St. 111_________                  '   V Gorici
Uhaja trikrat na teden, in sicor v torek, Četrtek
l ¦ goloto ob 4. uri popoldne ter stane  po posti prejo mana ali v Gorici na'dom posiljana:
vso leto.........15 K
¦/.     ,..........10 „
V.     ...........5 „
PosamiCnp. številke stanejo 10 vin.
„S0CA"*hi& BaiednjeJ^tfdne- priloge. ;H,Ste«nev»ffl~
I |(.tv, »Kažipot po GoriSkem in GradiSCanškem" in dvakrat
f letu ..Vozni red železnic, parnr^ov in postnih zvez".
Naročnino sprejema upravništvo' v Gosposki ulici"
I |tev. 7 1-  nadstr. v „Goriški  Tiskarni'1  A. Gabršček,-
j % naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice š^raSunijiTpo Petit-vrstak če
!. tiskano 14:iat '-G v, 2-krat 14 v, 3-krat .12 v vsaka
vista. Večkrat po pogodbi.  Večje črke po prostoru. —
Reklame  in  spisi v uredi±..ikcm  delu  30 v vrsta. Za
y oUiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
v soboto dne 25. septembra 1909.
Tetaj Kam.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Urodnigtvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom" je mogoča govoriti vsak Aaa od 8. do 11. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob' nedeljah ia praznikih od 9. do H, dopoludne. U p r a v n i 31 v o se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v L nadstr. na levov tiskarni.
NaroCnino in oglase je plaCati locd" Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravništvn.
„PRIM0REC" izhaja neodvisno od „So5o" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 160.
„So5a" in „Primore-" se prodajata v . Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: J. AfriS, Gledališka uL; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta-'!-; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen, JeJIersitz,. .Nunska ul. 3. L Hovanski. na Gorisčeku; Peter Krebalj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban,' tek. Jos. Verdi H; Ana PieŠko, Pokopal, ulica; Iv. Prešel,-Stolni trg 2; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni koiOdvor; Državni kolodvor. *— V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu di "   ~
Telefon it. 83. —
NaSi kandidaljc za splošni volilni razred so:
Alojzij Štrekeij,
df*ža^i>f poslai)«c it) posestni^ v1 Kott)i>a.
Dr. Alojzij Franko. Anton Križnic,
župan it) veleposestnik v Kjaoalu.
Te volite jutri!
Volilci! Vsi na volišče!
Dragi oolilci!
P;žagamo Varn na srce, da volite^ naše k;-»didate!
PojUite vsi volit! Nijeden ne srne ostati doma!
Od jutrišnjega dne je odvisna bodočnost goriške dežele.
Ako zmagajo klerikalci, se bo nam vedno slabše godilo.
Ali ni bilo dosti 6 suhih let, katera so pa klerikalci še podaljšali na 8.
Slovenci plačujemo davke, redijo se od njih pa Furlani. Zakaj? Zato, ker smo imeli v deželnem zboru nesposobne in prodane poslance, katerim je načeloval dr. Oregorčič, ki je bil zvezan s Pajerjem v neskončno škodo goriških Slovencev.
Davki rastejo, naš davkoplačevalec 'mora plačevati in plačevati, Pajer pa obljublja, kakor v nedeljo v Zagraju, Furla-»iji vedno več! Kam pridemo?
Mi potrebujemo odločnih, energičnih poslancev, potrebujemo dela za ljudstvo v deželnem zboru in odboru — šarlatanstva in norčevanja z našim ljudstvom je bilo že dosti v deželni hiši.
Naj bo konec slepljenju in izkoriščanju našega ljudstva. Naj že mine doba, v kateri sta imela Pajer in Oregorčič Slovence na Goriškem toliko časa za norca!
Volilci! Glasujte za naše kandidate! Naši morajo zmagati. Naši pometejo iz deželne hiše vso laško Pajerjevo in slovensko Gregorčič-Berbučevo nesnago!
Cel svet bi se nam smejal,
ako bi zmagali jutri klerikalci!
To bi bila sramota za goriško deželo.
Trije povsem nesposobni Ijud-ie bi prišli v deželni zbor! Ha ha! Ta bi bila lepa!
Manfreda in Jerič sploh ne vesta, kaj je to deželni zbor — Fon pa se ni poprej nikdar brigal za politično življenje. On se je spustil v politiko samo zato, ker hoče komodno živeti! Novostrujarji v klerikalni stranki sami to ostro obsojajo, zgražajo se nad njegovo komodnostjo ter pravijo, da je Fon »za nič poslanec«
Cel svet bi se nam smejal, če bi poslali te može v deželni zbor.
Gregorčič seveda bi jih »muštral« lepo po svoje tako, kakor bi bilo prav njemu in dr. Pajerju, s katerim hoče ostati zvezan tudi v novem deželnem zboru!
Klerikalci po celi deželi
so se vrgli z vso silo sedaj zadnje dni in zadnje trenotke v volilni boj.
Letajo okoli, begajo ljudi, lažejo, ob-r.ekujcjo in pa — p o d k u p u j e j o ter da-j ej o za pijačo, da teče vino od miz.
Klerikalni agitatorji imajo polne žepe denarja, vse v ta namen, da bi osleparili volilce da bi volili 3 nesposobne kandidate za poslance.
Gorje deželi, ako se to zgodi!
Naši kandidatje so. možje, ki bodo znali energično nastopati za ljudske koristi. To so že pokazali v deželnem zboru, kjer pa je za enkrat še zmagala hudobija klerikalcev in laških liberalcev nad p o-š t e n o voljo, delati za ljudstvo, s katero so prišli naši poslanci v deželno zbornico.
Delajo tako, ker bi radi prišli k polnim jaslim nekateri ljudje, ki so že lepe svote dobili lž deželne blagajne za prazen nič.
Gorje deželi, ako bi bila odbornika zopet Berbuč in Gregorčič.
Okoli 50.000 svltllh kronic je dobil Berbuč od svojega odbornikovanja, pa kaj je storil za to?
Nič dobrega, škodo pa veliko.
In sedaj naj bi zopet volili može, katere je postavil za kandidate dr. Anton Gregorčič, ta velika nesreča goriških Slovencev!
To ne srne biti!
