158. številka. Ljubljana, v sredo 15. julija. XVIII. leto, 1885. Ishaja vsak dan »»effr, iziinAi redelje in praznika, ter velja po poŠti prejemati za a v st ri j a k «-ojr ers ko deSele za vao leto 15 gld., ta pol leta H gld., za ćetrt leta 4 gld., sa Jeden mesec 1 tfld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua doui zs vse leto 13 gld. za <'v-1 rt leta 3 gld. 30 kr., sij jeden mesec L jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. za mesec, po -0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežel e toliko već, kuli kor poatninH anaaa. Za oznanila plačuje se od cetifistopne petit-vrste po 6 kr., če oe oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., će so trikrat ali večkrat, tisk*. Dopisi n*i se izvole frankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p rat ni & t v o je v Rudolfa Kirbiša hifii, „Oludali&ka stolbau. Upravu istvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Notranja politika Gladstonova. Če je Gladstone po izjavah mnogih kritikov kazal slabost in nedoslednost v vnanji politiki, odlikovala se je njegova notranja politika s trdno energijo in držala se je trd(o nepremenljivih načel. Gladstone prevzel je državno krmilo v roke lp\ aprila 1880. leta, ko se je že angleško občinstvo bilo naveličalo vojne politike Beaconsfieldo*e in želelo neobhodnih reform, ki bi oživele notranjo državno življenje. Slabo stanje trgovine, obrtnosti in kmetijstva nagibalo je javijo mnenje k takej politiki, irski nered pretil je premeniti se v ustajo, kajti samo posilne naredbe imele so le slab vspeh. Gladstone sestavil je vlado, v katerej je sedem portfcljev bilo v rokah aristokratskih rodbin, ki že davno pripadajo stranki Whigov, tri portfelje dobili so zmerni liberalci, ostale tri pa odločni radikalci. Že prve dni svojega vladanja pokazal je Gladstone marljivo delavnost: razun dveh predlog zakonov o omejenji lovskih pravic in povekšanji odgovornosti delodajateljev za nezgode svojih delavcev, predložil ie še tretjo, ki naj bi varovala irske najemnike proti svojevoljnosti lordov. Tej prvej reformatorski po-skušnji ustavljali so se celo aristokratski člani vlade. Le z veliko težavo prodrla je ta predloga v spodnji zbornici, naposled pa še v zgornji. Na drugej strani so pa radikalci pretili, da izstopijo iz ministerstva, ko so konservativci in večina Whigov zahtevali izjemnih naredeb za Irsko, ker so se tam množila agrarna zlodejstva. V takem nevarnem položaji ukazal je Gladstone zapreti 14 glavnih vodij irske deželne lige in izročiti je sodniji. Kakor je bilo pričakovati, bili so vsi oproščeni. Tedaj je vlada spoznala, da je treba ostrejših naredeb. Podkralju dala se je oblast, da sme v vseh irskih okrajih, kjer se mu zdi potrebno, proglasiti izjemno stanje, in osobe dejati v zapor do osemnajstih mesecev. Nadalje se je Ircem prepovedalo imeti v hišah strelno orožje. Irski poslanci skušala so zavleči posvetovanje o tem zakonu, dokler ni nazadnje predsednik zbornice z lastno oblastjo po štirideseturnem zborovanji objavil, da je debata končana. Dru^i dan je že Gladstone predložil zbornici premembo zborničnega reda, katera bode ovirala poslance, zavlačevati posvetovanja. Kakor dodatek k izjemnim zakonom je Gladstone v aprilu 1880 predložil drugo irsko predlogo, katera priznava nekatere pravice irskim najemnikom, omejuje pravico posestnikov pregnati je in ustanovlja kraljevo komisijo, ki hode razsojevala prepire mej posestniki in najemniki. Pa še le čez tri mesece posrečilo se je s tem zakonom prodreti v spodnjej zbornici, zgornja zbornica vzprejela ga je pa še le 15. avgusta. Ker so bila posvetovanja o tem zakonu tako ostra in dolga, ni za druga zakonodavska dela ostalo skoraj nič Časa; tako se ne glede na vsa prizadevanja Gladstona še sedaj vleče zadeva Brad-laughova, ki zahteva odpravo cerkvene prisege pri ustopu v parlament. Ta stvar bi bila kmalu pretrgala vsako zvezo mej desnim in levim krilom v ministerstva. Tako vspešno pa ni bilo 1882. leto. Vlada predložila je celo vrsto zakonskih načrtov: tako premembo samouprave Londona, in naredbe proti podkupovanju pri volitvah. Pa neredi na Irskem obrnili so pozornost vlade na drugo stran. Še jeseni 1*81. so bili vsled raznih izgredov vodje irske deželne lige dejani v zapor, mej njimi štirje člani parlamenta, pa vsled neprestanega pritiskanja radikalcev, kateri so bili v ministerstvu, zvršil se je hiter prevrat v politiki ministerstva. Poslednje se je sporazumelo s člani irske deželne lige. Poslednjim so namreč dali svobodo proti temu, da so se zavezali pomirljivo uplivati na irsko prebivalstvo. Po tem sporazumljenji zgodile so se tudi razne premembo v irskem uradniškem osobji, Žal, da ministerstvo ni dolgo moglo nadaljevati spravljive politike. Gnusni umor v Feniks-parku 7. maja 1882 prisilil je vlado predložiti nov izjemni zakon za Irsko. Ta zakon daje policiji nove pravice za oliranenje javne varnosti, določa posebna sodišča za agrarne zločine in uvaja denarno odgovornost prebivalcev dotičnega okrožja za vsako agrarno zločinstvo, ki se je izvršilo v kakem okraji. Ta zakon bil jevzprejet z veliko večino združenih liberalcev in konservativcev. Pa umor v Feniks-parku ni mogel omajati Gladsto-novih reformatorskih načrtov. Kakor je znano, se je ono zločinstvo izvršilo 7. maja, 11. maja bil je vzpre-jet izjemni zakon, a 15. maja je žc Gladstone predložil načrt dopolnilnega zakona k zakonu o pravicah irskih najemnikov. Ta dopolnilni zakon je zbornica lordov vzprejela 10. avgusta 1882. Jeseni še tistega leta posrečilo se je Gladstonu, doseči radikalno premembo zborničnega opravilnega reda, s katero se je onemogočilo zavlačevanje posvetovanj, kar so tako pogostem delali konservativni in irski poslanci. V tem pa zakon o pravicah najemnikov nj ostal brez upliva na irsko prebivalstvo. Po sklepu narodnega konventa s 17. dne oktobra 1882 nehaja je deželna liga in zamenila jo je bolj zmerna narodna liga, katera zahteva posebni irski parlament, v katerega kompetenco bi spadale le notranje irske zadeve. Tak obrat pa ni ugajal irskim revolucijo^ narjem in ob jednem z narodno ligo se je osnovala tajna zaveza »nepremagljivih«, katerih zločinstva so vzbujala splošno nevoljo. Posebno plodovito bilo je pa parlamentarno zasedanje 1883. 