Hrvatska književnost j e prišla v stik s Shakespearom in njegovimi deli v začetku pre j šn jega stoletja. Spočetka so se zanj zanimali samo posamezniki, ki so bolj ali manj po nakl juč ju naleteli na kako njegovo delo. Ko se j e razvila naša novejša književnost in so se razširili književni in kulturni po- gledi hrvatskih pisateljev 19. stoletja, se j e povečalo tudi zanimanje za tuje književnosti, s tem pa tudi za Shakespeara. Število bralcev, ki j im je bil Shakespeare pri srcu, in pisateljev, ki so si ga vzeli za vzor, se j e od ilirske dobe neprenehoma večalo, dokler se ni ob koncu stoletja Shakespearov pomen pokazal v celotnem hrvatskem književnem živl jenju: v časopisih in časnikih, v številnih prevodih, vplivih na nekatere pisatel je in naposled v repertoarju gledališča, k jer j e imel Shakespeare v Miletičevi dobi vodilno vlogo. Odsev Shakespeara v našem kulturnem okolju j e prešel nekaj dob: začel se j e v tridesetih letih s prevodi odlomkov iz posameznih del, nadaljeval se j e s prevodi nemških priredb in nemških prevodov v hrvaščino v začetku druge polovice 19. stoletja, ob koncu stoletja pa pr iha ja jo že dobri prevodi njegovih del iz angleščine, objavl jeni v tisku ali igrani v gledališču. Od prvih omemb Shakespearovega dela in zelo skopih podatkov o njem in njegovih delih v ilirski dobi se vzporedno z razvojem hrvatske književnosti širi tudi krog poznavalcev Shakespeara, pišejo že izvirne prikaze o njem in njegovih delih, na prehodu v novo stoletje pa vse to izpopolnjujejo zelo izčrpni Dukatovi prispevki k hrvatski shakespearologiji . Skratka, v vsej hrvatski književnosti 19. stoletja j e zdaj manj, zdaj bolj čutiti Shakespearovo prisotnost; ob njem so se navduševali tako romantiki kakor realisti, tako »stari« kakor »mladi«: Shakespeare j e zapustil v razvoju hrvatske književnosti neizbrisne sledove. Rudolf Filipooič P R E Š E R N O V A P R O Š N J A Z A Š T I P E N D I J O Š O L N I N S K E G A F O N D A V L E T U 1819 Nazadnjaški absolutistični Metternichovi vladi ni bilo všeč, da bi se preveč mladino posvetilo višjim naukom,1 zato tudi ni določila za srednje- šolsko štipendije nobenih zneskov iz svojih izčrpanih in zadolženih državnih blagajn. Kl jub temu pa je imel študent l jubljanskih latinskih šol na razpolago večjo število rodbinskih štipendij- in tudi nekaj štipendij splošnega javnega značaja. Seveda so te podeljevali le študentom z odličnim uspehom in vzornim vedenjem. Taka j avna štipendija j e bila štipendija kranjskega šolninskega štipen- di j skega fonda (Unterrichtsgelder Stipendiatfond ali Unterrichtsgelcler Fond- Stipendium). Izplačeval jo jo po odobritvi dunajske študijske komisije in ilirskega gubernija c. k. združeni plačilni urad v Ljubl jani na roko, t. j. licej- skemu ekonomu, ki j e potem vsoto razdelil koristnikom štipendije. Celotna vsota in tudi število štipendijskih mest se j e v teku let spreminjalo, ker so štipendijo izplačevali iz obresti naloženega kapitala. Tako j c n. pr. v šolskem letu 1819/1820 znašala celotna vsota štipendij 1230 goldinarjev konvencijske (t. j . kovinske ali srebrne) veljave. Omenjena štipendija j e bila namenjena norinalčanom, gimnazijcem in filozofom l jubl janskega liceja. V letu 1819/1820 jo j e premejalo 5 normalčanov (vsak po 30 gld. konvencijske vel jave na leto), 12 gimnazijcev (vsak po 50 gld.) in 6 filozofov (vsak po 80 gld. na leto).3 Glavnica šolninskega štipendijskega fonda se j e večala vsako leto z denarjem, ki ga j e moralo študijsko ravnateljstvo odstopiti študijskemu