oglašajte v najboljšem SLOVENSKEM ČASOPISU ★ ^vršujemo vsakovrstne liskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds XXXVI.—LETO XXXVI. ^Jenauer končal CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), APRIL 10, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 71 %ian] л Washington, 9. apnia — zapadne nemške vlade, Adenauer je zaključil pogajanja z ameriškim 'Gdnikom Eisenhower jem in w '^0 vlado. Adenauer je zali, Washington in odšel v Ca- je skupni komunikej o •"eajanjih. bo oborožila 12 nem-divizij, kakor hitro bo kon-^®Pfejet dogovor o skupni za-evropski obrambi. bi pokazala pravo vo-^ ° ^ftiru, če bi v resnici dovo-L^^obodne nemške volitve za ^епо Nemčijo in vrnila še % I,' nemških ujetni- Qj So še v Rusiji. razmerja Neničije do L Amerika obljublja, da ^ 'lagala v tem vprašanju, v do sporazuma v skup- ^interesu. i ^ bo pomagala Berlinu gospodarskimi inve-kakor tudi z direktno ^'eguncem. Ц hitro bo končno potr-■јј^ Mirovna pogodba z Nemči-^ 'Je Amerika pripravljena, ova preštudira obsodbe zločincev. in Nemčija boste za->0 L '^^tkem pogajanja za no-^ ^»Vinsko polodbo. ђ je pripravljena vrni-ladje, kakih 350 po t »J' ki so bile zasežene in so Ч v ameriški posestij vek. v Kli ^Vracijah? hiše in stanovanjske ^^ajo brez posebne sobe, Užiia^ le kot jedilnica. To je v družinah tenden-Ц je ?unaj. To pa zopet ч', ^ bodo restavracije ved- Su Zaposlene. Šolski otroci delno tudi po šolah, nagne starše, da ne marveč gredo na Večerjo v gostilno ali \ —To je mišljenje ^^jskih restavrantov. ^ Naselbini > v yceraj zjutraj, ko ,se ^^^Jal na delo, je Edward I 'j^®^ar 32 let, stanujoč n^ ^ Ave. videl, kako skozi streho hiše ' 'fori Ave., kjer biva- ^3 Mr. in Mrs. John Te-pa njun sin Ed-\ Helen, dve leti sta- sta Gregory in tri me-Л hčerko Lindo. Хб i Л1 J® planil tja in glasno ^'^ata, da bi opozoril ^ ^a ogenj. Tekel je v Л katero je pri- t!So jj. in pomagal rešiti ^ detetom v rokah, je mladi oče spustil Ч okno v naročje svo- ) ^ato pa še sam sko- ''t 1.Д ,?^^o, kajti izhod je bil ^ ^Plamenov. obrazu in rokah M Ча ^ Tekautz ter se v *• itiQj Alexis bolnišnici, t ®^^ard je dobil poleg leaK poškodbe, ko je pa-Se ^ ^ bolnišnici radi ' st tudi njun sin- iti'^ovaj.^'^^jši Tekautz. Nepo-jt ostale le hčerkica (j škode za več kot |Л je povzročilo ogenj, nastal v ozadju POPOLNA NESPOSOBNOST AMERBKE VOJAŠKE UPRAVE! WASHINGTON, 9. aprila—V zvezi z trenotnim položajem na Koreji se obnavlja kritika, kako je ameriško vojaško poveljstvo vodilo to vojno in to iz Washingtona, kar se tiče opreme vojakov in zalog municije. Bivši obrambni tajnik Lovett trdi, da je v tem pogledu vrhovna vojaška uprava odpovedala, da je bila zapletena v zastareli komplicirani birokratizem—vse na škodo vojaških operacij in vojakov na Koreji. Lovett je navajal za vzgled"*" vojaške dobave. Ko se je na primer sklenila kaka vojaško dobavna pogodba in ko se je v pogodbi določena dobava končno izvi-šila, je bilo za vse sku{)aj potrebno kakih dvesto različnih upravnih dejanj, zadeva pa je šla skozi 42 oddelkov obrambe-nega tajništva. Predno se je sploh pristopilo h kaki dobavni pogodbi za ameriško industrijo, je preteklo polnih devet mesecev. Celotni sistem obrambnega tajništva pod vodstvom vojakov je bil popolnoma nezadovoljiv in ima general Van Fleet prav, da se pritožuje nad pomanjkanjem municije za časa, ko je bil sam poveljnik na Koreji. Lovett je nadalje potrdil, da je bil vsled teh razmer v obrambnem tajništvu v sporu s šefi ameriških generalnih štabov. Leta 1952" in to v jeseni, je bil celo prisiljen, da je vprašanje produkcije vojnega orožja in tozadevnih dobav vzel iz rok vojaških oblasti. Dejstvo je tudi, da ; Se leseni leta 1951 yri'to^be o pomanjkanju municije na Koreji. Lovett je stopil v stik z vrhovnim komandantom generalom Clarkom, da mu da pojasnila. Skratka: Lovett potrjuje, da je Ameri-kancem na Koreji primanjkovala zimska oGleka in da ameriške oborožene sile niso bile opremljene z orožjem in municijo, ki bi odgovarjala potrebam in obrambi. Glavno je nadalje, da vojaštvo ni znalo znajti se v potrebnih načrtih in izvedbi potrebne upravne organizacije, da bi bila armada dobro in zadostno preskrbljena. Denarni fondi so ji bili vedno na razpolago. NA VIŠKU ZAPOSLITVE WASHINGTON, 9. aprila— Delavski tajnik Martin Durkin je napovedal, da bo letošnjo poletje ko bodo popolnoma zaposleni tudi poljski delavci, znači-lo višek ameriške zaposlitve. Leta 1951 je bilo v visoki poletni sezoni vsega delavnega ljudstva zaposlenega 62,630,000. Letošnjo poletje bo to številko še prekoračilo. London je dobra šola AM ANN, Jordan, 9. aprila— Mladi kralj Jordana, Hussein je končal svoje študije v Angliji, se vrnil domov in čaka na kronanje, ki se bo izvršilo 18. maja. Hussein je star 18 let. Takoj pb nastopu svoje vlade je sestavil odbor zrelejših sodnikov, ki naj preišče dosedanje delo vlade, obenem pa mu poroča kaj delajo njegovi uradniki. Hussein je obiskal osebno posamezne politične voditelje, kar' je bilo za državo novo. Napoveduje tudi, da je nastopila za njegovo državo pod njim nova doba, da pa mora očistiti državni aparat orientalskih smeti in vladati po evropsko. Hussein je nadalje svojemu ljudstvu objavil, da se bo kmalu po kronanju poročil z egiptsko princezinjo Dino Abdul Hamid, s katero se je spoznal v Londonu, kjer sta oba skupaj študirala. Q _ J^:iCfc..;:70YA NE ZNA VOZITI NEW YORK, 9. aprila— Christine Jorgensen, ki se je iz bivšega ameriškega narednika spremenila na Danskem v žensko, očividno ni navajena sedanjega prometa v New Yorku. Vsled napačnega parkiranja svojega avtomobila se je morala zagovarjati pred sodiščem, kjer je bila obsojena na $10 denarne globe. Christine Jorgensen denarja ni imela pri sebi, nakazala pa je ob pravem času ček za $10. MOŽ POSILIL ŽENO? CHICAGO, 9. aprila—Margareta Dubickas toži svojega moža, da ji plača $50,000 odškodnine, ker da jo je—posilil. Mož Walter Dubickas je star 41, žena Margareta pa 39 let. Žena trdi, da ji je mož grozil, da jo bo ubil, če se mu ne vda. Pravniški krogi trdijo, da gre za prvi slučaj v pravni zgodovini, ko naj bi zakonit mož posilil zakonito ženo, s katero ni ne ločen, ne razporočen. STRAHOTE ŽELEZNIŠKE NESREČE gi ^^ovanja in se raz-v zgornje sta-e dognalo. * Na kratko smo že poročali o železniški nesreči, ko sta trčila dva vlaka londonske podzemske železnice. Do sedaj so javili 25 mrtvih , oseb, 50 pa ranjenih, končno število pa bo lazumljivo znano šele potem, ko bodo odstranjene ruševine in iz njih izvlekli ljudi oziroma trupla. Londonska podzemska železnica je začela s svojim obratom pred 80 leti. Dne 26. aprila 1924 je prišlo do nesreče, katero so smatrali za najhujšo. Toda bilo je le pet mrtvih in 42 ranjenih tako, da je sedanja nesreča pač najhujša. Pri nesreči so se dogajali pretresljivi prizori. Potnike je vrglo skozi okno in jih zmetalo na kupe ob zidu. Električna razsvetljava je ugasnila. Slišati je bilo obupne klice na pomoč. Pri re- ševanju je bilo zaposlenih 30 zdravniških ambulanc, 25 briz-galn in na stotine bolniških strežnic in zdravniškega osobja. Nesreča se je pripetila v predmestju Londona, kjer so zrastle nove stanovanjske naselbine. Mnogo delavstva, ki je zaposleno v središču Londona, se je vračalo na be domove s podzemsko železnico. Na bližnji postaji te železnice so razrezali namizne prte in jih uporabili za obveze. Gospodinje iz bližnjih hiš so se izkazale. Prinesle so ogrinjala in za okrepčilo preostalim in prestrašenim potnikom tradicionel-no čašo angleškega čaja. SPOMNIMO SE VELIKEGA PRIJATELJA! 12. aprila 1945 je planila v sVet velika, a ob enem žalostna novica, da velikej^a Franklina I). Koosevelta ni več. V nedeljo, 12. aprila 1953 praznujemo osemletnico žalostnega dogodka. Ameriško delavstvo se zaveda, da je imelo v Roose-veltu svojega velikega prijatelja. Njegov naslednik demokrat Harry Truman je čutil svojo osebno hvaležnost do pokojnega,, pa tudi dolžnost, da se mu na, kak način na zunaj oddolži. Od leta 1946 dalje je osebno obiskoval grob Franklina Roose-velta, kamor je polagal venec. Harry Truman je na dopustu na Havajskejtn otočju. Toda tudi od tam bo poslal rože na grob Boosevelta, v njegovem imenu pa naj jih položi na grob vdova Eleo-nora Roosevelt, V duhu položimo vsak svojo rožo na Rooseveltov grob tudi mi! Težave diktator ja Perona BUENOS AIRES, 9. aprila— V Argentini je nastopila inflacija in z njo draginja. Stroški preživljanja so se dvignili za 600 %. Diktator Peron je imel dolga posvetovanja s predstavniki industrije, trgovine, delavstva in člani svoje vlade ter se je moral odločiti, da je dal zamrzniti cene blagu, ki služi za preživljanje. Peronov osebni tajnik Juan Duarte, brat pokojne Eve Peron je odstopil. Duarte trdi, da je podal ostavko na važno službo osebnega tajnika diktatorja Perona—iz zdravstvenih razlogov. Peronov kabinet sam o tem koraku Duarte j a ni izdal nobenega komentarja. Značilno je nadalje, da Argentini ja, ena največjih izvoznic mesa na svetu, trpi sama na pomanjkanju mesa v domačem notranjem konsumu. Končno je^Peron objavil Ar-gentincem, da je Duarte, njegov osebni Rajnik, izvršil v svojem stanovanju samomor. Novica je bila za Argentinijo senzacija, posebno še, ker se niso javile nobene podrobnosti in vzroki samomora. . NOVO TAJNIŠTVO ZAČNE Z DELOM WASHINGTON, 9. aprila— V soboto," 11. aprila začne s formalnim delom novo samostojno tajništvo federalne vlade—tajništvo za narodno zdravje, vzgojo in socialno politiko. Poroka Jutri se bosta poročila v cerkvi St. Rose v Girardu, Ohio, Miss Josephine Turk in Mr. Raymond Robsel. Nevesta, ki je gra-duirana bolničarka, je hči poznane družine Mr. in Mrs. Joseph in Mary Turk iz Smithsonian St., ženin je pa sin poznane Mrs. Amelie Robsel iz Gordon St. Poročna slavnost se vrši zvečer v Slovenskem domu na State St. