvsem osnovno-
šolcem, ki se odločajo o svoji
nadaljnji poti šolanja.
Žalec v igri
Entente
Florala
ŽALEC - Pred začetkom
zadnje seje občinskega sveta
je župan Lojze Posedel pred-
stavnikom Mesta Žalec po-
delil plaketo Turistične zve-
ze Slovenije. Mesto Žalec je
v tekmovanju Moja dežela -
lepa in gostoljubna v katego-
riji srednje velikih mest os-
vojilo tretje mesto, po napo-
vedih pa se bo mesto prihod-
nje leto udeležilo mednarod-
nega tekmovanja Entente Flo-
rale.
Št. 49 - 4. december 2003
15
Iz mesečnika v
tednik ali v propad
Ob jubileju v Šentjurskih novicah brez velikih načrtov
v uredništvu Šentjur-
skih novic so 10-letnico iz-
hajanja proslavili z izda-
jo posebnega zbornika in
prireditvijo, na katero so
povabili tudi svoje bralce.
Šentjurske novice je leta
1993 med bralce poslal
Franc Kovač, ki ves čas kot
odgovorni urednik in pi-
sec večine prispevkov os-
taja na čelu časopisa.
V desetletju so bili v Šent-
jurskih novicah objavljeni
prispevki preko 50 različ-
nih sodelavcev, danes je me-
sečniku zvestih 24 rednih in
občasnih sodelavcev, med
njimi se najpogosteje pojav-
ljajo podpisi Luke Hvalca,
Nine Gradič, Bogdana Rah-
tena. Saške Teržan in Lju-
ba Žafrana. Šentjurske no-
vice so družinsko podjetje
Kovačevih, ki ga kot direk-
tor vodi sin Gregor, poleg
urednika, očeta Franca, pa
je kot lektorica v pripravo
mesečnika, ki ga tiskajo v
Grafiki Gracer, vključena še
hči Eva. Na slovesnosti, na
katero so povabili svoje
bralce, je ekipa uredništva
pripravila zabaven pro-
gram, predstavili pa so tu-
di zbornik, v katerem so na
dobrih 50 straneh strnili zgo-
dovino Šentjurja v zadnjem
desetletju, kot so jo sprem-
ljali in doživljali sodelavci
Šentjurskih novic.
»Časopis se ves čas giblje
na meji preživetja. Ali okre-
pimo uredništvo in posta-
nemo tednik ali pa bomo v
letu, dveh propadli,« pravi
Kovač. »Tiskamo se v nakla-
di 1.100 izvodov, ki jih tudi
prodamo, mesečna remi-
tenda je največ 50 izvodov,«
pravi Kovač, ki se veseli prav
kupcev, saj je po njegovem
z naročniki vse več težav.
»Zdaj jih imamo 300, bilo
jih je že preko 600, a smo
zaradi neplačevanja teme-
ljito očistili seznam.«
Leta 2000 so se v podjet-
ju potegovali za radijsko
frekvenco, a je niso dobili.
Lani, po volitvah, so občin-
skemu vodstvu predložili
projekt nove organizirano-
sti lokalnih medijev in pred-
lagali združitev z lokalnim
14-dnevnikom Šentjurčan
(izdaja ga Marijana Novak)
v nov časopis, ki bi izhajal
tedensko, in ustanovitev lo-
kalne televizije. »Projekt so
na občini sprejeli z navdu-
šenjem, a obležal je pozab-
ljen v kakšnem predalu,« je
razočaran Kovač, ki si je v
tem času nabral tudi precej
zamer. »Še ko sploh nismo
pisali kritično, so bile za-
mere. Na sodišču pa ima-
mo odprti dve tožbi; v prvi
nas zaradi poobjave »šent-
jurskega« dela seznama so-
delavcev Udbe tožijo za 8
milijonov tolarjev, v drugi
pa je tožnica Marija Rataj,
lastnica zemljišča, na ka-
terem sredi Šentjurja stoji
Mobitelova bazna antenska
postaja.« A vsem se meseč-
nik očitno le ni zameril, saj
so po Kovačevih besedah v
uredništvu še vedno pono-
sni na rezultate lanske te-
lefonske ankete med
Šentjurčani , ki je pokaza-
la, da s svojim pisanjem do-
segajo kar 95-odstotno bra-
nost.
IVANA STAMEJČIČ
Pn/i mož podjetja CM Celje Marjan Vengust je s šentjurskim županom
Štefanom Tislom, predsednikom Sveta KS Blagovna Edijem Peperkom
ter podžupanoma Jožetom Koržetom in Dragom Arzenškom zarezal v
sladko cesto. Koščke torte so razdelili krajanom, ki so se kljub slabemu
vremenu zbrali na slovesnosti.
Z nožem v
sladko cesto
Pri ribniku na Proseniš-
kem v KS Blagovna so v so-
boto slovesno odprli približ-
no dva kilometra dolg odsek
posodobljene ceste Dole-Pro-
seniško.
Dela so v dogovorjenem ča-
su opravili delavci celjskega
podjetja Ceste mostovi, gre pa
za eno letošnjih največjih na-
ložb v šentjurski občini, saj
je bila vredna dobrih 100 mi-
lijonov tolarjev. Na lokalni ce-
sti, ki je za ljudi iz severnega
dela občine in tudi za vse več
Šentjurčanov najkrajša oziro-
ma najhitrejša povezava s Ce-
ljem, se je zadnja leta promet
izjemno povečal, vse več pa
je bilo tudi prometnih nesreč.
Ob rekonstrukciji so zato ob
novem odvodnjavanju neko-
liko razširili cestišče, uredili
bankine ter asfaltirali in raz-
širili uvoze z vseh stranskih
cest.
Ker je na lokalni cesti zad-
nja leta tudi vse več rekreativ-
nih kolesarjev, je bila v pro-
jektu sprva predvidena tudi ko-
lesarska steza. »Ureditev bi po
prvih ocenah zahtevala še 20
do 30 milijonov tolarjev do-
datnega denarja, zato je zaen-
krat, žal, izpadla,« pojasnjuje
direktor občinske uprave Jo-
že Palčnik in dodaja, da so
na nekaterih predelih vseeno
že utrdili zemljišče, na večini
trase pa so z odkupom tudi za-
gotovili potreben koridor za
stezo. »A z urejanjem bo tre-
ba počakati, saj imamo v ob-
čini še veliko bolj nujnih in
potrebnih infrastrukturnih na-
ložb; mislim zlasti na maka-
damske ceste ter gradnjo jav-
nih vodovodov,« je jasen Palč-
nik.
L STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
NAICRATKO
Srečanje starejših
DOBJE - Na prednovoletnem srečanju starejših so obdarili
38 starejših od 80 let, v občini pa živita tudi dve 90-letnici.
Srečanje se je začelo z mašo za zdravje župnika Milana Zdolš-
ka, nadaljevalo pa v kulturnem domu s prisrčnim progra-
mom domačih šolarjev in nastopom članov Paridolskih ko-
renin, ki so čestitali Mariji Plemenitaš (Mickini Micki po
domače). Drugo jubilantko, Nežiko Cesar, so predstavniki
RK Dobje, občinski tajnik Franc Leskovšek ter župan Franc
Salobir po prireditvi obiskali na domu. Srečanja so se ude-
ležili še predsednik in sekretar OZ RK Šentjur Štefan Tisel
in Slavko Slejko ter planinski zdravnik Janez Šmid.
ŠPIIKN z novim vodstvom
DOBJE - Na izrednem občnem zboru je prišlo do zamenjav
v organih kluba mladih. Predsednik Leopold Arzenšek, tu-
di občinski svetnik, je zaradi osebnih razlogov na polovici
prekinil triletni mandat. Za novega predsednika sta kandi-
dirala Matej Leskovšek (bivši podpredsednik) in David Cu-
cek, ki je vložil kandidaturo kar na občnem zboru. Leskov-
šek je po prerekanju odstopil od kandidature, novi pred-
sednik pa je postal David Guček iz Brda. Na računu ŠPUKN-
a je trenutno nekaj več kot sto tisočakov, kar je znatno pre-
malo za načrtovano ureditev mladinske sobe, ki je še brez
elektrike, vode in sanitarij.
Podpisan aneks
DOBJE - PGD Dobje in Gasilska zveza Šentjur že vrsto let
dobro sodelujeta, sta ob podpisu aneksa k pogodbi o sodelova-
nju poudarila tudi dobjanski župan in predsednik društva Franc
Salobir in predsednik GZŠ Jože Zupane. Po aneksu občina
namenja iz proračuna za delovanje PGD Dobje 870 tisoč tolar-
jev, gasilski zvezi pa dobrih 200 tisočakov.	NPF
Dobrotniki za gasilce
DOBJE - PGD Dobje bo tako kot lani pripravilo dobrodelni
koncert »Ne boj se za pomoč, mi bdimo dan in noč« za
nakup gasilske opreme. Koncert bo v nedeljo ob 15. uri v
dvorani domačega kulturnega doma, nastopili pa bodo an-
sambli Veseljaki iz Dobja, Luba Užmaha, Šentjurski muzi-
kanti, Marjana Drofenika, Zaka' pa ne s popularno Šerbi,
Viki Ašič in Andrej Bremec, Unikat, Tercet Domima in Kvintet
Dori.	TV
Lepa beseda za še lepšo
starost
ZIDANI MOST - Cilj tečaja za usposabljanje prostovoljcev
v medgeneracijskih programih za kakovostno staranje, ki
ga pripravljajo enkrat mesečno v okviru Inštituta Antona
Trstenjaka, je usposobiti ljudi za pomoč starejšim na do-
mu. »Radi bi dosegli, da bo pogovor ali stik s starejšim člo-
vekom lepši in koristnejši za prostovoljce in za starejše.
Naš tečaj ni šolsko, ampak življenjsko učenje,« pravi vodja
tečaja dr. Jože Ramovš. V Zidanem Mostu je 15 prostovolj-
cev, v Laškem pa je tečaj pred kratkim končalo več kot 20
udeleženk.	BA
Zbor iViastnakovega rodu
v soboto je bilo na turi-
stični kmetiji Žurejevih, v
Javorju pri Slivnici, zani-
mivo rodbinsko srečanje.
Zbralo se je blizu 70 ljudi,
potomcev Marije in Florija-
na Mastnak, ki sta v daljni
preteklosti gospodarila na
tej kmetiji. Srečanje sta pri-
pravila današnja gospodar-
ja Franc in Anica Žurej.
Mastnakova sta imela pet
otrok; štirje so se poročili v
Šentvid pri Grobelnem, Bab-
no Reko, Spodnje Mestinje
ter na Prevorje, hči, ki je os-
tala doma, pa se je po poro-
ki pisala Žurej. Številni po-
tomci so se spoznavali na
rodbinskem srečanju; neka-
teri so se že poznali, a to-
krat odkrivali, da so v dalj-
nem sorodstvu, drugi pa so
izvedeli, da njihove koreni-
ne segajo na turistično kme-
tijo, ki so jo sicer že obiska-
li kdaj prej. Najstarejša ude-
leženka srečanje je naštela
86 let, posebej pa so v sobo-
to predstavili vse zbrane vnu-
ke ter pravnuke Mastnako-
vih. Vsi se srečanja niso mo-
gli udeležiti, saj živijo na raz-
ličnih koncih sveta.
Mastnakov rod se je zbral
na pobudo današnjega gos-
podarja kmetije Žurejevih, ki
sestavlja rodbinski rodovnik.
Na domačiji sta bila nekoč
mlin ter ječa gradu Žusem,
za hišo pa je še vedno ohra-
njena ječa, ki služi danes kot
odlična klet. Od tod izvira Žu-
rejevo hišno ime Ječovo, ka-
kor so poimenovali tudi da-
našnjo turistično kmetijo.
BRANE JERANKO,
Foto: MATEJ NOVAK
Na Ječovem se je zbralo blizu 70 sorodnikov, potomcev Marije in Florijana Mastnaka, ki sta v daljni preteklosti gospodarila na tej domačiji.
St. 49 - 4. december 2003
16
Stekleni muzikant
iz Hrastja
Ob srečanju z abrahamom je Franci Černelč izdal zbirko pesmi Muzikant
Franci Černelč iz Hrast-
ja pri Bistrici ob Sotli je za-
nimiv človek. Zaposlen je
v Dekorju Kozje kot eden
vodilnih oblikovalcev in
graverjev v svetu spoštova-
nih steklarskih izdelkov s
Kozjanskega, v prostem ča-
su že 23 let vodi Mešani pev-
ski zbor v Bistrici ob Sotli,
piše pesmi, aforizme in
krajše zgodbe, riše in kipari,
ob tem pa vzorno in z veli-
ko ljubeznijo skrbi še za vi-
nograd, ki leži ob Slomško-
vi spominski pešpoti.
Prvo zbirko pesmi Muzi-
kant je izdal letos, ko je tu-
di srečal abrahama. »Ko smo
imeli sestanke za pripravo
programa ob prazniku ob-
čine Bistrica ob Sotli, so mi
predlagali, naj uredim in iz-
dam knjigo svojih pesmi.
Predstavitev knjige so vklju-
čili v program in tako sem
bil postavljen pred dejstvo,
da se moram zahtevnega dela
hitro lotiti,« se spominja ti-
stih dni, ki niso bili preveč
oddaljeni od praznika. »Pri
pripravi knjige sem imel
srečno roko. Pomagali so mi
občina Bistrica ob Sotli in
območna izpostava JSKD
Šmarje pri Jelšah ter Zlatko
Lipej, vložil pa sem tudi svoj
honorar, ki ga dobim za vo-
denje pevskega zbora. Knji-
go s petimi poglavji je obli-
kovala Simona Kmetič, na-
tisnili pa so jo v tiskarni
Gole.«
V prvem poglavju Ob har-
moniki je 30 pesmi, ki so ve-
činoma uglasbene ali pa še
bodo in jih igrajo slovenski
narodnozabavni ansambli,
največ ansambel Klavžar. De-
set pesmi je objavil pod na-
slovom Zgodnje, dvajset pe-
smi pa je namenjenih pred-
vsem otrokom.
Zbirka pesmi je dobila na-
slov po pesmi Muzikant, ki
jo je napisal za očeta Franci-
ja Božička, ki je bil ljudski
godec, igral je klarinet.
Ob pisanju Franci Černelč
tudi riše in kipari. Pohvali se,
da ima v vinogradu malo for-
mo vivo s kipi Slomška, Aš-
kerca, brentača Klekovega
Tonča in kip glasbene muze.
Kipari v lesu in avtohtonem
kamnu, ki se je včasih »ko-
pal« v Panonskem morju.
Veliko časa mu vzame de-
lo z Mešanim pevskim zbo-
rom v Bistrici ob Sotli, ki ga
vodi od ustanovitve pred 23
leti, največji uspeh pa so do-
segli pred kratkim, ko so pr-
vič nastopili na območni re-
viji v celjskem Narodnem do-
mu. Ob šoli za steklarja in
danes vrhunskega oblikoval-
ca, vodjo oblikovanja progra-
ma GRY v Dekorju, se je leta
1976 vpisal še na glasbeni od-
delek Pedagoške akademije
v Mariboru in ga tudi uspe-
šno končal. Igra tudi harmo-
niko: »Najprej sem bil sa-
mouk, nato me je v 3. razre-
du osnovne šole oče vpisal v
glasbeno šolo, kar ni bilo po-
ceni!«
Življenje Francija Černel-
ča iz Hrastja je tako razpeto
med delom pri oblikovanju
krhkega in nežnega stekla, pi-
sanjem poezije, risanjem, ki-
parjenjem, pevskim zborom
in vinogradom. Predvsem pa
je nepoboljšljiv veseljak, ki
je vedno mlad!
TONE VRABL
Ustanovili odbor
ZLSD
V petek so ustanovili Občinski odbor Združene liste
socialnih demokratov Šmarje pri Jelšah. Odbor bo vo-
dila Paulina Denkovski, ki si je za cilj zadala zmago
ZLSD na naslednjih lokalnih volitvah, za kar ji je pol-
no podporo obljubil tudi predsednik ZLSD Borut Pa-
hor, ki se je kot gost udeležil ustanovnega zbora.
Predsednik ZLSD Borut Pahor je povedal, da mladi
člani in članice ZLSD po Sloveniji vse pogosteje prevze-
majo odgovornost za delo stranke, kar je že prineslo kon-
kretne rezultate. Veliko uspešnega dela je novi predsed-
nici občinskega odbora zaželel tudi predsednik Območ-
ne organizacije ZLSD Obsotelje Andrej Del Fabro, ki je
razložil, da ustanovitev odbora sodi v sklop ukrepov za
krepitev strankarske mreže v občinah na območju upravne
enote Šmarje pri Jelšah po slabšem rezultatu zadnjih lo-
kalnih volitev.	G P
Šmarje o čistih
računih
Vse kaže, da obnove ne-
varne šole za otroke s po-
sebnimi potrebami, ki jo
ima šest obsoteljskih občin
v Rogaški Slatini, prihod-
nje leto gotovo še ne bo. Ob-
činski svet Šmarja pri Jel-
šah, od koder je poleg Ro-
gaške Slatine največ šolar-
jev, je namreč postavil v
zadnjih dneh glede obno-
ve več pogojev.
Stavba v Rogaški Slatini je
za 41 šolarjev bistveno pre-
velika (v celoti meri kar 1.333
kvadratnih metrov), slatinska
občina pa je prazne prostore
že nameravala uporabiti iz-
ključno za svoje potrebe.
Šmarčani so tako pripravlje-
ni sofinancirati le obnovo to-
likšnega dela stavbe, kot je
potreben za šolsko dejavnost
po veljavnem normativu. Ta
namreč znaša 7 kvadratnih
metrov na šolarja, v slatin-
ski III. Osnovni šoli (s prila-
gojenim programom) pa pri-
de na posameznika v celoti
kar 33 kvadratov. V nasprot-
nem primeru zahtevajo
Šmarčani vknjiženje svojega
solastniškega deleža.
Kot smo že poročali, je Ob-
čina Rogaška Slatina pripra-
vila investicijski program
obnove šole, ki je v obup-
nem stanju, v vrednosti 109
milijonov tolarjev. Od tega
naj bi šolsko ministrstvo
prispevalo 47 odstotkov de-
narja, Občina Rogaška Sla-
tina 24 odstotkov ter Obči-
na Šmarje pri Jelšah 16 od-
stotkov.
V Šmarju pri Jelšah meni-
jo, da bodo podobnega mne-
nja tudi v šolskem ministrs-
tvu, ki naj bi obnovo sofinan-
ciralo. Pri vsem skupaj v tam-
kajšnji občinski upravi obe-
nem opozarjajo, da morajo
Slatinčani najprej pridobiti
sklep šolskega ministrstva o
sofinanciranju, ta pa bo os-
nova za pridobitev soglasja
finančnega ministrstva za po-
trebe investicije. Občina pred
tem z investicijo niti ne sme
začeti, poudarjajo v Šmarju
pri Jelšah.
BRANKO JERANKO
K^j^iRMlH SVETOV
Brez težke industrije
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je na zadnji seji spre-
jel osnutek odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega pla-
na, temeljnega dokumenta o prostorski prihodnosti te občine.
Sprejetje je sledilo poletni javni razgrnitvi in obravnavi, ki je
razburila precej prebivalcev industrijskega Mestinja in Šmarja
pri Jelšah. V Mestinju jih je razburila uvrstitev že dolga leta
načrtovane industrijske cone južno od Vitala, kjer nameravajo
urediti osem hektarjev površin. Prebivalci so se zbali, da bo
tam težka industrija, zato bo v planu zdaj natančno zapisano,
da bo tam izključno obrtno-poslovna cona. V planu bo tudi
trasa notranje obvoznice v Šmarju pri Jelšah, nove razbreme-
nilne ceste ob železniški progi. Pozabili niso tudi na načrtova-
no izvennivojsko križišče na Grobelnem.