1. Po celej vrsti manj važnih zakonov, kakor o grajenji železnic po Irskem, odpravi telesnega kaznovanja pri pomorstvu, predložil je Gladstone novo volilno reformo, katera bode obdala Gladsto-novo ime z večno slavo in otvorila novo dobo v angleškem državnem življenji. Tu smo ob kratkem nacrtali delovanje Glad-stonovo. Pa že iz tega se vidi, koliko takta in energije je bilo treba, da se je tako globoko premenilo državno življenje naroda, ki se po svojem značaji rajši ravna po starih tradicijah, kakor pa zahtevah časa ,K. K." Iz obrtniških krogov. i. — *— Ne bode menda napačno, da se v očigled novotarijam v obrtniškem zakonodajstvu tudi iz naših krogov oglasimo, vsaj popustljivost v vseh stvareh še nikdar ni bila koristna. Če pomislimo, da je državni zbor nasproti prvotni misli, — da se prenareoi ves obrtni red najedenkrat — to le polagamo storil z namenom, kakor hitro mogoče uvesti vsaj najpotrebnejšo novosti v prid obrtniji, kaže se nam že sedaj, da bi bilo vse jednako, ko bi se bila cela postava mesto prej, še le sedaj ob jednem napravila, kajti navzlic temu, da je VII. oddelek v veljavi že od 20. sept. 1883. L, torej že blizu dve leti, vendar nemarno Črtica iz življenja igralčevega. Kalifornska povest. (Spisal Bret Harto, posl. Vinko.) II. (Dalje.) In prijela je stranska šiva svojega oblačila ter se mu šaljivo priklonila. Potem pa mu je dala obe roki, nenadoma in kakor je kazalo nehote oja-čivši se. Gotovo je, da je bil ta mali govor pretiran in gotovo se bode vsakej lepej bralki zdel nežensk, a vender se bojim, da je bil všeč Jacku Oakhurstu. Ne rečem, da bi ne bil navajen gotovih prostodušnih ženskih poklonov; a ti so mu prihajali izza kulis, on pa je nežne mike gospe Deckerjeve trdovratno deval v zvezo z negotovimi samostanskimi predoč-bami. Na tak način vzprejet biti od doslužene puritanke, od bolne svetnice, od ženske, ki je imela biblijo na svojej toaletnej mizi, ki je šla vsak dan dvakrat v cerkev, in nežno bila udana svojemu možu — to ga je po polnem oslepilo. Še zmirom jo je držal za roko, koje nadaljevala: „ Zakaj neste prej prišli V Kaj ste delali v ftlarvsvillu, v San Joseu, v Oaklandu? Kakor vidite, sem šla povsod za Vami. Videla sem Vas tudi prihajajočega s6m po globeli in takoj sem Vas spoznala. Brala sem Vaš Josipu pisani list, in uganila iz njega, da pridete. Zakaj pa meni neste pisali? O, tudi meni boste jedenkrat pisali! . . . Dober večer, gospod Hamilton." Brzo je bila nazaj potegnila svoji roki, a ne dovolj zgodaj, da bi Hamilton ne bil tega opazil. Pozdravil jo je z dostojnostjo olikanega moža, Oak-burstu prijazno pokimal z glavo ter šel dalje. Ko je bil izginil, pogleda gospa Deckerjeva kvišku v Jncka Oakhursta. „Kakov dan prositi Vas bom morala velike prijaznosti.0 Gospod Oakhurst jo prosi, naj to precej stori. „Ne, ne! Prej ne, da me boste bolje spoznali. Potem — kakov dan — Vas boni prosila, da tega moža — umorite!" In pričela se je smijati, in ta smeh je bil tako prijeten slišati, tako zvonk, in pri tem sta so tako ljubko krožili njeni jamici — Če prav malo pretrdo — in v modrih očeh igrala jej je tako ne- dolžna veselost, in na njenih licih tako mična ru-dečica, da se je gospod Oakhurst, ki se je jako redkokrat sinijal, nehototna moral udeležiti smeha. Ililo je, kakor bi jagnje nagovarjalo lisico, naj v sosednjej cedi prične klati. . . Nekaj dnij pozneje je gospa Deckerjeva najedenkrat ustala iz zamaknenega kroga občudovalcev svojih, ki se je bil na hotelovej piazzi storil okolo nje, prosila zamere za par trenutkov, smejo se odbila vsako spremstvo ter tekla tja proti malej vili svojej, stoječej onostran ceste — jedno i/mej stvorjenj njenega moža. Morebiti se je zgodilo zbog tega nenadnega in nenavadnega truda — saj je še vedno prebolevala! da je razvneto in mrzlično sopla, stopivša v svoj budoar, in da je dvakrat ali trikrat roko morala pritisniti si na srce. Ko je privila Iufr, ugledala je strahoma, da je njen mož ležal na soli. „Kakor kaže, si vroča in razburjena, Lizika draga," pravi gospod Decker. „Saj se ti vender no povrnilo, kaj ne, da ne V" Njen obraz je bil pobledel, a zdaj je bil znova rudeč. „Ne,a odgovori ona. Saj no nič .. . Bamo tu-lo me malo boli!" In zopet položi roko na korset. t celej Kranjskej do sedaj niti jednih pravil za obrtno zadrugo od vlade potrjenih. Z drugimi besedami se sme reči, da se taktično še ničesar ni zgodilo. Nihče ne ve bolje, nego mi obrtniki, da je prvi oddelek obrtne postave, kar se tiče zadrug, deloma nepraktičen, deloma pa pri obstoječih razmerah male obrtnije naravnost n e i z p e 1 j i v. Kje in kaj je vladi znano. Bilo bi torej ogrevanje že davno dokazanih fakt popolnem nepotrebno. Vprašanje pa stavimo: 1. Misli li vlada zapustiti svoje lastno dete, povito mej papirjem, da se počasi zaduši? 