Chictfo, 111., petek, 2. januarje (Jan. I), 1925. JE POSVARIL ZAVEZNIKE. Amerik*. Green, Gompersov naslednik, pravi, da mn je konvencija v El Paan začrtala pot. Privatni interesi se tepejo sa električne sile. Slika demokracije na Portorl-! ku. Plačilo onih, ki so se bojevali aa demokracijo. Voditelji v Wa«hingtonu govore o bojkotu proti Franciji, če ne plača dolgov. Ameriški znanstveniki na zboru v Washingtonu oiteli Bryana. Po »vetu. Nemški zunanji minister Stres-semann je poavaril zaveznika, da je Dawesov načrt v nevarnosti, tt ne izpraznijo Kolina. - Herriot zagotavlja Ameriko, da bodo dolgovi plačani. Mussolini v vedno večji kaši. Dr. Sunjataen mogoče stopi na čelo kitajake republike. Ameriški poslanik v Madridu zagovarja Španskega kralja. ZDAJ žANJBJO PLAČILO. Zavednih mornarjev aa marajo. Vanoouvar, B. 0. — Department kanadske vladne trgovske mornarice ima svoj oddelek, v katerem ao znana imena 'moraarjev, ki ao delom aa mornarsko strokovno organizacijo in se bojujejo za izboljšanje življenakih razmer svojih tovarišev. Takim mornarjem ne dajo dela na vladnih trgovskih ladjah. ; Po aedanjih določbah ne smejo Strojniki in kapitanovi tovariši (krmarji) najeti potrebnega mo-atva: Oni imajo pravico izbrati mornarje in kurjače, o katerih sodijo, da ao zmožni opravljati dalo, ampak zadnjo besedo imajo lokalni uradniki, med katerimi je do-»ti takih, ki imajo prav malo pojma o delu na morju. Oni ne potrdijo takih mornarjev in Inirjačev, ki imajo največje in najboljše zmožnosti, ampak one, ki se jim sjo, da ao najbolj poslusnl Zgodi ee tudi, da ao sprejeti taki, ki ao pri volji delati aa par dolarčkov manj, da le dobe delo. NI dolgo tega, ko ata bila zavrnjena J. Barrington in Gordon Music. Oba sta služila onkraj oee-ana v svetovni vojni. Drugi strojnik ju je "izbral in njima naročil, da se naj prijavita pri lokalnem uradniku, Id ju je zavrnil fe pri tem navedel malenkostne vzroke. Oba kurjača sto se obrnila do svoje organizacije, da se potegne zanju in akuša izravnati to kri- Pravi, de Daweeov načrt propade, še ne bo Kolin ispraanjen. Nem člje jo dokreja raaorolena, toda nekaj armade mora Imeti radi komunistov. Gospodujoči narod se jo poslelil praooj nečednih sredstev aa izvo- jevanja zmage, Gretn bo ziinkrat U v Gcmpersovih škornjih. ■t-& >> V intervjuvu Je dejal, de se bo ravnal po sklopih na konvenciji V E1 Pasu. Washington, D. 0., 81. dsc. — William Green, Gompersov naslednik, je včeraj govoril s repor-terji, ki ao mu zastavili celo vrsto vprašanj. Na nekatera vprašanji je odgovoril podrobno, drugim ae jo pa previdno izognil z odgovorom: "Deklaraoije in elpaške konvencije bodo vodijo moje delo. S tem je povedano vprašanj« T Kič. O tej stvari ša ni razmišljal. Kaj pravi o*, suhač, cerkvenjak in predsednik mokre Ameriške delavske federacije, o prohibicijiT Nič t O tem sploh ne govori. Kakšne bo bodoča politika federacije T To je zaključila konvencija v E1 Pasu: nadstrankarska politike. V. '/V. u 1 Kaj misli glede priznanja sovjetske Bosi je t To, kar js sklenila elpaška konvencija, da je federacija proti priznanju aovjetov, dokler ee ne odrečejo diktaturi IB ne dado splošno volilne pravlee.r Green je bil zgovoren o mezdnih pogodbah in "svetosti pogodb". | V Kadar enkrat naredimo In podpišemo pogodbo * delodajalci,] moramo primati, da je pogodim sveto in veljavna za vsako ceno."' Green je tudi rekel, de bo federacija s vsemi svojimi silami širilo principa kolektivnega pogaja-, nja povsod, kjer ti prineipi še nisp priznani., B tem jo mialil reči, da bo federacija skušala dobiti neorganizirana delavca v svoje vrste in poravnati veliko izgubo na Članstvu v zadnjih štirih letih. BAJKA V BBOOKFULDU, DLL., O KOPAVA. Brookfleld, m — Dva baedito srednje starosti, ki sta si v ponde-ijak ogledale banko, sta oropolo takojšnjo dršavno banko za H,-000. Ko sta plen aalošila na avto" sta ae obrnila proti Chicagu. Me gla je aakrivala razgled na esataii. Mobilizirana ja bila policija v La Grangu in Brookfieldu, toda roparja sto varno odpeljala plen. POTBM V KALIFOEirUL ftaeto Barbaro, OaJ. — Takoj so občutili močan potresni sunek v pondeljek zjutraj ob en četrt aa pet. Sun*»k ja bil tako močao, da je probudil veUko ljudi is spoejo. Tero Orus, Heh. — Tukaj se je pojavil potresni sunek v pondeljek zjutraj ob 7*4. Sunek ai ' - i/'- • Hi", - Senator Shipstoad ns vsrjame, da js bila podpofa predssdnika Coolldge Undenraodovl predlogi isvirno «U instinktivna, do ee (Dalje oe S. straoi.) __________ Frsaeljs bs plačala šel-fivi Asinki« Herriot je aagotovll ameriškega fovorioo t aeuliranju dolgov Meto- maljetč .J Pori«, II, dee, - Premijer ll«r-riot in ameriški poslanik Ilerrisk sto všeraj konferirala šas sne uro O vojnih dolgovih Francija Ameriki, ki snašojo .000,000. Kaj jo ffsrrlok povedal Herriot u, ni znano, rasume pa se, da je Herriot sogotovil poslanika, de bo Frane i ja plačala yss do sad-njega lotita, vprašanje je le, kako in koliko šaaa