Manj za novorojenčke
ŠMARJE PRI JELŠAH - Družinam so za novorojenčke
najprej nameravali nameniti 30 tisoč tolarjev denarne po-
moči, nato pa so svetniki znesek znižali na 20 tisoč tolarjev,
saj bi višji znesek občinski proračun v letu 2004 obremenil
kar za tri milijone tolarjev. V občini se namreč vsako leto
rodi približno sto otrok. V občinski upravi omenjajo, da
namenjajo za otroke in mladino vsega skupaj več kot tristo
milijonov tolarjev na leto, od tega dve tretjini za predšolsko
vzgojo. Prav tako namenjajo precej pozornosti mladinske-
mu centru, ki so ga letos uredili za mladino iz te občine.
Po petih letih dražja voda
ŠMARJE PRI JELŠAH - V občini so po petih letih pristali na
5-odstotno podražitev cen nekaterih komunalnih storitev. Tako
bo znašala nova lastna cena pitne vode, ki se je zaradi uvedbe
davka na dodano vrednost pred štirimi leti celo bistveno poceni-
la, po kubičnem metru zdaj 146 tolarjev. Cena vode za gospo-
dinjstva in ustanove bo stala 127 tolarjev ter za gospodarstvo 178
tolarjev. Nova cena zbiranja in odvoza odpadkov bo po novem
po kubičnem metru 1339 tolarjev, deponiranja pa 629 tolarjev.
Do podražitev naj bi prišlo z novim letom.	BJ
Javni Zavod
Celjske Lekarne
OBVESTILO
O REDNI LETNI INVENTURI
o Lekarna Laško in lekarna Vojnik bosta zaradi redne letne
inventure v soboto, 6. 12. 2003, zaprti.
O V tem času bodo odprte lekarne Hudinja, Otok, Nova vas
od 8. - 12. ure in lekarna Center (neprekinjena dežurna
služba) v Celju.
Hvala za razumevanje
Uprava zavoda
UPRAVNA ENOTA CELJE
Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
p.p. 432, 3001 Celje
tel.: (03) 4265366, Fax: (03) 4265304
Štev: 35102 - 421/2003 - AB
Datum: 28. 11. 2003
Republika Slovenija, Upravna enota Celje na podlagi 4. od-
stavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
32/93, 1/96) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za
gradnjo tekočih stopnic in nakupovalne ulice v I. nadstropju
trgovskega centra Merkur, uvedenega na zahtevo investi-
torja Merkur, trgovina in storitve d.d.. Cesta na okroglo 7,
4202 Naklo
PIZZERIJA
JOŽE SADAR s.p.
Trg svobode 7
3270 LAŠKO
TEL: 03 7343-330
RAZPIS
ZA 6 PROSTIH DELOVNIH
MEST ZA DELO V GOSTINSTVU
V novem centru Mercator v Celju v mesecu januarju
2004 odpiramo gostinski lokal s ponudbo pizzerije,
slaščičarne in kavarne. Pisne prijave s kratkim življe-
njepisom in kopijo potrdila o izobrazbi sprejemamo do
12. 12. 2003 na naslov Pizzerija Špica, Trg svobo-
de 7, Laško. Prošnja naj bo napisana lastnoročno.
OBJAVLJA
L Dne 28. 11. 2003 je Upravna enota Celje z odločbo št.
35102-421/2003-5/AB izdala gradbeno dovoljenje za
gradnjo tekočih stopnic in nakupovalne ulice v 1. nad-
stropju v trgovskem centru Merkur,
2.	V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je bilo dne 21.
11. 2003 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35402-38/
2003.
3.	Med javno predstavitvijo, obravnavo in zaslišanjem in-
vestitorja ni bilo pripomb.
Načelnik Upravne enote Celje
Damjan Vrečko, I.r.
St. 49 - 4. december 2003
17
Kot v ptičji idetici
Stanovanjska hiša ostala brez dovoza, stanovanjska soseska pa brez miru
Pred slabim letom dni je
podjetnik iz Loč ob urbanem
naselju v Slovenskih Konji-
cah kupil zemljišča, na ka-
terih namerava urediti več
parkirnih mest za tovorna
vozila. Z nakupom je hiši
na Mizarski ulici preprečil
dovoz, krajani pa se prito-
žujejo zaradi nočnega hru-
pa in izpuhov, ki jih pov-
zročajo tovornjaki.
Zakonca Boris in Ermina
Fijavž sta pred petimi leti na
Mizarski ulici kupila stano-
vanjsko hišo z urejenim do-
vozom. Takrat, ko sta vse svo-
je prihranke dala za nakup,
niti pomislila nista, da se bo-
sta Walu znašla v težavah.
Tudi Mušičevi niso niti v sa-
njah predvideli, da bodo nji-
hovi najbližji sosedi odslej
tovornjaki.
Zgodba se je začela zaple-
tati tri leta nazaj, ko jih je
podjetje Kostroj, takratni
lastnik zemljišča, po katerem
je potekala dovozna cesta, ob-
vestil o motenju posesti. Za-
konca Fijavž sta želela spor-
ni del zemljišča odkupiti, a
ga je lastnik želel prodati v
celoti. Januarja 2003 je na-
šel zainteresiranega kupca,
podjetnika Stanislava Do-
linška iz Loč, ki je v nakupu
videl poslovno priložnost.
Del zemljišča, ki je bilo si-
cer občinsko in s katerim bi
lahko povezal pravkar kup-
ljeno zemljišče, mu je pro-
dala tudi občina Slovenske
Konjice. Novi lastnik je hi-
tro začel z dejavnostmi za
gradnjo distibucijskega cen-
tra z enaindvajsetimi parki-
rišči za tovornjake (čeprav v
neskladju s prostorskim na-
črtom občine), prebivalci na-
selja pa s podpisovanjem pe-
ticije proti takšni gradnji.
Občina je do sredine prejš-
njega meseca ščitila prebi-
valce Mizarske, potem pa je
nenadoma prišlo do preo-
brata. Na občini so brez pri-
sotnosti strank, ki se v tej
zgodbi čutijo najbolj pri-
krajšane, prišh do zaključ-
ka, da morata Fijavževa od-
stopiti od tožbe proti Do-
linšku in (vsaj zaenkrat)
^sprejeti plačilo najemnine
za uporabo dovozne ceste,
ki je v lasti omenjenega pod-
jetnika.
Da to še zdaleč ni rešitev,
so prepričani tudi krajani Mi-
zarske, ki so na minuli seji
prisostvovali pri tej točki
dnevnega reda. Bolj oddalje-
ni prebivalci se z gradnjo par-
kirišč ne obremenjujejo, saj
hrupa tovornjakov ne sUši-
jo. Menijo, da je to vseeno
boljše kot prejšnje, zapušče-
no stanje.
Tudi neposredni sosedje si
prejšnjega stanja ne želijo (če
izvzamemo nujni dovoz). Že-
lijo pa si kakšne mirnejše,
manj škodljive obrti. Jim bo
kdo od tistih, ki jim lahko
pomaga, prisluhnil?
ROZMARI PETEK
Pot, ki je bila včasih dovoz do hiše Fljavževih, sedaj omejuje tabla, začasno parkirišče za tovorna vozila pa
je kar pod njihovim balkonom.
Frankolovčani v skrbeh
Hribovito severovzhodno
območje občine Vojnik ima
težave z vodooskrbo. Pre-
bivalci se oskrbujejo z vo-
do, ki ni ravno najboljša,
iz lastnih vodovodnih ob-
jektov. Bodo s pomočjo
evropskega programa
SAPARD odrešeni večnih
skrbi?
Občina Vojnik je v začet-
ku jeseni izvedela za to
možnost, zato računa, da bi
lahko s pomočjo nepovrat-
nih sredstev iz programa
SAPARD zgradila vodovodni
sistem Male Dole-Vojnik-
Tomaž. Vojničani so se na-
mreč marca pridružili raz-
vojnemu programu podeže-
lja z naslovom Oblikovanje
podpornega okolja za raz-
voj turizma in trženja kmeč-
kih pridelkov, ki povezuje
štiri občine na območju celj-
ske upravne enote. S tem se
je ponudila tudi možnost
pridobivanja nepovratnih
sredstev za ureditev vodne
infrastrukture na podeželju,
kjer imajo težave s pitno vo-
do.
V občinskem svetu Vojni-
ka so bili prejšnji teden so-
glasni, da postane glavna
prioriteta njihove občine za
pridobitev sredstev SAPARD
vodovodni sistem Male Do-
le-Vojnik-Tomaž. Gre za na-
ložbo v predračunski vred-
nosti 57 milijonov tolarjev,
od česar želijo pridobiti 75
odstotkov iz SAPARD-a. »Smo
v fazi pridobivanja gradbe-
nega dovoljenja,« je poveda-
la direktorica občinske upra-
ve Mojca Skale.
Kljut? temu, da so podprli
takšno glavno prioriteto tu-
di svetniki s Frankolovega,
pa je tam kar nekaj pomi-
slekov. Projekt namreč pred-
videva priključitev na obsto-
ječi vodovod v Črešnjicah,
na njihovi strani, zato se bo-
jijo, da bo tam ostalo pre-
malo vode. To se nikakor ne
more zgoditi, trdi direktor
javnega podjetja Vodovod-
kanalizacija Celje mag. Mar-
ko Cvikl: »Skrb nad tem ima
stroka in nikakor ne bomo
priključevali več, kot je de-
jansko mogoče. Sicer pa se
na Frankolovem že priprav-
lja vrtina za dodatne količi-
ne vode.«
BRANE JERANKO
Preobremenjen
zdravnik
Na Dobrni se poslužujejo zdravstvenih storitev ljud-
je iz različnih držav, za tamkajšnje občane pa je slabo
poskrbljeno. Kot je v občinskem svetu opozoril svetnik
Jože Majer, je zdravnik dobrnske zdravstvene postaje
bistveno preobremenjen.
Zdravnika, ki je starejša in invalidna oseba, obišče po
celoletni frekvenci 60 pacientov na dan, normativ pa je 42
pacientov. Pri njem jih je vpisanih 2.100, normalno pa bi
bilo 1.800, tako da bi potrebovali še enega zdravnika, ki
bi delal vsaj s polovičnim delovnim časom. O težavah na
Dobrni so že obvestili zdravstvenega ministra, vendar po
Majerjevih besedah odgovora niso dobili.
V občinski stavbi pravijo, da bodo predlagali sestanek
predstojnikoma Zdravstvene postaje Vojnik-Dobrna ter
Zdravstvenega doma Celje. Če težav ne bo konec, bodo
razmislili tudi o možnosti podelitve koncesije.
BRANE JERANKO
V termah zunanji bazen
v Termah Dobrna se pripravljajo na pomembne nove
naložbe, zato je začela tamkajšnja občina s postopkom
javne razgrnitve ter javne obravnave sprememb zazidal-
nega načrta. Tako nameravajo terme na zadnji strani glav-
nega hotela med drugim zgraditi zunanji bazen, povezo-
valni hodnik z Vilo Higiea, poskrbeti za številna nova
parkirišča ter še marsikaj. Med drugim bodo povečali
površine za fitnes, za potrebe glavnega hotela bodo prav
tako preuredili Gozdno vilo, poskrbeli za nov most čez
Toplico, uredili prometno povezavo ter gozdno pot nad
hotelskim pobočjem.
Z OBČINSKIH SVETOV
Pot do gimnazije
SLOVENSKE KONJICE - Gradnja gimnazije v Slovenskih
Konjicah se bo predvidoma začela maja 2004, prve dijake -
bilo naj bi jih okoli 190 - pa bo sprejela v šolskem letu
2005/06. 750 milijonov tolarjev vredno gimnazijo bodo
zgradili na zemljišču nad športno dvorano v Slovenskih Ko-
njicah, na voljo pa bo skoraj 2.600 kvadratnih metrov povr-
šin. Sredstva zanjo bo kar v 60 odstotkih morala zagotoviti
občina, 40 odstotkov bo dodalo Ministrstvo za šolstvo, zna-
nost in šport. Ker je v kraju prostorsko neustrezno rešeno
tudi izobraževanje odraslih, bodo na skupni lokaciji uredi-
li še prostore za tovrstno izobraževanje, investitor tega dela
pa bo SIC - Svetovalno izobraževalni center Slovenske Ko-
njice.
Šest milijonov za sušo
SLOVENSKE KONJICE - Konjiški svetniki so na minuli seji
potrdili Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve ob-
čine. Od šestih milijonov tolarjev bodo za sofinanciranje
nakupa koruze iz blagovnih rezerv namenili dobro polovi-
co sredstev, z milijonom in pol bodo kmetom pomagali pri
nakupu travno deteljnih mešanic, preostanek denarja pa bo
šel kmetom, ki jim je suša poškodovala trajne nasade. V
občini Slovenske Konjice je škodo prijavilo 456 kmetijskih
gospodarstev, skupna višina škode zaradi suše pa je bila
ocenjena na skoraj tristo milijonov tolarjev.
Sodelovanje pošte in občine
ZREČE - V Občini Zreče bo Pošta Slovenije skupaj z družbo
Unior pri avtobusni postaji zgradila večnamenski objekt, v
katerem bo poleg prostorov za pošto tudi velika garažna
hiša za blokovna naselja in potrebe turizma. Vanj se bo pre-
selila tudi občinska uprava, ki je trenutno v zelo majhnih
prostorih, predvsem pa bo na novi lokaciji olajšan dostop
invalidov do občine. Z gradnjo naj bi začeli v drugi polovici
naslednjega leta. Pohiteti pa bodo morali z gradnjo šole na
Stranicah, ker so v naložbo vezana državna sredstva. Tudi
tukaj potekajo razgovori s Pošto Slovenije, saj bi nova stav-
ba, ki bi služila potrebam osnovne šole lahko istočasno imela
prostore za enoto pošte na Stranicah.	RP
Strah jih je streljanja
VITANJE - Vitanjčanom je že nekaj časa trn v peti strelišče
Žimpret, ki je v neposredni bližini krajevnega središča. Bližnji
stanovalci se namreč že lep čas pritožujejo zaradi pokanja
in nenadzorovanega streljanja. Strelišče, ki'je na zasebni
zemlji, je bilo sprva namenjeno le lokalnemu strelskemu
društvu, kasneje pa so ga začeli uporabljati tudi lovci in
ostali, ki imajo dostop do orožja. Do nesreče sicer še ni
prišlo, se pa krajani bojijo ravno slednjega, ker je ob streliš-
ču pešpot. Problematiko strelišča Žimpret so v petek obrav-
navali vitanjski svetniki, svoje mnenje pa je podala tudi
občinska inšpektorica Nataša Kos. Ta o podrobnostih sicer
ni želela razpravljati, je pa povedala, da lokalna skupnost
za odpravo omenjenega problema ni pristojna in zato tudi
ne more direktno ukrepati. Pooblastila za to naj bi imel
inšpektor za okolje in prostor oziroma policija, tako da
obstaja vprašanje za enkrat še odprto.	BA
Občina prodaja zemljo
DOBRNA - Občina Dobrna bo prodala precej zemljišč v
občinski lasti, za katera se zanimajo predvsem Terme Dobr-
na. V tej občini so se sicer v zadnjih letih ukvarjali pred-
vsem s pridobivanjem zemljišč, zlasti zaradi neurejenih zem-
ljiškoknjižnih stanj. Pri tem je prišlo prav s termami do
sodnega spora, zaključenega z izvensodno poravnavo. Zdaj
bo prodanih veliko zemljišč za širitev Term Dobrna, za no-
ve dejavnosti največjega hotela. Poleg vsega bo občina pro-
dala še dve blokovski stanovanji, za kateri sta izrazila zani-
manje za odkup njuna najemnika. V občinski upravi pravi-
jo, da vsega omenjenega občina ne potrebuje, s prodajo pa
se je že strinjal tudi občinski svet. Od vsega prodanega pri-
čakujejo vsaj 76 milijonov tolarjev, ki jih bodo namenili za
nove občinske naložbe.
Dražja komunala
VOJNIK - Občinski svet Vojnika je na zadnji seji z večino
glasov pristal na 6,6-odstotno podražitev vodarine, kanalš-
čine ter čiščenja odpadnih voda. Takšno podražitev je pred-
lagalo javno podjetje Vodovod-kanalizacija Celje. Obenem
so se strinjali s 3,3-odstotnim povišanjem vojniške občin-
ske takse za onesnaževanje voda, ki jo zbirajo za vodovod-
ne investicije. Sicer pa je že pred tem v občinskem komu-
nalnem odboru prevladalo mnenje, da je bolje pristati na
podražitev, kot po dosedanji praksi plačevati pozneje jav-
nemu podjetju iz občinskega proračuna. Podražitve naj bi
začele veljati mesec dni po popolni prijavi cen na mini-
strstvu, z izjemo občinske takse, ki je višja od začetka
decembra.	BJ
Št. 49 - 4. december 2003
v času pričakovanja
Adventna nedelja v znamenju priprav na božični čas ter različnih sejmov
s prvo adventno nede-
ljo se je tudi letos po cerk-
venem koledarju pričelo
novo cerkveno leto. Ad-
vent predstavlja čas pred
božičem, kar latinsko po-
meni prihod.
V	adventnem času naj bi
se vsaj ob nedeljskih veče-
rih družina zbrala okoli
adventnega venčka, prižga-
la svečko na njem in zmo-
lila ter zapela božično pe-
sem. Prižiganje luči je sim-
bolično in kaže na to, da
je Kristusov prihod vedno
bližji. Vsako nedeljo priž-
gemo eno svečo več, prvo
pa smo prižgali v nedeljo.
V	adventnem času števil-
ni organizatorji pripravlja-
jo tudi različne prireditve,
tako ali drugače povezane
z bližajočim se božičem. V
dvorcu Novo Celje je Za-
vod za kulturo, šport in tu-
rizem Žalec v sodelovanju
s Turističnim društvom Pe-
trovče pripravil prvega od
štirih adventnih sejmov, na
katerem so številni izdelo-
valci poleg adventnih venč-
kov ponujali veliko različ-
nih izdelkov, ki sodijo v
predbožični čas.
Podobne sejme bodo v
dvorcu Novo Celje priprav-
ljali še preostale tri advent-
ne nedelje, sejemsko doga-
janje pa bodo v popoldan-
skih urah obogatili z raz-
ličnimi koncerti. Tako bo
prihodnjo nedeljo v dvor-
cu nastopil Mešani pevski
zbor A Capella, v nedeljo,
14.	decembra, se bosta
predstavili flavtistka Karin
Vrhnjak in kitaristka Ma-
ruša Mimik, zadnjo advent-
no nedeljo pa bo obogatil
kvintet harmonik Glasbe-
ne šole Žalec. Vsi koncerti
se bodo pričeli po zaključ-
ku sejma ob 17. uri, zad-
njo adventno nedeljo pa ob
15.	uri pričakujejo še Bo-
žička.
US, foto: TT
Na adventni sejem sodijo tudi različni okraski.
St. 49 - 4. december 2003
KULTURA
19
Cepiči so se prijeli
Jubilejni koncert Celjske folklorne skupine kot večer spominov in nostalgije
Plesalci so tri desetletja CFS
minulo soboto (in s ponovi-
tvijo še v nedeljo) okitili pred
obakrat povsem polno dvo-
rano celjskega gledališča.
Med občinstvom je sedelo in
ploskalo veliko nekdanjih in
morda tudi bodočih folklo-
ristov, saj navdušenje za fol-
kloro narašča.
Na slavnostni koncert so se
dolgo in skrbno pripravljali
skupaj z najmlajšimi člani, ki
I so ogreli dlani in srca gledal-
cev, in nekdanjimi plesalci. Ti
so po izboru zdajšnjega umet-
niškega vodje Mitje Ocvirka
prikazali plese z območja bivše
Jugoslavije, še posebej so ogreli
in navdušili s šopskim plesom.
Osrednji del koncerta, nanj
je z odra vabil maskirani, po-
skočni »pozvačin«, nekdanji
folklorist Drago Jančič (sku-
paj z Anjo Smodej-Sotošek tu-
di avtor domiselne scene), se
je začel z igro otrok nekda-
njih in sedanjih folkloristov.