fondu od prejete vpisnine; ravnateljstvo si j e namreč smelo pridržati od celotne pobrane vpisnine le eno tretjino za upravne izdatke, ostali dve tretjini pa j e moralo oddati.4 Del glavnice so naložili v državne obveznice dne 29. oktobra 1816 razpisanega prostovoljnega državnega posojila," ki ga j e razpisala dunaj- ska vlada z namenom, da bi vzela iz prometa čim hitreje in čim največ nizko notirajočega papirnatega denar ja (dunajske veljave). Ker j e bil v takratni Iliriji zaradi francoske denarne reformo leta 1810 v vsem javnem in gospodar- skem živl jenju edino le srebrni denar zakonito plačilno sredstvo in j e imel dunajski papirnati denar leta 1817 približno le eno tretjino nominalne vred- nosti (ki pa se j e z dneva v dan slabšala), j e jasno, da se j e splačalo nalagati denar v državne obveznice, ki so se obrestovale po 5 % in so obresti izplače- vali v konvencijskem, dobrem srebrnem denarju." Y letu 1819 j e znašal prihranek iz šolninskega fonda nakuplienih 3500 v konvencijski veljavi se obrestujočih državnih obveznic že letnih 255 gol- dinarjev.7 Zaradi tega so lahko razen že podeljenih štipendij ustanovili še štiri nova štipendijska mesta, in sicer letnih 140 goldinarjev za dve filozofski in letnih 100 goldinarjev za dve gimnazijski štipendiji; ostalo pa bi tvorilo rezervo za nadal jn je štipendijsko mesto. Za ta nova štipendijska mesta, raz- pisana dne 1. oktobra 1819, so se mogli potegovati vsi dobro študirajoči revni gimnazijci in filozofi. Kmalu po tej razglasitvi pa j e bila dne 22. oktobra 1819 razglašena še tretja prosta štipendija" za di jake filozofskega študija s pri- glasitvenim rokom do 15. decembra 1819. Še pred zadnjim datumom j e bila z odlokom dvorne študi jske komisi je z dne 6. novembra 1819, ki ga j e posredoval licejskemu ravnateljstvu gubernijski intimât z dne 26. novembra 1819, filozof- ska štipendija splošno zvišana na letnih 80 goldinarjev konvencijske veljave." Študijsko ravnateljstvo j e moralo seznaniti di jake z razpisom štipendije na dva načina: s tem da so odredbo gubernija prebrali v vsakem razredu in s tem da so v vednost vsakomur nabili odredbo še na zunanji strani licejskih vrat; razen tega pa j e odredbo natisnil tudi l jubl janski lokalni časnik.10 Pogoji za dosego štipendijskega mesta so bili povsod enaki: prosilec j e moral vložiti prošnjo na gubernij in jo temeljito dokumentirati, t. j . predložiti krstni list, šolsko in nravstveno spričevalo za zadnja dva semestra, spričevalo o prestanih osepnicah ali o zaščitnem cepl jenju in seveda tudi ubožno spriče- valo. Gubernij j e posamezne prošnje obravnaval na internih sejah in jih potem odstopil študijskemu ravnateljstvu liceja, ki j e moralo sestaviti tabe- larni pregled prosilcev in predlagati na jbol j vredne kompetente. Ravnateljstvo j e moralo upoštevati poleg zakonitih predpisov še namig gubernija, da na j se ozira pri predlogih za filozofsko štipendijo na take študente, ki že uživajo gimnazijsko štipendijo, da bodo le-to pri prestopu v višji razred (t. j. iz dru- gega humunitetnega razreda v prvi letnik filozofije) izpraznili kakemu gimnazijcu.11 Ocenjevalna lestvica j e torej bila: najbol j še šolsko in nravstveno spričevalo, eventualna, že podeljena nižja štipendija in naposled tudi res- nična potreba. Še preden j e bilo licejskemu ravnateljstvu znano, da je štipendija šol- ninskega fonda povišana na 80 goldinarjev, j e zaprosil za razpisano štipendijo med drugimi tudi France Prešeren,1- takrat filozof prvega letnika ali logike. Prešeren