bodo trajal* >1* Šila. Herriot je tudi pojaaail Harria-ku, saksj je Meftaka vlOda- po polnoma presria svoja, dolgova JSdmšenlm dršovam in Veliki Brl-toni ji v letnem flnanJoem inven-MSifVoneij*, kar jo po v »m« lin toliko razburjanja in komentira-njo v Angliji'in Ameriki. To ee je sgodilo rodi tega, ker tran«o-eka vlada še nima pogodbe glede odplačevanje dolgov. IfOrrirk je odoeeel • konference vtis, da je Fraeeija danes pre prišona, da poeojilo mora biti vrojeao Kraneija — ee vlada ne ljudetvo — nima niti najmenjše-ga upanja veš, da bi Združene drfove odpoatila ali »manjšalo svoja vojee poaojila sovernikom. AMBBliKI PO0LAVIK BBABTI Pro revoludjonarni predsednik ropu Dime priae sopei ne f krmilo. , Peking, 31. deo. — Tu poročajo, da ae pripravljajo nove politične izpremembe na Kitajakem. Dr. flunjatsen, voditelj kitajake socialistične stranke in predsednik jnlnokitojske republika s sedežem v Kantonu, pride danee v Peking. Po kratki konferenci s< dr. Wellingtenom Kujem pojde v Tongšan, 12 milj aevernozapadno od Pekinga, kjer se nahaja tako-zveni kriatjonoki general Fsng-Juheiang s svojimi četami. Tam ostane toliko časa, da se otvori konferenca ljudakih zaatopnikov, ki imajo Izvoliti novega predaed-nika republike in določiti formo novega rešims. i.LVaa snemanja kaše jo, da bo dr. Sunjataen prihodnji predaednik. On jo bil prvi predsednik kitajske republike. Mnoge kitajske provinee ao se izrekle za vlado socialistične strsnke in aa boj proti militarizmu, imperij alismu in kapitalizmu. Mandiurski poveljnik Cang-Taolin je v Tientei-nu in v krotkem se vrne v Muk 'len. ' X'- ' TIHOTAPCI Ofeioago, 01. — Federalni sodnik Walter C. Lindsay j« izrekel kazni nad krivci, ki ao aodelovali pri tatvini žganja v 8iWeyjevem skladišču. P. David Pinkoeeohn, tihotop eki letalce, je bU obsojen na $10,-000. denarne globe in dve leti ječe Mik Juffra, predaednik Worlda Motor kompanije, bo moral plačati 44,750 denarne globe in sedeti tri leto. Koto Walt4r in Skee-hen Clinton, ki sto bile svetovolee tihotopoev, ata obeojeno vsak ne 41,000 denarna globe in ee osem Sntf SESfcS katerih* w Vili nekateri obsojeni na denarno fiobo in j^o, manjši grešniki po na denarno globo. / Poplar BlOff, Ko. — U. Letbim V UoeeovfllU. Mo„ je kspil svoje mu lS4eto«mu sinu aiffordo majbao pištolo sa bošično darilo. Deček je streljal ia košček kep»e go je ranil na roki. Nastopilo je fcwC»Qje krvi ie dešek je v tflaih mukah umrl v bolnišuiei, kajti prod amrtjo jo noetopil še J ~ Uat MA B. U izjavo, o ke* |K>VOTA TDOTA DOBILA poKonraio ITosMofton, P. 0. — Bmt je v sredo sprejel predlogo, ki doje ŠMOO Istas pokojnine vdori vej PROSVETA "PSOSVZTA' "THE ENLIGHTEIfMEWT" • f «W. *--- * ~ --- I AAntfrtrfag Titu — Mtr—i—t j. i 1 ii .T » : UmtUd fclw (—ft CUt—•) —4 M »0, forum r o untrlH $0 00 Mf TMfi —a K mmm h M fm j*** \ RBF m. pr. <*•▼. 10-14) h • ••« PtMTitt j® ffSM* MUSSOUNI ZOPET V KASl. Razkrinkuje ga n jafor pajdaš Cmati Romi. Okrog Božiča bo pričeli izhajati v nauzdanem časopisju članki, ld so slikali italijanskega diktatorja Muaso-linija kot krotko jagnje in značaj vseh značajev. Komur js znano, na kakšen način in v čigavem interesu prihajajo taki članki v nauzdano časopisje, je vedel takoj, da se je nekaj zgodilo, kar postavlja Mussolinija v zelo ^ ^ »lajjo luč pred vsem svetom. In kdor je takfc sodil se nfr* Neko« ko pridem • pošte In pri-motil Mussolini je ljubljenec mednarodne denarne mošnje. Mednarodni velekapitalizem vidi v njem svojega rešitelja, ki je zanj rešil Italijo pred rdečo poplavo. Po vele-kapitalistični logiki so pa takega dejanja zmožni le naj-značajnejši možje. Ako tem ljudem primanjkujejo vrline, in so mogoče najnižji človeški izvržek po njihovem značaju, tedaj se mora v ljudstvu obdržati vera, da so ti ljudje najvrlejši med najbolj vrlimi, kajti to vendar ne gre, da bi mednarodno denarno mošnjo branili ljudje z nizkimi in živalskimi instinkti. Najamejo se šmoki, ki v nauzdanem Časopisju iz umazanega grešnika napravijo pravičnika, katerega zavidljivi ljudje blatijo in grdijo iz same fovftije. Mussolinija so torej prali, žajfali in umivali v nauzdanem časopisju okrog božičnih praznikov. Umivanje je bilo končano in priti je moralo na dan, kaj' ga dolže v Italiji. Breojav iz Rima poroča, da je bil priobčen memorandum Ceaare Rosiija, Mussolinijevega pajdaša. Memorandum slika Mussolinija, italijanskega diktatorja, kot aločinskega mojstra, ki je koval načrte za pomorjenje svojih političnih nasprotnikov. Korespondenca iz Rima, ki obdelava te čedne reči v nauzdanem časopisju, obenem lomi kopja v Mussoli-novem interesu in modruje, ako je to res, kar se Musso-liniju očita v memorandumu, je postal Mussolini nemogoč, ako pa ni res, bo pa Mussolini žel še večjo slavo. Smok, ki je zapisal te vrstice, je prav zanesljivo zadnjih pet let prespal v trdnem spanju, ali se je pa nahajal na planetu Martu. Pot, katero so hodili italijanski črno-srajčnlki, da vstoličijo Mussolinija kot diktatorja, je bila pot naailja in najgrših zločinov. Fašistovske trume na pohodu v Rim so požigale, ropale in morila. To je dejstvo, ki se ne da utajiti. 