Ob izvirni, živi ljudski glasbi
i domačih muzikantov so sle-
dili plesi iz Bele krajine, ki
so jih še vedno gibko odple-
sali nekdanji plesalci. Zani-
manje občinstva so pritegnili
manj znani soški plesi; zaple-
sali so jih v plesni priredbi
Bruna Gaberška in glasbeni
Draga Kuneja, ki sta tudi si-
cer veliko prispevala k obstoju
in kakovosti folklorne skupi-
ne. Sledil je splet gorenjskih
svatovskih in kajerskih pust-
nih plesov in za slovo še koz-
janskih plesov, ki so domena
in simbol (tudi v znaku) celj-
skih folkloristov.
Večer, ki ne bo šel v pozabo
tudi zaradi dolgega druženja
v noč, se je začel že v foyerju
gledališča s kronološko boga-
to razstavo fotografij CFS vse
od dne, ko jo je ustanovil in
vodil po odrih doma in po svetu
nekdanji Maroltovec Edo Ga-
beršek-Jež, letošnji dobitnik
posebnega priznanja Javnega
sklada RS za kulturne dejav-
nosti. Razlog več za nostalgi-
čen večer. In, kakor je bilo sli-
šati med občinstvom: »Ježevi
cepiči so se ne samo prijeli,
ampak tudi vzbrsteli in ozele-
neh!«
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
»Za vaš obstoj se ni bati,« je ob čestitki k jubileju pou-
darila Marijana Kolenko, vodja območne izpostave sklada
za kulturne dejavnosti, pod čigar streho sodijo. Za 15 in
več let plesa je Branku Jarmšku, Gregorju Rakovniku,
Jožici Rakovnik in Mihaeli Špegelj izročila zlata repub-
liška priznanja, 14 članom pa bronasta priznanja za 5
let sodelovanja.
Plese iz Bele krajine so plesali nekdanji člani.
Celjski kulturniki
predlagali in grajali
V prostorih Zveze kultur-
nih društev Celje je bil prete-
kli teden tridnevni ciklus jav-
nih razprav o kulturnem pro-
gramu Mestne občine Celje
za obdobje od 2004 do 200Z
Javne razprave so bile pred-
vsem namenjene predstavni-
kom strokovne kulturne jav-
nosti, da podajo svoje pred-
loge in ideje k oblikovanju
kulturnega programa za na-
slednja štiri leta. Na burnih
razpravah, kjer so bolj kriti-
zirali trenutne razmere na
kulturnem področju, kot pa
predlagali rešitve, je bil vse
tri dni največji poudarek na
pomanjkanju denarja za iz-
vajanje kulturnih dejavnosti.
Poudarili so tudi, da se šte-
vilna društva soočajo s pro-
storsko problematiko.
Na zaključni plenarni raz-
pravi je Miran Gajšek iz Za-
voda za planiranje in izgrad-
njo predstavil enega izmed
glavnih projektov občine v
prihodnjih letih, to je oživi-
tev starega mestnega jedra.
Uredili naj bi promet v me-
stu, parke, oživili Združenje
malih trgovcev, v center me-
sta naselili mlade družine in
obnovili Knežji dvorec. Pri
tem je še poudaril, da glavni
problem na področju kultu-
re ni denar, temveč dobra or-
ganizacija kulturnih projek-
tov in programov.
Predloge kulturnikov bo-
do še ta mesec obravnavali
celjski svetniki.	BA
Absurd v teatru
Jacques ali podrejenost in Prihodnost je v jajcih
V Slovenskem ljudskem
gledališču Celje so se za no-
vo predstavo spopadli z ab-
surdom.
Jutri, v petek, ob 19.30 uri
bodo na oder, kot prvo slo-
vensko uprizoritev, postavi-
li delo Eugena lonesca v dveh,
med seboj povezanih enode-
jankah: Jacques ali podreje-
nost in Prihodnost je v jajcih
ali Kaj vse je treba za en svet.
Gre za dramatiko absurda, ki
se na slovenskih odrih že dol-
go ni pojavila, v celjskem gle-
dališču pa se bo prvič, je iz-
bor v program za to sezono
komentirala umetniška vodi-
teljica Tina Kosi.
Delo govori o malomeš-
fanstvu in obravnava dru-
žino; siljenje otroka k po-
roki, nato k potomcem. Pri-
tegnila bo tako odraslo ob-
činstvo kot srednješolce, ki
absurd v 4. letnikih obrav-
navajo kot učno snov. Tekst
je nekako »nadčasoven«, to-
rej še vedno aktualen in ze-
lo zapleten, pri čemer lo-
nesco zahteva nivo čiste in
iskrene igre, poudarja reži-
ser Diego de Brea, znan tu-
di po tem, da je na celjski
oder postavil znameniti
Chicago. S to premiero na-
povedujejo v celjskem gle-
dališču novo uspešnico, za
kar so se z režiserjem na dol-
gih vajah trudili igralci: Mi-
ha Nemec, Barbara Vidovič,
David Čeh, Tina Gorenjak,
Stane Potisk, Jagoda, Tjaša
Železnik, Mario Šelih in
Barbara Medvešček.
Celjskemu ansamblu sta
se (najmanj za eno sezono)
pridružili dramaturginja
Tatjana Doma in lektorica
Metka Damjan, ki sta ob sce-
nografu Samu Lapajnetu,
skladatelju Tomažu Gromu
in drugih sodelavcih sode-
lovali pri postavitvi absur-
da v teatru.
MATEJA PODJED
Srčeva dama
Plesno gledališče Celje bo
v okviru javnega kulturne-
ga programa v sezoni 2003
premierno izvedlo predsta-
vo Srčeva dama, ki je nastala
v sodelovanju z državnim
gledališčem iz Makedonije.
Predstava je kombinacija
dramskega, plesnega, fizič-
nega, lutkovnega gledališča,
pantomime. Že 43. avtorska
premiera, celovečerna pred-
stava Plesnega gledališča Ce-
lje, je narejena v novem slo-
gu Balkan Hardcore, ki sta
ga zaradi posebnega postop-
ka dela poimenovala in izu-
mila avtorja predstave, re-
žiser Pero Danilovski in ko-
reograf Jure Lukaščik. Vse-
buje samo en dialog, ki tra-
ja dve minuti in je govorjen
v angleščini, vse ostalo po-
ve gib. Zgodba govori o na-
stanku in razvoju človeške
civilizacije in o napakah člo-
veka skozi čas, kar nas pri-
pelje do spoznanja, da ima
danes človek namesto srca
opeko.
Predpremiera bo v soboto
v Kulturnem domu v Kamni-
ku, premiera pa v nedeljo ob
19. uri v SLG Celje. Vstopni-
ne ne bo, predstavo pa so omo-
gočili: slovensko in make-
donsko ministrstvo za kultu-
ro, Veleposlaništvo RS v Ma-
kedoniji, Ambasada repub-
like Makedonije v Sloveniji,
Mestna občina Celje in dru-
gi sponzorji.	MP
Kuharca
Razstavo s podnaslovom Kako so kuhale gospodinje
na Celjskem so včeraj, na »ta veseli dan kulture«, odpr-
li v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje.
Avtor razstave je etnolog mag. Vladimir Šlibar, ki je gra-
divo skrbno zbiral dlje časa in o razstavi (izšel je tudi
vodnik) zapisal: »V času, ki ga opisujem (druga polovica
19.	in prva 20. stoletja), so bile možnosti za preživljanje v
Celjski regiji različne. Pri pripravi hrane so v borih sto
letih nastale bistvene spremembe. Mestne in tudi mnoge
podeželske gospodinje, ki so še sredi 19. stoletja priprav-
ljale hrano v črni kuhinji na ognjišču ali v peči, so sredi
20.	stoletja kuhale na zidanih, železnih ali že plinskih
štedilnikih ...« Avtor predstavlja tudi ponudbo boljših celj-
skih gostiln, ki so se zgledovale po dunajskem vzoru. Pov-
prečen obrok je vseboval juho, mesno jed s prikuho in
sladico, za glavno jed pa so gostje naročali različne zrez-
ke, bržole, kotlete ali pečenke.
Razstava je na ogled v predprazničnem času, ko bo na
naših mizah veliko dobrot. Ker bodo mnoge prišle na mi-
ze naravnost iz velikih trgovin, v hišah ne bo dišalo po
peki potice kot nekoč!
MATEJA PODJED
Poglej, muzej! In veliko zanimanje ljudi ob odprtju razstave. Med njimi je bil tudi Oto Pestner.
Direktorji in lajna
Na razstavi Poglej, muzej! Že 40 let ... ki jo je minuli četrtek odprla ministrica za
kulturo Andreja Rihter (več kot 20 let ga je pomagala tudi soustvarjati in voditi) se je
v četrtek v Muzeju novejše zgodovine Celje zbralo toliko ljudi kot že dolgo ne.
Bogato razstavno gradivo v dveh sobah, ki vodi obiskovalca skozi dogodke izpred 40 let
in vse do danes, sporoča o preobrazbi muzeja in napoveduje novosti. Jubilejno leto bodo
v muzeju zaokrožili v sredo ob 18. uri v kavarnici muzeja, kjer bo Tone Kregar vodil
pogovor z vsemi še živečimi nekdanjimi direktorji muzeja. Takrat bodo razstavili tudi
restavrirano lajno, še en zanimiv eksponat, ki bo na ogled v muzeju.
MATEJA PODJED, foto: AŠ
St. 49 - 4. december 2003
v legendo gre severna tribuna hale Golovec.
Preobrat za anale in prvo mesto v skupini - Največja zmaga Florjanov - Velejunaki Kokšarov, Perič in tudi Rutenka
Požun presenetil z obrambo 6-0
Obračun z Nemci Je imel ne-
kaj elementov drame, vendar
v športu vrh dogodka sledi
šele ob koncu. Uvod ni bil
obetaven za Celjane, močno
se je zapletlo po 20. minuti,
ko so gostje trikrat povedli s
sedmimi goli razlike. Vrh je
sledil v zadnji minuti po za-
deti sedemmetrovki Kokša-
rova in v razpletu - zadnjih
sekundah - bi lahko Nemci
tudi zadeli, a prvega mesta
Celjanov ne bi ogrozili.
Zaključek? Bil je v šotoru
ob dvorani, kjer so večkrat
prikazovali posnetek zad-
njih petih minut, ko so čus-
tva preplavila tokrat odlič-
nega Iva Milovanoviča. Vsi
so čakali na igralce, in šele
ob njihovem prihodu je Mičo
»Amerikanac« zvalil na mi-
ze odojke in jagnjetino. Te-
daj sem zagledal Marcina
Lijevvskega, ki si je priži-
gal cigareto.
»Mi smo krivic
ne Ukrajincacf
Poljski bombarder je bil naj-
bolj zaslužen za visoko vods-
tvo Flensburga, saj je v 1. delu
dosegel 5 golov: »Sodnika sta
bila slaba v 2. polčasu, vendar
mi bi morali zadržati visoko
vodstvo, zato smo za poraz kri-
vi sami. Čestitam Celju. Če se
še lahko srečamo? Najbrž se
bomo, kajti oboji smo zelo
močni. Najbolje, da se spopa-
demo v finalu, kajne. V vsa-
kem primeru čakamo na re-
vanšo. »Weltklasse« so Ruten-
ka, Perič in Kokšarov!«
Florjani so ob svoji deset-
letnici »odigrali življenjsko
tekmo«, predvsem tedaj, ko
so bili pivovarji na tleh. Ni-
koli, zagotovo nikoli še ni-
smo v Golovcu slišali takšne
vzpodbude pri sedmih golih
zaostanka. Navijači so izpol-
nili poslanstvo. Svoje ljub-
ljence so pripeljali celo do
zmage, oboji pa so nato pad-
li v delirij. »Velika tekma, ve-
lika zmaga. V določenih tre-
nutkih se je zdelo, da ni reši-
tve. A upanje umira zadnje.
Ponosen sem na svoje soigral-
ce in občinstvo, a zmago pos-
večam ženi in sinu, ki sta še
v bolnišnici,« je dejal kape-
tan Dejan Perič in del noči
prespal pri njiju. Celje bi ga
moralo zadržati, tako kot tudi
Eduarda Kokšarova, ki je
bil najboljši strelec tekme tu-
di zato, ker ni niti enkrat zgre-
šil: »Za sedemmetrovko me
je določil trener. Prvi polčas
raje kar pozabimo, drugi pa
je bil nepozaben.« Sergej Ru-
tenka je po odmoru zadel
šestkrat: »Očitno imamo ve-
liko srce in ogromno željo po
zmagi. Drugi polčas je zaprl
usta vsem tistim, ki dvomijo
v nas. Ob odmoru je Požun
dejal, da moramo garati in ga-
rati. Recept je banalen, a naj-
krajši in očitno tudi popol-
noma ustrezen.« Strateg Mi-
ro Požun ni bil nič kaj prev-
zeten, kasneje je celo zabrun-
dal: »Zdaj pa v Škofjo Loko,
kjer se bomo mučili s Ter-
mom...« Takoj po srečanju pa
je povedal: »Marsikaj je iz-
gledalo izgubljeno. Dejansko
nismo imeli več kaj izgubiti.
Ostal nam je le še boj za čast,
za gledalce, za pokrovitelja.
Breme je naenkrat padlo z ra-
men igralcev, ki so v obram-
bi zaigrali ostro. Sledil je si-
jajen rezultat, ki je vrhunec
te ekipe.«
Do konca?
Bojeviti Marko Oštir je bil
eden od stebrov šokantne Po-
žunove postavitve 6-0: »Zelo
smo veseli. Pred tako fenome-
nalno publiko težko igraš oba
polčasa slabo. Zahvalil bi se
navijačem. Če nas bodo tako
spodbujali še naprej, lahko gre-
mo do konca!« Tone Goršič,
ki je vodil Aero Celje leta 1976
na otvoritvi dvorane, se je
spomnil: »Slave je edini aktiv-
ni na začetku in koncu. Takrat
je igral, sedaj je bil na klopi.«
Športni direktor Slavko Ive-
zič pa je dodal: »Občutki so
res posebni. To je bil krasen
večer. Takšnih ni bilo veliko.
Podobnost s tekmo z Veležem
seveda obstaja, veselje je bilo
obakrat neizmerno. Takrat smo
resnično začeli z vrhunskim ro-
kometom, sedaj obstaja želja,
da bi se tudi nova dvorana »pri-
jela« tako kot Golovec. Žreb
osmine finala lige prvakov na
Dunaju zdaleč ni bil idealen,
a tudi ne slab. Ademar je vr-
hunski klub, a slabši od Bar-
celone in Ciudad Reala. Če se
nam bo v tej sezoni ponudila
možnost, da gremo do konca,
bi jo kot moštvo »iz ozadja«
nemara lahko tudi izkoristili.«
Ko je Renato Vugrin^
pravil priložnost za vod]
je padel. Ko se je vstal, d]
žvižgov, temveč je »s sej
zagrmelo: »Vugi, Vugi...<<
čan je takole strnil misli:
pričan sem bil, da jih i
ujeU. In ko smo jih, je bi
hološka prednost na naž
ni. Ob podpori fantastični
like smo presenetili vse^
le malce spoznajo na rok
Ambicije rastejo, mi pa
limo mir!« Andrej Šušte
prejemal čestitke vodilrd
Flensburga: »Uspelo nai
21. decembra se vidimo
dvorani.« Dopolnil ga je
do Privšek: »Vsem čestitki
nerju, igralcem, navijača
so »potegnili« v pravem tii
ku. Da bi le tako bilo ti
novi dvorani!« Celjani bd
trtič potovali v španski I
kjer so enkrat že zmagai
DEAN ŠUi
Foto: GREGOR kJ
V zadnji minuti je sedemmetrovko ob Thorssonu priigral
Sergej Rutenka.
Končni izid je s svojim osmim zadetkom Iz prav toliko poskusov
postavil »Edi«!
Protinapad Eduarda Kokšarova za 28:27, ko je bila cela »dvorana«
že na nogah.
St. 49 - 4. december 2003
iDelje Pivovarna Lašico -
siensburg 29:28 (12:17)
lE - Dvorana Golovec, 2800 gledalcev. Sodnika: Valentin Vakula in Alexandr Ljudo-
crajina). Delegat: Marek Szajna (Poljska).
; Perič (19), Lorger; Stopar, Rutenka 7, Vugrinec 5, Oštir 3, Bilbija, Kozlina 1,
1, Milosavljevič, Natek 2, Brumen 3, Kokšarov 8 (4). Trener Miro Požun.
<SBURG: Holpert (14), Beutler; Schroeder, Moszczynski, Runge 4, Klimovets 7,
on, Jensen, Christiansen, Stryger 7 (1), Jeppesen, Lijevvski 7, Boldsen, Berge 1.
Kent Harry Andersson.
učitve: GPL 4, Flensburg 8 min.
mmetrovke: GPL 4 (5), Flensburg 1 (1).
jeni potek rezultata: 1:0, 1:2, 2:2, 2:5, 4:5, 5:6, 6:13, 7:14, 8:15, 10:15, 11:17, 13:17,
17:20, 17:21, 19:21, 19:22, 20:23, 23:23, 23:24, 24:24, 24:26, 25:27, 27:27, 28:27,
'29:28.
iluTurnšku so oči karzažarele Zoranu Jankoviču, saj podobno vzdušje pričakuje tudi na evropskem prvenstvu
itje, zagrizite!« je velel Miro Požun, ko je v
Dnčnici šokantno spremenil obrambo.
Marko Oštir je izkoristil vse tri poskuse.
I prvakov; skupina A 1. Lemgo 10, 2. Ciudad Real 9, 3. Zaporožje 5, 4. Conversano
1. Magdeburg 10, 2. Barcelona 9, 3. Haukar 5, 4. Vardar 0. C; 1. Kolding 9, 2. Prule 9,
rtizan 3, 4. Aski 3. D: Montpellier 10, 2. Ademar Leon 8, 3. Cehovski Medvedi 6, 4.
lO. E: 1. Zagreb 6, 2. Szeged 6, 3. Sandefjord 6, 4. Filippos 6. F: 1. Celje Pivovarna
i 11 (196:161), 2. Flensburg 9, 3. Redbergslids 4, 4. Povazska Bystrica 0. G: 1.
i 12, 2. Skjern 5, 3. Kielce 5, 4. Bosna 2.
'i^ublikumu prepovedali (?!), rumeno - zeleni pa so si jo privoščili.
St. 49 - 4. december 2003
22
REPORTAŽA
On: ko še ni videi, kakšna je njegova nova podoba.
Ona: drugačna, navdušena, samozavestna
Planet prazničnih
preobrazb
Zadnja iz niza stilskih preobrazb v
Planetu Tuš v znamenju prazničnih
pričakovanj in Jana Plestenjaka
Tokratna zgodba v okvi-
ru Tuševe akcije Vaša no-
va podoba je pripovedova-
la o praznikih, ki se bliža-
jo in se v svoji čarobnosti
spogledujejo tudi z mislijo
na najdaljšo noč. V ta ok-
vir sodi tudi razmišljanje o
tem, v kakšni opravi bomo
pričakali prvi dan novega
leta. Tokratna izbranca za
modno preobrazbo, ki je bi-
la v petek pred množico obi-
skovalcev v Planetu Tuš,
teh skrbi nimata več.
Natalija Zorko in njen živ-
ljenjski sopotnik Janez Do-
linar iz Griž bosta najdaljšo
noč preživela v oblačilih, ki
jih je zanju izbrala modna sti-
listka Saša Dimič. Na kakšno
večjo silvestrsko prireditev
najbrž ne bosta šla, saj je njun
Mihec še premajhen, da bi si
lahko privoščila daljšo odsot-
nost od doma, sta povedala
na odru pred ogledali.