Jutri je dan, na kateri. moramo pobiti protislov nska klerikalna stremljenja, ki hočejo zabito ljudstvo pa polne klerikalne malhe.
„Gor, Tiskarna" A. Gabrščck (odgov. J. Fabctt) tiska in zal.
Miškini Slovencem preti velika
nevarnost,
ako bi prišli zopet klerikalci v deželni zbor v kolikor toliko vpoštevanja možnem številu!
Gregorčič bi hitro poiskal zopet Pajerjevo pomoč, kajti pogodba trdno drži.
Pod zvezo Pajer-Gregorčičevo v novem deželnem zboru bi rastli:
N o v i d a v k i, ker je obljubil Pajer v Zagraju velikansko gospodarsko pomoč Furlaniji.
To gospodarsko pomoč Furlanom bi plačali mi Slovenci!
Sedaj smo Slovenci v deželni hiši — slava Gregorčiču in Berbuču — berači za vrati, katerim se meče ostanke, ako pa pridejo Gregorčičevi kandidatje In on v deželni zbor, potem pa nas pahnejo izza vrat čez prag na cesto, kjer naj bi poginili!                                                     '
Kdor bo volil Gregorčičeve kandidate, dela le v take namene!
Zato pa odstranimo nam Slovencem grozečo nevarnost ter volimo le naše ljudske kandidate, ki bodo res delali v blagor ljudstva!
Oeliko gospodarsko pomoč furlaniji
je obljubil, kakor smo rekli — Pajer!
Nimajo še zadosti!
Vsak vodnjak v Furlaniji, vsaka škar-pa, vse ceste in mostovi, obrambena dela, razne poprave, vse, vse je narejeno na deželne stroške.
Pa še ni dosti!
Pajer je rekel v Zagraju, da hoče narediti iz Furlanije — »zemeljski paradiž«, Seveda tudi s slovenskim denarjem!
»Agro monfaiconese« smo že namočili Furlanom s slovenskim denarjem. Sedaj hočejo še več — paradiž.
Zlate ribice bodo plavale po sladkih ••odah, po Soči v Furlaniji se bodo prevažali parniki, vse lesene mostove zamenjajo z železnimi, železnica bo iz vasi v vasi, pelagro odpravijo, dajo jim sploh, kar jim srce poželi.
V take namene, za Furlane, bomo plačevali, za Furlane, da bodo imeli paradiž na zemlji, — slovenski del naše dežele pa naj se pustoši vedno bolj in bolj. .Ni podpor, in če so obljubljene, se ne iz-vr-lijo tako, kakor se je pričakovalo. Obljubiti je eno, dati drugo.
Povsodi smo teptani — sedaj pa nam napoveduje Pajer novo teptanje!
Zato pa kličemo: proč ž njim! Proč z njegovim zaveznikom Gregorčičem, •proč f, njegovimi kandidati.
Naši ljudski zastopniki morajo v zbornico, da preprečijo nevarnost, ker,Pajer koče z nova škodovati in pustošiti našo deželo, Furlaniji pa dati novo, veliko go: spodarsko pomoč, ki naj jo spremeni v zemeljski paradiž.
Proč s kandidati, ki bi gradili   urja-nom paradiž, nam pa pustošili deželo vsled svoje nevednosti, nesposobnosti in vsled zveze izdajalca slovenskega naroda z našim največjim sovražnikom-dr. Pajerjem! Vsi na volišče! Volilci v goriški okolici! Vsi na volišče! Me udajajte se strahovitemu pritisku ...   duhovščine!..
Biljenski krat Abram
zopet rogovili okoli ter leta po Bukovici in Volčjidragi.
Tudi shod je imel. Pa kakor je mož mogočen, je med potjo ustavljal ljudi, vabil na shod, na shodu pa ni hotel imeti predsednika. Ampak predsedovati je hotel sam.
Ta rogovilasti nune je udrihal po naših kandidatih. Ko mu je hotel g. A r č o n odgovarjati, pa je rekel, da mu da pozneje besedo. A/Čon ga je vprašal, kje je predsednik.
Potem je nastal nemir in nimc Abram je moral v drugo sobo. Poslušalo ga je par ljudij, ko je klobasal razne neslanosti.
Pravijo, da ima tam okoli samo 9 klerikalcev.
Kaj misli, da so drugi ljudje tako nespametni, da se bodo dali ujeti na Abra-move Iimanice?
V Bukovici nima nič iskati.      V'.
K nekemu kmetu je šel v vinograd ter mu povedal, kako ima voliti -—če ne t Kaj če ne?          .          .......,:.   ..-,•-,
Mož ima posojilo iz farovške posojilnice. Če ne bo volil po Abramovo,.pa bodo izterjali hitro .posojilo^ ¦".
Kolikokrat smo že wkli: Varujte se farovških posojilnic!
Abram divja okoli pa ne opravi nič.
Žalostno bi pa tudi bilo, če bi šli možje in mladeniči za to rogovilo!
Proč z Abramom!
Zakaj ni imel ono nedeljo molitve? Ali zato ne, ker je imel Sokol veselico ali zakaj ne?
Abrama ne. posluša nobeden, kdor ima zdravo pamet v glavi!
Shod v Bukovici.
Drevi ob 7. uri bo volilni shod V B u-k o v i c i pri Jožefu Kebru Vabi se k obilni ude-ežbi.
Dolilne komisije.
Pazite, da padejo povsodi naši ljudje v komisije!
Volilni komisarji imajo nalog, sprejeti v komisijo dva napredna člana, kjer je občina klerikalna.
Somišljeniki, pazite, da pridejo povsodi naši ljudje v komisije.
Pridne pravočasno na volišče ter predlagajte konvsarju naše pristaše v komisijo.
Pozor!
koliki!
Dne 26. septembra bodi dan vstajenja goriških Slovencev.
Cela Slovenija Je obrnjena na hrabre t , /edne briške Slovence ter pričakuje z n.:. jtostjo izid volitev.
Pokažimo, da smo goriški Slovenci res za.odni in da si hočemo ta pridevnik tudL ctiranitl.
. Poguma boj iti zmaga mora biti naša, ker r*,sv;va !ve le ena.
f azile na izkaznice ali legilimacije!