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju! Kako se bodo zamenjali vojni ujetniki Gospodarstvo računa z mirom na Koreji ZA PODPIS SPORAZUMA NI VEČ ' BISTVENIH ZAPREK MUNSAN, Koreja, 9. aprila—Po nadaljnjih sestankih med obema delegacijama, ki se pogajata o izmenjavi bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov, se je javilo, da gre za sporazume tudi v potankostih. To je, koliko jih bo vrnjenih na dan in v katerem času bo celotna izmenjava končana. Komunisti so javili, da bodo+ vrnili 600 omenjenih vojnih ujetnikov, med katerimi je kakih 125 Amerikancev, po sto na dan; zamenjava bi bila torej končana v šestih dneh. Zavezniki so obljubili, da bodo vrnili 5,800 omenjenih .vojnih ujetnikov, na dan po 500. Komunistična ponudba za zamenjavo po sto na dan se je tolmačila v zvezi s tehnično po-manjkljivostjq transportov in sredstev na komunistični strani. Vendar pa zavezniki priznavajo, da komunisti delajo tako hitro, kakor jim je spričo njihovih tehničnih sredstev pač mogoče. Objave radia v Pekingu Da je korejska z§deva vsaj v prvem stadiju, to je pri izmenjavi bolnih in ranjenih pred zaključkom, se vidi iz poročanja komunističnega radija v presto-lici Kitajske v Pekingu. O pogajanjih poroča objektivno poročilo, brez vsake propagande, brez napadov na Amerikance. Sam zase radio stavi vprašanje čemu Amerikanci bombardirajo prestolico severne Koreje, druga korejska mesta in industrijska središča, in to ravno v času, ko ves svet pričakuje, da se bo sklenil mir na Koreji. Nekaj propagande se poslužuje omenjeni radio tudi to pot. Trdi namreč, da so zavezniki v času, odkar imajo v rokah vojne ujetnike, pobili ali ranili tri tisoč teh vojnih ujetnikov. Značilna resolucija ZN \ New Yorku, kjer je sedež Združenih narodov, je politični odbor te organizacije izglasoval z ogromno večino glasov proti petim glasom sovjetskega bloka, resolucijo, da naj se sestavi nepristranska mednarodna komisija, ki naj preišče kaj je z komunističnimi obtožbami, da so Amerikanci vodili na Koreji bakteriološko—zasti-upljevalno vojno. Preiskavo je zahtevala Ame-^rika, ki hoče dokazati, da so bile komunistične obdolžitve navadna laž.^ Nastane pa vprašanje, ali bo ta komisija prvič sestavljena in ali bo sploh mogla začeti z delom in kdaj. Resolucija namreč tudi pravi, da se z delom ne bo začelo, dokler komisija ne bo potrjena od držav, katere so z vprašanjem prizadete. Prizadete so pa države,' ki -obtožujejo, to je severna Koreja in komunistična Kitajska, ter Amerika, ki je obtožena. Čisto gotovo je, da tako severna Koreja, kakor komunistična Kitajska te komisije'ne boste priznali, ker so jo označili že'v debati, ko je šlo za njo, kot nezakonito. Očividno se je stavil pogoj o odobritvi komisije od prizadetih držav ravno z ozirom na sedanji položaj na Kdreji, kjer se pričakuje sklenitev miru. S sklenjenim: mirom pa bi obdolžitve, ki so padle med vojnimi operacijami, padle v vodo. V nedeljo:—Koncert pevskega zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru na na Recher Ave. — Pričetek ob 4. uri popoldne. Ameriške žrtve na Koreji Zadnje poročilo Washingtona o dosedanjih ameriških žrtvah na,Koreji imenuje številko 132,-967. Med temi je 23,577 mrtvih, 96,519 je bilo r^anjsnih, 11,478 se jih označuje kot pogrešanih, 1,393 pa takih, ki se niso vrnili nazaj na položaje, a je njihova usoda neznana. Spričo zadnjih ostrih bojev na zapadni fronti severne Koreje je bilo na zavezniški strani v enem tednu 183 mrtvih, 763 ranjenih in 93 pogrešanih. Tendence ameriškega gospodarstva Kakor hitro so se obnovila pogajanja na Koreji, je odgovorila tudi newyorška borza, ki je v borznih poslih zrcalo ameriškega gospodarstva. Nastala je neka tišina, manj ponudb in manj povpraševanj po raznih delnicah in drugih gospodarskih transakcijah. Te dni, ko se pričakuje uspeh poganj na Koreji kot gotovo dejstvo, je delovanje na borzi vidno oživelo. V Ameriki obstoja poluradna organizacija poslovnega sveta, ki naj v vojnem času izdela načrte kako naj gospodarstvo preide brez pretresljajev v normalno življenje. Ta organizacija se je ustanovila med vojno leta 1942 in naj bi pripravljala ameriško gospodarstvo za čas in za razmere, ki bodo nastale po vojni. Ameriško gospodarstvo očividno računa s koncem vojne na Koreji, ko nekateri krogi računajo z velikimi spremembami v gospodarstvu, predvsem pa da bo produkcija padla. Voditelji omenjene organizacije trdijo, da je treba napraviti načrt, kako preiti k normalnemu gospodarstvu. Konec vojne na Koreji nikakor ne more pomeniti padec v gospodarskem življenju. Gospodarske potrebe na svetu, kakor tudi v Ameriki so velike. Gospodarstvo jih mora znati zadovoljiti. Že vprašanje javnih cest, šol, mostov, javnih poslopij zahteva mnogo in novih investicij. Na drugi strani so praznine, ki jih je treba gospodarsko napolniti. Le treba je znati in videti kam naj se sedaj dirigira gospodarstvo. Na vsak način pa kak občuten padec v gospodarskem prometu sam na sebi ni nujen potem, ko naj se konča draga vojna na Koreji, ki pa je istočasno močno zaposlila ameriški poslovni in industrijski svet. 120 Amerikancev izmenjenih Definitivno število Amerikancev, ki bodo izmenjeni kot bolni ali' ranjeni, je 120. Med zavezniki je ostalih 35, ki bodo enako zamen jeni. Drugi so južni Korejci. Vseh zamen jenih bo na zavezniški strani 600. SREČNA REPUBLIKANKA PLAINFIELD, N. J., 9. aprila —Louise Hulick je stara 101 leto. Ob tej obletnici je izjavila, da z zadovoljstvom gleda nazaj na svoje dolgo življenje, posebno še, ker vidi, da so v Beli hiši zopet republikanci. "Socializirana medicina" v Ameriki se mudi na prijateljskem obisku britanski kirurg dr. Dunhill. Dunhill je med Britanci vidna osebnost 1д je sedaj tudi privatni kirurg kraljice Elizabete. O zdravstvu v Angliji in o tako imeziovani socializirani medicini, kakor so jo uvedli la-boristi in jo morajo nadaljevati tudi konservativci, se je Dunhill izjavil: Socializirana medicina je povzročila, daje zdravniška služba na razpolago vsem in vsakomur, revnemu, kakor bogatemu. Ni šlo vse gladko, vendaf napake so se popravile. Stari britanski zdravniki se niso mogli prilagoditi novim razmeram, mladi pa so se. Sicer pa noben zdravnik ni prisiljen, da pristopi k vladnemu programu o ljudskem zdravljenju, ki ga končno tudi plačuje. (Ko se je v Angliji uvedla pod Attleejem socializirana medicina, se je nad 90% britanskih zdravnikov pridružilo Attleeju in njegovemu zdravstvenemu programu.) Iz Moskve v Varšavo VARŠAVA, 9. aprila—Ameriški žurnalisti in izdajatelji listov so iz Moskve prispeli v poljska prestolico Varšavo. Slovo od Moskve je bilo po pripovedovanju Amerikancev prav prisrčno. Od odhajajočih Amerikancev se je poslovila ameriška kolonija v Moskvi, dalje pa stalni ameriški dopisniki in ruski predstavniki tiska. Amerikanci so se od Rusov poslovili v ruskem jeziku z znanim slovesom—Na svidenje!...... Iz Varšave se Amerikanci vrnejo direktno domov. V Berlinu, in tudi v Jugoslaviji, so že bili in so se informirali o položaju. Slike iz Slovenije Jutri zvečer bo na veselici društva "Vodnikov venec" št. 147 SNPJ kazal Andy Ipavec ml. zanimive slike iz Slovenije, in sicer v prizidku Slov. nar. doma la St; Clair Ave. od 7.30 ure zvečer do 9. ure. Andy, tu rojen mladenič, se je nahajal 1. 1951 na petmesečnem obisku v Evropi, kjer si je ogledal tudi rojstni kraj svojih staršev v Ročinju.pri Golici. S seboj je prinesel nazaj veliko zanimivih slik, katere boste z zanimanjem gledali. Po predvajanju slik se vrši ples v avditoriju, za katerega bo igral popularni Vadnalov orkester. Javnost je prijazno vabljena, da se udeleži. Redne seje Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna $eja društva Ribnica št. 12 SDZ v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo. Ч- članstvo društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ se prijazno vabi na redno sejo v nedeljo dopoldne ob 10. uri v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. • 4- Redna .seja društva Mir št. 142 SNPJ se vrši v nedeljo dopoldne ob 9. uri v Slov. domu na Holmes Ave. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 10. apHIa 1953 a ENAKOPRAVNOST J J Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. $231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 _ 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece) .$12.00 . 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 KAJ JE KLEKIKALIZEM? Kakor je vsem starejšim Slovencem v Ameriki pri-lično dobro znano, je klerikalizem vera odnosno cerkev v politiki. Ali če se hočemo točne j še izraziti—klerikalizem obstoji, kadar neka verska konfesija, govoreč po svoji duhovščini, trdi, da so neke določene ideje ali teorije glede na razmerje med človekom in vesoljstvom Bogu bolj do-padljive, kakor pa so neke druge ideje ali teorije v vprašanju takega razmerja. Dalje, da se taka verska konfesija ne zadovoljuje le s trditvijo, temveč to svojo trditev, pri kateri se dosledno sklicuje na Boga, poskuša dejansko vsiliti s takimi sredstvi, kakršna pač poseda v nekem kraju ali državi, odnosno v neki dobi ali času. Tako je [klerikalizem v stari Avstriji pomenil navduševanje za habsburško dinastijo in za vse, kar je ta dinastija predstavljala politično. Le na ta način je n. pr. mogoče razumeti tak pojav, kakor je bila parola slovenskega klerikalizma v času prve svetovne vojne; "S Srbi na vrbe!" S tem geslom se je podžigal avstrijski patriotizem med SloVenci, ki naj bi kot katoliki sovražili Srbe zgolj vsled tega, ker so pripadniki pravoslavne vere. Mnogo strašnejša oblika klerikalizma se je prakticirala v Sloveniji v dobi druge svetovne vojne. Takšne parole, kakor "V imenu Kristusovih ran pogini partizan!" in podobno so dobro znane. Klerikalizem seveda ni izključen monopol ekstrem-nega katoličanstva v službi politike. Z zgodovinskega vidika je bila politika silnega zatiranja in raznarodovanje, ki ga je skozi" več stoletij prakticirala britanska krona do irskega naroda, v jedru klerikalizem britanske anglikanske cerkve, ki je bila in je še danes državna cerkev v Veliki Britaniji. Odtod tista za Slovenca skoro nepojmljiva mrž-nja Ircev (tudi ameriških) do vsega britanskega. Nekaj podobnega najdemo pri Poljakih, ki so bili kot narod dolgo žrtev ruskega pravoslavnega klerikalizma, ki jih je skušal v podobi ruske države oropati njihovega katoličanstva i njihovega poljskega jezika. (Irci in Poljaki predstavljajo zanimivo zgodovinsko in psihološko paralelo narodov, pri katerih sta narodnost in vera za vse praktične svrhe en pojem. Zakaj? Ker je bil njihov boj, da se ohranijo kot narod, slej ko prej nerazdružljivo zvezan z njihovim verskim prepričanjem. Ne tako Slovenci. Nemci so nas pokristjanili z ognjem in mečem in nam obenem vzeli narodno svobodo. Bili smo skozi 600 let podložniki katoliških Habsburžanov. Naši najboljši ljudje od Trubarja naprej so bili in so po sili razmer morali biti protiklerikalni. Ne samo posvetni, temveč tudi ljudje, ki so bili po poklicu duhovniki. Ne le Prešeren, Cankar in Župančič, temveč tudi Gregorčič, Aškerc in Finžgar, da omenimo le nekaj imen. Zato je bil slovenski klerikalizem močan le, kadar je bil povezan s tujo politično oblastjo. V ljudstvu kot takem nima korenin!) ^ Kako pa stoji s klerikalizmom v Ameriki? Sodobnt) francoski pisatelj Raoul de Russy de Sales, ki je globoko pogledal v miselnost ameriškega človeka, je dognal, da je Amerikanec tudi v verskem pogledu "unicum"—pojav neke posebne Vrste. Za dogme, versko mistiko in podobno ima Amerikanec zelo majo smisla, pač pa se v nekem širokem, ohlapnem smislu smatra za kristjana in to svoje kristjanstvo istoveti z demokracijo (v okviru ameriške miselnosti), humanitarnostjo in napredkom ne le v moralnem, temveč tudi v materialnem smislu. Točno povedano! Ali brez klerikalizma tudi Amerika ni. Imela ga je in ima ga tudi danes. Puritanci, ki so v kolonialni dobi sežigali copernice v Massachusettsu, so bili klerikalci. Anglikanska duhovščina, ki je bila v dobi ameriške revolucije v precejšnji meri na strani "torijev" t. j. britanske krone, je bila klerikalna. Politično gibanje "Know Nothing" v minulem stoletju, naperjeno proti katoliškim naseljencem, je bilo izraz protestan,tskega klerikalizma v Ameriki. Enako se more trditi o Ku Kluks Klanu, in ameriška prohibicija je bila pravzaprav izraz istega klerikalizma. Protestantski klerikalizem, kolikor ga je, je danes v razkroju. A katoliški klerikalizam' v Ameriki je očitno na pohodu. V klimi sodobne ameriške verske širokogrudnosti,« ki jo je tako točno opisal Francoz de Sales, obstojajo za njegovo dinamiko naravnost sijajne prilike in te prilike v polni meri uporablja. Pod sposobnim vodstvom večji del irske hierarhije, ki dejansko izvaja kontrolo nad velikimi masami priseljencev in njihovimi otroci, ki so v dobi zadnjih 50 let prispeli iz centralne Evrope, je postal ta klerikalizem politična sila, katere vidni in nevidni vplivi so na delu v vseh sferah ameriškega življenja. Njegov najbolj vidni politični predstavnik danes je senator McCarthy. VtJ.G. .У11ЦЧПјИ||11И|И|И|И|ЧНШ||||Ч|ЦИ111»И[1ИИ1»ГМ1111»1 |1в|||1в1||1в|||1н1||1в1|1]в1||1в||||н1||1ш1||1в1|1и1||1в1||1а|| UREDNIKOVA POŠTA |1а1||1в1||1в1|||ш1||1а1||1а|||1ш1||1а1||1в|||1и1|||в|||1а||||а1[ Vabilo na slike in veselico CLEVELAND, Ohio^Vsako spomlad priredi naše društvo Vddnikov venec št. 147 SNPJ plesno veselico. Tudi letos se vrši veselica, in sicer jutri, v soboto, 11. aprila,v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Toda letos se bo poleg veselice predvajalo tudi krasne slike iz Slovenije, Trsta in. okolice ter raznih drugih krajev po Jugoslaviji. Slike bo kazal tu rojeni mladenič Andy Ipavec, sin poznanih Mr. in Mrs. Andy Ipavec iz E. 177 St., ki se je podal na obisk domovine svojih staršev. S seboj je vz&l moderen slikarski aparat, s katerim je slikal toliko prekrasnih krajev^ ljudi in zanimivosti, da so filmi nekaj posebnega. Tam se je nahajal nad pet mesecev, v katerem času jo gotovo veliko filmal. Slika se bo kazalo pred začetkom veselice in sicer v prizidku Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 7.30 uri pa do 9. ure. Za ples bo igrala godba Johnny Vadnala, ki vedno zadovolji stare in mlade. Vljudno ste vabljeni, pridite v obilnem številu, ker vem, da boste zadovoljni s slikami, kakor tudi s postrežbo in zabavo ter plesom, ki sledi predvajanju slik. Mladi Andy lepo obvladuje slovenščino in vam bo lepo tol mačil razne kraje in zanimivosti na slikah. Ne bo vam žal. Vas vabi in lepe pozdravlja Anton Jankovich, predsednik Gostje se zahvaljujejo CLEVELAND, Ohio—Dne 27.^ februarja 1953 je prišla v Slov. nar. dom na St. Clair Ave. jugoslovanska skupina, ki se je nahajala V Ameriki na podlagi Mednarodno varnostne agencijo v svrho študije plastične industrije. Ž njimi je bil tu^ Mr. George Powell, načelnik ameriške agencije. Vodstvo Slov. nar. doma je nadvse prijazno sprejelo goste ter jim izkazalo vso gostoljubnost. Razkazalo se jim je prostore Doma in druge zanimivosti v naselbini. Ta sprejem je nanje nadvse lepo imponiral, kar je pričalo zahvalno pismo, ki smo ga prejeli od Mr. Geprge M. Powell. Njegovo pismo se v izčrpku glasi: "Mutual Security Agency and its Productivity and Technical Assistahce Division se žali zahvaliti Vam in članom vaših organizacij za - topel sprejem in prijazno gostoljubnost, ki ste jo izkazali jugoslovanski skupini, katera je pravkar dovršila svoj obisk tu v Ameriki. "Pred svojim odhodom v Jugoslavijo, se j 3 ta skupina resnično lepo zahvalila za dano ji priliko, da se je sestala s svojimi soroja-ki. Njih obisk je bil eden najbolj uspešnih podvzetij v programu, da se poveča potencial jugoslovanske obrambe in ojači medsebojno varnost svobodnega sveta." Zelo nas V2seli, da smo imeli priliko imeti to skupino v naši sredi in upamo, da so odnesli kar najboljše vtise iz naše naselbine. Josie Zakrajšek Iz življenja naših ljudi po Ameriki MILWAUKEE, Wis.—Umrl je poznani Joseph Sterle, član SNPJ. Rojen je bil 10. marca 1902 v občini Loški potok v kočevskem okraju. BARBERTON, O. — Truplo vojaka Williama Usnik je bilo prepeljano iz Koreje, kjer je bil ubit v bitki. Pokojni je sin Matta in Jennie Usnik. Pogreb se je vršil 1. aprila. JOLIET, 111.—Dne 25. marca je umrl Joseph Verbich, star 59 let, član SNPJ. Bil je v Ameriki 40 let. Doma je bil iz vasi Pod-beršt, fara št. Vid.NZapušča dve hčeri in brata. SPRINGFIELD, 111.—V bolnišnici je umrl 23. marca Joseph Dobnekar, star 74 let. Živel je v Schram City in je bil član SNPJ v Witt, 111. V Ameriki se je nahajal od 1. 1902, ko se je naselil v Kansasu, leta 1916 pa se je preselil v to okolico. Bil je samski ter j s živel pri sestri Frances Dobnekar, v stari do movini pa zapušča brata Toneta. Truplo je bilo upepeljeno. CHICAGO, 111. — "Prosveta" poroča: Pfc. Clarence Zaitz, ki služi v ameriški armadi v Nem čiji, je postal član uredniškega štaba armadnega lista "The Stars and Stripes." Izhaja v raznih centrih ameriške armade. V Nemčiji izhaja v Darmstadtu. V svojem urednjštvu ima nad 300 oseb, izmed teh samo dvajset vojakov, drugi so civihsti. Izhaja v 125,000 izvodih trikrat dnevno in je pošiljan v 18 raznih držav. Clarence, ki je sotrudnik angle-škfsekcije Prosvete in član dru štva Pioneer št. 559 SNPJ, piše, da pii svojem delu ni pod vojaško disciplino. Obeduje v Press klubu nad uredništvom in pla čuje sam, toda mu vsoto list povrne, drugače pa prejema samo vojaško plačo. Dela pet dni v tednu, od tega tri dni ponoči, dva pa je prost, in gre kamor hoče. CHICAGO, 111.