Občinstvo jima je zaplo-
skalo, ko sta stopila izza ku-
lis, oblečena v elegantna tren-
dovska oblačila blagovne
znamke Sisley, pred tem pa
so se z njunimi lasmi poigra-
vali v frizerskem salonu Mitja
Hair Team. Natalija in Janez
sta bila nad svojima novima
podobama navdušena, prav
tako nad darili iz prodajaln
v Planetu Tuš, ki sta jih od-
nesla domov: nad modnimi
izdelki in dodatki iz Bouti-
qa Alenka in prodajalne Ars,
kozmetičnimi izdelki iz par-
fumerije Beauty World, nad
šopkoma, ki so ga zanju iz-
delali v cvetličarni Šopek, v
solariju Solisun pa se bosta
lahko predajala umetnim
sončnim žarkom. Prireditev
je tudi tokrat povezoval Fran-
ci Podbrežnik.
Med petkovo modno preo-
brazbo so vključili tudi žre-
banje v nagradni igri Nivea,
podjetja iz Biersdorfa, ki je
bila v Tuševih centrih širom
po Sloveniji od 29. oktobra
do 18. novembra. Izžrebali
so 12 srečnežev, novih last-
nikov koles Nivea, ta blagov-
na znamka pa je najmlajše
obiskovalce prireditve razve-
seljevala s pisanimi baloni.
Za dodatno navdušenje in po-
pestritev večera je poskrbel
zvezdnik Jan Plestenjak, ki
je z latino ritmi ter s svojim
glasom in stasom razveselje-
val zlasti ženski del obisko-
valcev Planeta Tuš in zaključ-
ne prireditve Vaša nova po-
doba.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Janez Dolinar in Natalija Zorko pred preobrazbo
Faza ličenja in nastajanja nove pričeske
Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju,
Št. St 61/2002 z dne 20,11.2003 nad stečajnim dolžnikom
MIK d.d. - v stečaju
Trg 8, 3312 PREBOLD
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ
ZBIRANJE PONUDB
(II. narok)
I. PREDMET PRODAJE
1. Terjatve dolžnikovih dolžnikov, ki skupno znašajo
8.041.026,06 SIT. Seznam terjatev je naslednji:
1.1	Terjatev do podjetja Triglav Konfekcija d.d. Kranj v skupni višini
822.991,45 SIT
1.2	Terjatev do podjetja E-Blagovnica Bežigrad, v skupni višini
499.224,70 SIT
1.3	Terjatev do podjetja Gibon d.o.o. Ljubljana, v skupni višini
250.000,00 SIT;
1.4	Terjatev do podjetja NXN d.o.o., Ljubljana, v skupni višini
1.207.765,77 SIT;
1.5	Terjatev do podjetja Mipex d.o.o., Divača, v skupni višini
169.220,00 SIT;
1.6	Terjatev do podjetja Marsel d.o.o., Videm pri Ptuju, v skupni
višini 390.877,82 SIT;
1.7	Terjatev do podjetja Vegrad ID-DS d.o.o,Velenje, v skupni viši-
ni 324.643,40 SIT
1.8	Terjatev do podjetja Koroška trgovina d.d., Radlje ob Dravi, v
skupni višini 31.265,40 SIT;
1.9	Terjatev do Studio mode - Pečnik Vida s.p., Dravograd, v skup-
ni višini 1.101.750,02 SIT;
1.10	Terjatev do Orajt - Kožman Irena s.p., Ilirska Bistrica, v skupni
višini 67.560,00 SIT;
1.11	Terjatev do Gorkič Jožica s.p.. Nova Gorica,v skupni višini
262.440,00 SIT,
1.12Terjatev do Elegant - Pavič Janko s.p., Izola, v skupni višini
1.578.633,00 SIT
I.13Terjatev	do Kos Marija s.p., Slovenj Gradec, v skupni višini
1.334.654,50 SIT;
Izklicna cena za komplet terjatev, znižanih za 90%, znaša
804.102,61 SIT.
Varščina za nakup terjatev znaša najmanj 10% izklicne
cene.
Izklicna cena je postavljena v skladu z zbranimi informacijami o
kvaliteti terjatev in dejstvu, da je nekaj teh terjatev spornih. Vso
dokumentacijo je možno videti po predhodnem dogovoru s stečaj-
nim upraviteljem. Izklicna cena za nakup terjatev ne zajema dajatev
in morebitnih davščin.
II.	POGOJI PRODAJE
1.	Premoženje pod točko 1 se prodaja skupno v kompletu.
2.	Premoženje se prodaja po sistemu »videno - kupljeno in brez jamstev
za izterljivost«.
3.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo Izbral
stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata
(154. čl. ZPPSL).
4.	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpi-
sati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja
za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve
pogodbe.
5.	Davek in ostale morebitne dajatve prenosa terjatev kupcu plača
kupec.
6.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 4, ne sklene
pogodbe oziroma odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača
v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od
pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka
za izpolnitev ter zadržati varščino v korist stečajne mase.
7.	Premoženje - terjatve preidejo v lastništvo in posest kupca šele
takrat, ko je v celoti plačana kupnina.
8.	Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače
odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane
po pokritju varščine in dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega
odstopa od pogodbe.
III.	POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z
ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače
pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v
določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične
osebe, ki so določene v 153. členu I., II., in III. odstavek ZPPSL.
2.	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, njegov točen naslov in
ponujeni znesek, ponudba pa mora biti podpisana s strani osebe, ki
je pooblaščena za zastopanje. Ponudniki morajo ponudbi pritožiti:
dokazilo o plačilu varščine, ki je potrjeno s strani banke, fizične
osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o
registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponud-
be, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.
4.	Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžni-
ka odprt pri Banki Celje št. 06000-0929100831 s pripisom name-
na nakazila: »varščina za zbiranje ponudb«.
5.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina
brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV.	POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1.	Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi.
2.	O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15 dneh od poteka roka
za zbiranje ponudb.
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v os-
mih dneh od izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najboljšim ponudni-
kom, v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali
kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogod-
be.
5.	Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova
22, 3000 Celje s pripisom »Stečajni postopek Opr Št. 61/2002 -
Ponudba za odkup - ne odpiraj«.
V.	DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo
zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu,
GSM. 041 652-185 ali na tel. 03 427 44 80. Vpogled v dokumen-
tacijo o terjatvah in dodatne informacije o terjatvah je mogoče dobiti
vsak delovni dan od 8. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s
stečajnim upraviteljem.
St. 49 - 4. december 2003
INFORMACIJE
23
Center za nego obraza in telesa - kjer si vrhunsid dosežki in tradicija podajajo roko
Center za nego obraza
h telesa, ki ga že vrsto
let uspešno vodi diplomi-
rana kozmetičarka Alen-
ka Marguč s svojo ekipo,
je strankam poznan na
dveii lokacijah: v prijet-
no urejenem kozmetič-
nem salonu na Cledališ-
kem trgu 7 in na sejem-
skem objektu Golovec na
Dečkovi 1 v Celju.
Za lepoto in zdravje ter za
dobro počutje se lahko odlo-
žimo sami, je prepričana Alen-
ka Marguč s sodelavkami, ki
so strokovno usposobljene za
hego obraza in Učenje, pedi-
Ikuro, lasersko odstranjeva-
|ije dlak na obrazu in telesu,
"zadnjem času je postala pri-
pbljena novost brezplačno
letovanje, vsak dan, od po-
Neljka do petka med 13. in
j15. uro. Pomembno je vede-
% kakšen tip kože Imamo, ka-
hra krema se ji prilega, ka-
1^0 se negovati doma in še
''marsikaj koristnega povedo
'kozmetičarke strankam, ki
Se obrnejo k njim za nasvet,
t^rmatološko svetovanje
^rokovnjaka dermatologa
^ je tako ali tako sestavni
storitev centra za nego
Obraza in telesa v salonu na
^dališkem trgu.
V prednovoletnem času se
''Odo kozmetičarke še pose-
potrudile za lepoto in pri-
j^no počutje strank, ki jih
'^0 obiskale po naročilu po
telefonu (03) 49 26 000 na
Gledališkem trgu in (03) 42
82 643 na Dečkovi 1, kjer so
v dišečih prostorih na voljo
turška in finska savna, zelišč-
na in infrardeča savna, raz-
lične masaže, solarij, pediku-
ra in manikura... Tisti, ki red-
no zahajajo v savne na Co-
tovcu, se zaradi močnega ener-
getskega polja, ki je bilo iz-
merjeno prav v teh prosto-
rih, po savnanju zelo dobro
počutijo, pripoveduje Alenka
Marguč, ki se je o tem tudi
sama prepričala.
Mnoge ženske že tudi ve-
do, da si je mogoče v Alenki-
nih salonih pomagati pri
zdravljenju nadležnega celu-
lita in odstranjevanju odveč-
nih kilogramov z najsodob-
nejšimi metodami in novimi
aparaturami.
Kozmetičarke z Alenko
Marguč strankam z vese-
ljem svetujejo, jim podrob-
no predstavijo posege in
metode dela na njihovem
telesu in aparature ter jam-
čijo za diskretnost. Uspeh,
pravijo, je v veselje obojim.
Tako kot jim je v veselje in
jih napolni z novo energijo,
kadar se odzovejo na kakšno
humanitarno povabilo, sve-
tovanje in osveščanje ljudi.
Kaj je
mikrodermabrazija?
Mikrodermabrazija ali skin
lifting, s katerim se ukvarjajo
v salonu na Gledališkem trgu
7, je po besedah Alenke Mar-
guč modema tehnika, pri ka-
teri se s pomočjo nežnega me-
haničnega peeling procesa iz-
boljšujejo regenerativne spo-
sobnosti kože. Res da je bila
to na začetku izključno derma-
tološka tehnika, poduči Alen-
ka Marguč, zdaj pa se je uspe-
šno poslužujejo tudi inštituti
za estetiko in kozmetičarji. Upo-
rablja se kot zelo uspešen po-
stopek v boju proti gubam, iz-
gubi elastičnosti kože, starost-
nim pegam, hiperkeratozi, po
poškodbah po sončenju, pa tucfi
pri aknah, brazgotinah po ak-
nah, razširjenih porah, pigmen-
tacijah...
uporaba laserja v
kozmetiki
v kozmetičnem salonu
Alenke Marguč uporabljajo v
sodelovanju z dermatologom
tudi »Svveetlight« laser, s ka-
terim odpravljajo čezmerno
poraščenost, razširjene kapi-
lare po obrazu in telesu, od-
lične rezultate pa dosegajo
tudi pri pomlajevanju kože.
Lepota in zdravje v salonih Alenke Marguč
Št. 49 - 4. december 2003
24
ŠPORT
Eksplozija
Dragana
Čadikovskega
Publikum sedmi, Šmartno osmo - Lokalni derbi v znamenju razigranih
Celjanov - Usoda celjskih enajstmetrovk se nadaljuje
Jesenski prvak je še tretjič Go-
rica, za njo Publikum zaostaja
za osem točk, Šmartno pa še za
tri več. Pred obema je Mura, ki
pa lahko za zeleno mizo izgubi
zadnje tri točke po zmagi nad Pri-
morjem, v uvodnem spomladan-
skem krogu pa bo gostovala v
Šmartnem ob Paki.
Tam denarja ni in mnogi napove-
dujejo odhode, nekaj sprememb pa
bo bržkone tudi v Celju, še posebej,
če se bo vodstvo kluba lahko znebi-
lo koga od nezadovoljnih igralcev.
»Ni šlo za
živijenjelff
Trener vijoličastih Vojislav Si-
meunovič je odlično opravil svoj
posel v Šmartnem ob Paki, tudi
»petarda« ni pokvarila njegovega
učinka: »Čestitam gostiteljem za
zasluženo zmago, ki pa je morda
previsoka, kajti Mujanovič je za-
pravil enajstmetrovko za znižanje
zaostanka na 3:1. Imam občutek,
da so moji igralci že bili na dopu-
stu. Povsem drugače je bilo z do-
mačim moštvom, ki mu je zmaga
pomenila življenje. Ob porazu bi
najbrž izgubil možnosti za uvrsti-
tev med vodilno šesterico, kar bi
bilo zanj katastrofa. Z osvojenimi
24 točkami smo zelo zadovoljni,
predvsem glede na situacijo v klu-
bu. Za šesto mesto imamo le teo-
retične možnosti, praktičnih pa ne.
Moja pogodba se je iztekla, kako
bo naprej, ne vem.«
Marijan Pušnik se je vrnil na
začetek: »Ne bi se strinjal, da je bi-
la to tekma za življenje. To je zgolj
nogometna igra, brez vojne. Živ-
ljenje je vse kaj drugega. Svojim
fantom čestitam za odlično igro,
za željo, borbenost. V drugem pol-
času so celo stopnjevali ritem. Ver-
jamem, da se bomo po štirih spom-
ladanskih krogih uvrstiU v ligo za
prvaka. Jeseni smo zbrali premalo
točk. Doživeli smo nesrečne tesne
poraze z Mariborom, Olimpijo in
Koprom doma, pa v Murski Sobo-
ti, kjer smo bili boljši, sledila je še
sporna tekma v Ajdovščini... Če bi
le tu osvojili 4 ali 5 točk, bi bili tik
pod vrhom. Kar pa se ostalega tiče:
po igranju z roko Šmarčanov, smo
bili prikrajšani še za osmo ali de-
veto enajstmetrovko v tej sezoni.
Tekmecem pa jih zlahka dosodijo.
Najin spor s Čadikovskim je bil me-
dijsko prenapihnjen. Je zelo dober
nogometaš, ko pa bo izboljšal svo-
je obnašanje, bo vrhunski. Ekipi ško-
di posredno, najbolj pa sebi.«
Kraljujejo na
prvem mestu
Tudi drugoligaši so sklenili jesen-
ski del. Velenjski Rudar si je na do-
mačem igrišču s 4:0 priigral visoko
zmago nad Krškim in tako potrdil
vodilno mesto na lestvici. »Rezultat
je bil res dober, primeren temu, kar
smo prikazali, vendar nam po dru-
gi strani ugaja, da je prvenstvo kon-
čano,« je dejal trener Drago Kostanj-
šek. V 24. minuti je mrežo najprej
zatresel Damjan Romih, Ismet Ek-
mečič pa je domače popeljal na od-
mor z dvema zadetkoma prednosti.
Za še večje veselje velenjskih navi-
jačev pa je v 84. in 88. minuti po-
skrbel Mirnes Ibrahimovič. »Ni-
smo načrtovali velike razlike v toč-
kah. Za nas je pomembno samo
končno prvo mesto, ki neposredno
vodi v 1. ligo. Dobra ekipa je prava
osnova, ki nam lahko zagotavlja še
boljši spomladanski del. V pokalu
pa smo seveda razočarali in tu ni
kaj drugega dodati kot to, da nismo
naredili tistega, kar bi lahko,« oce-
njuje jesenski del Kostanjšek. Igral-
ci pa nimajo počitka in še trenirajo,
prosti bodo le med božičnimi in no-
voletnimi prazniki, sicer pa Kostanj-
šek veli: »Dopusta ni!«
»Ambicij za prvo
ligo še nimamoff
Tudi Dravinja je zadnje srečanje
odigrala odlično, v Izoli je zmagala
s 4:0. »Ekipa je držala vse niti igre v
svojih nogah in zato tudi visoko zma-
gala,« je dejal trener Marjan Mar-
janovič. Po dveh zadetkih Braneta
Vodopivca sta se v 2. polčasu razi-
grala še Elmedin Koljič in Vito
Adam. »Z jesenskim delom sem
izredno zadovoljen, ekipa me je na
nek način z zelo dobrimi igrami in
rezultati presenetila. Sredi tekmo-
vanja so nas pestile poškodbe, zato
smo vključili večje število igralcev.
V zadnjem delu sezone pa smo spet
dosegali odlične rezultate, tako da
se nam je vsaka poteza obrestova-
la,« je preteklo polovico sezone vi-
del Marjanovič. Konjičani ambicij
za vstop v 1. ligo še nimajo, želijo
pa si igrati dobro in dosegati dobre
rezultate. »V tem prehodnem obdob-
ju imamo nalogo, da odpravimo do-
ločene pomanjkljivosti, saniramo
poškodbe in se v primeru odhoda
kakšnega igralca odločimo za novo
okrepitev. Dela je še dovolj,« je za-
ključil konjiški trener.
JASMINA ŽOHAR
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Najboljši igralci 18. kroga: 10
točk - Dragan Cadikovski, 5 - Mar-
ko Križnik, 3 - Darko Maletič, 2 -
Robert Koren, 1 - Aleksander Še-
liga (vsi CMC Publikum).
Kot vselej je bil Mitja Brulc precej zagnan
Gostje so nekajkrat grobo zaustavili Dragana Čadikovskega.
Darko Maletič je upravičil trenerjevo zaupanje.
Športni redakciji Televizije Celje in NT&RC ves čas sezone s točka-
mi ocenjujeta najboljše igralce CMC Publikuma in Šmartna po posa-
meznem krogu. Po jesenskem delu prvenstva je prepričljivo slavil
Alen Mujanovič (Šmartno), ki je zbral 46 točk, od tega je bil kar
štirikrat nagrajen z desetico. Novinec v celjskem moštvu Dare Vršič
jih ima 33, Simon Sešlar in Robert Koren po 29, Aleksander Šeliga
in Dragan Cadikovski (vsi Publikum) pa sta zbrala 27 točk. Sešlar in
Vršič sta točke prejela kar na polovici vseh tekem, Mitja Brulc pa je
bil nagrajen na osmih tekmah.
PŠ
»Držal sem obljubo!«
Trinajsti dan v januarju bo na-
padalec CMC Publikuma Dra-
gan Cadikovski napolnil 22 let.
Da je nogometni diamant, ki
morda ne bo nikoli izbrušen,
smo že zapisali. Da je v nemi-
losti določenega dela občinstva,
vedo tisti, ki obiskujejo tekme.
Da so mu zaploskali prav vsi,
pa je bila celjska novica dneva.
V soboto mu je na Hudinji us-
pel prvi hat trick, proti Šmarča-
nom. Zdaj si deli deveto mesto
na listi strelcev.
»Da nisem višje, je povsem mo-
ja krivda, kajti zapravil sem kar
nekaj izrazitih priložnosti. Upam,
da se mi bo spomladi povsem od-
prlo. Pravzaprav sem v to prepri-
čan. Dohitel bom vodilne in jih
tudi prehitel.«
Pri prvem golu je močno stre-
ljal Lungu. Kaj ste imeli vmes?
Zdi se mi, da bo žoga obšla gol.
Instinktivno sem nastavil nogo in
žoga je bistveno spremenila smer
ter prevarala vratarja.
Vam je bil bolj všeč drugi ali
tretji gol, ki ste ga dosegli z levi-
co?
Vseeno mi je ljubši drugi. Bil
je dosežen s precejšnje razdalje,
udaril sem »iz prve«.
2^kaj ste po tretjem golu po-
hiteli ob rob igrišča in objeli fi-
zioterapevta Bojana Tajnška?
Pred tekmo je napovedal, da
bom dosegel dva zadetka, sam pa
sem menil, da bom zadel trikrat.
Do odmora se je njegova napo-
ved uresničila. Spodbodel me je,
naj držim obljubo. In sem jo. Ne,
ne, nisem Plastovskemu rekel, naj
mi pobere dres. Bil sem utrujen
po tlveh šprintih in sem ga le pov-
prašal, če bi mi storil uslugo.
Ko se je polegel aplavz, ste pre-
jeli rumeni karton. Kako pa so
na vas vplivali žvižgi domače-
ga občinstva pred časom?
Vedno se najdejo takšni, ki jim
kaj ni pogodu. Nerganje gledal-
cev in njihovi žvižgi so me le še
bolj podžgali, postajal sem še
močnejši. Morda je tudi hat trick
sad vsega tega, v živo sta ga vide-
la oče Zoran in brat Nenad.
Mame ni bilo, da bi vam pri-
pravila dimljeno sarmo?
Ne, na žalost. Samo ona zna
mojstrsko skuhati to jed.
Vaša izobrazba?
Sem gimnazijski maturant. Tri
leta sem gimnazijo obiskoval v
Lazarevcu, eno pa v Beogradu, ko
sem igral za Obilic. Ja, ja, spoz-
nal sem tudi Željka Ražnjatoviča
in Svetlano Veličkovič - Ceco. Šlo
mi je kar dobro, a se je začelo
bombardiranje in v vsesplošnem
kaosu sem se vrnil h Kolubari.
