Poštnina plaSana v gotortnl Leto XX., št. 25 Upravniàtvo ujubijana, tiiiailieva 6 — Telefon St. 3122 3123, 3124, 3125 S126. InseralnJ xJdeJek: Ljubljana, Seien» burgova al. - Tei 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7, relefoD St 2455 Podružnica Celle K oc enova ulica 2. - Telefon št 190 Računi ort pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78 180 Wien «t 105 241 Ljubljana, nedelja 29. januarja 1939 Cena 2 Din Izhaja vsak aan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Irske stvari Povsem nenadoma so dogodki obrnili zopet pozornost na irske stvari. Kakor na dano znamenje so začele pokati bombs in začeli eksplodirati peklenski stroji ter so bile razkrite priprave za atentate na javna poslopja in po-itične osebnosti po Veliki Britaniji. Tako nenadoma je prišlo, da spočetka niti ni bilo jasno, kdo tiči za temi skrivnostnimi naskoki. Toda polagoma se je pokazalo, da je presenečenje prav za prav veljalo samo širši javnosti, dočim so bile oblasti o pripravah za atentate že zgodaj obveščene. Še prav posebno so bili poučeni o dogajanju uradni krogi v Ulstru, kjer so že o pravem času uvedli nekatere ukrepe zoper teroristične priprave. Vesti o tem so v javnost dospele brž po prvih eksplozijah, kar je mnogo pripomog.o, da so se sledovi obrnili v pravo smer. Kakor je stvar razjasnjena sedaj, ne more biti dvoma, da izvirajo atentati od irskih ekstremislov. Po tem, da so se skušali najbolj pokazati v Ulstru, se da sklepati, da jim je poglavitni cilj naperjen prav na to deželo. Teroristična dejanja te vrste v zgodovini irskega političnega prizadevanja niso nič izrednega. Apel na silo nikdar ni bil tuj v irski politiki; vedno znova so se našli ljudje, ki so smatrali, da more ta metoda najzaneslji-veje dovesti do cilja in da predstavlja uporaba zastraševalnih sredstev prav dober pripomoček v borbi za dosego političnega uspeha. Ne samo posamezniki, tudi večje skupine ljudi so bile ob raznih prilikah, v raznih razdobjih pripravljene, da se povežejo v večje organizacije ter z orožjem in silo posežejo v borbo. Spk>h popisujejo nagnjenje k ustanavljanju trdno organiziranih tajnih družb in krepkih radikalnih organizacij, ki delujejo izven zakona, kot eno važnih svojstev irskega duha. irske politične razpoloženosti. Irska zgodovina zadnjih treh, štirih desetletij nam zgovorno potrjuje to karakteristiko Domala vsi poglavitni vodje, ki so imeli kako pomembnejšo vlogo v irski politiki v teku povojnih let, so bili med udeleženci znamenite velikonočne vstaje v Dublinu v letu 1916. Nekateri med njimi so bili zaradi tesa obsojeni na smrt, pa pozneje pomiloščeni. Dosedanje objave o ozadju irskih atentatov še ne dovoljujejo določnejše presoje. Toda toliko se zdi po dosedanjih razkritjih izven dvoma, da gre za zarotniško organizacijo, ki deluje povsem na svojo pest v smislu radikalnega nacionaizma. Njena akcija se nikakor ne sme identificirati z de Vale-rovo politiko, dasi more biti komaj clvoma, da se v končnih težnjah med seboj bistveno ne razlikujeta. Zarotniki hočejo angleški svet opozoriti, da ne more biti miru in sprave, dokler ne zapusti zadnji angleški vojak irskih tal; tako nekako so sami na posebnih letakih karakterizirali svoje zahteve. Ker so angleške oborožene sile ozemlje svobodne ali južne Irske že zapustile, more veljati zahteva le Ulstru. In poglavitna zahteva De Valere obsega prav isto, to je združitev Ulstra z ostalo Irsko v eno državno enoto, ma-kar ob ohranitvi pokrajinske avtonomije. Toda iz tega še nikako ne sledi, da' bi imel De Valera neposredno ali posredno kaj opravka z zarotniško akcijo. Saj je na prvi pogled razumljivo, da se taktika odgovorne vlade ne more ujemati z metodami tajne organizacije najradikalnejšega razpoloženja. Vrh tega se zdi, da so v teroristične vrste povezani zlasti elementi, ki stoje že dolgo v hudi opoziciji napram De Valeri in njegovemu režimu, in sicer elementi v glavnem skrajno desničarske orientacije. Kakor je razvidno iz najnovejših dogodkov, si je nadela teroristična akcija za cilj, da »omehča« nasprotnika in ga po tem potu pridobi za koncesije. Irska nacionalna politika je svoj cilj v glavnem že dosegla. Irska je svobodna in urejena v samostojno državo, l'oda ostal je še Ulster, ki se v zadnji dobi še prav posebno odločno postavlja zoper težnje za priključkom k Irski. Ulsterci so pripravljeni boriti se zoper priključek z vsemi sredstvi, tudi z orožjem v roki. Predvojna leta so pokazala že priprave za tako državljansko vojno med Irci in Ulsterci. Na obeh straneh so kopičil orožje in zbirali dcbrovoljske čete ter jih urili za boj. Izbruh svetovne vojne je preprečil resnične komplikacije. Odkar se je Irska ped De Valerovim režimom skoro popolnoma emacipirala od Anglije, je postal ulsterski odpor še trdovrat-nejši in odločnejši. Zadnji dogodki kažejo, da je posta1 a s tem tudi irska akcija energičnejša in radikalnejša v sredstvih. Irski atentati so razporejeni na zelo širokem področju. V Londonu, Liverpools Manch estru in drugih velikih mestih Anglije in Škotske so se dogodili atentati. Dosedaj še ni javnosti pojasnjeno iz kakih krogov ;zvirajo atentatorji in zarotniki. Zato tudi še ni TISOČI IN TISOČI KATALONCEV BEŽIJO IZ ŠPANIJE V FRANCIJO Med njimi so že tudi prvi vojaški oddelki — Posebna seja francoske vlade — Predlog za sklicanje mednarodne begunske konference Perpignan, 28. jan. br. Dotok beguncev narašča z vsako uro. Danes popoldne je prispela preko meje že tudi prva skupina republikanskih miličnikov, ki je štela 3000 mož. Vsi so hudo izčrpani in sestradani. Najprvo so jih nasitili, nato pa so jih razorožili in odpremili v posebno taborišče. Pripovedujejo, da so vse ceste proti francoski meji prepolne beguncev. Vsi kraji v severni Kataloniji so preplavljeni z begunci, ki ne morejo nikjer več dobiti strehe in prenočujejo kljub deževju in mrazu na prostem. Zaradi pomanjkanja živil so skrajno izčrpani in pojavljajo se v vedno večjem obsegu razne bolezni. Gerona in Figueras sta tako prenapolnjena, da niti vsa ministrstva niso mogla dobiti prostorov. Le najvažnejša ministrstva so pod zasilno streho, vse ostale oblasti pa ura-dujejo kar v šotorih in na vozovih. Iz Granollersa poročajo, da je tudi na cestah, ki vodijo tja, več deset tisoč beguncev. Se 30 km proti jugu se vrstijo po cestah begunske kolone. Vsa dolina reke Tordere je prepolna ljudi, ki so zapustili Barcelono. Pariz, 28. jan. br. Francoska vlada je imela danes sejo pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Zunanji minister Bonnet je poročal o zunanjem političnem položaju s posebnim ozirom na padec Barcelone. Njegovo poročilo je izpopolnil še notranji minister, ki je poročal o ukrepih za sprejem in nastanitev španskih beguncev. Finančni minister je razpravljal o nujno potrebnih finančnih ukrepih za preskrbo španskih beguncev General Franco je odklonil predlog, da bi se vzdolž francoske meje na španskem ozemlju določil nevtralen pas, kamor bi se lahko zatekli begunci. Zato se bo ves tok usmeril v Francijo, kjer pričakujejo okrog 150.000 beguncev, ki jih bodo začasno nastanili v južni Franciji. One, ki se bodo hoteli vrniti v Francovo Španijo, bodo ta- ! koj odpravili nazaj preko meje, ostale pa j bodo polagoma prepeljali v severno Afriko. j Danes so pričeli prihajati tudi že celi oddelki republikanskih čet, ki so jih na meji takoj razorožili in internirali v posebnih zasilnih taboriščah. Ker Francija sama ne more prehraniti tolikega števila beguncev in ne sama nositi vseh stroškov za nje, bo francoska vlada v smislu sklepa današnje seje ministrskega sveta predlagala, naj se takoj skliče mednarodna konferenca, da reši problem španskih beguncev. Silna beda beguncev Pariz. 28. jan. br. Mednarodna akcija za begunce zavzema vedno večji obseg. Danes je pričel delovati že tudi posebni mednarodni odbor za begunce iz Španije. V katalonskih krajih tik ob meji je uredil celo vrsto okrepčevalnic, v katerem prehranjujejo predvsem otroke, žene in starce. Te okrepčevalnice sc bodo lahko vsak čas premestile na francosko stran. Položaj beguncev, ki prihajajo iz Cerone na francosko mejo, je strašen. Ljudje so od naporov in lakote do skrajnosti onemogli, tako da jih morajo delno voziti celo v zasilne bolnišnice in poljske lazarete, ki so jih v naglici zgradili na francoskem obmejnem ozemlju. Stiska v Figuerasu Figueras, 28. jan. AA. Begunci prihajajo še vedno v velikem številu. Njihova oskrba je združena z znatnimi težkočami. Kavarne so spremenjene v stanovališča za begunce. Vojaki in civilisti so pomešani z ženskami in otroci. Važnejše ustanove, med njimi vojno ministrstvo, so nastanjene v šolskih poslopjih, kjer bodo ostale, dokler ne najdejo boljših prostorov, razna diplomatska zastopstva pa so se preseiila v Perpignan. Francosko poslaništvo je obdržalo svojega zastopnika v Figuerasu, drugo osebje pa je v Perpignanu. Dopisniki tujih listov so še vedno na terenu, vendar pa imajo velike težkoče. ker so telefonske proge zasedene z uradnimi razgovori. Do poročil je težko priti. Uradni list bo po vsej priliki začel izhajati v ponedeljek in bo datiran v Figuerasu. Nadaljnje prodiranje Francovih čet Barcelona, 28. jan. br. Francove čete so zasedle že vso obalo 25 km vzhodno od Barcclone. Danes so zasedle mesto Galze-tas, ki je 40 km severnovzhodno od Barcelone. Francove čete so dalje zasedle Mataro, Molet ter še 50 manjših krajev, ki vsi ležijo v važnih industrijskih predelih v barcelonski oblasti. Figueras, 28. jan. AA. Francova letala so štirikrat bombardirala mesto, škoda pa je neznatna, žrtev ni mnogo. Sovražna letala so bombardirala tudi Granollers, kjer je blo nad 100 ljudi ubitih, največ med velikim številom beguncev, ki so se zadnje dni tja zatekli. Valencija, 28. jan. AA. Pet letal je bombardiralo pristanišče Denijo. človeških žrtev ni bilo. Obramba Madrida Madrid, 28. jan. br. Vrhovno poveljstvo republikanskih čet je imelo danes konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da bodo republikanci do skrajnosti držali preostalo fronto v srednji Španiji in do zadnjega branili Madrid. V zvezi s tem so začeli silno utrjevati vse postojanke. Na estremadurskl fronti so se republikanske čete umaknile na izhodne postojanke zad-! nje ofenzive, ki so že dobro utrjene. Re-[ publikanci so zbrali velike zaloge muni-cije in se pripravljajo na obupno obrambo. Mussolini Francu Rim, 28. jan. AA. Mussolini ja poslal generalu Francu naslednjo brzojavko: Italijanski narod je navdušen zaradi vaše sijajne zmage v Barceloni, ki pomeni uvod v končno zmago, ki bo svetu odprla novo dobo krepke in močne Španije. V trenutku, ko ie nera združljivo vojno tovarištvo s krvnim bratstvom vnovič doživelo triumf. sprejmite z mojim pozdravom tudi moje najtoplejše želje za bodočnost vašega naroda. Arriba Espana! General Franco je odgovoril takole: Zmaga nad Barcelono je krona vojaških operacij v Kataloniji in izTaz življenjske sile narodov, ki jih navdihujejo doktrine polne idealov. Kot vojskovodja in kot Španec sem ponosen, da lahko med te čete štejem blesteče črne srajce, ki so skupaj s svojimi španskimi tovariši pepi-sale te strani slave proti mednarodnemu komunizmu. Izvolite sprejeti z mojimi najlepšimi željami za vaš imperij tudi moj najtoplejši in najprisrčnejši pozdrav. E viva Italia! Belgijski zastopnik pri Francu Bruselj, 28. jan. AA. Po tukajšnjih poročilih je belgijska vlada imenovala za svojega zastopnika v Burgosu generalnega konzula Pholina in zaprosila zanj agre-ment. Dosedanji neuradni zastopnik nacionalistične Španije v Bruslju bo postal njen uradni zastopnik. Franco zahteva priznanje od Francije Pariz, 28. jan br. General Franco je sporočil francoski vladi, da se ne more zado. voljiti zgolj z imenovanjem trgovinskega zastopnika , marveč vztraja na tem, da tudi Francija prizna njegov režim ter imenuje svojega rednega diplomatskega zastopnika. Vznemirjenje v Londonu Napeto pričakovanje Chamberlainovega in Hitlerjevega govora — Pariška pričakovanja London, 28. jan. o. Posvetovanja angleške vlade, ki so se pričela že snoči v obliki posebnih ministrskih konferenc, so se dopoldne nadaljevala na izredni seji kabineta. V glavnem je šlo za izjave, ki jih namerava min. predsednik Chamberlain podati v okviru svojega političnega govora na nocojšnjem zborovanju konservativne stranke v Birminghamu. Ker bo Chamberlain govoril 48 ur pred Hitlerjem, pripisujejo tukajšnji politični krogi njegovim izjavam poseben pomen. V vladnih krogih ne prikrivajo vznemirjenosti spričo padca Barcelone in obnovljene italijanske kampanje proti Franciji. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo za ponedeljek napovedani Hitlerjev govor. Nastala je bojazen, da ne bi Hitler ob tej priliki tudi za Nemčijo zahteval kolonij, poleg tesa pa še ves denar, ki ga je Nemčija svoičas plačala na račun voinih reparacij. Na splošno sodijo v Londonu, da je ves nadalinji ra7t>let mednarodnih političnih dogodkov v Evropi odvisen v glavnem od ponedeljkovih Hitlerjevih izjav. Pariz, 28. jan. h. »Paris Soir« se bavi z Sovori. ki jih bosta imela Chamberlain in Hitler. Kar se tiče govora nemškega kancelarja smatra list, da bo sicer podčrtal solidarnost osi Rim—Berlin, vendar na bo glede italijanskih zahtev rezerviran. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je nemški tisk glede italiiansko-francoskih odnošajev zalo zmeren. Kar se tiče govora Chamber-laina, ki ga bo imel nocoj v Birminghamu, ni pričakovati nikakih senzacionalnih izjav. Chamberlain bo pi cd vse m po-dčrtal solidarnost Anglije in Francije ter upanje v mirno rešitev obstoječih -sporov. Italijanski odmev na pariška govora Rim, 28. jan. a. Italijanski listi se obširno bavijo z govori Daladiera in Bon- mogoče odgovoriti na vprašanje, v koliko so pri tem udeleženi oni Irci, ki žive v teh mestih samih. Zakaj velika angleška mesta, posebno tista, na za-padni strani .nasproti Irski, imajo ja-ko mnogo irskih doseljencev, ki tvorijo kar cele mestne de-e. Še prav posebno se je teroristična akcija koncentrirala v Ulstru Tu je domačega prebivalstva nič manj ko tretjina irskega rodu in katoliške vere in irski ekstre-misti imajo v njem krepko oporo. Tu se obenem odpira edina možnost za kompromis, v tem smislu, da bi se Ulster razdelil na protestanski in katoliški del ter ta zadnji priključil k Irski. Toda podoba je, da ni niti na eni niti na drugi strani najmanjšega razpoloženja za tako kompromisno rešitev. Teroristična akcija sama ni pa seveda prav nič prikladna, da bi se ob njej reševali taki problemi. Irski dogodki so znova pokazali, da je celo v tako liberalnem ozračju, kakor je v Veliki Britaniji ,težko reševati nacionalne spore brez kriz in pre-tresljajev. neta ter naglašajo, da se italijansko-fran-coski odnošaji morejo popraviti samo tedaj, če pride do temeljne spremembe v francoski zunanji politiki. -S padcem Barcelone je nastopila nova doba v ustroju mednarodne politike. Ideja nove konference velesil zaradi rešitve španskega vprašanja je še prezgodnja. O popolnem umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije ne more biti govora dotlej, dokler bo Francija odkrito ali prikrito pomagala republikanski Španiji. Samo če se bo francoska politika v resnici začela ravnati po Chamberlainovih smernicah in se bo popolnoma spravila v sklad z angleško zunanjo politiko, bo mogoče sporazumno urediti vse probleme in rešiti evropski mir. Povečanje letališča v Džibutlju Pariz, 28. jan. h. Te dni so pričeli z delom za povečanje civilnega in vojaškega letališča v Džibutiju. Dela bodo do skrajnosti pospešena in bodo končana najkasneje v dveh mesecih. Vzajemnost nemških in italijanskih zahtev Govora Farinaccija in Streicherja v Berlinu — „Bliža se doba velikih odločitev in skupne preizkušnje" Obisk rumunskega zunanjega ministra Bukarešta, 28. jan. AA. Rumunski zunanji minister Gafencu bo prišel v Beograd na zasebni obisk, da stepi s predsednikom jugoslovenske vlade dr. Stojadinovičem v stik. Gafencu se bo mudil v Beogradu 1. in 2. februarja. Imredy na večerji v našem poslaništvu Budimpešta, 28. jan. AA Jugoslovenski poslanik Rašič je snoči priredil večerjo na čast predsedniku madžarske vlade Beli Im-redyiju. Razen predsednika vlade so bili na večerji notranji minister Fischer, nemški poslanik v. Ermannsdorf, brazilski poslanik Gracie, italijanski odpravnik For-mentini, upokojeni poslanik Nelki, grofica Klebelsbergova. tajnik italijanskega poslaništva grof Revedin, tajnik jugosloveroske-ga poslaništva Jovanovič in več drugih uglednih osebnosti. Program nove turške vlade Ankara, 28. jan. AA. Vladna deklaracija, prebrana na včerajšnji seji poslanske zbornice, poudarja zlasti potrebo po točnem izvajanju vseh ukrepov za ohranitev vladavine in izvedbo vladnega programa. Deklaracija naglaša nujnost izvedbe oboroževalnega programa ter ohranitev varnosti in popolnega reda v državi na podlagi osnovnih načel turške republike. Nato govori o denarni stabilnosti in o proračunskem ravnotežju. Glede zunanje politike pravi: Turška zunanja politika se bo razvijala tudi v bodoče po dosedanji smeri in bo turška republika v celoti izpolnila vse prevzete obveznosti ter ohranila vsa sedanja prijateljstva. _ Monakovo, 28. jan. AA. (Stefani). Na manifestaciji ital jansko-nemškega prijateljstva v cirkusu »Krone« ob navzočnosti zastopnikov krajevnih oblasti in velike množice ljudstva je član direktorija italijanske fašistične stranke min ster Farinacci govoril tudi o vprašanju nemških kolonij. Izjavil je, da imajo nemške zahteve na tem področju poetično podlago, obenem so pa stvar časti nemškega naroda, in poudaril, da mora versajska mirovna pogodba, ki je že itak skoraj popolnoma izbrisana, docela izginiti. Govornik je dalje insisterai na potrebi po ohran tvi miru. temelječega na pravici. Nato se je dotaknil italijanskh zahtev in govoril o zgodovinskem razvoju Korzike !n Niče ter omenil tuniško vprašanje. Poudaril je, da je Tunis Protektorat, nikakor pa ne francoska posest. Glede Džibutija je izjavil, da zavira kolektivne interese več miTjonov ljudi sovražnost Francije, ki jo predstavljajo majhne kapitalistične skupine in pohlepni špekulanti. Takšnemu stanju je treba vsekako napraviti konec kljub senegal-skim bataljonom, ki jih je Francija tja poslala. Za njim je pokrajinski vodja Streicher izjavil, da bo kmalu prišel čas, ko bosta oba prijateljska naroda stala pred velikimi odločitvami, in da je potrebno, da se prijateljski državi pripravita na skupne preizkušnje. Minister Farinacci je ponoči odpotoval nazaj v Italijo. Na postaji so mu priredili viharne ovacije. že $0*000 žrtev potresa Včeraj so prišli novi potresni sunki — Pomanjkanje živil in vode — Širjenje bolezni — Izpraznitev potresnega ozemlja — Prebujen ognjenik Santiago de Chile, 28. jan. br. Položaj v potresnem ozemlju je čimda-Ije bolj obupen. Število smrtnih žrtev narašča od ure do ure. Po zadnjih ugotovitvah je bilo samo v mestu Concep-cion nad 22.000 mrtvih. Sedaj računajo, da je potresna katastrofa zahtevala nad 50.000 človeških življenj. Vojaštvo, ki pomaga pri reševanju, je moralo osredotočiti vso akcijo na pokop trupel, ki so jih izkopali izpod ruševin. V Chilla-nu so samo danes pokopali nad tisoč trupel. Po večini so tako izmaličena, da identitete sploh ne morejo ugotoviti. Odigravajo se pretresljivi prizori. Povsod primanjkuje živil, ker je prekinjen ves dovoz. Najhujše pa je pomanjkanje vode. Bolezni se širijo med begunci s strahovito naglico. Da bi se omogočilo čim hitrejše očiščenje potresnega ozemlja, je vlada odredila, da se morajo izseliti vsi, ki niso zaposleni neposredno pri reševalni akciji. Uredili so več velikih taborišč, da na ta način osredotočijo in olajšajo preskrbo beguncev. Vsi razpoložljivi parniki so določeni za prevoz beguncev v neprizadete pokrajine. Vse bolnišnice so že prenapolnjene z ranjenci. Vlada je odredila, da se do nadaljnjega zapro vse šole, šolska poslopja pa uporabijo za zasilne bolnišnice in za nastanitev žensk in otrok beguncev. V Chillanu in okolici so danes občutili nove potresne sunke. Ker je že vse v razvalinah, potres sedaj ni mogel napraviti več nobene škode, pač pa je izzval novo paniko. Ugasli vulkan istega imena, ki je nekaj km oddaljen od mesta, je začel zopet delovati. Iz žrela se vali gost dim. Oblasti so zaradi tega odredile popolno izpraznitev mesta in okolice, da ne bi morebitni izbruh vulkana zahteval še novih žrtev. Trajno hud mraz v Ameriki New York 28. jan. AA. v državah ob Atlan iku pritiska že nekaj dni hud mraz. živo srebro je ponekod padlo na 40 stopinj pod ničlo. Reka Hudson je zamrznila in je plovba po njej ustavljena. Po new-yorski luki plavajo ledene plešče. Petrolejski vlak v ognju Bukarešta, 28. jan. o. V bližini železniške postaje Ploesti sta davi zaradi napačno naravnanSh kretnic trčila skupaj dva vlaka, tovorni in petrolejski družbe Astra Romana. 25 vagonov je skočilo s tira. Petrolejski vlak je bil v hipu v plamenu. Nesreča je med železničarji zahtevala 4 žrtve, sodijo pa, da je pod razvalinami nekaterih razbitih vagonov še več ubitih železničarjev. Pet težje ranjenih železničarjev so prepeljali v bolnico v : Ploestiju. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. -• Današnje »Jutro« ima 408 malih oglasov Enkratni poizkus z malini oglasom v »Jutru« Vas pouči, da Una oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno Bolgarija za solidarnost balkanskih narodov Predsednik vlade Kjuseivanov je v svojem ekspozeju v sobranju naglasil bolgarsko ideološko in politično nevtralnost Sofija, 28. jan. h. Pri razpravi o proračunu zunanjega min'strstva se je razvila v sobranju obširna debata o zunanji politiki. Vsi govorniki so se zavzemali za sporazum in sodelovanje s sosednimi državami. Predsednik zunanjepolitičnega odbora Goregarov je zlasti naglašal potrebo balkanske -solidarnosti, ki edina lahko za-gotov' politično in gospodarsko neodvisnost balkanskih narodov, potrebno pa je, da se Bolgariji pr znajo pravice in da se upoštevajo njene upravičene zahteve. Izjavil se je proti vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo. Ob zaključku je povzel besedo min. predsednik in zunanji min ster Kjuseivanov, ki je podal obširen ekspoze. Med drogom je iz,javil, da bi bilo zelo škodljivo, če bi se bolgarski narod zavajal k prevelikim npom in iluzijam, ki se ne morejo uresn'citi. Vlada bo nadaljevala dosedanjo politiko prijateljstva in sporazuma, čeprav bi postala njena politika nepopularna. Zunanja politika Bolgarije se ne sme voditi po strasteh, marveč s hladnim razumom. Ta politika je dala Bolgariji varnost in jo rešila nevarne izolacije, v katero je zašla pred petimi leti. Solunski sporazum je prvi primer mirne revizije mirovnih pogodb, kakor jo določa čl. 19 pakta Društva narodov. Z obžalovanjem je ugotovil, da je Društvo narodov spričo razvoja mednarodnega položaja izgubilp svoj pomen in danes ne more nuditi malim narodom nobene pomoči. Zato se morajo mali narodi in male države zavarovati z direktnimi sporazumi. Bolgarija bo tudi nadalje vodila neodvisno politiko fn se ne bo dala vezati na nobeno ideološko politično skupino, da se na ta način izogne sleherni nevarnosti. da bi si nakopala sovraštvo kake druge velesile. Zasilni ukrepi na češkem Gospodarski sosvet vlade — Konfinacija priseljencev in beguncev — Poostritev kontrole nad društvi Praga, 28. jan. br. Ministrski svet je na svoji današnji seji sprejel vrsto važnih sklepov. Meo drugim je bil imenovan državn. gospodarski svet, ki bo kot posvetovalni organ v-lade proučeval vsa gospodarska in finančna vprašanja m iskal pota, kako bi se z državno podporo kar najbolj pospeševala zasebna iniciat.va pri gospodarski obnovi države. Za predsediuKa gospodarskega sveta je bil imenovan univ. prof. Hodač. Dalje je ministrski svet sprejel važne ukrepe glede rešitve ž dovskega problema in vprašanja beguncev. Podrobnosti teh uv-epov bodo objavljene prJiodnji teden. V zvezi s tem je b'l odobren tudi načrt o nun ev-uenci vsega prebivalstva. Oni, ki na dan 1. januarja 1938 niso stalno b vali na sedanjem ozemlju češke in Moravske, se bodo morali nastaniti v krajih, ki jim bodo odkazani od pristojnih oblasti in teh krajev brez dovoljenja ne bodo smeli zapustiti. Velikega pomena je zasilna uredba, s katero se spreminja zakon o zborovanj h in društvih. S to uredbo bo poostreno nadzorstvo oblasti nad društvi .n organizacijami. Dosedaj predvidene sodne kazni za kršitve bodo zamenjane s policijskimi sankcijami. Državna podpora za brezposelne :n begunce je podaljšana do 5. marca. Vlada je sklenila tudi posebno akcijo za preskrbo mleka in kruha za otroke nezaposlenih ter je v to svrho dovoljen kredit v višini 1 milijona Kč. Omejitev židovskega vpliva Praga, 28. jan. h. Kakor se doznava je ministrski svet glede židovskega problema v celoti sprejel predloge, ki jih je sestavil poseben ministrski odbor. Po teh predlogih bodo Židje odstranjeni iz vseh javnih služb, iz tiska in iz šolstva. Udejstvovanje Židov v svobodnih poklicih bo omejeno sorazmerno z njihovim številom napram ostalemu prebivalstvu. Do skrajnosti bo omejen vpliv Židov v gospodarskih podjetjih, zlasti v raznih velikih koncernih in kartelih. Namesto Kč samo K Praga, 28 jan. br. Slovaška vlada je zahtevala, naj se uvede nova označba za češkoslovaško valuto. Namesto dosedanje kratice Kč naj bi se v bodoče pisalo Kčs. Vlada je sedaj sklenila, da se izogne vsem sporom, da se bo v bodoče češkoslovaška krona označevala samo s K (krona). češki kapital za Slovaško Praga, 28. jan. h. Listi objavljajo izjavo slovaškega ministra Sidorja o razmerju med Čehi in Slovaki. Sidor naglasa potrebo složnega sodelovanja, zlasti pa nujno potrebo gospodarskega sodelovanja Slovakov s Čehi. Za Slovaško se je začel v zad* njem času zelo zanimati tuji kapital. Slovaška hoče začeti z velikopoteznim izkoriščanjem naravnih bogastev zemlje, vendar pa ne želi, da bi se slovaško ljudstvo zasužnjilo tujemu kapitalu. Zato je želja slovaške vlade, da bi se na Slovaškem poleg domačega investiral predvsem češki kapital in šele v pomanjkanju tega bo pri-puščen tuji kapital vendar pa le pod pogojem, da bo dajal kruha in zaslužka predvsem domačemu prebivalstvu. Samostojna poštna hranilnica za Slovaško Praga, 28. jan. h. Upravni svet češkoslovaške poštne hranilnice je danes razpravljal o zahtevi slovaške vlade, naj bi se za Slovaško osnovala popolnoma samostojna poštna hranilnica. Po daljši razpravi je upravni svet sklen.il ugoditi tej zahtevi. Zato bodo dosedanje podružnice češkoslovaške poštne hranilnice v Bratislavi in Brnu ukinjene. Odpust čeških uradnikov v Podkarpatski Rusiji Chust, 28. jan. h. Podkarpatska vlada je sestavila predlog avtonomnega proračuna. Dohodki so predvideni na 80 milijonov Kč, izdatki pa znašajo nad 300 milijonov. Najvišji so personalni izdatki, ki znašajo 124 milijonov Kč. Podkarpatska vlada namerava zaradi tega izvesti obsežno redukcijo uradništva in je že sporočila praški vladi, da bo odpustila vse češke nameščence. Preostali deficit namerava kriti z najetjem posojila. Kje namerava najeti posojilo, še ii znano. Dr. Beneš se odpravlja v Amerika London, 28. jan. h. Bivši prezident češkoslovaške republike dr. Beneš bo 11. februarja odpotoval v Ameriko, kjer bo imel 20. februarja otvoritveno predavanje na čikaški univerzi. Nov vodja praške narodne galerije Praga, 28. jan. h. Dolgoletni ravnatelj Narodne galerije dr. Vincen Kramaf je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je sedaj imenovan profesor teologije in filozofije dr. Josip Cibulka, eden najznamenitejših češkoslovaških umetnostnih zgodovinarjev. Smrt češkega pisatelja Praga, 28. jan. br. V visoki starosti 78 let je danes umrl znani češk pisatelj Pro-haska, ki je zadnja leta živel skoraj izključno na Moravskem. Sporazum o poljskih Židih Iz Nemčije izgnani poljski židje se smejo začasno vrniti Ribbentrop Becku — Poljska pogajanja z Rusijo Berlin, 28. jan. AA. (DNB) Pred kratkim so se med Nemčijo in Poljsko vršili razgovori o vrnitvi Židov, poljskih državljanov, ki žive v Nemčiji. Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da bo nemška vlada dovolila poljskim Židom, živečim sedaj ob meji, da se za nekaj časa vrnejo v Nemčijo. Tako jim bo dala priložnost, da opravijo svoje trgovske zadeve. Najbrže jim bodo dovolili, da odnesejo, ko se preselijo na Poljsko, s seboj svoje premičnine. Vloge. ki jih imajo v bankah, bodo pa, kakor vse kaže, vplačali na poseben skupen račun. Ta stvar bo po vsej priliki urejena do konca julija. Berlin, 28. jan. AA. Zunanji minister Ribbentrop je poslal poljskemu zunanjemu ministru brzojavko z zahvalo za .sprejem v Varšavi. V brzojavki pravi med drugim: »Prepričan sem, da so varšavski razgovori poglobili obstoječe prijateljstvo :med našima državama. Duh, ki je navdihnil maršala Pilsudskega in Hitlerja, da sta 1 1934. postavila razmerje med Nemčijo in Poljsko na popolnoma novo podlago, jamči, da se bo vzajemno razmerje med obema državama še bolj poglobilo in da bo služilo koristim naših dveh narodov in splošnemu pomirjenju.« Varšava, 28 jan. AA. »Ekspres Porany« komentira Ribbentropov ob'sk v Varšavi in pravi, da sta se obe državi zavezali, da bosta spoštovali upravičene interese druga druge pri urejanju vseh problemov, ki bi se v bodoče pojavili, in da so izključena vsa presenečenja v razmerju med Polj?ko in Nemčijo. Čeprav ni bilo v Varšavi nobenih pogajanj, pravi list, pomeni Ribbentropov obisk važno etapo v rarvoiu medsebojnega razmerja med Poljsko in N°mčro. Vangava, 28 jan h. Trgov?" Dogajanja z Rusijo, ki so se pričela 19. t. m., so že tako daleč napredovala, da bodo že prihodnji teden zaključena. Poljska delegacija se bo v sredo vrnila v Varšavo, da predloži sklenjeni dogovor v odobritev vladi. Pogajanja so potekala v ozračju medsebojnega razumevanja in prijateljstva ter bo nova trgovinska pogodba omogočila znatna povečanje medsebojnega blagovnega prometa. Obvezna delovna služba na Finskem Helsinki, 28. jan AA. Predsednik republike je podpisal zakon o uvedbi obvezne delovne službe, če bi pr šlo do vojne. Zakon bo veljal za vse moške od 18. do 60. leta in za ženske od 21. do 60. leta starosti. Nesreča pri preizkusih ameriških bombnikov Washington, 28 jan. AA Finančni minister Morgenthau je poročal pred senatnim odborom za vojaške zadeve o razlogih, zaradi katerih je delegat francoskega letalskega ministrstva sodeloval pri poizkusnih poletih novega modela ameriških bombnikov, ki se je razbil v Los Angelesu. Ob tej , priliki je bil delegat francoskega letalskega ministrstva hudo ranjen, dočim se je pilot ubil. Tudi vojni minister Woodring je govoril o tej nesreči. Vojni davki na Japonskem Tokio, 28. jan. br. Finančno ministrstvo je pripravilo načrt zakona o povečanju vseh neposrednih in posrednih davkov. Ves večji donos javnih bremen bo šel za vo;'no na Kitajskem. Načrt zakona bo že pri. hodnji teden predložen parlamentu v odobritev. Beležke Za spremembo pravilnika o samopomožnih ustanovah V »Jutru« smo že parkrat obravnavali novi pravilnik o poslovanju človekoljubnih ustanov, k' se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov, stroškov za bolezni, starost in onemoglost in kar je še sličnih samopomožnih akcij socialnega značaja na osnovi medsebojne vzajemnosti. Te organizacije so zlasti v Sloveniji močno razširjene, saj štejejo mnogo nad 100.000 članov. Pogoji novega pravilniki pa so tako težki in obenem tesni, da bi ogromna večina organizacij morala ustaviti svoje poslovanje, ako bi se začel pravilnik res izvajati. Vse prizadete samopomožne organizacije so zaradi tega ustanovile akcij» ski odbor, ki se trudi, da bi dosegel spremembo pravilnika Poročali smo že o zborovanju, ki se je na iniciativo akcijskega odbora nedavno vršilo v Ljub'jani. Danes bosta slični zborovanji tudi v Mariboru in Celju. Zveza združenih delavcev vstopila v Jugoras Beograjsko »Vreme« poroča, da je bil v četrtek zvečer v sindikalni dvorani beograjske Delavske zbornice sestanek vodstva Jugorasa. Sestanku so prisostvovali tudi delegati Zveze združenih delavcev iz Ljubljane pod vodstvom tunjiškega župnika Andreja Križmana. Po kraišem razgovoru v navzočnosti gg. ministrov Cvet-koviča in Sno^a je bilo sk^njeno. da pristopi Zveza ^dru'en'h delavcev z vsemi svoj'mi organizacijami v Jugoras (Jugo-slovenski radnički savez). Vodstvo Jupo-ra^a bo poklalo prihodnji me*ec v Ljubljano po=ebno delegacijo, da bo izvedb ta prikliuček Zve7e zdmženih delavcev k osrednii orcanizaeiii. ki ima svoj sedež v B°ogr?du. Zveza združenih delavcev le s svoüm gtaT'lom »Sloven~ki delavec« na ta nr>f'ri tudi službeno poetata del .Tupo^a^a kot deTavcke o^an^acije JRZ, kar je dejansko bila že doslej. Zlati časi pred SO leti Duhovni svetnik Janez Kalan pripravlja kongres Kristusa Kralja, ki bo letos poleti v Ljubljani. V »Bogoljubu« je napisal propagandni članek, v katerem pravi, da versko življenje pri nas nazaduje. Citira tudi tole pesmico staro že 80 let: »Silno, silno vera peša in v pregrehah vse tiči; čudno se nam štrena meša, voz nam le pod pot hiti.