Poštnina plačana v gotovini.
Leto LX1. Štev. 131.
v Liomioni v soboto 9. junija 19Z8.
Cona Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304.
Vladna večina meče z orožniki poslance iz skupščine
Teror režimovcev je dosegel vrhunec - Nepopisni prizori na današnji seji Narodne skupščine
— Beograd, 9. junija. Narodna skupščina je bila danes pozorišče dogodkov, kakršnih ne beleži parlamentarna zgodovina niti našega, niti kakega drugega parlamenta. Vukićević - Korošcev policijski režim je pokazal danes svoje pravo lice. Na povelje vladne, odnosno njenega eksponenta, predsed-sednika Narodne skupščine, je
oborožena    žendarmerija   navalila v skupščinsko dvorano   in   z brutalnim nasiljem    odstranila   opozicijske poslance.
To postopanje vlade in njene večine je izzvalo v vrstah opozicije tako ogorčenje, da Narodna skupščina ob 14., ko to poročamo, še ni prišla na dnevni red in traja v skupščini še vedno skrajno napeta atmosfera, ki lahko dovede vsak hip do eksplozije.
Po včerajšnji izključitvi osmih opozi-cijonalnih poslancev je zavladala med vlado in opozicijo nepremostljiva napetost. Zato je vladalo za današnjo sejo tem večje zanimanje. Galerije so bile že v zgodnjih jutranjih urah do zadinijega kotička zasedene, a tudi diplomatska loža je bila napolnjena. V vseh parlamentarnih krogih je vladala v pričakovanju današnje seje velika nervoznost in splošno se je pričakovalo, da bo seja zelo viharna.
Otvoritev seje.
To pričakovanje pa se je tudi izpolnilo. Sejo je otvoril predsednik dr. Peric še le ob 10.30. Že takoj pri čitanju zapisnika je nastal v skupščini velik krava!, ker je opozicija ogorčeno protestirala proti falsificiranju zapisnika o poteku včerajšnje seje. Med čitanjem zapisnika so prišli v dvorano štirje izmed včeraj izključenih poslancev in sicer dr. Nikola Dragiš e vi ć, Ivan Gradnja, Jakob J e 1 a š in in Čeda Kokanovič (ostali štirje izključein poslanci niso v Beogradu). Vladna večina je začela kravalizirari in v dvorani je nastal nepopisen trušč.
K zapisniku so zahtevali besedo poslanci Voja Lazić, Ivan Puceld, Svefco-zar Pribičević in Sava Kosaorović, ki so protestirali proti netočnemu zapisniku, zahtevali razne popravke in dokazovali, da je predsednik ponovno krši poslovnik. Med ndihovimi govori se je prerekanje med vladino večino in ©pozicijo neprestano stopnjevalo in je doseglo med govorom Save Kosamovi-ća ob 12. uri tako stopnjo, da ni bilo razumeti niti besedice. Slišali so se neprestani medklici: «DoM vlada! Doli krvavi režim! itd.» Predsednik je neprestano zvonih in s tem le še povečal splošni hrušč, končno pa je sejo nre-
Po četrturnem odmoru, ki pa ni prinesel pomirjen ta, se je seja nadaljevala. Ker so se vladmi poslanci med odmorom deloma razšli, je opozicija zahtevala, da se ugotovi. aH je skupščina sploh sklepčna. Na podlagi ramenskega pozivanja je bilo ugotovljeno, da je navzočih 206 poslancev.
Izključeni poslanci v skupščini
Predsednik dr. Peric je nato v splošnem prepiru odredili prehod na dne vrni red. Pred otvoritvijo razprave pa je ugotovil, da so navzoči štirje izmed v čer a i izključenih poslancev ter zahtevah
naj se odstranijo iz dvorane.
Opozicija je to njegovo zahtevo sprejela z gromkim smehom, izključeni pa so povdarjali. da se umaknejo samo nasilju. V dvorani je zopet nastal tak kraval. da o kaki razpravi sploh ni bilo govora. Predsednik je sejo ponovno prekimil. poziva<joč izkliučene, naj prostovoljno zapuste skupščinsko dvorano.
Policijski komisar posreduje
V največjem nemiru je zahteval besedo posl. Pribičević, toda predsednik je njegovo zahtevo odklonili, kar je izzvalo pri opoziciji še večje razburjenje. Dr. Peric je nato imenoma pozval izključene poslance, naj se odstranijo. Ti so njegovo zahtevo seveda prav tako odločno odklonili. Skupščinski predsednik je nato dal tajniku nalog, naj pozove komisarja skupščinske poKciae, da s
silo odstrani izključene poslance.
Ko se je takoj nato pojavil v dvorani policijski komisar Jovamovič. je nastal v skupščini ■nepopisen kraval Komisar Jovanovič je nato tudi s svooe. strani pozval izključene, naj v njegovem spremstvu zapuste skupščinsko dvorano. Opozicija je proti temu postopanju ogorčeno protestirala. Poslanci so neprestano kričali in razbijali po klopeh, v prerekanje pa se je vmešala tudi galerija, od koder so padali ogorčeni kM-ci proti vladi.
Nastop orožnikov
Policijski komisar je nato odšel in se kmalu zopet vrnil v spremstvu dveh orožniških narednikov. Ko so se poslanci tudi še sedaj upirali slediti povelju policije, je komisar pozval Še 8 orožnikov in skušal
jurišati klopi opozicije,
kjer so bili izključeni poslanci. Prizorov, ki so se odigravali v dvorani, ni mogoče popisati. Vsi poslanci so navalili proti sredini dvorane, kjer so poslanci opozicije blokirali izključene tovariše ter jih branili pred žandarmerijo. Predsednik je sejo ponovno prekinil ter čakal, da opravi policija svoj posel.
Naš parlament je nudil v tem trenutku nepopisno sliko. Sredi dvorane se je skupina poslancev prerivala z orožniki, ki so se hoteli z brutalno silo polastiti izključenih poslancev, na levici je druga skupina prepevala državno himno, z desnice je odmevala »Lepa naša domovina« vmes pa je bilo slišati iz splošnega prerekanja gromke medklice: »Doli Davidovič! Doli vladna demokracija! Doli reakcija! Živel narod! Živela svoboda! Galerija je krepko pomagala in tako je vladal v skupščini tak trušč, da ga je bilo slišati da-leč na ulico.
Predsednik je končno dal nalog, naj žandarmerija izprazni galerijo. V dvorano je vdrla cela kopica orožnikov, ki so izpraznili ne samo galerijo, marveč tudi novinarsko ložo in so hoteli navaliti celo na diplomatsko ložo. Večina diplomatov pa ie že itak odšla.
Brutalnost orožnikov
Z galerije so se orožniki vrnili v dvorano, kjer so nato vprizorili pravcati juriš na opozicijo.
Po dolgotrajnem prerivanju so se polastili izključenih poslancev in jih med nepopisnim kravatom na rokah nesli iz dvorane. Najbolj se je upiral zemljoradnik Čeda Kokanovič, katere* ga so začeli orožniki nazadnje
celo pretepati. Ogorčenje opozicije nad brutalnim postopanjem žandarmerije na | arla* rnentarnih tleh je bilo nepopisno in vse je mislilo, da bo postala Narodna skup* ščina torišče sličnih dogodkov, kakor jih je dr. Koroščeva policija vprizorila nedavno na beograjskih ulicah, ko je tekla kri omladine.
Splošni kravali v skupščini
Ko je žandamerija po opravljenem poslu končno odšla, je zavladala v Narodni skupščini neznosna atmosfe* ra. Prerekanje in razbijanje še vedno traja in predsednik si zaman prizade* va, da bi vzpostavil red. Da bi pomiril opozicijo, je končno dal besedo poslan* cu Pribičeviču, ki pa radi strahovitega kravala ne more govoriti. Seja ob 24.30 še traja.
EKSKURZIJA NAŠIH UČENJAKOV V NEMČIJO
— Zagreb, 9. junija. Na poziv akademije znanosti v Monako vem gre 17 naših najod-ličnejših kulturnih in gospodarskih delavcev na daljšo ekskurzijo v Nemčijo, kjer bodo ime!! v različnih mestih predavanja o gospodarskem in kulturnem položaju Jugoslavije. Iz Ljubljane se udeleže te ekskurzije univerzitetna profesorja gg. dr. Pitam ic, dr. Vidmar in tajnik ZTOI Mohorič, iz Zagreba gg. dr. Manojlovič, dr. Bazala, dr. SiŠič, dr. Kalovič in dr. Juhn, iz Beograda pa gg dr. Radonič, dr. Jelić, dr. Se-kulić, prof. Marodič, dr. Radojlović, Jovan Jovanovič ter iz Subotice dr. Brtel in dr. Košić.
Pomirjen je v radikalski stranki
V strahu za oblast so se razprte struje v radikalski stranki zopet pomirile. — Memorandum glavnega odbora je stavljen z dnevnega reda, posebni odbor pa bo Študiral, kako bi se dale
sanirati razmere v stranki«
— Beograd. 9. junija. V političnih krogih so danes živahno komentirali včerajšnjo sejo radikalskega poslanskega kluba, na kateri je zopet enkrat prišlo do »pomirjenja« med radikalski-mi strujarni. Na tej seji bi se imelo razpravljati o znanem memorandu glavnega odbora, ki je obtožil g. Vuki-čeviča, da s svojim delovanjem škoduje interesom stranke, naroda in države. Prvotno je kazalo, da bo razprava o memorandu dovedla do razcepa v radikalski stranki in do definitivnega razčiščen j a odnosa jev med Vukičevi-ćevći in glavnim odborom; kakor pa že tolikokrat, se je tudi zdaj pokazalo, da je bilo »mnogo krika za nič.«
Skupščinski odmor preko pravoslavnih binkoštnih praznikov sta oba nasprotna tabora izkoristila zato, da pride do sporazuma. Za to se je zavzemal zlasti g. Vukičevič, ki se je zavedal, da bi razcep radikalske stranka pomenil obenem konec njegovega režima. Tudi za glavni odbor, odnosno g. Aca Sta-nojeviča je bil merodajen fakt, da bi radikalska stranka v slučaju razcepa izgubila vodstvo državne politike. Bojazen za izgubo oblasti je kakor pri radikalih vselej, tudi tokrat bila glavni povod, da so bili mahoma pozabljeni vsi očitki in vse medsebojne obtožbe.
Po predhodnem sporazumu je bila na včerajšnji seji k'iuba na predlog dr. Laze Markoviča sprejeta resolucija, po kateri je bil memorandum glavnega odbora stavljen z dnevnega reda in se o nJem sploh ne bo razpravljalo. V svrho poravnave oteroječih konfliktov med poedinimi s trmami v stranki pa bo na prihodnji seji izvoljen poseben odbor, ki naj stavi primerne predloge
za sanacijo razmer v stranki.
S tem je torej latentna kriza, v kateri je radikalska stranka vse od smrti pokojnega Nikole Pašiča dalje, zopet začasno rešena. Ta preokret v radi-kalskem klubu, je še nedavno grozil, da izzove krizo vlade, je izzval v vseh političnih krogih živahne komentarje. Splošno prevladuje sodba, da je popustljivost g. VukiČevića napram glavnemu odboru dokaz slabosti sedanjega režima ter da radikali sami računajo s tem, da mora v najkrajšem času priti do dalekosežnih sprememb. Ravno iz tega razloga je radikvalska stranka očuvala svojo enotnost, da bi o priliki bližajoče se vladne krize razcepljena ne ostala ob strani.
V stvari pa je ostala situacija v ra-dikalskem klubu neizpremenjena. Po-edine struje bodo še nadalje intrigirale druga proti drugi in kdor bo imel v rokah, oblast, bo imel tudi zaupamje kluba, pa naj si bo to Vukičevič, Uzu-nović ali Puniša Račić.
V zvezi z včerajšnjo sejo radikal-skga kluba se je danes zatrjevalo v radikalskih krogih, da bo v kratkem izvedena rekonstrukcija vlade, da bi se pomirjen je med radikali dokumentiralo tudi na zunaj ter da bi dobili radikalski nezadovoljneži svoje zastopnike v vladi. To vprašanje pa zaenkrat še ni rešeno, ker zahtevajo eni kakor drugi važnejša mesta. Najbolj verjetno je, da stopijo v vlado zastopniki takozvane zmerne struje, ki ima največ zaslug za to, da je prišlo med obema taboroma, če tudi le do začasnega pomirjenja. Glavna reprezentanca te skupine sta dr. Laza Markovič in bivši finančni minister dr. Milan Stojadinović.
Ureditev agrarnih odnosa jev v Dalmaciji
V zvezi z nettunskimi konvencijami mora vlada predložiti skupščini zakon o agrarnih odnošajih v Dalmaciji. — Radi pomanjkanja finančnih sredstev je vlada v hudih zadregah*
— Beograd, 9. junija. Največje skrbi povzroča vla-da trenutno vprašanje uire-ditve agrarnih odnosa jev v Dalmaciji. Znano je, da je to vprašam ie v tesni zvezi z nettunskimi kon vene Idami, ki jih namerava vlada te dini orediožiti Narodni skupščini v ratifikacijo. Net-runske konvencije predvidevajo razne ugodnosti za italijanske državljane v agrarnem vprašanju in je zato za vso Dalmacijo izredne važnosti, kako bo rešeno to vprašanje. Ureditev agrarnih odnosa jev v Dalmaciji je že več let na dnevnem redu, toda radikali so sprejetje tozadevnega zakona iz strankarskih oziirov stalno zavlačevali.
Vlada je sedaj pod pritiskom okolnosti izdelala zopet nov načrt zakona o
I dalmatinskem agna.ru. Z načrtom se je I bavil že večkrat mini-strski svet ter ga je v načelu odobril. Največje težkoče povzroča finančna stran. Načrt predvideva, da se lastnikom, katenim bo odvzeta zemlja, izplača odškodnina in sicer do polovice v gotovini, ostanek pa v obligacijah. Vlada se je zanašala na inozemsko posojila ki pa je, kakor vse kaže, padlo v vodo. Tako sedaj vflada ne ve, kje bi našla kriitje za te izdatke. Obstoja namera, da se lizplaea vsa odkupnina v obligacijah, kakor se je to zgodilo v Bosni in Hercegovini. Nerešeno je tudi še vprašanje višine odkupnine. Tozadevno obstojajo različna na-ziirauja in doslej še ni prišlo do sporazuma.
Ljubljanska policijska kronika
Čuden gost v policijskih zaporih.— Racija na prostitutke. — Po
licijski drobiž.
Ljubljana, 9. junija. |
Poročali smo že, da j,e bilo pred dnevi vlomljeno v knjižnico Prosvetne zveze na Miklošičevi cesti. V izposojevalni knjižici je tat pobral 528 Din. Način vloma in vse okolnosti so pričale, da je moral vlomilec razmere v hiši dobro poznati. Zato je'tudi policija preiskavo usmerila v tem pravcu. Aretirala je slugo Ivana 0., ki je bil najbolj sumljiv. Moža so na policiji temeljito zaslišali. Sprva je tajil, končno je pa uvidel, da mu laž nič ne pomaga in se je udal. Priznal je višjemu nadzorniku g. Zajdeli, da je res vlomil. Da se pa vseeno poceni izmaže, je začel simulirati blazneža. V zaporu se je slekel do nagega, govoril je razne nerazumljive, popolnoma zmešane stvari in njegove geste so kazale, da se je možu res zmešalo. Toda O. je vse skupaj samo fingiral. Bebca je igral samo pol ure, ko pa je uvidel, da j:e stvar težja kot si je predstavljal, je postal naenkrat normalen. Policija ga je izročila sodišču. O. je osumljen, da je ukradel tudi več delov radioaparata, ki je bil last Prosvetne zveze.
Danes je bil zopet v sobi dežurnega uradnika na policiji vebk promet. Bilo jih j.e kar sedem in sicer dve Ančki, Adela, Marija, Georgina, Frančiška in Lenarda. Vse tajne porstitutke in vlačuge. Včeraj je namreč policija napravila nekako racijo, odnosno revizijo. Posvetila je posebno pažnjo Latterma-
novem drevoredu, velesejmu in Trubarjevemu parku in povsod je naletela na nočne metuljčke. Prijazne deklice so morale v spremstvu mož s pendreki v rdečo hišo na Blai-weisovi cesti, ki je večini že itak znana. Policija je dve dekleti odpravila v bolnico, ker sta spolno bolni, tri je zaprla, dve pa je iZe-leni Henrik< odpeljal na kolodvor, ker sta izgnani iz mesta.
*
Včeraj smo poročali o težki avtomobilski nesreči, ki se je pripetila na Sv. Petra cesti. Pri nesreči je šoferju Ivanu Godcu udrlo prsni koš, Stanko Logar si je pa zlomil obe nogi in poleg tega sta oba dobila težke notranje poškodbe. Kakor nam javljajo iz bolnice, je stanje obeh poškodovancev še vedno precej kritično. Logarjevo rodbino je z nesrečo zadel v kratkem težak udarec.
Tudi v Št. Vidu se je včeraj pripetila precej težka motociklistična nesreča. Ključavničarski vajenec Adolf Sesek, ki se je na motornem kolesu vozil proti Ljubljani, je zadel z motorjem v obmejni kamen in odletel z voza. Priletel je tako nesrečno, da je dobil težko rano na glavi, poleg tega pa tudi znatne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico in kakor nam poročajo, je njegovo stanje zelo resno. V Št. Vidu je ponesrečencu nudil prvo pomoč dr. Justin.
★
Kot rečeno je policija aretirala 7 vlaiug, poleg tega je bil prijet France H. radi ne-
varne grožnje, Alojzij A., Josip T. in Ciril K. pa zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru. Radi nedostojnega vedenja je moral v zapor Jernej P., ki je stražniku grozil z nožem. Radi tatvine je bila prijeta Draga V. Na policiji je prijavil premikač državne železnice Ignac Marn, stanujoč v Šmarju, da je v njegovi odsotnosti vlomil nekdo v njegovo stanovanje in mu odnesel listnico z 280 Din. Odpeljal mu je tudi kolo, katero pa je drugo jutro Mara našel polomljeno pred hišo. Marn trpi 150 Din škode.
Umetniška razstava na velesejmu
V paviljonu «K» razstavljajo naši mlaj« ši umetniki svoja slikarska, kiparska, gra* fična in umerno-obrtna dela. Razstava ima predvsem propagandistični namen, pokaza* ti razvoj povojne umetnosti. V prvem od* delku so razstavljena grafična in tiskarska dela, ki pričajo, da se je moderna umetnost že docela polastila teh panog. Med knjižno opremo so vidni prav zelo posrečeni pri* meri ovojev, inicijalk, vinet. Posebno po* zornost vzbujajo originalne okusne vezave knjig. Razstavljeni so keramični izdelki, ki pričajo o umetnostni kvaliteti šole za keramiko na ljubljanski tehnični srednji šoli. Zanimivi so izvršeni komadi modernega, elegantnega pohištva, načrti za vezenine, plesne kostume in slike izvršenih javnih plastičnih del. Scenična oprema je tudi za* stopana z izbranimi vzorci. Dekorativno sli* karstvo se s plastiko res ugodnem interieur* ju združuje v skladen skupni učinek. — V drugem oddelku so zbrane slike in kipi. Razstava je urejena razvojno, tako da ka* že, kako se je povojna generacija umetni« kov razvijala in našla tla v narodu. Zato ima ta prireditev več nego običajni pomen sličnih rednih razstav. Njen cilj je vzgoj« nega pomena, obenem pa obračun desetlet* nega dela mlade umetniške falange. — Za* stopano je približno trideset umetnikov vseh struj in nazorov. Omenim Ie nekatera, splošno znana imena: slikarji B. .lakac, Goj* mir A. Kos, Ivan Kos iz Maribora, brata France in Tone kralj, Veno Pilon, D. Seraj« nik, Fr. Stiplovšek, mariborski rojak Ante Trstenjak in Fr. Zupan. Plastilo so razsta« vili še Lojze Dolinar, tržaški kipar France Gorše, ki sedaj prvič v Ljubljani nastopa, oba Kralja, Iv. Napotnik, V. Pilon in nekaj del pokojnega Ivana Povirka. Grafična in tipografska dela so, razen mnogih izmed že naštetih, prispevali: Miha Maleš, ing. Jan* ko Omahen, Lojze Spazzapan (iz Gorice), Fr. Tratnik, brata Drago in Nande Vidmar. Inscenacije so delo V Bratine, Bratka Kre* fta, Radne Pregarca in ing. I. Spinčiča. Ke» ramiko sta razstavili gdč. Mara Jerajeva in Dana Pajničeva slike na svilo pa gdč. Tat* jana Inkiostri. — Razstavo je priredila ^Umetniška Matica*, društvo za propagan» do slovenske moderne umetnosti. Je to nje* na prva prireditev, ki znači tudi njen pro* gram in ki naj tvori izhodišče njenega plo* donosnega delovanja za prospeh mlade slo* venske moderne umetnosti.
Čudno postopanje z ameriškimi
— Beograd, 9. junija. Kakor znano, razdeljuje ministrstvo socijalne politike potne liste za izšeljeniško kvoto, kj pripada po pogodbi z Zedinjenimi državami na našo državo. Prošnje za te potne liste se vlagajo vsako leto potom velikih županov, ki stavijo svoje predloge. Sedaj se doznava iz ministrstva socijalne politike, da je ministrstvo letos že izčrpalo celo kvoto in da je v ogromni večini prezrlo predloge velikih županov ter se ravnalo le po osebnih intervencijah. Tako je n. pr. za ljubljansko oblast zlasti zanimivo, da ministrstvo ni upoštevalo predogov velikega župana v Ljubljani, marveč je od svoje strani ugodilo sedmim svojim kandidatom. Klub KDK je sklenil, da bo predlagal Narodni skupščini anketo, ki naj pregleda delovanje ministrstva socijalne politike, odnosno izseljeni-škega kornisariata ter ugotovi krivce tega pristranskega postopanja.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 799.60, Berlin 13.585, London 277.42, Milan 299.20, PaTiz 223.5, Newyork 56.82, Praga 168.45, Curih 10.915.
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 799.60, Berlin 13.585, London 277.42, Milan 299.20, Pariz 223.5, Newyork 56.82, Praga 16S.45, Curih 10.95.
Efekti: Vojna Škoda 447.
CuTlh: Beograd 9.132, Dunaj 73.02, Berlin 124, Praga 15.37, Milan 27.32, Pariz 20.40, London 2533, Newyork 518.80.
Do 30* junija se še lahEo vpišete ▼ VodniKovo družbo
76
Odgovor primarija dr Derganca L Poljšaku
G. dr. Derganc je pripravljen dati g. Poljšaku brezplačno na razpolago svoj sanatorij   Emona« in mu zajamčiti lastnino
izuma«
Slovensko zdravniško društvo je bilo zaradi članka v >SloTencu,; z dne 27. maja 1928 o senzaciji Poljšakovega zdravljenja prisilje-nono, stopiti iz rezerve in podati abeganemu občinstvu objektivno in pomirjevalno izjavo. G. Poljšak se namreč v njem netočno in netaktno izraza o zdravnikih, češ, da se je veČina postavila v pozo neizprosnega nasprotnika iz razlogor egoistične in materialistične vrgoje, poziva javnost proti zdravnikom, naj izpregovori in pokaže tistega, ki dela krivico in ne dela za človeštvo; naposled objavlja neresnično trditev, da mu gg. zdravniki ne dovolijo, da bi dal svoje preparate vsemu Človeštvu na razpolago. Podal sem kot predsednik v imenu društva blagohotno, stvarno in objektivno pojasnilo brez vsake polemične in osebne osti. G. Poljšak ni hotel odgovoriti na pravi naslov, ampak se je osebno obrnil proti meni v stvareh, ki se jih niti z besedico nisem dotaknil.