2rtve so bili italijanski delavci in kmetje. 2rtve fašizma v pri-ropanih deželah so pa bili stanovniki drugih narodnosti. Mussolini ni do danes izrekel še ene besede graje nad temi »ločini. In kdor ne graja takih hudodelstev, se stri- Izkrvavel je tudi socialistični poslanec Matteotti pod nbem bil {,tn le hoii fašistovskih morilcev in pajdašev Mussolinija. To- KaUrl h niiU naroiniki da Mussolini ni grajal zločincev, pa tudi resnih korakov JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in titateijoT Proe vete Z sapada — Danzadnem Moledujem dopise, torej wm večkrat tudi opazila dgjris od Krsnees Šinkovec. Kakor vidim, nekateri smatrajo to za ošsbnost, a jaz menim, da je ona ponosna s svojim možem, ker j* s njim vred stala neomahljivo v premogsrski stavki. Zavedno delavstvo kaj takega odobrava. To je bilo zmerom in mialim, da bo še ostalo. Jaz nisem proti takim dopisom, saj Proeveta j« delavski list in podpiran večinoma od zavednega delavstva, zato naj ima priliko vsak povedati svoje mnenje. Poznam rojaka, ki bi prav gotovo ne bil iel stavkokazit preteklo premogarsko' stavko, če bi ne bil poslušal svoje boljše polovice, prvič radi tega, ker je spadal bolj med lene, drugič pa ker družba pred stavko ni imela dela zanj. Žena mu je zažugalat če ne greš, te takoj pustim. Sedaj imaš priložnost, da zaslužil, ko drugi nočejo. Po končani stavki se je zgodilo, da je bil on prvi odslovljen — za nagrado. Druge vrste tička poznam, Se se je kdo organiziral v politični organizaciji, da je on takoj vse nesel družbinim priganjačem pod nos. To je seveda nelepo delo in sem tudi prepričana, da dotičnik ni bil naročnik nobenega naprednega lista. nesem tudi Prosveto, najdem rojaka v hiši. Pozdravil me je in jas njega, potem me pa vprašal, če sem prinesla kaj za čitanje. Segel ji po ponujeni Prosveti, jo ogledoval od vogala d<$ drugega. Videla sem, da mu nič ne ugaja. Ko sem videla, da ga ne zanima, sem pripomnila t V Kaliforniji v zlatem rudniku se je pripetila velika nesreta. Odgovoril je, da mu to ni znano. Imel j« t roki Prosveto, kjer je na prvi strani stalo s velikimi črkami prav o tisti nesreči (v rudniku Argonautu). "Ali ti nisi naročen na noben slovenski list t" sem * vpraiala. "Dosedsj ie ne", je rekel. Na vpraianje, če spada h kateremu brstskemu društvu, mi je odgovoril t "Dosedaj še ne, ker sem zmerom ie zdrav." Kako velika smo ta I Dokler je človek zdrav, da ne potrebuje podpornega druitva. Je res. da je naša mati S. N. P. J. bratska in podporna ▼ vsek ozirih, samo ona prejema sdrave člane pod svoje okrilje. Nala dolžnost je, dokler smo zdravi, da pristopimo pod okrilje 8. N. P. J., da jo podpiramo, t slučaju boletni pa nam je ona zvesto na strani in nam olajiuje bolečine. Zato rojaki, ki ie ne spadate pod to največjo organizacijo blo-veneev na svetu, ne odlašajte, pristopite dokler je čas. S. N. P. J. ni verska in tudi protiverska ne, zato imajo tisti prednost pristopiti k nji, ki eerkev obiskujejo kakor oni, ki ie nikoli v eerkvi niso bili. S.* N. P. J. jim ne bo prav nič prepovedovala, ravnota-ko tisti ne bodo izključeni is dru« itva, ki ne sahajajo v eerkev, kar se pa večkrat zgodi pri drugih jednotah. Vedno itejem, koliko let le spa-*dam pod to hvalevredno organizacijo in vedno bolj težko pridem do pravega zaključka, ker aem pred itirimi leti pristopila nekako sredi leta. Zdaj stopamo v novo leto, torej kdor misli pristopiti k bratskemu druitvu, naj stopi v začetku leta in v prihodnjem novem letu bo vprašal: "Zakaj Kateri Prosvete, pa si vzemite k srcu, da se s novim1#tom NaroČita. ni podvael sam odl»be, d. m «lo*nd kaznujejo. A* pak dokler so bili irtve italijanski delavci, kmetje, prebivalci druge narodnosti v Italji in italijanski socialisti, se ni oglaaila vest italijanske burioazije. Vest je postala ftele tanka, ko je bil Mussolini obtožen, da ni prizanaial tudi italijanski buržoaaiji, ako se ni strinjala z njegovimi natol. Neka navdušena imokinja ga primerja v interesu velike mednarodne denarne moftnjc z rimskim cesarjem Hadrijanom, ki je vladal od leta 117-18« po Kr. r., in meni, da se njegove poteze na obrazu dajo primerjati s potezami na obratu večine rimskih cesarjev. Pri nevedni burioaziji to nekaj ftejt in poviftuje Muaaolinija, pri ljudeh, ki saj površno poznajo zgodovino starega Rima, pa prav ni«, ker Jim je znano, >da se je rimski senat uprl Hadrijanu zaradi njegovih grozovitosti in da tU bila med rimskimi cesarji tudi Kaligula in Nero in fte drugi taki snačajL pravi, kar je dobro, se samo hvali. Zato, ker se prejšnja nista sama hvalila, jih tudi Članstvo ni moglo. Glede koledarja sa leto 1926, upam, da se ne bo orIsmI noben član, ki bi oporekal, Čeravno je vsem nemogoče ustreči. Gotov« je namreč tudi kdo, ki bi rad videl na aliki hišo