2. Namerava morda šiloma uvesti nove postavne določbe• in 3. Čaka morda na izpeljavo le zategadelj, ker pomanjkljaje te postave pripozna in je hoče prej uravnati? Nadeje, da bi se slednje zgodilo, pač nemamo, kajti mej različno tvarino, s kojo se ima baviti, l kolikor se do sedaj čuje, prihodnji državni zbor, pogrešamo predlog za prenaredbo nekaterih toček VIL oddelka obrtnega reda. Tukaj se pač kaznuje stara naša navada, da se pri zakonodajstvu nikdar ne dela po potrebah in željah tistih, za katere se postava sklepa. Že prva želja obrtnikov bila je ta, I da bi se zadruge zasnovale le za samostalne obrtnike, da bi se pomočnikom varstvo njih interesov in bolnišno podporne zadeve prepuščale slednjim samim, po njih lastni želji. Ako pa že to ne, da bi bilo vsaj dopuščeno, osnovati oddelek za oddelkom, mesto vse štiri na jedenkrat, kakor zahteva postava. Brezdvomno je, da bi v tem slučaji bili že davno vsaj mojsterski oddelki zadruge skupaj in verjetno, pri nekaterih tudi bolnišne blagajne. Nerazumljivo nam je, zakaj se zahteva osnova vseb štirih oddelkov, ki so tolikanj komplikovani, skupaj in ob jednem; ko ima vender sleherni oddelek lasten, od dražega po vsem nezavisen namen in delokrog. Komur so znane določbe obrtnega reda glede osnovanja zadrug, ve, da so te tolikanj kompliko-vaue, da bi bilo treba izredno nadarjenih organizacijskih talentov, ki bi poleg inteligence morali imeti tudi še dovolj časa in novcev, da bi se napravile zadružne pisarne, kojih pismeno delo gotovo preseza marsikatero občinsko pisarno na deželi. Že predpisane objave obrtni), vsprejem in odpust vajencev, protokolovanje v delo ustopivših in podpisovanje spričeval vedno se menjajočega delavskega OSObja, naznanila in statistična poročila na vlado itd. zahteva že nekoliko spretnosti in vež-banosti; poleg tega pa še tolikanj težavno uplače-vanje po odstotkih od prisluženih goldinarjev za za bolnišno blagajno, »lajalo bi predstojniku vsaj začetkom toliko posla, da bi mu za pravi namen zadruge: pospeševanje zadružnih koristi j ostajalo kaj malo časa. Konsum papirja in črnila bi se gotovo zdatno povzdignil, a udeležniki zadrug bi kmalu izprevideli, da jim vse to vedno čečkanje in upisa-vanje njih imen ne napravlja druzega nego stroške, ki bi gotovo presegali ono svoto, kojo plačuje mali obrtnik kot pridobninski davek. Na papirji se seveda vse lepo bere. Paragraf stoji za paragrafom. Jedna stvar se logično ujema z drugo, tako, da bi človek mislil, to mora kar „samo teči". In vendar ni tako. Normalna pravila, ki jih je izdala vlada, so tolikanj obširna, da potrebujejo mnogo krajšanja, da jih bode priprosti rokodelec razumel. To se je tudi že zgodilo, a vlada skrajšanih pravil ni odobrila. Ne glede na lastne potrebe prepisali so torej Ljubljanski peki normalna pravila, kakor jih je izdala vlada, za gotovo misleč, da bode tako vendar prav. A kljubu vsemu temu minulo bode menda kmalu jedno leto, odkar so pravila pri vladi v potrjenje uložena, — ne da bi bilo o pekovski zadrugi več sluha in duha. Predstojniki družili zadrug pa so stvar popustili, češ, saj je vse jedno, če mi pravil ne napravimo, ali pa če jih vlada ne potrdi. Če je vlada nameravala v resnici upeljati obligatorične zadruge, kar nam pa po izkušnjah nikakor ne more v glavo, potem bi morala vendar, vsaj dokler se ne dovrši to, reči smemo, ogromno delo, nastaviti v ta namen posebnega, postave in obrtnih oiinošajev veščega uradnika, ki naj bi zadrugam na roko šel in tako rekoč, z njimi skupno delal Tudi to smo že začetkoma zahtevali, a „potrjenou ni bilo. Zdi se mi, da se kakor nalašč dela na to, da se obistinijo znane besede nasprotnikov nove obrtne postave; da cela stvar ni druzega nego „špasu, ki nam bode v igračo nekoliko časa. Čudimo se, da se lastni sistem tako lahkomiselno spodkopava, da se daje protivniku orožje, kakeršnega se sam ni nadejal in uničuje up — jedino sredstvo — ki bi krepilo obrtne stanove v težkem boji za svoj od dne do dne težavnejši obstanek. Politiške misli kakor socijalne se menjavajo, kakor današnja moda. Na-udušenje za sleherno stvar razplamti, kakor bi za-žgal mrvico smodnika, nekoliko dima (praznih bese-dij) in vse je pri kraji. Ne čudimo se, da obrtniška stvar ne more prav izpod rok v tistih krajih kjer židovstvo neomejeno gospoduje; pri nas pa bi se vedno še dal napraviti močan jez proti oni muki človeštva, a storiti bi se moralo kmalu, sicer — bode prepozno! Pa ne samo pri snovanji zadrug, marveč tudi v nekem drugem, ne manj važnem vprašanji kažejo se nam mnogi nedostatki in nejednako izpeljevanje II. oddelka obrtne postave: to je glede dokaza sposobnosti. Kdor naših razmer ne pozna, se mu bode čudno zdelo, če mu povemo, da od dokaza sposobnosti že a priori nismo dosta pričakovali, kajti vedeli smo, da bode imel marsikdo, ki ima dejansko vso pravico pričeti samostalno obrt, večkrat vsled formalnosti nepotrebna pota in stroške; mej tem pa bode vender komu mogoče, poiskati si kak pomanj-kljaj v postavi, da brez dejanske pravice dobi obrtni list. To vse imeli smo priliko opazovati v našem obHŽji. Pa tudi z dežele poročalo se nam je že mnogo fakt, kako se tam izvajajo te določbe. V nekem okrajnem glavarstvu (kraj in imena zamolčimo) prigodilo se je, da je nekdo, ki pa ni rokodelec, še manj pa vešč dotičnoga obrta, pričel rokodelski obrt, za kateri je treba dokazati zmožnost. Ker on seveda na lastno ime ni mogel dobiti obrtnega lista, vzel ga je na svojega pomočnika. Slednji pa je v malo dneh ustopil v službo ondotnega rokodelca, ki ima obrtno pravico. Sedaj se je slednji pritožil, da oni ne izvršuje po pravici svojega rokodelstva, ker niti pomočnika, na čigar ime se „patent" glasi, nema v delu.. — Kaj se zgodi? Toženi vzame v malo dneh druzega pomočnika, na njegovo ime nov obrtni list, in tožiteIju se sedaj zagotavlja, da se njegovi pritožbi ne more ustreči, kajti oni, na čigar ime se glasi obrtna pravica ima dokaz zmožnosti. Vprašamo: Ni li vsled takega postopanja vsaka postavna določba iluzorična? Se mari izplačujejo sitnosti, katere ima opravičen pomočnik, če navzlic temu ni dejanskega varstva obrtnih pravic. Sploh bi pa bilo dobro, ko bi se obrtniki v