Ponavljam in poudarjam, da hočemo zdravniki ohraniti blagohotno in čakajoče stališče, dokler znanstvena preiskava ne izreče zadnje besede. G. Poljšak zamenjava Zdravniško zbornico s >Slov. zdrav, društvom«. Zbornica je od države postavljena, oficijalna disciplinarna organizacija z nalogo, da nastopi proti zdravniku in vsakomur, ki bi se pregrešil proti interesom bolnikov in ljudskega zdravja ali pa proti časti in ugledu zdravniškega stanu. Slov. zdravniško društvo je svobodna, strokovna organizacija, ki goji pred vsem strokovno znanost. Torej je res, da je ohranila strokovnoznanstvena organizacija zdravnikov Čakajoče stališče.
Neopravičeno hoče g. Poljšak nas zdravnike očrniti pred občinstvom, da mu iz same zavisti in domišljavosti nasprotujemo, da le mi zdravniki nočemo dovoliti, da bi on dal svojo iznajdbo vsem bolnikom na razpolago.
Kar se tiče človeške domišljavosti, noben stan tako živo ne čuti omejenosti človeških moči kakor baš zdravniki. Spoznanje Človeške omejenosti je sploh temelj naše filozofije, spoznavnokritične medicine. Noben vdravnik si ne domisljuje, da zdravi on, ali pa, da dela celo čudeže. Zdravi samo priroda, idravnik je le njen pomočnik in sotrudnik (natura sanat, medicus curat). Vedno ponavljamo zdravniki razdelitev bolezni na ozdrav-
ljive in neozdravljive. V oidravljivih, akutnih boleznih zdravnik samo podpira prirodo, v neozdravljivih pa se kaže vsa človeška omejenost in onemoglost. Hudo trpimo zaradi lega vsi zdravniki, ker bi radi pomagali, a ne moremo tistim, ki največ trpe in z njimi vsa okolica, ki so pomoči najbolj potrebni, a se moramo omejiti na samaritansko delo lajšanja bolečin, podaljšanja življenja in besedne tolažbe. O tem iskrenem, dejavnem hrepenenju zdravnikov po pomoči za neozdravljive bolezni pričajo po vseh kulturnih državah znanstvena >Dru£tva za izeledovanje in pobijanje rakac in razpisane bogate nagrade. Stotine zdravnikov se trudijo dan in noč po laboratorijih in institutih, da odkrijejo povzročitelja raka ali pa najdejo uspešno zdravi In. Zakaj ne bi smel Slovenec biti enkrat tako srečen in na mah reži t i problema malega naroda? Ako bi Slovenec iznašel uspešno zdravilo proti raku, tisti hip bi 6e dvignil naš mali narod v prvo vrsto kulturnih narodov in dobrotnikov človeštva. Slovenski zdravniki bi prvi navdušeno pozdravili rojaka g. Poljšaka in zastavili vse sile, da se mu izplačajo vse razpisane nagrade z Nobelovo vred, da se ustanovijo v Sloveniji 8 prispevkom tujih driav sanatoriji, kamor bi se prihajali brezplačno zdravit nesrečni bolniki vsega sveta. In koliko mladih slovenskih zdravnikov bi lahko dobilo službo v teh sa-na tori j^h I
Da zdravniki ne čutimo proti g. Poljšaku nobene zavisti ali sovražnosti, hočem dejansko dokazati s sledečim javnim pozivom iz> najditelju: G. Poljšaki Brezplačno in iastonj Vam dajem na raipolago svoj te šestnajst let obstoječi, koncesijonirani, moderno opremljeni Sanatorij Emona, da sporazumno sestavljena strokovna komisija znanstveno potrdi in preizkusi uspešnost Vašega izuma in mu odpre svobodno pot v široki svet trpečega človeštva. Na Vašo željo sem tudi pripravljen, izposlovati Vam dovoljenje ljubljanskega oblastnega odbora, da Vam da brezplačno v isti namen na razpolago tudi kir-urgični oddelek splošne bolnice v Ljubljani. Notarski akt Vam zajamči tajnost in lastnino izuma. — Dr. Franc Derganc, primarij kirurgi čnega oddelka.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Podrobnosti o elementarni nezgodi v Slavoniji. — Orožniki in divji zakon. — Krvav pretep v Zagrebu. — Fanika Rupar pred zagrebškim sodiščem. — Težke posledice ljubezni. — Vdovec in služkinja. — Samomor mlade uradnice.
Predvčerajšnjim so se zbrali nad Osijekom in okolico, pa tudi nad celo Slavonijo temni oblaki. Najprej je začelo deževati na drobno in dež je spremljalo grmenje. Vse je kazalo, da bo sledila velika nevihta. Izletniki so se vračali domov. Nenadoma se je vsul dež, pomešan s točo. Toča je padala kakih 20 minut in je napravila veliko škodo. V Osijeku še ni padala nikoli tako debela toča. Iz vseh krajev Slavonije in Sre-ma poročajo o silni nevihti, ki je napravila veliko škodo. Najbolj je trpel požeški srez, kjer je toča uničila vso žetev. Manjšo škodo je toča naredila v Djakovem, Vukovaru in Osijeku, čeprav je škoda tudi v teh krajih občutna. Oblastni odbor je naročil več vagonov koruze, da jo porazdeli med seljake, ki jim je bila žetev uničena. V Vin-kovcih in okolici je toča uničila nad polovico žetve. Nevihta je bila tako strašna, da je prevrnila na progi Novega Dalja in Bršadina 20 vagonov na odprti progi. Vso noč je bil promet oviran. Progo je očiščevalo 50 delavcev. Brzo-vlak iz Subotice je prišel z veliko zamudo po vicinalni progi v Vinkovce, tovorni vlaki so pa dospeli šele naslednji dan. V Vukovaru so pretrgane vse telefonske in brzojavne žice. V Novem Selu pri Vinkovcih je strela udarila v neko hišo, k'i je pogorela do tal. V hiši k sreči ni bilo nikogar.
Včeraj se je vršila v Zaarebu razpirava proti znam i slovenski pustolovki Farrikji Rupar, steiri 24 let, rodom iz Ljub^ane. Obtožena je, da je okra-dla japonskega poslanika «va Dunaju. Rupa rjeva je brk v Zagrebu prostitutka. Zato so jo zagrebški detektivi hdtro spoznali in aretirali, ko se je nastanka pred meseci v hotelu »Esplanade«. Za Roparjevo je dunajska policija izdala tiralico, ker je okradla japonskega poslanika jia ruffrarnskern dvoru Kintona Ku-stahoja. Odnesla mu je -razno z^Iarnano m dragulje in okoli 60.000 Din gotovine. Ruparjeva je tatvino v celoti prizna'h. Izgovarjala se je, da je toradla v vebkem »pomanjkanju. Bib je brez rx>sla m sredstev za življenje. Ko je priznate tatvino, je prosila sodmka, naj je ne sodijo preostro. Obsodba §e ni bila izrečena.
¥
Včeraj s*ta se r>red zagrebSkfani sodniki zagovarjali Vekotslava Kotar, stara 52 let in Pavlina Erteik, stara 42 let, obe iz KTšlcega. Obe sta obtofceini zločina odpravljanja plodu. Kotor jeva se je morala zaradi sMonega presreška že aa^ovarjati pred sodniki, Brtetkova je vedete* da je Terezija Grdanc iz Krškega v bla,g?r>$k>vljer*e<m stanju. Odvedla k) fe h Koflarjevi da bi M odpravila plod. Koferi ev a se M res rorik nevarnega TOsta m Grdanc je nekaj dni rjozneje umrla v botaici v Brežican na zastnrpiiefrju krvi. KoJarjeva je izjavila, da ni odpravila pfcxiu ona, marveč neka drtrga ženska, ki staimrje v isti
hiši. Erlakova je pa trdila, da je pokojno Grdanc pripeija4a baš ona h Ko-larjevi. Kolarjeva je btfa obsojena na 18. Erlakova pa na 3 mesec« težke
ječe.
Na Selski cesti v Zagrebu je služrJa pri neki družimi Sla vica SkaJiicki iz De-skiiča. Seznanila se je z nekim vdovcem, upokojencem državnim uslužbencem Ta jo je takoj vzljubil in jo hotel vzeti za ženo. Namesto v ceirkev je pa starec peljal dekle v svoje stanova raje in ko je za seboj zaklenil vrata, je dekle spoznato, kaj namerava stari pohotnež. Devojka je skušala pobegniti m se mu je izmifcala. Ker so bala vrata zaklenjena, je dekle sflročflo skozi okno na ulico rn si ztarrrfio nogo. Odpeljali so jo v bolnico, starca so pa zaprli.
Včeraj se je ustrelila v Suboti ci 22-letna uradnica m policiji Zofiia Kozo-derović, hčerka ugledne subotiške rodbine. Zofija je ostala čez uro v uradu, kar se je r>a češče prfpetrlo, ker je imela v evidenci potne liste in je bila obremenjena z delom. Ob dveh je policijski uradnik Kouitovič čiri strel v sosedini sobi. Vrata sobe so bila zaklenjena, s pomočjo dežurnega stražniika je vlomil vrata in našel uradnioo naslonjeno na stol. Iz senc ji je tekla kri. Pred njo je stalo majhno ogledalo in v roki je držala samokres policijskega kapetana Jelašdča. Samokres ni bil nabit in si je uradnica sama nabavila nagone. Pustila je tri poslovilna pisma. Staršem je pisala, da se je sama kaznovala s najstrožjo kaznijo, krivca pa bo kaznoval bog. V drugem pjsrou je napisala svojemu predstojniku, da je vse spise uredila in odpravila. Bila je vestna uradnica. Prijateljicam je večkrat izjavila, da se bo ustrelila. Dosedaj se ni znano, kaj je gnalo mlado uradnico v smrt.
★
Iz Splita poročajo o posredovanju orožnikov v neki ljubavni aferi. Neka mlada dama, po imenu Anka, rodom iz Drniša v splitski Zagori, je bila omo-zena s precej bogatim obrtnikom v bremu. Živela pa ni dolgo s svojim možem v Mitrovici. Zahotelo se ji je morja in sodnea in je pobegnila v Kaštele, ktfer se je seznanila z nekim obrtnikom. Vzljubila ga je in tudi obrtnik jo je rad videl. Zato se je preselila k njemu in živela sta v skupnem gospodinjstvu. Zaljubljenca sta živela srečno in zadovoljno. Oglasil se je pa varani in zapuščeni mož iz Srema. Pisal je po ženo in ker se ni javila, jo je prijavil orožnikom. Orožniki so intervenirali in vtaknili ženko v zapor ter vložili ovadbo zaradi divjega zakona.
Včeraj je nastal v Zagrebu na Treš> njevki krvav pretep med dvema delavcema, ki sta bila menda precej vinjena. Praznik sta preživela v gostilnah, kakor je pač navada naših delavcev. Zoll-
ner je popival z Maro Hažičko, s katero se namerava baje oženiti. Pridružila sta se jima še Slavko Jagjel in Rade Priča. Ker so bili vsi okajeni, je nastal med njimi kmalu prepir. Zollner je prisolil Jangjelu krepko zaušnico, Jangjel je pa potegnil star samokres, s katerim se sploh ni dalo streljati in je udaril nasprotnika z ročajem po glavi. Udarec je bil hud In Zollnerja je oblila kri. Imel je še toliko moči, da je prišel
v svoje stanovanje. Ker mu je bilo vedno slabše, so poklicali rešilno postajo, ki ga je odpeljala v bolnico. Zollner je bil zaslišan in je izjavil, da je ranjen s kroglo iz samokresa, kar pa ni odgovarjalo resnici. Jangjela je policija pridržala v zaporu.
Šport
SAŠK - Primorje
Izločilne tekme za državno prvenstvo v nogometa.
Jutri se vrši v Ljubljani gotovo ena iz» med najzanimivejših nogometnih, tekem, kar jih je imela ljubljanska publika priliko vi* deti v zadnjem času. V tekmovanju za dr* žavno prvenstvo nastopita namreč prvak Bosne, sarajevski Amaterski ŠK in naš no«
vi slovenski prvak ASK Primorje. Delati prognoze za izid jutrišnje tekme
je prav težko, kajti obe moštvi imata go* tove prednosti. Sašk je v tekmovanjih proti svojim lokalnim rivalom pokazal prav lepe uspehe, takiso tudi proti tujim profesional* nim moštvom; vsakomur bo pa še v svežem spominu iz prejšnjih tekmovanj za državno prvenstvo, kako se je marsikateri izmed vodečih jugoslovenskih klubov na vse krip* lje branil odigrati tekme v Sarajevu, kjer ga je pričakoval skoro siguren poraz.
Najboljši del Saškovega moštva je na* nad, ki ga vodi znani dunajski igrač Goetz. Posebno nevarno je levo krilo radi svoje brzine in silne prodornosti. Krilska vrsta ima svojega najboljšega moža v srednjem krilcu Bul a tu, ki je tehnično najboljši igrač moštva in bil že večkrat kandidat za držav* no reprezentanco. Oba branilca sta že sta« ra, rutinirana igrača, ki zadivljujeta publiko s svojimi dolgimi osvobodilnimi streli. Vsekakor bosta trd oreh za napadalno m o* štvo našega prvaka. Mogoče najslabša toč* ka v moštvu je vratar, ki pa svojo slabost nadomestuje z izredno požrtvovalnostjo, ka* tero more pokazati le pravi sportnik*ama* ter.
Ko smo videli Saška zadnjič pred štiri« mi leti v Ljubljani, je igral še visoko sistem igre, medtem ko je sedaj njega srednji na* padalec Goetz uveljavil prizemni sistem, ki včasih preide v srednje*visokega. Poseb* no forsira podajanje žoge na krila, ki so, ko smo že povdarili, izredno hitra in pro* doma.
O moštvu našega prvaka se ne moremo izraziti točneje, ker hoče menda klubsko vodstvo postavo, posebno še napadalno vr* sto pregrupirati. Ne vemo, če bi bilo to v danem trenotku umestno, vendar upamo, da •e bo ta pTegrupacija izvršila tako, da bo moštvo zaigralo kot v svojih najboljših dneh. Duša moštva je vsekakor vratar Jan* čigaj, ki ga moremo po izredni formi, ki jo je pokazal v zadnjih tekmah, postaviti med najboljše vratarje, kar jih je Ljubljana kdaj videla. Na celokupno moštvo pa ape* Iiramo, da zastavi sedaj, ko ne zastopa več samo svojih klubskih barv, temveč celo* kupni slovenski nogomet, vse svoje fizične in moralne sile v dosego čim ugodnejšega rezultata in s tem dokaže, da stoji tudi slo* venski nogometni sport na višini.
Obenem moramo apelirati tudi na našo športno publiko, da s podžiganjem podpre našega reprezentanta v težki borbi in da vsaj v trenutku, ko se odloča sloves slovenskega sporta, opusti neprimerno »drukanje«, kar bi ostavilo tudi pri gostih gotovo neugoden vtis. Lokalne antipatije v sličnih primerih ne smejo igrati nobene vloge in prepričani smo, da se bo naša pu* blika tega tudi zavedala.
Tekma se vrši na igrišču Primorja na Dunajski cesti ob 17.30. V slučaju lepega vremena se vršita dve predtekmi in sicer Slovan—Svoboda ter Primorje rez.—Reka.
Izredni občni zbor ASK Primorje
Snoci seje izvršil v mali dvorani >Zvezde« izredni občni zbor ASK Primorje. Številne Slane, kakor tudi zastopnike ostalih ljubljanskih klubov in Časopisja je toplo pozdravil predsednik g. Sancin, ki je podal kratek pregled o klubovem delovanju od lanske jeseni. Povdarjal je, da si je Primorje klub raznim zaprekam in krivicam, ki so se mu godile, priborilo nogometno prvenstvo Slovenije. Čestital je ob zaključku svojega govora moštvu in ga pozval, naj vztraja v borbi.
Kot drugi je govoril inž. Debeljak, ki je orisal ves historijat borbe za nogometno prvenstvo Slovenije, iznesel je razne nekoretne ukrepe podsaveza, ki da so bili naperjeni proti Primorju in povdarjal, da tudi odno-šaji z Ilirijo niso baš najboljši. Po njegovem mnenju je večinoma kriva Ilirija. Vsekakor pa bo treba te spore in nesporazume v bodočnosti likvidirati. Primorje želi, da Ilirija napreduje, da bo močna, želi pa tudi, da bo rivaliteta med obema kluboma dostojna, športna in fair. V ta namen je pozval zboro-valce, da zakliČejo »Živela Ilirijac. Zboro-valci so se temu pozivu spontano odzvali.
Kot zadnji se je oglasil k besedi dr. Bajić, ki se je tudi dotaknil razmer v LNP, dalje odnosajev med Primorjem in Ilirijo. Povdarjal je, da go se Primorju godile velike krivice v pretekli prvenstveni sezoni, toda Primorje ne bo izvajalo nobenih konsekvenc, marveč prijateljsko proži Iliriji roko v spravo. Spori med klubi naj se ne rešujejo pri zeleni mizi, ker spadajo pred javnost in na zeleno polje, kjer naj se v plemeniti, fair in športni borbi poravnajo. V nadaljnem govoru je dr. Bajić še poročal o pomenu sporta za mladino in zlasti za akademsko omladino. Lepo uspelo zborovanje je zaključil predsednik g. Sancin, ki je še enkrat čestital svojemu moštvu k lepemu uspehu in ga pozval, naj v nedeljski borbi za prvenstvo dr&tve Častno zastopa barve Slovenije.
Se so Vaši zobje zdravi
ako pa ne boste svojih zob in svojih ust pravilno čistili, boste kmalu opazili pojave bolezni, ki Vam bodo napravijali mukapolne ure. Preprečite jih! Kozarec tople vode, v katero kanete par kapljic zobne vode Odol — več ni potrebno. S tem si dobro izpirajte usta, in si nato — najboljše po vsaki jedi — temeljito osnažite zobe: to je najboljša
metoda, po kateri si čistite svoja usta in svoje zobe, poleg tega pa tudi najcenejša, kajti če rabite Odol, tri
prihranite več kot pri vseh zobnih kremah in praških. Odoh4 je kulturni pojm. Ves svet rabi Odol.
Odot se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, kienica Din 22—, velika steklenica Din 65'—.
parfumerijah m podobnih trgovinah. 1 ste-dvojna steklenica Din 65'—. ms
Apel športnemu občinstvu
V nedeljo se vrši tekma za prvenstvo države med ASK Primorjem in sarajevskim Saškom. Mlado moštvo Primorja stopi prvič kot prvak Slovenije v borbo, prvič se bo borilo za renome in prestiž celokupnega slovenskega nogometnega sporta. Apeliramo zato na našo športno publiko, da se tekme v Čim večjem številu udeleži, saj se obeta nadvse zanimiva borba dveh ravnopravnih nasprotnikov. V kolikor je Sašk rutiniranejsi, v toliko je Primorje ambicijoznejse. Seveda zavisi precej od znanja in sreče. Razpoloženje pa moštvu lahko samo ustvari publika, ki a bodri in ki mu nudi moralno pomoč. Primorje je potrebno moralne pomoči, dolžnost vsakega športnika ne glede na klubsko pripadnost je, da ga v borbi za državno prvenstvo tudi materijalno podpre. Gostovanje Saška je zvezano z velikanskim rizikom, ki ga bo Primorje le s težavo zmoglo. Komur je pri srcu bodoči razvoj slovenskega nogometa, ki je ravno tako kakor vsaka druga stvar odvisen od materijalnih dohodkov, ta bo pač posetil tekmo in odrinil svoj obolus.
— SK Svoboda. Jutri v nedeljo ob pol 10. treningstekma II.z skupine s SK Krako*
vo na igrišču Ilirje. Navedeni naj bodo toč* no ob 9. uri v naši garderobi: Papler, Ve*
čerin, Sušnik, Zeman, Bagia, Kozamernik, Zaje, Kavčič, Seme, Slavko, Jereb, Roz* man. Ob 15. uri naj bodo v naši garderobi Fugina, Zore, Ozebek, Banel, Habicht, Ba* tič, Gabršek, Potrato, Koser, Novak in Breznik. — Načelnik.
— Koturaški savez SHS. Pododbor Ljub« ljana naznanja, da se dne 10. junija popol* dne na novo zgrajenem dirkališču ob prili* ki motociklitičnih dirk vrše tudi kolesarske dirke, in sicer: I. Glavna skupina 5 km, II. juniorja 2 km. — Prijave dirkačev se sprejema do 10. t. m. do 11. ure dopoldne v pododborovi pisarni. Prijavnine ni.
Letošnji velesejem pred
zaključkom
Zadnji dnevi letošnjega velesejmo so v znamenju živahnega povpraševanja in za težke gospodarske razmere, v katerih živimo, razmeroma zelo zadovoljnih kupčij. Mnogo blaga so prodali razstavljale! v Srbijo, Hrvatsko, Bosno in Vojvodino, pa tudi v inozemstvo. Največje zanimanje vzbujajo seveda krasni izdelki naših mizarjev, pa tudi avtomobilska razstava, oprema za hotelske kuhinje, kožuhovine, preproge, in razni stroji so privabili mnogo interesentov. Včeraj dopoldne je bil poset srednji, popoldne je pa vladalo na sejmišču zo-pet živahno vrvenje.
Danes dopoldne je bilo na sejmišču zopet mnogo kupcev, ki so si ogledovali razstavljene vzorce in sklepali kupčije. Dotok zunanjih in inozemskih interesentov je od dne do dne večji Današnji dan je sploh v znamenju živahnega povpraševanja in Številnih kupčij. Če bo vreme lepo, bo poset velesejma zopet zelo velik, ker je predzadnji dan in ker se bo večinoma že vršila rarprodaja razstavljenega blaga na drobno. Zelo razveseljiv pojav je poset šolske mladine, ki prihaja iz vseh krajev Slovenije, da si ogleda velesejem. Včeraj je posetilo velesejem 14 šol iz ljubljanske in mariborske oblasti in tudi danes so si ogledale razstavljeno blago nekatere Šole.
Šivalni in pletilni stroji.
Posetiti velesejem, pa ne si ogledati v paviljonu H I prostor levo, rastavo tt. Josip Petelinca, Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, se lahko reče, da ste izgubili dano priliko za vpoznanje današnje strojne tehnike, nanašajoč se na šivalne stroje in pletilne stroje.
Takoj, ko stopite v paviljon, vas opozori tihi šum obratovalnega motorja, kateri poganja precizno zgrajeni pletilni stroj znamke ^Dubied^. Pod strojem pa opazite pestro izdelano se spenjajočo pletenino.
Pletenine se lahko izdelujejo v poljubnih vzorcih, oziroma na ornament ali barvo, tudi na ro^ni poson.
Posebno divljenje zbuja oddelek šivalnih strojev; tu dobite od najluksuzne ter do najpriprostej.se opreme v poljubnih barvah ter od navadnega do najkompliciranega za: krojače, šivilje, čevljarje, entlanje in izdelovanje vezenine ter slična dela znamke »Gritzner in Ad!er<.
