PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LEGGETE domani in lile IVpagina la 10-a puntala della „Storia del movimento slndacale d! Trieste“ del comp. B. Pelronio lot« \7 Čl noo /1 o-7f>\ Poštnina plačana v gotovini teto V - otev. 288 (1378) Spedlzione in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 7. decembra 1949 Cena 15 lir Odgovor beograjske „Borhe" na II. resolucijo Informacijskega urada I Z Kakor se je zgodilo po objavi prve resolucije IU, na katero so narodi FLRJ odgovorili s krepitvijo enotnosti Partije in s hitrejšo grad-&|0 socializma, tako bodo znali tudi sedaj pravilno postopati spričo nove gonje proti KPJ in FLRJ ter zavzeti do nje načelno stališče ' JEOGRAD, 6. — Današnja ^rba« piše o zadnjem zase-! "Su Informbiroja na Madžar-I in o njegovih resolucijah, j 'so bile objavljene 29. no-. IS&bra. Glede resolucije, ki 1 Stvori o položaju v Jugoslavi-14 poudarja «Borba», da je ta polucija še bolj monstruozna » Prve in da je po svoji vse-fbolj podobna razsodbi ka-Ifega sodišča kakor marksistič-dokumentu. Revolucionarna gibanja v sve- piše «Borba», so prejela od Wipfarma še eno zastruplje-110 Pilulo z internacionistično ego, da jo požrejo brez di-,asije aii brez «oportunistič-e#; neodločnosti, dočim so ne- Lavoratori / Questa sera alle ore 19.45 suil’onda media dl metri 240 Ji radio Capodistria il comp. “Ortolo Petronio parlera sul KCONGRESSO DELLA RICOSTRUZIONE DEI SINDACATI UNICI DEL TERritORIO Dl TRIESTE«. Ascottate ! j*i vojne psihoze na obeh Jtaneh dobili zelo dragocen ?^eriai za svoje delo, ki je i tno za mir in drmokraci- h. ^ Poudarjajoč nato, da je bi-j^edanje Kominforma skli-ravno v trenutku, ko za- k'( -.^glavna skupščina OZN, in c'ar. tega zasedanja Inform- L,;°ja ni bil izbran slučajno, (iBrrbaii; Prvikrat v zgo-Wvini sovjetske diplomacije so miki,znašli na I•“narooltii konferenci v zelo lednem položaju. Nov kurz Mjetske zunanje politike, ki J izraža še posebno v napačnem pritisku proti sociali-f'*ni Jugoslaviji, je v odkrili nasprotju z njenimi bese-Resnico o tem potrjuje 1 drugim tudi dejstvo, da J? diplomatje sovjetske vlade ‘ftatrali potrebno uporabljati glavno skupščino, oziro-Pred' dobršnim delom sve-,Vt'e javnosti neumne in di- -^čditirane 'Jkovega procesa v poizkusu, «argumente» z Č bi opravičili v istem času, h, z besedami borijo za ■nitev miru in mednarodne-“ sodelovanja, prav malo mi-.JUH pritisk svoje vlade na 0 mal0 državo. V nasprotju Njihovimi intervencijami za li ai inčah se je to pot delova- V (ft^ovanja na prejšnjih kon- ift,- miru in mednarodnega nr’ S Ah ^/Sovjetske diplomacije na-,^n° razvijalo na defenzivni ijli Besede sovjetskih pred-v"4°v, ki so zgubile svojo , ^dostojnost, njihovo malo V - ° stal'šče v številnih klanjih, njihova izrecna od-ia Čv. da bi se lotili vsakr-- s- diskusije o odnosih z Ju-r®v*jo na podlagi konkret-dejstev, njihovi nervozni Hi,,*1113*0 diplomatični izpadi i . .... lugoslovanski delegaciji -m se to je z dokajšnjo jas-K 1° dokazalo, da je novi k?. 5°vjetske zunanje politike to, kar bi moralo biti iv’ 0 bistvo borbe Sovjetske J® » mir. to analiziranju vzrokov, ki L“Ovedli do druge resolucije ij 'mbiroja, ugotavlja »Bor-• da proces proti Rajku n: kljub vsem potvorbam dosegel zadovoljivih rezultatov niti v vrstah kominiormističnih partij samih. Nastala je tako potreba ponovno pomagati sovjetski diplomaciji s kako veliko propagandistično bombo, ki naj bi jo odvrgla kaka avtoriteta, ki je nad pravosodjem Matiasa Rakosyja, da bi se lahko na kak način povezala miroljubne besede z grožnjami proti neodvisnosti in proti življenjskim interesom ljudstva neke socialistične države. Razen tega je bilo potrebno pobijati nevernost in nezaupanje v vrstah kem inf or-mističnih partij in opravičiti nova izzivanja in nove navale pritiska, ki se pripravljajo proti Jugoslaviji. Primerjajoč drugo resolucijo Informbiroja s prvo piše »Borba«, da je prva resolucija imela vsaj kako «teoretično» in «načelno» pretenzijo. V drugi resoluciji pa ni niti o takih pretenzijah sledu. Na podlagi najnovejše razlage Kominforma ni v Jugoslaviji več. ((junakov«, ki bi lahko služili za zgled, pač pa ne obstaja drugo nego fašizem in o fašizmu se ne diskutira in tudi ni potrebno analizirati ga. Dovolj je ugotoviti njegov obstoj in izreči nad njim prekletstvo. V prvi resoluciji je začel Inform-biro svojo kričečo obrekovalno kar’ero s svarilom, da je Jugoslavija v nevarnosti, da »degenerira v navadno buržuj-s.ko republiko«. Najnovejši bu-dimpeštanski spis odkriva, da se je v Jugoslaviji ((zaključila dejanska likvidacija režime ljudske demokracije«. Prva resolucija je vsebovala kritike samo Droti nekaterim članom KPJ, dočim nam druga resolucija pripoveduje, da «se je v Jugoslaviji utrdil režim policijske države protisovjetskega in fašitsičnega tipa«, da «so socialni temelj tega režima kula- naj se uprejo proti svojemu Centralnemu komiteju, in izrazila zaupanje, da bo KPJ lahko izpolnila to »častno nalogo«. Druga resolucija pa poudarja, da je «KPJ, ki je padla v roke sovražnikov ljudstva, morilcev in vohunov, zgubila pravico nazivati se komun'stična partija, ker dejansko ni drugega nego organizem za izpolnitev vohunskih nalog »klike Tito-Rankovič-Djilas« itd.« Informacijski urad, piše «Borba», ki je s tem v poldrugem letu od zaupanja, da se bo po njegovi želji KPJ uprla, prišla na položaj, da izreka prokletstvo nad neko komunistično partijo v njeni celoti, da naziva za vohune in podobno sto tisoče jugoslovanskih komunistov. mi novicami kominformistične propagande o zatrjevani ((osvobodilni borbi« proti ljudski Kakšen drugi pomen lahko, oblasti, o ((partizanskih oddel- ima ta klevetniški napad Informbiroja proti KPJ v njeni celoti nego priznanje avtorjev resolucije, da so zgubili vsako upanje, da bodo jugoslovanski komunisti sledili njihovim protirevolucionarnim pozivom, in da so se zavedli, da jim vsa KPJ nudi enoten in nezrušljiv odpor. Propad vseh kominformistič-nih upanj na upor v Jugoslaviji, nadaljuje »Borba«, dokazuje tudi dejstvo, da budim-peštanska resolucija govori, v nasprotju z zadnjimi kričeči- kih« itd. — o ilegalnem delu kot edini možnosti hujskanja na kominformistični liniji. Vprašujoč se, kaj je prisililo Kominform, da je demobiliziral svoje namišljene ((partizanske enote«, piše «Borba»: Mogoč je samo en odgovor. Kominformistične laži o namišljenih »partizanskih akcijah« in o »naraščajočem odporu« v Jugoslaviji so bile razkrinkane pred očmi vse svetovne javnosti. Zaradi vidnega neobstoja kakršne- JUTRI 8. decembra L I. bo SEJA (ilai/nega odbora. Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje Seja bo na sedežu tajništva v ulici Ruggero Manna 29. DNEVNI RED: 1. politično r organizacijsko poročilo, 2. OF in občinska vprašanja, 3. naši kulturni problemi, 4. sklepi, 5. razno. Pričetek ob 8.30 zjutraj Zahtevamo pre glede števila razredov in paralelk na naših šolah Samo na delno popravo krivice ne moremo pristati - Vprašanje slovenskega šolstva bo rešeno šele tedaj, ko bo za italijansko in slovensko šolstvo veljala ista mera in ista vaga. (Nadaljevanje na 4. strani.) i moatu solidarni z lajor.ii nilirii BEOGRAD, 6. — Jugoslovanska zveza rudarjev je poslala pozdravno brzojavko japonski zvezi rudarjev, v kateri izraža solidarnost z borbo japonskih rudarjev. Izzivalni proces v Sofiji Danes se začne proces prati Trajču Hostovu, ki ima namen prestrašiti bolgarske komuniste in jih odvrniti od sodelovanja z jugoslovanskim ljudstvom Fašistične metode bolgarskih informbirojevcev, ki oživljajo Borisovo carstvo SOFIJA, 6. — Bolgarska telegrafska agencija javlja, da se bo razprava proti Trajču Kostovu in drugim 10 obtožencem začela jutri zjutraj v Sofiji. V zvezi s tem procesom objavljamo na zadnji strani obširen članek «Borbe», ki podrobno osvetljuje pravi namen tega izzivalnega procesa. «Borba» objavlja tudi drugi članek, ki piše, da sprejemajo mnoge jugoslovanske ustanove v krajih, ki so bili med vojno pod bolgarsko okupacijo, še danes iz Bolgarije razna uradna pisma in odloke. V teh zahtevajo organi bolgarskih oblasti, razne organizacije, ministrstva, podjetja itd. od predstavnikov oblasti in podjetij . pa tudi poedincev v pirotskem, ki na vasi in kapitalistični ele- ’ bosilgrajskem in caribrodskem menti v mestih« in da «ie oblast v Jugoslaviji praktično v rokah reakcionarnih in proti-Ijudskih elementov«. Navajajoč še novo vrsto primerjanja med prvo in drugo resolucijo Kominforma poudarja «Borba» predvsem, da je prva resolucija rotila člane KPJ. okraju najraznovrstnejše podatke in to na način, ki se prav nič ne razlikuje od metod, ki so jih uporabljali bolgarski fašisti za časa okupacije teh krajev. Tako prihajajo še danes iz Bolgarije vsemogoče uradne predstavke irj naredbe, in kar je najbolj absurdno, celo na naslov že davno pregnanih okupacijskih oblasti. V nekem razpisu za kraj Ca-ribrod, odreja na primer bolgarsko prosvetno ministrstvo, da se v dobi od 1. do 15. oktobra izvede med učenci vseh šol akcija za prostovoljno pobiranje denarja za slepe. V njem je rečeno, da bi bilo zaželjeno, da bi dal vsak učenec vsaj pet levov v pomoč slepih. Tako si bolgarske oblasti zamišljajo pomoč slepim. V nekem drugem pismu, ki ga pošilja okrožni ljudski odbor iz Orahova (severna Bolgarija) v Bosiljgrad, se prepoveduje prodaja grozdja tipa «Bulgar» za državljane, ker je to grozdje, kakor se izrecno poudarja, namenjeno samo za izvoz. Odloki bolgarskih oblasti pa se ne omejujejo samo na kraje, ki so bili med vojr.o okupirani. Tako je okrožno sodišče v Sofiji poslalo 12. septembra t. 1. pod številko 182-49 dopis v Za-ječar, v katerem zahteva, da se mu čim prej dostavijo neki podatki. Vojni hujskači pripravljajo zopetno oborožitev Memčije Razburjenje v Franciji in Angliji zaradi Adenauerjevih izjav BONN, 6. — Francoskj in angleški tisk obširno komentira zadnje izjave Adenauerja o možnosti nemške udeležbe vojski, ki bi jo eventuelno skupno ustanovile države zahodne Evrope. Adenauer je bil tudi dejal, da «daneg ne obstoja nemška nevarnost, pač pa sovjetska nevarnost«. V Franciji in Angliji se ljudstvo boji nemške oborožitve in zato so te izjave povzročile veliko vznemirjenje. Te izjave povsem zanikujejo trditve francoskega zunanjega ministra Schumana, ki je s parlamentu zatrjeval, da na pariški konferenci ni bilo govora o obnovitvi nemške vojne sile. Predstavnik A-denauerja je naknadno izjavil, da bi bila ((Zahodna Nemčija pripravljena sestaviti vojsko, samo če bj zavezniki vztrajali v j v tem smislu«. V tem primeru bi morala biti nemška vojska sestavni del evropskih armad pod enotno komando, v isti vrsti s francosko ali katero koli drugo vojsko. S tem v zvezi piše londonski «Daily Worker», da gredo za-i»xine kapitalistične države previdno, toda nenehno po poti zopetne oborožitve nemških reakcionarjev. »Edini način, da se začne zopetna oborožitev Nemčije, je ustanoviti kontingent vojakov, ki bi služil v drugih vojskah Zahodne Evrope v borbi proti komunizmu. Iz teh kontingentov bo sčasoma izšla neodvisna nemška vojska. To je v skladu z vojnimi načrti maršala Montgomeryja, ki je izjavil ameriškim poveljnikom vrhovnega štaba, da je v primeru, da hoče Evropa odbiti invazijo, potrebno zopet o-borožiti Nemce za obrambno vojno pod zavezniško komando. Tako se propaganda nadaljuje in ko bo vlada ZDA smatrala, da se je javnost privadila na to idejo, bodo Nemci povabljeni, naj dobavijo kontingent z^ evropske sile. Naravno, da bo vabilo Francovi Španiji sledilo kmalu za tem«. BEOGRAD, 6. — Dokončujejo se zadnja dela za zgraditev avtomobilske ceste Beograd-Zagreb. V letu 1948-49 so zgradili skupno 300 km ceste, ki meri v celoti 392 km. Eri delu je bilo zaposlenih nad 200.000 mladincev in članov Jugoslovanske vojske. Zgraditev te ceste se lahko šteje med največje delovne zmage jugoslovanske mladine. Ti primeri, ki niso niti tako redki, prav zgovorno dokazujejo, da se je v bolgarskem državnem aparatu še ohranil velikobolgarski duh. To ni niti malo slučajno, saj so po zaslugi nekaterih voditeljev KP Bolgarije še danes na mr.ogih odgovornih položajih tisti ljudje, ki so paševali še v dobi Borisovega carstva. Ti ljudje so na svojih prejšnjih položajih predvsem za to, ker so Komunistični partiji Bolgarije potrebni prav ljudje takšnega tipa za