tacih slučajih nekoliko bolj ohrabrili. Jednake pritožbe naj bi po časnikih objavili, da vlada tukaj izve, kaj se godi. Uloževanje pritožeb v majhnih krajih prav nič ne koristi, tem manj, če se naključi, da se pritožuje bore rokodelec proti kakemu vaškemu mogotcu. Prihodnjič navesti hočem našim obrtnikom po deželi najlažji pot, da si ondot ustanovijo nekoliko središča, katero bi v njih imenu vsaj v posebnih slučajnostih z vspehom delovalo. Politični razgiiMi. Notranje dežele« V Ljubljani 15. julija. „Salzburger Chronik", organ Jurija Lienba-cheria, priporoča, da bi nemški konservativci v državnem zboru osnovali svoj nezavisen klub. Ta list dokazuje, da bi baš ta klub odločeval v državnem zboru. Čehi imajo namreč 66, Poljaki 54, Hohenvvartov klub pa 41 poslancev, tedaj vkupe 161 poslancev. Absolutne večine, ki znaša 177 glasov, ne bi ti trije klubi imeli. Konservativcem planinskih dežel se sedaj ponuja lepa prilika, da pokažejo svojo moč, treba je le organizovati spmo-stojni katoliški centrum. Da bi delovanje tacega kluba ne bilo ugodno Slovanom, kaže že to, da ga priporoča organ dvornega sovetnika Lienbacherja. Poljski listi se jeze, da Rusini jednoglasno protestujejo proti razširjenju gališke deželne avtonomije. Da ne iščejo svojih pravic tam, kjer bi I jih mogli dobiti, v gališkem deželnem zboru nam-I reč, ampak teže na Dunaj. S takim postopanjem. ; Rusini podpirajo nemški centralizem. Mi tudi ne I moremo odobravati, da se Rusini bratijo z nasprotniki slovanstva, a če Poljaki hočejo, da bi rusinski narod ogreval se za gališko deželno avtonomijo, mo-• rajo ž njim drugače ravnati. Dokler se bode pa rusinski ži vel j povsod pritiskal na steno, bodo Rusini videli v deželnej avtonomiji le dobro sredstvo k njih ' raznarodenju. Kdo jim more zamoriti, da nečejo podpisati svoje politične smrti. „Dziennik Polski" misli, da bodo avtonomisti pri obnovljenJi banklnega privilegija potegnili se za češke in poljske zahteve, ki so skoraj identične in da so dovolj močni, da to dosežejo. Zakon, ki zapoveduje po* veće vanje nedelj, napravil je zlasti trgovcem mnogo neprijetnosti} in Škode'. Kmetsko prebivalstvo navadno le ob nedeljah v mestih kupuje, česar potrebuje. Ob delavnikih kmet nema časa zahajati v mesto. Itf več krajev se že slišijo pritožbe. Trgovci Graški sklenili so poprositi trgovskega ministra, da jim dovoli tudi ob nedeljah prodajati. Podoone prošnje pripravljajo na naučno ministerstvo trgovci v Českej Kamnici in v Lovnih na Češkem. Take izjeme pa ima pravico dovoljevati ministerstvo. Ker pa je /.e Bedaj dovoljenih mnogo izjem, ni dvojbe, da se bodo dovolile še nove, in tako bodo kmalu izjeme postale pravilo, zakon pa izjema. Na Og< rsktin in Hrvatskem pripravljata vladi razne reforme v upravi. Mnogo je še v teh deželah v upravi zastarelega, kar več ne ugaja zahtevam sedanjega časa. Pred vsem se misli na Ogerskem preorganizovati komitatna in občinska uprava Velika županstva se bodo premenila v d..- „Morem li kaj storiti zate, da ti olajšam bol?" veli gospod Decker, ustavši z bojazljivostjo, polno ljubezni. „Da, biti tjakaj in prinest mi kaj okrcpčeval-nega. . . Ali, hitro prosim!" Gospod Decker oddirja. Gospa Deckerjeva zapre in zapahi.e vrata, potem pa vnovič roko položi na prsi ter bolest izvleče ven. Bila je večkrat zganena in imela je, žal, da moram to povedati, pisavo gospoda Oakhursta. Požirala je pismo s plameuečimi očmi in gorečimi lici, brala je zopet in zopet, dokler se zunaj neso oglasili koraki. Hitro je zopet skrije v nedriji ter odpahne duri. Njen mož ustopi. Ona dene pijačo k ustnom ter pove, da jej je bolje. „ Ali bodeš šla nocoj še tja nazaj v vpraša gospod Decker ponižno. „Ne", odvrne soproga njegova, sanjarsko upi-raje pogled v tla. „Tudi jaz bi tega ne storil, da sem na tvojem mestu," deje gospod Decker ter olajšan vzdihne. Po kratkem molku se zopet umesti na sofi, in ženico svojo potegnivši na svojo stran, pravi: „Ali veš, Lizika, kaj sem mislil, ko si ti notri prišla P« Ona je s svojimi nežnimi, belimi prsti rila v njegovih trdih črnili laseh ter pripoznala, da ne ve. »Mislil sem o starih šasih, Lizika . . . mislil sem o dneh, ko sem ti delal voz, Lizika ... ko sem te vozil na sprehod, konj in kočijaž vse ob jednem . . . Takrat sva bilo reveža in ti si bila bolna, Lizika; a bila sva srečna . . . Zdaj imava novcev in hišo, in ti si po vsem druga ženska . . . da, lahko rečem, srčice, da si nova ženska . . . In uprav to me žalosti . . . Mogel sem ti narediti j voz, Lizika . . . mogel sem ti narediti hišo, Lizika ... a pri tem sem se moral ustaviti . . . tebe j nesem mogel več prenarediti. Krepka si, zala, čila in nova. Lizika ... a ti nesi moje delo, Lizika!" Prenehal je. Jedno roko rahlo držeča na njegovem čelu, drugo pritiskajoča na prsi, kakor bi se hotela osve-dočiti o prisotnosti svoje bolesti, dejala je z mehkim, nežnim glasom: „Saj je bilo vender vse to t v/) je delo, ljubi j moj !" A Joe žalostno pomaje z glavo. „Ne, ne, Lizika, no vse moje delo . . . Nek- daj je bilo v moji moči, da bi sam storil zate, kar je trebalo, a pustil sem priložnost v nemar. Jaz bi te bil lahko naredil zopet čvrsto, zdravo in srečno, ako bi ne bil denarja izgubil v igralnici; a izgubil sem ga in drug človek je storil to, kar bi bil jaz moral storiti . . . Da, zdaj si zopet dobra — a ne z mojo pomočjo!" Gospa Decker povzdigne k njemu osupele nedolžne oči svoje. On jo [nežno poljubi ter potem z menj žalostnim glasom nadaljuje: „A to še ni vse, na kar sem mislil, Lizika . . . Mislil sem, da pač malo premnogokrat pustiš, da ti ta gospod Hamilton dela druščiuo. Ne rečem, da bi to ne bilo kako prav od tvoje ali pa njegove strani; ali 1 udje bi utegnili jezike brusiti o tem. Ti si jedina