Vzemite jih seboj na volišče, ker sicer ne boste megli voliti. —.
. Po dovršeni volitvi izkaznice shranite, ker bi jih utegnili rabiti še za .ožjo volitev, — , i Upamo pa,,da zmagamo že 26. t. ni., ako v naših vrstah stori vsakdo '• svojo dolžnost.                     •         ¦           ¦ , j.
VsaH glas jaW je folija poitKDa.
poli>o ljudi je « sfafti, ltf D« toorejo tfolfH.
Zato pa je toliko,večja dolžnost drugih,  da gredo vsi
na volišče. Kdor ostane doma, je izdajalec in škodljivec
goriških Slovencev!
Kličemo v teh resnih časih ponovno:   Vsi   D3   VOlJŠGB !
Glasovnice so sicer dobre kakoršne-koli, ker zakon tega nič ne določa, vendar bo najbolje, ako se pridrži oblika in velikost znanih uradnih glasovnic.
Naše organizacije po deželi so jih dobile iz Gorice, že izpolnjene z imeni kandidatov.
Volilci
Volilci! Kaj hočete? Ali nadaljevanje Pajerjevega gospodarstva v zvezi z Gregorčičem, kar je tako neznansko škodo-dovalo Slovencem, ali hočete, da neha to škodljivo gospodarstvo.
Mislimo, da hoče vsak p r e m e m b e, vsak, kdor ima pamet v glavi.
Torej, kaj? Edina pot, ki vodi do pre-membe, je pot na volišče!
Torej vsi volit!
Goriški meščani!
SLOVENCI VOLILCI!
Dne 26. t. m. ste pozvani, da volite v splošni skupini 3 poslance v deželni zbor. Ker je hotela vsoda, da volimo v tej skupini mi Slovenci skupaj z Italijani, hočemo ob tej priliki nastopiti samostojno, in pokazati našim zagrizenim nasprotnikom, da nismo tujci, pač pa da živimo tukaj, in da hočemo tukaj izvrševati svoje pravice.
Dogodki zadnjih dni, ki se odigravajo pred našimi očmi nas morajo uveriti, da moramo tudi Slovenci začeti javno nasto pati in pokazati merodajnim faktorjem, da smo tukaj na lastni zemlji, in da hočemo biti upoštevani. Nočemo več hlapčevati, ne pustimo se več teptati 1
Od Vas, dragi volilci, je odvisno, ali si pustimo še nadalje kratiti naše pravice.
Ne! in odločni ne! bodi naš odgovor. — Vaša dolžnost slovenski volilci pa je da greste vsi na volišče in glasujete za kandidate, ki jih je postavil odbor združenih Slovencev v Gorici.
Naši kandidatje so:
Brajnik Alojzij od Alojzija, posestnik v Gorici.
Dugar Luka, zasebnik v Gorici. Fabčič (v. Josip, poslovodja tiskarne v Gorici. Vsi na volišče in pokažimo, da nismo tujci, pač pa državljani, ki imamo enake pravice kakor drugi.
Biti slovenske krvi, bodi Slovencem-ponos!
Stroga disciplina
mora vladati v vrstah naših somišljenikov?
Le s strogo disciplino moramo zmagati.
Vsak mora na volišče in vsak mora voliti vse 3 naše kandidate!
Nobenega se ne sme črtati!
Tudi ako komu kak kandidat ni povsem všeč, ga ne sme črtati.
Tu gre za skupne cilje, ki so veliki. Zato proč z vsemi pomisleki, proč s kako osebno mržn j o — vsi volimo predlagane kandidate.
Naš namen je lep: streti kleri-kalizem na Goriškem!
To pa moremo le, Če volimo vsi jed-nako.
Zato priporočamo ponovno strogo disciplino!
Dragi okoličan*!
Na goriško okolico so se vrgli klerikalci z vso svojo močjo, z velikimi svota-mi volilnega denarja, katere imajo na razpolago.
Klerikalci upajo, da bi se dalo za nje kaj doseči v goriški okolici, tako, da bi goriška okolica odločila klerikalcem zmago v splošni skupini.
Ali naj se morda to zgodi?
Apelujemo na volilce v goriški okolici, da se ne dajo prevariti od Stranke Ljudski.^ Sleparjev!
Žalostno oi bilo. ako bi goriška okolica odnesla iz volilne borbe žalostno slavo, da je ona pripomogla klerikalcem do zmage, kar bi pomenilo:
Sovo dobo zopefnih 6 suhih let!
Okoličani! Vas hočejo preslepariti z lažjo in praznimi obljubami, da bi volili Gregorčičeve kandidate, ter pomagali klerikalcem do zmage.
To se^e sme zgoditi.
Kaj naši okoličani naj bi vzeli na svojo vest dobo novih suhih let?
Mislimo, da upajo klerikalci zaman!
Goriška okolica si mora dati dobrb spričevalo, da dobijo veliko večino glasov naši ljudski kandidatje!
Goriška okolica si more pomagati le, če pomaga vreči ob tla Gregorčičeve kandidate ter voli naše ljudske može, ki imajo potrebno sposobnost za poslance in dobro voljo delati v korist ljudstva.
Fon
je državni poslanec. Sedaj hoče priti tudi v deželni zbor in sicer upa, da mu pomaga v glavnem goriška okolica, ki ga je poslala tudi v državni zbor.
Kaj pa je storil kot državni poslanec? Farbarji pravijo, da rešuje kolonsko vprašanje. He, ne, kdo to veruje? Faidutti se je začel pečati s tem vprašanjem, pozneje, ko so videli klerikalci, da se da kovati politični kapital iz tega, se je pa pritaknil zraven še Fon.
Pošto v Pevmi je moral preskrbeti Štrekelj, istotako v Opatjemselu — zaslugo za to so potem klerikalni farbarji prišivali pa na hrbet nedolžnemu gospod? * Fonu!
Fon ni za poslanca!
Tudi je c. kr. uradnik.
»Primorski list« in »Gorica« pa sama pravita in posebno važnost polagata na to, z debelimi črkami, da nikakor ne voliti c. kr. uradnika.
Volilci! Ubogajte »Gorico« in »Primorski list« i n n e v o I i t e F o n a, ker je odvisen radi službe. Tako učita Gregorčičeva lista.