—Delnice Slov. del. centra, v katerem so imdi do letos večno delnic klub št. 1, JSZ in Proletarce, je kupila tukajšnja federacija SNPJ in nekaj posameznih društev. Sedaj je uprava In last v področju federacije.—Letne seje delničarjev Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva se je udeležilo ■ večje število kot običajno. Sprejel je bil predlog za spreme-nitev imena. Ponovno so bili izvoljeni trije direktorji, katerih termin je potekel: Joško Oven, Jakob Zupan in Frank Zaitz, ostali direktorji pa so: Donald J. Lotrich, Ernest Dreshar, Frank Groser, J. Alic, Anton Trojar in Louis Zor ko. POWHATAN POINT, O.— Nagloma je umrl Kari Debevc, star 63 let, član SNPJ. V Ameri-■jji se je nahajal 22 let. POWER POINT, O.—Po daljšam bolehanju je umrla v Salem City bolnišnici Agnes Chuck, rojena Petkovšek, stara 62 let. Doma je bil iz Godoviča nad Idrijo, odkoder je prišla v Ameriko Ista 1911. Zapušča moža, brata John Rovan in sestro Mary Selak v Girard, O., ter brata v Franciji 'in dve sestri tor enega brata v stari domovini. MILWAUKEE, Wis. — Po šestmesečni bolezni je umrla Terezija Hrovat, rojena Rink stara- 60 let. Doma je bila iz Dragatuša na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1910. Zapušča soproga, tri sinovi, dve hčeri in tri vnuke, brata in sestro ter v starem kraju brata in eno sestro. SALIDA, Colo.—Umrl je Ivan Glivar, star 76 let, član ABZ. Doma je bil iz Ambrusa na Dolenjskem. Zapušča ženo, devet sinov in -tri hčere. BARBERTON, O,—Federacija društev Ameriške bratske zveza v Ohio, proslavi Dan ABZ z veselico na Spominski dan, 30, maja v Slovenskem centru v Barbertonu. Boritelj za človeške pravice (Podano na podlagi izkustev Gižte Sereny, "ki je na potovanju v Evropi obiskala šole, ki smo jih posvojili v Ameriki v okviru tozadevnega plana (Adopt a School in Europe Plan). je proti osnutku zakona, po katerem bi morali izgubiti ameriško državljanstvo vsi oni Itali-jani-naseljenci, ki so bili za časa znanih burnih volitev leta doma in so se udeležili glasovanja, čeprav so bili ameriški državljani. Zelo je deloval za dose-daj še vedno neuspešno prizadevanje, da ameriški senat ratificira dogovor Združenih narodov proti iztrebljevanju narodov ali narodnostnih skupin itd. V senatu se je Lehman boril za uveden je določb zakona socialne zaščite, po katerem so zdaj tudi prebivalci Porto Rica upravičeni do prejemanja pokojnine in drugih izplačil v okviru zadevnega zakona. Nasprotoval je vztrajno vsem predlogom za zmanjšanje nakazil programu za evropsko pomoč. V borbi proti komunizmu doma in na tujem, je bil vodilna osebnost, hkrati pa je svaril, naj bomo previdni, kajti kaj lahko bi v taki slepo vodeni borbi postavili v nevarnost naše lastne civilne pravice.. Zadnja tri leta v Washing-tonu ,je Lehman posvetil največ svojega časa in energije snovanju načrta za boljše in iiberal-nejše naseljeniške postave. Ko je stopil v svoje 76. leto, nadaljuje svoje delovanje in borbo za uvedbo zakonov, ki bodo ojačali ameriški ideal enakopravnih pravic in prilik za vse. • (Common Council) Dve promovaciji pri Thompson Products družb' Mož, ki je posvetil svoje življenje borbi za enakopravne pravice in prilike vseh Američanov, je obhajal 75. rojstni dan dne 28. marca, 1953. Ta mož je senator Herbert H. Lehman iz New Yorka. Senator Lehman je dobil od ljudstva svoje države mandat službovanja v treh najvišjih državnih uradih—bil je podgovernor, governor in zdaj je član zveznega senata. Bil je tudi prvi načelnik pomožne organizacije Združenih narodov, poznane pod okrajšavo UNRA. Rodil se je v New Yorku kbt sin židovskih naseljencev iz Nemčije. Služil je kot častnik v prvi svetoVni vojni in se je pričel udejstvovati v javnem žiV-Ijenju leta 1928, ko je bil izvoljen za podgovernorja države New York istočasno oziroma na isti glasovnici, kakor je bil izvo 1 jen za governorja pokojni Franklin D. Roosevelt. Naslednje volitve je bil izvoljen za governorja in je ostal v tem uradu svoje države da leta 1942. Ves čas svojega službovanja kot governor v newyorški prestolnici Albany, je Lehman deloval in pi-oniral za uveden je zakonov proti dislcriminaciji v vsaki obliki. Dejal je tedaj: "Mržnja rodi mržnjo, nestrp-Ijivost nestrpljivost. Zatiranje posameznika ali skupi e neizogibno vodi k drng^h posameznikov in skupin." Leta 1943 je predsednik Roo-sesevelt imenoval Lehmana za načelnika UNRA. In Lehman ni čakal do konca vojne, da nudi pomoč 500 milijonski množici Evropejcev, ki ji h je vojna spravila na rob pomanjkanja, stradanja in bolezni. Ko je bila vojna še v polnem razmahu, je Lehman po UNRAi pomagal lečiti rane, ki jih je vojna zadala ljudskemu zdravju v Italiji, Franci ji in Frčiji. Sam je potoval po od vojne uničeni Evropi, rešujoč probleme sproti, kakor so se pojavljali, da je bilo tako mogoče nuditi potrebnim hitro pomoč V teku 16 mesecev je UNRA pod vodstvom Lehmana odpremila čez morje 18 milijonov ton živeža, obleke, zdravil in kmetijskega orodja. Lehman je tudi orga niziral zbiranje obleke (United Nations Clothing Collection) in tako omogočil, da je bilo poslanih 150 milijonov funtov obleke, čevljev in perila potrebnim ljudem v od vojne prizadetih deželah. Pozneje je Lehman služil kot član svetovalnega odbora Administracije za ekonomsko kooperacijo, torej agencije, ki je upravljala znani Marshallov plan. Na te mmestu je ostal, dokler ni bil leta 1948 izvoljen za senatorja. V senatu je postal be- Njemu gre zahvala, da je bil zakon za razseljene osebe, spre-sednik narodnostnih skupin, liko, da je moglo priti večje šte-jet leta 1948, spremenjen v to-vilo razseljencev ^ to deželo. Ravno tako je pomagal delovati v prid prizadevanj nudenja zatočišča veteranom poljske in češke vojske, ki so bežali iz svojih dežel pred komunizmom. Senator Lehman je tudi sklical konferenco, na kateri se je 1'azmotrivalo, kaj bi se dalo storiti za brezdomovince izgnane ali pobegle iz nemških predeli j n avzhodu in iz drugih krajev Evroje. Naglasil je obenem potrebo proučevanja problema preobljudenosti Italije. Boril se FREDERICK C. CRA \VFORP LASTOVKA SE JE VRNILA PO 16 LETIH Britansko ornitološko društvo je ugotovilo, da se mnoge ptice selivke, ki žive na Britanskih otokih, vračajo vsako lato v kraj, kjer so se izlegle. Tako so nedavno ujeli lastovko z obročkom, ki so ji ga nataknili na no-gp pred 16 leti, ko se ie izlegrlp To ni samo dokaz, kako so lastovke zveste svojemu kraju, temveč tudi izredno dolgega življenja lastovk, čeprav se dvakrat na leto izpostavljajo nevarnostim med selitvijo po več tisoč kilometrov daleč. Isto lastovko so videli v istem kraju že več let po vrsti. ----- • m M JOHN DAVID jNa letni konferenci ^ jcv velike Thompson Fj" . ^ družbe prošli teden so аЈ-novno izvoljeni vsi člani rija. Takoj po zaključk'^ čarske seje, se je pon" voljeni direktorij sesta 'f konstituiral odbor. Privlačna operna pevka Vsled velikanskega družbe v zadnjih letih, priporočilo Fredericka ford napravilo nekaj . določanju uradijikov v, ^ f riju, kar bo v splošneD^^^^^ daljno dobrobit in ^ večjemu poslovanju d'"'^ Tako je bil Mr. voljen za predsednika ja, ' ■ ~ ■' Mr. John David je bil dosedaj podpreds® generalni poslovodja, ^ sednika družbe. Mr. Crawford je p'"®'^ J loW » Eiejam direktorija od ko je umrl Charles E-?on, Mr. Wright pa j® џ}^ ž njim tekom zadnjih 2 družbi je slednji prišel leta J v, Ij; kot pomočnik preisedn _k1> Ktal je tajnik leta 1937, |С'' leta 1939, tajnik-blag^J .g f 1941 in podpredsednik ^ /g/-S/Ž SrCs/SI^S- v ponedeljek, 13. aprila se otvori letošnja operna sezona Metropolitan družbe, ki bo v Clevelandu gostovala teden dni. V tem času bo podanih ossm opernih del. Med novimi umetnicami je tudi pevka Rise Stevens, bi do nu-'ila vso briljanco vlogi Carmen, katero bo igrala v sredo zvečer. V soboto popoldne, 18. aprila bo pa nastopila v vlogi Richard Straussove opere "Der Rosen-kavalier." Opero bodo podane kot druga leta v mestnem avditoriju vsak večer ter v petek in soboto popoldne. Oglašajte v - -Sinakopravnosti kom druge svetovne ■ bil podpredsednik in ® ^ ^ poslovodja Tapco tov^ P Euclid, leta 1949 pa J® gj^v^' voljen za generalnega jo nad vso družbo. ^,of Družba je izza začetj^^^^ j\. na Koreje znatno jo industrijo. Danes jjev'": 4,500,000 kvaiiratnih če у: varniškega prostora ^ ^ binah. _ Tovarne in podružnic®^ son družbe se nahajaj® ^ landu, EucUdu, Will<)^^^g|i ' Toledo, 6.; Harrisb^ ^ Danville, Pa.; Detroit, . port in Portland, Angeles, Calif.; St. livan, Missouri ter v erines, Ontario, Cana a 1953_ ♦ t »■ ENAKOPRAVNOST moot в i JANKO KERSNIK NA ŽERINJAH ♦ ROMAN Slik: (Nadaljevanje) Пе premeni obraza, ne-"k' k Soriju, ki je s stis-Ustnicami stal tik njega, z ironičnim naglasom: se dozdeva, da je bilo Pi^av, da sem streljal, kaj Nte?" j^^onika, ki je pristopila, od-odgovor, ki ga je imel ^ jeziku. Izročila je ro-'^arju hladno smehljaje se. 1), je bila njegova hva- se jima niso srečale. Hiij^''°'^ica Ana je stala, na stra-Wi sedaj je opazovala sli-in grofico, potem pa zopet obrnila se. 