tukaj, Lizika", dejal je tesarski mojster nežno zroč na svojo ženico, jedina, o katerej se ne govori — katero vsi čislajo in časte . . ." Gospa Deckerjeva je bila vesela, da je slednjič na to stvar napeljal besedo. Tudi ona je često tako mislila. A proti gospodu llanultonu, ki je bil fin gospod, pač ne mogla biti neuljudna, ker bi si ga bila sicer naredila sovražnika, mogočnega sovražnika. (Dalje prih) žarne urade. Vsakemu velikemu županu bodo dali jedoega tajnika, ki bode tudi štet mej državne uradnike. Povekšal se bode delokrog velikih županov takn, da bodo lahko zaprečili, da v bodoče komitatni zbori ne bodo več mogli sklepati stvarij, ki nasprotujejo državnemu značaju — Na Hrvatskem mislijo reformovati županijske in davkarske urade Kakor čujemo, misli hrvatska vlada preustrojiti te urade po vzgledu ogerskih uradov. Nove reforme na Oger-skem in na Hrvatskem bodo pomanjšale avtonomijo županij in povekšale vladino moč, zato mi jako dvojimo, da bi dosti koristile, zlasti na Hrvatskem ne, ker je vlada v nasprotji z večino naroda. Na mesto slabih prejšnjih uredb stopile bodo morda še slabše. — Kakor nek ogerski list poroča, sta se naučni minister Tretort in patrijarh Andjelić sporazumela v vseh stvareh, ki se tičejo srbskega cerkvenega kongresa. Volitve za kongres bodo 20. in 26. avgusta. Vitanje dr/ave. Spanj*k a ministerska kriza je končana. Mesto odstopivšega Romero Robleda, postane Madridski prefekt minister vnanjih za lev, pomorsko ministerstvo prevzame podadmiral M. de la Pa-zuela y Lobo. Novi minister notranjih zadev, Villa-verde, baje ni nič prav priljubljen pri narodu. S to spremembo si tedaj sedanja vlada nikakor ni utrdila j svojega položaja, ampak le omajala. Ko bi liberalci bili složni, lahko bi jo kmalu spodrinili, tako si pa ne upajo sami sestaviti trdne vlade. Papeževo pismo na kitajskega cesarja, v katerem se katoliški misijonarji priporočajo cesarskemu varstvu, napravilo je v Pekingu dober utis. Kitajska vlada in Sveti stol se bodeta sedaj še bolj približala. Kitajci bili so nevoljni, da so katoliški misijonarji pod francoskim varstvom, kajti sodili so da to varstvo služi le političnim namenom. Misijonarji so pa tudi bili pod varstvom francoske republike večkrat v zadregi, kajti čutili so, da so mnogokrat nehote orodje diplomatom. Domače prebivalstvo jih je sovražilo, kajti videlo je v njih le svoje nasprotnike, ne pa učiteljev kristijanske vere. Zategadelj bodo pa misijonarji brez francoskega varstva varnejši, kakor so bili do sedaj. Kitajska vlada je itak jako tolerantna proti vsem veroizpo-vedanjem. Kakor se govori, bode Kitaj nastavil svojega poslanika pri Vatikanu, zato bode pa dobil v Pekingu pape-kega nuncija. V Chicagu osnovalo se je nemško šolsko društvo, katerega namen bode, skrbeti za nemško šolstvo v Mevenioaincri&klli Z jed i njenih državah. To društvo pa najbrž ne bode tako nevarno drugim narodnostim, kakor je nemški „Schulverein" pri nas, ker tam uživa vsaka narodnost dosti svobode za svoj razvoj. Domače st vari. — (Presvetli cesar) podaril je župniji Adlešiče '200 gld. za nov zvon. — Dalje podaril je presvetli cesar za dva zvona pri cerkvi „Madonna degli Angeli-' na Losinji tudi 200 gld. — (Dopolnilni volit v i za deželni zbor kranjski.) Volitev deželnega poslanca na mestu umršega Karola Rudeža v kmetskih občinah Kočevskega volilnega okraja razpisana je v 2 (J. dan avgusta. Na mesto umršega viteza Schneida razpisana je volitev deželnega poslanca za mesto Idrijo v 2 6. dan avgusta. — (Knezškof dr. Misija) odpeljal se je včeraj na Goričane, kjer ostane čez poletje. Z njim odpeljala sta se kardinal Hergenrother, prefekt arhiva vatikanskega in dominikanec Henrik Sušo Denine, katera oba dlje časa ostaneta na Goričanih. — (Kraje ar s ko podružnica „Na rodnega Doma") jela je li. t. m. razpošiljati knjižice z markami. Poverjeniki dobe jih torej v teku prihodnjih dnij. Vsak naj blagovoli z listnico blagajniku dr. S tare t u naznaniti prejem knjižice odboru v gotovost, da je prišla v prave roke. — Zanimanje za krajcarsko podružnico raste vedno bolje. Vsaki dan dobiva odbor oglasila od unetih in odličnih rodoljubov, ki izrekajo, da prevzamejo poverjeništvo. Celo iz daljnega Ljubna na Zgornjem Štirskem, iz južnega Pulja oglasili so se naudušeni možje, ki bodo delali za podružnico; upati je, da se kmalu javijo blagodejno posledice rodoljubnega podjetja. Na delo tedaj, rojaci! — (Češki gostje na Dunaj i.) Prihodnjo soboto 18. t. m. pripelje se cel vlak čeških gostov iz Kolina, potujočih v madjarsko razstavo, na Dunaj. Dunajski Slovani sklenili so, svoje rojake slavnostno vzprejeti ter njim na čast prirediti zabavo na vrtu J. Renza (III. Ungargasse št, 52). Povabljena so vsa slovanska Dunajska društva. Ustopnina 20 kr. za osebo. Čisti dohodek v korist društvu „Komenskv" za vzdržavanje čeških učilišč na Dunaji. Spored izvaja „slovansko pevsko društvo" ter godba Kolinskih gostov. Pela bosta se tudi dva slovenska zbora. Udeležitve nadejati se je zelo obilne. — (Počitnice.) Ljudske in Brednje šole Ljubljanske končale so danes šolsko leto in dijaki začeli so zapuščati mestno ozidje. Z dijaki vred pa bode še marsikdo ostavil Ljubljano in šel se hladit na deželo. Sme se računati, da bode za počitnic najmanj 1500 ljudij v Ljubljani manj, in to deloma takih, ki so najbolj oživljali naše ulice in trge. — (II. mestna peterorazredna deška ljudska šola v Ljubljani) izdala je za ravno preteklo Šolsko leto svoje letno poročilo. Na tem zavodu bili so koncem leta 703 učenci in dasi ima vsak razred po dva oddelka, je vender v posamičnih oddelkih po 68 do 95 učencev. S to šolo združena je tudi pripravljalnica za obrtnijsko šolo, ki broji v 2 razredih 100 učencev in ekskurendna šola na Mahu, ki