« G. Kalan pristavlja, kako bi pesnik moral šele vzdihniti, ko bi stopil danes na svet. »To bi šele videl, kako se nam štrena meša in voz kako pod pot leti Imenoval bi svojo dobo še zlati čas. Pred 80 leti je bilo vsaj na kmetih še vse verno. Cerkve so bile polne. Liberalizma še poznali niso Še manj komunizma. Slabega časnika, tega najhujšega pohujševalca ljudstva, še ni bilo nobenega .. Za danes nam je dosti, če ugotovimo, da versko nevzdržno nazadujemo. Pri nas, kakor drugod. Povsod. Tok časa je tak.« „Slovenec" jo je zopet enkrat izkupil V Splitu izhaja »Država«, ki jo izdaja banovinski odbor JRZ in ureja ugledni član poslan kega kluba JRZ dr. Vuk Vu-jasinovič. V zadnji številki je posvetila »Država« svojo pozornost tudi slovaški avtonomiji, o kateri med drugim pravi. »Čast slovaškemu narodu! Ne želimo pa govoriti o tem, ali je ta narod pametno in uspešno vcdil svojo politiko. Bog ne daj, da bi se nam zgodilo, kar se je Slovakom! Toda zdi se, da je ta slovaški narod postal pravi vzor opozicionalcem iz vrst HSS, ki neprestano pišejo v svojih listih o slovaški avtonomiji. Na ta način poskušajo ti ljudje vzbujati med pristaši HSS razpoloženje za svobodno Hrvatsko. V ostalem moramo samo pomilovati vso to gospodo, ko ne morejo najti boljšega primera za obrambo svojih političnih ciljev, kakor je slučaj s Slovaško Še enkrat, Bog nas varuj usode, ki je doletela Slovake zaradi njihovih nepraktičnih avtonomi-stičnih zahtev.« »Hrvatska straža« ponatiskuje to beležko organa JRZ s pristavkom, da prav tako piše o Slovaški tudi ljubljanski »Slovenec«. O letakih dr. Mačka »Slovenec« beleži neki članek »Hrvatskega dnevnika« in trdi, da je pri nas med volitvami neka skupina zlorabljala ime dr Mačka in razstiljala neke letake, čeprav smo vedeli, da dr. Maček nikdar ne bi mogel kaj takega podpisati proti dr. Korošcu.« Gospodje iz Kopitarjeve ulice bi storili dobro, če bi objavili ta letak, ker napredni javnosti doslej ni bilo znano, da bi se bil razširjal kak letak z imenom dr. Mačka, ki ne bi bil res od dr. Mačka. »Slovenec« bo kot resnicoljuben list storil dobro delo, če vsaj sedaj razsvetli misterij okrog dr Mačkovih letakov, o katerih trdi, da jih je »razmetavala skupina, ki se je obes;la dr Mačku na suknjo ter ga kompromitirala, kakor je preje državno idejo.« Naše univerze in narodna cbramba Na svetosavski proslavi beograjske univerze je imel pozdravni govor rektor dr. Jovanovič Najprej je podčrtal potrebo ju-goslovenskega znanstvenega dela iz čisto narodno obrambnih interesov. »Živimo v časih, je rekel med drugim, ko je znanstveno delo vse bolj povezano z bitnimi interesi državne obrambe in narodne svo- i bode Danes se ne vodijo borbe med na- ! rodi in državami samo z orožjem, ki ga je I mogoče kupiti v inozemstvu, temveč s pri- j tegnitviio vseh narodnih materialnih in ; moralnih sil Naloga našh univerz je, da | budno spremljajo razvoj državne obrambe ! pri drueih narodih in da s svoiimi znanstvenimi izsledki podpro in oiačijo samo-bitne sile in vire jugoslovenske državne obrambe.« Dr. SVnH interniran Vodilni uradnik ljubljanske policije za ča^a svetovne vojne dr. Skubl. ki je ig-al veliko vlogo zlasti pri p-eganjanju »srbo-filov« in »politično nezanesljivih«, je nanra-vil kareje v Avsitrij' veliko kariero. Na-pre^val je od konr*wia v Ljubljani do šefa dunajske policije in končno do mini- | Lep uspeh naprednih akademikov Včeraj od 8. do 14. so bile na ljubljanski univerzi volitve v »Akademsko akcijo za izpopolnitev univerze«, ki je nekaka vrhovna reprezentanca ljubljanskih akademikov. Za volitve so bile prvotno vložene tri liste* »Lista katoliških akademikov« z nosilcem Leskovarjem, »Lista nacionalnih akademikov« z nosilcem Krivcem in »Slovenska demokratska lista« z nosilcem Bajukom. V petek je bil redni občni zbor Akademske akcije, na katerem je dosedanji predsednik FiSer, ki pripada katoliški skupini, poročal o deiu v preteklem letu. Občni zbor je bil zelo buren in debata nadvse živahna, posebno še, ko je nadzorni odbor grajal nekatere ukrepe starega odbora. Končno je moral predsednik občni zboi, ki je trajal že 5 ur, prekiniti Potek občnega zbora in dogodki na njem pa so bili taki, da so se čutili predstavniki »nacionalne« in »demokratske« liste prisiljene k razgovorom za skupen nastop pri včerajšnjih volitvah. Sporazum je bil dosežen na osnovi, naj se Akademski ak? ciji vrne strogo nepolitični in strokovni značaj. Obe skupini oddata pri volitvah svoje glasove za listo s nosilcem Krivcem, na tej listi izvoljeni odborniki pa bodo zopet odstopili ter na ta način provzročili izredni občni zbor in nove volitve Pri novih volitvah bo vložena skupna strokovna lista. Na osnovi tega sporazuma je bila včeraj pred pričetkom volitev umaknjena kandidatna lista z nosilcem Bujakom. Ostali sta tako le dve listi, za kateri se je razvila izredno živahna volilna propaganda. Zato je bila tudi udeležba akademikov naravnost rekordna, saj je oddalo svoje glasove 1125 slušateljev in siušateljic vseh fakultet ljubljanske univerze. Od teb jih je 505 glasovalo za LeskovaTjevo listo, 620 pa za Krivčevo listo. Volitve so na ta način prinesle lep uspeh združenim naprednim akademikom. Sodba v litoponskem procesu v Celju Celje. 28 januarja V nabito polni razpravni dvorani okrožnega sodišča v Celju je predsednik senata s o. s. Dolničar danes ob 11.30 razglasil sodbo v velikem litoponskem procesu, ki je povzročil v javnosti toliko prahu. Sodišče je spoznalo obtoženega Evgena Miloševiča za krivega, da si je v kemični tovarni in pražarm v Celju, ki je sedaj last Metalnega akcionarskega društva, prisvojil načrte za gradnjo litoponskih peči. ob-I toženega Karla Jezcrnika pa je spoznalo za krivega, da je te načrte prensal Milosevic je bil po § 314. k. z obsojen na 3 mesece zapora, na izgubo častnih pravic za dobo i 1 leta in plačilo povprečnine v znesku 1 000 din, Jezernik pa po § 333 k z na 3 000 din denarne kazni ali v pr meru neizterljivosti na 1 teden zapora ter na 2 000 din povpreč-nine. Milosevic in Jezernik morata plačati vsak eno četrtino stroškov kazenskega po stopanja. Metalno akciunarsko diuštvo kot zasebni udeleženec se zavrne s svojim zahtevkom na pot civilne pravde. Obtožence Franca Medica, inž. Mirka Pi-bernika in Karla Detelo je sodišče oprostilo, ker se ni moglo prepričati o njihovi krivdi. Vsi obtoženci se tudi oproščajo zasebne obtožbe. Metalno akcionarsko društvo kot zasebni udeleženec mora plačati dve četrtini stroškov kazenskega postopanja in 6.000 din povp-ečnine. Sodišče je v utemeljitvi sodbe ugotovilo, da načrtov dr. Hirschia za gradnjo litoponskih peči ne more smatrati za izum, marveč da gre le za načrte, po katerih delajo konstrukterjj. Milosevic in Jezernik sta prijavila takoj revizijo in priziv, zastopnik Metalnega ak-cionar-kega društva kot zasebnega udeleženca pa si je izgovoril tri dni premisleka. Tako br- o stvari končno odločalo kasa-cijsko sodišče v Zagrebu. Trgovinska pogajanja Nemčije In Rusije Moskovski poročevalec pariškega »Temp-sa« doznava naslednje podrobnosti o bližnjih nemško - ruskih trgovinskih pogajanjih: »Nemško trgovinsko delegacijo ki bo v kratkem odp to va'a v Moskvo, bodo tvorili mnogi predstavniki težke nemške industrije ter zastopniki nemškega trgovinskega in zunanjega ministrstva. Verjetno je, da bo zastopana ti di kaka večja nemška banka. Delegacija bo ostala v Moskvi teden dni in bo stopila v stike tako s trgovinskim kakor zunanjim komisariatom. Na ruski strani bo vodil pogajanja Mikojan 1 Program razgovorov ob^effa: 1 razširjenje nemško-ruske trgovine na vseh področjih, 2. povečanje dobave ruskih surovin za nemško industrijo, 3 povečanje dobave življenjskih potrebščin, 4 dogovor o plačevanju vseh ruskih in nemških dobav v markah. V poučenih moskovskih krogih izjavljajo, da je nemška težka industrija pripravljena prevzeti tudi ruska naročila orožja, letal in municije. Zanimivo je. da so se v zadnjem času v nekaterih sovjetskih vojaških listih pojavili oglasi nemških tvrdk, kakor na primer tvrdke »Zeiss-Ikon« ter tvornic Wilhelm-Beck iz Stutt-garta in Emmrich iz Mühlackerja Nemški poslanik v Moskvi Schulenburg. ki se trenutno mudi v Berlinu, se bo v kratkem vrnil v Moskvo.« Zaključek škofovske konference Zagreb, 28. jan. Danes opoldne se je za-ključi a konferenca katoliškega episkopa-ta. Za enkrat še niso znane podrobnosti o vseh vprašanjih, ki so bile na dnevnem redu. Zvečer je bil izdan kratek komunike. Nekateri škofje so že danes odpotovali iz Zagreba, drugi ae bodo vrnili na svoje sedeže tekom jutrišnjega dne. Verif kacijski odbor končal delo Beograd, 28 jan p. Nocoj ob 18. se je verifikacijski odbor narodne skupžčine spet sestal, proučil je poročili odborove večine in manjšine, ki sta bili te dni pripravljeni in bosta sedaj pred'oženi narodni skupščini. Narodna skupščina bo. kakor zatrjujejo tukajšnji parlamentarni krogi, sklicana za prihodnji petek. Slovo čilskega poslanika iz Beograda Beograd. 28. jan. a Predsednik vlade dr Stojadinovič je priredil danes kosilo v zunanjem ministrstvu na čast Garciji Silvi, čilskemu poslano starih španskih in italijanskih mestih. V tem delu sta doma siromaščina in brigant-stvo, po soglasnem priznanju potnikov pa so bile tudi to ulice v zadnjih letih izredno čiste, tako da so postala stanovanja tudi tukaj bolj zdrava. Moderna Barcelona je bila — koliko škode je napravila bratomorna vojna, še ni znano — naravnost razkošna po svojih palačah, javnih napravah, cestah, socialnih ustanovah, parkih, zabaviščih itd. Glede življenjskega tempa, družabnosti in živahnega prometa jo je bilo teŽKO primerjati z drugimi evropskimi velemesti, ker je imela svojo posebno barvitost in svoj posebni temperament. Slovenski potnik, ki je pred šestimi leti obiska! Barcelono, pravi med drugim: »Hrup veleprometa, živahnost pouličnega življenja, sijaj in blesk reklam, razkošje in eleganca trgovin, vse to bi lahko prenesel v katerokoli evropsko prestolnico. Toda le na prvi pogled. Če pogledam natančneje, vidim okrog sebe pravo Španijo Čistilci čevljev kleče pred gosti na kavarniških terasah, prodajalci srečk se mešajo med stoici pred restavranti, figure kakor snete z Alurillovih slik molijo šetal-cem svojo beraško roko. Lepe gospe hite tu Kosu in inž. arh. Miru Kosu iz Ljubljane za osnutek pod geslom »Epos«. Vendar pa se je odbor odločil za predlog žirije, da se izvršitev spomenika poveri akademskemu kiparju Lojzetu Dolinar ju po drugo nagrajenem osnutku »Naš kralj«, ki v največji meri ustre- Levo: osnutek Lojzeta Dolinar ja, za katerega je prejel tretjo nagrado. Desno: eden izmed ostalih lepih osnutkov, avtor še ni znan za celotni zamisli razpisa. Nagrada znaša 15.000 din, poleg tega pa je dobil Lojze Dolinar še tretjo nagrado za osnutek pod geslom »Viteški«. Kakor kaže slika, predstavlja Dolinar jev spomenik, ki bo krasil Ljubi jat no, bronastega jezdeca na ovalnem podstavku iz betona. Betonski podstavek obkrožajo granitne plošče. V podstavku so na obeh straneh reliefi: predstavljeni so generali, ki so bili najožji sodelavci Viteškega kralja, simbolizirano je naše narodno zedinjenje. Spomenik bo stal na cesti, ki vodi v Tivoli in sicer na prostoru med pravoslavno cerkvijo in bodočo Moderno galerijo. Spomeniški odbor sodi, da nudi spomenik idealno povezanost plastike v podobi konjenika s podom in okoljem. Od danes do prihodnje nedelje so vsi osnutki, katerih število je prav častno, in ki predstavljajo res lepe umetniške zamisli, razstavljeni v Jakopičevem paviljonu. Vstopnina je 3 din. Priporočamo ljubljanskemu občinstvu, da si zanindvo razstavo ogleda in oceni posamezne osnutke. preko ceste s tradicionalno »mantilo«, vojaki se radovedno gnetejo ob prometnem stražniku, ki bi ga po njegovem škrlata-stem jopiču, beli tropski čeladi in belih rokavicah imel prej za vratarja enega elegantnih hotelov, ki se vrste drug za drugim med krasnimi palačami na obeh straneh avenije. Med velemodernimi avtomobili, kj so jih semkaj postavile tvornice vseh delov sveta, pa kimajo počasi osliči in mezgi s tovorom na hrbtu ali pa vpreženi v visoke dvokolesne vozove, kakor za časa slavnega viteza iz La Manche. Čudna mešanica zapada in španstva.