boljo s "turnčkom". Rečem pa. da ga pokažem vsakemu tujerodeu in mu naložim • uspehih in delih naše orgoaisacije. Celo mi j« rt-kel neki Aamičen. da je slOven-ski narod najbolj napreden; če bi bili vsi ostali nsrodi taki. da bi imeli M j boljše organizacije' v tej t referendum, ki je pokazal, da j< kolona te vrste potrebna za Čits< telje, ki ljubijo razliko, in sa one, ki se hočejo izraziti o tem in onem na način kot se ne morejo laraziti v drugih predalih lista. Čitatelji mi' priporočajo, naj kolona izhaja vsak dan. Sam že lim to, a žalibog zaenkrat je k premalo čaaa. Kakor hitro i« raz mere malo ispremene, se to zgo di; dotlej bo pa izhajala po sta rem dvakrat v tednu. Raznolike so želje čitsteljev Eni bi radi, da je kolona nepoli tična in enostavna zbirka amel aie. Ne morem ustreči. Kolona ni tukaj samo za sabavo, temvei e[mora imeti gotove smernico it program; zato mora biti politič na, revolucijonarna, svobodomisel na; vjemati se mora a princip jednote in liata. Onim, ki mi pri poročajo slike, morda ustrešem< ob priliki. UstreŽiezno! Slike po menijo stroške in o teh ima bete do uprava liata, ne jaz. Večini čitateljev-kontestantov sa jo iz rekla, da kolona ostane taka, ka kršna jo r— in večina zmaga. /Tistim pa, ki bi radi videli de tajliran program, rad ustrežen Evo ga I Kolona|bo zanaprej, kakor j< doslej, delovala, da — 1) S. N. P. J. čim prej doseže 100,000 članov; 2) "Prosveta" doseže saenkral 25,000 naročnikov na dnevnik; 8) jednota postane vodilna g spodarska in kulturna sila me ameriškimi Slovenci; 4) da jednota dobi svoj znanstveni mesečnik; 5) da jednota kmalu dobi svoj zavetiščni in bolniški zavod; M'to Nf!Wto«ki dfflmti Ameriki otresejo vpliva irat ii frakov; 7) da se združijo v eno samo, veliko podporno jednoto; 8) da se bodo kot delavoi bol, zavedali svojega rasreda in ne ustrašenO z ostalimi uvodnim delavci te dežele sahtovali svoj« ekonomske industrijske in social ne pravice; 9) da ae Amerika čim prej isne bi kapitalizma. 4 Stari domovini kolona želi: 10) da se čim prej iznebi re akcije in postane enota jugoslo venske (ali balkanske) delavsko kmetske republike; 11) da Pašič et Co. kaj kmali pobegne za kajserjem; 12) da vrag vzame vse politič ne, nacionalne, carinske in verski meje v Evropi in da ae ustanov Federacija evropskih republik; 13) da zdrava pamet in zns nost zakleneta vojno in sploh vsi krvsve konflikte v musej in vodi ta boj s naravnimi sovražnim silami; 14) da končno zavlada pravi jubezen med ljudmi, ki so vredn jubezni. To je program kolone. Ali j< prevelik, nemogoč t NiČ ni pre velikega, nič nemogočega, če j krepka volja, vztrajno delo in oJ na cilju. Naprej, kdor jo ■ kolon in s "Prosveto"! K. T. & du tako zmedena, da ae sploh zsvedsla svojega dejanja. — Ke so porotniki potrdili vprsšsn, lede detomora, je bila Justin umanova obsojena na tri l< ječe. Požar v strojnik tovarnah Dne 7. doc. zjutrsj je topovs strel s Grada nasnanil Ljublji čanom nov požar. Takoj so je znslo, da je izbruhnil ogenj strojnih tovarnah !n livarnah Dunajski eeeti. Nevarnost je bi zredno velika, ker se nahajajo bližini lesna akladišča tvrdk ~ kotnik in Lorenco. Ako bil ogenj tudi lesna sk.idišča, pot« ti bile nedvomno posledice ne^ •»ledne. Nad vso požrtvovalnem nestor - ljubljanskih gasilcev I kor tudi gadleev iz 0p. ftiške, s? je še pravočasno posreči'® « jt- ■9 t- v klobučar-skl industriji. brezposelna armada v n«w yorku ji veuka. LVOI »o podvrženi za 8tb0puknju Z živim srebrom. tej zadevi je odikodnlzka ko-misija v Gonnecticutu podala vaino razsodbo. lfew York, H. Y.—Grace Burnim, ravnateljica Delavskega lravstv«negf4>iroja/ izjavlja, da riznanje odlkodninc sedmim klo-lSarskim delavcem v Danbury-i, Conn., pomeni, da je splošni Ukodninaki zakon v tej državi sbil bolj Urok pomen. Odikod ino je priznal £dward T. Buck-igham, komisar za delavske od-codnine ▼ okraju Danbury. On e pričakuje, da bodo podjetniki astopill proti razsodbi, kajti vse :ranke so na delu, da se re&i iravstveno vprašanje za delavce, telavaki zdravstveni biro je vodil ampanjo med organiziranimi de-tvci v državi Conneeticut, da se dikodnina izplača tudi za indu-trijske bolezni, to 10 bolezni, ka-»rim so delavci izpostavtjeni za-idi dela, ki ga vrie v industriji. Nitrat živega srebra se rabi pri »delovanju zajčje dlake, iz kate-i isdelujejo klobuke. V delavce rihaja ta strup skozi kože na ro-ih ali pa s vdihavanjem. Strup iinkuje počasi iz zaatrupljenje naznanja, da se človek prične esti, končno pa postane popolna nesposoben za delo. Prizadetim sedmim delavcem je »mizar priznal po petnajst do o-tmnajef dolarjev na tedon in travniško oskrbo. Mri. Burnham meni; da je na ngleškem že zdavnej ugotovijo-9, da ae klobučarski delavoi za-rupljajo a živim srebrom. Bila i dalj časa t Evropi in tam itu-irala, kako se varuje delavsko dravje v Industriji. Zadnji dela-ec se je zastrupil v klobučarski adustriji na Angleškem pred iti-inajat leti. Dr. Ludwig