broji v treh razredih 82 učencev in učenk. Po narodnosti bilo je na tej šoli 706 Slovencev, 45 Nemcev, prav pridno je šolo obiskovalo 681 učencev, za bližnji višji razred sposobnih bilo je 452, vso šolnino plačevalo je 169, pol šolnine 107, oproščenih bilo je 475 učencev. Ta šola je na najboljšem glasu, ima izvrstno vodstvo in izvrstno učiteljsko osobje ter vzgaja jako dobre učence. Toli hva-lisano „Vadnica", ki broji letos samo 30 učencev v vsakem razredu, zaostaja daleč za njo. Na gimna- t ziji so, kakor čujemo, učenci iz šole na „Grabnuu i vedno boljši, nego vadničarji. — (Poročil) se je preteklo soboto g. Adolf I Hauptman, hišni posestnik in tovarnar v Ljubljani, z gospdč. Emilijo Špil ar j evo iz Št. Petra na Krasu. — (V Ljubljanski blaznici) vršil se je pred nekoliko dnevi čin, kateri zadostno znači, kako da skrbi red usmiljenih sestra za postrežbo bolnikov. Bil je pripeljan iz Tržaške blaznice bivši trgovec L..... Dotični blazni bil je včasih jako nemiren, žugal in napadal je zdravnike in strežaje. Ko je pred 4 dnevi zopet postal besen, in hotel napasti strežaja, kateri se bi smel le braniti, prijel je strežaj blaznega okolu života, ga kvišku vzdignil in na tla treščil. To ponavljal je večkrat in konečno obležal je blazni, ne da bi se še mogel ganiti. Zlomil mu je namreč hrbtanec in vsled tega jako težko poškodoval. — (Mestni magistrat Ljubljanski) izdal je naslednji, željno pričakovani razglas: Pod- I pisani magistrat opozarja na ukaz z 12 dne avgusta 1872, št. 7780, in z nova določa, da je strogo ravnati se po njem. Tist ukaz slove: »Prepovedano je, pse v kavarne, gostilnice in krčme seboj jemati. Prestopek te prepovedi se po §. 7. ces. naredbo z dne 20. aprila 1854. št. 96. kaznuje s postavno kaznijo ne le na onem, ki psa seboj pripelje, temuč tudi na gospodarji, ki psa v svojih prostorih trpi." — (Poboj.) V nedeljo večer imeli so prebivalci male Klanske vasice pri Komendi dva poboja. Tisto noč namreč prišli so neki ponočnjaki nagajat ondašnjemu bajtarju Grogi Ingliču, po domače Mencalu. Mož je sploh nagle jeze — vzel je sekiro, hoteč nagajivce pognati. Oni ponočnjaki so zbežali, le jeden počakal ga je, ter ga sunil z dolgim drogom v trebuh in ga poškodoval, da je takoj drugi dan umrl. Ravno isto noč vasoval je v isti vasi fant Andrej Lah iz Kaplje vasi — pri svoji ljubici. Kot stražo imel je pri sebi pod oknom dvoje zvestih tovarišev. Kar na nagloma planejo nanje štiri nepoznane osebe, oborožene s koli. Tovariša na straži stečeta, a nesrečni in zaljubljeni Lah pade pobojnikom v roke, kateri ga pobijejo na tla ter mu prouzročijo z ostrim orodjem par ran na glavo, na roko in obraz. Poškodovani Lah leži sedaj poln bolečin — premišljevaje nesrečne posledico goreče ljubezni! — Poboj niki so neznani — vendar se sodi, da je glavno ulogo — bojevalca igral ondašnji energični župan. —č. — (V T up ali č ah) na Gorenjskem odprla se je včeraj, kakor nam prijazno naznanja c. kr. poštno in brzojavno vodstvo, s p.išto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (I z v j e š č e o talijanskoj i z 1 o ž b i g o-dine 1 884. Položeno po Milanu KreŠiću, tajniku trgovačke obrtničko komore v Zagrebu.) Tako zove se knjiga, ki se je nam danes doposlala in katerej je naslednja vsebina: Sgrada uzkrsnuča talijanskoga naroda. — Grad Turin. — Star grad. — O izložbi u obče. — • Talijanska industrija. — Galerija radnje. — Poljedelstvo. — Proizvodi ratarski i stočarski. — Izložba didaktična, i izložba novih iznadašca, — Medjunarodna električna i stenografska izložba. — Izložba liepih umjetnosti. — Gospodarstveni odnošaji Italije. — Assab, talijanska kolonija. Knjiga je prav pregledno in poučno pisana iu se odlikuje po jako lepem tisku (C. Albrecht v Zagrebu) in po okusni obliki. — (Razpisano) je mesto pristava pri c kr. okrajni sodniji v Ilirski Bistrici. Prošnje do 15. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ems 15. julija. Cesar Viljem odpeljal se je popoludne v Koblenz. London 15. julija. V dolenjej zbornici odgovoril je Bourke na vprašanje Fitzmaurice-ovo, da je avstrijski cesar Hickelovo sliko dolenje zbornice (House of Commons) iz L 1793 milostivo lady Pagetovi podaril. Slednja prepustila je sliko narodni galeriji. Ves narod je hvaležen cesarskemu velečastvu na milostivem, velesrčnem darilu in dežela vsprejme najhva-ležneje to darilo kot dragocen in zanimiv dodatek narodni zbirki. Trebič 14. julija. Včeraj zjutraj prijela je policija socijalista Chlumskega in Horaka. Na večer nabralo se je nad 2000 delavcev pred uradnim poslopjem, z namenom, da bi zaprta socijalista šiloma osvobodili. Zandarji, katere so delavci s kamenjem vspre-jeli, razgnali so naposled delavce, ki se neso hoteli umakniti, z bajoneti. Bilo je nekoliko ranjenih. Iz Iglave poslali so semkaj vojakov 102 moža in 4 častnike, ki ostanejo tukaj, dokler se zopet ne napravi red. Sedaj je mir. Madrid 14. julija. Na vsem Španjskem včeraj 1091 ljudij za kolero zbolelo, 474 umrlo. lia/itie vesti. * (Železnice na balkanskem poluotoku.) Kakor se iz Carigrada ,,Pol. Corr." po- I roča, bodo do oktobra 1886 vsa, za železnično zvezo i s Carigradom potrebna dela gotova in bode potem : možno iz Carigrada v Pariz potovati v 05 urah, ; oziroma, ker turške proge še neso prirejene za br/ovlake v 75 urah. Letos dogotovila se hode še srbska železniška proga do Leskovca in otvorila do konca septembra in do konca t. 1. bode železnica ! iz Leskovca do Vranje dodelana. * (Veliko poneverjenje.) Časopisi pišejo, da so pri neki veliki trgovski hiši na Dunaji prišli na sled velikemu ponevorjenju, da sta proku-rist in domači sin vkup izmaknila in zapravila 230.000 gld. Stvar pa ni taka. Zmmjkalo je prod nekaj časa res neko vsoto, pa ne toliko in vsa stvar