Torej Fona ne bomo volili, ker je o d-visenc. kr. uradnik.
Tak ne more dobro zastopati našega ljudstva!
Mrtvi se prikazujejo
za volilne agitatorje.
Vsemu smo že vaieni: Bog, Mati Božja, angelji in svetniki, pa tudi vsi hudiči, nebesa in pekel, — vse je že večkrat bilo na delu za klerikalne volitve. Letos pa je dosežen v zlorabi verskega čustva rekord. I V Krejski občini so razkrili strašno novi-j- co, da se prikazuje ranjki X., ki toži: Gor-\ jč meni, ker sem v življenju volil liberal-i ce!« Višek švindla je dosežen! Dosti je backov, ki verujejo v to oslarijo!        \
Klerikalne laži, da bi varali volilce.
Mežnar na Karnnem je kričal včeraj v krčmi pred mnogimi ljudmi: »Glavna maternica(!)je vzeta iz panja.« Ko so nekateri vprašali, kaj to pomenja, je odgovoril: »Dr. Frankota so zaprli.« — Torej celo tako nesramne laži naj služijo Gregorčiču, da bi še enkrat zmagal? In-fanino! Kamno je v Gregorčičevi rojstni županiji.
Slava Grioriii! -
(Z dežele.)
Iz povsem zanesljivega vira smo dožhali, da se ljubljenec naroda, kovač krivičnega deželnozborskega reda, zaveznik Pajerjev ni vdeleževal sej dež.
odbora, odkar je bil zaključen državni zbor, četudi so bile te seje važne.
Ali je torej kaj čudnega, da nas Italijani povsod pritisnejo, če imamo take zastopnike kakor je dr. Anton Gregorčič.
Volilci, odprite oči, ter pomagajte o-lajšati težko odgovorno breme dr. Antonu Gregorčiču, da mož ne podleže pod težo časti in brezdelja za vas.
za splošni uolilni razred so:
Alojzij Štrekelj,
držauni poslanec in posestnik u Komnu.
Dr. Alojzij Franko,
odvetnik u Gorici.
Anton Križnic,
župan in ueleposestnik u Kanalu.
Te volite jutri!
DOPiSI.
iz cerkljanskega c kraja.
Iz Cerknega: (Odgovor dopisniku »Primorskega lista« iz Cerknega z dne .9. t. m.) Da se je dopisnik v »Prismojencu« po dolgem premoru, med počitnicami, v preteklih pasjih dnevih, nalezel pristne pasje stekline, to je pokazal spet v svojem dopisu z dne 9. t. m., kajti tamkaj ogri-zel je prav po »katoliško« vse debele in suhe liberalce.
Ni vredno sicer odgovarjati, čeprav mi je v »Prismojencu« že uehroj nečastnih naslovov nadel. Imenuje me tudi »suhi Cene«. S tem rni je dano najbojše spričevalo, da ne živim za svoj trebuh, kakor klerikalni samopašniki. Star izrek se glasi: da Cerkljanska dolina je farška planina in ta planina donaša našemu dopisniku 20 K dnevne plače s katero ima edino za svoj trebuh skrbeti, pa vkljub temu ga do danes ni še nič razširil. Koliko družin bi na dan za 20 K preživelo?
Z njegovo mastno plačo, pa niti sami njegovi osebi ni mogoče do masti priti, pač se jasno kaže, da pri njem ni božjega že-gna. čute se, in naš dopisnik se tudi sam izraža, da ne misli za vedno </ Cerknem ostati, kar nas Bog obvaruj! pač pa, zelo dvomim,, da bi našel kje tako sladko pašo, kakor na »farški planini« v Cerknem. Tudi dvomim, da bi ga kje drugje hoteli sprejeti, ker bolj kakor kmet suhe krave, bolj se boji vsaka fara suhega nunca, kajti splošno je znano, ako se hoče medlega gospoda dobro odebeliti, more vsled tega cela fara zmedleti.
Ker sta »Soča« in »Primorec« že opetovano očitala, da naš dekan polni predale »Prismojenca« in »Gorice«, ter mirne farane z vsemi priimki obdelava, ter tudi naši klerikalci pričujejo, da naš dekan vse te neslanosti v svet spravlja, in ker se za vse to očitanje ni še nič opravičil, ga vsled tega poživljam, da naj moje očitanje z dokazi izpodbije, ako tega ne stori, ga moram potem opravičeno imenovati s pravim imenom.                       renc.
Priporočamo našim rodbinam
Razne vesti.
PROSIMO POROČIL O IZIDU VOLITEV! — Prosimo, da nam sporočilo somišljenik! takoj brzojavno izid volitev v nedeljo 26. t m. Prosimo hitro poročil iz vseh občin.
Naslov za brzojavke r »Soča« — Gorica. —
Umrl je v Ljubljani g. dr. Ivan Milan Hribar, odvetnik, edini sin 'ljubljanskega g. župana. Preostalim naše sožalje! *
Pojasnilo. — Vsled raznih glasov ? dežele moramo konstatirati, da ni nikake-ga spora med napredno In kmečko sira" nko. — Toli ožigosani pamflet v »Kmečkem Glasu« je podtaknil človek, katerega čaka zato še plačilo. Dr. Franko nI pri tem nič prizadet. — Toliko v potrebno pojasnilo!
Dragi volilci! Vsi, do katerih pride današnja »Soča,« Gorjani, Kraševci, \\. pavci. Okoličani, Brici, upoštevajte naš glas v zadnjih trenotkih pred volit ami: Volite naše kandidate!
Kdor v mestu še ni dobil legitimacije naj se zglasi za njo nemudoma na mag|. siratu!
Paradiž obljubuje "Furlanom Pajer, politični Gregorčičev gospodar, tisti čas! ko deželni odbor protestuje proti regulaciji Vipave ter tlači vedno bolj v kot med stare akte načrt o preskrbi Krasa s pitno vodo. — Ali naj pošljemo v deželni zbor po vsem tem zopet par političnih hlapcev Gregorčiča, trdega zaveznika IV jerjevega?
MESTNI SLOVENCI! Jutri vsi na volišče!