Če še malo opazujete, vidite pri razkazovanju, kako se na iste stroje lahko na popolnoma enostaven način šiva naprej in nazaj, veže idealno si namišljene vzorce ter krpa nogavice in perilo. Ob enem je vredno pripomniti, da gre tvrdka svojim odjemalcem v plačilnem oziru in poduku za vezenje in pletenje na roko tako, da se vsak njen odjemalec nauči brezplačno vezenja ali pletenja v poljubnem Času.
Zanimiv je tudi oddelek koles z raznimi modeli, kakor strapacni. luksuzni in dirkalni v različnih barvah.
Da je omeulena tvrdka solidna in da so njeni stroji in kolesa svetovne znamke, so dokaz one gruče ljudi, katere nepretrgoma stoje, zahtevajoč ponudbe, ter žc sklenjene kupčije.
etezmea
KOLEDAR.
Jutri: Medel ja, 10. junija 1928; kaAo-bčaat; Marieta; pr-avosla.vni: 28. maja.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: »Pustolovščine dobre ra vojaki $»ve)ka».
Opera: *Fau»t*.
Kino Matica: «Moz.je pred poroko*. Ljudski kino (Idea'l): *Orni pirol*.
PRIREDITVE V NEDELJO, hrama: Pustolovščine dobreza vojaka š*v*0ca. Opera: »Oaidaška knegrnja>. Kino Matica: »Možje p^ed poreko*. Ljudski kino (Ideali: Črni pirot». Motociklistlčne dirke na dirkališču. Nogometna    tekma   Primorje—Sask  na Primorju.
DEŽURNE LEKARNE. Dane* ln Jutri: Bohinc. Rimska cesta; Lev-SME. Resljev* cesta.
Pri kartah.
Pri kartah je sedela trojica: on, ona :n hišni prijatelj. Njene nožice so isicale stika s prijateljevimi, nesreča pa je hotela, da so se zapletli njuni trakovi na čevljih. Nesreči se je pridružila še dru-Ka: možu je padlo več kart pod mizo: Zlezel je pod mizo in seveda zasačil ffrešnika. Laž ni pomagala. In ko se je zopet nopel na stol, ves zabuhel od jeze m napora, je EMfarf s pest>o po mizi in zarotonel:
— Nesra.mmost! Skandal! Nič hudega sluteč sem zlezel pod mizo, a vidva? — Vidva sta med tem zijala v moje karte! .........--- -
P%$$^M
9487
?
Ljubljana dobi nov moderen hotel
Nasproti glavnega kolodvora zgradi hotelir Miklič nov, moderen, z vsem komfortom opremljen hotel. —  Kolodvorska ulica
se modernizira in razširi«
Ko je znani in slavni nemški publi* cist H ermann Wendel v svoji knjigi med jugoslovenskimi mesti opisal tudi Ljub* Ijano, je povdarjal, da se je po vojni mesto zelo lepo razvilo in razmahnilo, vzdihnil pa je, ko je prišla na vrsto Kolodvorska ulica. V knjigi omenja, da bi si za Kolodvorsko ulico in ves bliz* nji zanemarjeni okraj, kjer stoje še prastare bajtice in kolibe, skoraj želel še en potres .«.
Toda Kolodvorska ulica, ki je bila tako kakor Dunajska cesta skorajda pastorka Ljubljane in res tipično, na ozke tržaške ulice spominjajoče gne* zdo, se je zadnja leta mogočno raz« mahnila in nedvomno je, da bo to v doglednem času ena najlepših ljubljan* skih cest. Z zgraditvijo palače Ljub* ljanskega dvora je dobila ulica povsem drugačno lice, mnogo so k temu tudi pripomogle restavracije in renoviranja raznih drugih poslopij. Zatohli bežni* carski milje, ki je popreje vladal v zgornjem delu Kolodvorske ulice, se je umaknil modernim stavbam in zdaj na* pravi j a zgornji del Kolodvorske ulice prav aparten vtis, čeprav še ni kom* pleten in bo treba zazidati še več par* cel, ki sedaj s svojo praznino kaze uli* co.
Seveda bo pa ta ulica nedvomno mnogo pridobila, čim bo dograjen mo* deren hotel, čigar zgradbo projektira ugledni ljubljanski restavrater in hote« lir g. Miklič. Kakor smo izdvedeli, pri* čne g. Miklič še letos, in to v najkraj* sem času graditi moderen, trinadstro* pen hotel, ki bo ozpremljen z vsem komfortom; na razpolago bodo tudi kopeli. Hotel bo zgrajen nasproti glav* nega kolodvora in bo zavzemal obširen kompleks. Poslopje se bo naslanjalo na sedanji hotel, zgrajeno pa bo tako, da
bo v isti liniji s palačo Ljubljanskega dvora. Cim bo hotel dograjen, se stari hotel poruši in restavrira tako, da bo* sta obe zgradbi na isti liniji kakor pa* Iača Ljubljanskega dvora.
Nov moderen hotel je Ljubljani po* treben in mesto bo ž njim nedvomno pridobilo. Prebivalstvo Ljubljane nara* šča od leta do leta, dotok tujcev je vedno večji in kadar so v Liubljani ka* ki kongresi ali velesejmski dnevi, je opažati veliko pomanjkanje hotelskih sob. Zato bo novi hotel res dobrodošel i Ljubljačanom i tujcem, obenem bo pa Kolodvorska ulica estično mnogo pridobila. Seveda bo pridobila tudi Ma» sarvkova cesta, proti kateri bo hotel obrnjen. Letos zopet nadaljujejo z regu* lacijo in ureditvijo Masarvkove ceste, ki se regulira po načrtih mojstra Pleč* nika.
Čim bo Masarvkova cesta urejena in čim bodo zazidani vsi številni kom* pleksi pred kolodvorom, ob Masarvko* vi, Dunajski ter Miklošičevi cesti, bo to nedvomno eden najlepših in moder* no urejenih okrajev. Na Miklošičevi cesti so ostale nezazidene samo še tri parcele, zdi se pa, da bodo tudi te vr* zeli kmalu izpolnjene in bo cesta krni* lu kompletna.
Podrobnosti o novem hotelu, njegov načrt in ostale detajle še objavimo. Pro* jekt mora še naj preje odobriti mestna občina. Kakor čujemo, bo pred, odnos* no poleg hotela lep park, tako kakor je to v drugih mestih pred kolodvori obi* čaj. Inicijativo g. Mikliča, ki se ni stra* šil ne truda ne prevelikih gmotnih žr* tev, da nudi tujcem udoben z vsem komfortom opremljen hotel in da da s tem Ljubljani prijaznejše lice, je treba samo pozdraviti.
Kaj delajo in snujejo naši umetniki
Kaj nam obetajo naši umetniki novega v literaturi, slikarstvu in glasbi. — Križi in težave pijonirjev slovenske kulture.
Po dolgih mesecih dušečega deževja in megle je zopet posijalo solnce in vzbudilo tudi ustvarjalno silo našil umetnikov. Če« prav ne velja to za vse, vendar je zdaj čas, ko se v umetniških dušah porodi največ načrtov za nova ustvarjanja in pa nepremagljivo hotenje po ustvarjanju samem.
Zato smo z današnjo številko «Sloven* skega Naroda» otvorili obsežno anketo cKaj delajo in snujejo naši umetniki?* Pri* občevali bomo razgovore našega poročeval* ca z vsemi priznanimi slovenskimi umetni* ki, pa tudi s takimi, ki še niso javno pri* znani, ki so pa na ta ali oni način pokazali, da jim ni odrekati resnega umetniškega ho* tenja. To so predvsem umetniki mlajše ge* neracije, čijih ideje in pojmovanje umetno* sti se ne krijejo popolnoma z idejami m pojmovanjem <rstarejših» in bodo tudi njih izjave gotovo zanimale našo širšo javnost.
Oton Župančič
Oton Župančič nadomestuje sedaj gle* dališkega intendanta, ki je na dopustu. Se* d; v upravniški pisarni dramskega gledali* šča s peresnikom v roki in piše ... V njega gledata z nasprotne strani dva plakata, ka* kor memento, velik rdeč plakat «Inri» in v velikem okvirju slike menda naših baletk v vsemogočih pozah. Drugega pomembnej* lega obiskovalec ne opazi. Razen aktov, ne* štetih aktov, ki obdajajo Otona Župančiča od vseh strani in se jih otepa s peresnikom.
— Kaj da delam? Nič! To*le poglejtel Pesnik pokaže s svojo značilno gesto na kup gledališke pisarije.
— Človek je suženj poklica, daleč od dela, ki bi ga moral opravljati. Glejte, to je moje delol
Pesnik še enkrat zamahne skoraj neje* voljno proti gledališkim aktom.
— Nedavno sem čital v nemških časo* pisih, kaj vse drugje snujejo in ustvarjajo umetniki. Skoraj bi se bil razjokal.
Želje pa imam, želje. Moja največja je, priti do tega, da bi se mogel baviti samo z umetniškim ustvarjanjem.
Oton Župančič je zopet obupan pogle* dal na kup aktov in pripomnil:
Pa še dolgo ne bom prišel do tega. Naj« brže nikoli. Umetnost zahteva celega človeka.
<rJeralo» bi rad vsaj deloma zaključil. Eno leto bi se še z njo bavil in izživljal samega sebe.
Seveda, v načrtu je pa še lirika in dra* me in . . . to pa vse potrebuje in zahteva cele glave.
Vladimir Levstik
— Kaj delam? Zdi semi, da je to vpra* sanje po letošnji moreči, oblačni zimi in prav tako moreči pomladi nekam zgodnje. Vse te mesece nisem delal, razen krušnega posla, prav ničesar; kvečjemu načrte, ki še čakajo uresničenja. Sila, ki goni moj dušev* n: motor, je indukcijski tok.
Kadar ne vidim solnca in jasnine in ka* dar čutim okoli sebe tako malo zdravega, pozitivno usmerjenega in pogumnega živ* lienja, kakor ga je zdaj pri nas, mi je še živeti bolečina, nikar že ustvarjati. Mislim, da ta bolezen ni samo moja, ampak da nas tare vse od prvega do zadnjega in da je s tajenjem ni moči spraviti s sveta. Odločil sem se, da vzamem jeseni popotno palico v roke in pogledam v tuje kraje, ali je tudi tam vse tako mrko in kilavo, kakor v Ljub* Ijani... Izprememba zraka je dober lek, posebno pa — je pisatelj dodal zamišljeno — za nesrečno ljubezen do domovine.
— A vendar je slišati, da pripravljate dva romana?
— To je točno. Prvemu, ki bo kmalu gotov, je propast nesolidnega povojnega velikaštva in rešitev zdrave mladosti v no* vo življenje. Centralna figura bo ženska. Obeležie — lubladarstvo. Tako namreč imenujem neusmiljene rušilce naših šum. A ta stvar ne bo bogve kako obsežna. Zame osebno je pomembnejši drugi roman, s ka* terim se ukvarjam že nekaj let. Dejanje sem postavil v bodočnost, v tisto, ki bo de* lala bilanco našega življenja v sedanjosti in nedavni minulosti. Tu je vse na kocki. Vojna med Jugoslavijo in Italijo je pred durmi, pol sveta se je zaklelo zoper nas. Toda...
Združeni napori vseh, ki ljubijo domo* vino?
Ne toliko. Nekakšen jugoslovenski Edison. Slovenec po moji glavi, napol in* ženjer, napol sanjač.
— Tedaj fantastičen roman z nezasli* šantmi prigodami?
— Izprva je bil tak moj namen. A v te* ku porodnih bolečin sem našel v snovi vse polno globljega. Mislim, da bo marsikateri čitatelj te knjige zelo presenečen.
— Vaša resnicoljubnost v »Resnici kla* diva« je povzročila ogorčeno kampanjo proti Vam, Ali boste tudi v svojih bodočih spisih tako spotikljivi?
— Vsekako se bom kanalij prav tako malo ogibal kakor doslej.
Richard Jakopič
Mojster Jakopič pride vsako popoldne na črno kavo v »Zvezdo«. Okoli njega se
vedno nabere omizje slavnih in neslavnih umetnikov, s katerimi se mojster z dolgo
sivo brado pogovarja. Vsi ga poslušajo z odprtimi usti in napetimi ušesi ter vidnim izrazom spoštovanja na obrazu.
Pri takem omizju je tudi naš poročeva* lec pobaral slikarja, kaj trenutno dela.
— Kakor vam je znano, slikam vežo v mestni hiši na Ahacljevi cesti. V nekaj mesecih bom končal. Jutri začnem barve ribati. Naslikanih bo šest skupin in sicer brezdomci, domačija, selitev, gradba ter delo in družina. Hočem čimprej končati započeto delo in kar najboljše zadovoljiti mojo milo občino.
Pa še to napišite, da delam tudi finančne kompozicije. Da ne poginem. Pa slikarski plašč si moram kupiti za delo, ki ga te dni pričnem.
Ivan Čargo
Ivan Čargo leta po Ljubljani vedno raz* oglav in v ruski srajci z debelo listnico v žepu na prsih. Takoj ti pove, da ni denarja v njej, ker bi jo sicer nosil v žepu na zad* nji plati, kjer ni vsakomur vidna. Ima se za revolucijonarja. Govori sunkoma, kakor bi s težkočo slikal misli iz svojih mozga* nov.
— Ne morem tega delati, kar mi uka* zuje moja notranjost. Močne osebnosti so vedno v konfliktu z delodajalcem. Skromno meščansko vegetira samo dilentatizem. Jaz dobim za vsak kič več kakor za kako do* bro risbo.
Edino, kar je v umetniku potentno, je stremljenje po novi estetični formi in vse* bini. To ravno zahteva velike umetniške potence, kajti umetnost je borba za nepre* stano ustvarjanje novih svetov. Vse drugo je tradicijonalno prežvekovanje.
Slovenci smo narod časa, brez velikih tradicij in zato z nepokvarjenim okusom. Slovensko publiko bi se dalo vzgojiti. Sli* kaji sami so krivi, da je občinstvo zbega* no. Da publika ne razume, kaj je umetnost in kaj ni, so pasatistični predsodki Edino v arhitekturi se je ustvarilo res nekaj no*
/S
terpentinovo milo
Ko spite
Vam ni treba Imeti ni-ketkih skrbi za. perilo, ker
2ENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perHo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentln milo
vega, vrednega. Gola moderna arhitektura pa rabi še umetnika, tej arhitekturi odgo* varjajočega, da ji da še neko toplino. Zato naj bi graditelji nudili umetnikom tako de* lo. Kajti možnost zaslužka obstoji danes le v kolektivnem dotoku denarja. Seveda, sli* kar, ki je v zatonu, ne more priti v sklad z moderno arhitektonsko linijo.
Vsak je odvisen od vse družbe. Tudi operni pevec bi sam, brez kolektivnega do* toka denarja v gledališču, ne mogel živeti. Časi so minuli, ko je aristokracija negovala umetnika kakor kanarčka v gajbici.
Zato naj bi lastniki s primerno postav* ko v proračunu omogočili modernim slikar* jem delo v notranjosti stavbe. Za gradite* lja za to potrošeni denar ne pomeni dosti, slikarju pa omogoči umetniško izživljanje in eksistenco.
Pa tudi to je, če človek razume dobo, v kateri živi, ga imenujejo šurlatana. Trsti psevdo*zaslužki pri revijah ne pomenijo za slikarja nič. Sicer pa delam karikature in risbe ter se pripravlja na razstavo, ki me bo pokazala preden grem v Berlin.
Vse te misli je sunkoma iztisnil iz svo* jih možganov Ivan Čargo, kadeč nervozno cigareto. Potem je pa vtaknil svojo mapo pod pazduho in jadmo odhitel ter se izgu* bil za oglom.
Matija Bravničar
V ©.Emoni» je sedel. Nabasal je angle* ško piSfi* puhal dim v zrak in se zagledal skozi OKno.
— Ne vem, ali je bil pogum ali predrz* nost, da sem se lotil komponiranja Cankar* jevega »Pohujšanja v dolini ŠentfIorjanski».
Nekateri so menili, da je to edino Can* karjevo delo za kompozicijo. Več kakor četrtino teksta sem črtal in ko so mi neka* teri dejali, da je s tem delo samo prido* bilo, sem začel komponirati z veliko vero in nado v srcu. Drugo dejanje sem dovršil v dveh mesecih. Sedaj dovršujem partituro in v nekaj mesecih bo vse gotovo. Kako sem kompozicijo pojmoval, ne morem po* vedati. Rekli so mi, da je popolnoma nov način komponiranja. Šlo mi je predvsem za psihološko kompozicijo. Skušal sem podčr* tati doživetja z muziko. V tretjem dejanju pa prevladuje nekaka slovensko*slovanska glasba. Mitivično komponiranje se mi zdi neumno.
Pazil sem na zaključene glasbene forme. Značaj mrzike je nekako tekoč v precej* šnjem tempu. Neki menijo, da je delo ko* medija, jaz sem ga pa krstil za operno farso. Vse se godi resno in prav radi te resnosti učinkuje komično. Rad bi tudi imel, da bi se opera vprizorila stilizirano. Osebe predstavljajo razne človeške čedno* sti in nečednosti (župan avtoriteto, dacar pokvarjenost itd.). Predmet je torej obče človeški. V 1. in 3. dejanju se muzika pri* lagodi tekstu, v 3. dejanju je pa lirično*re* fleksivna.
Tekst opere je nekako pojoče govorjenje. Spisana je za velik orkester. Po «Pohujša* nju» se lotim izvirne operne farse. Tragedi* je mi ne diše. Ljubim povedati velike živ* ljenjske resnice v lahki glasbeni obliki, ka* kor Chaplin v svojih filmih.
(Nadaljevanje v prihodnji sobotni številki.)
Stara čarovnica v Banatu
Banat ima zopet svojo senzacijo, ki v naši kriminalistiki gotovo nima primera. V otčini Vladimirovac je živela 921atna ciganka Anujka Pistonia, ki so jo poznali pod imenom »baba Anujka«. Te dni so jo orožniki aretirali, ker je osumljena, da je pripravljala razne strupe in jih prodajala, Njeni odjemalci so bili taki, ki so se hoteli iznebiti kake neljube jim osebe. Pri babi Anu.iki so dobili strup in z njim srpavljah svoje žrtve s sveta.
Pred dnevi so namreč orožniki aretirali posestnika v Handži Sima Momirova in njegovo ženo. Oba sta osumljena, da sta zastrupila starega očeta Momirova, da bi na ta način prišla čim preje do njegovega premoženja. Istega dne so v Handži orožniki aretirali tudi ženo Laza Ludaškiji, ki je zastrupila svojega prvega moža. Areii-ranci so pri zaslišanju v celoti priznali svoje zločine in izpovedali, da jim je strup preskrbela 921etna baba Anujka. Na podlagi teh izpovedi so orožniki Anujko aretirali in preiskava je dognala, da je starka opravljala svoj nevarni zločinski poklic že več let. Staia čarovnica si je s pripravljanjem strupov pridobila veliko premoženja.
Po njeni aretaciji se je na orožkniški postaji javila ljubimka Jovanova iz rlandže in izpovedala, da ve še za druge primere, kako so neki brezvestneži s pomočjo Anuj-kinih strupov zastrupljali neljube jim sorodnike. Tako je nedavno nenadoma umrl neki Gaja Marinkov. Njegova nenadna smrt je vzbudila splošno pozornost, kajti mož je bil še krepak in zdrav. Baje ga je zastrupil njegov sin Velja s pomočjo svojs žene. Na to prijavo so orožniki aretirali tudi Velja Marinkova in njegovo ženo. Ljubimka Jovanova je nadalje izpovedala, da je pred tremi leti na isti način nenadoma izdihnil bogat seljak Milorad Cošić iz Vladimirov-ca. Zastrupil ga je njegov nečak Milan. Tudi njega so orožniki aretirali. Ta je slednjič priznal, da je zastrupil svoiega strica s strupom, ki ga je kupil pri bai Anujki. Aretirana je pa bila tudi Ljubimka Jovanova, ker so ji bili ti zločini že dolgo znani in jih ni prijavila oblastem.
Tako je bilo izročenih sodišču v Pan-čevem 9 oseb, ki so zapletene v zločinsko početje stare čarovnice. Državni pravdnik je odredil ekshumacijo vseh zastrupljenih žrtev. Vsi so priznali svoje zločine, le baba Anujka odločno taji vsako krivdo.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Liubljani.
DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 9.  junija:  »Pustolovščine dobrega
vojaka Švejka». Premijera. Izv. Nedelja, 10. junija: »Pustolovščine dobre*
ga vojaka Švejka». Izv. Ponedeljek, 11. junija: »Pustolovščine do*
brega vojaka Švejka». Izven. Torek, 12. junija: Zaprto. Sreda,  13. junija: »Pustolovščine dobrega
vojaka Švejka*.  Gostuje Josip Gradiš*
niksDaneš. Izven. Četrtek, 14. junja: Zaprto.
OPERA. Začetek ob pol 20.
Sobota, 9. junija: «Faust». Ljudska predsta* va pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 10. junija: Ob 15. »Čardaška kne* ginja*. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 10. junija: Zaprto.
Torek, 12. junija: «Tosca». Gostuje Henrik de Mazzei. Izven.
Sreda, 13. junija: Zaprto.
Četrek, 14. junija: oSalome», premijera. Pre* mijerski in D abonma.
Rihard Strauss: „Saloma"
(Pred premiero v Ljubljani.)
Naša operna sezona se po stari navadi zaključi z noviteto. Letos nas preseneti operno ravnateljstvo: uprizoritev »Salome« Rik. Straussa je prav posebna senzacija za vsako gledališče.
Strauss je bil rojen junija 1864 v Miin* chenu kot sin člana orkestra na tamošnjem dvornem gledališču. Oče je sviral rog, je bil priznan umetnik, strog klasicist, ki je trmasto odklanjal vsako glasbeno novota* rijo; bil je torej hud nasprotnik Wagner* jev in Bulowov. Tud sin Rihard je bil od* gojen v strogo konservativnem glasbenem duhu, toda kmalu se je navdušil za Liszta, \Vagnerja in Brahmsa, za Biiiowa, a tudi za Mozarta. Tekom let si je pridobil naj* višje mojstrstvo v kontrapunktiki in do* tlej nezaslišano tehnično spretnost, s kate* rima je v svojih skladbah premagoval vse težkoče. Ničesar ni, česar bi Strauss v svo* ji glasbi ne znal osupljivo karakterizirati. Ta nečuvena virtuoznost ga je kasneje ve* dno češče zavajala na pota, na katera mu ne sledi nobena kritika. Postal je operni ravnatelj v Miinchenu in NVeimarju ter v Berlinu im je napisal opero »Guntram« Q. 1894) in «Feuersnot« (1901), ki pa se nista držali na odru, dasi imata posameznih kra* sot. Največji uspeh je dosegel 1. 1905 s »Salomo« po Wildejevi znani enodejanski drami ter 1. 1909 z »Elektro«, po klasični tragediji spisal Hugo v. Hofmannsthal. Z obema tema operama je Strauss ustvaril simfonično opero, v kateri je glavno orke* ster, ki nadkriljuje spev ter izraža v tonih vsako besedo, vsako dejanje na odru ter doseza s tem močne zunanje efekte. R. Strauss si je ob NVagnerju ustvaril svoj glasbeno dramatski slog, deluje s tonsko karakteristiko, rafiniranostjo ilustracij v glasovih ter se uveljavlja v slikovitosti, barvitem koloritu kot resničen mojster, ki dandanes nima para. Prvotno je zahteval za «Salomo» 120 glasbenikov, ki so jih ka* sneje skrčili na 60. No, danes uprizori »Sa* lomo» celo nade gledališče. Glavno naslov*
no partijo Salome, hčerke Herodije, kreira pri nas ga, Vilma Thierry Kavčnikova.