« Barcelona je bila v zadnjih letih službena prestolnica Katalonije, gosto poseljene dežele s štirimi pokrajinami (Lerida, Gero-na, Barcelona in Taragona) v izmeri 32.197 kv. km. Dežela je bila avtonomna, ni pa zasledovala odcepitvenih tendenc od Španije. Katalonci, duševno in telesno krepki in zdravi ljudje, se predobro zavedajo, da Španija in Katalonija druga brez druge ne moreta živeti. Španiji je potrebna industrijska sila Barcelone, Kataloniji pa naravno bogastvo Španije. Odkar se je dežela pod katalonskimi knezi opomogla, so bile politične razlike med Katalonci in Španci. To je um-ljivo, če se pomisli na zgodovino in neenakost ljudskih plasti. Sicer pa je imelo katalonsko gibanje v prvi vrsti kulturni poudarek z izrazito socialno primesjo kot reakcija proti španski fevdalni politiki. S Francovo zmago bo bržkone poražen tudi avtonomistični pokret Katalonije, upravna samostojnost dežele je že ukinjena in Katalonija zopet v vsem postavljena v isto vrsto z ostalimi španskimi pokrajinami, ki so že v oblasti generala Franca. Šla je po poti baskovske dežele, ki je po dolgoletnih borbah tudi že bila dosegla nekako samostojnost v okviru Španije, a jo takoj zopet izgubila, ko so jo zavojevale čete generala Franca. katerega življenje in junaški čini so bili en sam ep. Bili so to časi, ko so francoski vitezi po-klekovali pred bitko na zemljo, odmolili svojo molitev, poljubili zemljo in pojezdili v boj, da se pomerijo s svojimi vrstniki, španskimi grandi. Vsi so še živeli v dobri veri, da je odločitev bitke na ramenu slehernega od njih. Zato so prezirali topove in puške, o katerih so sodili, da so prikladni za plašenje kmetov in nepokornih meščanov. Saj je dejal plemeniti Bayard, da je prava sramota, ko lahko arkebuza v rokah poslednjega potepina ugasne srce najboljšega viteza in največjega junaka ... Maršal Tavenez pa je vzdihnil: »Iz Nemčije prihajajo same hudobne iznajdbe, kakršni sta smodnik in luteranstvo.« Francoski general Tirvulzio je napovedoval topovom v vojni povsem podrejeno vlogo. Smodnika in puške pa niso prezirali samo vitezi, nego tudi navadni vojaki, ki so sanjali o zmagah, priborjenih z drznimi napadi. Strelci z arkebuzami so jim bili samo ovira, nerode, ki so motili ves bojni red. Saj so strelci z arkebuzami in mušketami vedno stekli za hrbte suličarjev, čim so oddali svojo salvo. In bilo je potrebno povprečno po 40 strelov, da je bil en sovražnik ubit. Basanje pušk pa je trajalo tudi lep čas. Poleg francoskih vitezov, ki so se pretepali po vročih tleh Kalabrije za slavo in posest kralja Ludovika XII., so bili v kraljevi francoski vojski tudi tuji najemniki. Zlasti Švicarji so predstavljali ta-. krat s svojo taktiko v četverokote strnjenih napadalnih odredov silo, ki jo ni zmogel noben nasprotnik. Medtem ko so bili francoski vitezi na kalabrijskem bojišču predhodniki poznejše moderne konjenice, so bili Švicarji predhodniki današnje pehote. Dočim so se borili francoski vitezi s svojimi španskimi nasprotniki po vseh pravilih turnirskih ceremonijelov, niso Švicarji poznali nobenih ceremonij. Njim so bili Španci obešenjaki, Nemci figarji, Italijani pa pobijalci otrok. Ti jim seveda s pridevki niso ostali dolžni ter so jih navadno obkladali pred bitko, dokler se niso spoprijeli s »kravjimi krokarji«. O N&wdrua. sJ-o£Lca upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je »Sl. rt» lftJ324VUJn.M iHVfll pričetki moderne strategije v Španiji Pred očmi Evrope se odigrava te dni predzadnje dejanje španske žaloigre, ki je od 18. julija 1936 pa do danes zahtevala že nad milijon smrthih žrtev. Pod jeklenim orkanom težkih Francovih topov in pod točo bomb njegovih bombarderjev so se zrušili utrjeni pasovi okoli prestolnice Katalonije, divne Barcelone. Vsa Evropa je zadnje dni mrzlično zasledovala in še zasleduje poročila, ki prihajajo uro za uro iz nesrečne domovine Goye in Velasqueza. Med milijoni oči, ki zro v Španijo, pa jih je morda samo nekaj desetin, ki vedó, da so vprav Španci položili temelje strategiji in taktiki sodobne vojne. Bilo je ob zatonu XV. stoletja, ko so se Francozi in Španci skoraj deset let merili v južni Italiji v močvirjih Garigliana, na prehodih Abrucov in po zapuščenih planjavah Apiilije. Na bojiščih, kjer je nekoč zmagal Hanibal nad rimsko vojsko, se je porajala v senci Kan, tega večnega ideala vseh velikih vojskovodij, nova doktrina moderne vojne strategije. Naključje je naneslo, da je na tem naj-slovitejšem svetovnem bojišču zadnjič za-žarela v svoji romantiki srednjeveška tru-badurska vojna taktika, preden je izginila za vse čase v pesem in legendo. Tu so se borili ob zatonu XV. veka poslednji vitezi brez madeža, prežeti trubadurskih idealov. Na teh izsušenih poljih žgoče Kalabrije so prelivali svojo kri zvezdniki takratnega francoskega viteštva La Palice, stari Mon-toison, ki ga je podagra mučila do trenutka, kó je kriknil pod nebo svoj bojni klic in pozabil na svojo bolezen ter je bil vedno prvi med prvimi. Po teh poljih se je pretepaval sloviti Frontaille, ki je v borbi prejezdil v treh dneh do sto starih francoskih milj, po našem štetju bore 400 km. Vsem pa je prednjačil drzni Bayard, Francozih so seveda Švicarji tudi sodili po svoje. Ker pa so bili takrat v njihovi službi, so samo ohranili zgodovini dejstvo, da se je takrat prvič pojavil v Evropi sifilis, na katerem je hiral marsikateri sicer nadvse junaški francoski vitez. Spanti v stiski Špancem je spočetka trda predla. Njihov vrhovni poveljnik general Gonzalo de Cordoba je preživljal težke trenutke. Francosko vojsko so tvorili z oklepi obdani drzni vitezi, lahki konjeniki Gaskonci in kakor en mož nastopajoči Švicarji Španska vojska pa je bila sestavljena iz nekaj tisoč kastiljskih in andaluzijskih kmetov, neveščih bojevanja, ter nekaj stotin z vseh vetrov nabranih najemnikov. Nekateri so bili oboroženi z loki, drugi z zarjavelimi sulicami in meči. O kaki taktični uporabi orožja vsi skupaj niso imeli pojma, kakor tudi ne o osnovi vsake vojske, o disciplini. Slabo in neredno plačani, še šlabše hranjeni in oblečeni niso mislili na drugo kakor na rop in nasilje Večina bi bila že zdavnaj pobegnila domov, če jih ne bi ločilo od Španije nemilo morje. Mnogi so tudi poskušali ubežati in izginiti. Doletela jih je žalostna usoda srednjeveških dezer-terjev, katere je lahko vsakdo pobil na cesti, kakor stekle pse. Nekateri so poskušali prebežati k nasprotnikom. Ti jih. niso imeli za kaj uporabiti pa so jih pobesili na prvo drevo. Tako so živeli Spanci kakor izobčenci, navezani sami nase, v Južni Italiji, in so premišljevali, kako naj si rešijo vsaj golo življenje. Preživljali so se z ropom in nasiljem. Kadar so do golega oplenili prebivalstvo in ni bilo več za pod zob, so se spravili nad svoje častnike in jim pobrali vse, kar so še imeli. Če je nanesla prilika, da so se srečali s Švicarji ali ga-skonjsko konjenico, se niso spustili z njimi v boj, nego jadrno zbežali, kakor da bi kurili za njimi. Zgodilo se je, da bežati ni bilo več mogoče. Nagon samoohrane jih je silil k obrambi. In ta nagon jim je odkril novo taktiko obrambe, ki jo je general Gonzalo izpopolnil do neslutene višine. Na zapuščenem ozemlju Kalabrije se je porodila iz mizerije španske vojske nova taktična doktrina: izrabljanje razčlenjenosti ozemlja za vojaško obrambo. In tako so se pričeli postavljati Španci v bran napadaj očim francoskim krdelom za nasipi, jarki, potoki, višinami, skupaj spetimi vozovi in kanali. Ofenziva je porodila defen-zivo za ovirami in za umetnimi ali naravnimi zakloni. Napadalec se je znašel naenkrat pred čisto novo braniteljevo taktiko. Oboroženi, v eno gmoto strnjeni četverokoti na-padajočih suličarjev se niso mogli več vreči z vso silo svoje osredotočene teže na živa telesa nasprotnikov, niso jih mogli s svojim naletom podreti na tla in razpršiti na vse vetrove. Namesto živih teles nasprotnikov se je postavil med nje in nasprotnike zakop ali jarek, ki ga ni bilo mogoče prekoračiti v strnjenem bloku. Za nasipi in jarki so stali topovi in puške, ki so po skoraj stoletni uporabi priborili svojemu pomenu odgovarjajoči taktični položaj. Postali so ne samo defenzivno, nego istočasno ofenzivno orožje. Postavljeni za nasipi in zakloni so pričeli topovi sejati smrt med napadalce, ki jih niso mogli zaradi zaklonov zavzeti v enem naskoku, kakor dotlej, ko so bili bolj sredstvo za bojni hrum, kakor za ubijanje. Strelcem z arkebuzami in mušketami je napočila nova doba. Nič več ni bilo treba po vsakem strelu in salvi bežati za hrbte suličarjev in tam uprav-jati zapleteno in mučno basanje strelnega orožja. Strelec je lepo ustrelil s svojo arkebuzo, ki je ležala vrh zaklona in se nato umaknil z njo za dva, tri korake, ter prepustil svoje mesto tovarišu, ki je bil medtem nabil svoj pihalnik. Pojavljali so se prvi obrisi bitke, v kateri pričenja igrati prvo vlogo strelno orožje. Smodnik je prvič odločilno posegel v vojno umetnost, iz katere se ni umaknil do današnjega dne. RANGE UNION Čokolada Na podlagi izkušenj pri uporabi te nove vojne taktike so se pričele formirati prve brigade nove španske vojske. Iz brigad se je razvila v naslednjih dveh stoletjih velika armada nastajajočega španskega imperija. Iz teh izkušenj se je tudi rodilo spoznanje, da je za dobrega pešca sposoben vsak zdrav mož in da nimajo Švicarji prav za prav nobenega patenta za to vrsto boja. Izkazalo se je tudi, da se človek, ki sicer ni po poklicu vojak, lahko kaj kmalu priuči umetnosti defenzivnega bojevanja, s katerim se lahko postavi po robu še tako drznemu in podjetnemu poklicnemu vojaku, ki mu je napad višek vojne umetnosti. Odločilna bitka Preteklo je deset let. Španci so se že toliko naučili novega načina bojevanja, da je tvegal njihov veliki kapitan, general Gonzalo, odločilno bitko s še vedno na-padajočimi Francozi, ki jih je vodil general Nemours. Za odločilni spopad je izbral general Gonzalo vasico Cerigrolo, ležečo sredi vinogradov na hribčku. Okoli vinogradov je bil potegnjen plitek jarek. Gonzalo je naročil svojim Špancem, naj jarek poglebe in zgrade pred njim z izkopano zemljo nasip. Španci so krepko prijeli za delo in okoli poldneva je bil jarek poglobljen ter nasip izgrajen. Nanj so postavili 13 topov. Sonce je hudo pripekalo, ko so se pričeli Francozi razporejati za napad. Bilo jih je okoli 7000 mož. Prav toliko, kakor Špancev. V svojem opisu bitke pri Ce-rignoli piše Gonzalo: »Proti nam nastopa zdaj najlepša vojska Evrope ...