'iati, ste se učili tako stre- (Sospod Rogulin?" vpraša Ц Mnim ošabnim naglasom "Za ^0 ni treba, da bi se člo-Dijjo^^^^^udil v kadetsko priprav-^' gospod grof," odgovori sli- Sori I Stisne zobe in molči, pa s katerim sta se oba po-jj pričal je, kako razumeta ^ stališče. V t ' XVI '''olk trenutku se zasliši za-Ijv ^ glas zvonov od striani, , bile Radovlje. Ч j® to?" vpraša grof Wal- *0 v, ^ Radovljah gori," J)oij . ^e grofica Amelija ter 'ia gost dim, ki se je vz-И t holmom — "moj bog, Važi^^^ in tej vročini!" јУј otroci, ki so bili zopet Шј, ^^iku bliže pristopili, spu-Ц So gg v tem trenutku z glas-Jokom in vpitjem v tek proti tja, morda pomagava s' ^^^^Rogulin tovarišu Ger-0{j t^r se poslovi pri družbi, J) odhajajo ž njim. i gremo tudi mi," reče ta- Sa "Oj p.' , tfg «^of Walden, "toda tako hi-Moremo kakor vi," pri- "V nekaj novega vidimo," ^^lejoč se Sori in ponudi . '^iki roko. ga pogleda zaničljivo od 4], stopi naprej h grofu ft-of ostane pri nervozni ^'^31, - je hotela brž in Grenau sta bila s tovariši hitro preko hol-tu ugleda jo, da plame-%i gorenjem koncu vasi dve Цо .^^stili so se vsi v najbržo ^ dospeli kmalu na pogo-4j^j^^^_icirji so zbrali brž svoje '^ete Rogulin je primoral ! ^ ^v' so le, vsak svoje hiše žifj] pustili, da se je ogenj ^ pogorišče, kjer potem s skupnim delpm {"iVi ^^®'^ali. Vinko je bil povsod "ijego je trebalo pomoči, in ^ So trudu se je posrečilo, ^^^%enu ustavili pot na ^\«rebe. Чјо i® PJ'išel grof Walden s '^žbo tja, bila je glavna ^°st že pri kraju. Otroci ^j)j.^®gorelcev stali so pri so-^ši in jokali na glas z ma-Na f Gospodarja sta ož-^ ^%a hodila na pol zme-%li? pogorišča in stikala Ana je stopila kotro-nekaj tolažnih Nnii /' seveda, niso mnogo lilj . otroci so le venomer tu- O povpraša po go-РНл Poznal ju je, da sta %ta J- ^ kmeta in, ko prideta, >4 zastonj lesa dati za gospod grof," reče Rogulin pristopivši, "prevzemite, česar bi pri meni zmanjkalo, kajti les sem že jaz obljubil." Anica se je s hvaležnim 'pogledom obrnila h govorniku; Veronika, ki je stala s Sori jem na strani, zmenila se ni za to. Walden je bil zadovoljen z Vin-kovim predlogom in, ker se ni bilo bati, da bi se plamen na novo vnel, vrnili so se vsi v grad, kamor je Walden tudi druge oficirje zopet povabil. Vinko je hodil z baronico. "Vi ste se/močno trudili, gospod Rogulin," reče ona skoro boječe. "To ni nikaka zasluga, ko bi stvar ne bila preresna, bi se še komu dopadla; marsikomu je še tako brezplačno gledališče." Ana je umela te besede. Grof Sori, ki je pred njima vodil grofico Veroniko, čul jih je tudi dobro in, na pol obrnivši se, poskusil je udarec po svoje vrniti ter dejal z zbadljivim naglasom; "Vi imate včasi čudne simpatije do teh bosonogih ljudi in tako iskrene, kakor bi vam bile prirojene." Slikar se hladno nasmeje ter reče v istem tonu: "Prirojeno je vobče bolje nego prigojeno; posebno takrat, ka-kar odgoje čisto nič čutiti ni, gos'pod grof!" Sori se je zganil in nameraval je burno odgovoriti, posebno ker je čutil, da tudi dekletoma nasproti sam ostaja; pa premagal seje in le prisiljen kratek smeh, Чз -^.-.tsri-m js skusil pokriti svoj srd, pričal je, da mu je treba mnogega zatajevanja. Stopil je s svojo spremljevalko nekoliko hitreje naprej. Ker je bila hoja po stranskem, kamenitem potu, po katerem so šli, nekoliko nerodna, ponudil je slikar baronici roko. Šla sta tako tiho drug pri drugem. Ana prične zopet razgovor. "Kako hudo mora liiti vendar, tako naenkrat izgubiti vso svojo last in ne vedeti, kam položiti trudno glavo, kakor ti ubogi ljudje!" "In to gorje nam je skoro nerazumljivo, dokler ga ne poskušamo sami. Vsak čuti le lastno nesrečo — tuje ne, in vendar so vse enake. Eden izgubi premoženje, drugi svoje ljube — očeta in mater; in ena bolest je drugi podobna." "Da, da, očeta inu mater f" reče zamišljeno in potihoma baronica, "jaz ju nimam!" "Tudi jaz sem ju izgubil! Seveda pravijo — kaj je to možu, on si pomaga sam, on je sam svoj steber! Pa ko bi jo imel še, blago svojo mater, in mogel pogledati ji v njene stare, zveste oči — vse bi dal, vse, kar imam." Slikarjev glas je donel mehko, ko je govoril te besede. "Jaz svoje še poznala nisem, кф je umrla!" "Pa vi imate drugo v teti Ameliji!" "Imamo jo in ljubim jo, kakor ljubim vse svoje!" reče Ana; "pa ko bi še imela svojo mamico, ljubila bi jo vendar nad vse — da, nad vse!" Glas se ji je malo tresel. "Jaz umem to," pravi tiho slikar in obmolknila sta oba pod vtisom spomina. xvn Trd mrak je bil že nastal, ko so dospeli v grad. Na predlog Waldon so ostali vsi na prostem pred gradom, kjer je bilo mnogo f)rijetneje nego v soparnih sobah. Razvrstili s6 se okrog dveh miz in grof Walden je uredil s pomočjo Gemaua zabavo. Grofi- nja in Amelija sta prišli tudi k družbi in tako so se kratkočasili v posameznih gručah. Walden, Sori in še nekaj drugih so igrali whist, drugi pa so bili pri damah. Baronica Ana, ki^je bila nocoj nenavadno tiha, ločila se je počasi od družbe in šla v grajski vrt ter sela pod kostanj, katerega je bil zasadil Tine na mestu stare, padle hruške, od koder se odpira krasen razgled na dolino. Nocoj je mesec razsvetljeval vso raven, ki se je raztezala v globini, in iz daljave se je zategnje-no čulo odmevajoče fantovsko ponočno petje. Baronica je sedela dolgo časa tiho in zatopljena. Glasovi, ki so prihajali počasi gor, zazibali so jo polagoma v sladka sanjarstva Pokrila je obraz z rokama in se nagnila naprej in tako je obsedela vdolbena v svoje misli. Cula ni prihajajočih stopinj po pesku in stoprav, ko se je položila mehka roka na njeno ramo, vzdramila se je nekoliko prestrašena. "Kaj pa ti je, Anica, da si šla od nas in sediš tako sama tukaj in — pokaži, meni se dozdeva, da imaš še mokre oči, kaj pa ti je?" vpraša teta Amelija, ker ta jo je bila prišla iskat. "Ah, tetka, ti si! Q nič, nič mi ni, prav nič, tetka," reče dekletce ter se oklene strastno stare kontese. , Toda teta ni bila tako urno zadovoljna z odgovorom. "Ne, ne, Anica, tebi je nekaj in ni prav, da meni prikrivaš," reče te^ pogladi svojo ljubljenko po licu. -s ##: "Ali, tetka, nič mi ni; tu sem sedela in na pol spala; zato imam take oči; pojdi, pojdi, ti preveč skrbiš zame," laska se baronica in poljubi še enkrat staro damo. Šli sta med tem počasi za vrtno ograjo proti .majhni, temni lopi, ki je stala v drugem kotu. Tja dospevši, prime grofica mlado deklico za roko in jo potegne-na lahko k sebi v lopo. "Sedi semkaj k meni, Anica." Baronica stori tako in se vprašujoč ozre k Ameliji. Žarek lune je skozi predor v zelenju, ki je preraščalo lopo, razsvetljeval njen obrazek. "Tebi se je nekaj pripetilo, dete moje," povzame grofica zopet besedo, "in ti nisi odkritosrčna. Anica, povej mi! Jaz te že nekaj časa opazujem in vem, da nisi več tako vesela kakor nekdaj. Nimaš li več zaupanja do svoje tete?" * "Oh, teta," reče dekle ter povesi obraz, da bi zakrila temno rdečico, ki je prihajala počasi čez lice; "nijsar me ne vprašaj; kaj mi hoče biti, saj te tako ljubim, ti ne veš kako!" In pri teh besedah položi svoje ročice'zopet okoli vratu stari grofici in jo strastno pritisne k sebi. Kratek molk nastane. "Anica, ti nisi več otrok," reče zopet neutrudljiva teta resno, pa prisrčno, "in ako te jaz kaj vprašam, ne vprašam te nikdar brez vzrokov; in ti bi me res žalila, ako bi se mi ogibala s praznimi izgovori. Srčece moje, Anica, ali ti moram jaz povedati, kaj ti je?" Deklica je slonela tiho na prsih stare dame in zakrivala obraz z rokama. Tresla se je in težka sapa, katera se je čula, pričala je, da nosi navzlic prejšnjim izgovorom vendar skrivnost v srcu, katero razodeti je trebalo trdega boja. Zadnjemu vprašanju ni ničesar odgovorila, nego naslonila se je že tesneje k teti in, ko jo ta prime za roki ter mehko nadaljuje; "Dušica moja, to je nekaj, kar samo pride in česar se noben človek ne ubrani," tedaj je zaihtela tako globoko iz srca in vroče solze so kapale na mehko roko stari teti. Tej je sami postalo nekako tesno pri srcu; slutnja, kaj je baronici, spremenila se ji je tako nenadoma v prepričanje, in trenutek, ko se je to zgodilo, prinesel je nekaj tako sladkega spomina s seboj, da ji je skoro tudi oko zalilo. A vedela še ni dovolj in misel, ki jo je prešinila v drugem trenutju, nosila je s seboj tudi ime, katero ji je srce stisnilo. In že je imela vprašanje pripravljeno, kar zadoni sonoren glas od onkraj vrta na njeno uho, pri katerega dononju se je zganila drobna baronica in nehote zašepetala: "Oh, on pride!" Amelija je sedaj vedela dovolj in, ko bi bila mala baronica opazovala jo, iznenadilo bi jo bilo bledo lice in neka trda, pikra poteza v njenem sicer tako mehkem obrazu. Hotela je vstati in stopiti ven iz lope, pa