izvajanje šovinistične in sovražne politike do FLRJ. Slo tisoč izvodov ,.Slovenskega poročevalca" LJUBLJANA, 6. — Te dni je delovni kolektiv »Slovenskega poročevalca« svečano proslavil svojo veliko delovno zmago, ko je Ust dosegel povprečno dnevno naklado s 100.000 izvodov. Priredili so slovesno večerjo, ki se je je udeležil ves delovni kolektiv »Slovenskega poročevalca« ter veliko število častnih gostov. Svečani nagovor pred okrog 500 gosti je imel odgovorni urednik »Slovenskega poročevalca« Cene Kranjc. Podpredsednik prezidija Ljudske skupščine LRS Edvard Kocbek je v imenu IOOF čestital delovnemu kolektivu »Slovenskega poročevalca« k njegovi zmagi. Izvršilni odbor OF je nagradil številne sodelavce »Slovenskega poročevalca«. Lov na roosevellovce v ZDA WASHINGTON, 8. — V A-meriki se zadnji čas vedno bolj stopnjuje obrekovalna gonja proti Rooseveltu in njegovim sodelavcem. V ta okvir spadajo tudi zadnje izjave Georgesa Raceya Jordana, hi je bil med vojno major pri letalstvu. Jordan je izjavil, da je bivši Rooseveltov svetovalec in sodelavec Harry Hopkins, ki ie med vojno vodil dobavljanj' materiala Sovjetski zvezi v okviru zakona o posojilu in zakupu in ki je sedaj mrtev, izročil Sovjetski zvezi veliko količino tajnih dokumentov, informacije o atomski bombi in material za izdelovanje atomske bombe. Dalje je Jordan izjavil, da je Hojkins poslal Sovjetski zvezi veliko količino u-rana in težke vode. Ta gonja se je sedaj raztegnila tudi na bivšega podpredsednika ZDA Henryja Valla-cea. Komentator .ameriškega radia Fulton Lewis je izjavil, da je Wallace vztrajal ha pošiljanju materiala, ki se je nanašal na poizkuse z atomsko energijo. Wallace je s tem v zvezi izjavil, da spadajo te izjave v vrsto stalnih naporov, da bi oblatili ime Roosevelta. LONDON, 6. — V uradnih krogih odločno zanikajo vesti, da je Bevin sporočil Attlee-ju, da ima iz zdravstvenih vzrokov namen zapustiti svoje mesto zunanjega ministra ob razpustitvi sedanjega parlamenta. Ko so nedavno združevali na slovenskih. šolah paralelke in ukinili tudi nekaj razredov, smo ugotovili, čeprav so se odgovorni krogi izgovarjali s štednjo, da je ta ukrep naperjen m postopno likvidacijo slovenskega šolstva. Tudi slovensko učiteljstvo se je V. tistem trenutku zavedalo, da je napadena predvsem šola, in prav zato je bil odgovor slovenskega učiteljstva in profesorskega zbora tako enoten. Da so bile naše ugotovitve točne, nam dokazuje sedaj šolska uprava sama, ko je sprejela odpuščene učitelje (menda vse) zopet v službo. S tem je pa popravila le polovico krivice, odnosno le krivico, ki jo je prizadejala prizadetim učiteljem samim; ni pa še popravila krivice, ki jo je storila slovenskemu šols.tvu. Kajti sprejete učitelje ni vrnila na njihovo delo v razrede in s tem razveljavila svoj ukrep o ukinitvi paralelk in razredov, temveč jih je dodelila v pisarne in h kontroli šolske refek-cije. Ne bomo razpravljali, v koliko so ti učitelji bolj ali manj potrebni po pisarnah; mislimo pa, da izražamo mnenje vsega našega ljudstva s prizadetimi učitelji vred, da niso potrebni posebni nadzorniki pri razdeljevanju šolskih kosil in da to delo lahko opravijo aktivni učitelji sami. Če so si zaradi nadštevilnosti italijanskega učiteljstva izmislili take «službe», ni rečeno, da bomo prisfali na uvedbo na šolah v. republiki ali pa noj zapustijo učiteljsko službo in si poiščejo drugačno zaposliteu. Tu bo mogla šolska uprava v resnici prihraniti mnogo več in brez škode Za italijansko šolo, kot je hotela prihraniti na račun slovenske šole. Iz Nabrežine nam poročajo, da se ni izvedla združitev 1. in 2. razreda. Izmed vseh krivičnih ukrepov «združevanja» paralelk in razredov je bil nabre-žinski primer najbolj kričeč primer diskriminacije in pedagoške nepravilnosti. Združitev pa ni bila izvedena le zato, ker je ena in ista učna moč prevzela ločeno poučevanje enega razreda dopoldne, drugega popoldne, pri čemer pa odpade pri obeh razredih pouk ob četrtkih. Zadeva je bila torej rešena le polovično in še vedno tako, da postavlja slovensko šolo v Nabrežini na nižjo stopnjo kot italijansko šolo i-stotam. S to rešitvijo nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zato naj šolska uprava vrne na-brežinski šoli enega učitelja, da bo vsak razred imel svojega učitelja; če ga bo vzela med nadzorniki šolske refekcije, prav gotovo ne bomo protestirali. Ce smo o menili podrobneje le nabrežinski primer, ne pomeni, da smo se z ostalimi ukinitvami sprijaznili. Kakor je šolska uprava popravila delno krivico, da je sprejela odpuščene učitelje zopet o službo, tako naj izpostavi na šolah prejšnje stanje števila razredov in paralelk. In to bi bil šele prvi korak h končni pravilni rešitvi vprašanja slovenskega šolstva, ki bo rešeno šele tedaj, ko bo za italijansko in slovensko šolstvo veljala ista mera in ista vaga. Jutri razsodba na sarajevskem procesu kih »služb« in na škodo s loven-ske šole tudi med slovenskim učiteljstvom. Tako uenakoprav-nost» odklanjamo ter nasprotno zahtevamo, da se s tako prakso konča tudi na italijanskih šolah. Nadštevilnim učiteljem ?ia italijanskih šolah naj se da možnost, da jih namestijo SARAJEVO, 6. — Danes se je nadaljevala razprava proti belogardistom, sovjetskim državljanom. Na današnji razpravi so bili zaslišani zadnji štirje obtoženci: Vasilij Kosta-jukov, Vadim Gesler, Peter Sokolov in Georg Ollševski, ki ena- j So sodeloval; s sovjetsko obve ili RIM, 6 — V Firencah se je te dni začel kongres tako imenovane ((socialistične združitve«, na katerem sodelujejo raz-bijaške in disidentske (Sara-gatove) stranke. Saragat in njegovi pristaši, ki se zavzemajo za sodelovanje z demokr-ščanskim režimom, r.e sodelujejo na kongresu. Jutri zjutraj bodo uradno javili rojstvo nove stranke, ki jo nazivajo ((Združena socialistična stranka« ščevalno službo. Vsi ti obtoženci so priznali krivdo, ki jo navaja obtožnica, in so navedli podrobnosti o svojem protijugoslovanskem delovanju. Gesler, Sokolov in Oliševski so potrdili nekatere okoliščine o razdeljevanju propagandističnega materiala, ki so jih že obrazložili prejšnji obtoženci. Na popoldanski razpravi je govoril javni tožilec. Razd VI je obtožence v tri skupine. Glede zadnjih 4 obtožencev, ki so bili zaslišani včeraj in ki so najmlajši, je tožilec predlagal milostno sodbo, ker so obžalovali svoja dejanja. Glede obtoženca Križka in Boramoviča je tožilec izjavil, da je bila njuna krivda na procesu dokazana. Boramovič je najbolj tesno sodeloval z Nemci. V tretji skupini so prvi 4 obtoženci, ki so se popolnoma zavedali, da so med vojno delali proti narodom Jugoslavije. Tožilec je zahteval, naj jih sodi- NARAŠČA BREZPOSELNOST V FRANCIJI Veliki francoski trusti pa imajo vedno večje dobičke - Na-sprotstva in konkurenčna borba med maršaliziranimi državami PARIZ. 6. — Francija pričakuje konec drugega leta Marshallovega načrta, ki bi bil moral dvigniti njeno gospodarstvo, v znamenju stalnega naraščanja brezposelnosti in padanja kupne moči širokih slojev delavstva, Dočim je bila poleti 1947 brezposelnost majhna z nekaj desettisoči brezposelnih, znaša konec leta 1949 število brezposelnih 600 tisoč, kar predstavlja enega najtežjih notranjih vprašanj Dvig brezposelnosti v dveh letih Marshallovega načrta je v Franciji pripisati deloma likvidaciji številnih letalskih in filmskih industrij, ki so jo izvedli zaradi pritiska voditeljev Marshallovega načrta, zato da onemogočijo konkurenco ameriški industriji. Od januarja 1945 do novembra 1949 je in- deks cen narastel od 300 na 1912 (baza 100 leta 1939), dočim se je v istem razdobju indeks mezd dvignil na 1000. Zaradi tega nesorazmerja med mezdami in cenami se je kupna moč delavcev zmanjšala za 51% v primeri s predvojno dobo. Vzporedno z zmanjšanim življenjskim standardom in z zvišanjem brezposelnosti med francoskimi delavci so veliki francoski trusti dosegli nove velike dobičke. Dob čki 450 delniških družb, ki so leta 1946 znašal; 8.8 milijard frankov, znašajo dve leti potem 34.2 mi. lijard frankov Leta 1947, t. j. v prvem letu Marshallovega načrta, so se dobički teh družb podvojili in se dvignili na 15.6 milijard. Nasprotstva in nebrzdana konkurenčna borba med mar- e o Cammaratovem odkritju Amarike italijanski šovinistični 'Hjti tisk naravnost buči od KJJJI in veselja ob nenadnem f*toh suverenosti Italije nad \ suverenosti, ki eni ni-& j u9asnila». Mastni naslovi k e*hokristjanskem tisku na fllastjo takole: «MAI kffiTA LA SOVRANITA’ ( 4i.. alia su trieste - % L0rso dc! Magnifico Ret-mdrij dato solidlssimc basi s ™che alle aspirazioni del- rUlo- to ieieto Jeif^Polažionl giulianes. Cia-n- Podpisal — nihče drugi % .Manlio Udina, ki je % ,yai'en jurist, da so nje-!\tta,nek od glave do pete I? to 2 mastnimi črkami. >hint šalal Takole filozofira rjjH Manlio Udina, ko g o-rektorjevi najnovejši ie lahko zmotna po 'Jdj .'belosti, rekli bi celo za-Mohn.0!6 enostavnosti (in je .%b,malo pravljici o Ko-jajcu), toda mora ^ s* !l> vtis tudi na tistega, mi jJe kot mi ustavil sredi iuden, ie bila dokazana ne-trni ^ formacija nove skup-»INKi 'dv|dene po mirovni »Ču, ' moral priti do za-,,Jt)i, ?.v smislu, da sta se obe i?vt» i na.l bi bili njen se-tcf^el, reducirali na pogo-e°e nullius, od katerih eno upravljajo skupno dve državi, Velika Britanija in Združene države, drugo pa ena sama. Jugoslavija«. Zadeva je torej tako enostavna kot Kolumbovo jajce, vendar pa še vedno tako komplicirana, da je ne moreš razumeti če ne znaš latinščine, kakor niso mogli razumeti božjih. nadnaravnih skrivnosti tisti srednjeveški cerkveni učenjaki, ki so se stoletja prepirali, koliko angeljev stoji lahko na vrhu igle upoštevajoč pri tem dejstvo, da so angelji zgolj duhovi, ki imajo dušo, telesa pa ne. O, terra nullius! O Hcltore Magnifico! O Manlio Udina! Pa čemu bi človek kratil čas s prevajanjem dolgih in kompliciranih stavkov učenega profesorja! O tem, kar je povedal Cammarata ne. more biti nobenega dvoma, saj mu je celo gen. Airey, vrhovni poveljnik cone A stisnil roko! Skratka: CAMMARATA Dl- VIT, A1REV STRINXIT . . Zadeva je jasna in vsaka diskusija je odveč. Zato učenjak Udina na koncu svojega član- ka lahko s široko roko deli le širokogrudno plemenitost Trsta in pravi: «Trst se nt; odreka svojih lastnih nacionalnih idealov ka-ko>- se tudi ne namerava odre-ji posredniški funkciji z državami srednje-vzhodne Evrope. On je bil vedno pripravljen biti most — toda italijanski most — med dvema velikima svetovnima političnima sistemoma« Kakšni pn so ti nacionalni ideali Tr ta? Mi mislimo namreč nacionalne ideale slovenskega dela prebiva’s*va Trsta? Odgovor je dalo tržaško ljudstvo v slavnih pouličnih manifestacijah od leta 1045 do 1047. da ne govorimo o krvavih nj*fl-govih žrtvah r-.ed drugo svetovno vojno. No, na te nacionalne ideale, na te manriesta-cije in n te žrtve je Manlio Udina seveda rri pisanju svojega članka pozabil Mi nan-e W mo pozabili nikoli! (N< da h< mu slavnemu profesorju zamerili pozahlUvost te profesorska no-ahUW*%g„ rala v podkrovje, je *85.