Poslanca Fona hvalijo klerikalci tudi radi premestitve učiteljišča v Gorico, češ, da je zadnji čas letal okoli ministrov. Na Dunaju je res bil aii z Maranijem se je vrnil v Gorico obupan, da je premestitev u-stavljena. '-r- To so Fonove zasluge! — Premestitev je že zdavnaj določena in bi že bilo učiteljišče v Gorici, pa so klerikalci pred 2 ietoma z neumnim balianjem v listih stvar zavlekli, ker so tako opozorili Lahe, ki so kričali na kar vlada ni že takrat izvršila premestitve.
Značilno, pomembno! — »Gorica piše o najrazličnejših rečeh — ali kar tilio je o tem, kar je obljubil Pajer Furlanom. S tem potrjuje, da bi morali graditi Slovenci Furlanom obljubljeni paradiž, ako hi prišli v dež. zbor Gregorčič in njegovi pajdaši! Proč ž njimi — mi potrebujem« gospodarske pomoči ne pa Furlani!
Izzivanje laških deželnih uradnikov.
—  Laški deželni uradnik Gl^anni Loren-zoni nam piše:
»Oisl. Uredništvo lista »Soča« Tu. L ozirom na dopis: »Izzivanje laških deželnih uradnikov« tega cenj. lista z dne 16. t. m. št. 107, prosim čisl; uredništvo v smislu § 19 tisk. zak., da objavi sledeči popravek: Ni res, da sem izrekel v svojem govoru v Gradišču besedo »barbari«. Z odličnim spoštovanjem Giovanni Loreu-zoni.« V Gorici, dne 22. septembra 19')9.
O pa z k a. Nimamo prostora danes napraviti komentar —- konstatujemo le to, da v »Soči« popravlja Lorenzon ter trdi, da ni rabil besede »barbari«, v »Cor-rieru<vkjer stoji črno na belem, da je rekel Slovencem barbari, pa noče popraviti ničesar! To govori dosti.
Včerajšnja »Gorica« je polna lažij. obrekovanja in falotskega zavijanja resnice. Zlasti kar piše glede napredne in kmečke stranke je vse zlagano. — Klerikalni hinavski brezverci se delajo verne in pobožne, pa bi se smejali, če bi zmagali, da so osleparili ljudstvo zopet z vero. Tako so se že smejali! — Enkrat kriči »Gorica,« da ni napredne stranke, drugič da ni kmečke — v resnici "pa gresta obe v boj s skupnimi kandidati proti klerikalcem! — Nagromadenih je v »Gorici« toliko lažij, da bi se rabilo cel mesec, pred-no bi se jih ovrglo. — Neverujte ničesar »Gori c i.« To je nesramen laž-njiv list. — Laže tudi ozvišanju učiteljskih plač. Nikdo izmed nas ne misli na povišanje plač učiteljem na ljudska bremena in tudi učitelji sarni ne. Hočejo pa da prevzame država troške /a šolo!
Falot je tisti človek, ki je pisal v laž-njivem »Prismojencu,« da je parola liberalcev: boj slovenskemu Šolstvu v mestu!
—  Boj proti slov. šolstvu v Gorici bijejo klerikalci, ker držijo Šol. Dorr, v svojih krempljih, da se ne more razvijati in ni mogoče ustanavljati otroških vrtcev, kakor treba. — Proti slov. šolstvu v Gorici so klerikalci, ki so zapackali slov. šolsko vprašanje ter stoji slov. Šola še vedno Podturnpm!
Pozor! — Prave mostne tehtnice se dobe" edino le pri Ivanu Pri m o ž i č »' v Gorici na Kornu št. 3.
Slovenski meščan je, pozor! Po mestu , juinijo, da se pripravljajo znani razgrajal na nove demonstracije, ali bolj zahrbtne. Pozor! Imejte odprte oči zvečer in ponoči, varujte sebe in znance!
»Kdor nima verskega prepričanja, Likdar ni vesten.« Tako pravi »Prismojene« Mi poznamo v klerikalnem taboru L0lno brezvestnežev. Ker niso vestni, ni-Fmajo tor.ei2^er^egLfrspnOariM!?tor*^$& .- brezverci! in res' je:" brezvercev in brezvestnežev je polno v klerikalni stran-I kil —
O pobiranju užitnine v državni' režiji »zopet farbajo .klerikalcih.. Vlada je vzela j sama od s^be to reč v svojo roko, »Primorski list« pa pravi, da sta jej ukazala Gregorčič in Berbuč. Kaka farbarija! .— [Na laški strani Furlanom pravita pa deželni glavar Pajer in tajnik Pettarin, da sta onadva ukazala vladi, naj pobira užitnino. — Eni kot drugi so na tej reči nedol-l |iii. Pa imajo občine dobiček, to je čisto v redu. Saj ni nihče proti temu. — Če pa ; tečejo v deželno blagajno dobički, o teli [ pa naj farovški bahači kar molčijo, ker od I teh nimamo Slovenci nič. Te že znajo La-\ |ii porabiti zase! — Kaj pa bo sedaj, ko po zakonu neha erar pobirati užitnino ter mora razpisati zakup? Kje so junaki, da zopet iikažejo vladi, naj pobira naprej užitnino? Majhni so in poskrili so se. Sedaj bo treba prevdarjati, kako se uredi to reč, da bo v korist občinam in res tudi deželi! Mi želimo, da bi ne trpeli škode Slovenci, ko pride do zakupa!      '    ~
Naš nadškof in knez hoče imeti v vili Bockmanovi vGorici svojo gimnazijo, seveda nemško. Tam se izvršijo razna dela. Ali pa veste, kdo je dobil delo? Neka laška tvrdka iz Trsta. Podjetnik je Lah, nadzornik jud, plačalo pa naj bi za to mdškofovo podjetje naše ljudstvo, od katerega se zahteva, naj prispeva za škofov zavod v Gorici. — Oglasili so se tudi slovenski podjetniki. Ponudbe so bile nekoliko ceneje. Oglasili so se dobri podjetniki, h a d š k o f je izročil delo i n z a -I u ž e k p a L a h o m i u j u d o m! Lepa je ta! — Te dni je hodil nadškof po Krasu birniat, tik pred volitvami, rotil je Krašev-ce, naj volijo katoliške njegove kandidate, da bodo delali dobro za Slovence. — Evo, kako dobro delajo klerikalci za Slovence. Dokazal nam je to sam nadškof in knez. — Volilci! Kdo bo potem še volil klerikalce!