j e vložil dokumentirano prošnjo na gubernij šele dne 19. novembra 1819, t. j. po razglasitvi tretje proste štipendije, a še en dan pred skrajnim priglasitvenim rokom štipendije, razpisane dne 1. oktobra 1819. Prošnja sama se nam ni ohranila, pač pa lahko sklepamo, da j e bila pravilno dokumen- tirana, ker j e o n je j razpravl jal gubernij pod predsedstvom gubernijskcga svetnika Mayra dne 26. novembra 1819. Ohranjeni originalni zapisnik se je j e uradno kratek, vendar pa nam navaja , k j e moramo iskati podatke dokumen- tirane Prešernove prošnje: v predlogu kompetentov, ki ga j e sestavilo filozof- sko študijsko ravnateljstvo v posvetovanju z licejskiin ekonomom, Francetom Illadnikom. Ohranjeni originalni sejni zapisnik ima sledečo vsebino: Unter[richts] Geld|er| Stip|endium| Sitzung am 26. 9 « 1819 1500/4035 Gubernial Rath Mayr Franz Preschern Philosoph im 1. Jahr bittet am 19/26 d.M. um ein Unter- richtsgelder Stipendium. Dieses Gesuch wäre nebst den früher angelangten in Bureau ruhenden diesfälligen dokumentirten Gesuchen und zwar sub № 13634/34 der philo- sophischen Studiendirection gegen Rückbug zur Verfassung und Vorlage der Verdiensttabelle und des Besetzungs Vorschlages mit der Erinnerung zu zumit(t)h(ei)l(e)n, daß in dem Anbetracht, weil a.) der zur Kompetenz für die 2 neu kreirtcn, für die philosophischen Schüler bestim(m)ten Unterrichtsgelder Stipendien mit dießortiger Verlaut- barung № 12411 am 1. 8b r d. J. besti(m)mt gewesenen Termin am 20. d. M. verstrichen ist und der für ein altes Unterrichtsgelder Stipendium mit dieß- ortiger Verlautbarung № 13676 am 22. 8b r d. J. anberaumte Kompetenz Termin am 15. künftigen Monats X b r verstrichen wird; b.) sich die bis nun eingelangten Gesuche auch auf das erwähnte 3 t e philosophische Stipendium beziehen und c.) unter den Bittstellern auch einige bereits mit Gymnasial Unterrichts- gelder Stipendium betheilten Kompetenten erscheinen; von der philosophi- schen Studiendirection 1. die Verdiensttabelle über die dermal zugemittelten Gesuche zu er- fassen, jedoch solle erst nach Auslauf des zur Kompetenz für das 3 l° philo- sophische Stipendium besti(m)mten Termins abzuschließen und 2. in dem zu erstattenden Besetzungsvorschlage zugleich durch die mit einem Gymnasial Unterrichtsgelder Stipendium betheilten Kompetenten der Bedacht zu nehmen seyn werden; und die durch Vorrückung in höhere Sti- pendiengenüsse erledigt werdenden Stipendien wieder den Gymnasial Schü- lern zuzutheilcn. Laibach am 22. 9br 819. il „ l Exped. am 22. 9br 819 K u n s t l [ L Ко j e Prešeren vložil 19. novembra 1819 prošnjo za štipendijo šolninskega fonda, j e vedel, da se zanjo upravičeno poteguje, ker so njegova šolska in nravstvena spričevala ustrezala pogojem; preskrbeti si j e moral le še ubožno spričevalo, kar pa mu gotovo ni bilo težko. Prešernovo ekonomsko stanje in gospodarski položaj njegovih staršev j e bil po letu lakote pač tak, da j e mladi filozof upravičeno upal na povoljno rešitev prošnje. Kajt i »štipendije šolnin- skega fonda so po visokem normalnem odloku z dne 18. maju 1784 namenjene kot podpora odlično študirajočim dijakom nepremožnega sloja. Potemtakem imajo do nje upravičene zahteve samo odlično študirajoči mladeniči, nikakor pa ne posebne kategorije« (Gubernijski akti, konvolut A |prim. opombe] št. 17512/4556 ad 15600 et 16914, z dne 7.1. 