(j8l Mario Ramaciotti za^°0raj® vsem mornarjem, da 111 5e zapustiti ladjo. Najprej f ^0j. skušali rešiti z rešilnih11 gjii ni. To pa so jim Pr?P strg-ogromni valovi, ki jih )e ^ šen vihar butal ob ladjo 1 t. njo. Zaradi tega so bili jej)i narji prepuščeni samim ^ sj in so skočili v morje, fa.jenjc. Včeraj smo v našem dnevniku objavili vest o vrnitvi sedmih mornarjev s potopljene ladje vArgo», danes pa objavljamo še nekaj podrobnosti tega brodoloma, ki se je dogodil , v jugoslovanskih teritorialnih vodah. V soboto 26. novembra t. 1. malo po polnoči je v bližini jugoslovanske obalo zadela ladja «Argo», na kateri je bilo 14 mornarjev, na čeri in se potopila. Takoj, ko je ladja udarila ob čeri, so mornarji poskušali z začasnimi popravili rešiti ladjo in s tem seveda Letošnje miklavževanje in vprašanje igračk Marsikdo, ki je včeraj opazoval naše najmlajše, ko so vsi srečni razkazovali svoja Miklavževa darilS', si ie prav gotovo zastavil vprr.ianje: kako naj pričakujemo, da bo naša mladine tista, ki bo branila piir v svetu, če smo prav mi tisti, ki ji v njenih najnežnej-ših letih nudim« igrač«, katero vzbujujo pri njej vse prej kot miroljubna nagnjenja? Lahko trdimo, da je bilo včerajšnje proslavljanje Miklavževega praznika V znamenju popolne »oborožitve«. Na vseh ulicali in tudi v stanovanjih so pokale pištole in pučke, otroci so se igrali med seboj s sabljami, meči, oborožen; do zob s pištolami in drugim orožjem. Poleg teli do zob oboroženih otrok so plaho skrivali svoje igračke drugi otroci, katerim Miklavž ni prinesel takih daril. Kljub temu da se je že toliko pisalo in govorilo o kvarnem vplivu takih igrač na naše naj-mlajše, kljub temu da nas vsakdanji dogodki 5- boli prepričujejo kako težke posledice zapuščajo v otroški fantaziji njemu neprimerne igrače in čtivo, moramo na žslost ugotoviti. da je bilo letos mnogo večje število mamic Uot kdaj koli prej. ki so smatrale, da bo najbolj primerno darilo za nji. hoveta malčka pištola, puška, brzostrelka itd. Morda bo kate. ra mamica hotela opravičiti svoj nakup češ: moj sinček si je pač takšno igračo naib«lj želel... Zelo slab izgovor. Mati mora vedet), kaj je njenemu otroku najbol; primemo, nc pa njemu prepuščati izbiro. Jasno je, da otroka vedno mikajo najbolj tiste igrače, ki ga nekake približujejo odraslemu človeku in ki mu vzbujajo videz, da je postal močan in nepremagljiv. Toda v otroku ie vzbudijo polagoma še vsa drugo nagnjenja, ki jih razpihujejo še razni časopisi ;n knjige polne najrazličnejših dogodivščin. Posledice tako napačno usmerjene otroško fantazije so vidne v kasnejših letih, ko postano otrok |e nekoliko samostojen. Poglejmo si samo črno kroniko, ki mora neštetokrrt zabeležiti razne primere, ko postanejo še mladoletni fantje in dekleta glavni nosilci raznih kriminalnih podvigov. Tudi letošnje izložbe z igračkami so bile prenapolnjene s puška/ni, pištolami itd. Hrepe. neče °či naših malčkov so se ozirale po teh predmetih in marsikatera mamica se je usmilila prošenj svojega otroka ter mu kupila zaželeno darilo. Pre. pričani smo, da bi bile te matere pri izbiri igračk prav gotovo bolj previdne, če bi se vse zavedale kvarnega vpliva, ki ga zapuščajo v dušah njih malih te nevarne igračke. Zato nrav gotovo ne bo odveč, če se bodo razni vzgojitelji in di-ugi za vzgojo otrok odgovorni ljud. je pobavilj z vprašanjem izbire daril, katerega važnost ne sme nihče podcenjevati Našemu otroku lahko nudimo toliko drugih igračk ki ga bodo razveselile, pa mu obenem ne bodo kvarile njegove otročke fantazije, ki je zelo sprejemljiva za razne vplive ter slaba nagnjenja. U mu ie odgriznil meiinec Včeraj je prišel v bolnišnico Bellemari Giuseppe, ki stanuje v ul. Madonnina 16. Mož, ki je po poklicu konjar, je imel odgriznjen mezinec desne roke. Zdravniškemu osebju je povedal, da mu je mezinec odgriznil v konjušnici v ul. Rossetti neki konj, ki je last nekega Ghi-sellija. Zdraviti se bo moral 7 do 10 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Sobe v hotelu ni hotel plačati Včerajj e lastnica hotela «Istra» v ul. Timeus 5, Zanchi Lidija poklicala policijsko emergenco v svoj hotel. To zato, ker gost Bartol« Mario iz Tombole ni hotelplačati sobe, kjer je spal, češ da je predraga. Qb pogledu na uniformirane policiste pa se je gost »omehčal« In plačal. Dokumente je našel Včeraj je prinesel na glavno policijsko postajo 15-letnl Can-dido Adriano iz ul. Cererija 14 dve denarnici, ki ju je našel na trgu Sv, Ivana. V denarnicah ni bilo denarja, pač pa osebni izkaznici na imeni: Esposito Maria, por. Zlobec iz ul. Campanelle 76 in Ballie-rini Marija, por. Mugnaioli iz ul. Udine 21. Obe lahko dvigneta osebni izkaznici na glavni policijski postaji. in so SKOciii v morje, “-.enjC, s plavanjem rešili žbjv.j \e predvsem še, ker so “ o(j- Utlinitv Iti na naletu c i vihal jJfCUVSUUI ac, QQT malo več kot en kilornc1^ $e daljen! od obale. Tako va. več ur borili z morskidh^g lovi in viharjem ter sc drugega vspodbujali s reJ Nekaterim mornarjem j uspelo, da so si tako reš1 ljenje. Ko pa so Pr * mijOi končno dosegli suho z. so z žalostjo ugotovil > ^r(1, manjka sedem tovarišeV' jaVfI0 pla treh je morje _ w0r-drugo jutro, trupla štiri ^ narjev pa so še vedno v mih morja. Ke "M vc el?.1 Podrobnosti te p°mors ^ sreče smo izvedeli šele j( zjutraj iz ust sedmih r j mornarjev, ki so se V1 ji potopljene ladje «Argo» M po srečnem naključju p življenje. Rešeni mornarji „ Mario Ramaciotti iz ^ aj«J‘ Giuseppe Mulinelli iz gia, Adriano Precelll iz ■„«, Salvatore Oteri iz jjje, Umberto Trgnoni z °nw jn Mario Fornasaro iz ^‘iLprfič RIccardo Maran iz S. ,3yjl0 di Nogaro. Morje je nae it trupla Albina Stergar) ^ Trsta. Ivana Taučerju lZ (W in Stefana Cestarja z jo Pogrešani mornarji P. io Guerrino Delise iz Iz cCol° Guldo Marotti, Guido il in Mario Scholz, vsi Sv. Giorgia dj Nogam. v Vsa hvala gre ^uS°!|jr skim oblastem, ki s0 g i11 lomeem nudile vso Pn ^ podporo vse do njiho vratka v Trst. Zaradi bo sedel tri Včeraj je j*stnl‘ “ porneg’ licije na podla«) tva naloga javnega toZi.aJiiar coni 0 Vse naročnike naših listov v coni B opozarjamo, naj pravočasno javijo spremembo naslova ter se obračajo v vseh zadevah lista na (Center tiska - Koper«, kjer lahko poravnajo tudi naročnino in druge obveznosti. Sv. Anton Voili JA pomagalo pri orali V nedeljo je prišlo k nam 30 vojakov JA, ki so se takoj lotili prevažanja kamenja iz kamnoloma na mesto gradnje. Prevozili so nad 25 metrov kamenja. Ljudje so bili zelo zadovoljni, ko so videli, kako je tovarišem vojakom šlo delo hitro od rok. Naš zadružni dom bo dal va- si novo in prikupnejše lice. 2e sedaj se vidi, da bo vas veliko pridobila na lepoti. Vsi ljudje pomagajo pri gradnji. Dnevno je na delu po pet prostovoljcev in nad 10 do 12 zidarjev. Povedati moramo še to, da se je v 2 dnevih odzvalo nad 90 odst. davčnih obvezancev, da bodo poravnali svoje obveznosti. To je znak kako občutijo, da ni današnja ljudska oblast tista, ki bo denar porabila za koristi nekaj posameznikov. Ce je še kdo, ki se tega ne zaveda, je to prav gotovo špekulant, ki misli le na svoj dobiček. Baletna šola v Kopru Vpisovanje v baletno šolo v Kopru je v obnovljenem gledališču (bivši Ristori) vsak torek, četrtek in soboto od 16.30 do 17.30. V poštev pridejo interesenti od 9 do 17 let. Vsa nadalj-na pojasnila dobite v baletni šoli. Vpisovanje je tudi v Portorožu ob ponedeljkih, sredah in petkih ob isti uri. V’ četrtek S. decembra ob 20 uri bo v gledališču v Kopru gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Trsta s komedijo v 5 dejanjih «DONOSNA SLUZBA», ki jo je spisal Aleksander Nikolajevič Ostrovski. Ob tej priliki bo tudi proslava 40letnega umetniškega delovanja igralke Angele Rakarjeve. Rekarjevo poznamo kot eno najboljših slovenskih karakternih igralk, ki je pričela svojo gledališko in umetniško kariero v Ljubljani v časih delovanja Verovška,, Danila, Nučiča in drugih, ki so dali Ljubljanski drami umetniško višino. Rekarjeva je nadaljevala pot umetnice v Zagrebu, nakar se je zopet vrnila v Ljubljano, po osvoboditvi pa se je odločila, da pomaga pri obnovitvi in dvigu slovenske Talije v Trstu. V Trstu in tudi pri nas v Istri je odigrala Rekarjeva niz najlepših vlog. S svojim oblikovanjem vlog nam je ta- ko večkrat nudila prvovrstne umetnostne užitke. Zato smo dolžni, da se udeležimo njene proslave. Prodaja vstopnic v sredo od 10 do 12.30 in v četrtek eno uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Smučarski tečaj Zimska priroda že vabi v gore. V planinah je zapadel sneg in zimsko-športna sezona se je pričela. Obeta se ugodna smučarska zima. Ponekod so snežne razmere že sedaj ugodne. Koprska podružnica Tržaškega planinskega društva je te dni prevzela nalogo organizirati zimsko-športne panoge za Istrane. Zimsko-šport-nemu odseku načeluje tov. Strah Stane, predsednik okrajnega ljudskega sodišča v Kopru, Najprej se bo vršil tečaj za smučarsko telovadbo, ki se bo pričel že v prihodnjih dneh. V januarju bo za smu- čarje iz Istrskega okrožja, predvsem mladince, smučarski tečaj v slovenskih planinah, ki bo trajal 7 do 10 dni in bo ali na Komni, Planini na Kraju, na Vršiču ali pa Krvavcu. Interesenti, zlasti iz vrst mladine, vseh treh narodnosti, ki prebivajo v okrožju, naj se prijavijo pri zgoraj imenovanem načelniku odseka. Planinska podružnica bo skušala vsem interesentom preskrbeti smučarsko opremo. Izleti hoprshe planinske podružnice V nedeljo 11. decembra pa bo organiziran množični izlet na Slavnik. Slavnik je najlepša razgledna točka v naši istrski pokrajini. Tura je hvaležna in ni naporna. Zato pričakujemo velike udeležbe. Prijave sprejema že sedaj tov. Martinuzzi Edvard, tvrdka «VINO» d. z. o. z. v Kopru. Odhod s trga Brollo v nedeljo zjutraj ob tri-četrt na 5. uro. V primeru neugodnega vremena izleta seveda ne bo. Odborove seje koprske planinske podružnice so od 1. decembra dalje vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, in sicer ne kakor doslej ob 20. uri, ker so ob tej uri predavanja prosvetnega društva «Oton Zupančič«, marveč točno ob 17. uri na običajnem mestu kakor doslej. Za dva milijona javnih del Zbor volivcev in izvolitev novega predsednika KLO 3. decembra zvečer smo imeli v naši vasi zbor volivcev, ki je bil zelo zanimiv. Tov. tajnik je pojasnil račun prejemkov in izdatkov za mesec oktober in november, katerega so prisotni volivci odobrili. S posebnim zanimanjem pa so sprejeli zborovalci vest, ki jo je sporočil tovariš od urada za komunalne zadeve, da je v preračunu za prihodnje leto predvidenih za razna javna dela v Marezigah dva milijona dinarjev. Glede na pomanjkanje delovne sile pa je izrazil tovariš mnenje, naj bi vsak gospodar na prostovoljni podlagi ali pa tudi proti plačilu, prevzel po nekaj ur dela. Pomembno je tudi, da je za vas Lopar v načrtu naprava dela poti, električna napeljava in preskrba z vodo, ker ravno tukaj v poletnem času, ko je običajno suša, voda primanjkuje. Na tem sestanku je bila nato najprej izvoljena komisija, ki bo imela nalogo, da pretrese ponovno vprašanje obdavčenja. Sledila je še izvolitev novega predsednika krajevnega ljudskega odbora. Soglasno je bil izvoljen tov.Umer Ivan iz Rojcev. Dosedanji predsednik je prevzel namreč funkcijo y Kopru, zato je bilo potrebno izvoliti novega predsednika odbora. Okolnost, da je bil tov. Umer izvoljen soglasno, potrjuje, da uživa popolno zaupanje vaščanov in da je tudi sposoben za to važno mesto. Omeniti moram če to, da je na tem zborovanju volivcev imel dober referat tovariš z o-kraja, ki je v poljudni obliki orisal politični in gospodarski položaj pri nas doma in drugod v svetu. Opozoril je na krivično postopanje zaveznikov v Trstu, ki so ukinili 22 slovenskih šolskih razredov. Ob vprašanju o kominformističnih napadih je poudaril, da je nesmiselno govoriti, da podpira ljudska oblast pri nas in v Jugoslaviji kulake, ko je vendar res ravno nasprotno, da podpira le malega in revnega kmeta. Prisotnim je končno predočil, da je za izboljšanje gospodarskega položaja najboljše ustanavljanje obdelovalnih zadrug, ki kažejo že sedaj velike uspehe. Tovariša so navzoči za njegova izvajanja nagradili z iskrenim pritrjevanjem. B. F. Proslava uslanovilve FLRJ v Pomjanu SIAU m ostale množične organizacije v naši vasi so zna- , ie dobro organizirati proslavo zgodovinskega dne 29. novembra, ko je bila pred leti ustanovljena FLRJ. Zvečer pred tem dnem so se zbrali vaščani in prebivalci okoliša v lepo okrašeni dvorani. Tov. Benčič Erminio je opisal pomen te proslave v preprostem, vendar vsebinsko globokem govoru. V okviru diskusije so govorili še nekateri drugi, posebno dobro je izrazil mišljenje navzočih tov. Baruca Peter, ki je med drugim dejal: «Uspehi petletke v Jugoslaviji in velik gospodarski polet pri nas v Istrskem okrožju so najboljši odgovor vsem tistim, ki nenehno napadajo Titovo Jugoslavijo. Teh uspehov ne bi dosegli jugoslovanski narodi, če ne bi bilo II. zasedanja AVNOJ-a in ustanovitve FLRJ pod vodstvom močnega delavskega razreda.« Po končanih govorih so nastopili pionirji z recitacijami, za njimi pa novoustanovljeni moški pevski zbor. Najpreje je zapel pesem «Zdravo» in nato še znano «Qj Triglav moj dom». Zbor je imel že s tem svojim prvim lepe uspehe, da-si je v zboru nekaj še prav mladih fantov. Pionirje in pevce so nagradili vsi navzoči z velikim aplavzom. B. E. Kdaj zapadejo nakaznice in boni Istrski okrožni ljudski odbor — oddelek za trgovino in preskrbo obvešča: 1.) Potrošniške nakaznice za nabavo industrijskib predmetov (tekstil in obutev) prenehajo veljati z dnem 15. decembra 1949. 