Ana jo potegne s tihim, tresočim glasom nazaj; "Teta, počakaj, za boga, ne ven!" Osupnjena se obrne. "Zakaj ne?" vpraša. "Pusti ju, oba sta tamkaj, nikar ju ne moti!" ihti dekle. "Kdo, oba?" povpraša Amelija in nov, ji srce stiskajoč sum jo preleti. "Veronika!" reče deklica težko, kakor bi ji kamen ležal na prsih, in nove solze so jo zalile. Teta je pri tej besedi stopila nazaj — nema in sama tresoča se. Sedaj stoprav je vedela vse, česar nikdar slutila ni, XVIII Glas, kateri je bil tako skrivnost odkril teti, prihajal je bliže in ž njim drug, bolj tih, le sem ter tja odgovarjajoč ženski glas. Vinko in Veronika — saj ta dva sta bila — prišla sta že tako blizu, da se je razumela Vsaka njuna beseda, pa hodila sta po stranskem potu, ki ni držal mimo lope. "Že dolgo nisem mogel z vami govoriti, grofica, tako brez poslušalca," dejal je slikar in bilo je nekaj v glasu, kar je izražalo prikrito očitanje. .. . Naznanilo in zahvala Globoko užaloščeni naznanjamo vsem ■ prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena mama ROZI ZDEŠAR rojena KUMP ZaHsnila je svoje trudne oči dne 13. februarja 1953. Pogreb se je vršil dne 16. februarja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Euclid pokopališče, kjer smo jo položili v naročje matere zemlje k večnemu počitku. Blagopokojnica je bila rojena v Toplicah pri Novem mestu na Dolenjskem. Naša dolžnost je, da se zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti. To nam je bilo v veliko tolažbo v dneh njene smrti. , Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in dobrodelne namene. ■ Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Dalje srčna hvala vsem, ki so prišli pokojnico pokro-pit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Lepa hvala tudi pogrebcem, ki so nosili krsto. Pokojnica je bila članica dramskega zbora "Naša zvezda," krožka št. 3 Progresivnih Slovenk, društva "Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ, društva "Slovenski dom" št, 6 SDZ, kluba "Ljubljana" in pevskega zbora "Slovan," katerim vsem izrekanjio globoko zahvalo za izkazano zadnjo čast kakor tudi za spremstvo pri pogrebu. van Prav posebno se zahvaljujemo jiievskemu zboru za krasno zapete žalostinke pokojnici v slovo. Slo- Bodi vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje in bili nam v pomoč na en ali drugi način tekom naše žalosti, izrečena naša topla zahvala. Nenadna je bila ločitev od nas, draga mama. Mnogo si trpela v bolezni, vendar nismo slutili, da je konec tako blizu. Pridružila si se zopet svojemu življenskemu drugu našemu predragemu očetu in snivata večno spanje, iz katerega Vaju ni mogoče prebuditi. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih, dokler bodo utripala. Spavaj mirno—snivaj sladko! Žalujoči ostali: LOUIS, sin ROSE, hčerka ADDIE, sinaha ERNEST HUNSCHER, zet VERA HOFFMAN, sestra v Jugoslaviji \ Euclid, Ohio, dne 10. aprila 1953. "Da, da, prilike ni bilo," reče grofica hladno in, pripognivši se, odtrga vejico z majhnega grmiča. "In naposled tudi lahko vpričo drugih govoriva, saj mi nimate nikakršnih skrivnosti ra-; zodeti." Slikar obstane kakor kip. "Veronika!" se mu izvije bolesten glas iz prsi. Grofica se obrne na lahko proti njemu. ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave., UT 1-0928 Laddie Pujzdar — Joe Vertocnlk, last. PLUMBERSKE POTREBŠČINE — ORODJE ŽELENIMA — KLJUČAVNICE — ELEKTIRI-ČNI PREDMETI — BARVE PrijateFs Pharmacy PRESCRIPTION SPECIALISTS Zastonj pripeljemo na dom St. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicott 1-4212 NOBEUER TER/I/IS ANYWHERE LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY THI BANK POK All THI PIOPII CARST MEMORIALS Kraška kamnoseška obrt 15425 WATERLOO ROAD IVanhoe 1-2237 Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov PARI RAMO IN BARVAMO Prvovrstno delo, zmerne cene Pokličite za proračun. Se priporočamo. Geo. Panchur in Sinovi 16603 Waterloo Rd__KE 1-2146 Trgovina s stenskim papirjem in barvo. Wallpaper Steamer for Rent CHICAGO, ILL. DOMESTIC HELP GOOD HOME General Stay- housework. Own room, bath, i child. Current "wages. Call Highland Park 2-5720, collect COUPLE — or Experienced Maid. With employed husband; 5 in family; modern country residence; top wages; large bedroom-sitting room; parking area; references required. WInnetka 6-5075 Adult Family of 5 needs COMPETENT MAID for general housework. Own room. Good Salary. Stay or go. BEverly 8-1112 "Vi ste skoro komični, gospod Rogulin!" pravi ona, "in jaz vas prav težko irazumem! Pa meni se dozdeva, da že hladno postaja, dajte mi moj pled!" (Dalje prihodnjič) JOHN PETRIC GEORGE KOVACIC UNIJSKA BRIVNICA (preje Lipanje) Vedno najboljša posluga. Re priporočava. 761 EAST 185th STREET Moški in ženske, ki morajo nosili OPORE (TRUSSES) bodo dobro poslreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerila opore. ' MANDEL DRVG CO. Lodi Mandel, Ph. G Ph. C. 15702 Walerloo Rd__KE 1-0034 ANTON HIBLER iz starega kraja izuCen U R A R se priporoča za v to stroko spadajoča dela 6530 St. Clair Ave.. EX 1-8316 NAJEMITE ZA V NAKUP T. v. sete, ledenice, pralnike, plinske in električne štedilnike. ^ Pokličite HE 1-8602 Lahko govorite v angleščini, nemščini, poljščini, ruščini in litvinščini. Imamo slovenskega zastopnika. C. & F. International Stores 6113 St. Clair Ave. Odprto vsaki dan od 9. zj. do 9. zv. CmCAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 HELP WANTED MALE NEED AT ONCE!!! MACHINISTS For General Work • Steady • 6 Day Week • Pension Plan • Paid Vacation •. Hospitalization Factory Equipped with New Tools See Mr. Smith or Mr. McBrady KRAFT FOODS COMPANY 1600 Foster Ave. Evanstbn, III. ROgers Park 4-8220 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Gas Co. Employee, wife, 4 children, desperately need 6-7 room apartment.'Prefer N.W. Moderate rental. SPrin^ 7-0455 RESPONSIBLE Electrician, wife, no children, need 2 bedroom, 4-5 room unfurnished apartment. East Rogers Park. Must be near good El transportation. Moderate rental. ROckwell 2-6819 RESPONSIBtiE Clean Conscientious Couple, 2 lovely children, ^ need 6 room unfurnished apartment. W., N.W. or suburbs. Moderate rental. Village 8-1195 ђм*1 gam We witfi firt— tht od^ are against yovl HELP WANTED MALE JOURNEYMAN MACHINISTS Prilika dobiti prvovrstno izkušnjo. Stalno delo—Povprečno 58 ur tedensko z plačo čas in pol nad 40 ur. Raznovrstna, zanimiva dela Zaslužite dobro ko se učite izurjenega dela Plačane počitnice in prazniki. Brezplačna skupinska zavarovalnina —vključena. Hospitalizacija in zdravniška oskrba. Zglasite se ali pokličite in vprašajte za MR. TOBLER MAnsfield 6-7161 ali Linden 4-2200 JEFFERSON ELECTRIC CO. 25. IN MADISON — BELLWOOD, ILL (Blue Bird Bus in CTA v bližini dveh blokov) FEMALE HELP WANTED W E need ACCOUNT CHECKERS-BOOKKEEPERS Experienced Fire or Casualty — $250 per Month Bond and Liability Underwriter — $300 per Month • Also Experienced Young Men И you have two ot more years as an account checker or bookkeeper with fire or casualty Insurance company, it.will pay V you to investigate See MR. THUMLEY, Presonnel Manager ' ROOM 400 — 120 S. LA SALLE STREET . " . _or phone STate 2-4780 3TRAN 1 ENAKOPRAVNOST 10. aprila ШШ DOLIHA IN NJENI UUDJE Vso vsebino Ribniške doline in njenih ljudi je preprosta ljud' ska duša zlila v tole narodno pesem: Čast tebi, Ribniška dolina, slovenske,zemlje zelen pas, snežnikov nimaš, nimaš vina, a njej si le najlepši kras. Bila si vrelec učenosti. Čez naše meje slavno znan, iz šol dehtel je cvet modrosti na južno, na večerno stran. Stoletja dolga bistri zdomar po svetu nudi svoj izum, a s suho robo trosi romar vedrino, šalo in pogum! Ribniška dolina in njeni ljudje! Le kje še ne poznajo teh bistrih in šegavih sinov lepe Dolenjske! Avstrija, Nemčija, Madžarska, Češka, Italija in še in še, pa seveda^po dolgem in počez Jugoslavija, povsod je že bil ribniški človek in oprtan s krošnjo ali kanonom ponujal "po kulker moč dragu" svojo suho robo.,Da, skorajda niso rešetar-ji in lončarji zaman prepevali: "Sem Ribenčan Urban, po celjm svejt sem znan"... Ф "Okameneli svatje" Med Veliko in Malo gor6, od Jasence do Slemen leži ta lepa Ribniška dolina, posejana s številnimi vasmi in polna posebnosti ter značilnosti: vrtač, uval, prepadov, ponikalnic, štrlečega kamenja, strmih gorskih sten itd. O eni teh sten na Veliki gori nad Dolenjo vasjo, ki jo popotni človek lahko ugleda tudi iz vlaka, če se vozi mimo Ribnice, vedo v Ribniški dolini nekako tako pravljico: "Za vrhovi Velike gore je pred davnimi, davnimi časi bila vas. Njeni prebivalci—Gorani— so bili pravi velikani, precej čudaški in mendei malce prismuknjeni ljudje. Tako so ^aj o njih sodili oni, ki so prebivali v dolini. Gorani ^so živeli sami zase in svojega bivališča niso nikoli zapustili. Če pa je kdo prišel mednje, so mu kaj hitro pokazali pot, odkoder je dospel. Strelci so bili bojda taki, da njihova puščica nikoli ni zgrešila cilja. Pravili so celo, da so sestrelili prenekatero zvezdo z neba. Ženili so se kar med seboj in ni bilo zato prav nič čudneg^, če so si bili vsi v sorodstvu. Pa je zrastel med njimi zal fant, najboljši strelec, kar jih je kdajkoli bilo med Gorami. Ponosni so bili nanj in so sklenili, da mu poiščejo nevesto, kakršne ni med njimi.