1820). Prešeren j e vložil prošnjo sicer tik pred skra jn im priglasitvenim rokom prvega razpisa, a gotovo z namenom, da bi jo obravnavali še pri prošnjah prvega razpisa — skrajni priglasitveni rok za štipendijo prvega razpisa z dne t. oktobra 1819 je bil namreč 20. november. Ker pa j e bila medtem razglašena še štipendija z dne 22. oktobra 1819 s skrajnim priglasitvenim rokom 15. de- cembrom, j e študi jska direkci ja l iceja še počakala s sestavl janjem tabele upravičencev1 3 in j e prošnje prvega razpisa, ki jih j e vrnil gubernij, obrav- navala skupno s prošnjami drugega razpisa, kar j e seveda rešitev prošenj prvega razpisa zavleklo. Za oba razpisa se j e prijavilo ena in dvajset upra- vičencev, in sicer 6 filozofov drugega letnika ali fizike in 15 filozofov prvega letnika, torej 14 Prešernovih sošolcev, med katerimi so bili: Burger Jožef iz Krašnje, Cuber Jožef iz Radeč, Fink Janez iz Poloma pri Kočevju, von Höffern Feliks iz Ljubl jane, Laschan Ignac, von Lichtenberg Graf Siegfried iz Novega mesta, Melzer Anton iz Ljubl jane, Nord Alojzi j iz Postojne, Oblak Franc iz Braslovč, Petrič Janez, Prusnik Franc, Ramutha Jožef vsi iz L jubl jane, Vovk Simon iz Radovlj ice in Zuderman Jakob iz Kranja . Za vseh 21 upravičencev jo sestavil verjetno licejski ekonom Franc Hladnik dne 26. decembra 1819 »zaslužno tabelo« (Verdienst-Tabelle), in sicer po abecednem redu upravičen- cev. Ta tabela ponavl ja pri vsakem prosilcu na kratko bistvene podatke, ki so pač prepisani iz originalov dokumentiranih prošenj ; podatke nava ja v sledečem zapovrstju:1 4 1. ime in priimek upravičenca, 2. rojstni kraj , 3. starost, 4. ime očeta, njegov poklic in službena leta, 5. premoženje staršev oz. upravičenca, ako nima staršev, 6. kdo od staršev živi, 7. šolski uspeli v zimskem in letnem semestru, 8. vedenje, 9. ali uživa prosilec štipendijo ali drugo podporo, 10. šte- vilo bratov in sester, 11. zdravje, 12. opombe. Podatki o Prešernu so zabeleženi v 13. razpredelku tabelarnega pregleda in se glasé — prepisani iz originala — sledeče: 1. Preschern Franz Schüler des 1. philosoph. Jahres, 2. Rodain aus Oberkrain, 3. 18, 4. Simon Preschern Bauer, 5. Ein Grundstück, 6. nicht verweiset, 7. durchaus l t 0 Classe mit Vorzug |v zimskem semestru j; Durchaus l l ° Classe mit Vorzug und 3 t e r Prämiser Iv letnem semestru] zu Laibach, 8. erste Classe mit Vorzug, 9. — 10. 6, 11. Die natürlichen Blattern überstanden, 12. Der Vater ist kränklich; die l lube mit großen Abgaben belastet; die Nachbarschaft hat heuer der Schauer getroffen.11 Na podlagi tabele upravičencev j e sestavil takratni stolni prošt in rav- natelj filozofskega študija, Matevž Ravnikar (Ravnieher), poročilo gubern i ju " z dne 26. decembra 1819, k jer nava ja upravičence v sledečem redu, ki ga tudi utemel juje : 1. Franc Strohmayer (2. letnik), 2. Jožef Burger, 3. Jakob Jahn iz Gori j (2. letnik), 4. Vovk Simon, 5. Jakob Zuderman, 6. Janez Petrič, 7. Fink Janez, 8. Nord Alojzij , 9. Prešeren France, 10. Ignacij Laschan, 11. Ramutha Jožef, 12. Anton Melzer, 13. Franc Prusnik, 14. Cuber Anton (2. letnik), 15. Mihael Verne (2. letnik), 16. Franc Debelak (2. letnik), 17. Franc Oblak, 18. Von Höffern Feliks, 19. Siegfried von Lichtenberg, 20. Cuber Jožef, 21. Jane/. Gorišek (2. letnik). V predlogu zapovrst ja upravičencev navaja Ravnikar malo spremenjene podatke iz tabelarnega pregleda. Ti podatki pričajo, da so bili na liceju točno poučeni no samo o obnašanju in o nadarjenosti prosilcev, temveč da so imeli tudi točno sliko o izvenšolskem živl jenju kompetentov. Ravnikarjevo poročilo o Prešernu se glasi: 9n o loco: den Preschern Franz, Schüler des l t 0 " philo- sophischen Jahres. Er