2.) Boni za nabavo industrijskih predmetov po vezani ceni prenehajo veljati dne 15. decembra 1949. 3.) Boni za dopolnilno preskrbo (po din. 390) prenehajo veljati prav tako z dnem 15. decembra 1949. Opozarjamo zato potrošnike garantirane preskrbe in kmetovalce, ki so v posesti bonov za nabavo industrijskega blaga po vezani ceni, da te porabijo odnosno vnovčijo do navedenega dne, ker rok v nobenem primeru ne bo podaljšan. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.j TEL. 11-32 ^ zadrugi na Šegetu je zagorela luč I dalei od Umaga leži mala Seget. Odmaknjeni od hru-nemirnega življenja žive 1 marljivi ljudje, ki so nad iet robovali plemiški rod-i Defranceschijev. Mogočno ’ še danes grad, le da ni 0 njem starih gospodov, r«eč so tam njihovi nekda-tlačani, današnji gospodar-'lomnega posestva. Na pro-J* se še šopiri grb bivših “akou. Zob časa ga ie v P®* letih naglodal in nekako ■° Zre v jesensko pok raji-** je tukaj še decembra mi-8a- Gleda na to skoraj brez-n° plodovito zemljo, nad J? jo še do nedavnega brez JJfra kraljeval, k, se je pa J izmaknila iz njegouih ^kljev. 'e Pourše n pogled pokaže, ,,nekdanji gospodarji niso * Posebnega smisla za ob-nie zemlje in da so pu-. Posestvo v nemar, saj nji-® Življenje ni bilo odvisno J^ovega donosa, imeti sc ‘j drugih dohodkov. Za ra-®i ki se je tam potila, nih-1^ 'irnel pravega smisla, naj -kar hoče, ali pa naj pogi-lr. Paziti pa je tudi, da je čez b,. Orad in njegovo okolico Ijj. bčter novega časa, da se J Oradi in popravlja in da Cri svet umika novemu, l in zanosnemu iivlje- •0 j’ novembra letošnjega le-Lbit za Segetčane gotovo dan. Ta dan je nam-i njihovih, stavbah, hlevih L 0rišdih zagorela luč. Za- 1 Je tudi u temi ona svet-ki je nosilec in tvorec u- ueč ne bo treba •ati in kvariti si oči s sta. ,'mi petrolejkami. Kmetska ^balna zadruga Seget je bila velik korak naprej ?* scojega razvoja. Dobila ki jo je poklonila Vojna a JA! !ji šef Vojna uprava, pol-H Mirko Lenac hoče biti u1*, ko bo v nekdaj mrke s r® starega gradu zasijalo ,r J* Pritisnili gumb, ki bo J- svetlobo. Z njim so za-l ljudske oblasti istrske-Ja ric°a ljudskega odbora, ((! delavci in nameščenci *] b’t{{ a>'° in mlado, Vsi ho-tt ti-Pri Pomembnem praz-3e zadruge, pri slavju svojega dela. V sredini valu-1 joče množice pričakuje komandanta sta sit mlad mož, tovariš Silvano, prredsednik zadruge. Prsa mu krase odličja, priborjena v narodno osvobodilni borbi. Njegov nastop je skromen, toda samozavesten. On in njegovi ljudje vedo kaj hočejo, in to kar hočejo bodo izvedli do konca. Po kratki dobrodošlici pelje svoje goste razkazovat hišo in gospodarska poslopja. Komaj dobro leto posluje zadruga. Ustanovljena je bila na 21. oktobra lanskega leta v znak graje resolucije Informbiroja, ki je že tedaj začela blatiti s6-cialistično Jugoslavijo kot državo, ki je zavrgla socialistična načela in se povrnila v staro obliko kmečkega gospodarstva. V njej je bilo ob ustanovitvi 31 družin s 106 zadružnimi člani. Dobili so pusta polja, zapuščene hleve in prazne kašče. A letos, že po enem letu zadružnega dela, glej, kakšni u-spehi. Hlevi so založeni s čisto, negovano in rejeno živino, ki je lepo porazdeljena po tem, ali služi za pasmo, za delo, ali za zakol. Vendar je to, kakor nam zatrjuje ljubeznivi vodič, le začetek, ker ima zadruga s svojimi razsežnimi polji in travniki pri umnem gospodarstvu neomejene možnosti. Pogledali smo si kašče. V njih je spravljeno preko 500 stotov žita, toliko, da ga bo dovolj za kruh in za seme, a še 100 stotov ga bo ostalo za oddajo. Dnevi stradanja za Segetčane so minuli. Na njih mize bo sedaj prišel bel kruh v izobilju, kakor se spodobi za onega, ki dela. Doslej pa je bilo navajeno ljudstvo Segeta. da strada. Boljši kruh so videli le dvakrat na leto, sicer pa je bilo treba tolči ovsenjak in polento. Pridelali so dalje tudi 50 stotov rži in ječmena ter pri vsej suši 600 hi vina. V svinjakih zadovoljno krulijo pitani prašiči, a v ovčji staji se gnete mala čreda ovac. Zadruga ima danes 35 odraslih prašičev in 16 mladičev ter 30 ovac. To je plod dela enega edinega leta, torej šele začetek, in moramo reči, da je nad vse dober začetek. Vsi, ki smo videli odločne in krepke ljudi, smo bili prepričani, da se bo iz tega začetka v kratkem razvil mogočen deloven kolektiv, zn katerega današnja delovna sila od daleč ne bo zadoščala, tako, da bo lahko nudil delo in življenje vsej svoji današnji okolici. Po ogledu posestva so se domačini in gostje zbrali v veliki dvorani hiše. Tov. predsednik je komandanta in goste pozdravil s toplim govorom._ V njem je izrazil svojo hvaležnost Armadi. ki je ustvarila današnje stanje in s svojo borbo om„go-čila, da se je ljudstvo dvignilo iz nekdanjih suženjskih razmer na današnjo stopnjo svobodnih kmetov, ki združeni v napredno zadrugo ustvarjajo iz nekdaj zapuščene zemlje v vseh airih moderno kolektivno veleposestvo. Primerjal je sedanje stanje . onim, v c 'teren, so njejc> predniki svoj čas živeli, ko so se za košček črnega kruha morali globoko klanjati pred «presvitlim» gospodarjem. Delo je bilo za kmeta samo ukazana dolžnost in zasluženi kruh ni preejl v plačilo, marveč kot miloščino. Bili so često tepeni in slo ra vedno lačni. Jugoslovanska vojska jim je prinesla svobodo v sijajnih dneh aprila 1945, po težki borbi, v kateri je sodelovalo tudi ljudstvo Segeta, zavedajoč se, kakor je rekel predsednik zadruge, da je borba Jugoslavije tudi njihova borba. Zalo se to ljudstvo ne da več odtrgati od ljudstva Jugoslavije, s katerim se je skupno borilo in trpelo za svobodo. Zaman so vsi napori razbijačev in kričačev Vidalija v Trstu, kakor so tudi brezplodne obljube De uasperijevih klerikalcev, da bodo oni ob pomoči Amerikancev in Angležev prinesli med in čokolado. Za Vojno upravo se e predsedniku zahvalil tov. Slavko Martelanc. Poudaril je velik pomen, ki ga ima elektrika v vsakem gospodarstvu in izrazil zadovoljnost Vojne uprave, da je lahko s tem darom doprinesla k gospodarskemu razvoju Segeta in s tem vsega istrskega ozemlja pod njeno upravo. Govorili so tudi zastopniki mladih in najmlajših; njih besede so razodevale ono odiol nos t, ki preveva vse 'o delavne Uudstvo. Tov. polkovnik Lenac je z lahko kretnjo obrnil stikalo in zasvetila se je prvič v prostorih šegetske graščine eletrič-na luč. Zavladalo je navdušenje med ljudstvom, vzklikali so Jugoslaviji, njeni slavni vojski, njenemu vodstvu KPJ. Zal, da niso tega videli Ut slišali ko-minformisti; mogoče bi se jim le posvetilo v glavi, da se z lot m; ne pride daleč n da tukaj dela kažejo čisto nekaj drugega kot skušajo prikazati s svojim obrekovanjem. Mize so se obložile s kruhom, mesom in vinom, ki ga daje ta sončni del /stre. Veselo razpoloženje se je stopnjevalo, saj praznujejo zadružniki danes svoj dan, ko gledajo v svet’o bodočnost na oni zemlji, ki jim je doslej bila le mačeha, kjer so trpeli in puščali vse svoje sile za druge. Danes "e vsa ta žalostna preteklost za vedno pokopana. Na zem'( > okrog Segeta je medtem legla tema, le na pročelju starega gradu blesti ožarjena v novi svetlobi rdeča zvezda, simbol novega časa. Iz dvorane p a prihaja veselo petje mladine, glasnik nove g ■ prekipevajočega življenja. k J. Veliko hrušča a malo kupčije na semnju sv. Andreja Na glavni dan goričkega tradicionalnega semnja, v ponedeljek po sv. Andreju, so navozili avtobusi In vlaki še precej okoličanov, ki so izkoristili prosti dan in lepo vreme za obisk Gorice in «komedij». Te so zato priliko zasedle Travnik, trg Battisti in prostor za tržnico ter s svojim oglušujočim hruščem napolnile vse mestno središče. Tudi stojnice s klasičnim mandolatom so bile vsepovsod in kričavi prodajalci so vabili ter ponujali svoje blago, ki je bilo letos znatno cenejše od lani. Čeprav je bilo mandola-ta mnogo več kot lani, vendar ga je bilo še vse preveč, ne sicer za želodce, kakor pa mnogo bolj za žepe obiskovalcev, ki niso bili v nikakem sorazmerju z željami po razstavljenem blagu, ki ga je bilo povsod v obilici. Vrtiljaki, avtomobilčki, ruska . železnica, ražne atrakcije in druge komedije so imele tudi svojih nekaj ulic bolj živahnega prometa zlasti v popoldanskih urah tja do mraka. Vkljub vsemu direndaju, ki je bil morda celo večji kot lani, pa so bile goriške gostilne zelo malo zaposlene in tudi po trgovinah so z lahkoto postregli svojim gostom. Pr; raz- Danes delitev sladkorja in kave Kakor poroča Trgovska zbornica je finančno ministrstvo v Rimu določilo, da je treba tudi pri sladkorju, ki ga uvozijo iz inozemstva za prosto cono v Gorici, uveljaviti predpise zakonskega odloka št. 1418 od 14.12.1948. Po teh predpisih je treba plačati državnemu erarju razliko v ceni med italijanskim in inozemskim sladkorjem. Na ta način je odpravljena korist, ki jo je imela doslej Gorica pri nabavi inozemskega sladkorja in tako se zopet v znatni meri zmanjša korist proste cone za potrošnike tega blaga. Kakor smo že prejšnji teden poročali, so goriški trgovci na debelo že v začetku meseca novembra sklenil] pogodbo za nabavo večje množine poljskega sladkorja. Ta sladkor je zaradi raznih ovir prišel šele sedaj v Gorico in ga bodo začeli danes razdeljevati med potrošnike v Goriei in Sovod-njah. Od danes 7. t. m. torej bo lahko dobil vsak potrošnik po 3 kg sladkorja na račun zaostankov na odrezek It. 15 potrošniške nakaznice. Istočasno bodo na odrezek st. 16 delili tudi po 400 gr surove kave (ali po 320 gr pražene) kot obrok za mesec november. Razdeljevanje bo trajalo do 20. t. m. Trgovci z jestvinami, javni lokali in menze naj dvignejo potrebna nakazila pri Trgovski zbornici, soba št. 6. Božična nagrada delavcem v trgovinah Kakor poročajo sindikat; iredvidcva nova državna po godba za nameščence pri trgovinskih podjetjih, da bodo od letos dalje prejemali božično nagrado v višini 26 dnevnih plač, vštevši draginjsko doklado in periodične poviške. Isto velja tudi za delavce pri pekarnah in nameščence po javnih lokalih. Delavci imajo pravico do 13. plače. Za oodrobnejša pojasnila se lahko obrnejo prizadeti na sedež sindikatov v Gorici. nih prodajalcih okrog stojnic na Travniku so se zbirale gruče ljudi, poslušale njihovo hvalnico svojemu blagu in ko so končali, sq se tudi gruče razšle in le redki so se odločili, da so si kupili kakšno malenkost. Iz vsega tega je jasno razvidno, da niso ljudje tisti, ki manjkajo v Gorici, saj je te vrste blaga še preveč po vsej naši državi in imajo kar se brezposelnih tiče v Gorici celo državni rekord. Pač pa pogrešamo tistega gospodarskega razmaha, ki bi nudil vsem tem ljudem delo in zaslužek ter s tem možnost, da bi lahko zadostili svojim potrebam po blagu in drugih dobrinah, ki bi jih tako potrebovali zase in za svojo družino. Tako pa smo tudi sedaj lahko ugotovili žalostno in neizpodbitno dejstvo: Na eni strani obilica blaga, ki bi ga radi prodali, na drugi strani pa še večje število potrebnih, ki bi to blago prav radi kupili, ko bi le imeli zanj dovolj denarja. Tako pa je, razen pri mandola-tu in morda pri komedijah kjer ni treba toliko šteti, ostalo na obeh straneh največkrat samo pri neizpolnjenih željah. Tak je bil torej ta drugi Andrejev semenj po podpisu mirovne pogodbe. O razstavah, ki so bile s tem v zvezi organizirane, pa bomo spregovorili drugič. ZAPRTA PEKARNA S prefektovim odlokom od 24. novembra t. 1. je bilo odločeno, da ostane zaprta za 5 dni pekama Erneste Cechet v Petovljah. Odlok navaja, da so tam prodajali kruh, ki ni odgovarjal zakonskim predpisom. IZPRED SODIŠČA Z obljubo milijona ji je izvabil pol milijona Junija letos so na goriški sodniji obsodili 38-letnega železničarja De Marchija Lucijana na devet mesecev zapora in 24.000 lir globe pogojno, ker je več kot dve leti vlačil za nos natakarico Tommasi Pieri-no, ji obljubljal poroko in sijajno življenje, ji prikrival, da je že poročen in ji pri tem polagoma izpulil 500.000 lir z zagotovilom, da ji vsoto vrne, čim bo od železniške uprave prejel vse zaostanke svoje plače, ki naj bi znašali skoraj milijon. Ker pa je «mili» mož smatral to kazen zanj preostro, je vložil priziv na sodišče. Toda tudi tukaj so ga priznali za krivega njegovega podlega dejanja in mu kazerj vsestransko potrdili. Kakor De Stabilejeva bo moral tudi on poravnati stroške prizivne razprave in plačati odvetnika