—Dolgo so jo iskar li. Nazadnje so jo našli tri dni in tri noči hoda daleč. Lepa je bila kot makov cvet, a lena, da daleč naokrog nihče tako. Prišel je dan svatbe. Svatje so se z nevesto bližali vasi. Nebo jc bilo jasno in sonce je neusmiljeno pripekalo. Nevesti, ki prej nikoli ni bila na soncu, je začela vročina presedati. Žato se je obrnila k svatom, rekoč: "Glejte ga, kako se nam smeje, jaz pa medlim v njegovi vročini!" Gk)rani so se močno razjezili. Pograbili so loke in namerili puščice na sonce.... Še preden pa je ena sama puščica zapustila lok, se je zgodilo čudo: ostali so vsi kot ukopani! In tako so ostali negibni vse do današnjega dne. Ljudje jih še zdaj naziva jo "Okameneli svatje," čeprav Goranov ni več in je tudi spomin nanje obledel. Starodavna je ribniška domača obrt ... Gozd je največje bogastvo Ribniške doline, saj ga je od celotne površine nad 40.%. V pretežni večini je gozdna ploskev raztrgana, najbolj strnjena je po krajih, ki so čimbolj oddaljeni od naselij. Tako pokrivajo hrbet Velike gore le lazi in pašniki, ki se prično pri Travni gori in se vlečejo dalje Loškemu potoku, medtem ko je njen južni del neprekinjeno gozdnat. Močno gozdnata je tudi vzhodna stran Male gore od Žlebiča čez Velike Poljane proti Velikim Laščam. Slemenski gozdovi se v številnih krpah vzpenjajo po pobočju, kjer so jim gosta naselja vkrči-la njive in košenice na ravnicah in položnejših legah. Dolenjski gozd se razteza le ob Mali gori na levi strani železniške proge od Žlebiča proti Ribnici in še naprej na Dolenjsko polje, kjer pri Jasnici razmeji Ribniško dolino od Kočevske. Obilica lesa nudi vsej Ribniški dolini lep vir. dohodkov. Ne samo z izdelovanjem suhe robe, ampak v današnjem času tudi z vedno bolj razvijajočo se lesno industrijo. . Starodavna je ribniška domača obrt ter trgovina s suho robo in lončarskimi izdelki. V hstinah je sicer izpričana šele v 15. stoletju, sega pa gotovo že v naj-davnejše čase. Ribniška dolina je bila namreč že od nekdaj navezana na bogastvo svojih kraških, a gozdnatih visokih planot, Spričo revnejše zemlje je ljudstvo začelo Џе zgodaj ceniti ce-panost lesa in ga umno ter spretno spravljati v službo najprimi- tivnejših vsakdanjih potreb in les obdelovati tudi preko svoje domače potrebe za prodajo. V prvi polovici 15. stoletja, ko so se začeli turški vpadi v Slovenijo, je dolina veliko pretrpela. Poljski pridelki so šli po turških hordah v nič, dolina pa je bila gosto naseljena. Treba je bilo iskati zaslužka drugod. Zato so se Ribničanje še bolj oprijeli domače obrti, suhe robe in lončarstva. Svoje izdelke so prodajali v Trst, Istro, Primorje, Gornjo Italijo, pa tudi daleč proti severu. Valvazor poroča, da so že v njegovem času izdelovali v Bukovici, Danah, Gorenji vasi, Jurjevici, Gori, Sajevcu, Zamost-cu, Žigraaricah, Sušju in Ravnah po večini leseno robo, lončarji pa so bili v Dolenji vasi, Goriči vasi, Hrovači, Nemški vasi, Ota-vicah in Prigoricah. Že takrat so raznašali Ribničanje po vsej domači in tujih deželah svojo ro, bo: škafe, keblice, golide, putri-he, žlice, krožnike, sklede, škat-Ije, rete, rešeta in drugo. Pa ne le turška, tudi druge nadloge niso prizanašalce Ribni-čanom; vendar jim nobega ni mogla prav do živega. Kljub vsem težavam so s šalo in smehom na ustih očuvali sebe in svo-(Dalje na 5. strpni) AVOID тштт BACKACHE due to sleeping on ca too-soft mattress ioSTUREPiiflpffi , • ; -'V i'•• ■ ' - . • s ■■ "i - ' ■■ <Г;' GuOTaDtM<] Kot3£eke«fin{ •You can banish restless nights, pain-racked mornings, when you replace that worn-out, sagging mattress that lets your body sink into dangerous muscle strain! Choose the superb new MORNING BACKACHE OFTEN BE- Mattress, finer, , слт HEKEl ...on a sagging matttess'' firmer, moro rcstltent, exclusively cre-Ihct lets your body sink into dangct- ated by Sealy to support you with 0..S ц.,<Шв stu^.--. i' spinc-on-a-Iine" healthful sleeping comfort for the rest of j^our life! See our Sealy Firm-O-Rcst ) Posturepedic Now Matching Posturepedic Box Spring Also Available Pri nas dobite fine Modroce od naprej Lahka mesečna odplačila Norwood Appliance & Furniture 6202 St. Clair Avenue John Susnik EN 1-3634 ZGODNJI PEVEC ■ Med prve krilate pevce, ki se oglasijo v zgodnji pomladi oziroma že v predpomladnih dneh, spada song sparrow, kar bi se po naše reklo pojoči vrabec. Ptič je res nekoliko podoben navadnemu vrabcu, razlikuje pa se od njega po bledorumenkastem in nekoliko pisanem perju in po lepem petju. Znanstveniki ga označajo z imenom Melospiza melodia. Song sparrow je še najbolj podoben starokrajskemu strnadu in tudi njegovo petje sliči strna-dovemu. Petje pojočega vrabca je drobno, nekako boječe in prita- jeno, razdeljeno v kratke kitice, preprosto, pa sladko in prijetno. Včasih se boječe oglasi že v sončnih dneh februarja, ko drugi ptiči-pevci še prezimujejo v gor-kih južnih krajih. Ko gnezdi in vzgaja mfediče, s svojim drobnim prijetnim žgolenjem vse^ dneve pripoveduje svetu o svoji sreči. Kot najzgodnejši naših krilatih pevcev, je priljubljen kot glasnik prihajajoče pomladi. Poznej^ njegovo drobno petje nekako utone v glasnejšem petju robinov in drugih ptičev, toda ni pozabljeno. —NEW ERA. glasilo ABZ Oglašajte v Enakopravnosti BRODY DRUG 7533 St. Clair Ave. IZPOLNJEVANJE ZDRAVNIŠKIH PREDPISOV JE NAŠA POSEBNOST Posebno nizke cene za zdravila za pošiljke v staro domovino IZURJENA UMERITEV TREBUŠNIH OPOR Pokličite za dogovor EN 1-1330 BRODY DRUG — 7533 S+. Clair Ave. M O N C RIE F "izt« " GRETJE ALI UMETNO PREZRACENJE Ekonomično za vzdrževati - L Ekonomično za vzdrževati PLIN OLJE PREMOG PLIN OLJE PREMOG ТНГ HENRY FURNACE CO., Medina,^hlo EUCLID POULTRY 549 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jerry Petkovšek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE DomaČi mali oglasnik GOSTILNE MrHČIČ CAFE 7114 ST. CLAIR AVE. Tony & Jean Selan. lastnika Dobro pivo, žganje in prigrizek ter slastno vino ENdicolt 1-9359 Odprto od 6. zj. do 2.30 zj. THREE CORNER CAFE 1144 EAST 71st ST. FRANK BARAGA, lastnik Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo MOLLY'S BAR 7508 ST. CLAIR AVE. Stanley Uibic in Bili Hraster. last. Vabimo prijatelje ne obisk naše moderne gostilne, kjer vara postrežemo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem ter z okusnim prigrizkom. FINA GODBA ZA ZABAVO VSAKO SOBOTO. HECKER TAVERN John SuštaršiC in Mary Hribar ENdifott 1-9779 1194 EAST 71st ST. Pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek. Odprto do 2.30 zjutraj MARIN'S TAVERN 7900 ST. CLAIR AVE. Stanley in Mamie Marin, lastnika NAJBOLJŠE VINA, PIVO IN ŽGANJE! Dobra družba. Se priporočamo. вш ODPRTO ZVEČER мшнвштвнвнш BARV AR FRANK KLEMENCIC Barvar in dekorator 18715 MUSKOKA AVE. Tel.: IV 1-6546 Priporočam se za barvanje in de-koriranje hiš in poslopij, zunaj in znotraj. JamČeno delo po zmernih cenah. G O S T I I. N E KADAR KUPUJETE ALI PRODAJATE hišo, zemljišče, trgovino ali drugo trgovsko podjetje, se z zanesljivostjo obrnite na JOSEPH GLOBOKAR 986 EAST 74th ST. HE 1-6607 A. Malnar CEMENTNA DELA 1001 East 74th St.—EN 1-4371 Ш ALI KASLJATE? Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad. Lodl Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA ZA Kleparsko delo -popravljenja streh prenavljanje in mizarska dela sPamo prosti proračun Popravljamo dimnike Vse delo je prvovrstno in jamčeno Cene zmerne J. KOVIGH & SON 1554 EAST 55th ST. EN 1-2843 Damo prosti poračun 3 ODRASLE OSEBE iščejo stanovanje s 4 sobami od E. 60 St.^o E. 106 St. med Superior in St. Clair Ave. Pošteni plačniki ДП mirni. VERONIKA SEVERINAC 968 E. 70 St., UT 1-9290 V najem SE ODDA TRGOVSKI IN STANOVANJE S5 SOBAMI. Vpraša se na 16725 WATERLOO R"- DELO DOBIJO KOVAŠKI POMOČNIKI^ Izurjeni kot delavci pri in rezanju na težkih kladivW' Plača od ure poleg komada. ( Steel Improvement fl" 978 E, 64 St. MACHINE TOOL OPERATORJI. ASSEMBEHJI Izurjeni ali delno Dobra plača od ure in drugih delavskih Zglasite se v uposljevalneW THE MARQUETTE METAL PRODUCTS 1145 GALEWOOD (1. cesta zapadno od E-.