Teleky, ldustrijski zdravnik in tovarni! ki nadzornik v Nemčiji, je sporo il m rs. Bumhamovi, da je sa trupljenje z živim srebrom med emlkimi klobučarski mi delavci epoznana reč. V rudnikih in v ovarnah, v katerih isdelujejo to Tudi siromaki so številni, ki nimajo doma. New York, N. T. — Gospodujoči razred ni prav nič zadovoljen, da je Urbain Ledouz, ali mr. Zoro, kot ga nazivi je jo, peljal itiri sto bresposelnih delavcev v cerkev, da v nji prezimijo, ker ta dogo dck pove jasno in določno, da se poleg največjega bogastva širi največja človeška beda. Najrajic bi pregnali brezposelne siromake iz cerkve, da na ulici vzamejo ko-ucc od vsega hudega. Komisar za javno blagostanje Coler je najpr vo povedal, da ni izrednega števi la brezposelnih delsvcev v New Yorku. Temu je dodal, da poatoji velika nevarnost, ako brezposelni delavci spe \ cerkvi, ker se razši rijo nalezljive bolezni. J. C. McMenamin, ki je naatav Jjen od Y. M. C. A., da na Bowe-ryju oskrbuje postajo sa takojšnjo odpomoč, je pa popolnoma drugega mnenja, kot javni urad nik, ki je plačan, da skrbi za ljud sko blagostanje. On eeni, da je \ Ne\v Yorku najmanj šestdeset tisoč brezposelnih revežev, ki nima jo doma. Vaeh brezpoaelnih dclav cev je pa najmanj tri ato tisoč. On pravi, da je v zadnjih dveh mcse-cih društvo pomagalo dvakrat tako velikemu številu siromakov kot ob tem času,v prejšnjem letu. Brezposelni delavci ae pa di rcktno norčujejo iz opazk blago stanjskega komisarja* Oni meni jo, ako ni javno sdravje ugroža-no, kadar brezposelni delavci spe na prostem pod milim nebo«, v kotih v stranskih ulicah, v straniščih itd., bo še toliko manj ugro-žano, ako prenočujejo na gorkem in v cerkvi. Namen mestnih oblasti je pognati brezposelne airomake ven iz mesta, da ae razkrope po deželi in malih mestih, da se lahko poba-hajo, da v New Yorku ni brezposelnih delavcev. To je aieer nekr-Sčansko, ampak sni živimo saj po imenu v krščanski družbi. Poleti so garali in množili ti brezposelni' delavci bogatinom premoženje t New Yorku, zdaj bi jih pa radi obložili na druge ob čine, ko nimajo več od njih pro-fita. Ako bi Krlat danes živel med Dvarnan, v aaienn izaeiujejo 10 Mml bfrefl moT$1 iraeti velik io Wrem srakomrre, Pa-ta »e-^g bii| bi dosegel vse te mO- arnoat še pošto j i. Medicinska šola na harvardaki iniverzi je leta 1921 preiskala clobučarske delavce v Danbury a in je dognala, da 43 odstokov lelavcev trpi na zastrupljenju livim srebrom. V deset državah »lafcajo odškodnino za industrij ke bolezni. Tudi zvez. vlada pla uje za take bolezni odškodnino, tftevši HaVaj in Portoriko. Drža re California, Massachusetts, Con-lectieut in Wiaconain plačajo od ikodnino za Taako industrijsko olezen. DrŽave Illinois, Minneso-a, New York, Severna Dakota, >hio, New Jersey imajo pa ozna-ene induatrfjske bolezni, za ka* »rimi plačajo odškodnino. Orga izirano delavstvo v državi New ork zdaj zahteva, da se delav-em izplača odškodnina, ki so za* oaljeni pri izdelovanju benzola i drugih produktov iz premogo e smole, tartra-kler-etana in dru-ih enakih ©roduktov, ki se ra ijo za izdelovanje barvil, slike, •r fini prah načne pluča, da so ostopna bacilu jetike, in Se ne* aterih dragih produktov. **a umorila Itiri osebe Lofansport, Ind. — Mrs. Emmu obough, 33 let stara vdova, je »znala, da je nmorila Štiri člane roje družine, ki so jih našli mr-na osem milj od tukaj odda* «ni farmi. Tako izjavlja šerif ?altei» Bowyer. ženo bodo preiskali psihiatri la je že dalj časa poznana kot aboumna, a smatrali je niao za •varno. Vera In znanost (Po Arthur Brisbanu.) derne farizeje in pismouke. bandit uitrrlil sla. Konferenca baltiških deSeL Riga, 31. dec. — Dne 17. je rja se vrti v Helsingforsn ns naketn konferenca baltiških •žavic, ki so se tekom vojne in volueije odtrgale od Huaije. nji miuistri Finske, Estonije, »take, Lit vinske in morda Polj-e ae vdeleže konference Poljska odloži arbitrarno pogodbo sa Itilke drŽave, ki bo morda apre Na programu je tudi pro »»na nota proti Franciji radi 3*. ker je l!*rriotova~ vtada HU« sovjet ki Rjsijt Vrangelo 1 bojno brodovje in s tem pojs-ft rdečo ir.orno icn. Nato j« zapustil vlak. Ohioago, 111. — Brzovlak na železnici Chieago - Northweatern je drvil v temno noč, v vlaku je počasi lezel bandit a pripravljenim aamokreaom proti ekapreauemu vozu. Prvi mu je prišel naaproti Max H. Marquart, ekapresni n-službepec. Tolovaj mu je naatavil samokres in mu ukazal, da mora atopati pred njim in držati roki kviško. Vstopila ata t ekapresni voz, v katerem je bil ael okaprea-ne družbe Ruaaell Dickey. Prips-aan je imel aamokrea in blizo njega je etala lovska puška z odrezano eevjo. Toda bandit je stopil tako hitro pred njega in mu naatavil samokres, da ael ni imel prilike ae poslužiti orožja, ampak je moral ubogati bandita. Bandit jo gnal oba avoja jetnika proti malemu tesnemu proatoru, ki alu* ži za obleko. Ukazal je obema, da ležeta po vaeh štirih do tega pro-atora. Ko ao ae