Strauss je ustvaril še vrsto oper (Rožni kavalir, Ariadna na Naksu, Žena brez sen* ce. Intermezzo in Heleno), nekaj velikih baletov (Jožefova legenda, Smetana), več simfoničnih del, pesmi i. dr. ter je danes operni direktor državne opere na Dunaju.
Zdenka Zikova v Zofiji. Te dni je apsolvirala gospa Zd. Zikova na zofijskem Narodnem gledališču tuvečerno gostovanje. Pela je najprej 3-Tosco«. Zofijski upravitelj je brzojavil takoj po predstavi zagrebškemu gledal, upravitelju, da je imela umetnica >grandiozen uspeh«. Naslednja dva večera je pela še >Aido< in >Amelijo<c v sPlesu v maskahe z enakim izrednim uspehom. Nedavno je gostovala Zikova v Varšavi, kjer je pela Margaretom (Faust), Aido in Tosko takisto z največjim uspehom. Uprava ji je ponudila še dva nastopa na odru in radio-kon-cert; toda zaradi zagrebškega rekertoarja «e je morala vrniti domov. Kakor znano, odhaja Zikova iz Zagreba na novi angažma v Pragi na Narod, divadlu, kjer je gostovala zadnja leta opetovano ter celo kreirala glavno partijo v zadnji Puccinijevi operi »TurandoU. Te dni so se pogajanja za definitivni vstop Zikove v praški operni ansambl zaključila. Zikova bo po pogodbi v sezoni 1928-29 na odru Nar. divadla nastopila 60-krat. Upravitelj Šafaro-vic je poslal pevki ob tej priliki sledeče pismo: >Veselim se, da mi kmalu pošljete podpisano pogodbo in odveč je, da Vas zagotavljam, da je za nas velika radost, da se je končno uresničilo to, za čemer smo stremeli že dolgo.< Ga. Zikova je začela pred 8 leti svojo karijero v Ljubljani, kjer je sploh prvič nastopila v >Rusalkic. Ostala je pri nas štiri leta in se razvila naglo v prvovrstno operno umetnico. Tudi v Zagrebu je ostala štiri leta; zadnja njena kreacija je bila >Tu-randot«. Zdaj odhaja iz Jugoslavije v domovino. Pridobila si je najlepši ugled po vseh jugoslovenskih odrih in v Bolgariji ter na Poljskem. Popularni umetnici želimo doma novih lavorik.
Splošno je znano, da so slepci glasbe* no izredno nadarjeni. To dejstvo nam po* trdi tudi akademija, katero priredi tukajšnji Kuratorij slepcev v ponedeljek dne 11. t. m ob 20. v Filharmonični dvorani. Slepci slo* venskega zavoda za slepe v Kočevju so na* študirali raznovrsten koncertni program, ki obsega skladbe domače in tuje literature. Nastopi zbor pevcev s spremljevanjem kla* virja, na akademiji so razne klavirske točke pa tudi skladbe, ki se izvajajo na več ci» trah. Kogar zanima nastop teh največjih re» vežev, ki si z glasbo na najlepši način laj* šajo svoje bedno življenje, naj poseti po* nedeljkovo prireditev. Cisti dohodek je na* menjen fondu za zgradbo Doma slepih. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 10. t. m. sta v kjubLjanskem gledališču dve predstavi in sicer ob 15. uri popoldne poslednjič v letošnji sezoni ČardaŠka kneginda kot ljudska predstava pri znižanih cenah, zvečer ob 20. uri pa je repriza Dobrega vojaika Svejka v dramskem gledališču. Predstava se vrši izven abonmaja.
Gostovanje tenorista Henrika De Mazzei v ljubljanski operi se vrši v torek, dne 12. t. m. Odlični pevec nastopi v vlogi Caivaradossiija v PuccdTbijevi operi «Tosca». De Maizzei je po izjavi zagrebških kritikov eden najboljših tenoristov, kar Jih Je kdaij pelo na naših odrih. Sam. lepa teateirsika pojava ima prekrasen glas in Izredno lahko višino. Z ozirom na to smo tirdno prepričani, da bo v torek ena najlepših predstav letošnje operne sezone.
Pri predstavi Tosce v torek, dne 12. t. m. gostuje poleg odličnega francoskega tenorista Henrika de Mazeia, v vlogi Scarpie operni pevec Robert Primožič, sedaj član Nep-opeie v Budimpešti. Predstava se vrši  izven abonmaja.
Opozarjamo na današnji predstavi v ljubljanskem gledališču.. V drami je premiera Dobrega vojaka Švejka z g. Cesarjem v naslovni vlogi m v režiji g. profesorja Šesta. V operi pa se poje poslednjdič v letošnji sezoru opera Faust kot ljudska predstarva pri zntižandh cenah.
Informacija.
— Ali ni tekel pravkar zajec čez cesto?
— Je. A kdaj? Nekako pred dvemi leti.
V restavraciji.
Gost natakarju: To je pa že od sile! V juhi sem našel ustnik. Pokličite šefa.
Natakar: Takoj, saj bo zelo vesel. Dejal je. da se ne more spomniti, kara je položil ustnik.
Dnevne vesti.
— Iz državne službe. Vpokojena sta uradnika pri direkciji državnih železnic v Zagrebu Albin Bevec in Ana Cerne; premeščeni so geometer Anton Čuden od zem-Ijarinskega katastra v Ljubljani k sekciji za vzdrževanje katastra na Ubu, davčni upravitelj in šef davčnega urada Jožef Golob od davčnega urada v Žužemberku k davčnemu uradu na Vrhniki, davčni oficijal in šef davčnega urada v Cerknici Karel Žabkar k davčnemu uradu v Tržiču.
— Kongres Jug oslov. - češkoslovaških lig. Od 10. do 14. t. m. se bo vršil v Plzmi kongres Jugoslov. - češkoslovaških lig, katerega se udeleže delegati iz Beograda, Skoplia, Kragujevca, Sabca, Ljubljane, Maribora in drugih mest s sedežem čsl. lige. Kongresu bosta predsedovala oba predsednika saveza, bivši minister Miša Tri-funovič in češkoslovaški poljedelski minister dr. Hodža. Kongres se bo pečal s kulturnimi in politrčnlmi problemi, kakor tudi s turizmom ter poštnim in železniškim prometom. Po kongresu si ogledajo udeleženci veliko razstavo sodobne češkoslovaške kulture v Brnu.
— Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada. Nanovo so za Narodni univerzitetni zaklad prispevali s stalno letno članarino, odnosno z darovi: Neimenovan dobrotnik 10.000 Din, neimenovan ustanovnik 10.000 Din; dr. Fr. Derganc, pri-marij v Ljubljani; Evgen Legat, upravitelj pokopališča v Ljubljani; dr. Jakob Moho-TiČ, odvetnik v Lj.; Bogumil Remec, prof. v Lj.; dr. Fr. Lukman, prorektor. Fr. Vad-njal, prof. v Lj.; dr. Jovan Hadži, univ. prof. v Lj.; dr. Karel Hinterlechner, unlv. prof. v Lj.; dr. Karel Oz\vald, univ. prof. v Lj.; dr. A. Skumovič, univ. prof. v Lj.; Strauss Mira, pis. ofic. v L}.; dr. Izidor Cankar, univ. prof. v Lj.; dr. Fr. Eller, univ. prof. v jL. (500 Din); dr. Danilo Ma-jaron, odv., v Lj.; dr. Sturm, univ. doc. v Lj.; dr. A. Stojičević, univ. prof. v Lj.; dr. Radojčič Nikola, univ. prof. v Lj.; dr. Milko Kos, univ. prof. v Lj.; dr. Fr. Ušeničnik, univ. prof. v Lj.; dr. Rajko Nahtigal, rektor univerze v Lj.; dr. Fr. Grivec, dekan teol. fak. v Lj.; dr. Aleš Ušeničnik, univ. prof. v Lj.; inž. Nikitin Vasilij, univ. prof. v Lj.; dr. Roman Kenk, univ. doc. v Lj.; Viktor Zalar, sekr. fil. fak. v Lj.; Ivan Av-senek, preds. Kranjske hran. (500 Din); Vinko Resman, župan v Radovljici (1000 Din); dr. Matija Slavič, univ. prof. v Lj.; dr. J. Ujčič, univ. prof. v L].; Ivan Peklenk, šef računov, univ. v Lj.; dr. C. Potočnik, sem. spiritual v Lj.; Štempihar Fr., orož. narednik v Beogradu; neimenovan gimn. prof. 500 Din; dr. Benkovič Ivan, odv. v Lj.; dr. Čeme Fr., direktor Mestne hran. v Lj.; dr. Albin Kandare. odv. v Lj.; Ignacij Nadrah. stolni dekan v Lj.; Srečko Rupnik, odv., Šmarje pri Jelšah; dr. Ivo Česnik, odv. v Novem mestu; Dolenc Ivan, prof. v Lj.; dr. A. Kokalj, odv. v Lj.; dr. A. Rakud, odv. v Celju; dr. M. Hrašovec, odv. v Celju; dr. Št. Rajh, odv. v Kočevju; Žugelj Nikola}, župnik v p., Spodnii Bernik; Avg. Jenko, pos. v Lj.; dr. Fr. Trampuš. odv. v Kamniku; dr. inž. A. Kral, univ. prof. v Lj.; dr Ivan Rudolf, odv. v Konjicah: inž. A. Horvat, univ. prof. v Lj.; Jožef KlekI, nar. posl.; Karel Čuk, župnik v Kranjski gori; minister dr. Anton Korošec 1000 Din. — Vsem navedenim izreka društvo svojo najtoplejšo zahvalo s prošnjo, naj bi vsak zavedni član našega društva blagovolil našo narodno - kulturno akcijo v svojih krogih po možnosti priporočati. Poleg stalne članarine so vsikdar dobrodošli najrazličnejši darovi, kakor tudi prostovoljne nabirke ob raznih prilikah.
— Nova javna telefonska govorilnica v Golniku na Gorenjskem se otvori prihodnje dni. Spričo važnosti zdravilnega ondotnega zavoda in številnih bolnikov, ki se hodijo tja zdravit, je javna telefonska govorilnica na Golniku vsekakor zelo potrebna in bo ž nio vsem ustreženo.
— Komenda. Upamo, da dobimo v bližnji bodočnosti telefonsko zvezo z ostalim svetom. To vprašanje se je zadnji čas iznova sprožilo. Napeljava iz Kamnika bi ne stala bogve kaj, a bi bila v prid naši trgovini, industriji, obrti in občinstvu. — Pri nas je precej močno razvita lončarska in ščetar-ska obrt. Izdelke pošiljamo tudi preko državne meje. Trideset hiš se peča z lončarstvom in nekako toliko tudi s ščetarstvom. Pogrešamo moderno električno razsvetljavo: radi bi jo dobili iz Kamnika, ko gradi mesto svojo lastno električno centralo. — Da ni bilo zadnjo nedeljo megleno jutro, bi nam bila slana napravila dosti škode. Tako pa še lepše kaže vse.
— Prepovedan list. Madžarski list »Egy-enlgseg*, ki izhaja v Budimpešti, je v naši državi prepovedan, ker piše proti njenim interesom.
— Nov zaknn o monopolih. Upravni odbor uprave monopolov izdeluje nov zakon o monopolih, ki se bo znatno razlikoval od dosedanjega. Zakonski načrt bo dogotovljen do konca junija.
— Zgradba proge Priština - Peč. Minister prometa je odredil, da se v prihodnjem mesecu prične graditi del proge Priština-Peč v dolgosti 27 km in je razpisal licitacijo za 9. julija.
— Iz življenja ameriških Slovencev. V kraju Mascoutah, država Illinois, se je obesil Janez Gerčar. Pokojni je bil star 47 let. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano, zdi se pa, da je bila neozdravljiva bolezen pravi vzrok samomora. — V Shebovganu je umrl v najlepši moški dobi v starosti 42 let Janez Petek. Podlegel je pljučnici. Pokojni je bil rojen v Lučah na Štajerskem. Zapustil je ženo in dva otroka. — V Walsenburgu, država Colorado, je umrl v tamošnji bolnici Janez Likovič. Zapustil je ženo in več nepreskrbljenih otrok. V Pittsburgu je uoirl Rudolf Krece. — Težka nesreča je zadela Josipa Rapuša iz Oaklanda. Njegov 151etni sin. ki se je učil plavanja, je pri kopanju utonil. Njegova dva prijatelja sta ga sicer skušala rešiti, toda rešitev je bila nemogo-
ča. — V \Vaukeganu je dne 17. maja umrl Anton Dolenc, doma iz Polhovega gradca. Podlegel je pljučnici. V Waukeganu, kjer je bival 25 let, je zapustil ženo in štiri otroke. — Dne 8. maja je v Lorainu, država Ohio, umrla po izredno dolgi in mučni bolezni Marija Bombačeva, doma z Iga pri Ljubljani. — V kraju Jeny Lind je v starosti 65 let preminul Anton Stremeč. Pokojni je bil rojen v Doberniču na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 33 leti. Zapustil je ženo, pet sinov in dve hčerki. — V Chicagu je umrl Jožef Golanko.
— Izseljeniški komisarljat v Zagrebu objavlja: Intervencija v predmetu zapuščin, zavarovanj, odškodnin, nastalih v prekomorskih državah v korist našim izseljencem in njih družinam, spadajo smislu točke 6, § 4. pravilnika o izvrševanju zakona o izseljevanju, objavljenega v Uradnem listu za Slovenijo z dne 23. avgusta 1923, št. 279/78, v delokrog izseljeniškega komisarijata kraljevine SHS v Zagrebu. Za interesirane stranke je najbolje, da se za Izterjavanje takih zapuščin, zavarovalnil in odškodnin obračajo na izseljeniški kornisarijat v Zagrebu, Kamenita ulica 15/1., ki je poslican prevzeti brez posebnih stroškov zaščito njih privatnopravnih interesov.
— Železniške invalide opozarjamo, da bodo prejemali rente od direkcije dTžavnih železnic, oddelek oblastna uprava rrurnanl-tarnih fondov v Zagrebu. Vsi tozadevni dopisi, reklamacije in premembe stanovanj se morajo torej pošiljati na gornji naslov. — Društvo železniških vpokojencev.
— Novi pomočnik generalnega direktorja pošt. Za pomočnika generalnega direktorja ministrstva pošt in brzojava je imenovan dosedanji načelnik poštnega oddelka Nikola Vučetić. Na njegovo mesto je imenovan šef odseka v poštnem oddelka Kosta Zlatarovič.
— Minister dr. Šumenkov jč v Parizu. Minister za izenačenje zakonov dr. Šumen-kovič, ki se je cnudil več dni v Pragi, je odpotoval včeraj v Pariz. Njegovo potovanje je propagandnega in informacijskega značaja.
— Predsednik osiješke Trgovsko - obrtniške zbornice umrl. Osi ješko Trgovsko in obrtniško zbornico, kakor tudi vse naše gospodarske kroge je zadel hud udarec. V torek popoldne je nenadoma umrl v Franti-škovih Lažnih na Češkoslovaškem predsednik Julij Weiss. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil rojen leta 1878. v Dalju. Srednjo šolo je dovršil v Osijeku, trgovsko akademijo pa na Reki. Takoj po končanih študijah se je posvetil trgovini in do svoje smrti je uspešno deloval kot tovarnar žganja, ruma in likerjev in kot veletrgovec z vinom.
_ Nova klavnica v Zagrebu. V Zagrebu
prično že prihodnji teden graditi novo klavnico, ki bo stala ob novem sejmišču. Klavnica bo zgrajena po načrtih berlinskega arhitekta inž. Freserja. Ker je zagrebški župan obveščen, da je finančno ministrstvo odobrilo investiejsko posojilo v znesku 40 milijonov Din, je odredil, naj prično že prihodnji teden kopati temelje za novo klavnico.
— Zagreb proti nettunskim konvencijam. Protestom proti ratifikaciji nettunskih konvencij v sedanji obliki se namerava pridružiti tudi zagrebški občinski svet. Včeraj so se sestali zastopniki posameznih skupin občinskega zastopa, da se dogovore o vsebini protestne resolucije, ter je bil rz-voljen ožji odbor, ki naj jo sestavi. Resolucija bo sprejeta na prihodnji seji občinskega sveta.
— Zaporne kazni za monopolske, carinske In slične prestopke. Ministrstvo pravde je odredilo, da imajo obsojenci zaradi monopolskih, carinskih in sličnih prestopkov na ozemlju izven Srbije in črne gore od-sedeti svoje zaporne kazni, ako ne presegajo treh mesecev, pri okrajnih sodiščih, nad tri mesece pa pri okrožnih sodiščih ob povračilu stroškov za izvršitev kazni. Kazni morajo odsedeti pri pristojnem sodišču.
— Za žrtve potresa v Bolgariji so darovali v roke ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa: Krajevni odbori Rdečega križa: Celje in 15.225, Ljubljana Din 3181.50, Blen Din 720. Iskreni hvala!
— Kako si proizvod dobre kakovosti pridobi svetovni uspeh? Nekatera ameriška vseučilišča so razpisala znanstveni natečaj, v katerem je bilo ugotoviti, v čem je skrivnost uspeha posameznega proizvoda dobre kakovosti. Nagrada v tem natečaju je bila soglasno priznana »Odolu«. »Čudno je<, pravi poročilo, »kako je že v samo Odolovi stekleničici združena praktičnost in lepota. Mar more tekočina, ki se troši na kapljice, enostavneje in štcdljiveje kapljati kakor skozi Odolov zatvarač, s katerim je stekleničica takorekoč hermetično zaprta in je tekočina ohranjena v absolutni čistosti. In oblika steklenice? Stekleničica je prikladna, individualna in estetično brezhibna. Mnogokrat so jo ponaredili, a nikoli dosegli, še manj pa prekosili. V takem omotu, zaključuje poročilo, »bi imela tudi srednje-vrstna voda za usta uspeh. Svetovni uspeh pa je Odol dosegel z nenavadno ličnostjo svoje stekleničice in nedvomno dobro kakovostjo. Rezultat: Steklenica privlačuje, vsebina zmaguje«.
— Ljudem, ki trpe na potrtosti, splošni onemoglosti, delanezmožnosti, povzroča naravna »Franz - Josefova< grenčica živahno kroženje krvi in tako osveži vsakega bolnika. Vseučiliški profesorji in znanstveniki trdijo, da povzroča »Franz-Josefova« grenčica zaradi svoje lahko odvajajoče učinkovitosti splošno osveženje duha in veselje do dela. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26T
— Vreme. Vremenski prorok i so sicer pesimistični in so napovedali za danes oblačno, deloma deževno vreme, toda vse kaže, da so se zmotili. Vsaj dopoldne je kazalo, da bo vreme lepo*. Tudi barometer ne napoveduje dežja. Danes zjutraj je kazal 760, temperatura je znašala 20 stopinj. Vče-
raj je bilo jasno samo v Ljubljan, povsod drugod so imeli pa oblačno. Najvišjo temperaturo so imeli tudi včeraj v Skoplju in sicer 33 stopinj. V Beogradu in Sarajevu je bilo 30, v Mariboru 26, v Zagrebu in Splitu 25, v Ljubljani 23.8. Temperatura je torej v nekaterih krajih znatno poskočila, kar ni čuda, ker se itak bliža poletje.
Jutrišnja nedelja naj velja
mr obisku ~w
[j u Hi j. veleseima!
Podo dne pri imnadnl konevt vtjaškt godbe
I? Ljubljane
—lj Gremij trgovcev v LJubljani sporoča z ozirom na današnjo objavo o prihodu članov trgovskega in obrtniškega društva »liagebund« Iz Gradca, da gostuje po sporočilu uprave ljubljanskega velesejma ne pridejo danes, temveč še le tekom jutrišnjega dneva v posameznih skupinah. Vsled tega odpade vsak sprejem gostov v smislu prej določenega programa. Načelstvo.
—lj Ljubljanskemu obrtništvu! Ker prispejo obrtniki in trgovci iz Graza, člani »Hagebunda«, posamezno šele jutri, odpade danes prijateljski večer v .Unionu.
Ij 2upan dr. Puc je te dni po občinski seji nenadno hudo obolel, a se mu je zdravstveno stanje danes že obrnilo na bolje ter se nahaja na potu naglega okrevanja.
—lj Is tajne seje ljubljanskega občinskega sveta. V mestno službo se J'e sprejelo med. dr. Franto Misa. V višje činovne razrede bo napredovali: lic. prof. dr. Ivan Lah, hran. podtajnik Ivan Majcen, mag. uradniki Albert Derganc, Rudolf Juvan, Matej Čadež in gozdar Metllkovic". V XI. čin. razred re je uvrstilo praktikante Vinko Zoriča, Stanka Flegarja in Lenarta Zupana, Borisa Soklica in pom. uradnico Leo Potočnikovo. Oficijantom oziroma oficijantkam se je imenovalo doh. prejem-uika Ivana Tomažiča, paznika Cirila Gregor-ca, pom. uradnice Anico Kebrovo, Minko Raj-narjevo, Terezijo Berghauserjevo in Angelo Pristovo. V višje plačilne stopnje so napredovali ofioijanti: Tomaž Igiič, Josip Podlogar in Ivan Pavšek, oficijantke: Marica Mlinar -Zemanova, Ela Sam uda - Golobičeva in Marija Peternelova, mestna vrtnarja Fran No-votny in Josip Jilek, hlevski nadzornik Jakob Gajšek, elektr. strojnika Anton Dekleva in Anton Varšek, kurjača Ivan Hvastja in Anton Zemljak, monterji Viktor Dragar, Ivan Hribar, Ivan Gantar, Josip Bernot, Ignacij Mihevc in Franc Sluga, poki. gas. Vik.t Fatur, pretikalec Franc Šansoni, paznik Fran Milja-vec, mag. sluge Karol Vidmar, Leopold Iglic, Anton Kotnik, Josip Jontez. Fran Lukežič, Alojzij Sadar, Stanislav Sitar in Friderik Šafec, šolska sluginja Marjanca Zupan, reševalec Anton Zdravič, šolski sluga Ivan Umnik grajski hišnik Jakob Lavtar. Vodilnega monterja Leksander Kerševana se je uvrstilo v XI. čin. razred. Doh. paznika Rudolfa Cebu-larja se je imenovalo stalnim pomožnim uradnikom. Istotako tudi hranilnično zacas. pom. uradnico Bianko Sterlekarjevo. Stalno se je namestilo in uvrstilo v čin. razTed lic profesorico dr. Doro Kokaljevo in lic. učiteljico Josipino Stanonikovo. Lic. suplenta dr. Pavla Karlina se je nastavilo provizorno in se ga uvrstilo v IX. čin. razred. Stalnost se je še priznala slugi Ludoviku Ostercu in tržnemu stražniku Viktorju Kvedru, doh. paznikom Josipu Vrhoven, Ivanu Barliču, Alojziju Za-larju in Ivanu Verbiču. Začasnim doh. paznikom se je pa imenovalo pogodb, paznike Frana Ažbeta, Frana Farčnika, Ivana Kave-čiča in Janka Kuneja. V napredovanje in pokojnino se je vštela delna vojna doba lic. prof. Antonu Vakselju, Ivanu Polzelniku in dr. Antonu Bajecu. Razlika in VIII. čin. razred se je priznalo lic. prof. Cirilu Peternelju. Vodjo tržne straže Ivana Pavlinca se je trajno vpokojilo in mu priznalo naslov mag. oficijanta. Vpokojenemu mag. slugi Rudolfu Aplencu se je podelilo naslov mag. oficijanta.