Po poltretjem letu v Celju ste
le sprejeli reprezentančno vabi-
lo?
Makedonci so me vabili za tek-
me z Anglijo, Poljsko in Ukraji-
no. Čakal sem in upal, da bi si
lahko priskrbel slovensko držav-
ljanstvo. Nič ni bilo iz tega. Če bi
me poklical Prašnikar, bi se ta-
koj odzval. No, poklical me je
pomočnik selektorja Makedoni-
je Vujadin Stanojkovič. 27. decem-
bra se bomo v Santanderju po-
merili s selekcijo Kantabrije. 12.
januarja pa se začnejo nove pri-
prave Publikuma.
DEAN ŠUSTER
St. 49 - 4. december 2003
ŠPORT
25
Vroče v
Šentjurju
Laščani na zmago, ne na podaljšek
Minuli vikend je bil neus-
pešen za pet moštev s Celj-
skega v obeh najmočnejših
ligah. Zmagala je le Elek-
ira. Laščani so sedaj neko-
liko zaostali v boju za pr-
va štiri mesta, v 1. A SKL
pa so naše štiri ekipe še ved-
no v spodnjem delu s štiri-
mi oziroma tremi zmagami.
Liga je še naprej zelo ize-
načena, saj četrtouvrščeno in
zadnjo ekipo ločita samo dve
zmagi, do konca pa je še v
dveh delih prvenstva kar 17
krogov, torej še dovolj pri-
ložnosti za dvig na tabeli.
Tri lilije so
padle
Skoraj polna dvorana Tri
lilije v Laškem (blizu 2.000
gledalcev) je videla velik boj
v enem od derbijev kroga v
ligi Goodyear, v katerem je
Pivovarna Laško doživela prvi
domači poraz. V zelo izena-
čenem srečanju se je rezul-
tat večkrat spreminjal v ko-
rist enih in drugih, tehtnico
pa je prevesila conska obram-
ba gostov, s katero so prišli
do ključne prednosti. Uspe-
li so jo zadržati do konca, če-
prav so 10 sekund pred kon-
cem domači še imeli napad,
a je bil met Igorja Jokiča na
trojki blokiran. Vseh 21 točk
ie sicer dosegel izza črte 6,25,
]d koder je metal 7-12. Ne-
nanja Jelesijevič je dal 17
ločk in imel 11 skokov (doub-
e - double), Nebojša Joksi-
novič pa je dodal 22 točk.
Žal pa omenjena trojica ni
imela še kakšnega razpolo-
ženega soigralca (Saša Don-
čič vsega 5 točk ob 10-odstot-
iiem metu), da bi prvič spod-
nesla Cibono, pri kateri je
največ pokazal slovenski re-
prezentant Jurica Golemac
(19,9). Laščani ne bodo ime-
li veliko časa za žalost, kajti
že v soboto jih čaka derbi v
Novem mestu proti prebujeni
Krki.
Tudi boben na
igrišču
Najbolj vroče je bilo v tem
l^rogu v Šentjurju, kjer so si
domači zelo želeli premagati
fkipo Pivke. Na koncu jim je
enostavno zmanjkalo zbrano-
sti, ko so bili na robu velike-
ga preobrata. Postojnčani so
lamreč v 29. minuti po teh-
nični in izključujoči napaki
l^apetana Alposa llije Petro-
fiča vodili že za 18 točk, v»
^dnjem delu pa so se doma-
či po zaslugi trojk Robija Ri-
hz\a (4, skupno 16 točk) in
Seida Hajriča (22 točk, 11
skokov) približali le na toč-
zaostanka. Pri tem je Pe-
'^r Maček zgrešil čisti met za
'fi točke, mladi Stanko Se-
'^ič, ki je igral prvo prvens-
''^eno tekmo v starem dresu.
pa je pri dveh točkah zaostan-
ka zgrešil dva prosta meta in
v zadnji sekundi še met za tri
točke za morebitni podaljšek.
Šentjurčani so igrali brez cen-
tra Daria Livajiča, kajti pa-
pirjev iz Gruzije še ni, manj-
kal je oboleli Sandi Čebular,
ob dalj časa odsotnih Petru
Jovanoviču in Jerneju Tilin-
gerju. Med celotnim sreča-
njem in še posebej ob izklju-
čitvi je bilo vroče v Hruševcu
zaradi obupnega sojenja Dam-
jana Gajška (Trbovlje), ki je
sodil predvsem proti košar-
ki. Prijavo si je prislužil tre-
ner Boris Zrinski, delegat pa
je prijavil tudi fizioterapevta
Daliborja Iveliča. Ob tem je
na igrišče priletel še boben.
Šentjurčani bodo morali po-
šteno seči v blagajno, da po-
ravnajo kazni, ki jih bodo do-
letele zaradi nedoraslih sod-
nikov.
Peterka kroga: Ručigaj,
Čmer, Nuhanovič (vsi Elek-
tra), Jokič, Jelesijevič (oba
Pivovarna Laško).
Igralec kroga: Blaž Ru-
čigaj (Elektra).
Trener kroga: Memi Be-
čirovič (Elektra).
Elektra nadaljuje z zmago-
vitim nizom. Tretja zapored-
na zmaga jo je pripeljala že v
sredino lestvice, odlična igra
ekipe Memija Bečiroviča pa
je bila ob koncu nagrajena z
daljšim aplavzem šoštanjskih
navijačev. Blestela je celotna
ekipa Elektre, prvi mož je bil
Blaž Ručigaj (35 točk, za dve
točki 7-7, 9 skokov), Miha
Čmer pa je zbral 9 asistenc.
V Zrečah
podaljšek
Rogla je izgubila še eno do-
mače srečanje, po podaljšku
proti Triglavu. V zelo izena-
čenem srečanju sta barko Ro-
gle na površju držala pred-
vsem Samo Grum (24 točk,
61%), in Boštjan Sivka (18),
kar pa ob koncu ni bilo do-
volj, saj je zmaga odšla ho-
mogenejši in srečnejši ekipi
iz Kranja. Polzelani so brez
Sama Finžgarja debelo iz-
gubili skok v Zagorju
(20:36), kar je bilo odločil-
nega pomena v srečanju z vo-
dilno ekipo lige. Branislav
Josipovič (16) in Matjaž Ci-
zej (14) sta bila preveč osam-
ljena v napadu Hopsov za
presenečenje v Zasavju.
Naslednji krog prinaša dva
lokalna derbija. Na Polzeli
Hopsi pričakujejo Šentjurča-
ne, ki v gosteh niso zmagali
že od aprila v prejšnjem pr-
venstvu, v Šoštanju pa se bo-
sta spopadla Elektra in Ro-
gla.
JANEZ TERBOVC
Foto: ALEKS ŠTERN
Najboljši strelec tekme Nebojša Joksimovič (levo) je bil hitrejši od blo-
kade Josipa Sesarja.
a kratko
Nagaokin memorial Sankakuju
Ljubljana: Na 40. mednarodnem judo tekmovanju v spo-
min na tragično preminulega Japonca Kokičija Nagaoke je
v konkurenci več kot 40 klubov pri članicah zmagal celjski
Sankaku. V kategoriji do 48 kg je slavila Nives Pere, do 63
kg pa Regina Jerneje. Presenetljivo je izgubila Lucija Polau-
der, a le zavoljo previsoke telesne temperature. Drugo me-
sto so pri moških osvojili judoisti Ivo Reye, posamezno je v
kategoriji do 100 kg zmagal njihov član Darko Petelinšek,
do 60 kg pa Sankakujevec Rok Drakšič.	PŠ
Celjanke korak do naslova
Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 10. krogu 1. A lige na
domačem kegljišču Golovca premagale ekipo Triglava iz Kra-
nja s 6:2 in vodijo na lestvici s prednostjo štirih točk. Pri Ce-
Ijankah je največ kegljev podria Andreja Razlag (553). Ta ko-
nec tedna bodo v Kranju prve izbirne tekme za sestavo državne
reprezentance, za kar se poteguje tudi 10 Celjank.	JK
Drsalci v Beogradu
Beograd: Danes in jutri bo potekal evropski turnir v umet-
nostnem drsanju. Med najboljšimi bo v ISA konkurenci na-
stopila tudi Celjanka Anja Bratec, medtem ko bodo številni
mladi celjski tekmovalci sodelovali na tradicionalnih igrah
najmlajših.	JK
Druga zmaga mladih Celjank
Celje: V 2. krogu razigravanja za najboljše v 1. B ligi so
rokometašice Celjskih mesnin presenetljivo premagale biv-
šega prvoligaša Škocjana z 29:24. Maja Šon je dosegla 11
golov, Tara Filipovič in Ula Toplak pa po 6.	JK
panorama
NOGOMET
2. SL
18. krog: Izola - Dravinja
0:4 (0:1); Vodopivec (4, 67),
Koljič (78), Adam (80). Ru-
dar - Krško Posavje 4:0 (2:0);
Romih (24), Ekmečič (36),
Ibrahimovič (84, 88). Vrst-
ni red: Rudar 42, Zagorje 36,
Dravinja 33, Bela krajina 31,
Livar 29, Aluminij 25, Krš-
ko 23, Triglav 20, Izola 19,
Brda, Sežana 13, Svoboda 10.
MALI NOGOMET
8. krog: Dobovec - Napoli
8:2; Kosernik (12), Bogatin
(12),Černoša(13),Stres (22,
30), Zdovc (29, 40), Pored-
ski (34). Nazarje - Brežice 5:2;
Adamič (15, 32), Metulj
(17), Dalamea (30), Hren
(36). Vrstni red: Litija 24,
Puntar 19, Nazarje 13, Vito-
marci 11, Metropol, Dobo-
vec, Beton 9, Kix 8, Napoli
6, Brežice 3.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
11. krog: Pivovarna Laš-
ko - Gibona 77:79 (63:63,
40:42, 23:19); Joksimovič
22, Jokič 21, Jelesijevič 17,
Dončič 5, Brolih, Dojčin, Ri-
zvič 4; Golemac 19, Žižič 11.
Vrstni red: Reflex, Crvena
zvezda 19, Gibona, Buduč-
nost, Union Olimpija 18, Za-
dar. Pivovarna Laško, Zagreb
17, Split 16, Lovčen, Slovan
15,	Krka 14, Široki 13, Ba-
njalučka pivara 12.
1.SL
10. krog: Rogla - Triglav
92:96 (84:84, 64:65, 47:49,
27:25); Grum 24, Sivka 18,
Brolih 17, Strnad 14, Živa-
novič 11, Zinrajh 6, Hohler
2; Lorbek 21, Julevič 17. Al-
pos Kemoplast - Pivka 77:80
(53:65, 30:41, 11:18); Haj-
rič 22, Trifunovič 17, Ribežl
16,	Petrovič 11, A. Maček 3,
Sebič, Kočar, P Maček, Palč-
nik 2; Petranovič 26, B. Jo-
vanovič 17. Zagorje - Hopsi
104:80 (79:61, 49:41, 17:19);
Novakovič 19, Zagorc 18; Jo-
sipovič 16, Gizej 14, Debevc
12,	Geržina, Arčan 10, Skok
6, Božič, Steffel 5, Godler 2.
Elektra - Kraški zidar 104:70
(74:52, 53:29, 23:9); Ruči-
gaj 35, Nuhanovič 20, Čmer
14, Krejič 13, Auer 11, Ne-
deljkovič 9, Vidovič 2; Že-
kelj 17, Vukič, H usič 12. Vrst-
ni red: Zagorje, Helios 18,
Pivka 17, Triglav 15, Elektra,
Koper, Rogla, Hopsi 14, Al-
pos Kemoplast, Kraški zidar
13.
LIGA TROCAL
8. krog: Gospič - Merkur
82:59 (62:51, 39:29, 22:14);
Jocič 19, Maksimovič 10,
Temnik 13, Jereb 7, Erkič,
Kvas 4, Ramšak 2. Vrstni
red: Šibenik 15, Gospič,
Croatia 14, Mekur, Universi-
teti 12, Maribor, Jedinstvo,
Ježica 11, Željezničar 10, Tro-
glav 8, Wels 6.
POKAL FIBA
6. krog: Merkur - Loko
Trutnov 74:67 (45:53, 37:35,
20:23); Jocič 21, Maksimo-
vič 13, Temnik, Jurše 11, Je-
reb 7, Erkič 6, Ramšak 3, Kvas
2; Kuritkova 18, Hartigova,
Kulichova 14.
SAVINJSKA LIGA
3. krog: ŠK Žalec - Gelje
76:33, Polzela - Ločica
60:62, Žvajga - Gomilsko
53:83, Tiveed - Parižlje
88:54, Velenje-Laško 91:7\.
Vrstni red: ŠK Žalec, Pol-
zela, Gomilsko, Ločica 5,
Velenje, Prebold, Laško,
Tweed 4, Celje, Žvajga, Pa-
rižlje 3.
ODBOJKA
1. DL
8.	krog: Šoštanj Topolšica
- Bled 2:3 (20, 15, -18, -27, -
13).
9.	krog: Stavbar - Šoštanj
Topolšica 2:3 (-21, 19, 14, -
21, -7). Vrstni red: Kamnik
24, Salonit 21, Šoštanj Topol-
šica 20, Svit 19, Bled 15, Kr-
ka 12, Olimpija 10, Maribor
7, Fužinar 5, Pomurje 1.
M^RTNI
Kledar
PETEK 5. 12.
MALI NOGOMET
9. krog: Ptuj: Vitomarci -
Dobovec, Maribor: Napoli -
Nazarje.
SOBOTA 6. 12.
KOŠARKA
Goodyear liga, 12. krog:
Novo mesto: Krka - Pivovar-
na Laško.
1. SL, 11. krog, Šoštanj:
Elektra - Rogla (19), Polze-
la: Hopsi - Alpos Kemoplast
(20).
Trocal liga, 11. krog, Ce-
lje: Merkur - Croatia (18).
ROKOMET
Liga Siol, 10. krog: Celje
Pivovarna Laško - Trimo
(18.30), Ljubljana: Prule 67
-	Gorenje.
ODBOJKA
1. DL, 10. krog. Slovenska
Bistrica: Svit - Šoštanj Topol-
šica.
SREDA 10. 12.
ROKOMET
Liga Siol, 11. krog: Koper
-	Celje Pivovarna Laško, Ve-
lenje: Gorenje - Prevent (19).
planinski kotiček
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 14. decembra
na 23. pohod na Tišje. Odhod ob 6.22 z železniške postaje
v Celju. Prijave do 12. decembra na tel. 03 545 29 27 ali 040
324 669.
ŠKD Rudar Pečovje vabi: 6. decembra na 3. Barbarin
pohod (na Sv. Barbaro - Trobni Dol). Zbrali se bomo na
Pečovju (na igrišču) med 8. in 10. uro. Informacije na tel.
041 644 727.
St. 49 - 4. december 2003
26
KRONIKA
Goreča Jankova smrl
Polil z bencinom in prižgal? - Opekline so bile za očeta osemletnega Mitje prehude
Včeraj so v Andražu nad Pol-
zelo pokopali 32-letnega Ivana
Pirečnika - Janka iz Dobriča. Umrl
je v soboto zaradi hudih opeklin.
Dan prej naj bi se 32-letnik po spo-
ru z domačimi zaklenil v hišo,
prostore polil z vnetljivo tekoči-
no in vse skupaj zažgal. Tako pra-
vijo na policiji, kjer sumijo, da
gre za samomor.
»Ker je bila hiša zaklenjena, so v
notranjost vdrli gasilci in iz ognja
rešili hudo poškodovanega doma-
čina,« še dodajajo v uradnem po-
ročilu. Z reševalnim vozilom so ga
odpeljali v celjsko bolnišnico, na-
to pa zaradi izjemno hudih opeklin
v Klinični center v Ljubljano. V so-
boto opoldne je Jankov oče iz Ljub-
ljane prejel klic, da je s sinom zelo
slabo. Uro kasneje je sin umrl.
»V hiši goriff
v ponedeljek smo se pogovarjali
z očetom Ivanom. »Ne vem, kaj se
je zgodilo. Moralo je priti do neke
eksplozije. Vse je črno, stekla na
vratih v hiši so popokala,« nam je
govoril s solznimi očmi. Pravi, da
je bilo okrog petnajste ure, ko je
opazil snaho Kristino in osemlet-
nega vnuka Mitjo na dvorišču svo-
je hiše. »Rekla mi je, da v njihovi
hiši gori. Takoj sem šel pogledat in
videl, da se skozi okno vali črn dim.
Poklical sem gasilce in stekel do
vrat ter jih poskušal odpreti. Videl
sem sina, kako je ležal na tleh in s
prsti grebel po spodnjem delu vrat.«
Očeta je med govorom prekinil
jok, zatem pa je pokazal na tleh
del sinove srajce, copat in telefon.
Vse je uničeno od ognja in visokih
temperatur. Pravi, da je sina prijel
in ga potegnil ven iz hiše. »Na tra-
vo sem ga položil... Ko ga le ne bi
videl,« je govoril v solzah, »ves je
bil opečen ...«
Na vhodu menda tristo let stare,
toda obnovljene hiše so več kot
opazni sledovi ognja in visoke tem-
perature. V notranjosti so stene in
deli pohištva prekriti s sajami. »Ni
še minilo trideset dni, odkar sva z
Jankom prebelila vso hišo. Vse je
bilo novo v njej. Še novo fasado
sva dala gor, po tleh pred vhodom
pa sva mislila še položiti kamen.
Kje bom mogel zdaj vse to obnav-
ljati. Škode je vsaj za dva milijo-
na. Pa kaj škoda, če sina nimam
več.« Ivan je še dodal, da sta bila s
sinom v petek dogovorjena, da se
bosta odpravila v gozd po drva: »Kdo
bo zdaj vse to delal? Jaz ne morem
več ...«
Janko je bil zaposlen v premo-
govniku Velenje, ravno minuli te-
den pa bi moral imeti dopust. »Bil
je nekoliko nervozen, še posebej v
zadnjih nekaj dneh. Baje, da so ime-
li nekaj v službi,« je povedal oče.
»Menda je s sodelavci na delovnem
mestu spil pivo, pri čemer naj bi
jih zasačil nadrejeni, Janko pa naj
bi zbežal. Tako sem slišal.« Janka
so imeli v službi zaradi njegove prid-
nosti in kolegialnosti izjemno ra-
di, smo še izvedeli.
Kregarije?
Ravno dan prej naj bi Pirečni-
kovi zaradi Janka klicali policijo.
»Dva policista sta prišla, ga vkle-
nila in odpeljala. Naslednji dan so
ga izpustili. Mogoče je bil kaj je-
zen tudi zaradi tega,« je povedal
oče.
Obenem je še dodal, da je Janko
že kot otrok izgubil vid na enem
očesu, s čimer se ni mogel sprijaz-
niti. »Kljub temu je bil priden. In
inteligenten. Vse je znal postoriti;
petdeset let star traktor je spravil v
pogon, ko so že vsi mislili, da z
njim ne bo nič več.«
Poklicali smo tudi poveljnika ga-
silskega društva iz Andraža, Davi-
da Krka, ki se je takoj po obvesti-
lu o dogodku odpeljal v Dobrič. »Vi-
deli smo, da se skozi okno vali dim.
Nadeli smo si dihalne aparate, dva
pa sva vstopila v hišo. Janko je le-
žal za vrati. Ko smo ga odnesli ven,
je bil pri zavesti. Tudi takrat, ko so
prispeli reševalci,« je razlagal. Očeta
naj bi takrat mirili, saj naj bi gasil-
ce tudi zmerjal. Janka pa naj bi iz
hiše odnesli gasilci. Tu se njihov
opis dogodka razlikuje od očeto-
vega.
»V hiši ni veliko gorelo. Gorela
je le neka lesena skrinja, toda vro-
čina in visoke temperature so na-
redile svoje,« je še razlagal Krk. Ga
silci so v hiši našli še desetlitrski
plastenko z bencinom, ki so jo pre
dali kriminalistom, ko so le-ti prišl
na ogled kraja dejanja. Nekaj ben
cina je še ostalo v njej, ostalo p
naj bi Janko polil po hiši in priž
gal.