pribliŠali proatoru, ata ae morala jetnika zravnati. Sel je mielil, da je zdaj prišla prilika, da izvije banditn aamo-krča. Segel je hitro po aamokro-su, a bandit je dvakrat aprožil In ala aik mestn ubil. Nato ae je obr-.nil proti potniškim vozovom. Naaproti mu je prišel aprevodnik Dilzer. Moral je dvigniti roki kviško, nakar je bandit zaprl affre-vodnika v ekapresni voz, ds je delal druščino ekapreanemu ualuž-beneu Marquardtu. Vlak ae je bližal 4>oetaji Winet-ka. Zaškripale «o zavore, vlak je pričel voziti podaai in bandit je skočil z vlaka. Komaj je lokomotiva potegnila vlak hitreje, je neki tujee, najbrž bandit. ;nstavil avtoiavoŠčeka Kloepferja. Ukazal je izvoščeku, naj ga pelje v Evanston. Tu je bandita šakal avtomobil, ki j« preatrašenemu izvetfeku nkazal, naj ae hitro izgubi izpred njegovih oči. ako mu je ljubo njegovo življenje. Bandit je akočll v žalujoči avto ia se odpeljal proti ChicafO. Medtem je vlak doepel * Kvas-aton. Strojevodja je *akal n zna-menje od sprevodnik*, da lahko vosi dalje. Znamenja ni bilo. Sprevodnika la eknpmn#ga osloiben- John D. Roekefeller ml., pobožen moi, pravi biblijskemu rasre-du, da je znsnoat pretekla religijo. Človekov znanstveni razvoj je bil hitrejši kot njegov dušni razvoj. To je reanica, kakor je milo povedano. Najslabše pri tem je atališče nekaterih iakrenih vernikov, ker religija ne smore nobenega uapeš-nega načina več, a katerim bi u-atavila zuanost. Priprosto je bilo vse v starih časih, ko je Oalileo s svojim daljnogledom videl lune, kako ae vrtijo okoli planota Jupitra in ja naznanil, da se zemlja suče okoli solnca, s čemur je postavil na glavo' staro teorijo, da je zemlja središče in ae vse vrti okoli nje. Začasno so mu bila zamašena usta in ukazali so mu na koleni, da je moral javno izdaviti svojo zmoto. Za njim, kakor je znano, so zopet verjeli, da aolnee plava okoli zemlje. Ampak danes tako nasilno prepričevanje ne velja več. j Če otrok vpraša, kako jo mogel Jozva ustaviti solnee, da mu je bilo mogoče dokončati bitko, mu je treba pojasniti, da je bila zemlja, ki je povzročila, da je obstalo. Pa še potem, če je radovednel deček s srednjo šole, mu bo težko dopovedati, kako nenadna usta vitev zemlje, ki se vrti 1000 milj na uro okoli svoje osi, ni povsro čila, da so ae porušile vse hiše, a 11 pa ae vaaj premaknile proti vzhodu, kakor ae zgodi v potniškem vlaku, ki se nanadno uatavi, ali kako ae je tedaj zgodilo, da ni radi uatavljene zemlje uteklo vae ozračje in povsročilo, da je vae pomrlo a Jozvo vred radi po manjkanja kisika. Za učitelje, ki ao preveč doaled ni, je prava težava učiti otroke da je aemlja okrogla in obenem jih poučevati, da angeljl stojijo na vaeh štirih koncih zemlje ,in jo držijo t zraku nad peklom. Pou čiti je treba male, da vera vpo rablja alegorične predočitve in da štirje konci zemlje niao robovi temveč da le pomenijo acvcr, jug ter vzhod in zahod. Težave ao tudi radi stare vere o peklu, da ae nahaja pod našim! nogami, zemlja pa nad glavami kamor pridejo vae dobre človeške duše, hudobni ljudje pa mora jo v pekel. • Kakorhitro pomislimo, da ae zemlja zaaučo vsakih 24 ur in je radi tega 4'nad nami" vedno tudi "odapodaj", je teorija o nebesih zelo omajana. Na vrato pridejo geologi, fiziki, ki dokažejo vaakcmu razumnemu bitju, če ima le v glavi vae v redu, da aolnee in druga aolnoa kakor planeti ne morejo oatati za vedno, ttmveč da bodo umrla kakor mi umremo ob avojem času. To pa spet poatavi na glavo vero glede proatora o mučenju duš hudobnih ljudi, ki bo traja-lo večno. Kje le bo tiati proator, če pa ne bo aolnca^, ne planetov, ki bi obatojal vsaj za nekaj biljo-nov letf Takega pekla ni mogoče poeta-viti v mrtvaško mrzli eter zunaj zcmcljakegs ozračja, ker pekel mora biti gorak, da žge, eter pa meri po toploti absolutno ničlo, torej Uk mraz, ki al ga mi še predatavljati ne moremo. Lahko gremo nazaj k Dantejevi ideji o "infernu" (peklu), kjer Lueifeg, kralj pekla, radi vročine tako atrašno hitro prhuta a peruti, da NJnu okoli paau dela debeli led. ijnpak ta je še pre* otroška. Vae ae meša in je daleč od ujemanja, zato upravičeno pravi Roekefeller, da je znanostni razvoj nadkrilii duševnega. Tudi najzveatejši pristaši različnih ver ne morejo več pojasniti dajatev, ki se pojavljajo v znanosti in ao v neaoglaaju s verskimi nauki. če je šlovek v atarih čaaih stavil znsnostno vprašanje, ao ga aežgali živega, kakor je moral Živ zforeti Giordano Bruno, ker je povedal resnico, ali ko je Kalvin, dober protertant, sežgal dobrega zdravnika. Kakor gospod Roekefeller ve in je snano veem svetnikom ter poboža jakom, ai navskrižja med pravo zaanoatjo ia oravo vero. Prava vera je zlato pravilo, nepopolno oftna&no od Konfoeije, ampak dokaj popolno od ustanovitelja krščanstva. To pravilo a« bo nikdar pobito od soaaoat- D'' t" Mi Iv • Vsa lepota"'Pridige aa gori' bo ščatl ignoraaoo in vrašjeveratvo za gmotne dobičke. Nasprotna bo vedno liatirn, ki ae poalušujejo gorečega