—Ij Dar fondu za Akademijo in Galerijo. Ga. Vida dr. Novakova, odvetnikova soproga v Ljubljani, je darovala znesek 1000 dinarjev fondu za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno galerijo. Iskrena hvala!
—lj Ob sklepu posmrtne razstave slikarice Ivane Kobilce je darovala ga. Cirila Stebi - Pleško Narodni galeriji 300 Din. Spoštovani članici razstavnega pokroviteljskega odbora iskrena hvala.
—Ij Zobni atelje Franjo Radovan, nasproti velesejma, začasa šolskih počitnic ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih zaprt. Druge dneve normalno odprt. 47Sn
— Ljudski kino (Ideal) predvaja danes in jutri v nedeljo krasno filmsko delo »črni Pierrot*. oba dela v enem sporedu. Dve-ume predstave. V glavni vlogi ljubljenec kinopublike nenadkriljivi Harry Piel. Predstave se vrše danes ob 16.30 in 21. Jutri, v nedeljo, predstave ob 3., 5., 7., 9. uri. Cene sedežem 3 Din 5 Din.
— Berlin _ srce Nemčije. (Prihodnje in zadnja filmsko predavanje ZKD v tej sezoni.) K sklepu letošnje tako izredno bogate sezone kulturnih in poučnih filmov predvaja ZKD jutri v nedeljo izredno zanimiv in poučen velefilm, ki nam kaže dnevno življenje in vrvenje v milijonskem glavnem mestu Nemčije, v Berlinu. S filma posnemamo velikanski poulični promet od jutra do poznega večera, vidimo mesto v zgodnjih jutranjih urah, množice na delo hittčih delavcev, razvidimo krasne ulice, trge, mostove, javna poslopja itd. Skratka, film je izredno zanimiv in poučen. Predstava v nedeljo ob 11. dopoldne.
—Ij K motociklistični dirki se priporočajo naslednja pota: za avtomobile in vozove po Zaloški cesti do kapelice pred Studencem, kjer kreneš na levo. Za pešce pot skozi Selo in potem ob progi do dirkališča. — Propagandna vožnja se bo vršila v nedeljo zjutraj po naslednjih ulicah: Celovška, Bleiwelsova, Rimska. Coizova cesta. Stari trg, Mestni trg, Kopitarjeva, Resi jeva. Masarvkova, Miklošičeva ulica, Marijin trg, Prešernova ul. skozi Selenburgo-
vo na Kongresni trg. Zbirališče točno ob pol 11. dopoldne na igrišču »Ilirije« ob Celovški cesti. Dirkači, ki startajo, se opozarjajo, da so točno ob 14. zbrani na dirkališču. Dokumente motorja je prinesti seboj. Funkcijonarji naj bodo zbrani na dirkališču točno ob po! 14. Kolesarji naj pridejo točno ob pol 14. korporativno na dirkališče, kjer dobe vstopnice pri glavni blagajni. Darila za zmagovalce so razstavljena pri tvrdki J. Rojina na Aleksandrovi cesti in vzbujajo občo pozornost. Občinstvo se opozarja, da kupi vstopnice že v predpro-daji, da ne bo pri blagajnah prevelikega navala. Vstopnice se dobe v trgovinah: J. Goreč, Jugo Auto, Fr. Batjel, J. Vesel, The Rex Co., Pr. Kham. Oskrbo bufeta na dirkališču je prevzela restavracija »Uran«. Cene bodo normalne.
—Ij Najnovejše bluze: Kristofič-Bučar.
Naši klerikalni listi bi radi prikazali zadnje dogodke v Beogradu in drugod povodom demonstracij proti nettunskim konvencijam kot malenkostne incidente, ki so jih izzvali neodgovorni demagogi, pr^d vsem samostojni demokrati ali — kakor pišeta »Domoljub« in »Slov. Gospodar« — li-beralnci, ki hujskajo na vojno. Vsekakor pa je zanimivo, kako mnenje ima o njih srbska javnost. Posebno zanimivo je za nas. kako sodbo ima o notranjem ministru dr. Korošcu in njegovih državniških sposobnostih. Zato je prav, da navedemo, kaj piše o vsem beograjska »Politika«, ki je naklonjena vladi in nikakor ne opoziciji. V številki od 7. t. m objavlja na uvodnem mestu članek o odgovornosti dr. Korošca, ki pomenja hudo obsodbo dr. Koroščevega početja kakor tudi nastopa celotne vlade ob zadnjih dogodkih. Dr. Korošca diolži naravnost kršitve zakonov, obenem pa tudi pojasnjuje dogodke pri beograjskih demonstracijah, o katerih je bilo prvotno listom prepovedano poročati v podrobnosti. »Politika« piše:
»Sklep vlade g. Vukičeviča, da ratificira nettunske konvencije, in zadrški dogodki so izzvak upravičeno razburjenje v vsej državi. Protesti in demonstracije so se vrstili drug za drugim. V Beogradu je tekla tudi kri. V tako težiki atmosferi je bilo naravno, da se odloči vlada za gotove ukrepe in ne dopusti, da se dogodki, kar •bi bila njena dolžnost preprečiti. Zakaj, čeprav so demonstracije z enim mahom duhovno zediniie ves naš narod od Struml-ce in Skoplja do Ljubljane in Splita, vendar bi lahko imele kakor vsake demonstracije tako širokega obsega tudi težje posledice, celo ponižanje države. Najmanj pa morejo želeti svoji državi ponižanje oni, ki so tako odločno nastopili v obrambo njenega dostojanstva. Napadi na tuje konzulate in poslaništva vodijo k ponižanju države in tako tudi k ponižanju naroda. Moralno podlago vsake demonstracije ubija napad na nezaščitene tujce v lastni hiši, pa naj bodo kdorkoli in naj se vedejo kakorkoli. In ne more se obsoditi nobena vlada, tudi ne vlada g. Vukičeviča, ker je ukrenila vse potrebno, da se preprečijo napadi na poslaništvo in konzulate Italije In njene predstavnike. Do tu je šla dolžnost vsake vlade, pa tudi vlade g. Vukičeviča. Toda samo do tu. Vse, kar se je delalo in storilo preko tega, pa je čista zloraba oblasti ali nespretnost, ali oboje, kakor se nam zdi. Pa naj bo čista zloraba ali nespretnost att oboje, jasno je, da dr. Korošec, ki je imet Izvesti od vlade sklenjene ukrepe, ni bil na višini svojega položaja. In prav tako tudi ne njemu podrejeni organi.
Sedaj, ko so se duhovi nekoliko pomirili tako med narodom kakor v notranjem ministrstvu in v upravi mesta Beograda, kjer je žal tudi bilo potrebno, da se pomirijo duhovi, sedaj, ko vsaj upamo, da je tud! konec neumestnih prepovedi zborovanj in listov, se more govoriti z večjo mirnostjo in povda-riti objektivnejše odgovornost vsakogar.
Kažnjiva  nespretnost  je bila dopustiti
Iz Celja
—c Telovska procesija se je pri fami cerkvi vršfra slovesno, vendar pa ne tako, k?kor druga leta. Opazilo se Je, da se pri isti ne nosijo več opatske faisignile. kakor prejšnja leta. Tudi so se v farni cerkvi opustile običajne pontifikalne maše, ki so se za prejšnjih opatov vedno vršile ob večjih praznikih. Menda vera tudi tukaj peša! Procesije se je udeležilo vojaštvo, ki je pri evangelijih oddalo salve, ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti.
—c Z adaptacijo stare deške okoliške Šole so pričeli te dni. Vrši se prezidavanje. Kakor znano, je poslopje kupila Delavska zbornica in bodo v istem imele sedež razne delavske organizacije.
—c Javna telovadba Celjskega Sokola se vrši v nedeljo 10. t. m. popoldne na dvorišču mestne osnovne šole. Nastopijo vsi oddelki.
—c Javna telovadba Celjska Sokola se
vrši jutri popoldne ob 16. uri na dvorišču mestne osnovne šole. Posetite jo v obilnem
številu.
—c Z gradnjo vodovoda v Zavodni pri Celju se bo pričelo v kratkem. Te dni se vrši komfsijonelni ogled, nakar se prične z delom. Oblastni odbor je za napravo vodovoda dovolil prispevek Din 25.000.
—c   Občni zbor društva »Celjski dom«
se vrši v četrtek, dne 14. junija ob pol 9. uri zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Člani društva so vabljeni k obilni udeležbi.
—c Nočno lekarniško službo opravlja od sobote 9. t. m. do petka 15. t. m. lekarna
»Pri Mariji Pomagaj* na Glavnem trgu.
—lj Ljubljanski Sokol ponovno vabi na svoj jutrišnji pešizlet na Vikerče pod šmaT-no goro, združen z naraščajsklrn izletom
ter izletom moške in ženske dece. Odhod točno ob 8 zjutraj izpred Narodnega doma, povratek med 7. in 8. uro zvečer. Prehrano in pribor naj vzame vsakdo seboj. Piknik se bo vršil v gozdu, na posestvu brata J. Fiale. Zdravo! — Odbor. 477n —lj Jeklene valjčne zastore ter v?a ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust MartinČiC, LJubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat.
Ako piješ Buddha ča uživaš že na zemlji raj
neumestni napad na Dijaški dom. Ako se je policija bala, da bi dijaki prišli Iz doma ter odšli k italijanskemu poslaništvu, naj bi dom blokirala v potrebni oddaljenosti in namen bi bil dosežen.
Kažnjiva nespretnost je bila odredba, naj se vdere v nabito polno dvorano »Ruskega carja« in to z golim orožjem. »Barikade«: so padle, ulice so bile razčiščene, del demonstrantov pa je bil pregnan v dvorano, že itak prenapolnjeno. Orožništvo, ki je bilo spočetka res potrpežljivo in pod dobrim vodstvom, je izgubilo potrpljenje. Kljub temu se je instinktivno ustavilo. Čim je porušilo barikade in očistilo ulice okoli »Ruskega carja«. Uprava mesta in notranje ministrstvo sta bila takoj o tem obveščena. Tedaj je od tam prišla odredba: »Razženite vse, tudi one znotraj!« In tako je prišlo do nečuvenega vpada v dvorano, do streljanja, do prelivanja krvi pa tudi do nedolžnih žrtev. Ker že niso ostali pri blokadi prostora, kjer so bile barikade, ni bilo nič bolj naravnega, kakor ustaviti se pred samo dvorano in poslopjem ter ga blokirati, iz-puščati nato posameznike, ker bi se demonstranti naveličali sedeti celo noč notri, še bolj pa občinstvo. Sami bi zahtevali, naj jih izpuste, in spuščali bi drugega za drugim. Tako dela policija po vsem svetu in tako bi se izognili krvi, ki pada danes na glavo dr. Korošca, To so kažnjive nespretnosti in tu mora priti do sankcij.
Dr. Korošec pa ni ostal samo pri tem. Prepovedal je shode stranki, katere sedanja politika je sicer podvržena kritiki, ki pa ima pravico do zborovanj, dokler velja v državi zakon o zborovanjih in združevanjih in dokler se stranka sama ne postavi pod zakon o zaščftl države. Kar pa se je zgodilo, je Čista zloraba oblasti.
Dr. Korošec ni ostal niti pri tem. Prepovedal je dve številki »Novosti«, dve številki »Reči« in eno številko »Politike«. (Tu navaja list nezakonito postopanje pri konfiskaciji listov).
In sedaj pride najznačilnejše. Sodišče je razveljavilo prepovedi listov drugo za drugim, dr. Korošec pa nada je prepoveduje liste drugega za drugim. Vsak sodni sklep pomeni novo ugotovitev težke zlorabe oblasti. Tako sistematsko razveljavljenje prepovedi pomenja dejansko direktno obsojanje dr. Korošca kot notranjega ministra. Dr. Koroščeva trdovrarnost in njegova čudovita vztrajnost pri slabem delu jasno dokazujeta njegovo nesposobnost za tako občutljivo mesto, kakor je pri nas notranje ministrstvo.
Minister, ki ne spoštuje zakonov svoje države, izgublja pravico do spoštovanja. Vlada, ki postavlja svojo voljo nad zakone, je v nevarnosti, da postavi sebe izven zakonov. Kdor te velike resnice ne razume, ni sposoben za upravo države.«
Navedli smo mnenje odličnega beograjskega lista zato, ker se prav sedaj bije v Narodni skupščini boj za obtožbo notranjega ministra dr. Korošca, ki io je vložila proti njemu KDK, da bi mogla naša javnost pravilneje presojati položaj.
Aforizmi
— V ljubezni je žena vedno pod svojo streho, mož je pa samo povabljeni gost.
— Zakon je edina prava pustolovščina.
— Največji zaklad nam daje ljubezen s tem, da nas nauči verovati v njo.
— Kadar sodimo o ženskah, radi pozabimo, kako težko je biti ženska.
Najlepši trenutek v ljubezni in edini, ki nas omami, je predigra in poljub.
A kaj potem?
Zdravnik: Zdravilo, ki ga vam predpišem, je zelo grenko. Kadar ga vzamete, izpijte kozarec vode, da preženete neprijeten okus.
Bolnik: A kaj naj pijem, da preže-nem neprijeten okus vode?
Dobra kobila.
Kmet prodaja kobilo na sejmu. •— AH ima kako napako? vprašn mešetar.
— Nobene.
— Ali ni bojazljiva?
— Seveda ne. Vso noč stoji sama v konjušnici, pa se nič ne boji.
Trpežen slamnik.
— Ali verjamete, prijatelji, da sem nosil slamnik tri leta?
— Tri leta? Kako da se ti ni raz* trgal?
— Prvo leto sem kupil nov trak, drugo leto novo podlogo, tretje leto sem ga pa zamenjal v kavarni za novega.
Srbsko javno mnenje o dr. Korošcu
Minister, ki ne spoštuje zakonov svoje države, izgublja pravico
do spoštovanja.
---Moda---
Dva vzorca elegantnih pulovrov, ki so tudi letos zelo moderni.
Počiščena tla
so želja vsake gospodinje. Zato uporabljajte
Schicht-oo Ominol
Kramljanje o ljubezni
Usoda je največji anarhist in raz* bojnik. Ne priznava nobenih zakonov in samozavestno ignorira logiko. Posta« vi na glavo vse naše «človck bi mislil, da,» »naravno bi bilo, da bi,» «prieakova* ti bi bilo da» itd. Največjo zmešnjavo dela usoda v razmerju človeka do člo* veka, ker združi v ljubezni in zakonu tako nesorodne tipe, da ne velja zanje niti parodoksna teorija o ekstremih, ki se privlačujejo. Mnogo je grdih, omc* jenih* dolgočasnih in okornih žensk, ki jih možje ali ljubčki iskreno in zvesto ljubijo, na drugi strani pa vidimo lepe, inteligentne, fine in dražestne žene, ki jih možje na vsakem koraku varajo. Z ljubeznijo je nekako tako, kakor z morsko boleznijo. 50 povsem različnih sredstev učinkuje ali pa tudi ne. Neka» tere ženske si pomagajo na ta način, da javno kažejo svojo ljubezen, druge pa dosežejo isti uspeh, ne da bi se sploh zmenile za moške. Nekatere igrajo v moški družbi vlogo naivnih deklet, dru» g c se pa vedejo kot prave razuzdanke. Pot do moškega srca vodi po neštetih ovinkih in ženska, ki hoče ovijati m o* ške okrog prsta, mora to dobro vedeti.
Najvažnejšo vlogo v borbi za mo= ško srce pa igrajo tako zvane čisto žen* ske lastnosti. (":isto ženska je n. pr. in* stinktivna modrost onih žen, ki se iz* ogibljejo vsega, kar bi moglo vzbuditi v moških zavest, da so jim v intelektu* alnem pogledu enake ali pa da jih v marsičem celo prekašajo. Noben ino» ški, pa naj ima še tako moderne nazo» re, ne trpi, da bi ga ženska osramotila. Morda je to podedovano že od Adama ali pa je le medel spomin na otroška leta, na vse potoke, ki jih je on kot 81etni deček igraje preskočil, dočim je njegova družica hodila po drugem bre* gu in se ni upala preskočiti potoka. Mo«
Sonja Špalova.
Zinočka
Seznanila sta se na univerzi. Zinaidi Pefcrovni je bilo 20, Aleksandru Vladi-mžrovSču 24 let. Ona nizke postave, Črnih japonsko poševruih oči s črno bubi-glavlco. On. visok, šinokopleč. svetlih oči in svetHh las, je bil podoben mlademu bogu iz slovanskih bajk. Oba sta študirala medicino.
Preživela sta skupao tri leta.
Zdaj hočeta vsak sebi.
Aleksander Viadiimirovič stoji zamišljen ipri oknu. Zinaida Pefcnovna pa sedi na ogoljunem 1 mol en u in tiho vzdihuje.
— No, poglej. Zinočka, sa!j je bito vse tako čHidovito. Čemu bi se mučila? Ljubila sva, to je vse. Živela sva skupaa in še vnaprej sva si obljubita, da ostaneva skupaj samo dotlej, dokler bo nama ta način žhioenia uga-ja'l. Oba sva prJati prosta, ne ti, are jaz nimarni noben ih obveznosti.
Zinaida Petrovna molči.
— Priznaj. Zinočka da bi bila oba uničena. Te bede ni mogoče več prenašati, .laz se bogato oženim, pa tudi ti se lahko dobro Oflitotžaš. Čemu hi se torej mučila? Kakšne izglede imamo ml emigraniti med Čehi glede samostojnosti? Mar hočeš vse življenje prezebati v te i mračni sobici z razgledom na umazano dvorišče? Ali hočeš hoditi v pokošeni obleki in pošvedranih čev#i'h? Mar hočeš do smrti gladovati?
— Saj nisva gladovala, Saša, — je dejala Zima.
— Jaz ne, pač pa -ti, ki raje nisi jedla, samo da jaz nisem MI lačen. Zdaj vem vse. Tega ti ne morem odpustiti. Le po-gtej se. kak» si suha, bleda in slabotna!
— Da, toda samo zato, ker me hočeš zapustiti, — je zacepetalo dekle ir
ški se morda podzavedno spominja vseh onih visokih hrušk ali jablan, na katere je kot deček splezal, dočim je njegova družica potrpežljivo čakala, da ji vrže z najvišje veje hruško ali ja* bolko. Čisto ženska je tudi sposobnost uveljaviti svojo voljo tako, da se zdi, kakor da bi se ženska uklonila moževi volji. Stara prislovica, da je mož glava rodbine, žena pa vrat, ki to glavo suče, velja dandanašnji prav tako, kakor jc veljala pred 60 leti. Čisto žensko je tu* di prizadevanje pretežne večine žensk, ki hočejo biti vedno in povsod najlep* še in najbolj dražestne. Lepota je bila in ostane najsigurnejše sredstvo, s ka* terim si ženska ugladi pot do moškega srca. Toda pojem lepote se menja. V tem pogledu je Čisto ženska lepota zad* nje čase mnogo izgubila na svoji vred* nosti. Nova doba je po vrsti odpravila glavne znake lepote, bujna nedrija, dol* ge goste lase in okrogla meča. Zdaj so v modi vitke, suhe ženske, za katere
se pa ogrevajo samo oni moški, ki se ravnajo tudi drugače strogo po modi. V tem pogledu je žensko telo prej izgu» bilo nego pridobilo na svojih čarih.
Štirioglati dežniki in univerzalni prstan
So ljudje, ki jim nihče ne ustreže in ki jim ni nobena stvar všeč, so pa tudi taki, ki se jim zdi, vse krasno, pri* jetno, originalno in prikupljivo. V svo* jih nazorih se ljudje nikoli ne strinja* jo, in to velja tudi za modo. Modne novotarije in prismodarije so že davno razdelile ljubitelje mode v dve skupini. Se nikoli se pa modi ni posrečilo raz» deliti ljudi tako, kakor z zadnjimi no* votarijami.
Dežniki in solnčniki so bili že od nekdaj okrogli. Zdaj so pa postali na*
solze so ji pritekle iz oči. Stopil k nji. ZinoČika! Pogledala ga je.
— Saša! Ne morem te razumeti. Saj sva bila tako srečna! Zakaj ni mogoče večno tako živeti? Kaj naj počnem brez tebe. kaj bo z menoj?
— Končaš študije ali pa se oni ožiš. Saj si stara šele 23 tet in sama veš, kako radi se ozirajo moški za teboj.
— Nikoli se ne omožim. Saša.
— Ne blebetaj neumnosti.
— Nikoli več ne bom srečna, — je vzdihnila Zinočka.
— No, vse bo dobro, čas je najboljši zdravnik, pozabiš, kaj je bilo med nama, in življenje pojde svojo pot, — jo je tolažil Aleksander Vladimirovič.
— A zakaj odhajaš že zdaj? — je vprašala Zinočka vsa bleda.
— Mar naj čakam, da moja nevesta v s« zve in da se zaroka razdere? Zdaj se ne da več oklevati. Veže me častna beseda.
Začel je hoditi po sobi mimo Zine. ki si je zakrila obraz z rokami in bridko z a plakata.
— No, Zinočka, čas ie. da girem!
Stopil je k nji in skušal dvigniti njeno glavo. Toda ona je začela kričati, z nogami in rokami je Tazbijaia po tleh.
— Zina! Zinočka! Če boš taka, te začnem sovražiti, — je zagrozil Saša in sedel k nji.
— Zinočka moja! DušJca! Rotim te, odpusti mi, saj ne morem drugače. Še vedno te imam rad. dušica moja. Šele zdaj čutim, kaiko te imam rad. Nikoli ne pozabim teh treh let. Ah, Zinočka, kako sva bila srečna! Daleč od doma sva si nagradila vse, kar sva le mogla. Hvaležen sem ti za veliko srečo in za vso tvojo ljubezen.
— Zakaj se ti trese glas? Zakaj imaš
enkrat Štiroglati in vse pariške trgovi* ne jih imajo že v izložbah. Zapirajo se enako gladko kakor okrogli, ime so pa dobili po znamenitem francoskem ko* pališču Deauville. V vsaki pariški trgovini s svilo dobite štiroglate dežnike vseh barv. Za vsako obleko in vsak klobuk imajo pariške modne trgovine poseben štirioglat dežnik. Nam, ki ne živimo v vrtincu modnih novotarij, se* zde štirioglati dežniki čudni in morda celo neokusni, Parižanke so pa tako navdušene zanje, da jih industrija ko» maj sproti izdeluje.
To pa še ni vse. Pariški draguljarji so si izmislili prstan, ki je prikladen za vsako bleko. Narejen je iz platine in ima vdelanih 12 draguljev, ki se s po* močjo malega mehanizma izpreminja* jo. Obroč prstana, okrašen z briljanti, ostane, kamen v sredini se pa lahko za* menja tako, da nosimo zdaj ametist ali turkiz, zdaj zopet rubin ali topaz. S tem odpade skrb za dragulje, kajti dama se lahko pokaže v riružbi vsak ve* čer z novim prstanom, ki je pa ostal v resnici isti, samo kamen je drugi.