Pazite na volilu*/ komisije! Klerikalci so vsega zmožni. Ničesar jim ni zaupati. Pozor! Zabranite, če le mogoče neredno-sti; drugače naznanite jih sodniji.
Vsi trije Gregorčičevi kaiididatje v splošni volilni skupini so za poslance nesposobni Manfreda je čisto navaden človek, ki je morda dober še za župana v majhni občini,* toda v deželni zbor pa ne tiče; moral bi le molčati pa kimati, sedeti in vstajati, kakor bi ukazal Gregorčič, seveda ako bi prišel v deželni zbor. O Fonu pravijo klerikalni novostrujarji sami, da ni za nič poslanec; Jerič je navaden kmetic, ki je živel mirno v Kobdilju ter se mu še sanjalo ni nikoli o deželnem zboru. — Manfreda in Jerič sploh ne vesta nič, kaj ie to: deželni zbor. Kdo naj bo torej tak čuk, da bo voli take nesposobne kandidate! —
Kolesarsko društvo »Danica« naproša še enkrat uljudno vse gg. člane, da se udeleže v velikem številu izleta v nedeljo na Opčine, ko se vrši I. jugoslovanska dirka kolesarskega društva »Balkan« iz Trsta; kakor tudi popoldanske slavnosti v N. Domu pri sv. Ivanu. Odhod z državno železnico ob 7 uri 19 min. zjutraj na ttpčino, kjer se pričakuje dirkače na cilju. Odhod s kolesi pa ob 6 uri zjut. izpred društvenih prostorov. Od našega društva »Danica« bode dirkalo več članov.
Kaplan Zlobec v Sežani dela čast svojemu imenu. Te dni je letal okoli kot političen agitator ter mamil volilce, naj volijo nesposobne Gregorčičeve kandidate. — poslej je bil mir v Sežani in z župnikom '-•vijo v miru; če bo Zlobec ruval, se mu •'-na spodtakniti ob lastni zlobi!
Preinovanje konj. — Pri premovanju konj v Gradišču ob Soči 21. t. m. je dobil v I. kategoriji I. premijo 60 K in medaljo '• B a t i s t i č iz Gor. Vrtojbe; v II. kategoriji III. premijo, 40 K in medaljo I. La-sič iz Vrtojbe; edina dva konjerejca iz Koriške okolice. Prav bi bilo, da bi vlada 8krbela za konjerejo v goriški okolici vsaj fcko, kakor skrbi za Furlanijo!
V Kranjskem  deželnem  zboru  sta
sprejeta nujna predloga, da naj se izdela načrt zakona, ki uredi učni jezik na šolah, oziroma da ima biti v vseh šolah, izvzem-ši Kočevje, le slovenščina učni jezik. .
Višima poštnima kontrolorjema sta imenovana kontrolorja gg. Gregor B a r-tol in Josip Stok. . V tržaškem mestnem svetu so prote-StiralUkški libgralci proti premestitvi slov. učiteljišča. Odgovarjal je dr. Slavik.
Dr., Slavik je na to rekel, da se mu stvar ne zdi nujna, ker tu ne gre za to, da bi se preprečilo kakov nameravan ukrep, temveč za protest proti izvršeni stvari. Premestitev slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico je namreč definitivno sklenjena stvar, dane so že vse potrebne odredbe ter se je premeščenje dejanski že začelo. O kakem preklicu ni torej govora. Gospodje Italijani bodo lahko protestirali ves čas, dokler bo učiteljišče v Gorici, kar bo trajalo — kakor upa govornik — na vsaki način še precej časa.
Sicer napravljajo Italijani dosti hrupa za nič. Slov. učiteljišče ie bilo dosedaj v Kopru, ki je gotovo bolj italijansko mesto, nego je Gorica! Če je res, da bo ta šola nevarnost za italijanstvo Gorice, bo pa rešeno take nevarnosti kopersko mesto, tako, da italijanstvo nima nobene izgube. Gre ze srednjo šolo za vse Primorsko, radi česar je naravno, da se isto ustanovi v glavnem mestu dežele, ki je po svoji veliki večini slovenska.
V stvarni debati se je zopet oglasil dr. Slavik ter je go\: <11 približno tako-le: Vsi, Italijani, Slovani in vlada, srno edini v tem, da Koper ni pravi sedež za slovensko učiteljišče. Radi tega je morala vlada to upoštevati in premestiti zavod drugam.
Za novi sedež je izbrala Gorico. Sedaj oglejmo si malo to Gorico! Po pred-govorniku je to izključno italijansko mesto, tam se govori samo italijanski, tam ni nobenega Slovenca. V resnici pa je Gorica glavno mesto dežele, ki je z dvema tretjinama slovenska, ima veliki del prebivalstva slovenske narodnosti tako, da je občina obvezana vzdrževati v mestu slovensko Šolo. Kakor glavno mesto pretežno slovenske dežele je Gorica sedež vseh deželnih centralnih, političnih in sodnih oblasti, ki uradujejo italijanski in slovenski. Radi tega mora biti med dotičnimi uradniki tudi dosti Slovencev in več Slovencev nego Italijanov, ker imajo oblasti več opravila s Slovenci, ki jih je več, nego z Italijani. V Gorici se že nahaja žensko slov. učiteljišče z dotičnimi pripaduimi zavodi (vadnica).
Imamo torej že tam slovenske učitelje, profesorje in učiteljice, in tudi učiteljske kandidatinje. Italijanstvo Gorice torej ni tako izključno in čisto kakor je vi slikate!  —
radi take malenkosti?! Saj ima jutri italijanska liberalna stranka svoj protestni shod v gledališču »Politeama«. Temu Shodu ste morali pridržati današnjo manifestacijo, ki ni manifestacija mestnega sveta, temveč laško liberalne stranke. In za takov nastop bi bilo" bolj primerno gledališče, nego ta dvorana ki ima služiti delovanju občinskih zastopnikov za prospeh in n>pl;edelci)bčine:iri ne za take nepotrebne in brezuspešne manifestacije!               i
Saj vemo Slovenci, vlada ve in ves svet ni nam torej tega ne treba praviti še posebej, da ste vi tržaški Italijani nasprotni ne samo slov. učiteljišču, ampak vsakemu našemu koraku do kulturnega napredka. Vi bi najrajše hoteli, da bi nas vlada tiščala v verigah, ali pa nas kar z brzo-vlakom poslala v daljno Rusijo. Vlada pa vas ne more zadovoljiti, ker ne zahtevate pravice, temveč obranite v vaših starih krivičnih priviligijev na našo škodo.