^ Le) vodeč južno od St. Clair_^^ HIŠE NAPRODAJ S L TAVERN John Sauric — John Lenaisic CAFE — 7601 ST. CLAIR AVE. PIVO - VINO - ŽGANJE Vedno dober prigrizek in prijazna družba. Mr. in Mrs. Anton Kotnik GOSTILNA 7513 ST. CLAIR AVE. Za kozarec dobre pive, vina ali žganja ter za okusen prigrizek pridite k nam. Vedno prijazna postrežba in vesela družba. C A Y INN 6933 ST. CLAIR AVENUE EN 1-9430 PIVO — VINO — ŽGANJE Fish Fry vsak petek zvečer Godba ob sobotah Se prijazno priporočamo za obisk. ZA DOBRO t>IJAČO IN PRIGRIZEK obiščite LOUIS in JEAN STRUKEL 6220 ST. CLAIR AVE. AVTOMOBILSKA POSTREŽBA MAX'S AUTO BODY SHOP 1109 E. 61st ST. — UTah 1-3040 Max Želodec, lastnik Nove avte, ki so poškodovani, popravimo, da zopet zgledajo kot novi. SUPERIOR BODY & PAINT COMPANY POPRAVIMO OGRODJE IN FENDERJE Prvovrstno delo. Frank Cvelbar 6605 ST. CLAIR AVE__EN 1-1633 CVETLIČARNE SLOVENSKA CVETLIČARNA Jclertit Jf lorižts 15302 WATERLOO RD. IVanhoe 1-0195 THOMAS FLOWER SHOP SLOVENSKA CVETLIČARNA 45800 WATERLOO RD.. IV 1-3200 Albin, Andy in Fred Thomas, lastniki Cvetlice za poroke, pogrebe in druge namene. Točna postrežba. RICH BODY SHOP 1078 E. 64 ST. — HE 1-9231 FRANK RICH, lastnik Popravljamo motorje, zavore in ogrodja ter sploh vsa popravila pri avtu. Barvanje avtov je naša posebnost. » Delo prvovrstno. RE NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo ogrodje in fenderje. Varimo (welding). J. POZNIK — GL 1-3830 982 E. 152 ST. HIŠA ZA ENO DRUŽINO se proda. 4 spahiice; gorkota na plin, kombinacij ska zimska okna in mreže. Nahaja se med E, 185 St. in E. 200 St. v Euclidu. Cena $14,700. Za podrobnosti pokličite • KE 1^3331 " HIŠA NAPRODAJ Proda se liiša s 7 sobami; 4 spalnice, gorkota na plin, dva stranišča, zaprt porč, dve garaži z delavnico zadaj. Več sadnjega drevja. Blizu šol in cerkva. Lota 50x156, zadaj je 75 čevljev široka. Bo prazno v dveii mesecih. Za vse podrobnosti pokličite RE 1-4365 machine OPERATORJI i" ASSEMBLERJI Visoka plača od ure dodatka za življenjske str" Prosimo, da se osebno %ti v našem uposljevalnem na Engle Rd., južno o® Brookparka F O R D MOTOR CO' 17601 Вгоокрагк^ D I E M A K E R S na srednjih in velikih У TOOLROOM ENGlHt LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEr" DIE REPAIRMEN Rabi bi tudi govofiU ^ MAŠINISTI p. Visoka plača od ure, za nadurno delo in dvojni , nedeljah. Dobre delovne r poleg dodatka za življenja* ške. 0^1 ■ Ta dela so na razpola^?„ naših toi'arnah, E. 93 St- % m land ter na 1115 E. 152 % ^ prosilci naj se prijavijo v n» tovarni. MURRAY OHIO MFG. 1115 Е. 152 Lo4 Jftua Ucat( ?h the Ч t, .4 4ti: Sin %o, ■ Ч 'ffen ■^5' >Oflj Zlitin 4bor %( N *irbc HIŠE NAPRODAJ od Euclid Beacha. 6 sob za eno družino; 2 garaži. V prvovrstnerfi stanju. Zelo zmerna cena. E. 117 St., severno "od St. Clair Ave. Plinska gorkota. Kot nova. Lastnik gre izven mesta. GLOBOKAR REALTY 986 East" 74fh Street HE 1-6607 DELO DOBIJO MOŠKI Aeronautical Work tool and diemakers toolroom grinders general machinists Toolroom production grinders Inspectors (Line and Floor) Tudi Operatorje za: turret lathes automatics (Multi-Single-Spindle) punch press bormaticš^ Družba preskrbi obede, kavo, zava-rovalnino, hospitalizacijo in. zdravniško oskrbo. Zmeren načrt za počitnice. Visoka plača z dodatki za življenjske stroške. Morate biti pripravljeni delati katerikoli šift. 10% bonusa za drugi in tretji šift. V primernem kraju. Dobra transportacija. Ugajalo vam bo delati pri Jack & Heintz 17600 broadway Zglasite se v uposljevalnem uradu od ponedeljka do petka 8. zj. do 5. pop.; v torek do 9. zv.; v soboto do 1. pop. PrOsimo prinesite izkaz ameriškega državljanstva OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI ђ Hi ■Ц ini Ч кк №o' sist 'tn Mti % P iff oui |Cai HOT INSPECTORS na kovaškem del" Izurjeni; plača od STEEL improvement & FORGE CO. 978 E. 64 St. assemble!^ Prejšnja izkušnja ni potrebna Tudi izurjeni ^ METAL FINISHGPP GAS WELDEBS PAINT SPRAYER^ TORCH SOLDERERP TRIMMERS • de' Morajo biti pripravljeni 1. ali 2. šift Sprejemamo prošnji za . gg zgornja dela od moških, nimajo za delo na P'' V" iriiji pri sestavljanju zov in ogrodij za Začetna plača je povprečno ^ na uro, vključivši dodatka Ijenjske stroške- Delavčeve podpo^'^ I Penzijski načrt, zavaro^a hospitalizacija, plačane P in plačani praznik'- Zglasite se v EMPLOYMENT OFF'^' 8. xj. do 5. P®P' dnevno razven ob nedelja Fisher Body (euclid tovarf^^' Oddelek General Corpora+io'^ 20001 EUCLID EUCLID, OHIO \ J 10» ENAKOPRAVNOST A STRAN 5 ^ COLLEGE IN Charles E, Hoopper Air Force Base is l^ted D: a college in the clouds, in the outskirts of mile- ђ 'iver, Colorado, Lowry ^ of Air Force techni-coining. Here, under the '^'sion of skilled instruc-iflv ®^^dents prepare them-jfjj responsible jobs in '■ photography, intel- 1 -1 comptroller, and other fields. opening 13 years L' ^"^P&rtment of Photo-Training has schooled of technicians in dif-^fial of ground and *irlj ^^^tography. The ground-I рц a career in professional can often be laid lajjo'^^ the 85-day photo and technician course as (ooJT'f the principles of Photograph, printing pro--'uo the maintenance of Ц ground equipment, ^iced courses include aerial 4i ^aphy and motion picture training. Th Јђђ J of an aerial mis- ijL spends gi-eatly upon what about the target. Stu-ЈђЈј® in the photo-interpreter ђ °PGrations specialist courses k. ® Department of Intelli-Јђј _ training learn to collect piiQj.^^'^tsi'pret this data. The 'Interpreter course con-(tfjj 65 academic days of in-in the techniques of and evaluating aerial Mth ^^(^arscope photographs special optical instruments. '^P^rations specialist learns t') gather and disseminate [ц^аЦоп relative to air action his 55 days of training, jfg graduation, these airmen Оц^ ^^igned to bases through-® World where their skills ^ ^'Sadily'employed. speed of modern air-!|^,^^eadily increases, elec unskilled airman into a military specialist takes place. The airman learns to perform his duties with the enthusiasm and self-confidence found only in the technician who knows his job and knows it well! —Life of the Soldier and the Airman THE CLOUDS Ironic equipment plays a larger* part in air operations. The Armament school is responsible for training men to keep the "electronic brains" in A-1 shape. The 115-day electronics fundamentals course is designed to give students a good foundation to build upon. From this basic course, airmen go into more advanced fields of specialization such as electronic gun and bomb sights or the turret systems of the B-47 and B-36. These highly technical courses vary in length, depending upon their complexity. Graduates are assigned according to their specialties. Keeping a correct account of Air Force financial transactions is an intricate process calling for accuracy and speed. To equip airmen to perform these duties, an extensive training program has been set up in the Department of Comptroller Training. Airmen may specialize in such fields as Statistical Control; Machine Accounting; and Budgetary, Accounting, and Disbursing. There is seldom a dull moment for a Lowry student. Recreational facilities include a well-equipped gym, organized athletics, bowling alleys, dances, hobby shops, and a golf range. And it is but a short bus ride to the heart of downtown Denver, a city famous for its scenic beauty and hospitality. Picturesque surrounding country offers many diversions for the out-doorsman. Airmen may draw equipment from squadron supply rooms for a crisp day of skiing on the snow-covered slopes of the Rockies. Fishing equipment is oif- hand for those who want to try their luck in the swift-flowing mountain streams. Within this pleasant environment, the transformation of the ' POMLADNA SOLATA Mi; ki smo se v to deželo priselili iz rodne Slovenije, se spominjamo, kako smo kot otroci že v mesecu marcu nabirali zgodnjo pomladno solato motovileč po koruznem ali pšeničnem strnišču. Seme motovilca, ki je rasel med drugimi kulturami, je dozorelo in se razsejalo samo v poznem poletju in mlade rastlinice so brez kritja in škode pre-zimile na prostem. V prvih pomladnih dneh pa je motovileč nadaljeval z rastjo in dajal zelo okusno zgodnjo solato. V tej deželi se motovileč imenuje corn-salad, toda se ga ne prideluje dosti. Ta zgodnja pomladna solata je tudi znana pod imeni field salad, land cress, upland cress, lamb's-lel^uce in fet-ticus. Seme te rastline prodajajo vse boljše semenske trgovine, navadno pod imenom corn-salad. Glede nege je ta rastlina zelo skromna. Uspeva na vsaki obdelani zemlji. Seme motovilca je priporočljivo posejati v juliju ali avgustu in mlade rastlinice prestanejo zimo brez kritja; zgodaj spomladi pa dajejo okusno solato. —NEW ERA. glasilo ABZ YOU can be the woman of the year mPAM rot NUMINO— Mm mmI profaMiM f«r wwwi k # NaKoMrf &»*#*** ®rđ»retmtSOU ■KlMmcrtt-Sff* Bukovnik Studio MASTER OF PHOTOGRAPHY WEDDINGS — FAMILIES — PORTRAITS AND CHILD^^''^ 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Open Daily 9 a. ш. to 8 p. ш, —> Sunday 10 a. ш. to 3 P' ^ Identification Pictures — Copies from Old Photograph^ BOWLING! COME TO MEETING BOWLING! BOWLING! MIXED DOUBLES ■ ■«(2 ladles, 2 men on a team) Bowl during May and June Pick your favorite day TUESDAY, APRIL 21st — 8:00 P. M. Bowl Thursdays 7:30 p. m. ' COME TO MEETING — TUESDAY, APRIL 14ih — 8:00 P. M. Individuals, couples, teams or leagues call or visit GRDINA East «Oth s St aair Ave. RECREATION LADIES HANDICAP LEAGUE ■ ■ ■ AIR-CONDITIONED EN 1-9398 Adria Singing Club PRESENTS SPRING CONCERT on Sunday, April 12th American Jugoslav Center, Euclid, O., at 4 p. m. under direction Anton Schub® ^ SOCIAL IN EVENII^ ^