Ljubosumnost
Zadnje čase je izšlo več znanstvenih razprav o ljubosumnosti, med katerimi naj omenimo zJasti zanimiva izvajanja učenjakov Clerambaulta, Heuyra, Gc* nil-Perina. V njihovih razpravah zavzema ljubosumnost važno mesto. Učenjaki razpravljajo o ljubosumnosti pri živalih in ljudeh. Ljubosumnost se pojavi zlasti v kritični dobi, ko se človek za* ve, da njegove moči pešajo, in da na trgu ljubezni ne more več uspešno tekmovati z drugimi. Ljubosumnost traja pri človeku do visoke starosti. Človek tako hrepeni po ljubezni, da skuša fizične moči nadomestiti s psihično reakcijo, ki postane na stara leta zelo intenzivna. Zato se Često dogaja, da iščejo žene starci, ki so že davno opešali.
Normalna ljubosumnost je kakor vse, kar izvira iz ljubezni, tako komplicirana, da se izraža na toliko načinov, kolikor je ljudi. Paul Bourget aplicira ljubosumnost na tri teoretične tipe ljubezni: instinktivno, emotivno in intelektu-alizirano, ter razločujejo ljubosumnost čustev, srca in glave. Etienne Rey je de* jal nekoč, da je ljubezen edina reč na svetu, o koji ni moči reči nič bedastega. Dr. Voivenel je pa pripomnil, da je tem lažje storiti v ljubezni neumnost.
Manj komplicirana je psihopatična ali abnormalna ljubosumnost. Dr. Mau-rice de Fleury pravi, da postane ljubezen, ki je v normalnih razmerah psihološki pojav, morbidna vedno, kadar se razvija na nevropatičnem polju. Kako važno vlogo igra v ljubezni organizem, nam pripoveduje de FIeuiry v zabavni storiji o polnočnem ljubosumnežu, ki besni samo pozno ponoči, ko ima prazen želodec in trudno glavo. Mož se pa takoj pomiri, čim se naje.
Shakespeare pravi, da je ljubosumnost zmaj z zelenimi očmi, ki se sam hrani. Ljubosumnost se konca z izčrpanostjo, transformacijo, zamenjavo ali blaznostjo. Ljubosumnost kot blaznost je še manj komplicirana, nego psihopatična ali abnormalna ljubosumnost. Te vrste ljubosumnosti podležejo navadno samo alkoholiki in paranoiki. Vpliv alkohola je tako velik, da so nemški avtorji dolgo razlagali delirij ljubosumnosti kot izraz alkoholizma. Posebno nevaren je pa ljubosumen paranoik, ker je navidez tako trezen in prevdaren. da se je že opetovano pripetilo, da so se dali sodniki in porotniki preslepiti.
Dr. Capgras pripoveduje o materi, ki je bila blazno ljubosumna na svojo hčerko. Dvanajst let je kuhala v sebi ljubosumnost, potem je pa polila hčerko z bencinom in mirno gledala, kako je gorela. Maurice de FIeury in dr. Voivenel se pečata obširno s tipičnim zloči-
solzne oči? — je vprašala Zina v Saši-nem naročju.
— Mar misliš, da mi je lahko? Vse življenje mi boš stata pred očmi, tvoj smehlja1] bom videl noč in dan i-n tvoje solze mi za gre ne vse.
— Zakaj, Saša? Zakaj? Saj bi rada, da bi bil vedno srečen. Vse storim, kar želiš, ker te ljubim.
Položila mu je glavo na prsa.
— Kako močno utripi je! Ali se spominjaš prvih dni najine ljubezni? Opetovano si mi dejal: čuj, kay* ti pripoveduje moje srce!
— Zinočka, ne govori o tem, da ne bo ločitev še težja. Vse vem. Nobene besede nisem pozabil, vse mi je ostalo živo v spominu. Toda zdaj se morava ločiti in izbrisati iz spomina vse.
Poljubil jo je.
— Zbogom, Zinoč«ka! In še enkrat hvala za vse.
— Saša!
Njen krik ga je presunil
— Toda jaz nočem, nočem. Saša, bojim se! Prosim te, dragi Saša, ne zapusti me! Zakad ne vrneš besed« oni dragi, ki mi je u'kradla tvoje sroe? Bogata je,- rodTtefloe ima. češka je njena domovina. Ne pretrpela bi niti stoti del tega, kar čaka mene. Ne smeš oditi. Ne odidi, ah. rte odadi!
Zvijala se je v njegovem objemu in skrivata glavo na njegova -prsa.
— Zinočka, zdaj je že prepozno. Dal sem besedo, tam se že vse pripravlja k poroki. Praviš, da storiš vse, kar želim. Torej — da te ne vidim več objokane in obupane.
Zina je prebfledela in nehala plakati.
— Da. da da, da!
— Sicer ti pa še mrisem vsega povedal. Ne veš še. da je ona droga noseča. Da. Jaz sem oče deteta, ki j?a nosi pod srcem. Razumeš zdaj, da ni drugega
izhoda?
nom paranoika, z go. Lefevre, ki je flegmatično ustrelila svojo snaho, na katero je bila ljubosumna. Se zanimivejši primer paranoika opisuje Pau] Ginistv, ki pripoveduje o zadnji justiiikaciji ženske na Švedskem. Dotična ženska je zvezala svojo snaho, jo privezala k tramu in planila nanjo s sekiro. Mirno je udrihala s sekiro po nesrečni žrtvi in ko je prihitel iz hiše njen sin ter se vrgel na okrvavljeno telo svoje žene, ga je mati hladnokrvno ubila s sekiro samo zato, ker se mu je žena smilila. Pred poroto se sploh ni hotela zagovarjati. Vzrok njene delirične mržnje je bila strastna ljubezen do lastnega sina.
Humoristični kotiček
Dobro znamenje.
— Zakaj mislite, da niste na zadnji fotografiji lepi, gospodična?
— Zato. ker je zelo všeč vsem mojim prijateljicam.
A/i se dal.
— Ali znaš držati jezik za zobmi?
— Seveda ga znam.
— Potrebujem 300 Din.
— Zanesi se name. Molčal bom, ka* kor da nisem slišal.
Osveta.
— Vi dajete hčerko gospodu X? Jaz sem pa mislil, da ga ne morete trpeti.
— Seveda ga ne moreni in baš zato mu jo dam.
— Ne razumem, kaj mislite.
— Ne? Le pomislite, kako se mu osvetim, ko postane moja žena njegova tašča.
Pravi poklic.
—Je-li res, da se je lotil vaš mož sedaj politike?
— Res je. Kaj pa naj počne, ko ne zna nič poštenega.
Zina je odprla usta in molčala. Zatis-nila je oči in prebledela.
— Nič ne de, — je zacepetala. — Zbogom, Saša! Ali ničesar ne potrebuješ ?
— Zinočka! Ti si angelsko bitje — je dejal Saša globoko ginjen. — Tvoja plemenitost me je spravita v zadrego. Sram me je.
— Ali ničesar ne potrebuješ. Saša? je ponovila in se trpko nasmehnila.
— Dragica, ali mi moreš odpustiti, da ravnam tako kruto s te boo? Se ne jeziš?
— Nikoli se ne bom jezila nate, Saša!
— No torej, snema mi krasni prstan, ki si mi ga dala. Ne morem ga nosita, ona vprašuje, odkod ga imam in čegav je — in ne dovoli tega.
— Nočeš mojega prstana? — se je začudila Zina.
— Ne morem, ne morem, dušica, bil bi v mojem zakonu kamen spotike in vzrok neprestanih prepirov.
Zina je snela svoj prstan z Aleksandrovega prs*ta. Malo so se ji sicer tresle roke. zato je pa čutila v srcu nekaj hladnega, kar se je izprenr-inja.ro v led. V očeh so se ji še pognali sledovi solz, toda na njihovem črnem dnu se je že zasvetila iskra resignacije.
Stopila je k omari in ponudila Saši nekad, stokronskih bankovcev.
— Vzemi — je dejala, — nočem, da bi ti ona k u pili a, kar potrebuješ. Vem, da nimaš denarja. Meni pa zadostuje zdaj malo, a poleg tega se mi obeta za prevode večji honorar.
— Z m očka! Saij ne smem! To je tvoj denar, — se je branil Saša.
— Toda raz hočem, da ga vzameš. če me nočeš žaliti in če me le količkaj spoštuieš, vzameš ta denar.
— Zinočka! Ne morem. Preveč me je sram!
Trajno prijateljstvo.
V neko vas je prispel cirkus. Največ* ja atrakcija je bila kletka z levom, pri katerem je ležalo jagnje. Občinstvo se ni moglo dovolj načuditi temu redkemu prijateljstvu. Neki posetnik je vprašal cirkuškega uslužbenca, ki je nadziral kletko:
— Ali lev res nikoli ne plane na jagnje?
— No, veste, zverina ni vedno tako pohlevna, včasi se razkači.
— No, in kaj se zgodi?
— I kaj, drugo jagn.ie kupimo.
Med berači.
— Ti se delaš seda; gluhonemega? —Seveda. Ko sem se delal slepega,
so mi ljudje metali gumbe namesto novčiće v, zdaj pa vidim, kaj mi dajejo.
Kaznoval ga je.
Oče: Pravkar sem zalotil Janezka, ki je kadil mojo cigareto.
Mati: In kako si ga kaznoval?
— Cigareto je moral pokaditi do konca.
Nalašč ne.
— Vera, zakaj si ne daš odstriči las?
— Samo zato ne, ker mi mož ni prepovedal.
Pri sosedovih molijo pred jedjo oče-naš. Triletni Jurček sklene vedno ročice in posluša, kako oče moli. V petek, ko je oče dejal «daj nam danes naš vsakdanji kruh», je Jurček vzkliknil: Ne, kruha pa ne, danes imamo «štru> del.»
Pisavo je poznal.
Zdravnik slugi: Nisem bil z vami zadovoljen, Matevž, in zato vam ne morem dati dobrega spričevala.
Sluga: To nič ne de. Kar napišejo naj tako, kakor pišejo recepte.
— Zakaj pa?
— I zato, ker nihče ne bo znal čitati.
— Kaj nisi moj brat? — je vprašaja 7/v-t z drh*x'Vri <rta<*v*i š vsaj malo tudi moj, vsaj desetino svoje duše in srca pustiš pri meni. Ne pozabi priti k meni, če boš nesrečen.
Aleksander Vladimirovič je stegnil roko po denarju.
— Vse ti vrnem, Zinočka, kmahi bom bogat.
— Zdaj pa pojdi, prosim te, Saša! Presenečeno jo je pogledal.
— Pojdi, skrajni čas je že. Čemu oklevaš? Utrujena sem. ah, kako sem utrujena!
Stopil je k nji. Pogledal ji je v Črne oči, v katerih je čiral tri leta brezmejno udanost. Te oči so bile zdaj hladne in izgubljale so se nekam v neznane globine.
— Zinočka! Zinočka! Ona je molčala.
•— "Moja Zinočka! Ali te smem še zadnjič tako nazva ti?
Njeno slabotno telo je zadrti telo, toda uista so molčala.
Stopil Je nazaj in jo še enkrat obje* s pogledom. Pred njim je stal bled nagrobni kamen, v katerem yt še utripalo srce.
Pri vratih se je ustavil.
Srata ie na istem kraju, oči uprte na njegove ustnice.
Odprl je vrata in odšel.
Njegovi nagli koraki so odmevali po hodrniku in jasno je bilo, da beži od nje.
Bleda žena se je premaknila.
Nato je omahnila na kolena pred iikono in sklenila roke. Doto) je klecata in molila. Naposled je stor>rla pred zrcalo in zacepetala:
— Nič ne de. Se bom že kako preživljala tudi z detetom. Dobro, da je odšel, ker me ne ljubi več. AH nad bi mu povedala? Ne? Morda, ko se dete rodi. Toda ne! Bil bi nesrečen.
Stran 6.
»SCOVENSK1   NAROD« dne °. junija 1928.
Stev. 131
Človek v borbi z elementarnimi silami
Zgodovina ekspedicij na severni tečaj.  —  Že od razvoja letalstva je zahteval severni tečaj mnogo človeških žrtev. — Največje katastrofe v polarnem ozemlju.
Pomožne ekspedicije
Švedska pomožna ekspedicija, ki bo iskala Nobilovo ekspedicijo, je dobila povelje za odhod. Ekspedicija obstoji iz treh aeroplanov, s katerimi polete v polarne kraje trije piloti, trije opazovalci, trije zdravniki, trije meteorologi, trije radiotelefonisti in trije mehaniki. Ekspedicijo vodi mornariški kapitan Tornberg. Aeroplani polete v Goten-bnrg, od koder jih pripeljejo s parni-kom »Tanja« v Narvik. Drugi parnikf »Ouest« odpelje udeležence pomožne ekspedicije in njihovo opremo. Iz Nar-vika odplujeta oba parnika v kratkem na Spitzberge.
Ruska rešilna ekspedicija je odpotovala iz Petrograda v Arhangelsk. Ruski hidroplan bo letal nad ozemljem Nove Zemlje in zemlje Franca Jožefa. Preiskal bo vso okolico v razdalji 150 km. Norveškto vojno ministrstvo poroča, da je poročnik Lutzow-Holm preiskal vso obalo na severu Norveške in vse bližnje otoke, da pa ni opazil nobenih sledov o Amundsenovi ekspediciji. Sedaj preiskuje vzhodni del polarnega ozemlja.
Rešitev skoro izključena
Za usodo Nobilove ekspedicije so se torej zavzele države, ki razpolagajo z vsemi tehničnima pripomočki in preizkušenimi raziskovalci polarnih krajev. Toda vse kaže, da tudi to ne bo pomagalo in da je usoda Nobilove ekspedicije zapečatena. Polarni kraji so namreč poleti za rešilne ekpspedicije skoro nedostopni in če ne prihiti Nobilu na pomoč srečno naključje, čaka njega in njegovo ekspedicijo ista usoda, kakor je zadela že mnoge raziskovalce polarnih krajev.
Zgodovina polarnih ekspedicij
Zgodovina raziskovanja severnega tečaja je z družena s tragiko ekspedicij, ki so se ponesrečile in našle po nepopisnih inuk&h strašno smrt v polarnem ledu. Toda te tragedie niso odvrnile novih pionirjev od novih drznih ekspedicij v neznane polarne kraje. Prvotno so skušali raziskovalci doseči severni tečaj z ladjami in sanmi, v katere so bili vpreženi vsi. Toda to se jim ni posrečilo. Primitivne ekspedicije z ladjami in sanmi so pripravljali mesece in mesece, toda izpostavljene so bile velikim naporom in pomanjkanju, poleg tega pa niso razpolagale s potrebnimi tehničnimi pripomočki in tako je doletela Po vrsti vse tragična usoda. Šele ko se je razvilo moderno letalstvo, je nastala v raziskovanju polarnih krajev nova etapa in drzni letalci so dosegli cilj, po foaterem so dolga leta zaman hrepeneli njihovi predhodniki.
Žrtve polarnih krajev
Pred dobrimi 20 leti je skušal ameriški zgodovinar polarnih ekspedicij Thomas WoodJand sestaviti statistiko žrtev, ki so jih zahtevale ekspedicije v severne polarne kraje. Njegova statistika pa sega samo do začetka preteklega stoletja. V letih 1800 do 1830 je našlo po tej statistiki tragično smrt na ekspe-dicijah v severne polarne kiraje 57 raziskovalcev. Od leta 1831 do 1870 je na-rastlo to število na 107, od leta 1870 do 1900 pa že na 312. Pa tudi pozneje je zahteval severni tečaj mnogo žrtev. Največ človeških življenj je doprinesla na oltar znanosti Amerika, na katero odpade 52% žrtev severnega tečaja. Na drugem mestu je Norveška z 21, na tretjem Danska s 14, na četrtem Francija z 9, na petem Nemčija s 6%. Razmeroma najbolj prizadeta je bila Danska, kati vsak osmi udeleženec danskih polarnih ekspedicij je našel v večnem ledu polarnih krajev tragično smrt.
Ena najstarejših in obenem najdrz-neših ekspedicij na severni tečaj, kti jo je organizira Holandec Vilem Barents v L 1594 do 1597, je značilna za vse ponesrečene polarne ekspedicije. Ta drzni raziskovalec polarnih krajev, ki je prvi dosegel zapadno obalo Nove zemlje, je priplul 1. 1596 do Spitzbergov in je moral s svojo posadko prezirno-vati v polarnih krajih, kjer je zašel med ledene gore tako, da ni mogel nadaljevati poti. Spomladi je hotel doseči kopno, pri tem pa je našel tragično smrt. Nekateri udeleženci ekspedicije so se srečno vrnili in prinesli vesti o nepopisnem trpljenju ekspedicije. Šele čez 300 let so našli kočo,, v kateri je nesrečni Barents prezimoval.
Najstrašnejše katastrofe
Najstrašnejša katastrofa, ki se je sploh kdaj odigraJa v polairnih krajah, je bala katastrofa ekspedicije anleškega TOmorščaika Franklina. Že njjegova prva ekspedicija 1. 1823. se je končala s tem, dia se je vrnik> od 23 mož Frank-Kmorvega srjrenistva samo 5, vsi drugi so pa podlegli mrazu !n lakoti. Še bolj tragičen je bil konec druge FraoMinove ekspedicije 1. 1845. Posadka Fran/kli-novih ladij »Brebus« in »Terror« je štela 138 mož, od katerih se ni nihče vrniJi. FnanMinova tnagedioa je vpMvala na raziskovanje polarnih krajev bolj, nego kajteriikoH drugi dogodek, kajti rešilne ekspedicije so našle samo neznatne sledove o FramkMnovi usodi, pač so pa napravile druga važnta odkritja. Zda se, da je Franklin več let blodil s svojo ekspedicijo do ledena pustinji.
Franktinova ekspedicija je imela sicer hrane za pet let, toda 'kmalu se je izkazalo, da večina zavili ni bila užitna.
Strašna je bdiia tudi usoda polarnega raziskovalca Hudsorra, Daleč na severu se je uprlo njegovo moštvo in izkrcalo Hudsona s petimi zvestimi mornarji in njegoivtoi sinčkom v čoln. Tako je bil Hudson s sinčkom in zvestimi mornarji izročen na milost in raenidilost divjim elementom, ki zapirajo raziskovalcem pot na seveirn i tečaj.
Tudi po zraku ne gre
Ko se je začela razvijati pred dobrima 30 leti letalska tehnika, so začeli razmišljati o balonu kot novem prometnem sredstvu, s katerim bd se dal doseči severni tečaij. Pa tmdd ta napredek je zahteval svoje žrtve. Kot prva žrtev poleta na severni tečaj je padiel švedski inženjer Salamon Andree, ki je poletel 11. junija 1897. s svojima sprem-ijevailcema Frankelom in StriingbeTgoTn v balonu na Spitzberge v nadi, da preleti severni tečaj in pristane na Aljaski. Andree je bŠ sicer učen mož, toda v zrakoplovstvu ni imel prakse. Njegov načrt je bil za takratne razmere taiko fantastičen, da so strokovnjaki drzne letalce že vnaprej obsoditi na smirt. Pot, ki jo je hotel Andree prele teti v balonu, je znašal nad 3.000 km, dočim ni do takrat v balonu preletel nihče več, nego 300 km. Letalci so bih* popolnoma odvisni od vetra, ker se njihov batom ni dal voziti taiko, kakor moderni zrakoplovi. Žal se je prorokovanje stro-kovnjaikov in pesimistov izpoMo. Pošr-ni golob je prinesel zadnjo vest o Andreejevfi efcsjpeddciji. Andree je z obema spremlijervallcema brez sledn izginil v polarnem ozemlju in človeštvo še sedad ne ve, kakšna usoda ga je doletela. Laibradorski misiijonaoTJi so čez nekaj let prinesli vest, da je moral Andree pristati 5n da so ga Esiknmi ubili. Ta vest pa ni potrjena.
Najnovejše ekspedicije
Po tem tragičnem dogodku je minilo nad 25 let. Razvoj letalstva je pospešil zanimanje za severni tečaj in že 1. 1923. je skuša'1 švicarski letalec Mit-telholzer kot prvi z letalom doseči severni tečaj. Starta! je na Spitzbergih, toda že na prvi etapi se mu je pokvaril magnet itn tako ni mogel doseči svojega cilja. Dve leti pozneje se je odločil za polet ma severni tečaj znameniti polarni raziskovalec Amaimdsen. Starta! je 21. maja 1925 s Kingsbava. Zaneslo ga je v polarni led in cel mesec ni bilo o njem ne duha ne sluha. Končno se mu je posrečilo ponovno startati In uiti strašni smrti v večnem ledu. Severnega tečaja sicer ni dosegel, pač pa je prispel tako daleč na sever, kakor še nobena ekspedicija, še istega leta je organiziral Amundsen nov polet na severni tečaj in z zrakoplovom »Norge« je res dosegel svoj oiltj. Toda dva dni poprej ga je prehitel ameriški letalec Byrd, ki je z aeroplanom preletel severni tečaj. Letos v aprilu je preletel severni tečaj Američan Willkins, ki je s ta rt al na Aljaski in pristal na Spitzbergih. Zadnja ekspedicrja je Nobilova, o kateri pa doslej še ni nobenih zanesljivih vesti. Bližnja prihodnjost nam pokaže, v koliko so upravičene nade na rešitev in da-li se število žrtev severnega tečaja ne bo pomnožilo še za 17 Človeških življenj.
Najboljše, najtrajnejše, zato
13
najcenejše!
Morilno orodje bodočnosti
Ze med svetovno vojno so mnogi miroljubni možje naglašali, da pomeni razvoj moderne tehnike nesrečo za človeštvo, ki se pod krinko civilizacije zavedno ali podzavedno zastruplja in ugonablja. W kemičnem zastrupljenju sveta so se najbolj odlikovali Nemci in zopet je Nemčija tista dežela, v ka* teri se je pojavil odpor proti najnovej* ši pridobitvi moderne tehnike, proti tako zvanemu raketnemu avtomobilu. Vsak objektiven človek mora priznati, da gre pri tem za najnovejše, rafinira* no konstruirano orodje, ki bi v slučaju vojne širilo strupene pline in ubijalo tisoče nedolžnih ljudi.
Nemški strokovnjak Felix Linke svari ves kulturni svet pred tem peklenskim strojem, ki demonstrira Človeško surovost pred vsem svetom v zasmeh humanitarnim in miroljubnim akcijam. Linke pravi, da bi bilo žalostno, če bi dali svetovnemu militarizmu, peščici uniformiranih norcev, v roke tako nevarno orodje, kakor je raketni avtomobil, ki predstavlja veliko nevarnost za vse človeštvo. Ves kulturni svet mora nastopiti proti temu nevarnemu orodju
in ga uničiti prej, predno začne ono ubijati ljudi.
To svarilo je umestno, kajti raketni avtomobil je v bistvu morilno orodje, ne pa prometno sredstvo. Nemško novinarstvo je rade volje priskočilo tehniki na pomoč, toda s tem je izdalo m en tali t eto ljudi, ki grade svoje blagostanje na ubijanju drugih. Linke, ki svari svet pred raketnim avtomobilom, je sam eden najboljših vojaških letalcev in kot tak ve dobro, kaj pomenijo bombe s strupenimi plini. Trezni in objektivni Nemci priznavajo, da je Opelov raketni avtomobil sploh nesmisel. Ta najnovejša pridobitev moderne tehnike nima nobenega praktičnega pomena za hitrejši potniški ali blagovni prmet, pač pa pomeni eno največjih nevarnosti za slučaj vojne.