pekla sa preatrašeuja* •> nih, ki nočejo plačati; z vao silo bo pobijala one, ki hočejo ohraniti babjeveratvo, katero alepi in poniiuje človeške miali. Kaj je ananatvenik f On je skromno bitje, ki ga privlačna sila drži, da ae ns more oddaljiti od vrtečo se zemlje, in gleda v praznine a pomočjo daljnogledov, pre-iakuje anovi v svojem laboratoriju, ae poalužuje atrojev in dela I kar najboljše more a svojim u-mom, da doaeie eilj. Kaj pa je on brez vere T Manj kot nič. Vera mu je duševni daljnogled, katerim Človeška duša hoče videti še dalj kakor je najbolj oddaljena zvezda, da pronajde, kaj je tam. Trudi ao razbrati sile, ki eže za vsem tem, kar odkrije daljnogled. Ncpotrpežljivl filozof bi mordr~ rekel o duši t Ni mi treba podsta-va. Ampak povprečen človek rabi podstavo, hudo jo rabi, da more na nji graditi avojo domišljijo. Nič drugega mu ne more omogočiti življenje, da ga lahko prenaša težo nedoločenega Časa in prostora, ki tiščita na njegove slabotno miael. Ko pravi John D. Roekefeller, da znanoat potuje hitrejše kakor vera, je kakor bi povedal, da ae dete prej nauči hoditi kakor mi-alitl ali govoriti. Sprva napravi par korakov, pa pade, miali še nič. dele dolgo potem zna hoditi, a še dalj vzame, da prične govo-riti in mieliti, kar je potrebno. Hoja, kar ni drugega kot ananoat in uporaba balanoe, da človek ne pade, ni drugo kot mehanična znanost. Znanoat, ki jo bo posedoval vaak Človek, ni več kot vprašanjo čaaa, namreč, ko bo ignoranea iz glnila. Ampak vera bo vedno v ljudeh ki jih bo zalagala z upi in apoštfc> vanjem do tistega, kar je ostalo še za njih znanoatjo. Slovenski Narodni UMMOTIJmmi e. »»riU 1004. GLAVNI STAN. Podporni Jedaoti p. it. j««(je leor. 4vu*4 IIIImu. Jfl37.se ao. LAWNDAVS A VE* CHICAGO, ILJ.lNOlt, livrievalni odbori UPRAVNI ODSEK i Pr*4*«4alti VI.N.I C«l»k*r. A»4r*» V Uri*. H. F. O. T, ki I OS, P«.. «1. uj.ik M.IIW.W Turki, tejatli beloUfafe Mi tU« N«*«k. «1. fcUMjvlfc Ukm Vogrick, nrUmik aU»iU UU 3U™rt«*, •»rtrlUlj f Uril« FUlp GU\mm. POROTNI ODSEK. Tau«k*r, SSST S. Rt4««w«y Are.. CM««««, III ~ M OkU, M.ry Uferltk, NI) S Mm Kri*««ntt*. ISIII RUt«w»jr Are* Martin 2*U»ikar. »rrMitlk, R«« SV«, R*rk*rlM, OkW, Fnmh A B«»Ugt•« Ar*.. W**l Park, 01 CklMf*. IU., Uim T.ri.lj, B«a SI. Str«k«M, Pa. / BOLNIŠKI ODSEK.' OSREDNJE OKROEJE. RU« Nerek. prUMdolk, NIT K Se. UvmMe Ae« CUmm, III. VENOONO OKROEJE« J.«.b A-.br.tU, In SSS. H—m, Rea. Pa. J»»«pk Zorko, RPD. 1, R*i 114, WmI Nrwt«a, P* ZAPADNO OKROEJE. A«.l»ii l«Ur, hi 104, Cr#m. Kim.. m | looalkar, Rob ITS, Rorkortoa, Okla. Val Saplol la 4ra«l »pUi, aaaaaalla, aglaal* oarašalaa I« aplek ree kae So?Laliklale^^*™ s poštnino vred. Zadnji dve knjigi, narošo* ni ekupaj, dokite sa tri do* lerje. Nevesta vo0s. • Meter za mer jan je vode je o prav« ali stroj ui merjenje katera teže skozi cevi: enako lu>i meter sa merjenje piiua, ali < merjenje elektrika, ki vam tanČno pokaže koliko elektrike en porabili. . ^..Tu^lR Daje priliko lastniku posestma kjer je taka mera nastanjena, natančno ve kolika vode on |g>o rabi, zazna, ako se voda izgubljj vsled potrate ali puščanje v t« veh ali v njegovih vodovodn i napravah. Ti vodomeri so tako vrejeni, da pod nobenim pogojem ne moremo pokazati več pretoka vode, kot jo v resnici preide skozi osvi. Potem ko so bili v poslopja le več let in so se recimo takorekoč obrabili, navadno merijo manj kot jo v resnici preteče skozi cevi, ampak pod nobenim ppgojem ne registrirajo Ako bi imeli v *saki hiti, kje! se rabi voda, meter sistem, vsnka posamezna družina bi lahko natančno vedela ko^ko vode so p' rabili in bi tako plačali za to količino in ne manj in ne več. Ako bi ta mater sistem pokazat, da so porabili več vode, kot s njim dozdeva, da se jo navadno porabi Družina bi bila o tem obveščena od mestnega vodovod nega od&lk* in opozorjena, da s preišče vzrok, kje neki voda uhaja v vodovodnih napravah bodisi" nled puščanja ali izceps-nje .in stvar bi se dala popraviti. Potam bi tako ne bilo več izgube voda vsled puščanja in vsak bi dobil dovolj vode in boljši, ter močnejši pritisk iste. Mala nlta janja ali puščanje vode, narado miljone galonov potrate vode vsak mesec in vsak, ki rabi vodo. izgubi s tem denar, ker se trati ponemarnem voda. Njegov račun za vodo je večji kot bi imel biti in mesto mora razdeliti te strolke pumpanja vode sorazmerno na vse enako. Z mero za vodo bi vsak, ki rabi vodo tako potem plačal samo su vodo, katero je v resnici porabil, in seteda za vso ono vodo, ki bi se eventuelno ponemarnem po tratila in izgubila. Ne bil pa prisiljen plačati vodo, katero so drugi zanemarili in potratili v mesta. * Matrični sistem mera bi odpravite v Vsaki hiši potrato vode, jamčila bi boljši In močnejši pritisk vode in omogočila; da bi mesto lahko vodo filtriralo in prečistilo mesto, da v njo dava kemikalije "klorin" in napravila bi Tli račun manjši. v>3rV ZA2VO Vi O AS rut Inlinirji, zdravstveni uradnik! in drugi, ki verujejo v splošno