»Kaj je delal s tistim bencinom
mi ni jasno. Moral si je prižgati ci
gareto, da se je to zgorelo,« si jei
ponedeljek razlagal oče in gleda
proti sinovi sliki na mizi.
V okolici se o dogodku širiji
različne govorice. »Ja, zelo so s(
kregali od minulega ponedeljki
pa do četrtka. Ne vem, kaj so ime
h,« nam je povedala ena od so
sed, pri kateri smo se ustavili preil
pogovorom z Ivanom in povpra
šali, kje domujejo Pirečnikovi
»Nimam veliko stikov z njimi. T(j
da vem, da je bilo izrečenih kai
nekaj hudih besed med Jankon
in očetom!«	I
Toda to so vaške čenče, zakaj s
je zgodilo to, kar se je zgodilo, p
ve samo Janko. In skrivnost je od
nesel s seboj.
SIMONA ŠOLINli
»Ne vem, kako seje zgodilo,« pravi Jankov oče, Ivan Pirečnik starejši. Za temi vhodnimi
vrati je gorel njegov sin.
32-letni Ivan Pirečnik-Janko je umrlzara(
hudih opeklin.
Začetek sojenja za umor
šoštanjskega brezdomca
Na celjskem okrožnem sodiš-
ču se je v torek začelo sojenje
39-letnemu Darku Bačovniku
in štirim mladoletnikom. Ob-
tožnica jih bremeni kaznivega
dejanja umora in sostorilstva
pri umoru, pri najmlajšem mla-
doletniku pa gre za kaznivo de-
janje grdega ravnanja. Šoštanj-
skega brezdomca Marjana Jan-
čiča-Majca naj bi umorili ko-
nec junija v eni izmed hiš v sre-
dišču Šoštanja. Obravnavo so
zaprli za javnost.
Že julija, takoj po podanih ka-
zenskih ovadbah, so na policiji
povedali, da naj bi skupina za-
čela Majca pretepati v noči na 30.
junij. Trojica 16-letnikov naj bi
v eni izmed trgovin ukradla pi-
jačo, jo odnesla v zapuščeno hi-
šo ter se oglasila pri 39-letniku
doma, kjer je bil tudi Maje. Za
tem naj bi se skupaj odpravili na-
zaj v zapuščeno hišo. Tam naj bi
Majca začeli pretepati zaradi spora
o tobaku, ki so ga iskali, nato pa
ga našli pri njem. Karol Turk iz
urada kriminalistične policije
celjske policijske uprave je ta-
krat v izjavi za javnosti povedal:
»Najprej naj bi ga slekli, ga po ce-
lem telesu udarjali z različnimi
predmeti, ki so jih našli v prosto-
ru. Po njegovem telesu naj bi za-
žigali dlake in celo urinirali po
njem.«
Nato naj bi odšli nazaj popi-
vat, se čez nekaj časa vrnili in
Majca začeli znova pretepati, v
zadnjično odprtino pa naj bi mu
potiskali steklenico, so takrat še
povedali na policiji. Proti jutru
naj bi se skupini pridružil še
najmlajši mladoletnik.
Ravno slednjega so poleti spu-
stili na prostost, četverica pa
je ostala v priporu zaradi po-
novitvene nevarnosti in nevar-
nosti vplivanja na priče. To je
že julija povedal vodja okrož-
nega državnega tožilstva Celje
Ivan Žaberl. V primeru, da jih
spoznajo za krive, grozi 39-let-
nemu Bačovniku najvišja, 30-
letna zaporna kazen, mlajšemu
mladoletniku lahko izrečejo za-
vodski ukrep, torej oddajo v
prevzgojni zavod, kar lahko tra-
ja tri leta. Za starejše mlado-
letnike pa je v izjemnih prime-
rih možen mladoletniški zapor
do deset let.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GK
Umorjeni Marjan Jančič-Majc
Črne stene nemo pričajo o petkovi tragediji.
St. 49 - 4. december 2003
NASVETI
27
POGLEJMO V
PRIHODNOST
šifra:
»OBUPANA«
Gospod, po katerem spra-
šujete, se ni umaknil brez raz-
oga. Še vedno goji čustva do
^vls, a je zelo malo možno-
sti, da se bo vrnil. Vzrok za
njegovo odločitev je v njem
^mem in vi niste za to nič
^rivi. Resne težave z zdrav-
em ima, zato je sprejel tak-
jiio odločitev in se umaknil.
Na kmetiji ne boste ostali
ami. Ste se pogovorili s si-
loma? Kot kaže, bi eden od
ijiju imel resen namen prev-
zeti kmetijo in vas razbreme-
niti. Vendar pa morate ponu-
jiti priložnost za to. Razmi-
slite o tem.
Sprememba v zasebnem
življenju je možna prihodnjo
esen. O tem, kako, kaj in s
[om, boste odločali vi. Mo-
goče je, da bo bodoči part-
ner malo mlajši, vendar naj
vas to ne moti. Nič še ni iz-
gubljeno. Prihajajo lepši in
bolj pestri dnevi.
V primeru, da se boste od-
ločili za vozniški izpit, ga bo-
ste uspešno opravili. Ne bo-
ste ga uspeli narediti takoj in
prvič, vendar bo šlo. Do pri-
iiodnjega poletja lahko izpit
uspešno opravite.
Šifra:
»SKUPIVA
PRIHODNOST«
Vaš položaj je res zapleten,
žal pa neke »salomonske« re-
šitve ni. Fantov oče je tak, ka-
(Tšen je in ne bo se spreme-
nil. Sicer pa, zakaj nekoga
spreminjati? Obstaja rek, ki
pravi: »Spremeni sebe, pa boš
spremenil svet.«
Vaš tast o vas nima tako ze-
lo slabega mnenja. Je pa res,
la je zelo zaprte narave in
ežko izraža čustva. Med vr-
iticami pa vam daje vedeti,
la vas na svoj način spoštu-
i. Razmislite o tem. Zelo je
lil razočaran, ko sta se s fan-
om odločila, da se odselita.
Fant želi, da se vrneta na dom
njegovih staršev. Težko vam
svetujem, vendar s trmo ne
loste rešili ničesar. Če boste
želeli ostati v sedanji vezi, bo
treba najti kompromis.
Hčerka je premlada, da bi
napovedovala mogoče tren-
de njene prihodnosti. Poseb-
nih težav z njenim zdravjem
za zdaj ni. Kot kaže, je vse
nekako v mejah normale.
Šifra:
»MODRA
SILA«
Na čustvenem področju bo
kar pestro. Preden se bo zgo-
dilo tisto ta pravo, bo prete-
klo še nekaj časa. V prihod-
nosti boste ustvarili trdno in
trajno čustveno zvezo. Veli-
ko bo odvisno od vas in va-
šega delovanja. Potrebna bo
potrpežljivost in malo tole-
rance. Večja sprememba se
obeta konec prihodnje jese-
ni oziroma v začetku prihod-
nje zime, torej naslednje le-
to. Ničesar niste napisali o
svoji službi; če je nimate, jo
boste v prihodnje dobili ali
jo zamenjali.
Na splošno vas čaka še kar
nekaj zanimivih sprememb.
Vaše življenje se pravzaprav
šele začenja. Šolanje imate
možnost končati, razmislite
pa o tem, da si poiščete po-
moč pri študiju. Verjetno je
kakšen sošolec, ki vam bo pri-
pravljen pomagati. Nikar ne
obupajte. Finančne težave bo-
do trajale še nekaj časa. Bo-
lje bo v drugi polovici pri-
hodnjega leta.
Večjih težav z zdravjem ne
bo. Je pa res, da ga ne smete
zanemarjati in da morate
redno hoditi na preglede. Mo-
goče je, da bo potreben
manjši operativni poseg, ki
ga boste dobro prestali.
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
KAJ BI DANES KUHALI
Čokolada v kuhinji
Tako otroci kot odrasli ima-
jo od nekdaj radi čokoladno
torto v najrazličnejših izved-
bah. Napolnimo jo lahko s
čokoladnim nadevom, ki ga
odišavimo s kavo, cimetom
ali meto. Čokoladni obliv pa
lahko uporabimo za navad-
ne biskvitne torte, za tiste, ki
jih obogatimo z mletimi man-
dlji ali lešniki, ali pa ga po-
strežemo kot toplo omako za
poobedek.
Čokoladni
biskvit
Za torto s premerom 20 cm:
zmehčamo maslo za tortni
model, 4 velika jajca, 125 g
sladkorja v prahu, 100 g na-
vadne moke, 30 g neoslaje-
nega kakava v prahu, 15 g
stopljenega in ohlajenega
masla (po potrebi).
Pečico segrejemo na 190
stopinj Celzija. Dno okrogle-
ga tortnega modela s preme-
rom 20 cm obložimo s po-
voščenim papirjem in nama-
žemo s stopljenim maslom.
V skledi, odporni na vročino,
zmešamo jajca in sladkor. Po-
stavimo nad majhen plamen
ali v dvojno posodo in stepa-
mo, dokler se ne ogreje toli-
ko, da še lahko prijemamo.
Pregreti ne smemo, sicer se
bodo jajca skuhala in bodo
nastale grudice. Odstavimo z
ognja in mešamo v električ-
nem mešalniku, dokler ni
masa lahka in puhasta, prib-
ližno 15 minut. Medtem po-
mešamo presejano moko in
kakav v prahu. Z lopatico po
tretjinah dodajamo moko s ka-
kavom v jajčno mešanico in
zmešamo. Mešamo nežno,
vendar temeljito, ostati ne
sme nobenih vidnih kepic
moke. Pri zadnji tretjini mo-
ke s kakavom dodamo tudi
maslo, če smo se zanj odloči-
li. Nato vlijemo maso v mo-
del in pečemo, dokler ne zač-
ne torta odstopati od stranic
modela, kakšnih 30 do 40 mi-
nut. Ko se torta ohladi, jo z
nazobčanim nožen vodorav-
no prerežemo v tri plošče in
napolnimo z nadevom.
Čokoladni
obliv
Za torto s premerom 20 cm:
350 g navadne čokolade, 125
g masla sobne temperature.
Drobno sesekljamo čoko-
lado, jo damo v ponev s 125
ml mlačne vode in stopimo
na šibkem ognju. Medtem na-
režemo maslo na majhne košč-
ke. Nato odstavimo čokola-
do z ognja in vanjo postopo-
ma dodajamo maslo, po ne-
kaj koščkov naenkrat in zme-
šamo do gladkega. Prelijemo
po ohlajeni torti in si po po-
trebi pomagamo s paletnim
nožem, da zgladimo obliv. Pre-
den krasimo, ohlajamo vsaj
eno uro, nato postrežemo.
Čokoladni
nadev
Za približno 250 ml potre-
bujemo: 250 g navadne čo-
kolade, 250 ml goste smeta-
ne.
Čokolado dobro seseklja-
mo z ostrim nožem; manj-
ši kot so koščki, prej in ena-
komerno se bo čokolada sta-
lila. Sesekljano čokolado
damo v skledo, odporno na
vročino. Smetano zavremo
v ponvi, nato jo prelijemo
po čokoladi in stepamo do
gladkega, da se dobro pre-
meša. Maso damo nato v hla-
dilnik za kakšno uro, da se
ohladi in strdi. Potem jo ste-
pamo z električnim mešal-
nikom, dokler dvakrat ne
naraste, približno 10 mi-
nut. Ko se ohladi, jo damo
v hladilnik, kjer lahko os-
tane, dokler je ne bomo po-
trebovali. Čokoladni nadev
lahko pripravimo tudi za en
teden vnaprej, če ga hrani-
mo pokritega v hladilniku.
Pred stepanjem ga rahlo se-
grejemo.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Fitnes za tretje življenjsko obdobje
Klub senior je name-
njen vsem tistim, ki bi ra-
di ostali čili in zdravi do
pozne starosti ter si tako
izboljšali kakovost življe-
nja. Vse statistike kaže-
jo, da se življenjska do-
ba podaljšuje in da je za-
to zdrav način življenja
vse pomembnejši tudi v
tem obdobju.
Raziskave kažejo, da lahko
z redno vadbo upočasnimo
proces staranja in izboljšamo
splošno počutje. Vrsta znans-
tvenikov trdi, da petdeseta,
šestdeseta in sedemdeseta le-
ta niso leta, ko bi lahko začeli
razmišljati kot starostniki,
sploh pa ne tako živeti. Kaže,
da velja: mladost se ohranja s
pozitivnim načinom razmiš-
ljanja, prožnostjo duha in šir-
jenjem radovednosti. Temu pri-
meren pa mora biti tudi način
življenja - redna vadba in pra-
vilna prehrana.
Raziskovalci ugotavljajo,
da ima lahko treniran 50-
letnik biološko starost ne-
treniranega 30-letnika,
predvsem, če trenira po na-
čelih zdravega življenja ter
namenja potrebno pozor-
nost umskemu in telesnemu
izpopolnjevanju. Zavedati
se moramo, da šport ni sa-
mo motorika, ni samo fizič-
na dejavnost, temveč pred-
vsem igriva in raznovrstna
dejavnost.
Za drugo in tretje življenj-
sko obdobje je značilno pe-
šanje različnih funkcij. Spre-
membe, ki so povezane s sta-
ranjem, so: upadanje mišič-
ne mase, manjša čvrstost ko-
sti, povečanje krvnega tlaka
in maščobnega tkiva, bole-
čine v križu, stopalih, teža-
ve z ravnotežjem, pozablji-
vost ... To je cel kup proble-
mov, ki so v večini primerov
posledica neaktivnosti. Z red-
no vadbo lahko upočasnimo
proces staranja in izboljša-
mo splošno počutje. Izbolj-
šamo lahko telesno držo,
ravnotežje, zmanjšamo mož-
nost padcev, povečamo si od-
pornost na infekcije, izbolj-
šamo prekrvavitev, boljši je
spanec, vadba je preventiva
proti zaprtju. Pomemben vi-
dik je tudi druženje in spoz-
navanje novih ljudi. Pred za-
četkom vadbe pa se posve-
tujte s svojim zdravnikom.
V nekaterih fitnes centrih
imajo organizirano vadbo
za seniorje. Ponavadi je to
skupinska vadba, prilagoje-
na starostnikom, ki poteka
dva- do trikrat tedensko, po-
leg tega pa individualno
obiskujejo tudi fitnes stu-
dio. Vadba je namenjena
upokojencem, zato tudi po-
teka v dopoldanskem času.
Če še niste aktivni, vstopite
v fitnes center in se pozani-
majte za možnosti vadbe.
Za kakovost vašega življe-
nja gre!
Naslednjič: Fit nosečnica
NM
Pravilni odgovor na vpra-
šanje prejšnjega tedna se gla-
si fit bali. Nagrajenki sta:
Doris Šarlah, Pod gabri 31,
Celje, ki bo prejela kupon
za tedensko brezplačno vad-
bo aerobike, in Erika Ši-
lak, Ronkova 16, Celje, ki
bo dobila kupon za 14-dnev-
no brezplačno vadbo Senior
klub ali Fit-nosečnica.
2oya bo v naslednjih številkah Novega tednika odgo-
varjala na vaša vprašanja, ki jih zastavite čim bolj
natanačno z opisom vaših trenutnih razmer. Na ku-
pon napišite šifro, pod katero boste lahko prebrali od-
govor in ga priložite. Svoja vprašanja pošljite na na-
slov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripi-
som »Zoya«.
Nagradno vprašanje:
Naštejte vsaj tri zvrsti aerobike in skupinske vadbe, ki
se je lahko udeležite v Top-Fitu.
Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami
bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za teden-
sko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnevno brez-
plačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top fitu, cen-
tru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju.
St. 49 - 4. december 2003
28
Film za gledalce
Metod Pevec, režiser in scenarist, o filmu Pod njenim oknom ob začetku
predvajanja v Celju
Na 6. festival slovenske-
ga filma je prišel brez fanfar
in spremljave. Nazadnje je
za las izgubil nagrado občins-
tva in prejel polovico mož-
nih nagrad žirije (tudi za sce-
narij) ter v zvezde vkoval žen-
ski del ekipe filma, Polono
Juh in Marjano Brecelj. Na
minulem LIFFe-u je prejel po-
sebno priznanje žirije.
Polona je Duša, učiteljica
plesa, ki se dobiva z obča-
snim (poročenim) ljubim-
cem in se je nezmožna spri-
jazniti s tem, da je nezado-
voljna z lastnim življenjem;
Marjana je njena mama, ki z
ljubeznijo nima prevelikih te-
žav, z jezikanjem pa tudi ne.
Saša Tabakovic je zaljubljen
v Dušo, čeprav se obnaša kot
kriminalec ...
Carmen (prvi film, op.p.)
ali Duša - katera je prava?
Carmen je pač prva ljube-
zen, bolj fatalna, bolj strast-
na, bolj pesniška. Duša je na-
ša soseda, prijateljica, živi
nekje blizu nas. Je vsakda-
nja, pa kljub temu nekaj po-
sebnega. V resnici je Duša še
bolj ženska, kot je bila Car-
men. Carmen provocira lju-
bezen, Duša je ljubezen, za-
to se ji ta tudi vrne.
Po vseh pohvalah in priz-
nanjih - bi še napisali vlo-
go za Polono Juh?
Prvič, odkar pišem, me je
zamikalo napisati vlogo na
kožo igralki, pravzaprav ne
na kožo, na dušo, na redek
igralski talent. Ne znam si
predstavljati, da v naslednjih
letih ne bi spet kmalu sode-
loval z njo.
Na otvoritvi LIFFe-a ste
pred začetkom filma »po-
begnili«, vrnili ste se šele
po filmu. Ste film gledali že
prevečkrat; kakšni občut-
ki vas prevzemajo sedaj?
Ko enkrat svoj film vidiš sto-
krat in več, postaneš tako bo-
leče občutljiv, da ne preneseš
več niti malenkosti, Id bi uteg-
nile biti narobe. Samo za ma-
lenkost slabša projekcija od
optimuma me spravi v slabo
voljo za en teden. Razen tega
pa še trema, živčna vojna - pre-
naporno za srce. Za režiserja
je vsaka projekcija premiera.
Huronski aplavz in po-
tem še posebno priznanje
žirije. Zadovoljni?
Žal sem zamudil celo
aplavz. To mi je res žal. A-
plavzi so najbolj iskrene na-
grade. Posebno priznanje ži-
rije pa je lepo priznanje pred-
vsem zato, ker je program
Perspektiv gostil kar nekaj fil-
mov, ki so že zmagovali na
najuglednejših svetovnih fe-
stivalih. LIFFe je vendarle are-
na, polna zlatih levov, tigrov,
leopardov in medvedov.
Obeti?
Pod njenim oknom je film
za gledalce in dokončno bom
zadovoljen samo, če ga bo-
do ti vzljubili. Svoje obete
in želje vežem predvsem na
obisk v dvoranah in morebi-
ti na uspešen prodor na evrop-
sko TV-tržišče.
PETER ZUPANC
Foto: GREGOR KATIČ
Metod Pevec
Dekleta s
koledarja
Naveličani razgaljenih
Playboyevih zajčic na ko-
ledarjih? Se vam je zaho-
telo drugačnega mesa? Se
vam je zahotelo golega žen-
skega telesa, ki pravi: po-
magajte kupiti zofo? De-
kleta s koledarja, ki so po-
sneta po resničnih dogod-
kih, ponujajo to priložnost.
Ker so yorkshirske punce
kot yorkshirske rože: s sta-
rostjo postanejo le še lep-
še; ker želijo počastiti moš-
kega, ki jim je dal zgoraj
zapisani kompliment; pa
ker želijo v samostojni ak-
tivni kampanji zbrati de-
nar za udobnejšo čakalni-
co v lokalni bolnišnici. In
mimogrede, upokojenska
srečanja so jim živi dolg-
čas.
Če se vam zdi, da je tole
bolj malo zgodbe
za precej dolgo
komično dramo
a la Do nazga,
imate prav.