Umor dveh učiteljic v Nemčiji
Vsa Nemčija je pod vtisom straho* vitega dvojnega umora iz naslade, ki je bil izvršen v gozdu Schwarzwald pri Mannheimu, kjer sta bili umorjeni dve učiteljici, sestri Ida in Luisa Gersbach. Zločin je eden najgrših v zgodovini nemške kriminalistike in vsi listi prina* saj o o njem obširna poročila.
Učiteljici sta odšli predzadnji četr* tek na izlet v Schwarzwald, toda nazaj ju ni bilo. Ker se nista vrnili, je oče, ki je slutil nesrečo, obvestil policijo. Po* lici j a je dognala, da sta bili sestri v družbi nekega moškega v bližini Feld* berga. Seveda je policija začela takoj* intenzivno poizvedovati, toda o pogre* šanih učiteljicah več dni ni bilo nobe* nega sledu. V sredo je pa policija na* šla v gozdu truplo Ide Gersbachove. Truplo je bilo popolnoma golo, na vra* tu je imela nesrečnica globoko zarezo, ki je pričala, da ji je bestijalen mori* lec prerezal vrat, poleg tega jo je na hrbtu nalahko oprasnila krogla, izstre* ljena iz neposredne bližine. Še istega dne popoldne je policija našla tudi nje* no sestro. Tudi Luisa je postala žrtev sadističnega morilca. Na truplu so bili isti znaki nasilja, prerezan je imela tu* d i vrat.
Strahoviti zločin je pričal, da gre za umor iz naslade. Na obeh truplih so fili znaki nasilja, obleke je morilec skril in sestrama je poleg denarja zmanjkal tudi ves nakit. Policija je mnenja, da gre za sadistični umor in da je morilec s tem, da je obe žrtvi oropal, skušal oblasti speljati na napačno sled in fin« girati roparski umor.
Dosedanja preiskava je pokazala, da sta zločin izvršila dva sadista. Uči* teljici so namreč videli v družbi dveh moških, ki sta jima najbrž kazala pot in razkazovala okolico, ker sami kraja nista poznali.
Ljudski komisar prosvere Lunačar-skid je predavl te dni v Moskvi o »novem človeku« sovjetske Rusije. Iz njegovega predavanja je razvidno, da preporod ruskega naroda v komunističnem duhu ni tako enostaven, kakor so boljševiki prvotno (mislili. Lunačairskij je dejal, da padajo na delavskih zborovanjih zadnje čase pogosto očitki, da prihajajo iz sovjetskih šol pretepači in postopači, ki niso za nobeno pošteno delo, kajti mladina se v šolah ne vzgaja tako, kakor se je vzgajala pred revolucijo. Lunačarskij sam ugotavlja, da je vzgoja v sovjetski sodi zelo slaba. Mladina je prepuščena sama sebi in posledica tega je, da se pojavljajo v šolah razna tajna društva, ki propagirajo pijančevanje, protrrevo)ucijo. pa tudi erotiko am spolno perverznost.
Vzgoja novega socialističnega človeka, — je dejal Lunačarskij, je v naših razmerah zelo težavna. Problem preporoda starega človeka je za nas zelo ^kompliciran, ker moramo najprej doseči nivo zapadnega Človeka in šele potem bo mogoče nadaljevati vzgojo. Sovjetska šola polni mladini glave z razno nepotrebno oavla<ko. fizično kulturo pa popolnoma zanemarja. Delaiv-nica v šoli, ki je bila prva leta revolucije tako popnlama, je prišla zdaj iz mode. Nasprotno pa vidimo na zapadu kapitaliste, ki vzgajajo svoje otroke tako, da ^si bodo v primeru prevrata lahko služili kruh. Pri vzgoji novega človeka je treba po mnenju Lunačar-skega^ posve čari posebno pozornost nemogočemu vedenju mladine, ki je izgubila vsa/ko sramežljivost in ki v seksualnem življenju ne pozna nobene meje. Ra-zmerje med moškim in ženskim spoflom je postalo v Rusiji tako kaotično, da bi bil že skrajni čas, da se napravi v tem pogledu temeljita reme-dura. Rusija potrebuje nov tip žene, kulturno in fizično razvite tako, da bi ne bila odvisna od moškega ki jo v neobrzdanem spolnem nagonu brezobzirno izkorišča in ponižuje.
Peggy se petič poroči
Fdlimska igrallba Peggy Hopkins Jovce^se namerava vnovič poročiti in sicer že petič. V prvih štirih zakonih se ji ni godio slabo, kajti njeni možje so biM miKjanarji in so ji zapustili toliko, da je postala sama milijonarka. Zdaj, ko ima dovolj denarja, se poroči iz ljubezni Peggv ima več posestev, hiš, vrednostnih papirjev, mnogo dragocenih nakitov in modri dojamant, ki je sam vreden več milijonov, če potuje s painniikom, jo spremljajo štirje detektivi, ki pazijo na njene dragocenosti.
Peggv Jovce se poroči z baronom de Janze. Njegov© ime je znano iz družabne afere, ki se je pa končala zanj
brez težjih posledic. Njegova žena Ali-ce Silverthonn iz Chicaga je izvršila na pariškem kolodvoru atentat na svojega ljubčka Ravmonda de Tratforda in ga težko ranila. Čakala jo je stroga kazen, toda težko ranjena ljubček je izpovedal za napadalko tako olajševalno da je sodišče izreklo zelo milo obsodbo. Trat-foird se je pozneje poročil s Silverthor-novo, ločeni baron se je pa seznanil v Londonu s filmsko igralko Jovcejevo in čez 12 ur jo je zasnubil.
Konec senzacionalnega procesa v Ameriki
Poročali smo že o senzacijonalnem procesu, ki se je vršil te dni v Newyor-ku, Pet delavk je tožilo tvornico United States Radium Corporation za odškodnino sto tisoč dolarjev.
Delavke so bile zaposlene v tovarni, ki je med drugim izdelovala tudi ure. Delavke so s čopiči na urna kazala lepile radij, dogodilo se je pa, da je ta ali druga čopič oslinila, ne da bi se zavedala nevarnosti. Vodstvo podjetja jih tudi ni nikoli opozorilo na nevarnost zastrupljenja. Po izjavi zdravnikov so vse ženske izgubljene in bodo živele kvečjemu še pet let. Počasi bodo hirale in umrle v groznih mukah. Radij, ki je prešel v telo, deluje naravnost strahotno in telo dejansko razjeda.
Proces se je vlekel več let, ker se je tvornica branila izplačati zahtevano odškodnino, odnosno skušala celo stvar zavleči^ Posrečilo se ji pa to ni. Te dni je sodišče izreklo obsodbo, na podlagi katere mora tvornica vsaki delavki plačati 10.000 dolarjev odškodnine, poleg tega mora tudi vsaki plačevati dosmrtno letno rento v znesku 6000 dolarjev. Družba se je morala tudi obvezati, da poravna vse stroške zdravljenja. Družba je morala poseči globoko v žep, kajti vsaka delavka je imela svojega zagovornika in vsak je računal 15.000 dolarjev eksp en zarja.
Zadnja pot prestolonaslednika Rudolfa
Ker se bliža 401etnica tragične smrti prestolonaslednika Rudolfa, so začeli nemški listi obujati spomine na tragedijo v Mayerlingu in pisati o zagonetki, ki najbrž nikoli ne bo pojasnjena. Mnoge priče te tragedije so odnesle svojo tajno v grob. Smrt prestolonaslednika Rudolfa še sedaj ni pojasnjena, vendar se pa oglasi od časa do časa kak očividec, ki pripoveduje podrobnosti o tragediji v Maverlingu. Tako opisuje v »Prager Tagbl.« zadnjo pot prestolonaslednika Rudolfa mož, ki je bil v času tragedije adjunkt okrajnega sodišča v Badenu in kot tak uradno angažiran na tej zadevi
Bivši adjunkt pripoveduje, kako veliko razburjenje je zavladalo, ko so našli truplo prestolonaslednika in njegove ljubice. Prestolonaslednikovo truplo so odnesli uslužbenci iz gradu v krsti, čije pokrov ni bil pribit. Šef pogrebnega zavoda ni hotel prevzeti krste v takem stanju, ker se je bal, da bi pokrov na strmi spolzki poti ne padel z nje. Grof Bombefles mu je dovolil pokrov pritrditi. V krsto pa ni smel pogledati. Mrtvaški sprevod je krenil na kolodvor, ki ga je obkolilo orožnišrvo tako, da nihče ni mogel spremljati prestolonaslednika na zadnji poti. Lokomotiva z enim osebnim in dvema tovornima vagonoma je bila že pripravljena za odhod. V prvi tovorni vagon so položili krsto s prestolonaslednikovim truplom, pred drugim vagonom se je pa ustavil voz. na katerem je bilo okrvavljeno perilo, ki so ga zmetali uslužbenci v vagon. Vlak je brez signala zapustil postajo. Taka je bila zadnja pot edinega moškega potomca cesarja Franca Jožefa.
Sokol
Naraščajski sokolski zlet
V soboto in v nedeljo se je vršil v Dubrovniku I. naraščajski zlet mostarske sokolske župe >Alekse Šantičat. Sokolskemu društvu v Dubrovniku je bila poverjena častna dolžnost, da v svoji sredi pripravi ta zlet; društvo je sprejelo to nalogo s ponosom, kajti s tem je bilo podano priznanje sokolskemu delu, ki se uspešno vrši v njegovih, vrstah. S tem pa je bila tudi izkazana počast temu staremu mestu kot nositelju najlepših naših nacionalnih in svobodoljubnih tradicij, ki'jih danes visoko dviga jugoslovensko Sokolstvo. Dubrovnik — ta biser naše Adrije je bil omenjena dva dneva ves sokolski!
V soboto 2. junija so se vršile ves dan na zletnem telovadišču na stadionu v Lapadu tekme v raznih telovadnih panogah, ki se jih je udeležilo čez 200 naraščajnikov in nara-scajnic ter dece iz mostarske in splitske župe in večje število šolske mladine. Ministrstvo prosvete je namreč odredilo, da se morajo vse dubrovniške šole (osnovne, srednja in učiteljišče) udeležiti zletnih prireditev. Tekme so pokazale v marsičem jako dobre rezultate. Vodil jen je — kakor tudi javno telovadbo naslednjega dne — načelnik mostarske župe birat Colić. Zvečer ob 20. je bila na >Gundulićevi Poljani< (na tem trgu se nahaja tudi šola >Lege Nazionale«) telovadna akademija, ki je obsegala največ točk mo-starskega in splitskega društva. Prav dobro je nastopil predvsem mostarski moški naraščaj z več telovadnimi točkami in je poka-
zal v marsičem vrhunsko izvežbanost. Obisk na akademiji je bil od strani občinstva jako dober tudi od tujcev Nemcev, Čehov in drugih, ki uživajo v poletnih mesecih lepoto div nega Dubrovnika.
Naslednjega dne v nedeljo je bil glavni zletni dan. Ob 6. zjutraj so bile skušnje na stadionu v Lapadu, ob 11. pa se je tu formirala povorka, v kateri je bilo do 1500 sokolske-ga članstva — največ dece in naraščaja — ter mladine dubrovniških šol. Vse ulice, kjer je korakala povorka, so bile v zastavah in mnogobrojno občinstvo, ki je tvorilo špalir, je navdušeno pozdravljalo Sokole. Povorka je imela prvi stik na trgu pred cerkvijo sv. Vlaha, kjer se je zbrala večtisocglava množica ljudi. Tu je imel podstarosta dubrovniškega Sokola in predsednik Nar. odbrane brat Miroslav Piletić krasen sokolski, jugoslovenski govor, v katerem se je spominjal tudi onih dubrovniških Sokolov, ki so kot dobrovoljci al; pa kot žrtve bivše Avstrije dali svoje življenje za naše osvobojenje in ujedinjenje. Pred spominsko ploščo teh narodnih herojev in mučenikov je bil položen lep venec. Od tu je krenila povorka na Gunduličevo Poljano,, kjer stoji spomenik velikega pesnika Gj. Fr. Gundulića. Tu je imel navdušen govor na zbrano Sokolstvo in narod starosta mostarske župe brat Ceda Milic. Za njim je pozdravil lepo sokolsko prireditev mostarske župe savezni delegat brat Jos. Jeras, čigar govor je napravil najgloblji vtis.
Popoldne ob 4. se je vršila javna telovadba na zletisču v Lapadu, ki je izpadla v tehničnem, moralnem in gmotnem oziru jako dobro. Nastopili so s prostimi vajami in na orodju moška in ženska deca, moški in ženski naraščaj, osnovnošolska in srednješolska mladina ter češkoslovaška deca, ki je dospela Šele pred nekoliko dnevi k morju. Pri telovadbi je sodelovalo čez 1000 mladine. — Zvečer se je ponovila na Gundulifevem trgu na-raščajska telovadna akademija s prejšnjega večera, izpopolnjena z nekaterimi novimi točkami. Obiskana je bila jako dobro. S tem so bile zletne svečanosti končane. — Omenim naj še sokolsko izložbo v Oficirskem domu, na kateri je bil prikazan razvoj sokolskega dela v Dubrovniku od prvih početkov (1904) do danes, v drugem oddelku pa so bile fotografije najlepših predelov Dubrovnika in okolice, posnete od foto-sekcije sokolskega društva v Dubrovniku.
DubrovniŠko sokolsko društvo se je potrudilo, da je zlet tako lepo uspel in prepričani smo, da bo imel ta zlet na nadaljnje društveno delo velik vpliv. —a m
Tekme iz telovadbe na Olimpijadi v Amsterdamu
Tekme iz telovadbe se bodo vršile na amsterdamski olimpijadi od 8. do 10. avgusta t. L na olhnjpijskem stadionu. Vsak v Mednarodni telovadni zvezi včlanjen in za olimpijado proglašen narod nastopi z 8 telovadci, ki tekmujejo v vseh predpisanih panogah. Za končni rezultat se štejejo točke 6 najboljših tekmovalcev. Ona dva telovadca, ki dosežeta najmanj točk, sta pri tem izločena. — Rezerve tekmujejo torei v vseh vajah in so deležne tudi individualne klasifikacije. Telovadna tekma je kom-peticija vrst in vsaka vaja na orodjih vsebuje naslednje klasifikacije: a) klasifikacijo vrst, b) individualno klasifikacijo na vsakem orodju, c) generalno individualno klasifikacijo, sestavljeno iz doseženih rezultatov na poedinih orodjih.
Moški tekmujejo: 1.) Vsaka vrsta s skupnimi svojimi prostimi vajami; 2.) s, predpisano in poljubno vajo na drogu, bradlji, konju z ročaji in krogih; 3.) s predpisanim skokom čez konja na šir z ročaji in z desko; s poljubnim skokom čez konja vzdolž brez ročajev s prožno desko; višina konja nad desko 1 m 40.
Tekma žen: Vsak priglašeni narod nastopi z vrsto 10. telovadkinj, ki nastopijo s prostimi vajami (13—15 min.), z vajami na rodju (13—15 min.), s skoki (9—10 min.).
Nagrade pri individualni klasifikaciji so: Prva zlata olimpijska kolajna in diploma; druga — srebrna olimpijska kolajna in diploma; tretja — bronasta olimpijska kolajna in diploma. — Pri klasifikaciji vrst pa so nagrade: Prva vrsta — diploma, zlata olimpijska kolajna in diploma vsakemu tekmovalcu v vrsti; druga vrsta — diploma, srebrna olimpijska kolajna in di-plcma vsakemu tekmovalcu v vrsti; tretja vrsta — diploma, bronasta olimpijska kolajna In diploma vsakemu tekmovalcu v vrsti.
— Telovadba obvezni predmet pri maturi. Povojna Nemčija je dežela, v kateri se telovadba in sport najhitreje razvijata. Kako pomembne za vzgojo mladine so Nemcem telesne vaje, je videii iz tega, da so nekatere dežele nemške republike vpeljale telovadbo kot obvezen predmet pri maturi na srednjih šolah, če bodo uspehi zadovoljivi, je pričakovati, da se obveznost razširi na vso državo.
— Vsebina 5. in 6. številke »Prednjaka«: Dr. V. Murnik: »Na njih sadovih jih boste spoznali«. — Dr. V. M.: K zletu v Skopi ju.
— Stanko Trček: Nekaj vaj za krepitev trupla. — Dr. V. Murnik; Obrati pri prostih vajah. — Fran Lhotskv: Neke upute i pri-medbe prigodom lahkoatletskih takmičenja JSS. — Tomislav Han: Da se razumemo!
— Objave tehničnega odbora JSS. — Raznoterosti. — Dr. V. M.: Sistem brata Krpana.
I	Danes zadnjikrat	
■	ob 4. in pol 8. uri	
	velefilm	
1	GASANOVA	
1	Oba dela naenkrat, v glavni	
	vlogi slavni  ruski filmski	
■	umetnik	
■	IVAN MOŽUHIN	
1	ELITNI KINO MATICA	
9
170^
Edgar Wallace:
TRIJE PRAVIČNIKI
ROMAN.
»Radodaren dečak... dal mi je pol lcrone (2 sh 6 d),« je rekel hišnik Poiccart. »Alanfred, meni je všeč.«
»2al mi je, da nisem videl njegovih nog,- je pripomnil šoier. čigar pravo ime je bHo Leon Gonsalez. »Doma je iz Zapadnega Sussexa in njegova rodbina mora biti dedno obremenjena z blaznostjo. Levi del lobanje mu je nekam vdrt, njegov obraz pa je neso-meren.«
»O vi siromak!« je zamrmra! Man-fred in puhnil dim proti stropu. »Res ni prav, Leo, da vam predstavljam svoje prijatelje.«
»Na srečo sploh nimate prijateljev,« je odvrnil le-ta in je vzel cigareto iz doze. »Nu, kaj pravite o skrivnosti našega prijatelja Barbertona?«
George Manfred je skomignil.
»Njegove navedbe so bile malce nejasne in nekam brezzvezne. Preveč se je delal diplomatskega. Toda kaj je z vašo skrivnostjo, Leo? Ves dan vas ni bilo na izpregled!... Ali ste že pogodili?«
Gonsalez je pokimal.
»Barberton se nečesa boji!« je pripomnili Poiccart, sicer počasen, a zato tem bolj zanesljiv analitik. »Med hlačnim žepom in telovnikom je imel strelno orožje... Ste opazili?«
George je prikimal.
»Prvo vprašanje je, kaj je in kako se imenuje ta ,družba'. Vprašanje številka dve: kaj je in kje je Mis Mirabela Leicestrova? Vprašanje številka tri: zakaj so Barbertonu žgali podplate?... Sodim, da bi to bilo vse.«
Markantni Gonsalezov obraz se je nejasno risal v oblaku dima.
»Odgovoril bom na večino teh vprašanj, zraven pa jih bom sam zadal še dvoje. Mirabela Leicestrova je danes nastopila službo laboratorijske tajnice pri Oberzohnu!«
Obraz Georga Manfreda se je nagubal.
»Laboratorijska tajnica? Nisem vedel, da ima Oberzohn laboratorij.«
»Še pred tremi dnevi ga ni imel... V dva in sedemdesetih urah so mu ga opremili strokovnjaki, ki so delali noč in dan. Preureditev je stala šestnajst sto funtov. Laboratorij je zgolj pretveza, da so mogli namestiti Mirabelo Lei-cestrovo. Poslali ste me. da pozvem, kaj pomeni oni čudni oglas, ki nam je v ponedeljek zadajal toliko preglavic — evo vam pojasnila. Oglas je imel spraviti našo Mis Leicestrovo v Oberzoh-novo hišo. Ko smo doznali, da je bila anonsa poslana po Oberzohnu, smo si vsi bili edini, da mož nekaj pripravlja... Dva dni sem nadziral njegov kontoar: ona je bila edina, ki se je potezala za službo, in njeno pismo je bilo edino, na katero je bil poslan odgovor. Oberzohn je ž njo zajtrkoval v Ritz-Carl-tonu... nocoj pa bo spala v Chester-Squaru.<
Tišino, ki je nastala po teh besedah, je prvi pretrgal Poiccart.
»In kakšni sta vaši vprašanji?« je vprašal kratko.
»Eno, menim, že imam,« je odgovoril Manfred kimaje pred se. »Glasi se: koliko časa je m i str u Samuelu Barbertonu še usojeno živeti?«
»Pogodili!« je z usmevoun odgovoril Gonsalez. »Vidim, da začenjate ume-vati Oberzohnovo miselnost!«
3.
Krvna osveta.
Mož, ki je tisto jutro neprijavljen stopil v zasebni kontoar dr. Oberzohna, je presenetljivo nalikoval slikam iz kakega modnega žurnala. Za poznavalca je bilo vse na njem preveč vsiljivo novo. Njegove rokavice lirnonaste barve, njegovi bleščeči čevlji, lesk njegovega cilindra in uprav mučna korektnost vse njegove vnanjosti bi vzbujala pozornost celo pri dirkah za »Grand-Prix« v Ascot-Paddocku.
Njegov gladki, nekoliko zaliti obraz je pričal o zdravju. Imel je rumeno-ria-ve brke in monokel.
Ljudje, ki jim kapetan Monty New-ton ni bil simpatičen — in teh ni bilo malo — so trdili, da je v nečem sličen gardistom: v tem namreč, da hoče kakor oni imponirati sobaricam. Tega niso govorili javno, zakaj njega ni bilo dobro razžaliti. Bil je imovit; imel je posestvo na deželi, hišo v Chester-Squaru ni veliko izbiro avtomobilov. Bil je član več klubov, kojih predsedniki so njegovo ime imenovali samo v zvezi s tem, da je bil sprejet za člana, ker se je za vojne dobro ponašal napram nekemu vojaku. Nihče ni vedel, kako je prišel do imetja in Če ga je podedoval, čigav dedič da je bil. Prirejal je velike soupere, mnogo je igral in je imel nenavadno srečo, zlasti kadar se je kvartalo pri njem v Chester-Squaru in je on imel banko.
»Dobro jutro, Oberzohn! Kako se počuti Smitts?«
To je bil njegov stalen dovtip, zakaj že od leta 1S96. vobče ni bilo pri tvrdki nikakega Smittsa.
Doktor je baš pisal brzojavko.
»Dobro jutro, kapetane!« je odgovoril hladno in je odložil pero.
Newton je za njegovim hrbtom stopil k mizi in je prečital brzojavko. Naslovljena je bila na neko »Mis Almo Goddardovo, lieavvtree-Farm, Davn-ham, Cloucester« in je slovela:
»Sprejeta sem v službo. Nocoj se ne morem vrniti domov. Prenočila bom v našem ljubkem stanovanju v Dough-tyju. Ostani doma, dokler te ne pozovem. Mis Mirabela Leicestrova.«
»Tak je prišla? Res?«
Kapetan se je kradoma ozrl proti laboratoriju.