"Slovenci in Italijani so takorekoČ obsojeni, da žive skupaj v tej deželi in po mojem mnenju nikoli ne izgine od. tod ne slovenski ne italijanski narod..Zato bi morali skušati, da se sporazumemo v medsebojno korist. Da se bi med seboj prepiramo, gre vse to na korist tretjega, ki v tej naši deželi nima nobene pravice!
Dočim se tako razgrevate, ker pride slovenska srednja šola v glavno mesto pretežno slovenske dežele, gledate mirno nemške šole, s katerimi nas obdarja vlada. In vendar Nemci niso prarodtio prebivalstvo naših dežel, kajti velika daljava ločuje Gorico in Trst od sveta, kjer prebivajo Nemci. In nemške šole so vam bolj nevarne, kajti vaši otroci obiskujejo nemške šole, slovenskih pa ne! Proti nemškim šolam protestirajte torej in ne proti šolam tiste narodnosti, ki vam jo je usoda dala za sodeželane! Ob našem prepiru vživa tretji in povsodi vidimo že posledice te vaše taktike! •
Mi Slovenci bomo torej glasovali proti predlaganemu dnevnemu redu. ker je premestitev slov. učiteljišča v Gorico primerna in pravična.
Naznanilo.
Slav. občinstvu se uljudno naznanja, da se na
zobozdravnlški atelfje g. dr. Ivana Eržena
H do 15. oktobra t. I. v hotelu
pri   „zlatem  jelenu".   Od   15.
oktobra dalje, pa v Corso Verdi
Št. 37. I. nadstr.
Moll-ov Seidlitz-prašek
•ie za na Zeloden trpeče neprekosljivo Bredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2-
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
IW-ov Franc, žganje in sol
za ribanje livota. — Bolečin oldjInJoCc in okrepiuJoCe sta- ,, roznano sredstvo proti trganja 'i in prehlajenja vsake vrste. Oi Ir. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna i. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I
Tucblauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolettl
A. Gironooli.
Ma'i oglasi.
NajmanjSa pristojbina htanc <>9 vin. Ako je oglas obV.mJSi se raS.au za vsako besedo 3 vin. KajpripravnejSe inseriranje za trgovce in obrtnike.
Koliko jo manj 5ih trgovcev fn obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in colo v mestu) nihCo no pozna, ker nikjer ne inserirnjo. Skoda ni majhna.
Qnppjmp ep na stanovanj« in dobro hrano di-upi CJIIIG «C ja]ce. Natančneje se izve v ulici Scmcniški št. 12 II. nadstr.
Na stanovanje liT hrano
! JJodočtjost!
Proda ali u najem daje se jednonadslropna hiša, oddaljena četrt ure od su. liucije na Primorskem.
Dečletna gostilna s prostori za trgovino.
Hiša stoji na zelo pripraunem prostoru, ker se bode najbrž gotovo tam mimo gradila železnica.
— Ceni po dogovoru. -Ponudbe na:
1000 - foštnoležeče logatec.
ulici Morelli 23.
se   sprejme 2 dijaka. Poizve se v
fifl&nnriiPnSI z_ večletno šolskoizobrazbo, zmožna .
slovenskega, italijanskega in nem-           . .
škega jezika, želi vstopiti v kakšno odvetniško      o   p
pisarno ali v  kako večje trgovsko podjetje v  t «o .r^ Gorici. Ponudbe na upravništvo »Soče^ št. 100.
Pošten ml i odraslo družino,
ki je izurjena v gostilniški obrti, želi prevzeti
, v najem, ali na račun dobro idočo gostilno
(jorlca je torej mesto, kjer se govo- i aH restavracijo. Ponudbe prosi pod I. K. na
ri italijansko in ki ima za sedaj italijansko , ..    ______upravništvo^našegajista^________
<Junii lf  eifniim f   Slovenska brivnica v Gorici OViHI » 81 UJMI I   na Travniku št. 21, se priporoma si. slov. občinstvu v mestu in na deželi Postrežba  točna  in  čista. Sprejema  se   tudi odjemalca v meBečni abonement bodisi v briv-nici ali na dom. V zalogi se dobi razne toaletne . potrebščine po zmerni ceni. Prevzema se vsa lasničarska dela  ter  kupuje zmešane  ženske J lase od K G naprej kg. — Za obilen obisk se j priporoča
večino, kjer pa se govori tudi slovensko in se nahaja častna slovenska manjšina. Če se pridruži že tam bivajočim Slovencem kak ducat slovenskih učiteljev in profesorjev in kaka, stotina učiteljskih kandidatov — ne bo to moglo ničesar spremeniti na sedanjih razmerah. Če je italijanstvo Gorice na trdnih nogah, se bo moglo vzdržati tudi vkljub slovenskemu učiteljišču.
Ako se hoče, da bodi Gorica izključ* no italijansko mesto, je treba zahtevati tudi, da se vse oblasti, ki so dvojezične in ki omadežujejo italijanstvo Gorice, in tudi deželni zbor, v katerem sedi ravno toliko slovenskih zastopnikov kolikor italijanskih, premesti iz Gorice!! In če hočete, da naj se učiteljišče premesti v Solkan, morate zahtevati, da se tudi vse te oblasti in institucije premestijo tja in potem bo-dete videli, da v kratkem Solkan postane lepo mesto, a Gorica predmestje Solkana!
Gorica je postala velika le kakor glavno mesto goriške dežele in ker je v tej deželi več Slovencev nego Italijanov, se ima zahvaliti za svoj procvit več Slovencem, nego Italijanom in se lahko reče, da je Gorica postala velika na. stroške Slovencev. — Zakaj torej vzdigujete ta hrup
L
>
&4    S
PRAN NOVAK, brivec.