Vmes dobite vse
pričakovane in
poznane travme
in komplekse gle-
de telesne kondicije, sra-
mežljivosti ter morale, pa
še vedno stasito Helen Mir-
ren in njenega najstniške-
ga sina, ki ne verjame, da
ima priletna mama telo ter
se mu zaradi tega spozna-
nja na glavo nakopljejo ve-
like težave. Dekleta s ko-
ledarja so dejansko Do naz-
ga na ženski način, le da
se ne končajo na istem me-
stu. Naprej gredo. Ne do
kosti, kot gre Robbie Wz7-
liams v svojem videospotn,
temveč do industrializach
je. Do množične porabe. D^
Hollywooda. Do slikanja
potrošnike, kjer se pravi raz-
logi za originalno dejanji
počasi sprevržejo v pohlep,
kompleksna zasebnost pa
postane iskana roba rum&
nih časopisov. Tudi konec ji
povsem logičen: dekleta s«
pretirane popularnosti na-
veličajo in se vrnejo domov
h koreninam, I
pravim moškim,
k svojim pravini
dejavnostim. Spo-
ročilo: ne hodite
Hollywood, če se
niste pripravljeni
sleči do nazga, po-
tem pa se sleči ši
enkrat, pa še enkrat, pa S
enkrat. Manjkajoča notica
stvari se da tudi vzeti v svo
je roke. Dekleta s koledar
ja ne sporočajo nič napat
nega, samo preveč časa s
vzamejo za to, pa premah
so originalna. In tako se re
snični dogodek prelevi v nct
slov iz časopisa, razvlečen
v film, ki ga razložite r
enem stavku. Uh, tale za-
pis je definitivno predolg.
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
Afterlajf
Festivalski filmi v Metropolu in Planetu do 10. decembra
Letošnji celjski Afterlajf je poseben po tem, da bo vsak
od šestih predvajanih filmov - posebnih izbrancev s 14.
LIFFEa - dobil po tri projekcije, dve v Art kinu Metropol
in eno v multikinu. Planetu Tuš. Za poobedek bo sledil
še lanskoletni zmagovalec občinstva. Sestre magdalen-
ke. Videli pa boste sledeče:
Veronica Guerin
(Joel Schumaher)
Sredi devetdesetih je bil Dublin videti kot vojno območ-
je, kjer se je prgišče mamilarskih baronov borilo za prevla-
do v podzemlju. Njihov najhujši sovražnik ni bila policija,
temveč novinarka Veronica Guerin ... Cate Blanchet po-
stavlja resnico pred družino in varnost in postane narodna
junakinja.
Umazane podrobnosti
(Stephen Frears)
Okwe je ilegalni priseljenec iz Nigerije, ki po naključju
pade v primež mednarodne trgovine z notranjimi organi.
Delo zanje najprej ogorčeno zavrne, potem pa izve, da je
njegova skrivna simpatija pripravljena prodati ledvico, da
bi prišla do ponarejenega potnega lista ... Bivša Amelie,
Audrey Taotou, je prisiljena sestopiti iz sanj v grobo re-
sničnost.
Britof z razgledom
(Nick Hurran)
Boris Plotz, direktor pogrebnega zavoda, je kot deček sa-
njal le o dveh stvareh: plesu in Betty. Betty ga je naskrivaj
ljubila, a si ni drznila oporekati željam svojega očeta, zato
se je poročila z županom. Šele v zrelih letih se med nekda-
njima zaljubljencema ponovno prižge iskra ...
Zbogom, Lenin
(Wolffgang Becker)
Leta 1989 se prebivalci Vzhodne Nemčije veselijo padca
zidu. Razen Christiane Kerner, osamljene matere dveh otrok
in zagovornice komunizma, ki je padla v komo. Ko pride k
zavesti, je po zdravnikovih napotkih nič ne sme vznemiriti,
saj je naslednji napad zanjo lahko usoden. Sin Christian
mora mati prepričati, da se nič ni spremenilo ...
Bazen (Francois Ozon)
Sarah Morton je uspešna avtorica literarnih kriminalk,
ki pripravlja novo knjigo. Čas preživlja v poletni vili z baze-
nom v Provansi. Njeno delo zmoti prihod založnikove pro-
miskuitetne hčerke Julie. Sarah moti Juliein divji način živ-
ljenja, toda sčasoma jo začne Julie tudi navdihovati.
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (24.11. do 30. II
Trinajstletnici
(Catherine Hardvuick)
Tracy je pametna in pridna trinajstletnica, uspešna v šoli
in priljubljena med vrstniki. Spoprijatelji se z Evie, najlep-
šo in najbolj popularno punco na šoli, ki jo hitro uvede v
svet seksa in mamil. Tracy hitro spreminja svojo identiteto,
predvsem pa prihaja v huda nesoglasja z ljudmi, s katerimi
se je še pred kratkim razumela ...
PETER ZUPANC
St. 49 - 4. december 2003
PISMA BRALCEV
29
Uredništvo objavlja pi-
sjna bralcev po svoji pre-
soji v skladu z uredniško
politiko, razen ko gre za
odgovore in popravke v
skladu z Zakonom o me-
dijih. Dolžina naj ne pre-
sega 50 vrstic, daljše pris-
pevke krajšamo v uredniš-
tvu oziroma jih avtoma-
tično zavrnemo. Da bi se
izognili nesporazumom,
morajo biti pisma podpi-
sana in opremljena s ce-
lotnim imenom, naslo-
vom ter s telefonsko šte-
vilko avtorja, na katero
lahko preverimo njegovo
identiteto. Nepodpisanih
pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Borci! Vsi
po vrsti!
Dovolite mi napisati nekaj
besed. Berite jih, prosim,
med vrsticami, saj veste - da
ne bo zamer. Nanašajo se na
reportažo z dne 27. novem-
bra 2003, ki govori o slav-
nih in malo manj slavnih, o
pomembnih in malo manj po-
membnih, o vsakdanjih in
malo manj vsakdanjih. A kaj
bi, saj smo vsi borci, vsi po
vrsti. Vsi si prizadevamo za
svetlejšo prihodnost. Lepo je
biti in delati z nekaterimi, jih
voditi in z njihovo priprav-
ljenostjo odkrivati neznano.
Vse lepo in prav. Le včasih
vas zmoti kakšna misel, na-
pisana v dobri veri, da bi po-
magala premakniti kolesje
narave v malo večji dir. Pod
peresom spretnega novinar-
ja se potem še tako nerešlji-
va uganka zdi izvedljiva - kot
v najlepših sanjah. Potem pa
nastopijo pričakovanja, že-
lje, zahteve. Ambicije odra-
slih naenkrat zrastejo. Silijo
nas v neusmiljen boj z nara-
vo. Toda nič ni nemogoče.
Na zahtevo so nekateri pri-
pravljeni plavati tudi proti to-
ku in kljubovati vsem silam.
Toda! Je smiselno pospeše-
vati tok reke in pri tem tve-
gati, da se nekje razlije, še
preden doseže cilj? Ima kdo
sploh to pravico?
BENJAMIN GOVŽE, prof.,
spec. pianist.
Laško
PREJELI
SMO
Upokojenci
podpirajo
reformo
v Celju se je pred kratkim
zbralo okoli 380 predsedni-
kov društev upokojencev
(DU) iz vse Slovenije, ki so
na srečanju z ministrom za
zdravje dr. Dušanom Kebrom
izmenjali mnenja o reformi
zdravstvenega zavarovanja.
Po številnih razpravah v druš-
tvih upokojencev Slovenije
so upokojenci ugotovili, da
je reforma nujno potrebna,
saj zajema zdravje vseh ge-
neracij.
Upokojenci podpiramo
združitev dosedanjega obvez-
nega in prostovoljnega zava-
rovanja. Nepravično je, da so
nekateri plačevali nesoraz-
merno s svojimi prejemki.
Hkrati pa se je nabral in de-
lil dobiček v prostovoljnem
zavarovanju. Upokojenci
podpiramo solidarnostno
zbiranje prispevkov. Ti mo-
rajo biti pravični, da bodo
enakomerno obremenili pre-
jemke upokojencev in zapo-
slenih. Pri tem morajo biti
zajeti vsi letni prejemki, ki
jih posameznik prejema.
Različna višina obremenitve
enakih prejemkov ni spre-
jemljiva.
Upokojenci priznavamo,
da potrebujemo več zdravs-
tvene nege, kot je povpreč-
je, a hkrati poudarjamo, da
smo tudi mi ves aktivni čas
plačevali predpisane prispev-
ke, s samoprispevki gradili
zdravstvene domove, institu-
cije itd. Te še danes koristi-
mo vsi. Tudi upokojenci pris-
pevamo pri vsakodnevnih na-
kupih DDV, zato pričakuje-
mo tudi določen večji delež
iz proračuna.
Posebej je bilo izpostavlje-
no, da morajo biti pravice,
ki izhajajo iz zdravstvenega
zavarovanja, opredeljene v
zakonu. Preprečiti je namreč
potrebno prepogosto spremi-
njanje (beri zmanjševanje)
pravic.
Beseda je tekla tudi o pa-
tronažni službi, pomoči na
domu, čakalnih vrstah in
drugem.
Minister je izpostavil ne-
katere probleme, s katerimi
se srečuje pri tolmačenju re-
forme. Ugotovil je, da je ve-
čina pripomb, ki jih je dobil
v pismeni obliki in na zboru
predstavnikov 250 tisoč upo-
kojencev, sprejemljivih, saj
so te pripombe sprejemljive
za celotno populacijo Sloven-
cev in odražajo glas ljudstva
na terenu.
Na seji navzoči predsedniki
DU so ministru Kebru zaže-
leli uspešen zaključek refor-
me in sprejem ustreznega za-
kona v državnem zboru. Pri-
čakujejo tudi, da bodo po-
vabljeni k razpravi o konkret-
nih zakonskih rešitvah.
JOŽE BUČER,
DU Celje
Zdraviiišici
iioicus
poicus
z zanimanjem prebiram v
dnevnem časopisju prispev-
ke, povezane z dogajanjem
v naši občini, zlasti v zvezi z
zdraviliško dejavnostjo. V vr-
sti prispevkov imam tokrat
v mislih zanimiva poročila s
seje občinskega sveta, ko svet-
niki niso prižgali zelene luči
in »požegnali« sprejetja no-
vega načrta širitve zdraviliš-
ko-turistične dejavnosti v
Zdravilišču Laško.
Pozdravljam odkritosrč-
nost direktorja zdravilišča
Laško, gospoda mag. Roma-
na Matka, ki nam je preko
občinskih svetnikov zaupal
oziroma razodel širokogrud-
nost (dobrosrčnost) Ministrs-
tva za gospodarske dejavno-
sti R Slovenije, ki bi bilo za
realizacijo predstavljenega
investicijskega načrta, vred-
nega 50 milijonov EUR, pri-
pravljeno prispevati kar 40
odstotkov vrednosti te nalož-
be. Nehote se mi vsiljuje pri-
merjava z višino sredstev in
ugodnosti, namenjenih za
obnovo propadajočega zdra-
vilišča v Rimskih Toplicah,
ki je povsem nemogoča. Ne-
razumljiva je tolikšna razli-
ka v naklonjenosti države k
oživitvi enake dejavnosti, v
isti državi in do objektov, ki
sta drug od drugega oddalje-
na le šest kilometrov. Pri vsem
tem niti ni upoštevana kriv-
da za nastalo in še trajajočo
škodo prav s strani takratne-
ga upravljavca te državne last-
nine, ministrstva za obram-
bo in J.J., ki po odhodu JLA
ni znal ali hotel imenovati no-
vega upravnika zdravilišča.
Očitno obstaja tudi razli-
ka v presoji potreb posamez-
nega kraja in možnostih lo-
biranja. K doslej (že) vzor-
no obnovljenemu in skoraj
že luksuzno urejenemu laš-
kemu zdravilišču je bila, kot
že omenjeno, zdaj obljublje-
na še bogata podpora iz dr-
žavne blagajne - beri: do 40
odstotkov prispevka za to na-
ložbo! Sprašujem se, po kak-
šnih kriterijih se določajo
merila pri delitvi državnih
sredstev?
Zanimivo je, da sosednje-
mu zdravilišču ni bilo težko
dobiti nekaj zajetnih kredi-
tov (objave v tisku), zato Laš-
ko »cveti«, okoli zdravilišča
v Rimskih Toplicah pa se bo-
hotijo koprive in grmovje! Ve
se tudi, kdo zavira oziroma
po čigavi »zaslugi« traja ta ago-
nija že polnih 12 let!
Tiho upam, da se je občin-
skim svetnikom, ko so pre-
sojali, kako bodo glasovali
o predlogu Zdravilišča Laš-
ko (kot je znano, so med tem
na izredni seji predlog že po-
trdili) vsaj oglasila vest, da
ne kaže enemu odobravati
vse, drugemu, ki je v isti ob-
čini, pa skoraj nič!
Rimskemu zdravilišču je
bilo, kot že omenjeno, v raz-
pisu obljubljeno bistveno
manj finančne podpore k ob-
novitveni investiciji, ki bi pri-
pomogla k hitrejši izvedbi ob-
nove. To bi oživilo tudi kraj
v celoti, ljudem pa povrnilo
povsem omajano zaupanje v
pravičnost naše oblasti, saj
je življenje v kraju skoraj po-
vsem zamrlo.
ZORA TIČAR,
Rimske Toplice
ZAHVALE.
POHVALE
Dobrodelni
iconcert za
»Filipov
skladff
Skozi življenje stopamo s
prehitrimi koraki. Da bi nam
ne ušle vse tiste sanje in hre-
penenja, skoraj tečemo...upe-
hani od neskončnih marato-
nov včasih obstanemo...
Ko sem pred šestimi leti ro-
dila sina Filipa, je čas izgu-
bil svoj pomen. Izbojevan boj
za življenje je v naš dom na-
selil nepopisno srečo. Sprva
strah, nizanje diagnoz, nepo-
pisni obup. Bo zmogel? Bo-
mo zmogli?
V petek je bil Filipov dan,
pa dan vseh tistih, ki so te
dni potrkali na naša vrata in
prinesli v naš dom občutek,
da nismo sami.
Hvala g. Marjanu Petanu in
Lions clubu Celje, ki je z glo-
bokim občutkom in razume-
vanjem Filipa sprejel ne le kot
gibalno oviranega in slepega,
ampak kot dečka, ki poje in
igra. Hvala nastopajočim, New
Svving Quartetu in ge. Majdi
Petan, ne le za prelep program,
ampak za vse spodbudne be-
sede pred in po prireditvi. Hvala
g. Benjaminu Govžetu, ki že
dve leti brezplačno spodbuja
in raziskuje Filipov talent, pa
g. Dragu Medvedu za dožive-
to in čutno povezovanje pro-
grama. Hvala predsedniku
Lions kluba Celje g. Radu
Hrastniku^ Kulturnemu centru
Laško in vsem sponzorjem, ki
so omogočili prireditev.
Hvala vsem vam, ki ste si v
petek vzeli čas in obiskali do-
brodelni koncert ter dvora-
no napolnili do zadnjega se-
deža.
Na maratonu naših življenj
smo tako bogatejši za nova
spoznanja, spoznanja o lju-
deh, ki zmorejo ustaviti ko-
rak, ponuditi roko, ki misli-
jo in delajo dobro vsem nam,
ki nam je življenje nameni-
lo več ovir.
Hvala tebi, sinko!
ANDREJA JAGODIC,
Laško
MODRI
TELEFON
Če imate težave in ne ve-
ste, kam bi se obrnili, lahko
pokličete številko našega
Modrega telefona 031/569-
581, vsak dan med 10. in 17.
uro. Svoja vprašanja za Mo-
dri telefon lahko med pone-
deljkom in petkom zastavi-
te tudi po telefonu 42-25-190.
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko
in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
15.951 izvodih.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcij skega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
NOVITiDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katič
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
UREDNIŠTVO
Marjela Agrež, Milena
Brečko-Poklič, Simona
Brglez, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Špela Oset, Mateja
Podjed, Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Petra Vovk,
Viktor Klenovšek
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MI.ADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg 3,
Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA
DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03
427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje
za duševno zdravje - pomoč pri
socialni in psihološki rehabilita-
ciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje
Telefon 03 548-49-74
St. 49 - 4. december 2003
30
INFORMACIJE
St. 49 - 4. december 2003
NASVETI
31
Kriza na
bazarju
v Sloveniji ni bila na obi-
liu Krizia, kot bi morda kak-
en modni poznavalec povr-
no pomislil. Res je bila kri-
a; na Modnem bazarju prejš-
iji teden v veliki Gallusovi
korani Cankarjevega doma
Ljubljani. Kriza identitete
lovenske mode.
V Sloveniji je aktualno iska-
ije modne vizije, ki je izpuh-
ela kdo ve kam. Natančno pa
e ve, zakaj. Zaradi hudih ča-
ov, ki jih domača tekstilna in-
lustrija doživlja ter se ob tem
lolj ali manj uspešno bori za
ireživetje. Odraz tega je bil vi-
len tudi na legendarni modni
»ireditvi, tudi tokrat pod vods-
vom studia DMD oziroma
leativnega direktorja Roka La-
ana. Opazna je bila odsotnost
lekaterih tekstilnih gigantov,
iot sta Mura in Lisca. Kot še
mnogi drugi nista pokazala
zainteresiranosti za nastop na
najbolj množični modni revi-
ji, edini pri nas, ki je odprtega
tipa in seznanja širši krog kup-
cev z novostmi, ki jih že ali jih
bodo v prihodnjih mesecih lah-
ko kupili.
Kljub temu je organizator hra-
bro zagrizel v kislo jabolko in
pripravil všečno predstavo z rde-
čo nitjo, vidno skozi nostalgi-
jo po preteklih modnih obdob-
jih, začinjeno s trendovskimi
akcenti dinamičnega sedanji-
ka. Z veseljem smo opazili tu-
di nekaj proizvajalcev oziroma
blagovnih znamk s Celjskega.
Inde Vransko je navdušil z
barvitimi kostimi in plašči iz
velurja, nadgrajenimi s pika-
stimi svilenimi oblekicami v sti-
lu pin-up deklet iz petdesetih
let.
Elkroj iz Mozirja je tokrat
klasičnim moškim in ženskim
hlačam dodal suknjiče in blu-
ze v etno-športnih izpeljankah
in modro-cimet-beli barvni pa-
leti.
M Club Velenje predlaga na-
ravne materiale, kroje s pou-
darjenimi šivi, hlače na zvon
in še kaj, v olivno zeleni, beli,
smetanasti barvi.
Jutranjka iz Sevnice še
vedno oblači deklice v razi-
grane roza oblekice ter deč-
ke v vojaško zelena oblači-
la. Vezenine in avtorske ris-
be na majčkah so prepoznavni
znak sevniške modne zgod-
be.
Josephine Collection iz Ce-
lja ostaja zvesta seksi večerni
estetiki s transparenco, zave-
zalkanimi detajli na korzetih,
predvsem v črno-beli navezi.
Za slovesen akcent dodaja ko-
lekciji še zlate toalete.
Za presenečenje v prijetnem
smislu pa je poskrbela blagovna
znamka Rene Balzac iz Ce-
lja z večernim oziroma poroč-
nim programom oblačil. S
poudarkom na moški modi čr-
tastih oblek z dodanimi svile-
nimi telovniki in kravatnimi
rutami.
Foto: STANE JERKO
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
M Club Velenje
Elkroj Mozirje
Inde Vransko
Rene Balzac iz Celja
St. 49 - 4. december 2003
32
RADIO
TEDENSKI SPORED
RADIA CELJE
CETRTEK/4. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski
prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00
Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00
Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novi-
ce, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in
Dolores, 20.00 M.l.C. Club, 22.00 Na krilih ljubezni (love songs),
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot,
9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna,
10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55
Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15
Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče
Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-
šite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00
Album tedna, 21.00 Na kvadrat, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
gram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 6. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50* Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC.
7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Čisti ritmi 70 tih,
10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15
Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovi-
tev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.30 Izbiramo melodijo
popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Ne preshšite v Kroniki RC, 16.20 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45
Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
nije
NEDELJA, 7. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice.