»Brzojavke vendar ne boste odposlali? »Miss Mirabela Leicestrova.« »Nocoj še ne morem domov!:« Postavi vas na laž! Kdo je ta Alma Goddar-dova?«
»Teta,« je odgovoril Oberzohn. »Čakal sem na vas, da pregledate brzojavko. Moja angleščina je preveč korektna.«
Ponudil je kapetanu Ne\vtonu stol. Le-ta je vzel iz predala polo papirja, skrbno položil nanj svoj cilinder, si sle-kel rokavice, jih del v cilinder, sedel, si popravil brezhibno zlikane hlače, odtrgal z bloka brzojavni formular in napisal pod naslov:
»Službo dobila. Mura! Ne trudi se k meni, dokler se ne uredim. Spala bom kot navadno v mestu. Več ne utegnem. Shranjuj pošto. — Mirabela.«:
»Tako bo bolje!« je rekel kapetan Nevvton in je z zadoščenjem preletel pisanje. »Kar na pošto z brzojavko!«
Vstal je in se razkoracil pred kaminom.
»Skrbi me le,« je menil, »kako boste pregovorili mlado damo, da poide v Chester-Square.«
»V moji mali hišici...« je začel Oberzohn.
bi skoprnela še tisto uro,« se je
».
zagrohotal Newton. »Hlev! Ne! Che-ster-Square aH nič. Rekel-bom Hani ali kaki drusi deklini, naj se javi pri vas, da se ž njo seznam. Kdaj prispe »Ben-guella«?€
»Danes popoldne. Dotičnik je po radiu naročil sobo v hotelu Petvvorth.«
Peking - sedež bivših kitajskih cesarjev
Peking se je razvijal samo kot sedež kitajskih cesarjev. — Zdaj polagoma propada in glavno mesto Kitajske bo kmalu Nan~
king.
Peking, ki je zdaj ognjišče krvave državljanske vojne na Kitajskem, je bil tudi prejšnja stoletja že opetovano po-zo'rišče krvavih nemirov i.n pokoljev. Zgodovina ne ve točno, kako in kdaj je nastalo to mesto. Kitajska ustna izročila pripovedujejo, da je brlo v 12. stoletju pr. Kar. tam, kjer stoji zdaj Peking, ma-lo mestece. Pozneje je bilo to mestece večkrat sedež mongolskih poglavarjev. Njim je bilo mnogo ležeče •na tem, da so držali v svojih rokah Peking, ker je bifl brizu meje in ker se je vedno bolj uveljavljal kot glavno me-
, i_i   , p? - sto Kitajske. Leta 1368. so bili Mongoli
»Norrolška cesta... Hm! Eden iz-   lkoncno timam iz Kitajske in takratna
med vaših mladih ljudi bi ga mogel poiskati in ostati v njegovi bližini. Liza? Še bolje. Tak-le odpadek rad naseda ženskam. Sodim, da že leta ni videl belke. Villo pa vrzite skozi vrata! Zverina. Oni se bo sedaj seveda znal paziti.«
»Villa je najzanesljivejši, kar jih imam na obali,« je besno zalajal Oberzohn. Nič ga ni bolj zadelo na najran-ljivejšem mestu kakor če se je kdo drznil podvomiti o njegovih organizator-skih zmožnostih.
»Kako gredo posli?«
Kapetan Nevvton je vzel iz žepa dolg ustnik iz ebenovine, odprl platinasto dozo in si zapahi cigareto.
»Slabo. Sami izdatki.«
Oberzohn & Smitts sta si prejšnje čase delala strašne novce s prodajo sintetičnega alkohola. Trgovala sta tudi na zapadni afriški obali. Kupovala sta gumi in slonovino in plačevala z blagom in žganjem. Na skrivaj sta prodajala strelno orožje, zapletala posamezna plemena v vojne in si iz njih kovala dobiček; finansirala sta celo najmanj dve portugalski revoluciji. S porastom imetja se jima je dvignila podjetnost. Belgijske in francoske tovarne so jima stalno dobavljale tovore pušk, namenjene kurdskim vstašem, slavohlepnim kitajskim generalom in južno ameriškim politikom, ki so svoje politično prepričanje hoteli potrditi s smodnikom. Ni bilo dežele, ki bi agentom tvrdke Oberzohn & Smitts ne bila dajala gostoljubja — in taki zastopniki nekaj stanejo. Baš sedaj je bil svet vznemirljivo miren. Revolucija v Venezueli je doživela sramoten fiasko in Oberzohn je zaman čakal plačila za dva tovora smrtonosnega orožja. Naročil ga je bil neki general, toda dva dni potem, ko je bilo orožje na suhem, so generala ujeli, ga postavili k zidu in vojaki vlade, proti kateri se je bil uprl, so ga sestrelili na atome.
»Pa to ni nič hudega.«- Oberzohn je slabe posle odpravljal z mahi jajem roke iz vrste odločilnih činiteljev svojega življenja. »Ta-le zadeva mi bo uspela in potem hočem kaznovati hudo...«
»Hudo kaznovati!« je popravil purist in se pogladil po bradi. »Ne delajte sile infinitivom! To je glupo, Erik. Ali že spet mislite na Manfreda in Gonsaleza in Poiccarta? Pustite jih v miru! Ni vredno!«
kitajska dinastija Min.gov si je izbrala za prestolico mesto Nanking. Toda že 'leta 1409. je prenesel cesar Jun g Lo svoj^ sedež zopet v Peking in od tistega časa je Peking nepretrgoma že nad 500 let glavno mesto Kitajske.
Po zemljepisni legi pa Peking nikakor ne odgovarja svojemu namenu. Mesto ležii v najsevernejši provinci Kitajske in je kot veliko mesto najbolj oddaljeno od vseh drugih večjih mest Kitajske. Poleg tega je okrog Pekinga peščena »najširomašneiša pokrajina cele Kitajske. Dokler ni bila 1. 1906. zgrajena železniška proga iz Pekinga do Hangoa, ni imelo glavno mesto skoro nobene zveze z drugimi kraji. In tudi zdaj je železniška zveza zelo slaba. Zato je razumljivo, da so si izbraM republikanci že 1. 1911. za glavno mesto Namking z neprimerno ugodnejšo lego.
Tujec, ki poseti Peking in ogleduje mračna poslopja, ne more verjeti, da stoji pred pravičnim sedežem kitajskih cesarjev. Izvzemši nekaj visokih hiš se ne vidijo niti strehe. Na južni strani Pekinga okrog tako z varnega kitajskega mesta so poslopja komaj 8 m visoka tako, da se ne vidijo, dokler ne stopimo v mesto samo. čim pa prekoračimo znameniti kitajski zid, se nam nudi zanimiv pogled na mravljično vrvenje Kitajcev. V kitajskem dehi Pekinga vidimo povsod samo delo in borbo za obstanek. V tem okraju ni nobene palače, marveč samo ozke vijugaste ulice z enonadstropnhui hišami brez najmanjšega luksuza. Kitajcem ni do zunanjega sijaja in zato se zadovolje z življenjem po zatohlih bezmica<h ki jih je polno vse mesto.
Drugi snažne^ši in Lepši del Pekinga ie tatarski okraj, v katerem je mnogo »krasnih svetišč, ki jiih je pa republikanska vlada porabila za urade, šole in celo za zabavišča. Najzanimivejši dei mesta je okraj, v katerem so imeli sedež kitajski cesa-rii. Zdaj je dostop v ta okraj dovoljen vsem, za časa cesarstva Je bil pa preprostim Kitajcem strogo prepovedan. Tu je zdaj sedež uradov in vodilnih mandarin o v. V tem delu mesta ■je za petim kitajskim zidom pravi sedež bivših kitajskih cesarjev. Tu so prebiva-li kitajski cesarji s svojimi pri-ležnicami in evnuhi. Čijih imtrige so nakopale tudi Kitajski marsikatero nesrečo na glavo, kakor se je dogajalo v stari Turčiji. Vodometi, nasadi, jezera, po-
toki, palače in druge zanimivosti tvorijo samostojno mesto v mestu. Posebno razkošnih palač tu ni, pač pa so mnoge
zanimive po svoji arhitekturi. Tem večje je pa bogastvo v notranjosti teh poslopij. Največje zbirke kitajskih umetnin, starinskih predmetov in draguljev so bile shranjene v tem delu mesta. Žal je evropsko vojaštvo 1. 1900. vdrlo v ta okraj in pokradlo mnogo dragocenosti. Pri tem so se odlikovali Nemci, Rusi in Avstrijci, najbolj pa Kitajci sami, ki so med neštetimi revolucijami odnesli najdragocenejše umetnine. V tem okraju se je odločalo o usodi velikega kitajskega naroda. Vsak cesar je imel ve^ sto žen. in v njihovem objemu je živel v očeh svojih podanikov nekako mistično življenje, kajti cesarja so videli samo dvorni krogi. Kitajski cesarji so veljali za božanstvena bitja in ljudstvo ni smek) n-:ti pomisliti, da so koncem koncev tudi oni navadni ljude.
Toda sčasoma je začela slava kitajskih cesarjev pojemati in to je bil hud udarec tudi za Peking kot sveto mesto. Moč cesarjev ie prešla polagoma na guvernerje. Peking je bil bogat, dokler so bivali v njem cesarji. Njihova moč in bogastvo je imponiralo Kitajcem. Evropcem se ni posrečilo modernizirati Pekinga, kakor so modernizirali druga kitajska mesta. Peking je ostal a zija t-sko mesto kakor ie bil. Na Kitajce v Pekingu je vplivala zagonetna moč njihovih cesarjev boli, nego prizadevanje evropskih poslanikov. V drugih kitajskih mestih so pa podlegli Kitajci evropskemu bogastvu, kajti na materija-iizem Kitajca vpliva bogastvo bolj, nego zlati ovratnik evropskih diplomatov. Ce bi bil Peking tako trgovsko mesto, kakršno je Tientsin, bi bilo evropsko bogastvo zatemnilo moč bivših cesarjev in Peking bi bil zdaj moderniziran tako, kakor so druga kitajska mesta. Tako je pa ostal tipično uradniško in umetniško mesto.
Kitajci še niso priznali pomena Pekinga in če se zdaj bore zanj. delajo to v nadi. da bo poravnal račune za gospodarja Kitajske oni. ki ima v rokah Peking. Izkušnje zadnjih let so pa pokazale, da gospodar Pekinga težko obvlada pokrajino, v kateri leži to mesto. Če zasede Peking Feng Ju Hsiang, se najbrž ne bo dolgo oziral na ustavo, parlament in volio nac'ioinalistov. marveč bo delal tako, kakor mu narekuje Moskva. V njegovem štabu je namreč 128 višjih boljševiških častnikov in general je deležen vsestranske podpore sovjetske Rusije. Če pa odpove svojim zaveznikom pokorščino, ne bo več Peking sedež kitajske vlade, ki si poišče drugo prikladne j še mesto, po vsej verjetnosti Nanking. Da Peking izgublia svoj pomen, je razvidno že iz tega. da zadnjih 100 let ni naivečie mesto Kitai-ske. Od 1. 1909. koleba število prebivalstva Pekinga med 700 in 800.000. Nedavno je bil Peking po številu prebivalstva med kitajskimi mesti na tretjem mestu, po vojni ie pa padel na sedmo mesto.
_—m
Velika in pestra zbira
blaga za
Najboljši šivalni stroi ie edino le
ter švicarski pletiltii
- DUBIED
elegantne opreme, švedsko jeklo, samo pri
Josip Peteline u u UuMionl
Gritzner, Adler
—   elefon it 29 »3
7 1
na Liublianskem veleseimu pavilionH.
#S€.Skaberne
£]ubijana
Pisarna
t^dke J. Globočnik in drug
Ljubljana
se je preselila
ii Gosposke ulice štev. 7 v
Nunsko ul. 17/1
Tel. 2403 Poštni predal 106
Jecljajoči!
V četrtek, 14. junija od 2.—7. in v petek. 15. junida od 12.—6. bode v hotelu Slon posamecna uvećavanja o mojem obl. zaščitenem postopku za odstrani t-ev >&clianja. Zdravniško priporočeno. (Ni točaa, obisk zavoda ali sugestija.) Po mojem postopku se jeollja'vci Uirko &aarw rešjjo toga zla. (Uspehi v 4., 6. in S. tednih.) Zahvalnice in uradno poverjena izpričevala bivših jecljavcev na prijazni ogled. Interesent« s tem vtftid-IK> vabim. Nad ne zannudi noben Jevlra-vec aLi starša jecftjaijočih otrok udeležiti se <eh pre"dafv3>1jiwh ur, zlasti Se, ker 50 predavani« brezplačna. Najobsežnejše jamstvo za uspeh. Jezikovni z>arvod dr. j>hi!. Goeroki et Go., Hagenibuirg (Sch.-Lippe). 1144
Hišo
skopaj novo, z elektriko in vodovodom, pripravno za obrtnika ali rpokoi-enca prodam. Lega lepa in soinčna. Cena po dogovoru. Naslov v oglasne«! oddelku »Slovenski Narode 1146.
G. Flux, Gosposka 4-1.
posredovalni zavod za boljše službe. 35 let obstoječi, priporoča dobrega kuharja pod ugodnim pe»o-jem. več naibakairjev s kavcijo itd. Išč* dve podlkuharica poleg š-efa.
1147
Mlad gospod
zmožen tudi nemškega aeziika išče službo inkasanta ald sluge. Na&topi lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Pošten«. 1152
Harmoniko
bolfjšo 4 in 5 vrstno prodam za ugodno ce.no. Pri Štefanu, 5 mestna hiša z-a Bežigradom, Ljubljana. 1155
Stanovanje
v novi hiši, dve veliki sobi, predsoba, kuhinja in pritikline
— takoj oddam mirni in snažni stranki. Vodovod v hiši. Me* sečna najemnina 500 Din. — Ogleda se v Stožicah št. 79 v ponedeljek dne 11. t. m. od 10. do 4. ure popoldne. 1136
Kontoristinja
z večletno prakso (starejša moč), zmožna slovenskega in nemške0a jezika — išče stalno mesto. Nastop 1. julija. — Po* nudbe na upravo «Slov. Naro* da* pr-1 «Kontoristinja/1138».
Stanovanje dveh sob
kuhinje in pritiiklon išče zakonski pair (4 osebe) v novi ali stari hiši. — Ponudbe pod «Juti/1122> na upravo »Slov Naroda*.
Bukova drva
suha in zdrava, kupi vsako množino — proti takojšnjemu plačilu — družba ^ILIRIJA*. Vilharjeva cesta. 1139
Ocarinjen je
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno m po najnižji tarifi RAJKO T UR K. carinski posrednik. LJUBLJANA. Masa. rykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravliae&a zaračuna-vanja carine po meni deklariranega blaga m vse (nformacije brezplačno 51-T
SBE3E9SS5BBSBHBB595SSBEyBSE95SBS E9SE9
i Kdor
EB
se zanima:
VB
da kupi solidno zajamčenu trpežno pohištvo, si lahko ogleda vsak dan v novih okalih nasproti kolodvora Št Vid-Vižmarje. Sprejemajo se naročila po danih načrtih (risbah). Istotam si ogledate najmodernejše pohištvo, k> bo razstavljeno od 3.—11. Junija v Ljubljanskom velesejmu v paviljonu E it. S3-54 Se priporočam in vabim na ogled.
g Tvornica pohištva Andrej
M   Avto promet vsako uro. Cene
SBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
1048'
Kregal", St Vid nad Ljubljano §
Cenik na zahtevo. [JJ
primerne.
vinski Minmi,
kavarniška in restavracijska koncesija, dvorana za 400 oseb. prekrasen vrt za 800 oseb, posiopfc, fundus instrucfcus 4000 kvadratnih m zarniiiioa. stanovanje — naprodaj za 250.000 šilingov. Dopisi pod »Gamjariger Befcrieibc na Aiinonceji-ExDedBt<ion M. Afcrmaan. VVien I., Sriibenba&te« 12. —   Prosimo za nemško korespondenco. 1143
Naiboljie
,PUCH* KOLO
in naitrpeineiSe
dobi %m po solidni ceni in tudi na obroke le pri tvrdki
IGIM. VOK, Ljubljana
Tavčarjeva ulica Atev. 7.
34
18
RADIO
aparati in deli slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri
v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes pošlje brezplačen ilustrovani cenovnik R No. 6.
Mesečna odplačila dovoljena.
- Telefon štev. 41— 85.
RADIOBLAŽEK Beograd, Jakšićeva ulica štev. 11.
107.-
D E R W O O D
isis'-.Ini s*roj ima
svetovni sloves. Nad 2 OOO-OOO strojev v prometu  Nedosegljiv lifl v trpežnosti in «s?ed tega najcenejši ŠmUUb
LJUBLJANA Telef. 2980
Šeienburgova ulica 611
ZELO ZNIŽANE CENE!
IM>ko!e*A, non modeli motorji,    otroški m
Igračni vozički, najnovejši Šivalni »troji ts pnevmatike Miehelin. Po#ebt-n oddeiek ca oopoino popravo, emajliranje Is poniklanj« dvokole* to otroškib vozičkov. Šivalnih ctrojev itd. Prodaja na obroke. — Lil? trovani  eesiki  franko. U
»TRIBUNA« F. B. L.
tovarna dvokoles Id otroških vozičkov. Ljubljana. KarlovsKa cesta štev. 4. Na velesejmu paviljon f,G".
Spalnice in vse diugo pohištvo v najmodernejšem slogu zde uje mi'aska ivrd*a ~ JAKOB SKRBINC, 1 Všžmarje, št. Vid nad LJubljano Solidne cene!   Garantirano blago!      Pav. £	
Welker Werl LAX	Z leti Uredite; VSEH VRST mizarski in koiarskl Mi pusa nežni   In   univerzalni  z vgraje» nimi motorji ali brez ojiL Polnojaremniki 1. VVachstein, VVien X/i(, ENBURGERSTRASSE 12
llJb
Raznovrstne ykf;«sae letvice Vam nudi:
Specialna izce&ovamica okrasnih letvic
IVAN DOUžAK. Ljubljana Uli
Na Iju^lj. velesejmu Pav. £-37 Zahtevajte vzorce in cenike!
Urejujte si prebavo, U vam minejo doleznl i
Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobol, pritisk krvi v glavo, nervozncst. pomanjkanje spanja, zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prebave.
Urejujte si prebavo s> preizkušenim eliksirjem «FI» GOL», da premine bolezen.
«FIGOL» eliksir urejuje prebavo in vam vrača zdravje.
*FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja s postnim povzetjem z navodilom vred LEKARNA DR. SEMELIC. DUBOVNIK 2
Izvirni za boj ček s Z steklenicami, omotom in poŠt* nino Din 105 —, z 8 stekl. 245 Din, 1 stekL pa 40 Din.
Številn.   zahvalnice  o  uspešnem  delovanju »Figolaa
Elegantno,   trpežno   kolo  je samo
Gršizner,
švedsko Teklo.
Isfotam najboljši pisalni stroj
v treh velikostih
pri
Josip Peteline«
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
Na velesejmu paviljon H.
Posetnikom ueleselmo priporočamo naslednje turdKe!
Uitanov^eno leta 1879.
Telefon tt. 2553.
Ključavničarstvo
Avgust Martini x
LJtiBi3$NA» zimska cesta itev. 14
arwo in ed no o o d etbe za napravo še* — klensh vaičn h sastsrov * Sloveniji —
.nporoto nat>eav& no*th valjčnih zasterov in jso-^rčvo isiih po bonkufen£Aih cenah Ser ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču
izdeluje in se priporoča za naročila
s j nčnih plaht, okr Sij vsake vrste od priproste do
najbogatejše itoe jave, ~ k ar. a s ta omrežja, žele ja sa steci. Piike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrrta in okna, okrogla železna stopnišča, predpečmke iz železa m bakra i. t d. 1(82
talna zaloga štedilnikov
v priznani vestni *r* solidn* izvršitvi T
Danes ob H 10. vesela »Ufa« premijera!
Vsaka hčerka!      Vsaki sin!
ogledati film zlate
si moira mladosti
m zakonske stosti. Mladini prepovedano.
pro-
V glavni vlogi naša dražest-na rojakinja
KATY v. NAGY
iz Strbotice Ninna Vanna,  Hanni Weisse
Jutri  v  nedeljo  predstave ob: 3., H5., 6.,   K&  in 9. uri.
ELITNI KINO MATICA
Tel. 2124
MARIJA ROGELJ manufakturna trgovina perilo za gospode in dame Blago dobro, cene nuke 1 Sv. Petra cesta 26	Ivan Jax i sin tovarniška zaloga šivalnih, pisalnih in pletilnih strojev ter koles Ljubljana 3 Gosposvetska cesta št. 2	Tovarniška zaloga usnja i L Gerkman Ljubljana Cankarjevo nabrežje št. 1
Rudolj Varbinek prva ljubljanska tvornica klavirjev a Liubljana — Hilšerieva ulica štev. 5	Cipele-obuće na veliko ALEKS. OBLAT Sv. Petra cesta 18	L. Mikuš Mestni trg fitev. 15 .£    Tvornica dežnikov ~ zalogaizprehajalnihpalic
Fotografični zavod Ani. Urš č Ljubi iana Frančiškanska ulica št. 10 -   v hiši Drž. hipot banke	Narodna tiskarna Uubijana, Knaflova ulica štev. 5	
D.M.C. največje skladišče Sarajevo. Prestolonaslednika Petra 26 791	Ivan Genussi pleskarstvo tu tlfiarstvo Igriška ulica 10 Za delo se lamiL — Cene nizke 1 1 59-T	Delikatesa špecerija A. Stacul 1 Šeienburgova ulica
Flobert-puške
Lovske puške. browniuse, pištole za  strasenje  psov,  samokrese, topive, zaloga lovski In riblškSb  potrebščin  ter  nrrWaFrri oztoi-
F. K. Kaisp*\ puškar, Ljubljana.
Šeienburgova ulica št. 6.
IL JU
no ~ W0
2502 i*-
in vse druge britvice vseh znamk prodaja in sprejema v brušenje
DROGERIJA „ADRIJA"
Ljubljana, Šeienburgova ulica 1.
1129
Moderno pohištvo
v vsakem slogu izdeluje
ANTON ZALOKAR, mizar
Št. Vid nad Ljubljano
Oglejte  si  damsko  sobo na velesejmu, paviljon E, koja 82. 1104
delikatesna, špecerijska trgovina in zalutrkovalntca
LJUBLJANA
Dunajska c* 12,
Točijo se pristna domača in tuja vina. Dopoldan in popoldan sveži zakusek. -
Za dom!
za šivilje, k roja će, Čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg Šivanja entla (obšiva), veze (stika), krpa perilo in nogavice. BTez vsakega prem Lajanja plošč in drugo je stroj v minuti pripravljen aH za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki Jih zavzema  šivalni   stroj STOEVVER,
le tudi najcenejši. Ne zamudite ugodne prilike hi oglejte  si  to  tzrednost pri
Lud. Baraga,
LJubljana, Šeienburgova 6, L
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov itd. —   Usodni plačilni pogoji. — lSletno Jamstvo.
ERMAN in ARHAR
mizarstvo in zaloga pohištva
it. Vid nad Ljubljano
Garantirano delo! Najmodernejše urejen obrat! Katalog na razpolago!
ZADRUŽNA HRANILNICA
reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, inka- Sprejema Hranilne vloge na kn|ižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Uržavne razredne loteriji sira fakture ter izvršuje razen deviznih in valutnih vse   računu ter iih obrestuje po dogovoru najugodneje,   vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodaja
,;   ' v bančno stroko spadajoče posle =
tud* srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi nogo
Urejuje: Josip Zupančič, — Za .Narodno tiskarno*: Fran Jezerftek. — Za opravo io inseratni del usta: Oton Chriatot — Vai v Ljubljani
43
09
R6