Zahvala.
Ob tragični smrti, ki je zadela mojega najdražjega |sina gosp.     ;
Josipa Ta vsa,
učitelja in voditelja šole v Čadrga, prihiteli so dragi prijatelji rajnikovi in blagi Tolminci, da so mi bili sočutno ob strani v tem najtežjem trenotku mojega življenja. Dolžnega se torej čutim, da se zlasti zahvalim g. c. kr, gozdarju Viktorju Prezlju in drugim gospodom, ki so v smrtni nevarnosti iskali truplo pokojnikovo, gg. c. kr. učitelju Kutinu in tolminskim učiteljem, ki so skrbeli za pogreb, gg. pevcem za pretresljivi žalostiriki, gg. c. kr. namestrtiškemu svetovalcu Prin-zigu, c. okr. šol. nadzorniku Lasiču, tovarišem pokojnikovim in gg. uradnikom, in vsem ki so prihiteli tako številno, da spremijo z mano dragega pokojnika k večnemu počitku.
Na REKI, dne 23.. septembra 1909.
Žalujoči oče
i
Priporočamo našim gospodinjam pravi rJ^J^Tf ®K0Y: kavni pridatek iz zagrebške tovarne.
ACaiftn, T1181, !:•!.ˇ
Sprejmejo se zastopniki
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekama in zaloga peči, ponudijo vsako   poljubno   množino
.,            ''^^=== patentiranih ^^=              \
zarezanih strešnikov!
..Sistem MARZOLA"     <#*wm)     »Sistem MARZOLA"
Barve: a) rdeče naravno žgani, b) Črno impregnirani. m liajHčnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, m
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z iico pri?ezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, Id trpe po močnem vetra in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja In najzanesljivejša postrežba.
Novo podjetje v Solkanu.
Steckenpferd-
lilijino mlečnato milo
je najnežnejše miio za kožo.
•lUlfOAS  H ifOAg
Državni uradnik v. p.
išče stranski zaslužek kot: administrator jed ne, ali več hiš; uradnik pri kakemu denarnemu zavodu, ali zadrugi; knjigovodja pri kakemu majhnemu trgovcu, ali obrtniku. — Prevzame tudi zastopstvo kake zavarovalnice na življenje ali proti p žaru.
Naslov   pove   iz   prijaznosti „Upravništvo" tega lista.
Zlato na obla
Kdor pošlje naprej K 14*— dobi lepo srebrno uro z dvojnatim pokrovom ter lepo moderno 56 gramov težko verižico iz 144rarat. zlata. Verižica je uradno punci-rana; za uro jamčimo 5 let. Cena za oboje K 150-—. Plačuje se K 5 mesečno. Razpošiljamo ženske in moške ure. Prvi obrok se plača po povzetju.
UNGARISCHE U HREN-INDUSTRIE
Ujbanva N.ro 133 (Ogrsko).
Trpvlna!     Gostilna!
Miha Rožič, trgovec in gostilničar v Oslavlju št. 141 priporoča si. občinstvu svojo irgovmo s špecarijskim blagom. Trgovina je založena s popolnoma svežim blagom iz najboljših virov. Istotam je dobra gostilna. Toči se pristno DF/iSkO vino, črno (bordo) in belo. — Mrzla in gorka jedila. —-Cene zmerne. — Postrežba ločna. — Vabim posebno cenj. Briee in oko-leni.e.
•S spnšlnvanjem
Miha Rožič,
Oslavlje.
. «i. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
oelika zaloga =
1000 ovinjenih sodov
iz kostanjevega in hrastovega lesa — za preVOZ in za zalogo, dalje 5
stiskalnic za grozdje ter več sesalk, vse v najboljšem stanju, je ha prodaj   po
nizki ceni pri
LATZER & COMP., trg. z vinom Gradec, Bahnhofgiirtel 81.
= oljkinega olja
prve vrste ajbiljiifi Ivrdk iz Istre, Dalmacije Milfette. Bari in llice
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96, 104, 112,
120, 123   1-36, 1-44, r60, T80, 2~, 240,
za inči po 72 vin.
-------    Na debelo cene ugodne.     -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ------------:-------tnjia in sveč.'—-----------------
Nova moda za jesen!
Diagonal, Otoni liri
Mm Min,
Drap Je h
(jlospa ali gospodična, ki si želi nabaviti za jesen novo obleko, naj ne zamudi si ogledati novo došlo blago v
Trgovskem domu.
Največja izlnra blaga po novi modi.
Uzorce razpošilja fratiko.
Pregrad & Černelič Gorica.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
I             se vdobi po zmernih cenah
v delavivci in trgovini z gotovimi oblekami
== flnton Kriišič, =
kr jaški mojster in trgovec
Gorici
Tržaška   ulica  štev*. 16 v lastni hiši.   =====
Opozarja se (jg. odjemalce, da je dosla rao-nokar uelika množina raznorsfnega blaga ka-kouosli iz aostrijskili in angležkih t od ar en najrazličnejših
za vsaki stan.
Cene zmerne.
_______BT'   BREZ   KONKURENCE.   -%fl|__________        |
Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastnej hiši I
veliko zalogo raznovrstnega pohištva.    j
Priporočam novoporočencem kompletne spalne sobe. Ceae zmerne |
in brez konkurence. Blago trpežno in lično izdelano. Upogled zaloge  «
dovoljen vsakomur, ne da bi bil primoran kaj   naročiti. — Posebno i*
se priporočam gg. rodoljubom z dežela, si. učiteljstvu itd.                  S
Za obilen obisk se priporoča                                                   S
Ferdinand Delak v Solkanu it. 239    |!
JH^   CENE   ZMERNE.     *&&                                           [~
strokovni Erojačnici se oblačijo gospodje vsakega stanu,   kjer ima na razpolago
blago, gotove obleke in pelce za zimo po najnovejšem krojn. — UdoMva se
tudi priprave za uniforme vsake, vrste samo pri
M. POVERAJ-U o Gorici na Irauniku št. 5.
N. B. Prodaja se tudi na mesečne obroke po dogovoru.
-------------••#•----------------=----------------------— «