Tommasijeve v znesku 10.000 lir Iz šale /e prišlo zares Nato je zasedel zatožno klop 56-letni mehanik Franza Emanuel iz Tržiča, ki je zaposlen pri tamkajšnji občinski bolnici. Franza je med osebjem bolnišnice znan kot pretkan šaljivec. Mnogokrat je marsikateremu nameščencu kaj r.akuhal. Jemal je kolesa, klobuke itd. in jih vrnil šele naslednjega dne, ko so prizadeti že obupali, da jih bodo še kdaj videli. Tako je nekega deževnega dne babica Maimos Marija svoj dežnik obesila na okno svojega laboratorija, da se malo odteče. Franza, ki se mu je zdelo to malce čudno, je dežnik kar dal pod roko in ga odnesel domov z namenom, da prestraši Moimosevo, da so ji dežnik odnesli neznanci. Toda Maimoseva, ki je res tako mislila, kakor je Franza želel, je tatvino prijavila orožnikom, ki so takoj iztaknili dežnik pri Franzi in ga prijavili sodnim oblastem kot tatu. Tako je prišel Franza zaradi ene izmed tolikih, šal pred sodišče. Pri zasliševanju si je snel naočnike in se nad svojo neumnostjo bridko zjokal. Oprostili so ga, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Stari znanci pred sodiščem Dolgi in zapleteni sodr.i boj med prof. Leonardijem in njegovo sostanovalko Mercedes De Stabile, ki se že več mesecev vleče od razprave do raz- prave na goriški sodniji, je včeraj imel svoj odmev tudi na kazenskem sodišču. Profesor Icilio Leonardi je že lanskega leta prijavil sodnim oblastem 44-letr.o Bignoli-ni por. De Stabile Mercedes in jo obdolžil, da je ta maja istega leta razžalila njegovo čast s tem, da mu je povedala, da je nagnusen človek in mu pri tem tudi grozila, da mu bo zaprla vhod v stanovanje. Temu sporu je prisostvovala tudi profesorjeva prijateljica Agre-sti Karolina, ki je hotela De Stabilejevo pomiriti irj si tako zaslužila njer.o grožnjo, da če še enkrat prestopi prag profesorjeve sobe, bo kratkoma-lo zletela skozi okno. Na sodniji so De Stabilejevo obsodili. zaradi groženj proti profesorju na 20.000 lir globe pogojno in jo zaradi groženj Agres tijevi in pa psovanja Leonar-dija oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. De Stabilejeva je proti tej obsodbi, ki si ji je zdela povsem krivična, vložila priziv, ki pa ga sodišče ni sprejelo in ji je kazen vsestransko potrdilo. Poleg tega si je De Stabilejeva nakopala še stroške prizivne razprave in poravnati bo morala tudi račun zagovornika prof. Leonardija v znesku 10.000 lir. IzMMska pogodba predilnice v Klinu ■■nMBBBMnBBEflBMHHHMHHHHnHnHHBHflBSBNnEHnOHBRnHHHBBHHHBHHKBSBDBBMaMBHHMnHMESkUUSKI! >nSBBWiaaHHi Delavke hočejo prisiliti na oseminpolurno delo za 580 lir Poročali smo že, da so končno odprli krminsko predilnico za svilo in povedali na kratko o izkoriščevalnih manevrih, ki jih skuša uveljaviti gospodar pri delavkah, izkoriščajoč veliko bedo in brezposelnost, ki vlada v vsej goriški pokrajini. Lastnik predilnice v Krmi-nu je Švicar Andree in vodstvo predilnice je menda nalašč zavlačevalo z začetkom del. Se preden pa so tovarno odprli, že se je med delavstvom razširil glas o izkoriščevalski delovni pogodbi, katero bi radi vsilili predilkam ker mislijo, da bodo spričo svojega težavnega položaja pristale na kakršne koli pogoje vodstva podjetja. Po tej pogodbi naj bi bila določena dnevna mezda po 580 lir za osemurno delo; to jim še ni dovolj, ampak mislijo zahtevati, da naj vsaka delavka napravi še pol uro dnevnega dela zastonj. Poleg tega pa je še grožnja, da bodo kar množično odpustili, ako bi se delavke drznile obrniti se na kakšno sindikalno organizacijo za pomoč pri zaščiti svojih interesov in pravic. Na ta način bi radi postopali z nekaj sto predilkami, kakor svojčas v srednjem veku, ko je bil delavec še suženj svojega gospodarja. Kaže da se ravnateljstvo pri teh svojih mahinacijah opira na nekatere maloštevilne predilke, ki v Zakol prašičev za dom Goriško županstvo opozarja vse kmetovalce in drug.e zasebnike, ki nameravajo zaklati prašiče doma, da morajo na podlagi člena 13 pravilnika o zdravniškem pregledu mesa vsi prizadeti vsaj 24 ur pred zakolom javiti občinskemu živi-nozdravniku (ul. Duca d’Aosta 107) od 8. do 9. ure in od 12. do 14. 2ivinozdravnik bo določil uro pregleda in zakola, da bo tako imel možnost natančno pregledati meso. svoji socialni nezrelosti še niso doumele, da bo tudi njihova škoda, če bodo dopustile, da jih ravnateljstvo izrabi v svoji borbi proti ostalim delavkam. Vendar pričakujemo, da se bodo znale delavke potegniti za svoje pravice, kakor že lani in vsa pretekla leta. Pri tem lahko računajo na podporo vsega zavednega delavskega razreda, ki jim bo pomagal, da se ne uvedejo tako sramotni delovni pogoji, kakršnih ni poskušal uvesti niti fašizem. Vlom v stanovanje Z žeparstvom je ved.o težja reč in to so spoznali tudi tatovi, ker ljudje ob večjih gnečah bolj pazijo na svoje denarnice. Zato so se v nedeljo neznani tatovi lotili drugačne taktike. Popoldne med 15. in 16. uro so se priplazili v hišo št 23 na Verdijevem korzu in ko so se prepričali po zvonenju pri vratih, da v stanovanju dr. Sussija Justa v drugem nadstropju ni nikogar, so vlomili vrata in premetali vse stanovanje na lovu za denarjem in dragocenostmi. Prebrskali so tudi žimnice. V nekem miznem predalu so našli 10 tisoč lir in to je bil, poleg dveh rjuh in klobuka, edini plen, ki so ga odnesli. Pač pa so pozabili pogledati v malo škatlo na psihi, v kateri je bilo več draguljev precej velike vrednosti. Prašičja rdečica Kakor je razvidno iz živino zdravniškega vestnika za drugo polovico novembra, je zdravstveno stanje med živino v naši pokrajini tudi za to obdobje kar zadovoljivo. Prijavljena sta bila samo dva primera prašičje rdečice, in sicer eden v Gorici, drugi pa v Zadraju. Med govejo živino ni bilo opaziti znakov kužnih bolezni. ihiiMe u Slan in rodgeri Ni ga praznika skozi vse leto, katerega bi otroci tako željno pričakovali, kakor god sv. Nikolaja — znanega v našem,, izročilu kot Miklavža. Na svoji dolgi poti, ki jo je moral prehoditi zadnje dni, je v nedeljo popoldan obiskoval tudi Stan-drež. V Lutmanovi dvorani je pridne otroke prav bogato obdaroval, da jim je žarelo veselje z lic, ko so razkazovali skrbnim mamicam svoje darove, da so se tudi one z njimi veselile. Na predvčer njegovega godu, to je v ponedeljek zvečer, pa ga je z vso nestrpnostjo pričakovala tudi podgorska m1 dina, kateri je najavil že pred nekaj dnevi svoj prihod v nove društvene prostore. V svojem nagovoru je Miklavž toplo naročal tako otrokom v Standrežu, kakor V Podgori, naj bodo pridni in dob n tako doma, kakor v šoli. Priporoča! jim je, naj ubogajo svoje starše in vzgojitelje, naj ne zanemarjajo knjig, saj so v njih skriti neprecenljivi zakladi, iz katerih bodo lahko črpali vse življenje. V kniigdh je skrito znanje, ki bo pomagalo zgraditi si lepo in dobro bodočnost. Priporočat jim je, naj pridno segajo po njih, saj jih imajo bogato izbiro v naših društvenih knjižnicah. Na koncu pa jim je še polagal na srce. naj skrbno čuvajo in nad vse ljubijo vaše najdražie vrednote — naš materinski jezik in lepo slovensko pesem. Ob zaključku in v zahvalo za prejete dobrote so epodgorski slavčki» prav levo in z jjelikim občutkom zapeli neka) pesmi. KOLO SO MU UKRADLI Včeraj je javil na policij, 581etni Kropar Avgust, ki stanuje na Sempetrski cesti 82 da mu je neznani «dobrotnik» odpeljal njegovo kolo v trenutku, ko ga ni imel pred očmi. Ko1q je še zelo dobro in ga ceni na 20 tisoč lir. ŽEPARJI NA DELU V bolj majhnem merilu so se tudi na ponedeljski semanji dan uveljavili sejmski žeparji, ki ne zamudijo takih prilik. Tako je prijavila včeraj Ba-tistuta Zora por. Širok iz ul. Mazzini 15, da ji je na sejmišču pri komedijah zmanjkala iz žepa denarnica, v kateri je imela 3500 lir in osebne dokumente. Druga žrtev je bil Leban Ivan z Oslavij, ki mu je prav-tako neznan žepar izmaknil denarnico s 5100 lirami in dokumenti. ni predel Berlina, ki je pod upravo zapadnih velesil. Prošnje je treba predložiti do 30. junija 1950 na urad za zaplenjene dobrine v Belinu W 30 Neurnbergerstrasse 53/55, po predpisih kakor so navedeni v odloku vojaškega poveljstva od 16.2.1949. Te predpise lahko zainteresirani prejmejo od' zunanjega ministrstva, v Rimu. Osebe, ki nimajo stalnega bivališča v Nemčiji, morajo obenem s prošnjo imenovati tudi svojega zastopnika v Nemčiji, kateremu bodo uradi sporočili vsa obvestila in izročili dokumente. Odgovarjajoči zneski bodo izplačani upravičencem v nemških markah in ne bodo delali nobenih izplačil izven Nemčije, niti jih menjali v kakšno drugo valuto, dokler ne bo v ta namen na razpolago dovolj tujih valut. Miklavževanje v Gorici Očak Miklavž je včeraj telefonieno sporočil našemu uredništvu v Gorici, da bo prišel jutri 8. t. m. na miklavževanje v Gorico, ki bo ob 15. uri v Dijaškem domu na Svetogorski cesti 42 (Ul. Montesanto) Ker bo ob tej priliki prinesel Miklavž zvrhan koš daril, vabimo vso našo mladino, da naj ne zamudi te lepe prilike. Torej na svidenje jutri ob 15. uri v Dijaškem domu! PEC JE PREVRNILA Prejšnji dan je 311etna Ver turinr Rina, ki stanuje v ulici Pavia 22, čistila neko peč v hiši, na trgu Catterini, kjer je običajno zaposlena. Pri tem p-se je peč preveč nagnila, izgubila je ravnotežje in ji padla na desno nogo. Zaradi velike teže se je noga zlomila in Venturinijevo so morali odpeljati v bolnišnico, kjer bo ostala nekaj dni na zdravljenju. Povrnitev premoženja hi so ga zaplenili Nemci Goriška prefektura sporoča: Zavezniška uprava v Berlinu je v letošnjem juliju izdala odlok, s katerim odreja povračilo obstoječih dobrin njihovim zakonitim lastnikom, katerim so bile odvzete zaradi rasnih, verskih, narodnih ali drugih preganjanj. Te vrednosti morajo presegati 1000 nemških mark in mora spadati dejanje v obdobje od 30. januarja 1933 do 8. maja 1945. Ukrep velja samo za zapad- Otrok Je pil varekino V ponedeljek je 51 etn a Pais Julijana, ki stanuje pri starših v ul. XX. septembra št. 31 pomotoma prijela za posodo, v kateri je bila varekina. Cim je napravila požirek, se je deklica takoj zavedla pomote. Vendar so jo morali takoj poslati v bolnišnico pn Rdeči hiši, kjer so ji zdravniki brž izmili želodec in jo rešili za-strupljenja. Se istega dne so jo lahko poslali domov, ker je bila izven nevarnosti. Miklavžev obisk v Pevmi Jutri ob 16. uri bo priši Miklavž v Pevmo, kjer bo t prosvetni dvorani nagradil pridne otroke. Vabimo vse otroke, da se miklavževanje udeležijo, ker bo verjetno za kakšno darilo, saj ima Miklavž precej velik koš. Pri tov. Peiglovi v Pevmi pa sprejema tudi darove za odrasle, ki jih bo delil ob tej priliki. Pridite vsi! PREGLED SOFFRSKIH IZKAZNIC Pokrajinska komisija za j gled šoferskih izkaznic v 1 rici, ul. Oberdan 20 bo da 7. t. m. od 9. ure dalje prei dovala zača=ne šoferske izk nice, na katerih je nave< kot rok neveljavnosti 5. o! ber 1949. Kmo VERDI, 17: «Potovanje v kio», G. Grant. VITTORIA, 17: «2enske strup«, C. Colbert. CENTRALE, 17: <:Hiša z ar lom«, P. Vesseli. MODERNO, 17: ('Bernardi J. Jones. EDEN, 17: «Kumaonski tig< Smotri in značaj sofijskega procesa na II. resolucijo Informbirojfl Pod tem naslovom je objavila nadeljska «Borba» naslednji članek: 30. novembra t. I. je bila v Sofiji objavljena obtožnica proti Trajču Kostovu, namestniku predsednika ministrskega sveta in tajniku Centralnega komiteja bolgarske Komunistične partije. Razen Kostova je obtoženih še deset oseb, med njimi tudi finančni minister l-van Stefanov, pomočnik ministra za gradnje in ceste Nikola Pavlov in pomočnik predsednika komiteja za gospodarska in finančna vprašanja Nikola Načev. Naposled je kot po namdi obtožen tudi jugoslovanski državljan bivši svetnik jugoslovanskega poslani- štva v Sofiji, dezerter Blago-je Hadži-Panzov. Ker se je v vodstvu bolgarske Partije in države že zdavnaj vsidrala vohunska agentura, ki jo je vodil Trajčo Ko-stov, je bil ta proces nujen in logičen. Seveda samo v tem primeru, če bi bil njegov smoter, odločno obračunati s to vohunsko zalego, če bi bil njegov namen očistiti bolgarsko Partijo in državni aparat vohunov in sovražnikov socializma. Toda že iz besedila obtožnice je razvidno, da to ni smoter tega procesa. Besedilo obtožnice in izbira obtoženih priča o tem, da bo proces proti Trajči Kostovu v Sofiji repriza budimpeštanske burke. Sofijski proces je samo nadaljevanje sovjetske