war dritter Prämiser in der 2 t e n Humanitäts-Classe, und dürfte sich auch an der Philosophie unter den vorzüglicheren Schülern be- haupten. Sein Vater ist kränklich, und muß aus dem mit großen Abgaben belasteten Grundstücke 7 Kinder versorgen. Gubernij j e osvojil le delno Ravnikarjev predlog. V odlokih 17099 in 17512 z dne 7. j anuar ja 1820 j e sporočil filozofskemu študijskemu ravnateljstvu imena sledečih štipendistov: 1. Franc Strohmayer, 2. Jožef Burger, 3. Aloj- zij Nord. Vsem ostalim prosilcem so prošnje in priloge vrnili z opombo: »Dem Gesuche des Bittstellers kann für dermal nicht willfahrt werden.«15 Prešeren j e torej zaman upal na štipendijo! Pričanja iz poznejše dobe pravi jo o Prešernu, da j e živel v gimnazijskih letih v izobilju.10 Gornji ohranjeni dokumenti kakor tudi vsi dokumenti o Prešernovi prošnji za Prešernovo rodbinsko ustanovo pa jasno kažejo, da smo imeli doslej o ekonomskih prilikah Prešerna-študenta (vsaj za lela 1819 do 1821) precej deformirano sliko, kajti dokumenti govore za to, da finančni položaj mladega filozofa ni mogel biti posebno rožnat, čeprav j e verjetno, da trde revščine ni trpel. Podatki, ki so vzeti pač iz ubožnega spričevala, pričajo, da se j e eko- nomski položaj Prešernovega očeta po letu lakote (1817) poslabšal. V letu 1819 j e bilo majhno posestvo2 obteženo s težkimi dajatvami; položaj pa se j e po- slabšal zaradi toče, ki j e napravila v okolici Vrbe najbrž precej škode. V takih okoliščinah in pri številu sedmero nepreskrbljenih otrok j e jasno, da ni mogel France misliti na podporo od doma, temveč da se j e moral zanašati le na majhno podporo stricev, predvsem pa na samega sebe. V šolskem letu 1819/1820 j e bil inštruktor otrok v domu deželnosodnega svetnika Jožefa Laurina.7 1 Ze to, da se j e moral Prešeren ukvarjat i s korepeticijami in inštrukcijaini. govori za mojo gornjo domnevo pa tudi za to, da podpore stricev niso mogle biti posebno velike.1" Sicer pa j e moralo dejstvo, da mladi filozof ni kazal nič k a j preveč vesel ja za duhovski stan, gotovo tudi vplivati na višino podpor s strani stricev.2 Finančni položaj Prešernov j e moral biti vsekako tak, da ga j e uvrstil ravnatel j Ravnikar v predlogu za gubernij utemeljeno v prvo polovico upra- vičencev. Ravnatel jstvo pa j e bilo točno poučeno o razmerah posameznikov in j e vedelo celo za take potankosti, kakor n. pr. da Jakoba Zudermana pod- pira njegov stric, dekan iz Kranja ; da j e govorilo o podatkih v ubožnem spričevalu Ignaca Laschana kot o preveč nedoločnih; da j e opozarjalo na to, da bi mogel podpirati Antona in Jožefa Cubra njun brat, dr. Anton Cuber itd. Pri Prešernu pa ni navedenega nič kaj takega, pač pa stoji v opombi točna oznaka slabega ekonomskega stanja Prešernovega očeta. Niti z besedico pa ni omenjena podpora Prešernovih stricev, katere je Ravnikar vsaj po imenu moral poznati. Preseneča tudi sama prošnja za štipendijo. Ako bi Prešeren živel v izobilju, gotovo ne bi čutil potrebe prositi za štipendijo šolninskega fonda, pač pa bi počakal na Prešernovo rodbinsko ustanovo, za katero j e bil pred- lagan že leta 181?.'- Tudi bi o njegovem blagostanju vedel sam ravnatelj Ravnikar in bi to vsa j omenil v predlogu za gubernij, sa j j e v njeni navajal celo tako podrobnost, kakor je 11. pr. sledeča o Prešernovem sošolcu Janezu Finku: »Sein Armuthszeugniß lautet sehr kläglich; indessen ist es doch zu unbestimmt, und der äußere sehr saubere Anzug des jungen Mannes scheint auf keinen Bettelstab der Mutter zu deuten. Auch befindet er sich dermahlen in einer guten Kostcondition beym Kaufmann Bernbacher.