poravnala se je že pred meseci. * (V Petrinji) začela se je v ponedeljek končna obravnava v zanimivi pravdi. Kmet Adam Gjurgjevič kupil je od poštnega odpravdnika De Corti iz Dubice srečko „Kinezom ta- loterije. Na to srečko zadel je kmet 20.000 gld. A ko je prišel vprašat, je li kaj zadel, mu De Corti ni resnice povedal, ampak rekel, da je zadel samo dva goldinarja ter ga potem z zvijačo pregovoril, da si bodeta dobitek delila. Ko je kmet podpisal izjavo, da se bode dobitek delil, takrat šele mu je De Corti povedal, da je zadel 20.000 gld. Na to kmet zahteva srečko nazaj, a De Corti ga je strašil, da če bode ugovarjal, ne bode nobeden nič dobil in ga tako pripravil, da mu jo prepustil polovico dobitka. Zaradi tega zatožen je De Corti zaradi goljufijo. Zatoženca zastopa odvetnik dr. Frank, poškodovanega kmeta pa dr. Derenčin. * (Pazite na petrolej!) V Rohfalvi (G6-morska županija) pripetila se je v soboto grozna nesreča. Ker je prejšnji dan bila nevihta, je bila vsa klet tamošnjega krčinarja pod vodo. Voda prevrnila je tudi sod s petrolejem iu petrolej je iztekel Ker se skozi duri ni moglo v klet, spustili so se krčmar, njegov voznik, mestni načelnik in gozdni čuvaj z gorečo svečo od zgoraj v klet. Komaj je bil gozdni čuvaj s svečo v kleti, navstala je grozna eksplozija, ki je zažgala vso hišo. Mestnega načelnika, krčinarja in voznika vrgel je puh ven, gozdni čuvaj pa se ni mogel več rešiti in zgorel je vpričo vseh. * (Hraber deček.) V nekej vasi pri Sa-voni na Ligurskej obali odlikovan je bil pred malo dnevi dvanajstletni deček Pescio s sreberno svetinjo. Pri navstaleni požaru je namreč po lestvici znosil iu rešil štiri otročiče iz že goreče sobe. * (Požar.) V Abervstvvithu pogorelo je pretekli teden vseučilišče. Le z največjim naporom posrečilo se je rešiti muzej in knjižnico V četrtek mej 1. in 2. uro bil je požar tolik, da se je videl voč milj daleč. K sreči ni bilo sape, sicer bi se bila užgala tudi bližnja poslopja. Ko je že gorelo, bilo je (>* osob, mej njiim tudi jeden profesor v sobi v drugem nadstropji. Kar se udero tla in vsi padejo 16 čevljev glob'»ko v ogenj. Tri so, akoravno grozno opečene, i/, ognja rešili, drugi pa so bili podsuti in stoprav čez par dni našli so njih trupla. Vseučilišče i bilo je zavarovano za 10.000 funtov šterlingov, a I škode je blizu 40.000 šterlingov. Ponesrečeni pro-• fesor James Macpherson je že za ranami umrl. * (Ciganska ženite v.) V KoSčienh imeli so nedavna cigani zenitev. Nič manj, kakor 12tija-karjev je bilo treba, da so ženina, nevesto in svate prepeljali v cerkev in nazaj. Po poroki bila je v nevestini hiši gostija, bilo je vse jako „nobeH in zidane volje. Ob 4. uri zjutraj začeli so se gostje razhajati. Tudi ženin se je poslovil, poljubil nevesti roko, rekoč, da gre domov k materi, ker je tukaj prevroče. Drugi dan bode že zopet prišel. Drugo jutro pa ni bilo o žeuinu ni sluha ni duha, izginil je, kakor kafra. Z njim pa je izginilo tudi par zlatih uhanov, dva prstana in 25 gld. gotovine. Nezvestega ženina iščejo, ga li bodo kmalu dobili, se ne ve. l.jiKlNkn *reu*tvo. Moll-ovo „Francosko žganje"* daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo Eroti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. (Jena ste-lenjci S<> kr. Vsak dan, r*zpqš Wa po ppštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik, na Dunuji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno al < > 11 - o v preparat z njegovo varstvenp znamko in ppd-pismu. 6 (11—5) I. Mti|lett> u|»ra»ni*tvM>. (»os p A. B v Sofiji. Za poslanih 20 frankov dobili smo 9 gld. 88 kr.; ker jo'Vaša naročnina že 20. dec. 1884 potekla, je sedaj plaćanu do 4 junija 1885. Tržue cen«- t IJiil>lJ;im doc 15 julija %. 1. TVor oMfc Ferdinandove sev. železnice Kreditne »redke . .... JOP gJd Rudoltove srečke.....10 „ Akciie anglo-Hvgtr banke '120 _ T;aujiuway dru3t veli l'U gld a. v ■ ■ 106 gld. 50 HI - — 18 \ — i»8 . 75 195 t 6f> kr. Javna zahvala. Pri požaru 14. junija 1885. ob Va 3. uri po-poludne v Stanežičah je ogenj popolnem razrušil moje veliko gospodarsko poslopje. Bil sem zavarovan za poslopje pri Dunajskej zavarovalni družbi na Dunaji iu že 19. junija- se je poizvededa škoda iu danes mi je izplačal vso zavarovano vsoto 800 gld. gospod Viktor Schiffer v Ljubljani, zastopnik te družbe; poleg tega se je mojim zavarovanim sosedom zahtevana odškodnina za poškodovane strehe brez ugovora dovolila in plačala. Za to paglp i/plačilo, ne da bi se bil jeden krajcar utrgal, se čutjm dol/nega, Dunajskej zavarovalni družbi s tem izreci svojo najtoplejšo zahvalo in solidni zavod vsem gospodarjem gorko priporočati. (425) V Stanižicah 26. junija 1885. Valentin, Mrak. • kr. - " " ' PdE Plenica, hktl. . . . Špeb, povojen, kgr. . Surovo maslo, , -M Rež, 1 .Jermen, n • • • B 4 -,84 n ... 4123 Jajce, jedno .... — i 2 Oves, n • • • a a« Mleko, lifer . . . . -I i Ajda, ti ' • • 4 87 Gpveje meso, kgr. — 64 Proso, n ... h' i Telećje a — '66 Saruza, b ... 518 Svinjsko „ „ — 66 Krompir, V * t * 3 50 Koštrunovo „ „ — 38 Leda, v ... 8 - — 30 Grah, 8 Golob...... Fižol, n ... 8 5* Seno, 100 kilo . . 1 6li MhsIo, kgr. . — 96 Slama, B . . 1 69 Mast, fl 1 — H-J Drva trda, 4 □ metr. 7 5" Speh friften, „ — 54 „ mehka, „ „ 5 20 Meteorologično poročilo. I Cal opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. ; 1 .* "a —i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-26 mm. 736 89 mm. 737 35min. 19-8" C 29-4° C 210° C si. svz. si. svz. brezv. jas. j a*, jas. 0-00 mm. j 1 } iii Srednja temperatura 23 4°, za 11' nad normalom. ZDvL:n.stjslsa, borza dne 15. julija t. 1. (Izvirno telegratifiuo poročilo.) Srebrna renta . . Zlata renta . . . 