« Ko so bili Francozi oddaljeni še nekaj sto metrov Dd utrjenih španskih postojank, je eksplodiral med Španci voz smodnika. Po eksploziji je smodnikov dim legel na španske postojanke. Francoski jezdeci niso videli pred seboj drugega, kakor obrise španskega nasipa okrepljenega z železnimi kavlji in v zemljo zakopanimi sulicami, ki so zavirale naskok francoske konjenice. O Spancih ni bilo sledu. Francozi so pričeli zaostajati. Medtem so redčile njihove napadajoče kolone težke krogle španskih topov. Minilo je deset minut. General Nemours je ukazal svoji konjiči umik in odredil drugo smer za napad. Francozi so se pričeli obračati proti novemu cilju. Proti trdi stolici In hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca. glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Osi reg S br. 15 485-35 Razgalili so svoj nezavarovani bok, v katerega so sipali svinčeno točo španski ar— kebuzarji. Krogla je zdajci smrtno zadela poveljnika francoske vojske Nemoursa, ki je takoj izdihnil. Njegov namestnik je odredil Švicarjem, naj napadejo španske postojanke. Švicarji so v strnjenih oddelkih poleteli proti španski fronti. Pod ognjem španskih topov, arkebuz in mušket so se njihove vrste zredčile in ko so prvi dosegli vrh nasipa, za katerim so streljali Spanci, so bila njihove vrste zdesetkane. Padel je tudi poveljnik Švicarjev in ti so pričeli bežati. V tem trenutku je ukazal general Gon-zala svojim Špancem, naj napadejo be-žečo francosko vojsko. Španci so udrli z višine preko nasipa kakor hudournik. V pičli uri je bila bitka končana. Na bojišču je obležalo 4000 Francozov in Švicarjev. Španci so izgubili vsega skupaj nekaj nad 100 mcž. Bila je po stoletjih najbolj krvava bitka na italijanskih tleh. Po bitki pri Cerignoli sta se pridružila vojaku poleg puške in topa kot neločljiva prijatelja in zaveznika — kramp in lopata, ki ju tem bolj vneto uporablja, čim bolj se bliža strategija današnjim časom. Šef operacijskega štaba generala Gonzale, general Collona, je napisal po bitki pri Cerignoli pomembne besede: »Po čudovitem vplivu jarka pri Cerignoli na potek vojnih operacij ne bo več vojaka in vojskovodje, ki ne bi računal najbolj skrbno z uporabo lopate in krampa.« ZAUPAJTE SVOJEMU ZOBOZDRAVNIKU ! Tisoči zobozdravnikov priporočajo KOLYNOS zaradi njegovega antiseptičnega ln ustne bak terije uni čujočega učinka. Uporaeijajte Kolynos ln s tem varujete svoje zobe ln dlesna. Povečajte blesk svojega smehljala S KOLYNOSOM. J Varčn jte — kupi te veliko tutra! Gospodarstvo Tudi iz Zagreba se seli industrija Pred dobrim tednom smo ob priHki objave načrta proračuna mestne občine ljub5 ljanske za leto 1939/40 ponovno opozorili vso našo javnost na veliko nevarnost, ki preti Sloveniji zlasti pa Ljubljani zaradi visokih samoupravnih davčnih bremen, kar ima za posledico, da se industrija vedno bolj izogiba S'ovenije in da se je pričela že seliti drugam. Med drugim smo omenili, da se čujejo v zadnjem časa »lični glasovi tudi Iz sosedne savsàse banovine, kar nam sedaj potrjuje potek a>nketer ki jo je te dni priredilo Društvo diplomiranih ekonomistov v Zagrebu. Te ankete o vprašanju industrijske po* Htike Zagreba se je udeležilo nepričakovano veliko število interesentov; med njimi so bdH števfni načelniki banske uprave, mestni svetniki in uradniki, predstavniki zbornic in drugih gospodarskih organizacij, številni industrijci, bančniki fn drugi interesenti. Anketo je otvoril predsednik društva df-plomiranih ekonomistov inž. Mehmedagič, tajnik borze, ki je v svojih uvodnih izvajanjih poudaril, da so mnoga industrijska podjetja imela namero, naselit! se v Zagrebu, vendar so to namero iz raznih razlogov opustila. Na drugi stran! so se zopet številna podjetja izselila iz Zagreba, ne, katera v ce'oti, nekatera pa so posamezne panoge produkcije prenesla drugam. Iz. ven Zagreba se gradijo velike in močne industrije, ustvarjajo se novi gospodarski centri, Zagreb pa stalno izgublja na svojem pomenu kot industrijski in gospodar, ski center. V Zagrebu ae industrija ne razvija vzporedno z gospodarskim razvojem države in prav zaradi tega Zagreb vedno bolj nazaduje kot gospodarsko središče. To so pojavi, ki morajo izzvati zaskrbljenost pri vsem prebivalstvu mesta, kajti jasno je, da bi se dohodki Zagreba znatno povečali z nastanitvijo novih industrijskih podjetij in bi se povečal tudi gospodarski promet. Pogosto se je čulo, da lahko industrializacija povzroči nezaželjene socialne probleme, ki bi lahko ovirali tiho in patriar4 halno življenje Zagrebčanov. Mnogi pa so pri tem pozabili, da predstavlja industrija zatočišče za višek prebivalstva, zlasti iz zagrebške najbližje okolice in ostale Hrvatske in da se vzporedno z razvojem industrije razvijajo tudi ostale panoge gospodarskega življenja. Industriali raH-ia Za-greba je v interesu Zagreba samega, vse ožje in širše domovine, in ne bi smelo biti nikoear, ki bi se protivil industrijski okrepitvi Zagreba. Po uvodnem referatu predsednika se je razvila živahna debata. , Govorniki so predvsem razpravljali o vzrokih zastoja v industrijskem razvoju mesta ter so navajali, da je treba posebno pozornost posvetiti vprašanja cenenega električnega toka. Zagrebška mestna elektrarna mora nositi (kakor ljubljanska) velika bremena za ostale izdatke občine, kar onemogoča pocenitev električnega toka in izvršitev novih investicij. Treba je zgraditi novo veliko hidrocentralo in omogočiti uporabo zemeljskega plina iz Bujavice za industrijske namene. Cenijo, da je v Bujavici okrog 10 milijonov kubičnih metrov čistega metana, ki ima 9000 kalorij. Industrializacijo ovirajo zlasti tudi razlike glede samoupravnih doklad na neposredne davke. V Zagrebu se plača 75°/» doklade, v Beogradu pa samo 25%. Nekatera mesta na jugu sploh ne pobirajo od industrije uvoznin in trošarin na pogonska sredstva fn surovine. Tainik Industrijske zbornice v 2^agrebu g. Marko Bauer je poudaril da gre Zagreb, četudi ima pogoje, da postane gospodarski center, nasproti osiromašenju in v resnici gospodarsko nazadtrie. Docela pogrešno je, če se mestna podjetja pretvarjajo v ustanove za reševanje socialnih vprašanj. Industrija je v Zagrebu mnogo preveč obremenjena z raznimi dajatvami. Poere^en je tudi sistem financiranja banovin, ki bi se moralo izvesti na ta način, da se banovinam prepustijo realni davki. Pri vsem tem je treba upoštevati, da ima Zagreb, ker leži na zapadu države, neugoden tarifni položaj, ker je znaten del produkcije usmerjen na vzhod države. Ni brezpomembna stvar, če se je število zavarovancev pri zagrebškem okrožnem uradu zmanišalo v enem mesecu za 8000. Nadaljnji govorniki so ugotovili, da se industrija naseljuje tam, kjer ima največ ugodnosti, najmanj dajatev in najcenejši električni tek. Zagreb nima nobenega izdelanega programa za industrializacijo. Ustanovitev novih podjetij ovirajo tudi te^koče pri kreditiranju. Predstavn ki mestnih podietij so deloma odgovarjali na iznešene kritike ter so sami priznavali, da vse apelira na mestna podjetia, naj vršijo socialno nalogo in preko potrebe zanosljuieio brezposelne Ravratelj zagrebške mestne elektrarne inž. Ribič pa je zatrjeval, da proda'a zagrebška elektrarna navzlic fiskalnim bremenom še vedno v primeri z ostalimi kaloričnimi centralami tok po naipovoljnejši ceni. Režiiski stroški pa se lahko znižajo le tedaj, če se elektrarna postavi strogo na princip komercialnega podjetja. Zahteve našega lesnega gospodarstva Stalna delegacija lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije je imela 26. t. m. v Zagrebu svojo plenarno sejo, na kateri je bilo po iznešen h referatih in izčrpni razpravi o stanju lesnega gospodarstva v naši državi ugotovljeno, da je lesno gospodarstvo v stalnem nazadovanju in da je treba nujno izdati ukrepe, da se to nazadovanje vsaj ustavi, kajti Ies.no gospodarstvo gleda z veJiko skrbjo v bodočnost. Soglasno je bilo ugotovljeno, da obstojajo zaradi slabega funkcioniranja jugoslovensko nemškega ki ringa največje zapreko pri izkor.ščanju ugotovljen h kontingentov za izvoz lesa v NemČ jo. Opustitev garancije za tečaj klirinške marke brez pravočasnega predhodnega obvestila je težko oškodovala lesno gospodarstvo, ki ne more v sedanjih težavnih čas h samo nositi izgube, zlasti ker trpi to izgubo brez lastne krivde in se tej izgubi na noben način ni moglo izogn ti. Zato zahteva naše lesno gospodarstvo s polno pravico, da Narodna banka odkupi ki rinške nakaznice za blago, ki je bilo dobavljeno do 11. t. m. po garantiranern tečaju 14.30 za eno marko. Potrebna je vrhu tega izpopolnitev tehnične organ zacije kliringa na ta nač n, da bo dana izvoznikom polna možnost redno zadovolj ti prevzete obveznosti iz ter-mnskih prodaj klirinšk h mark na ta način, da se klirinšk' čeki pravočasno izdajo. Lesno gospodarstvo za bodočnost upravičeno pričakuje, da se sklepi, s katerimi se življenjsko tangirajo njegovi interesi, ne bodo izdajali brez predhodnega konzul-t ranja. V poslovanju z Nemčijo so se v zadnjem času pojavile neke skupine izven lesnega gospodarstva ki si skušajo z neresničnim prikazovanjem ustvariti posebno vlogo v izvozu. Stalna delegacija ugotavlja, da izven nje in pri njej včlanjenih organ zacij ne obstojajo legitimni predstavniki lesnega gospodarstva. Stalna delegacija je z zadovoljstvom sprejela na znanje, da je odložen načrt o mcncpolizaciji uvoza lesa v Iialijo n izreka upanje, da bo ta misel docela opuščena, to tem bolj, ker bi bil tak monopolni sistem uvoza lesa v Italijo v nasprotju z izvoznim sistemom, ki velja v naši držav'. Ne more biti dvoma, da bi sistem meno-polizacije uvoza lesa v Italijo slabo vplival na razvoj našega izvoza lesa v to državo n bi oviral razširjanje obsega tega izvoza, za čemer stremi vse naše lesno gospodarstvo. Kraljevska vlada je bila na-prošena, da tudi v bodeče posveti polno pažnjo temu važnemu vprašanju. Stalna delegacija je ponovno ugotovila neobhodno potrebo povečanja in pospeševanja izvoza vseh vrst lesa v neklirinške države in smatra, da ni možnosti za povečanje tega izvoza, dokler se izvozn'kom no zasigura polna protivrednost izvozniških deviz. V ta namen .je treba najprej uk'niti obvezno prcdpjan'e 25% izvozniških deviz po nžjem tečaju. Gibanje zaposlenosti i v Sloveniji Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v mesecu decembru. Od novembra do decembra je iz sezonskih razlogov padlo število zavarovancev za 4.365, med tem ko je znašal predlanskim ta padec 5.238, leta 1936. pa 3.925. V decembru je bilo povprečno zavarovanih 97.459 delavcev, to je za 3.869 več nego pred enim letom. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala v preteklem mesecu 25.02 din, to je za 0.26 din manj nego v prejšnjem mesecu, toda za 1.18 din več, nego v istem mesecu lanskega leta. Skupna dnevna zavarovalna mezda je prav tako zaradi manjšega števila zavarovancev v primeri z novembrom nazadovala za 136.000 din, v primeri z decembrom prejšnjega leta pa je bila za 207.000 din večja. Bencinski kartel In ljubljanski trg Z lansko uredbo o ureditvi bencinskih cen je dobil bencinski kartel treh tujih družb v naši državi monopolni položaj Te družbe lahko sedaj uvažajo nafto s 50% popustom na carini, kar znaša na leto okrog 40 milijonov din. Ugodnost je bila dana kartelnim družbam zato, ker je uredba o tekočih gorivih naložila uvoznikom dolžnost, imeti v zalogi % letne potrošnje. Ta zaloga pa predstavlja le vrednost 40 do 50 milijonov, to je toliko, kolikor znaša samo v enem letu popust na carini. Vsekakor je sedaj položaj bencin<-skega kartel a v naši državi naravnost zavidanja vreden. Toda kartel s tem še ni zadovoljen in hoče, da pridejo tudi vse črpalke v njegove roke, tako da lastniki benc'nskih črpalk ne bi bili več samostojni Za kartel pa je važen še drug moment. Ce so lastniki črpalk samostojni trgovci, potem bencinski kartel le ni neomejen Po«podar na trgu. kar bi po^^o zl"°ti v?*~o, če bi se sedanja uredua, ki se nanaša na oskrbo države z benc'nom in je le začasna, spremenila. V tem primeru bi prišel takoj na trg tudi nekartelni bencin. Konkurence pa kartel ne trpi. Zato skuša bencinski kartel sedanja uredba, ki se nanaša na oskrbo da zavlada tudi na ljubljanskem trgu. V ta namen naj bi se povečalo število črpalk v Ljubljani, čeprav je blo na posebni anketi mestnega poglavarstva ugotovljeno, da ima Ljubljana zadosti črpalk in da se na vseh 15 ljubljanskih črpalkah iztoči na dan le 4.500 1 bencina, pri čemer znaša kosmati zaslužek le 900 din, to je okrog 60 din povprečno na eno črpalko Ta kosmati zaslužek je tako malenkosten, da zadostuje komaj za režijo Kartelu seveda ni za ta zaslužek, temveč za to, da obvlada trg v vsakem primeru. To bi morala upoštevati tudi ljubljanska mestna občina ir. odkloniti vsako povečanje števila Črpalk. Mes'na občina je sicer načelno sklenila, da se nove črpalke ne dovolijo, toda ie v notranji coni. čuje pa se. da obstoja namera povijati pristojbine za črpalke, če bi se ta namera uresničila, bi morali mnogi naši domači ljudje c pustiti črpalke, kar bi končno šlo v korist kar'eia, saj bi potem črpslke prišle v njegovo ob^st. Gre pa tudi za eksistenco naših ljudi, ki je po ataki kar-tela ogrožena. Ljubljanska kreditna banka bo izplačevala s 1. februarjem 1939 stara dobroimetja kakor sledi: 1. v celoti se likvidirajo vse stare vloge na vložne knjižice in tekoče račune do din 15.000.—, po stanju 26. maja 1932; 2. vsem starim vlagateljem do 50.000.— din se izplača 10°/ona kvota, vlagateljem preko din 50.000.— pa 3°/ona kvota. Izplačila kvot se izvršijo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26 maja 1932, pri čemer se predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 31. marcu 1939. nedvignjene obresti in kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpolož jive račune. Banka je medtem presala svojo podružnico iz Novega Sada v Beograd, Pri- ŠPORTNIKI pijejo ROGAŠKO MINERALNO VODO, ki jim ohrani telo sveže ln gibčno! Celjski mestni proračun Sprejet je MI na seji mestnega sveta v petek zvečer In znaša 20 mfjfijonov din zrenska uL 2 (nasproti hotela Moskva), ki začne s poslovanjem 1. februarja 1939. Podružnica Novi Sad je zaradi preselitve ukinjena. Nova podružnica je edini predstavnik slovenskega denarništva v prestolnici ter bo s tem gotovo ustreženo potrebam tukajšnjih gospodarskih krogov. Gospodarske vesti = Prva seja nove industrijske zbornice v Zagrebu. Včeraj je bila v Zagrebu prva plenarna seja nedavno ustanovljene industrijske zbornice. Sejo je vodil predsednik Vladimir Arko, prisostvoval pa ü je tudi trgovinski minister g. Nikola Ka-balin, ki je v svojem nagevoru navajal razloge za industrializacijo naše države. Industrija mora zaposliti prebi ek kmetijskega prebivalstva, ki ne more ostati na posestvih. Ta dotok se ceni na leto do četrt milijona ljudi. Mi smo sicer bogati na surovinah, toda imam? malo kapitala zato moramo z razpoložljivim kapitalom, ki De ima investirati v industrijo, oprezno postopati. Med drugim se je minia er g. Kabalin tudi dotaknil nekaterih trgovin-sko-polit'čnih vprašanj in je cone?il da je odredil, naj odpotuje v Južno Ameriko izvedenec trgovinskega minist"s va, ki bo skupaj z uradnimi zastopniki naše kraljevine proučil možnost večje izmenjave blag«. = Ustanovitev jugoslovensko-angleške trgovinske zbornice v Beogradu. Včeraj je bil na beograjski borzi ustanovni občni zbor jugoslovensko-angleške trgovinske zbornice. Kot gost je občnemu zboru prisostvoval poleg drugih tudi ta:nik londonske trgovinske zbornice William Stevans. Občni zbor je vodil beofraiski industri-jec Tihom'r Panič. ki je obširno govoril o gospodarski stikih Jugoslavije in Vel'ke Britanije Po njepovem otvoritvenem eo-voru so bila sp^eieta pravila nove zbornice. Za pred^edmka je bil izvolien e. Ti-honr'r Panie Na občnem zboru ie b;lo iz-voTienih tudi nekai čp«tn'b čismov. möd niimi angleški po^a^k Campbell, trgovinski minister b1* KabaVn. pnvem°r Narodne banke dr Radosavlie^č. beo^ra'ski župan Vlada Ilič in dru<"\ V norimi odbor zbornice so bili izvoženi tudi zastopniki dmpih p^snoHqrsk'h zbornic v državi Liublian^ko 7bo^->o T^T ^ae+opa v odboru njen predsednik Ivan Jelačin = Ustanovitev jugoslovensko-francoske kmetijske zbornice. Iz Pariza poročajo, da je bila včeraj tam ustanovljena jugoslo-vensko-francoska kmetijska zbornica. = Rekordna gradbena delavnost v Beogradu. Gradbena delavnost je bila lani v Beogradu izredno živahna in je po vsoti investiranega kap:ta!a prekosila celo leto 1931., k: je bilo doslej najboljše. Čeprav je sezona pozno začela, je b:lo do konca leta investirano v nove zgradbe lfO m'1i-jonov din nasproti 123 milijonom v letu 1937 in 125 milijonom v letu 1936 M"o.?e velike državne zgradbe pa so pričeli šele graditi. Vsega je b'lo lani zgrajenih 498 objektov nasproti 387 in 340 v prejšnjih dveh letih. = Davtne karte za hišno služabništvo. Službodaja^i, ki zap slujejo hšno služabništvo (služkinje, stalne postrežnice in dr.) si morajo nabaviti po dol čilih člena 95 zakona o neposred. davkih davčne karte najkasneje do 31. januarja 1S39 orir. če niso imeli prej hišnega služabništva v roku 15 dni po sorajemu v službo. Po 31. januarju in v teku leta bo izvršena stroga kontrola. Proti vsem, ki ne bodo pravočasno nabavili davčnih kart, se bo moralo uvesti kazensko postopanje po čl. 95 zak. o neposred. davkih in se jih bo kaznovalo s petkratnim zneskom dvačne karte. Davčna karta stane 52 din, prispevek za ba-novinski bednostni sklad, ki se plača istočasno, pa znaša 25 din. Davčna karta se dobi le pri davčni upravi, Vodnikov trg 5/II, soba št. 9. =»Der österreichische Volkswirt« prenehal izhajati. Nedavno je prenehal izhajati na Dunaju znani gospodarsko-politič-ni tednik »Der Österreich1 sehe Volkswirt«, ki je izhajal 31 let. Časopis je ustanovil leta 1908. Walter Federn. = Likvidacija. Družba Mautner Edmund jugoslovenska d. d. za proizvodnjo in trgovno s semeni, sklicuje za 12. februar občni zbor, ki bo sklepal o l.kvida-ciji družbe. Borze DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 11 7050. London 20.7175, New Yo:k 443.375, Bruselj 74.90, Milan 23.30, Amsterdam 238 12, Berlin 177.85, Stockholm 10675, Oslo 104 15 Köbenhavn 92.55, Praga 15 15, Varšava 83 75, Budimpešta 87, Atene 3.7750, Bukarešta 3.40. ___ Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 28. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za -maj 69.8750, za julij 69.6250, za sept. 70.50; koruza: za maj 51.25, za julij 52.3750, za sept. 52.6250. -f VVinnipeg, 28. Januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 63.6250, za julij 64.3750, za okt. 64.75. Iz državne službe Beograd, 28 jan. p Upokojen je poštni inšpektor Ivan Pevec na pošti Ljubljana I. Premeščeni so bili načelnik prometno-komercialnega oddelka subotiške železni, ške direkcije Ivan Deržič v Sarajevo, finančni pristav dr. Niko Vidovič od dravske finančne direkcije v Zagreb in Ivo Du. bokovič iz Zagrebs k finančni direkciji v Ljubljani, učitelj Josip Jurančič pa iz Kostrivnice v Telče pri Krškem. »ostani in ostani ila» j Vodnikove dražbe! Celje. 28. jan. Snoči je imel mestni »vet proračunsko sejo, poprej pa je rešil še nekatere tekoče zadeve. Finančni in gospodar >ki odbor sta bila pooblaščena, da skupno s podružnico SPD uredita smuško p ogo na severnem pobočju Tovsta. Odobrene so bile nekatere prodaje in zamenjave mestnih parcel Dvema prosilcema je bila priznana domovinska pravica. Odobreni so bili nekateri manjši krediti ter kredit 15.000 din za popravilo odra v mestnem gledališču in rešene nekatere prošnje na mestni svet. Borza dela v Ljubljani je za Delavski dom dovolila dodatno postilo 750 000 din Delavski dom se /avaruje pri Waiemwj zavarovalnici za 1 milijon din Za hribom sv. Jožefa, kjer je nameravan bodoči športni stadion, se bo za 80.000 din uredil 60 m širok in 80 m dolg prostor za treninge. Prva nagrada v natc'aiu za mestno regulacijo je zvišana od 16.000 na 20.000 din. druga od H 000 na 15.000 in tretja od MX)0 ra 10 000 din Štiri načrti se bodo odkupil' pc 300 dm. Rok za natečaj ie 30 lunija t. ! Banovina bo zgradi'a v Celju drugo g:mnazi;sko no ~lop je Občina, ki mora dat: stavbi£če. bo kupila stavbne patcele no'eg sedanje realne gimnazije v izmeri 10.000 m Finančni in gospodarski odbor bo-1a nakup izvedla Redni proračun mestne občine za l. 1939-40 p-edvideva 17.819 18» d*n izdatkov (3.228 037 din osebnh in 14 591 14* din materialnih) in ravno toliko dohodkev Občinska doklada na vse državne neposredne davke v višini S5% (od tega 5°/» za zaposlitev brezposelnih v znesku 2'2 9S0 din in 3% za gasiVke čete v znesku 127 770 din) ostane ncizpremenjena m ,e predvidena s skupnim zneskom 2,342 450 din. Novi redni proračun je za 1,283.464 din višji od sedanjega. Izredni proračun predvideva 2.031.250 din izdatkov in dohodkov Sklad za regulacijo mesta Celja izkazuje 101 OdO din izdatkov in dohodkov ter je za 80 000 din višji od sedanjega proračuna Sklad za regulacijo Sa vin'e. Ložnice in potokov predvideva 851.800 din izdatkov in ravno toliko dohodkov (20-odstotna dok'ada ns neposredne davke) ter je za 149800 din višji od sedanjega p-oračuna. Nadalje so še v izrednem proračunu izdatki v skupnem znesku 1.078.450 din. ki naj jih krije izkupiček iz prodaje neoremičnin v istem iznosu Ti izdatki to: nabava škropi'nega avtomobila 250 000 din. tlakovanje Vodnikove ulice 200 000 d:n centralna kurjava v meščanski soli 140 000 d;n opravilo poslopij v Mestnem zavetišču 60 000 din pon^v'lo