merjenje vode, trdijo, da adina pot rešitve za Chicagsko nerodnost vodovoda in glavnih strah od nasprotnikov — da merjenje vode bo odvzelo postavno dovol-ljenje uporsbe dovoljm> količino vode, je ne opravičeno. Za priliko navajajo Osk Park, eno največjih mest t bližini Chicaga, kjer je v splošnem vse življenje dražje in kjer skoro vsi prebivalci imajo velika vrtove in trate ▼ ©sredju tvojih hiš. V Oak Parku se pompa la 80 galon vode na vsako osebo na dan in ni vzroka niti misliti, da si prebivalei ne dovolijo dovolj vode sa sToje potrebe. Takorvana splošna cena vodovodnega sistema sa računanje zs vodo je sedaj v efektu pri devetdeset odstotkih rsbiteljov vode v mestu Ckicago, dovoli potrato vode brez vsakega plačila zanjo, še posebno sa one, ki se ne strinjajo s metričnim sistemom. Njih račun je enak če uporabijo is tratijo dosti ali malo vode ifl vsled tega jo sanemarjajo in no pazijo na popravo vodnih naprav. •(Adv.)i Astronomski pomeniti (Konec.) Kako lepo se strinja ta misel s nazorom sta« rejiih opazovalcev, ki so nam v Marsu slikali skoro ža i »sušeno zemljo, obdarjeno s izredno majhno množino voda. , Znanstvena bitka je bila saenkrit dobojeva-na s sijsjno zmago! Da, la saenkrat. - K*r se namretin posrs-ltyo strogi kritiki učenjakov, bi bili skoro doaegli neuki deftkl Na marsove prekope ja nshujsksls znanstvena skepsa otroke. — "Ker kučma je po goda, strug as loti." Prekopi na Marsu so brssdvomno najbolj čudovita prikazan, kar jih ja odkrilo tltansko oko daljnogleda m nebesnih tslasih. Niti ena zvezda aa m mora ponašati a podobnim svetovnim čudom. • prekopnim omrežjem stoji in pade mar-sova zvezdne uganka I K; t l'"* Mučna skrbi in zadrego so prizadejali temni frtalni kanali aatronomiji, ko ni vadala kod in kim i misterijosnim pojavom. "OptiŠns prevara so!" aa ja isgovarjals ▼ prti stiski. Od napornega opazovanja prenapeto oko al jih navada priesrs na jnigljsjočo marsovo platfo. Toda luvilo on.h, ki so aa 4,varsUMf is raaUp od dne do dne — iii vsi so ss varali na snik način. Prekopi na Marsu so torij vendarle raa-niČna prikazan/ — ln ni ga danes rasnega areolo-ga, ki bi dvomil nad njih optično iatinitostjo. "Na moti aa sieer oko, varajo pa aa naši mož-gani." Pršf U sreda najboljših poznavalcev Marsa ss je sašula ta na prvi pogled nersauarijiva beseda. CerttUl v Italiji jo ja isrekel, mož, ki ja bil vatmu snanstvenemu svetu poznan kot sdsn naj* vaatnejših opazovalcev Marsa in ki nam ja podaril tako lepo in točne risbe njegovih prekopov. Mnogo jako odličnih kreologov mu ja navdušeno pritrdilo. . Da dokažejo svojo trditev, so poslali v bitko otroke. Evans In Maundsr sta isdelala prav posebne atanake sliks marsovs oble. Bamo svetlejše in temnejše pege marsove površino sts ssčrtala vanje, prekopa pa ata namenoma izpustila. Nato sta ukazala večji akupini dečkov, naj kolikor ssa-goče veatao in pravilno preriA.jo marsovo karto. Deški, ki so aadeli blisu pri sliki, so jo pogodUi izvrstno. Oulpn, ki so bili deleč od nje, so risali possarsovih talinah premočrtna prekopi apajali morja a morji, ustvsrjsli v krUftščih kanalov majhna joaaraa — o vsem tam pa ni bilo na originala Be duha ne sluha. Slučaj je celo hotel, da so so nskatari otroški kanali fckftro popolnoma krili a pravimi prekopi na Marsu. Odkod ta sanimiva stroška prevars 1 Ali na itsselji morda v nebrsdsni fantaziji otroka! Nikakor! Cerulli jo jo psihološko rssrešil. Kadar opazuje človek bledo točke in lise na jako oddaljeni steni, tedaj mu nastanejo v očesu le nmdle, nedoločne slike. Za svako ceno aa tedaj tradi človeški duh, da bi uredil megleno nejasnost In rasbral njene pomanjkljivo potese. Nakita jame uvrMati in »kapljati nerssločne atise, akombinira si jih v premico in loke ter tako razvrati neurejeni svetlobai kaos po sskonik nezavestna duševna geometrije. Kot otrok a rseae-lanimi atovbinakimi kamenčki sa U igra duša i nejasnimi svetlobnimi vtisi. > PO Cerullijevfm mnenju prekopi na Mars« torej atse prazne ilusije, la komaj vifnik, a rsa> n tonih sapo rednih peg ai jik nevede ssatavi opa* aovalee. Kisajoči otroci pa so aa nahajali fte vodno v mnogo bolj ttgodnemu položaju, kol jo dodeljen opaaovaleem Marsa Tako daleš v veaoljatvu visi prava maraava stensks slika, da jo vidiž s prostim nimam v najboljšem slučaju Is vodno manjAs kot pgtkronski navec na rssdaljo >10 m. Ca natakneš na daljnogled okular a tristokrats« povečavo, Is Vidno plava srrbrna maraova pstala veš kot en mater daM od tebe Pri tem pa sva fts posablia, dn Vial med ubo in Msnom ssodU in trepetajoči lakaj M aa tedaj ne poigrala tvoja Ma prav po otročja • megUno marsovo sliko t Btopnjnjmo tedaj povečavo? — Storjeno! -A Inj. H aa atlalaja astronomi ter poročajo (An tanladi), dt postajaj* v jačjth Instrumenti* sssr DA SKUHAŠ DOBRO P1 VO. PlSl PO NASE PRODUKTE. Govoril jo onkrot jo bilo priflo... Ločks sa js bila prikazala Is tssaine, pritaknila ss js in »daj divja požar, m liže iz vseh lin v n