6°/0 marčna renta . London Srebro. . . Napol 0 kr cekini 4°/0 državne srečke iz l 1864 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4u/0 avstr zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 4°/0 . .... „ papirna renta 5°/u 6*/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/„ 100 gld Zemlj obe avstr zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnico 83 gld. 05 kr. 83 iv 65 _ 109 ii 25 n 100 n 10 n 871 — n 286 it 20 n 114 50 9 It n 87 n H 5 n 89 n 61 ■ 10 n 12? 75 ti 168 — 109 n 20 n 99 n 35 ■ 93 n 15 n 104 fi — if 116 * — n 124 — n 114 50 p pošten, želi .svoje sedanje ine.sto spremeniti. — Vprašanja v Zagorje p. Navi pod šifro „l,ortmia(('. (4*20—2) Slomšekovih zbranih spisov IV. knjiga: „JfcAZLIČNO BLAGO", ravnokar izdana, dobiva se pri izdajatelji č. g. MIh. Lon-doviek-u v Makolah (Maxau bei 'Poltschach) po goldinarji s poštnino vred. Tržna cena pu knjigarnah jej ju: 1 gld. 40 kr za trdovezan 1 gld. 30 kr. za broširan izvod. — Obsega tri oddelke: I. „iola In odgoja" str. 180; IZ. „narodna politika in narodno gospodarstvo" 183—3:)1; III. „ra*na tvarina" 357—428. (365-5) < Kri čistilne krogljice ► * ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati W 4^ in so se že tisočkrat sijajno osvedočjle pri zabasanji ^ a človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže- g * nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah t m a 21 kr.; jeden zavoj b 6 fikatljaini 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj bo s pošto ne razpošilja. ^ Malinovee ,4U2* ► < 4 i i i 4 4 < 4 4 4r prima kvalitete, iz najboljših štirskih gorskih malin ™ »n z odlično aromo. S svežo vodo in nekaterimi kap- ljami Ilallerske kisline zmešan je odlično sivdstvo ^ proti vroeini, navalom krvi iu slihemu želodcu in W okre.pčujoča zdravilna pijača nun plus ultra. 1 kilo 80 kr., Vi kilo 40 kr. Z Prodaja in vsak d;m razpošilja zdravila s pošto J na deželo: w „LEKARNA TRNKOCZT" ► zraven rotovia v LJubljani. F rVTTVVVVWVWTwW iecoli-eva ešerrca za želodec, ! .'katero'pripravljaj '.: ■• ajAsK^J1' % i^lCCOLI,]d;arvljbb^in^ < )/(lr.ivTja kakor je razvidno '\i. zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenioi 10 novo. Jutri v četrtek dne 16. julija v „Švicarski hiši" XI) 5W MM. ogerske narodne godbe Radića Bernata in sinov iz Stolnega Balgrada. zadetek o»» 4.. pop-dndne. Za mnogobrojni obisk prosi udaru (427) HaiiM Kder. Oglas 1419-2} Hrvatsko pjevačko druztvo „Kolo" iznajmljuje počenši 1. ll^lopudsa I ss.l prostorije opredeljene za gostiono u ulastitoj povosagradjenoj kući na Sajmištu u Zagrebu, u koju svrhu pozivlje gp. gostioničare, koji bi te prostorije y najam uzeti btieli, da svoje por nudbe do 1. kolovoza ove godine podnesu i uruče g. 3F*ra,:nji -A_rc3.old.VL, javnomu bilježniku u Zagrebu, Gajeva ulica- Pobližji uvjeti mogu se uviditi svaki dan kod g. Fr. Ardolda. OtflfpL' hrv. pjevač, di uživa ,,Kolot{# Dr. Hpranijer-leve kapljice za želadec. Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Itiickin^, medicinski soveinik dr. 'dna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospoi'n lek»rjt Svobu/)) (348—12) Restitucijski fluid pomnoženi, tudi konjski cvet It/ m& imenovan, rabi' za drguenje v krepilo ndov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikin in praktičnih poljedelcih glede učuika kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdravilen iu krepilen, ohrani konja do pozne starosti, celo pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zabrai juje otrpnelost konjskih ndov ter služi v krepilo pred in v resritucijo iočvrstenje) po kakem iruitapiilnem delu. Dalje rabi kot p odpiralno n oztlni vljn jočo sredstvo pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, utrpnonji v boku, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na nogah, i/.vinjeiiji, tišcanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., b kratka skoro pri vseh vuaiijih boleznih hibah. 1 steklenica z labilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaj:« in vsak dim razpošilja zdravila s pošto na deželo: (403—1) ,liJ»EB&AltftA XRX140l'%Y' zraven roiovža v Ljubljani. 1 Xll|ei: 14. julija. Pri Mlnun: I'l. Jovanovie, Nardelli iz Zadra. — Detrošin i/, Trst*i. — Goldman z Dunaja. — Baranovič iz Karlovca. — Sehrfider iz Truta. — Milko z Dunaja. Pri Gnschitz z Dunaja. — Michlup iz Budimpešte. — Casatti iz Trsta. — Wiederwohl iz Kočevja. — Ecker z Dunaja. — Plantl iz Gradca. 1 '^V;-x; n5j( Naznanilo in priporočba. Podpisana V lin i<* iu .T«i*i»iin naznanjava slavnemu p. n. občinstvu uljudno, da sva s početkom meseca julija l^Ho začela iu odprla v svoji lastni hiši (poprej g. Ripšlnovej) v Celji štev. 39 na voglu poštne in graške ulice svojo štacuno in trgovino z različnim suknenim, platnenim in tkanim blagom, prtenino in vsake vrste drobnarijo w pod firmo VANIC & JERMAN. Trudila ho bodova, kolikor jc v najinih močeh, da hitro iti dobro, pošteno iu po oeni natrezeva željam vseh časti tih kupovalcev, kateri nama naklonjenost in zaupanje izkažejo. Zagotavljava, da imava na prodaj čisto novo robo iu sineva trditi, da nikdo ne bo šel nezadovoljen iz najine štacune. Prosiva zatorej uljudno za zaupanje, naklonjenost in prav obilno obiskovanje najine trgovine. V Celji, dne 8. julija 1885. VANIČ & JERMAN. (413—3) OOOOOOOOOOOOOOOiCXX$QOOQOOaOO § Vzajemno zavarovalo društvo g za življenje v Lipsiji (Leipzig), Q usiaiio\ Ijeno lelit I s:iO in 17. j:mii\ur j a lota 1S7-I v Q «*. kr. n \ >>i ri j sli a državi koiHesijouiiano. f£ -:-1- r~i Usojatno se naznanjati, da smo izručili gospodu Mobu Dobrin-u i Ljubljani naš glavni zastop za Kranjsko. Dunaj, 13. julija, 1885. Glavni zastop za Avstrijo: O- UF"1. "\X7"_ HHZria.g'er, podravnatelj. Pisarna: Dunaj, IV., Karlsgasse 15. Zavarovalni stan koncem leta 18^4 več kot 220 milijonov