politike grobega pritiska Proces v Budimpešti je skušal dokazati, da menda pripravlja Jugoslavija zaroto proti Madžarski, da bi strmogla-■vila njeno vodstvo, z drugimi besedami, da je delala proti neodvisnosti Madžarske, proti njeni suverenosti, kar pomeni v skrajni liniji — proti miru. Vse to je bilo natanko na liniji politike sovjetske vlade, katere obveščevalni organi so tudi organizirali ta proces, da bi na eni strani kompromitirali borbo Jugoslavije za enakopravne odnose med socialističnimi državami, za neodvisnost in suverenost malih narodov in da bi na drugi strani z izmišljenimi obtožbami potrdili navajanja sovjetskih not ter predstavili Jugoslavijo kot leglo zarotniške dejavnosti proti neodvisnosti socialističnih držav ter S tem opravičili ukrepe zastraševanja in surovega pritiska, ki jih je sovjetska vlad a izv ar jala, da bi strla trdno stališče jugoslovanskega vodstva ter razbila enotnost komunistov in narodov Jugoslavije. Toda temu procesu ni uspelo dokazati navedbe obtožnice oziroma sovjetskih not. Namesto, da bi v. očeh svetovne javnosti kompromitiral Jugoslavijo, je ta proces prav nasprotno kompromitiral njegove inscenatorje in organizatorje, ki so se tudi ob tej priložnosti razgalili kot fal-zifikatorji in krivoprisežniki. Proces in kampanja pritiska, ki je nastala pred procesom ter se nadaljevala po njem, da bi preplašila narodne Jugoslavije ter oslabila njih vztrajnost in trdno voljo boriti se za ohranitev neodvisnosti in suverenosti njihove države, sta docela zgrešila svoj glavni smoter. Nasprotno, to izmišljeno izzivanje madžarske vlade oziroma njenih moskovskih na-redbodajalcev je samo potrdi- lo enotnost ljudstva in vodstva ter okrepilo njuno prepričanje, da gre samo za nov poskus, da bi Jugoslavijo podredili nadzorstvu ZSSR, se pravi, da bi ji vsilili prav iste nepravilne odnose, ki označujejo odnose vzhodnoevropskih držav nasproti ZSSR. Sofijski proces, ki se začenja z istočasnim objavljanjem nove budimpeštanske resolucije Informbiroja je samo nadaljevanje sovjetske politike grobega pritiska, ki ji ni uspelo dobiti zadoščenja na budim-peštanskem procesu in ki skuša s sofijsko reprizo dobiti pred demokratičnim javnim mne- njem proste roke za nova podjetja, za nova izzivanja, obmejne incidente, skratka Za nadaljevanje sovražnega ravnanja nasproti naši državi. Nova resolucija Informbiroja, ki je naznačila smernice in dala teze za obtožnico proti Kostovu, dejansko ne vsebujte nič novega. Razen ponavljanja starih obrekovanj in zmerjanja jugoslovanskih komunistov, ugotavlja, da Jugoslavija ni več samo uprivesekn imperialistov, država, v kateri je obnovljen kapitalizem, marveč fašistična država, kova Caldarisove Grčije in Francove Španije, ki je postala «orodje napadalne politike imperialistov« in ekatere vodstvo se je spremenilo v direktnega pomočnica in netilca nove vojne«. Tem navedbam, ki so jedro nove resolucije, docela ustrezajo navedbe obtožnice proti Kostovu, kar že samo po sebi dokazuje, da bo naloga sofijskega procesa dokazati verodostojnost trditev budimpeštanske resolucije in hkrati opravičiti nadaljevanje surovega pritiska in prisilne politike, ki jo izvaja sovjetska vlada s skrajnim — toda nerealnim — smotrom, uničiti neodvisnost Jugoslavije in po jo spraviti pod svoje nadzorstvo. Kompromitirati hočejo pred bolgarskimi demokratičnimi množicami borbo Jugoslavije za enakopravnost med socialističnimi državami Razen teh protijugoslovanskih smotrov hoče sofijski proces tudi preplašiti bolgarske komuniste in ljudstvo, ki se ne strinja s politiko bolgarske vlade. ki je potisnila državo v odvisnost od ZSSR, okrepiti ne-e nakopravni odnos Bolgarije do ZSSR, s čimer bi postala neodvisnost in suverenost naroda le prazna in pulila fraza. Hude gospodarske nesreče in politični krči, ki so jih povzročili takšni neenakopravni odnosi, so povzročili čedalje večje nezadovoljstvo bolgarskih množic, ki vedno bolj spoznavajo nepravilnost politike vodstva bolgarske Partije in države. Potemtakem ima proces tudi to nalogo, da odvrne pozornost bolgarskega naroda od tistih problemov, ki jih je narod natančno ugotovil, da prikrije pravega povzročitelja njegovi h težav, da pokaže, da ni nevarna za neodvisnost Bolgarije sovjetska vlada, ki je s pomočjo bolgarskega vodstva tudi dejansko ukinila neodvisnost Bolgarije, marveč Jugoslavija Z njenim vodstvom, ki varuje svojo neodvisnost pred naskoki sovjetske in od nje odvisnih vlad, boreč se hkrati za neodvisnost in enakopravnost malih narodov nasploh in potemtakem tudi za neodvisnost ter enakopravnost bolgarskega naroda in države. Kakor budimpeštanski, tako stremi tudi ta sofijski proces za tem, da bi ustrahoval komuniste v ostalih ljudsko-de-mokratičnih državah, ki se ne strinjajo z uslužnim stališčem svojih vodstev nasproti sovjetski vladi in pri tem izražajo svojo naklonjenost za borbo jugoslovanskih komunistov in narodov Jugoslavije. Potemtakem pomeni ta proces grožnjo, da bodo vsi ti razglašeni za imperialistične vohune, da bodo z njimi kot takimi primerno ravnali in obračunali. To dokazuje, kakšno je stanje v teh držav.ah in partijah, v ka- terih se vodstvo pri uresniče- f listične f ronte in jo• priključila vanju resolucije Informbiroja vedno bolj oddaljuje od naroda in od partijskega članstva, ki danes spoznava in mu je čedalje bolj jasno, do_ takšna politika ne koristi državi in graditvi socializma, marveč zgolj sebičnim koristim sovjetske vlade. V nasprotju s tem sta v Jugoslaviji enotnost In povezanost vodstva, partijskega članstva in naroda vsak dan močnejša prav zato, ker je borba naše Partije in vlade odraz volje ljudstva in komunistov Jugoslavije, ohraniti neodvis-snost svoje države, zgraditi socializem brez ozira na vse težave, na grožnje, na pritisk, note, procese, izzivanja, ne glede na premik čet ob meji itd.. Smoter sofijskega procesa je kompromitirati Jugoslavijo v očeh bolgarskega naroda, predstaviti jo kot napadalca na neodvisnost njegove države in tako izbrisati iz njegovega spomina vse, kar je Jugoslavija storila za Bolgarijo med vojno in po vojni, obtožiti Jugoslavijo osvajalnih načrtov in s tem povzročiti in razplamteti šovinistične strasti in mržnjo do vsega, kar je jugoslovansko. Ta namen procesa je poudarjen v obtožnici proti Kostovu prav zavoljo tega, ker se je prijateljstvo naših narodov in bolgarskega naroda naslonilo na trdne temelje — to pa zaradi čustev in želj bolgarskega naroda in jugoslovanskih narodov ter naporov in zavzemanja naše vlade, ki je pomagala bolgarskim komunistom pri organiziranju partizanske borbe ter po vojni pri utrditvi demokracije v Bolgariji z dajanjem pomoči (odpovedjo reparacijam, prenašanjem nadih izkušenj itd.), zlasti pa s svojim zavzemanjem za utrditev mednarodnega položaja nove Bolgarije, v kateri so videli premaganega zaveznika Hitlerjeve Nemčije. ' Južnoslovanska federacija naj bi bila imperialistična zamisel posebno južnoslo- Obtožnica posveča pozornost vprašanju panske federacije. Obtožnica jo skuša prikazati kot zamisel imperialistov, ki jo je poskušal uresničiti Ko-stov kot njihov glavni agent v Bolgariji in naše vodstvo kot njih agentura U Jugoslaviji. V nasprotju s tem navaja obtožnica, da je Dimitrov nasprotoval iideji federacije, o kateri so menda vodili razgovore samo Kostov na eni ter Tito, Kardelj, Djilas in Rankovii na drugi strani. Takšno lažnivo prikazovanje zamisli federacije, za katero se je Dimitrov iskreno zavzemal in je dobil zaradi tega ukor od sovjetske vlade, namen, da bi jo prikazali kot zamisel imperalistov, ki jo zastopa o Bolgariji Kostov, (ki je bil v resnici njen Popravek v včerajšnji številki našega dnevnika se mora v prvem stolpcu na IV. strani, zadnji stavek odstavka pod naslovom «Govor tov Babiča« pravilno glasiti takole: «Med drugim je dejal, da Je napredno gibanje z resolucijo IU zadobilo takšne udarce, da je bilo močno oslabljeno, tako da za daljšo dobo ni bilo sposobno v uspešni meri nuditi odpor proti napadom združene reakcije, ki je spor in razbitje napredneg, gibanja izkoristila s svojo poja-čano ofenzivo«, nepomirljiv sovražnik in sabotiral njeno uresničenje z raznimi pretvezami) je poskus, da bi bila kompromitirana V očeh bolgarskega naroda prav zato ker je zamisel o federaciji Južnih Slovanov njemu tako blizu, česar so se zavedali tudi sami tvorci obtožnice. Podobno kot zamisel o za* sužnjevanju Bolgarije s strani Jugoslavije označuje obtožnica tu dl stališče naše vlade o nacionalnih pravicah makedonskega naroda v Bolgariji. Iz izpovedb obtoženih Kostova, Hadži-Panzova in drugih je razvidno, da so makedonske politične in kulturne organizacije, ter ustanove »agenture UDV», da je želja pirinskih Makedoncev za združitvijo «u-speh dejavnosti agentov UDVs. Z eno besedo skuša obtožnica, kakor vprašanje federacije prikazati tudi težnje pirinskih Makedoncev Za rešitev suojega nacionalnega vprašanja kot zamisel Imperialistov, katere uresničenje je omogočil vohun Kostov — četudi je znano, da je zagrizen sovražnik Jugoslavije in zagovornik zamisli o sanštefanski Bolgariji nasprotoval rešitvi makedonskega nacionalnega vprašanja. Razglašajoč zamisel federacije južnoslovanskih narodov in pravico makedonskega naroda do samoodločbe kot plan Jugoslavije, ki hoče zasužnjiti Bolgarijo in ji «vzeti Pirinski kraj«, da bi tako odcepila Bolgarijo ali »njen« del od socia- kapitalističnemu svetu, obtožnica z grozečim tonom opozarja bolgarski narod in pirinske Makedonce, da bodo razglašeni za vohune imperialistov, če se ne bodo enkrat za vselej odrekli svojim nacionalnim težnjam. Potemtakem je eden izmed smotrov sofijskega procesa tudi ta, da opraviči preganjanje Makedoncev v Bolgariji, da. jim zbije iz glave sleherno misel na združitev s svojimi brati v Republiki Makedoniji, da uniči njihove težnje za svobodnim življenjem in razvojem njihove makedonske nacionalna kulture. Iz obtožnice proti Kostovu, iz celotnega njenega besedila, iz slehernega njenega dela posebej, je jasno razvidno, da ni njen smoter obračunati s sovražniki ljudstva razgaliti njihovo vohunsko in zarotniško dejavnost. Obtožnica kaže, da bo celoten proces takšen, da bo vseboval vse elemente za borbo proti Jugoslaviji. Budimpešta - Sofija: dva procesa - isto lice Vse priprave pred sestavljanjem obtožnice so bile izvedene po budimpeštanskem vzorcu. Posebni zakon za razpravo proti Raiku na Madžarskem - ■ posebni zakon za razpravo proti Kostovu v Bolgariji. Glavni obtožene c p Budimpešti: ministei- madžarske vlade in član Politibiroja madžarske partije — glavni obtoženec v Sofiji: podpredsednik bolgarske vlade in tajnik bolgarske partije. Raikov sekundant — «obtožena« priča: Brankov, dezerter, nekdanji svetnik jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti, izdajalec svoje Partije in domovine — Kostovljev, sekundant, »obtožena priča: Hadži-Panzov, dezerter, nekdanji svetnik jugoslovanskega poslaništva V Sofiji, izdajalec svoje Partije in domovine. Prav tako kot na Madžarskem so se aretaciie obtoženih ptod vodstvom NKVD izvršile tudi v Bolgariji. Tudi Raika in Kostova so peljal pred sojenjem v Moskvo, da bi ju »pripravili«. Oba dajeta na zasli- ševanju dolga priznanja in se spuščata v najmanjše podrobnosti, pri čemer se spominjata vsega, kar sta storila in govorila ob vsaki priliki in celo več; priznavata in se spominjata tistega, česar nista storila in govorila. Kot na Madžarskem so tudi v Bolgariji aretacijo obtoženih na procesu spremljale množične aretacije komun:stov in poštenih rodoljubov, ki nimajo s procesom nobene zveze in katerih «zločin» j,» bil samo v tem, ker se niso strinjali s politiko svojih vlad, ki spravljajo svoje dežele v položaj vse večje odvisnosti od ZSSR. Način dela in organizacija uvodnega dela procesa do objave obtožnice in sama vsebina obtožnice ter celo slog in terminologija kažejo, da je organizirala sofijski proces ista roka, ki je vodila budimpeštanski proces. Glavnega obtoženca Trajča Kostova poizkuša obtožnica predstaviti kot izvajalca zarotniške delavnosti jugoslovanske vlade, kot bližnjega in zaupnega sodelavca jugoslovanskih vodij, s katerimi se je ta povezal z imperialističnimi obveščevalnimi centri. Na drugi strani označujejo Kostova v obtožnici kot podlega in ogorčenega sovražnika Sovjetske zveze in nasprotnika dimitrovske