« Vidimo, da se j e ubožno spričevalo pri prošnjah upoštevalo res le nazadnje, toda upoštevalo se j e vendarle — in to precej kritično. Vse kaže, da j e iskalo ravnateljstvo tudi po privatni iniciativi podatkov o prosilcih. Ako motrimo sedaj iz tega vidika podatke o Prešernu, moramo priti do zaključka, da j e Prešernovo imenovanje na devetem mestu predloga zelo objektivno in pretehtano. Za presojo Prešernovega finančnega s tanja bo morda važno dejstvo, da je bil v šolskem letu 1819/1820 osvobojen imatrikulacijskih taks, ki so j ih morali plačati tisti, ko so prestopili 11a filozofski študij. Ohranjen je namreč izkaz o teh taksah, k jer beremo sledeče podatke: Individueller Ausweis über den Betrag d. v. d. diesjährigen Hörern d. philosoph. Studiums unter dem 18. Februar 1820 eingehobenen Im(m)atrikulationstaxen . . . Hörer d. ersten philosophischen Jahrganges als neu eingetretene: 53. Preshérn Franz o. Rodinje in Oberkrain... Vom gemeinen Stande: Bauernsohn — Stiftlingc oder Unterrichtsgelder — befreyt: befreyt.1B Ta podatek bo tehten samo v tem primeru, ako se bo dalo ugotoviti, ali j e bil Prešeren osvobojen zaradi odlič- nega uspeha uli zaradi revščine. Doslej še nisem mogel tega ugotoviti. Vse navedeno že precej točno govori proti izjavi, ki ve povedati o Prešer- novem blagostanju v l jubljanskih študentovskih letih. Proti tej izjavi pa go- vori še zanimivo dejstvo, da j e študijsko ravnateljstvo predlagalo sintaksista Prešerna že 30. decembra 1817 za drugo mesto Prešernove rodbinske ustanove in da j e v podatkih podčrtavalo, da mora Prešernov oče skrbeti za osem nepreskrbljenih otrok.2 To so podatki, ki govore bolj za težaven kot pa dober ekonomski položaj. Še bolj presenetljivo pa j c dejstvo, da j e Prešeren, ki j e že bil predlagan za višjo štipendijo (Prešernova ustanova j e znašala približno 100 goldinarjev), k l jub temu prosil — ker so Prešernovo ustanovo zaradi redukcije obresti in nejasnega finančnega stanja zavlačevali — za nižjo šti- pendijo šolniskega fonda, za katero se j e javilo kar 21 prosilcev. Pri tako visokem številu prosilcev j e imel gotovo manj izgledov, da bo štipendijo dobil, kakor pri Prešernovi ustanovi, kjer j e bilo predlaganih zgolj pet upravičen- cev. Ako Prešeren (ki j e gotovo vedel, da j e predlagan za Prešernovo usta- novo — sa j si je zanjo preskrbel tudi potreben rodovnik) ni mogel dočakati, da bi bila zadeva s to ustanovo dokončno urejena, j e jasno, da j e videl v štipendiji šolninskega fonda začasen izhod iz neprijetnega finančnega položaja. Niti ena sočasna iz java filozofskega ravnateljstva, ki j e bilo točno po- učeno o socialnem položaju učencev, 11e govori o Prešernovem izobilju. Na- sprotno pričajo vsi ohranjeni podatki teh let, da j e veljal celo za revnega študenta, ki ga starši niso mogli podpirati. Da, v zapisniku gubernijske se je 21 321 z dne 2. marca 1821 stoji o prosilcih za Prešernovo rodbinsko ustanovo do- besedno tole: »Auch scheint es die Billigkeit zu fordern, daß man diesen armen Studenten (t. j . Blažu Urevcu, Francetu Prešernu in Jožetu Prešernu), die auf diese Unterstützung schon hart warten, ihre Stipendien . . . flüßig m a c h e . . ,«2 Ker so sočasne izjave in podatki šolskih predstavnikov guberniju gotovo zanesljivi, moramo poznejše podatke o Prešernovem blagostanju v šolskem obdobju let 1819 do 1821 jemati s precejšno rezervo, zlasti še zato, ker so iz druge roke in iz veliko poznejše dobe, kakor so šolski