10.10 Znanci pred mikrofonom. 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače
4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in
pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDELJEK, 8. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba
dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00
Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja,
17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skup-
ni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 9. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot,
9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00
Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00
Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
Slo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC. 16.20 V stiku, 17.00 Kronika,
17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz). 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute
surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regional-
nih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 10. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in
črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-
šite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 1745 Jack
pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool
Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni progiam, 23.00 Dobra
Godba. 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
»Vsak človek je
bogastvo zase».f€
Simona Brglez je na Radio Celje prišla
pred dvanajstimi leti, ko se je prijavila na
avdicijo. Kmalu zatem jo je Nataša Ger-
keš povabila k sodelovanju v oddaji Ru-
meni Ce. »Nekaj časa sem pripravljala an-
kete za to oddajo, kmalu pa sem začela
pripravljati tudi oddajo Študentski servis,
ki je na sporedu še danes. Le da sem ta-
krat pisala samo tekste, brali so drugi. Še-
le ko sem začela delati tudi za Radio Vele-
nje, me je tedanji urednik informativnega
programa Robi Gorjanc prepričal, da sem
občasno prebrala tudi poročila. Tako sem
vse večkrat sedla tudi pred mikrofon,« se
Simona z nasmehom spominja svojih ra-
dijsko-novinarskih začetkov.
Prvi dve leti je bilo sodelovanje bolj ob-
časno, počitniško, pred desetimi leti pa se
je na NT&RC zaposlila. Iz mladenke, ki se je
z resnim novinarskim delom srečala, ko še
niti ni dobro zaključila srednje šole, se je
kmalu razvila v prekaljeno radijsko vodite-
ljico in novinarko, specializirano predvsem
za področja popularne glasbe, mladih in
otrok. Zaradi zavedanja, da je dobro vzgaja-
ti tudi mlajše poslušalce, se je pred osmimi
leti na njeno pobudo rodila otroška oddaja
Full Cool, iz katere sta se pozneje razvili
priljubljeni radijski prireditvi - Metuljček
in Full Cool Demo Top. Letošnji Full Cool
Demo Top, priložnost za mlade pevce, da so
dokažejo in posnamejo svojo pesem, bo že
sedmi po vrsti. »Prav letos smo, zahvaljujoč
tudi prijavnici v TV-Oknu, dobili rekordno
število prijav,« pravi Simona. Kar 103 mladi
glasbeniki so se prijavili za sodelovanje na
prireditvi, na zaključku katere se bo 9. de-
cembra pomerilo 18 finalistov. Veliko ji po-
meni, ker najde razumevanje za svoje pro-
jekte pri Vesni Lejič, vodji marketinga NT&RC.
Čeprav je bila otroška oddaja Full Cool le-
tos ukinjena, Simona upa, da se bo počasi
tudi to uredilo. »Ko sem izvedela, da ne bo
več otroške oddaje, sem se odločila, da ne
bom več pripravljala Metuljčka,« je odloče-
na. Čeprav tisti, ki jo poznamo, upamo, da
si bo morda še premislila; predvsem zaradi
njenih najmlajših poslušalcev, ki jim prilož-
nost, da se dokažejo ali da prisluhnejo svo-
jim idolom, veliko pomeni.
Simona je pred mikrofonom Radia Celje
doslej gostila številne zvezde slovenske es-
trade; ne spomni se, da bi na njenem sezna-
mu kdo manjkal. Zato, pravi, ker je vsak
človek bogastvo zase in ker radijski medij,
skupaj z zvokom, veliko bolj kot delo za
časopis (čeprav zadnje leto dejavno piše tu-
di za TV-Okno) omogoča, da se razkrije du-
ša sogovornika, bi težko kogarkoli posebej
izpostavila. Ker je njeno novinarsko delo zelo
prepleteno s področji, ki jo zanimajo tudi
zasebno (ko bo imela več časa, se bo bolj
posvetila še šolstvu in filmom), na marsika-
tero prireditev, festival ali koncert povabi
tudi svojega Branka. Kadar nista na koncer-
tu, sta v kinu, ali pa gresta k njemu domov,
na Primorsko. »Tudi, če tam preživim samo
dva ali tri dni, me to sprosti, kot da sem bila
na daljših počitnicah,« pravi Simona Brglez,
novinarka in radijska voditeljica, ki je svo-
jemu delu predana z dušo in srcem. In to se,
priznajte, čuti tudi skozi zvočnike vašega ra-
dia.
ALMA M. SEDLAR
Veliko poslušalcev zanima, kdo so us-
tvarjalci radijskega programa, kdo se skri-
va za mikrofonom in mešalno mizo, kaj
ti ljudje počnejo v zasebnem življenju in
kako izgledajo. Delček te radovednosti vam
bomo potešili v naši rubriki z naslovom
Radio Celje - osebno, v kateri bomo v na-
slednjih mesecih predstavili vse radijske
moderatorje, tonske tehnike, novinarje in
ostale sodelavce Radia Celje. Tokrat vam
predstavljamo novinarko Simono Brglez.
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
NEDEUA, 7. DECEMBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
Saša Tabakovič pod vašim oknom
Ta teden je v celjskih kinematografih začel igrati slovenski film Pod njenim oknom. V
filmu igra tudi Saša Tabakovič, ki smo ga lahko videli že v filmu Na planincah. Saša bo v
nedeljo naš znanec pred mikrofonom in slišali boste, kako sta 22-letnemu igralcu filma
spremenila življenje, kaj vse počne in ali je tudi v resnici tak zaljubljen romantik, kot je
njegov filmski lik Jaša v filmu Pod njenim oknom. S Sašo Tabakovičem se bo pogovarjala
Špela Oset.
SREDA, 10. DECEMBRA, OB 18.00: PONOVITEV PRIREDITVE FULL COOL DEMO
TOP
Finale po finalu
v Memphis clubu v Celju bo v torek, 9. decembra, ob 16.30 javna finalna oddaja Full
Cool Demo Top. Predstavilo se bo 18 mladih pevcev, najboljše pa bo nagradilo občinstvo in
strokovna komisija. Gosta prireditve bosta Alenka Godec in Domen Kumer. Vstopnine na
prireditev ne bo. Posnetku prireditve bodo mladi lahko prisluhnili v sredo, 10. decembra,
ob 18. uri. Skladbe, ki jih boste lahko slišali na javni finalni prireditvi, vam bomo predsta-
vili tudi v petek v oddaji Do opoldneva po slovensko, kjer bo med 10. in 11. uro naša gostja
Natalija Verboten.
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	HOLEINTHEHEAD-SUGABABES (6)
2.	TROUBLE-PINK	(5)
3.	MEAGAINSTTHEMUSIC-BRITNEV i
SPEARSFEAT.MADGNNA (7),
4.	FEELGOODLIES-NOANGELS (6)i
5.	ADDICTED-ENRiaUElGLESlAS (4|
6.	CRASHEDTHEVVEDDING- J
BUSTH)	(2)1
7.	TIME OF OUR LIVES - PAUL VAN DYK I
feat.VEGA4	(l),
8.	TOUT LOR DES HOMMES - CELINE |
DION	'	of
9.	LOVE IS ON OUR SIDE-FRANK POPP ^
ENSEMBIf	(2)1
10.	JUMP(FORMYLOVE)-GIRLSALOUO
DOMAČA LESTVICA	I
1.	REPUBLIKABANANA-KINGSTON	(7)
2.	VOGENJ ZDAJ OBLEČI ME-NUŠA
DERENDA	(2)
3.	TISOČ LET-VLADOKRESLIN	(7)
4 JULUA-MIRAN RUDAN	(3)'
5.	J0J-6PACKČUKUR	(l)i
6.	DAJ, DA SPET ČUTIM TVOJ POUUB-
SOUNDATTACK	(4)
7.	BREZ MEJA-BIGFOOT MAMA	(3)
8.	KJE STE VI (KAJ TU DOGAJA)-	j
TINKARA KOVAČ	(5)
9.	PATRICUA-ZABLUJENA	|
GENERACUA	(1)
10.	NASEDLA LADJA-SKAT	(5)
PREDLOGAZATUJO LESTVICO: 1
MANDY-WESTUFE	)
EVERVDAVGIRL-PRELUDERS j
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO;
ŽENSKA-POVVERDANCERS |
NISEM LAHEK PLEN-PIKA BOŽIČ I
Nagrajenca:	|
Tomaž Harš, Mariborska 9. Celje |
Vito Karlan, Ljubljanska 102, Celje ]
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja
ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radii
Celje.	I
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIHSplus
1.	UJEIA SEM ŠOPEK-
VESELE ŠTAJERKE	(7)
2.	PLES ZA VSE-DRUŽINSKI
TRIOPOGLADIČ	(2)
3.	RAD POVEDAL BITI-
ŠTAJERSKIH 7	(6)
4.	PUSTITE MOJEGA OČKA-	^^
ZVONČKI (1)
5.	TOČAJKA-SUAJ	(4)
Predlog za lestvico:	'
PO PRAZNIKIH DIŠI-ANS. ZUPAN ^
SLOVENSKIH 5 plus	^
1.	ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI	(9)
2.	NAJLEPŠICVET-NAJLEPŠICVET	(2)
3.	NAJLEPŠI DAN-ANS. STORŽIČ	(6)|
4.	OB KONCU LETA-ANJA	,
BURNIKSPRUATEUI	(IF
5.	Z ZBRANO DRUŽBO-ROŽMARIN	(3)
Predlog za lestvico:
BOŽIČNAPESEM-GAŠPERJI
Nagrajenca:
Martina Ravnjak, Preloge 9. Slov.
Konjice
Anton Vervega, Lopata 64a, Celje '
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje. '
Za predloge i obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
St. 49 - 4. december 2003
ZliAVTOMOBILISTE
33
Rojeva se Fiatova idea
Italijanski Fiat zdaj roje-
a ideo, majhen, komaj 393
entimetrov dolg avtomo-
lil, ki vozi v nižji razred,
resnici pa bi lahko bila
iea tudi majhen enopro-
(torski avtomobil, ki se pri-
jierja z oplom merivo, pa
ordom fusionom, mazdo 2
n številno drugo konku-
enco.
Težko je reči, ali je idea
ipičen fiat, pa čeprav se sem
n tja zdi kot nekoliko po-
manjšani punto. Medosna
razdalja je razmeroma
Jcromna (250 centimetrov),
vendar je to avto za štiri, ki
pa seveda imajo nekaj pro-
storskih omejitev. Prtljažnik
je v osnovni postavitvi velik
vsega 320 litrov, kar seveda
ni veliko, saj idea tudi ni ve-
lik avtomobil; vendar ga je
mogoče povečati na zelo upo-
rabnih 1420 litrov.
V notranjosti utegnejo naj-
prej pasti v oči na sredino
pomaknjeni merilniki in
razmeroma visoko namešče-
na ročica menjalnika. Mo-
torji so ta hip štirje, že vsi
bolj ali manj znani iz dru-
gih fiatov. Prvi je 1,2-litrski
bencinski štirivaljnik, ki
zmore 80 KM pri 5000 vrt-
ljajih v minuti in požene ideo
do največ 163 km/h (tovar-
niški podatek), pospešek pa
je 13,5 sekunde do 100 km/
h. Sledi 1,4-litrski motor s
95 KM (najvišja hitrost je 175
km/h, pospešek do 100 km/
h pa 11,5 sekunde). Sledita
še dva dizelska motorja. Pr-
vi je znani 1,3-litrski multi-
jet s 70 KM pri 4000 vrtlja-
jih v minuti (159 km/h, 15,4
sekunde do 100 km/h), po-
vsem zgoraj v tem primeru
pa 1,9-litrski multijet s 100
KM, kar pomeni, da je to tu-
di najmočnejši agregat v po-
nudbi. Menjalnik je ročni in
5-stopenjski, za doplačilo pa
si bo seveda mogoče omisliti
tudi takšnega z robotizira-
no sklopko, kar je oznaka
za polavtomatski menjalnik
(samo premikanje prestav-
ne ročice).
Pri Fiatu menijo, da se jim
bo v letu dni posrečilo pro-
dati do 100 tisoč novih vo-
zil; idea pa se bo na trgih po-
javila v prvih mesecih prihod-
njega leta. Pri nas računajo
na kakšnih 200 kupcev, dom-
nevamo pa lahko, da bo sta-
la izvedenka z 1,4-litrskim
bencinskim motorjem oko-
li 2,5 milijona tolarjev.
Cenejši fordi do konca leta
Uradni predstavnik Forda pri nas, ljubljansko podjetje
Summit Motors, je za čas do konca leta pripravilo poseb-
no ponudbo. Pri nakupu fordov - mondea, fieste, focusa in
fusiona - bodo ponujali do 20 odstotkov nižje cene. Pri
mondeu velja popust le za modelsko leto 2003.
Fiat idea bo tudi na naše ceste zapeljala v začetku prihodnjega leta.
Priiiaja novi XJ
Britanski Jaguar je že dolga le-
!a pri Fordu in verjetno mu je prav
10 v najbolj kočljivih trenutkih
»magalo, da je prebrodil težke
iase. Že lani je tovarna predsta-
iila novi XJ, največji in tudi naj-
lolj prestižen avtomobil v svoji
lonudbi. XJ je klasična 4-vratna
imuzina, ki jo primerjajo z mer-
edesi razreda S, BMW serije 7
ili velikimi audiji.
Dolžina (509 centimetrov) je zelo
podobna, posebnost nove izdaje
U pa je, da je narejen iz aluminija
n zato za skoraj 200 kilogramov
ažji od prejšnje generacije XJ. Pri
iaguarju še posebej poudarjajo, da
^elik del XJ nastane ročno, kar naj
1)1 še povečalo pomembnost in trž-
no priljubljenost avta. Ob 303-cen-
timetrski medosni razdalji ponuja
3vto obilje prostora na zadnjih se-
dežih, medtem ko je v prtljažniku
470 litrov prostora. Na izbiro je
pet paketov opreme (classic, XJ
šport, XJ executive, XJR in XJ su-
per V8), na voljo pa so tudi štirje
motorji; med njimi ni dizelskega.
Osnovni je 3,5-litrski V6, ki zmo-
re 238 KM, nato pridejo na vrsto 8-
valjniki. Prvi v tej ponudbi je 3,5-
litrski, ki ponuja 258 KM, sledi 4,2-
litrski motor z dvema različnima
močema. Najprej je na voljo 298
KM, ob dodanem turbinskem pol-
nilniku pa 395 KM.
Novi XJ je pri nas že naprodaj,
uradni predstavnik pa računa, da se
jim bo v letu dni posrečilo prodati
od pet do deset avtomobilov. In ce-
ne? Od 16,7 milijona tolarjev za naj-
cenejšo izvedenko z oznako V6 clas-
sic do 20,7 milijona, kolikor bo treba
odšteti za V8 executive.
Najcenejša izvedenka jaguarja XJ pri nas na prodaj za 16,7 milijona tolarjev.
Št. 49 - 4. december 2003
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 49 - 4. december 2003
35	MALI OGLASI - INFORMACIJE

St. 49 - 4. december 2003
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 49 - 4. december 2003
INFORMACIJE
37
Št. 49 - 4. december 2003
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 49 - 4. december 2003
VODNIK
39
St. 49 - 4. december 2003
Igra solz
Se spomnite filma Igra solz, kjer je glavni junak na koncu
ugotovil, da je njegova sanjska ženska v resnici moški? No,
tokrat je bil glavni junak Urban Majcen, direktor Celjskih ki-
nematografov, njegova sanjska ženska, ki je v resnici moški, pa
nihče drug kot naša sestra Marlena. Če bi mimo priletel še kak
simpatičen komar, pa bi bila verjetno zadovoljna tudi pevka
Pika Božič, ki ji Urbana iz rok Marlene nikakor ni uspelo
zvabiti.
Kdor zna, pač zna!
Ne glede na to, da smo bili v soboto zvečer že konec novembra, je September po skoraj četrtstoletnem
glasbenem premoru dokazal, da kdor zna, pač zna! Čeprav si basist Marjan Maiikovič z vsakim letom
nabere tudi nove kilograme, čeprav je bobnar Tulio Furlanič tožil zaradi razbolelih mišic, ki niso več
tako vajene udarjanja s paličicama, in čeprav bi se marsikdo, desetletja mlajši od Braca Dobičkarja,
zmedel med množico glasbil, ki jih je slednji za vsako skladbo spretno vlekel izpod stola, se fantje niso
dali. Niti vokalistu Janezu Bončini-Benču, ob katerem je občinstvo v dvorani Plesnega foruma Celje
dobilo občutek, da se s pripovedovanjem dolgih, razvlečenih zgodbic, edini skuša malce »prišparati«.
IS, foto: AŠ
Gol, takšen, kot ga Bog je dal
Naslovni stavek se je zagotovo valil po glavah številnih obože-
valk, ki so svojega idola Jana Plestanjaka ujele na Modni preo-
brazbi v Planetu Tuš. Na koncu jih je seveda malce razočaral, saj
je svoj najbolj iskren objem namenil dolgoletnemu prijatelju
Primožu Pogelšku, nekdanjemu članu zasedbe Nude. Strokov-
na žirija je ugotovila, da se je Primož glede na Janovo lepoto
držal zelo dobro in sploh ni bil v njegovi senci. Čestitamo!
Skrbni Marko
Marko Krašovec, lastnik avtošole Mark iz
Vojnika, je prejšnji teden takole zagreto sve-
toval vojniškim voznikom, ki po zaslugi no-
vega semaforja zadnje čase vozijo veliko bolj
pazljivo. Ker Marko decembra pripravlja po-
sebne tečaje za vožnjo s traktorjem, lahko skle-
pamo, da se bo prijavil tudi njegov dober pri-
jatelj, tamkajšnji župan Beno Podergajs, ki ved-
no rad poskusi kaj novega. Tako bi se Vojnik
ponašal z županom, ki bi se v službo lahko
vozil s traktorjem, kar je za prihajajoč zimski
čas seveda več kot učinkovito.
Lenart zadel glavno
nagrado
»Madona, kako lepo je življenje po petdesetem,« je
prejšnji teden ugotovil vsestranski umetnik Lenart
Horvatič s Polul, ko je na zabavni prireditvi za Naj-
bolj odštekanega gosta Žalca, kjer je igral nadškofa
Franca Rodeta in Janeza Stanovnika, zadel glavno na-
grado, dve najbolj postavni članici plesne skupine
Vroče veveričke. Dekleti sta mu pripravili nepozab-
no masažo, stari maček pa je užival.
IZTOK GARTNER
Foto: GREGOR KATIČ, IZTOK GARTNER
7x PO RESNICI
Meri Verbjnak, 1980, vod-
narka, doma na Polzeli, zma-
govalka Miss Hit Casinos, ude-
leženka svetovnega izbora
Miss Havvaiian Tropic, fina-
listka Miss Slovenije, super
model, ljubiteljica testenin, ze-
lenjave, španske in japonske
hrane, nora na komedije, ne-
koč obsedena s Tomom in
Jerryjem, zaljubljena do ušes.
Koliko denarja boš dobila za poziranje na
novem koledarju Polzele?
Sem ga že dobila in že zapravila.
Glede na to, da je tvoj fant gledališki igra-
lec, me zanima, če tudi v postelji samo igra?
Če že igra, zelo dobro igra, se pravi, da ne
igra.
Si v Ameriki očarala kakšnega milijonarja
in postala nova Melanija Knavs?
Ne, ker to ni bil moj namen.
Koliko prijateljev ti je pomagalo do zmage
za najlepše dekle revije Ona?
Nič kaj dosti. Večina sploh ni vedela, da tek-
mujem.
Ti je v resnici ime Marija in z vzdevkom
Meri samo požiraš?
Ne, Meri sem tudi v rojstnem listu.
Si naravna blondinka?
Nisem. Imam umetne pramene.
Kdaj te bomo videli golo na naslovnici Play-
boyja?
Nikoli, kajti s honorarjem si ne bi mogla ku-
piti niti žiletke.
St. 49 - 4. december 2003