politike zbližanja Bolgarije in ZSSR. Taka ocena Trajča Kostova priča o tem, da poizkušata preiskava in obtožnica u meriti potek procesa na tisto stran, ki ugaja cilj m organizatorjev te provokacije proti Jugoslaviji. Toda čeprav -'O se sestavljala obtožnice še tako trudili, da bi vohuna Kostova povezali z našim vodstvom, niso mogli ovreči vrsto dejstev, ki razgaljajo te poizkuse kot navaden falzifikat in izmišljotino. Trajčo Kostov - vohun, izdajalec in sovražnik jugoslovansko - bolgarskega zbližanja Trajča Kostov je v imenu bolgarskega CK sodeloval prri sprejetju resolucije informbiroja, bil je njen podpisnik, g.av-ni propagator in izvajalec. Na drugi strani je bilo njegovo stališče do Jugoslavije, KPJ jn njenega vodstva vedno do skraj. nosti sovražno. On je listi, k: je v imenu vodstva bolgarske Partije izvajal politiko likvidiranja oborožene vstaje v Makedoniji. On je tisti, H je z Bojanom Balgaranovim ob pomoči Satorova aSarlan likvidiral makedonsko partijo kot del KPJ in jo priključil bolgarski partiji, priznavajoč dejansko okupacijo Makedonije s strani bolgarske voske, kar j p bilo popolnoma v skladu z njegovimi načrti o sanštefanski Bolgariji. Kostov ie tisti, ki je tudi po osvoboditvi vod:l znotraj vodstva bolgarske Parti-e kam-ano proti Jugoslaviji njeni Partiji in vodstvu, ter nasprotoval volji Dimitrova za zbližanje z Jugoslavijo, ki je ustrezalo tudi želiam in razpoloženju bolgarskega naroda. V tem smislu je sabotiral in javno nasprotoval ideji federacije in pravilni rešitvi makedonskega vprašanja v Bolgariji. V svoji mržnji do vsega, kar je jugoslovansko, je prepovedal, da bi izkoriščali in prenašali izkušnje iz Jugo- lavije. sabotiral in oviral je izrolnjeva-nje blejskega sooranima itd. Sterilni so primeri, ki ka*p;o Trajča Kostova kot sovražnika Jugoslavije, ■ njeni; Partije in njenega vodstva. Ta dejstva poizkuša prikriti obtožnica in s popolnoma izmišljenimi trditvami predstaviti Kostova kot zaupljivo osebnost jugoslovanskih vodij, ki so vedeli o njem samo to, da je sovražnik bblgdrskb-jugo-lovnnskega zbližanja, da je vohun in izdajalec svoje Partije in so glede na to določevali svoje stališče do njega. Na drugi strani so Kostova nekateri ljudje v vodstvu bolgarske partije zelo skrbno prikrivali. Ti ljudje so dobro poznali njegovo umazano preteklost, njegovo izdajalstvo in vlogo, ki jo je odigral v povojni situaciji v Bolgariji. Tudi v bolgarski javnosti so vedeli, da je Kostov zakrivil propad bolgarske partije med vojno leta 1942. Ob tej priliki so jžvzem-ši Kostova ustrelili vse aretirance, skoraj ves Centralni komite, ki jr? bil tedaj v Bolgariji, Kostova pa so obsodili na zapor. Od tega dneva datira njegova povezanost z Geševim, šefom sofijske potic je, s katerim se je povezal tudi z inozemsko obveščevalno službo. Vse to ni oviralo Kostova, da bi takoj po vojni n? zasedel vodilnegg položaja v Partiji in da ga je komaj odstopil Dimitrovu, proti kateremu se je neprestano vztrajno boril. Ta dejstva so dolga leta skrivali pred partijskim članstvom in bolgarskim narodom. Dejstvo je, da smo mi prvi razkrinkali Kostova kot vohuna in izdajalca in na to svoj-čas tudi opozarjali. Sporočilo Tanjuga, pisanje «B rbe« in našega ostalega tiska od mesJca aprila t. I. dalje, je že tedaj opozarjalo na poizkuse, da na- merava bolgarsko vodstvo prikriti Kostova kot vohuna, sovražnika in izdajalca. Ko je Tanjug prinesel poročilo o aretacijah v Bolgariji, je bil objavljen z bolgarske strani demanti in sporočVo, da so Kostovu odvzete partijske funkcije zaradi «odmika«, «Ra-botničesko delo» je Z namenom, da bi demantiralo aretacijo in pri krilo resnico, priobčilo tudi «V sporočilu Tanjuga, ki je bilo izdano 1. in 5. aprila, se širijo netočni glasovi o aretaciji višjih državnih in partijskih delavcev, obtoženih zaradi vohunstva». V sporočilu se naštevajo imeng Rača Angelova, Ljubana Angelova, Trajča Kostova, Nikičeva, Bradistilova, Karaslavova in drugih, za katere agencija ni mogla in ne da bi vedela, da daje netočna P ■ ožila, zar rti č':' i> so ode nekatere teh oseb prisiljene to demantirati v bolgarskem tisku«. In dalje: «S svojim sporočilom z dne 6. aprila t. l. in kljub temu, da je izšlo neposredno vo objavi resolucijie v bolgarskem tisku dne 5. aprila, ki osvetljuje razloge, zaradi katerih so Kostova Odstranili z njegovih položajev, Tanjug nadalje prinaša iste netočne obrekovalne trd t-re. Ob priliki omenjenih primerov sovražnih izmišliotin, bolgarska vlada najodločneje protestira pri vladi FLpJ itd...» itd. Ta nota (ki jo je naše posla ništvo vrnilo kot žaljivo in obrekovalno) jasno kaže, k oliko je bilo bolgarskemu vodstvu do tega, da bi resni"c o Trajču Kostovu skrilo pred javnostjo. Kostovu bo kot glavni priči pomagal in sekundirat ter dopolnjeval njeoove izjave izdajalec Hadži Panzov, ki so mn ruski reži-grji zaradi romanj-kania vsake originalnosti dodelili istovetno vlono kot Brankova v Budimpešti ker se je pokazalo, da daje Hadži Panzov zadostno jamstvo da bo vestno izpolnil dodeljeno nalogo. ilunns^viia nai b' hote- omenjajo ime Georgija Dimitrova. Vedno potvarjajo njegovo stališče kot n. pr. o vprašanju federacije zbližanja z Jugoslavijo ter poudarjajo nekakšno njegovo nezaupanje do jugoslovanskega vodstva itd. Končno navajajo kot krono vseh laži izjavo Kostova da so se pričeli jugoslovanski vodje, ker so bili baje ljubosumni na avtoriteto, ki jo uživa Dimitrov, in ker je bil on baje nepremostljiva ovira za izvajanje nekakšnih njihovih načrtov baviti z mislijo, da bi ga ((odstranili«, kolikor ne bi zaradi slabega zdravja kmalu umrl. Toda dejstvo je, da so Dimitrova zaradi slabega zdravja odpeljali v Moskvo in je tam — umrl. To je zelo nesrečna okoliščina glede trditve obtožnice o odstranitvi Dimitrova s strani jugoslovanskih vodij, kakor je bilo preračunano in namišljeno, četudi zelo nespretno, na to, da oporeka dejstvom, da je gojil Dimitrov simpatije za borbo, ki jo vodijo jugoslovanski komunisti in nared za enakopravnie odnose med socialističnimi državami. Ostale trditve in stališča obtožnice dopolnjujejo te navedbe, jih ((pojasnjuje -'o» in ((dokazujejo«, to je poizkušajo prikriti pravo vlogo Trajča Kostova, organizatorje in režiser‘e tega procesa. Toda iz sam? obtožnice, ki je pravi mozaik laži, obrekovanj, izmišljotin in falzifikatov — se proti želji članek s podpisom Kostova. STcXSS&ItoSrS toda umrl m v Moskvi šem poslaništvu v Sofiji V tej „ , njenih sertavljalccv odraža res- la Dimi*rova ,.odstran»ti' uicd °mii državi, ki se s svojo Partijo m čelu bc i za pra- ruati št. 192 —50—-1. aprila 1949 je večeno: dne 14. Posebno rozornos* so posvetili v obtožnici Dimitrova iv njegovi smrti. Na več mestih vične odnose med socialističnimi državami, za neodvisnost malih držav, za suverenost narodov. (Nadaljevanje s 1. strani.) ga koli tovrstnega odpora in zaradi vidne naraščajoče enotnosti množic na liniji CK KPJ ni Informbiroju ostalo drugega, nego da se spravi na delo, da si izmisli drobne novice o «ile-galnih sestankih«. Glede postavljanja budimpeštanske resolucije, da borba proti «Titovi kliki« predstavlja interr.acionalistično nalogo komunističnih in delavskih partij vsega sveta, si «Borba» zastavlja vprašanje o tem, kaj naj dejansko pomeni ta poizkus vlade Sovjetske zveze, da proglasi s pomočjo Kominforma Jugoslavijo kot fašistično državo ter da mobilizira komunistične in delavske partije za križarsko vojr.o «z vsemi sredstvi« proti novi Jugoslaviji. «To ne more pomeniti nič drugega — poudarja «Borba» — kot usodno dezorientacijo mednarodnega delavskega gibanja, da &i sodelovalo v proti, revolucionarnih in škodljivih avanturah, v katerih najde lahko samo škodo. Razen tega pomeni to javno preobrazbo komunističnih in delavskih partij v propagandistične, vohunske in diverzantske sovjetske centre proti socialistični Jugoslaviji. To pomeni cinično igro z avtoriteto mednarodnega delavskega gibanja in njegovih partij, ki niso osebni fevd niti vlade Sovjetske zveze, niti njenih megafonov v Informacijskem uradu, temveč delo in dragocena pridobitev celih generacij revolucionarjev v vseh deželah. Poskus organiziranja mednarodne zarote pod zastavo obrambe miru proti majhni državi, ki ni nikoli v zgodovini imela napadalnih namenov, nadaljuje «Borba», nudi lahko gospodarstvo TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMFT • FINANCE Se o mestnih gospodaril pometim Med mestnimi podjetji je razen ribje tržnice aktivno še Občinsko reklamno podjetje. Predvidenih prejemkov bo imelo (v oklepaju prerač, za 1949); od napisov, reklam, lepakov itd. 7,700.000.—, raznih 70.000.—, skupaj 7,770.000,— (5,908.000). Izdatki: irhovinski stroški (obresti, dotacija obnov tvenemu fondu 392.520.— (detto); u-pravni 6troški (plače urad. zav., tisk., najemn., vzdržev.) 2 milijona 248.800,— (1,556.480.—); obratni stroški (del. plače, obleka, najemn., orodje in material, vzdrž. reklam, desk, skladišča, razno) 3,128.680.— (2 milijona 551.000.—), skupaj 5 milijonov 770.000.— (4,5 milijonov). Cisti prebitek v korist jnestne blagajne: 2 milijona lir (1,5 milij. lir). Podjetje pokazuje skoraj 30-odstoten prebitek, ako se računa vsoto prejemkov, kar je mnogo celo za zasebno-gospo-darska podjetja. Kazalo bi torej čim bolj povečati obratne zmožnosti in izkoristiti v ta namen vsakržen prostor, priliko in tehnična sredstva. Sem bi mogli premestiti del osebja, ki je Pri mest. tehničnem uradu odveč, ako bi ustanovili n. pr. reklamni biro, ki bi prevzemal izdelavo načrtov, osnutkov, skic itd. Ta bi prevzel vlogo n. pr. nekega Valentija, ki j svoj čas risal za propagandni oddelek SS-divizije «Prinz Eu-gen« in ki dandanes prav tako monopolizira reklamno delavnost v korist občinske blagajne in obč nameščencev. mestni ainopark Znano je, da so se italijanske državne železnice uveljavi. le tudi kot avto*-prevozniško podjetje in vzdržale konkurenco zasebnikov. Prav tako bi lahko izpremenili občinski sv-topark v mestno avtoprevozni-ško podjetje. Gotovo bi se v tem primeru sedaj predvideni primanjklj;'_ v višini 78 milijonov lir lahko močno znižal, ako ne celo izpremenil v neki prebitek. Izdatkov pri tej ustanovi namreč ni mogoče bistveno znižati, saj odpade največ (53,172.000.— lir) na plače, dnevnice in potne strrike tehničnega osebja. Bilančni načrt kaže: 1. vseh izdatkov 90 milijonov 250.000.—; od tega upravnih stroškov (plače, zav. itd.) 3.640.000.—, obratnih stroškov (plače in zav. delavstva, vzdržev. str., pogonsko gorivo, nakup vozov, promet, takse itd.) 86,610.000-—; 2. vseh dohodkov 12.250.000.