podatki. O Prešernovem blagostanju j e zvedel Janez Trdina2 0 šele leta 1857; sestra Lenka pa kakega izobilja niti ne omenja. Vse torej kaže, da Prešeren v teh letih ni živel v izobilju, pač pa si j e moral ob pičli podpori stricev služiti denar s kondici- jami in inštrukcijami ter j e videl v Prešernovi ustanovi ali v štipendiji šol- ninskega fonda izhod iz neprijetnega gmotnega položaja. Teh brig ga j e odrešila šele Prešernova rodbinska ustanova, podeljena mu z odlokom guber- nija z dne 2, marca 1821.21 Iz tega vidika bo razumljiva marsikatera črta Prešernovega značaja in tudi nekoliko pesimistični ton njegovih zgodnjih pesmi. Opombe: Dokumenti o Prešernovi prošnji za štipendijo šolninskega fonda niso bili doslej znani. Edini, ki j e vedel zanje, j e bil pokojni prešernoslovec dr. Avgust Zigon, ki j e nekaj listin izločil iz guberni jskega arhiva in j ih združil neurejene v nov konvolut brez posebne oznake. Toda tudi dr. Zigon še ni vedel za pravo vzročno zvezo, ker ni imel v rokah vseh podatkov. Te sem postopoma odkrival v zvezi z dokumenti za Prešernovo rodbinsko usta- novo, in sicer v arhivu bivšega l icejskega rektorata (danes v Osrednjem državnem arhivu Slovenije). Citirani Zigonov konvolut sem začasno označil z A, l icejske akte pa z LA. — Originali Prešernove prošnje se niso ohranili, ker je dobil Prešeren vse dokumente nazaj. Manjka jo tudi točni prepisi. — 1 Mal: Zgodovina slovenskega naroda It., 422. — 2 D .Ludvik : Prešeren in Pre- šernova ustanova (rokopis). 3 LA št. 272 z 27. I. 1S20 in št. 1285 z 4. II. 1820. — 4 LA No. 5423/1816 z 31. V. 1816. — n Mal 1. с. str. 592. — 0 Mal 1. с. str. 588/592. - 7 LA št. 14757/3456 z 11. XII. 1818 in št. 12411 z 1. X. 1819. — 8 LA št. 13676/1819 z 22. XI. 1819. Ta štipendija j e bila že starejšega datuma. — 9 St. 7002 in 15402 z 26. XI. 1819 (citirano po A št. 144 et 155 z 26. XII. 1819). — 10 LA št. 12411 z 1. X. 1819. — 11 LA št. 15600/1819 z 22. XI. 1819. — 12 A št. 1500/4035 z 26. XI. 1819. — 13 A št. 17099/1819 z 24. XII. 1819. Počakala j e na zahtevo gubernija. — 14 A št. 144 et 155 z 26. XII. 1819. Napako v podatku 10 j e Ravnikar v svojem predlogu popravil. — 15 A št. 17099 et 17512 z 7.1. 1820. — 16 Kidrič: Prešeren II., str. 34, 37. — 17 Kidrič I.e. 33. — 18 Tudi dr. Kidrič nava ja (Prešeren II., 33), da so strici preskrbovali Franceta le s potrebnim »drobižem«. — 10 LA akti za leto 1820 ad Nr. 18. — 20 Janez Trdina: Dve ljubici (LZ 1905, str. 12). - - 21 Gle j opombo 2. Popravi: Kidrič: Prešeren IT., str. 34. Dušan Ludvik CANKARJEVO »OČIŠČENJE IN POMLAJENJE« V FRANCOŠCINI Znano predavanje »Očiščenje in pomlajenje«, ki ga j e imel Ivan Cankar v Trstu 20. aprila 1918, j e bilo komaj dva meseca potem, ko j e bilo objavl jeno v l jubl janskem »Napreju« (27.-29. aprila 1918), prevedeno v francoščino. Še v času vojne namreč j e ob pospešeni propagandi za ustanovitev Jugoslavi je in v borbi za njeno bodočo notranjo ureditev, ki na j bi slonela na demo- kratičnih načelih, prinesla to predavanje ju l i j ska številka II. letnika švicar- ske revi je »Yougoslavie« (1918, 218—19), ki j e izhajala od 31. ju l i ja 1917 v Ženevi. Bilo j e sicer močno skrajšano, toda tako, da j e podalo vodilne misli Cankar jevih izvajanj . Prevod j e bil natisnjen v sklopu nepodpisanega članka »Réorganisation des partis politiques slovènes«, v katerem j e pisec poročal o pomladitvi in preosnovi vseh slovenskih političnih strank v letih 1917—18 in tudi socialno-demokratske. Uvodoma je člankar poudaril velik politični