—, in sicer 4,5 milij. lir od najemnin za valjarje, 2 milijona od posojnine tovornih vozov raznim občinskim ustanovam, 3,5 milij. lir od povračil za usluge raznim občinskim ustanovam, 0,5 milijonov in 1 milijon 750.000 lir odpade na razno. Mestna uprava naj bi reorganizirala to podjetje v pravo nrevozno podjetje, ki bo poslovalo kakor vsaka druga transportna tvrdka. Občinski srni pri sv. Savi Tudi ta mestna ustanova ni čisto gospodarska, saj služi telesni vzgoji, športu. Proračun kaže 4,512.530 lir prejemkov (1949 — 3,460.000) in 6,813.930 lir izdatkov (1949 — 5,441.430). Ali bi bil lahko izravnan? Nedvomno, in sicer s povečanjem dohodkov. Občinska blagajna bi dobila po proračunu 2.850.000 lir z udeležbo pri čistem izkupičku vstopnine (po odb:tju državnih taks. IGE in CONI — prispevkov). Ne bomo se ustavljali pri prispevkih nogometnih društev, pač pa- se mora zdeti vsakomur nenaravna razvrstitev lestvičnih stopenj; pri inkasu do 300.000 znaša odbitek 9%, za vsakih nadaljnjih 100.000 en odstotek manj, na izkupiček nad 600.000 le iest odstotkov Menda bj bilo pravičneje lestvico obrniti! Letna zakupnina 600.000 lir za bar-buffet na stadionu je odločno premalo, saj bi vsakdo mogel izračunati, kaj tak bar vrže. Tudi dohodek od parkiranja avtomobilov — 340.000 lir od 80 vozov po 200 lir pri 21 večjih tekmah je prenizek: mestna uprava- naj uredi primerno velik prostor zg avtopark. pa bo postavka tri do petkrat višja. Fotografije ogromnih avtoparkov pri športnih igriščih v ZDA jasno povedo od češ*1 vse se nabirajo dohodki. Na ta način bi tudi proračun za stadion izravnali brez škede za š-port in žportna društva. O MESTNEM POLJEDELSKEM pODJETJU, za katerega računajo dva milijona primanj. kljaja, ni podrobnejših podatkov. kar je vse graje vredno. Prvič, ker smo že nonovno ugo. tovili nekam nezdrave službene in drugačne razmere pri tem podjetju. Drugič, ker si prebivalstvo ne more ustvariti prave predstave o velikosti te ustanove. Po našem mnenju ni niti senca. tega. kar bj lahko bilo. Mestno vrtnarijo in drevesnico bi bilo treba znatno povečati, saj je mesto glede parkov in nasadov izredno revno. Za potrebe mestne restavracije, šolskih kuhinj, zavet šč itd. pa bi morali urediti veliko vzorno kmetijo, ki bi pridelovala zelenjavo in povrtnino, se bavila s perutninarstvom in živinorejo, dajala meso, slanino, jajca, mleko in maslo. Zaenkrat pz- ni kaj videti in bo dobro, ako razprava v mestnem svetu ugotovi, kaj prav za prav to podjetje dela. Komunalno gospodarjenje, v sitanju, kakršno nam odseva i& proračuna tržaške občine, je pač v skladu s splošno politiko, ki vlada pr; nas na gospodarskem področju Stvaren in objektiven opazovalec pa Sa ne more zagovarjati. Omenili smo spotoma, kaj ie mogoče prena-rediti ali izboljšati. Niti od daleč ne mislimo, da smo zajeli vse in še celo ne, da je naš predlog na-jpravilnejši. Saj je naloga mestne uprave in mestnega sveta, da razmišlja in razpravlja, o tem ter izdela tudi Dotrebne načrte m predloge Nedvomno ie možnosti za izboljšanje Občinskih financ in za reševanje vprašanja sedanje prenatrpanosti uradov še mnogo. Občina- pa bi, v takšno korist, da odpomore dejanski stiski in ugodi objektivnim potrebam. posegla lahko v turizem: Trst skoraj nima. prenočišč za tujce in letoviščarje. Zgodilo se ie že ponovno, da so razne pri-reditve prenesli zaradi tega drugam. Ali ne bi mesto zgradilo velik hotel s kavarno, restavracijo, kinom itd. ali celo več tgkih objektov? Tudi razna športna igrišča in naprave bi bde se potrebne, zlasti ko- vojnim hujskačem novo orožje oškodovanje stvari od- za resno miru. «Borba» poudarja nato nose med državami ljudsKin demokracij v Donavskem zenu in na Balkanu, ki so stajale že pred resolucijo formbiroja in tistih, ki so ter nadaljuje, da v ba- ob- razvile pozneje ((Splošno je znano, nobeni sosednji drž«. prav nuuciu ^ .1 ljudske demokracije ni 1 nihče prilike, da bi se Pn ževal proti Jugoslaviji in M nemu vodstvu. Znano je * ' da so v vseh teh državah - do usodne kominformis>ic iniciative Moskve, z JuS°.sa. jo postopali kot iz iskrenl^.t« zvestim prijateljem. Rez«®1 moskovske protijugoslova ^ pobude pa lahko opažanj, vsem svetu. Balkan in 9<-' ski bazen sta ponovno 9°*7, poprišče globokih nest®8*?. Tega globokih početja Informacij*^ urada in njegovega centr.a ^ te resnice ne more Pr. nobena kleveta. Jugoslaviji bila in ostane iskren borec za dra- mir, katerega doprinos je gocen zlasti danes v tal» položaju okrog njenih ®l' Prav ta položaj, ki so ga Balkanu in v Donavskem zenu ustvarile kominforWisu na centrala in njene P°, ce, je najboljši dokaz ko formističnega protislovja ^ besedami in dejanji, 3e r. stvo, ki lahko le škoduje u bi za mir«. J Ko omenja resolucij ((enotnosti delavskega = 0 nja«, katera je bila Prav sprejeta na zasedanju I« cijskega urada v Budimp . in v kateri so Jugoslovan voditelji označeni kot «paj zagrizeni rušitelji medna^ nega demokratičnega dela ga gibanja«, piše «Vlada FLRJ in CK je sta bila tisto vodstvo, ®• , vztrajalo na tem, da se , med FLRJ ni sovjetskim ^ stvom glede odnosov m jjagi ma državama reši na p°vjet- sov direktnih pogajanj «. -_ntoIi) skim vodstvom in celo aV, direktnega vpogleda pre v vodstva nika sovjetskega vou»--, jugoslovanski položaj. Ce ni komite Komunistične ^ tije (boljševikov) pa je bi sto vodstvo, ki se je PoS 0 pališčr-. Med ostalimi načrii smo že podrobno obravnavali poseben obrat za predelavo odpadkov Naj bo dovolj zaenkrat. Ako občina, njena uprava- in občinski svet ne bodo storili ničesar, da se sedanje mrtvilo in zaostalost v občinskem gospodarjenju odpravi, potem tudi od drugih ne more ničesar zahtevati. — K ozdravljenju razmer mora prispevati najprej tidti, ki zasto-oa koristi vseh prebivalcev Vsaj moral bi jih zastopati. Proračun, ki ga obravnavamo, ne vzbuia dobrih nad. Mestne dajatve in mestna gospodarska podjetja sta dve njegovi značilni karakteristiki. O prvi bomo spregovorili prihodnji' za drugo pa je treba zapisati, da je negativna. valo v sporu med vladam3 , dveh držav vsega medna nega delavskega gibanja i , .p poza tem, da pride do resny”itc «blisk°v tom diktata in «u*«- je ideološke vojne«, pri čeme ^ je posluževalo večine, ki b ^ je predhodno zagotovilo v s8 formacijskem uradu _ hotelo izogniti načelni Ij siji z Jugoslovani na '■eI,sp konkretnih dejstev. tfc pritisk vodstva Ze proti socialistični «u’ id viji je prisilil komun^ jo demokrate vseh držav, ati0 začeli misliti in razpr*.''n pii- tiiso v°' o njih his°a so problemih, na katere slili prej, ker o njih dili računa kljub temU. ,“^0ži. jih preizkušali na las^1'j Ki Ta razvoj in ti probl® V' iz tega izhajajo, se la cnlisN in —=:!~ * nalizirajo in rešijo v rtij krepitve komunističnih » za in razvoja, ki je ug°d ,batlje mednarodno delavsko "jjagi v njegovi celoti le na. L ph načelne diskusije izhai®! jeoi-tem s pozicij marksizm nizma. . : di' Da bi se izognili skusiji — poudarja «p° v0di' se sedanji komunistiem tel ji kominformlstičnega.^jjpo izmišljajo nekakšno - • „ pon* Jugoslavijo in hočejo s, je nekakšnega atitizms*’ p-a' jO iirivaivaiJCBa tudi njihova iznajdba, šiti vse tiste, ki za'^e^avliena čelne odgovore na P01'^olji miimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiM^ II. DEL SPISAL 121 Tedaj se je Utoku razveselilo lice. Hrup rogov se je oglasil iz tabora Antov, številna četa se je odtrgala od gozda in v lahnem teku z naperjenimi kopji in dvignjenimi sekirami namerila tja, kamor je Utok postavil drhal pastirjev in sužnjev. V lepem redu so poskakovali Anti, v strnjeni celoti, kakor hi strašen plaz hrumel čez raven. Utok je bil vesel te moči, ugajal mu Je grozeči val, le kruto mu je bilo pri srcu, da ni mogel zajeziti tega veletoka, združiti ga s Sloveni in ga speljati na bizantinsko zemljo, da poplavi in pogazi, kogar koli bi srečal. Nenadoma pa se pretoči po vrstah Slovenov tih, zategel vzklik začudenja in bojazni: «Huni! Alani!« Utok se je vzpel v stremenih. Iz gozda se je usulo ob bokih Volkovega močnega voja krdelo hunskih in alanskih konji-kov. Tunjuševo delo! Pes je prišel Volku na pomoč.« Iztok je izdrl meč in potipal zapone na pasu in na šiemu. V njegovem junaškem srcu ni bilo sledu bojazni. »Konjenico razbijemo mi! Prizanašajte Antom! Nastavite kopja v bran!« Tako se je glasilo Iztokovo povelje. Anti so že prevalili dve tretjini ravnine, ki Jih je ločila od Slovenov. Tolpa ni dalje vzdržala. Z glušečim vpitjem so jo udrli Sloveni, pastirji in drhal, proti Volkovemu krdelu. Volk je pognal mogočni val z vso silo v tek, sodeč, da je tam glavna moč slovenske čete. Sovražniki so se zagrizli drug v drugega, nastal je krik in trušč, tuljenje in ječanje, hre-stanje kopij, žvenket mečev, grozna četa je padala in se dvigala, se kotalila po tleh, odskakovala v beg, se vračala z zamahnjenim orožjem. Sloveni so izgubili naglo pogum, pričeli so bežati, za njimi so se ulile reke Antov in sekale, kar so zasegle, vzklikate v zmagoslavnih vriskih, da se je stresel zrak. Takrat so zabučali trobci Slovenov. Kakor bi zgrabili Ante za tilnik, so vsi obstali. Huni in Alani so zaobrnili konje. »Prevara, prevara! Za njimi! Tam je mladič, tam velmožje!« Tako je divjal Volk. Vsa vojska se je okrenila proti levemu krilu, kjer so stali sami ♦robci. S tem je obrnila glavni četi Slovenov hrbet. Napočil je odločilni trenutek. Utok je zamahnil z mečem, prvi sončni žarki so zagoreli na rosni travi. Oklepi in šlemi so se zabliskali v soncu. Utok je plul kakor ptica na čelu težko oboroženih konjikov po ravnini. Udarili so Hunom in Alanom v bolk in za hrbet. Iztokov meč je švigal kakor misel, grozno so klali stari vojaki, ki so prišli iz Bizanca. Sproščeni hunski konji so divjali med množico, prvi Anti so se obrnili in se klali med seboj. Iztokova konjiča pa je švigala med pehoto kakor ognjena kača v svitu žarkov. Ko so se Anti dobro zavedeli in uzrli zlate oklepe in blesteče šleme, jih Je pograbila plahost. «Hi!hudij! Bizanc! Upravda!« Ti vzkliki so se razlili med stoke umirajočih. V hipu je bila vojska zbegana, poplašena v zavesti, da so planili med nje Bizantinci. Anti so pometali kopja v travo in začeli bezati proti gozdu. Za njimi je pritisnilo desno krilo veljakov. Vsa črta se je razpr-hnila, gonil je posamič Sloven Anta in mu bil na pleči. Hunska in alanska konjiča se je z redkimi ostanki gnala po dolini, za njo je pritiskal silni meč starega Slovena iz Bizanca. Iztok Je opustil pogon jezdecev. Prebijal se je skozi bežeče, do- mala razorožene gruče Antov. Zamahnil je z mečem edino takrat, če se je mimogrede dvignilo proti njemu kopje, da je odbil udarec, in vihral dalje. Oko mu je sevalo izpod šlema kakor jastrebu, ko se spusti izpod neba in šine za plenom. Po poti, katero je oral njegov žrebec med telesi, Je jezdil tudi Rado, sin Bojanov, oblečen kot centurio in še nekaj mladcev, ki so sledili ognju svojega poveljnika. Hrup in tuljenje, jok in javk, vzkliki k bogovom so glušili zrak, suha zemlja je bobnela pod nogami beguncev, v gozdu Je hreščalo, ko so trli suhljad z nogami. Utok je pridrevii do gozda, odtrgan od svojcev. Iskal ga je, pa ga ni našel. Pokrotil je besno strast in se hipoma zavedel, da je obdan od vseh strani, da so zaostali celo Rado in tovariši. Zasukal je konja, da bi ga pognal po strani v bežeče tolpe ter se presekal do svojih. Toda v tem trenutku je zagledal iskano lice. V strahovitem zamahu je siknil zrak pod mečem, kriknil je, da so oškropile pene konju grivo: uKozlič ubije Volka z jezikom!« In že se je zialilo odplavljeno Volkovo truplo v pome i-drano travo. Anti krog njega so zatulili v grozi. Utok se je zakadil v zbegano množico, za njim so letele sekire, kopja so škrtala ob oklepu, on pa je divjal preko teles in komaj nekoliko opras-njen na nogih dosegel Slovene. Na bojišče je legla noč. Sloveni so še vedno gonili polovljene Ante k ognjem. Besne, od veselja poblaznele davorije so stresale temo. na Perunovem oltarju so goreli v grmadah ovni in voli, narod je pil iz rogov med in slavil Utoka, kateremu je la zmaga rodila neo-meieno zaupanje in prižgala llubezen v srcu vsakega Slovena. Prav tedaj, ko je najsilneje vihrala domača vojska med Anti in Sloveni, je ležal Tunjuš že tretji dan vrhu hribca nasproti Svarunovemu gradišču. Dva najboliša hlapca, izborna vojaka in najspretnejša jezdeca, sta pasla tri konje na rebri. Sepetaje sta spregovorila tu in tam kratko besedo. (Nadaljevanje sledi.) vprašanja. To pa nc 0ve' ničemur drugemu kot *unistič' Čanju neodločnosti kom nih partij«. Ob zaključku svojeg3 piše «Borba»: „0 ok «Kakor se je z^° ?nr0rt9^, javi prve resolucije ,goVof$ roja, na katero smo s krepitvijo enotnosti soc'? in s hitrejšo gradnj ^j) lizma, tako bomo r«*! sedaj, ko so iz BudlmFc® gjf širili nove res0*uc^e’_nVe f pravilne zaključke te_n p nje proti KPJ in FLRJ 1G/ vzeti načelno stališče- ji učinka, ki ga tc lahko napravijo v nas njihov uspeh že zaP1 Jjo(u utemeljeni r.j(1«va je Obstajajo da lahko smatramo, da Ul1 pf' usoda ne bo boljša ni demokratičnem javntn’ j: s° nju, kajti ta napad P Cialistični Jugoslaviji tj biti nič drugega, kot i , d« napad na enakopravno lavskih gibanj in socm ^g{fl resolucije *' K0” sk° držav. Nove . biroja pomenijo dejan rak naprej k podreja bgp. mokratičnih delavskih jP njihovi preobrazbi v p!i>i* stavni privesek >n °??’tvu P demokratične in v o et/r timirovne zunanje f’ loCije j. vjetske vlade. Te rea f<> majo nikakršne nac lpZniv lage: one temeljijo ' liah in netočnih prednost«™, oto ne bodo mogle predpostavi r, P zaustaviti^ eesa nezadovoljstva in ljudskih množic: v pi . demokratičnih _R* ‘ j in . eesa, ki se je ze w ^» začenja zavzemati brcznačel oblike, izvajanje: c In degenerirane P ln ta proces le P°g|oB1 širi«. Odg urednik STANISLAV RENKO NAROČNINA Poštni tekoči Ljubljana, Tyršev« 34 Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, i"‘> [|Sga račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske ^ ^ Izdaja Založništvo tržaškega tiska O. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7.