nižinske hiše v Gosoo*.k ulic* 70 0<)0 din. gradnja javnem st_aniš"a v Gabc? ;u 40 000 dm, centralna kur'ava v gledališču 70 000 din in gradnja drugega nastrop;a na obeh dvoriščih traktih meščanske šole 200 00;! Hin. Z novim prora "unsV irr letom bo ukinjena užitnina na ma^t. so!leno slanino in sad-ievec. uveden* na uvoznina za vse kolesne dele v višini 50 par od kg ter za eterična in d šera olja r>o 2 din od kg R'ago. ki ga rabi -reški cestni odbor bo onrof-čeno uvoz-nine 7a oSve^no telesno v7goio je v proračunu 20 000 din Po«+avk.a za čiš-pnie cest in ulic je zvišana od 25 000 na 40 000 din. Tri pritožbe oroti nrorarunu bile zavT-njene od Von iena tudi prošnja gostinskih podjetij za znižanie taks na kvartanje, na peneča vina. na zabavne prired tve in na prenotino ter znižanje cen električnemu toku in vodi 7a gostinska poletja. Proračun je bil po štiriurni seji sprejet Zmkaj je general Franco tako hitro zasedel Barcelono in večji dal Katalonije V vodilnem angleškem l etu »Times« objavlja znani publicist. Berthet, ki je bil ves čas državljanske vojne »T.me sov« posebni poročevalec v Katalcnij , dolgo poroóilo o vzrokih rcpubl kansk ga poraza. Berthet popisuje prvi zlom repubi kanske vojske v aprilu lan:kega leta, ko se je generalu Francu posrečilo zabiti klin med Madridom in Barcelono s prodorom na Sredozemsko morje. Takrat je b la republikanska vojska v popolnem razkroju. Padec Tarragone se je zdel le še vprašanje nekaj ur. Predsrdn k vlade Negrin je hitel v t stih usodnih urah sam na fronto. Okoli njega se je zbralo nekaj sto mož iz mecnarodne brigade »Lister«, ki je tvorila elitno trupo republikanske vojske. Z njimi je Negr n branil Tarragcno preko noči'. Zjutraj so se mu pridruž Ii španski republikanci, ki so se medtem zopet znašli ter S2 znova postavili v bran napredujočim francovcem in Tarragcno obranili. Po tem zlomu se je predsedn k Negrin lotil pcpo'ne reorgan zacije repubi kanske vojske. Ustanovil je šole za generalštabne oficirje, za tehnično moštvo, za letalce, za poc.oficirje. V par mcsec h je temeljito reformiral vso katalonsko republikansko vojsko z osmimi armadami po tri d vizije, vsega skupaj okoli 200.000 mož. Jedva pa je bila izvršena ta reorganizacija, je republikanska vojska morala v krvavo borbo z nac onalist, ki so začeli prodirati preko Ebra. Dosegla je lepe uspehe, ni jih pa mogla izkoristiti, ker je v odločilnem trenutku ostala brez človeških in materialnih rezerv. Ob pričetku nacional stične ofenz ve v Kataloniji v prv h decembrskih dneh lanskega leta še ni bilo ničerar izgubljenega. Materialna oborožitev republikanske vojske je bla sicer pomankljva. morala pa je bila odlična in čete so se branile v dobrih položajih. Nesreča za republikance je bila v tem" da je razpolagal Franco z veliko premočjo glede števila vojakov in glede oborožitve, tako da je lahko istočasno napadal s svoj mi kolonam' na več sto kilometrov do1 gl fronti od Sredozemskega morja do Pirenej. Republ'kanci so se sprva odločno branili, sredi decembra pa jim je začelo zmanjkovati municije vseh vrst in nato šo orožja samega. Tako so dob vali topovi samo 5 do 10 granat na dan, pešci po 40 do 50 in strojnice od 300 do 600 nabojev. Ker so imeli topov strojnic in pušk neprimerno manj od nasprotnikov, j m končno ni preostalo drugega, kakor pričeti se po-čas. umikat in opuščati brez boja sicer dobro utrjene postojanke. To nesorazmerje se je na korist Francove vojske še povečalo, ko se je pred božičem po svoji po-po ni reorganizac ji in motorizaciji zopet pojavila na bojišču slov ta napadalna di-v zija »Littorio«. Imela je poleg običajne divizijske artiljer je 70 topov še posrben motoriziran polk težjih havb c, ki so postale prava šiba božja za goloroke republikance. Poleg tega je dobil vsak bataljon te diviz je še oddelek 40 tankov, tako da je d vizija skupaj štela okoli 360 tankov. Pred nj nim prit skom so zato morale kloniti in se umikati tudi najboljše ed niče republikanske vojske. Kako silno je bilo pomanjkanje orožja pri reputi kane h, kažejo naslednje številke: na 1 republikanski top je prišlo 9 Francovih na en republikanski protitankovski top 20 nacional stičnih, na 1 repu-blikan-ko strojno puško 5 nac onaMstičn:h, na 1 republikanski težki top pa celo 50 nacionalističnih. Na celi repubi kanski fronti od Sredozemskega morja do Pirenej je bilo vsega skupaj 40 vel k'h strojnih pušk kalibra 20 mm, na strani nacionalistov pa nad 600. Republ kanske rezervne čete, ki so zamenjavale že izčrpane edi-nice v fronti, niso prevz?male od njih samo položaje, temveč tud' topove, strojn ee in ce^o navadne puške, ker so rezerve prihajale na fronto brez orož'a. Končno ugotavlja Berthet da se je republikanskemu voinemu vodstvu vendarle posrečilo rešit: republikansko vojsko brez tržj h izgub na novo, zadnjo obrambno črto pred Gerono. Ker pa ni videti, odkod bi lahko dobili potrebno orožje n municijo, je malo verjetno, da bi se mogli tu uspešno upreti. Potem ne bodo imeli druge izbire kakor da se al i vdajo Francovim divizijam, al"' pa se. ako j'm bo to še mogoče, umaknejo čez melo v Francijo ter se dajo tam razorožiti in internirati. Položaj na katalonskem bojišču v soboto zjutraj I Republikanske čete se mnikajo po izpraznitvi Barcelone proti mestu Geroni, kjer se nameravajo vnovič postaviti v bran — Katpl "-ka vlada se je preselila deloma tudi v Geiuuo, deloma pa Se bolj pioli severu v *i0uerae> blizu francoske meje LAD JE BODO PLULE PO SÀVI Pregled velikih regulacijskih del pri banovinski meji Tako deluje bager sredi Save Bregana, konec januarja. Kakor je »Jutro« nedavno poročalo, se že dalje časa vršijo na meji dravske in savske banovine velika javna dela pri regulaciji Save, ki je na tem kraju zelo deroča in razčlenjena na mnogo majhnih in večjih rokavov, da o pravilnem koritu sploh ni govora. To je imelo za posledico ogromno škodo, ko jo je reka napravi j ala prebivalstvu z odnašanjem plodne zemlje. Samo tod, ob banovinski meji, je Sava zadnja leta odtrgala že nad 600 ha plodnega zemljišča. Ta in oni kmet je ostal brez pedi zemlje in je moral seči po beraški palici. Voda je zagospodarila, koder so nekoč bila naselja, vrtovi, sadovnjaki, njive in travniki pa tudi gozdovi. Vasico Ra-dek,.že na hrvatski strani, je Sava popolnoma odnesla. Skoda, ki je skrajno ogra-žala občane teh krajev, je morala najti svoj konec. Edina rešitev je bila: velikopotezna regulacija Save. Pomen Save za naše gospodarstvo Ze Rimljani so gradili obrambne nasipe ob Savi. Iz srednjega veka niso znana kakšna regulacijska dela, stari rimski nasipi so dolgo držali, da je bilo vlačenje ladij možno vse do Brežic. Sledovi »ko-pitnic«, poti, koder so hodili konji ali voli, ki so vlekli ladje po Savi, nahajamo še danes na različnih mestih, posebno dolenjskih Jesenicah, nedaleč od Šetinče-ve gostilne. Svetovna vojna je prekrižala regulacijske načrte, ki so določali ravno traso z majhnimi krivuljami, da bi se skrajšal tok reke, povečala pa sta se padec in brzina vode. Razdiralna moč vode je po teh delih samo narasla in pri najmanjšem narastu je voda sproti uničila gradbena dela. Milijoni so odplavali pred vojno po vodi. Tedanja izkušnja je lahko po-služila poučno,. ko se je zdaj začela nova, pravilna regulacija Save. Ne smemo govoriti samo o škodi, ki nam jo prinaša Sava, saj imamo od reke tudi velike koristi. Od izvira do izlivi skriva Sava na svoji dolgi vijugasti poti veliko bogastvo, bodi že v pogledu energije ali ribištva. Od Zidanega mosta skoraj do Zagreba zaposluje Sava obalno prebivalstvo z nabiranjem savskega premoga. Ne samo tukajšnje, marveč tudi zagrebške tovarne- porabljajo ta premog. V okolici Bregane ga Sava izloči približno 100 do 150 vagonov letno, kar je gotovo lep dohodek siromašnemu prebivalstvu. Daje nam tudi ogromne količine peska. Kolikega pomena je Sava za savinjske splavarje, je odveč govoriti. Zdaj pa zaposluje Sava pri regulaciji veliko število domačih delavcev. A kako bo šele narasla vrednost Save, ko bo postala plovna recimo vsaj od Brežic dalje skozi do izliva v Donavo. Dolenjska bo zvezana z jugom po vodni žili Izvoz lesa, posebno iz Gorjancev, se vrši danes z vprego ali tovornimi avtomobili, kar je dovolj drago. Naše apnenice, ki omogočajo skoraj vso gradbeno delavnost v Zagrebu, morajo letno na tisoče in tiče kvintalov apna tovoriti z vozovi v Zagreb. Takisto je s savskim premogom in z izdelki tukajšnje industrije. Veliki promet s težkimi vozili nam uničuje ceste. Ceneno in hitro se bo razvijal promet, če bo Sava plovna do Brežic. Napredoval bo Zagreb kot trgovsko in gospodarsko središče savske banovine. Povečalo se bo zanimanje za tujski promet, ki je danes v teh lepih, a vse premalo znanih krajih še zanemarjen. Doslej je Sava ob povodnjih strahotno gospodarila. Prodirala je v zavojih proti naseljem cele kilometre daleč od starega toka, igrala se je z milijoni kubikov peska in ga po mili volji premetavala sem in tja, ustvarjala nove sipine, otoke in polotoke, poljubno je menjala brzino in globino. Po vojni se je z regulacijo samo krparilo. Sele leta 1932. se je osnovala v Zagrebu savska terenska tehnična sekcija z nadsvetnikom inž. Miroslavom Stojčičem na čelu. Sekcija je začela skicirati korito, da izvrši generalni načrt z regulacijo Save od tam, kjer je najbolj razčlenjena, ob banovinski meji. Načrt je bil izvršen leta 1936., nakar se je pričelo sistematično delo od Jesenic na Dolenjskem do Zagreba. Urediti je treba dokončno korito za malo in srednjo vodo. Korito mora dobiti profil s pravilnimi zavoji in primerno globino (približno 3 m), širina struge pa naj bo 110 do 120 m. Doslej je Sava na nekaterih krajih dosegla širino 1.000 do 1.200 m, bila je ponekod zelo plitka, drugod globoka do 12 metrov. Poznavajoč sposobnost in požrtvovalnost naših inženjerjev in podjetnikov se lahko zanašamo, da bodo zdaj vse nevšečnosti Save odstranjene, — seveda, če bo zadosti kreditov. Regulacijska dela od Jesenic do Zagreba so razdeljena na tri področja. Glavno področje je tu ob banovinski meji, kjer je tudi zaposleno največ delavcev in se dela vrše pod stalnim vodstvom inž. Nikole Vekariča. Najmodernejši bager v Evropi Že poldrugo leto je tu na delu najmodernejši bager v Evropi. Savska banska uprava ga je bila naročila iz Nemčije za poldrugi milijon dinarjev. Tehta 70 ton in se premika brez zaprek po suhem in po vodi. Na suhem se giblje kakor tank. Ce pa zaide v globino do 1.80 m, avtomatično plove s pomočjo dveh pontonskih čolnov, ki sta montirana na vsaki strani nad gosenico. Zanimivo je opazovati delo tega orjaka. Žerjav se obrne po 60 do 70krat na uro in vsakokrat zagrabi z 18 metrov dolgo železno roko kubični meter peska in ga odnese na-določeno mesto. Za kurjavo požre do 200 kg premoga na uro (uporabljajo savski premog). Pri bagerju je zaposlenega precej tehničnega in drugega stalnega osebja, ki mora biti vedno v bližini. Ker vsepovsod blizu Save ni bivališč, stanujejo v posebni ladji, imenovani »Bega«, ki je po vodi pripotovala iz Vojvodine. Ladja je zdaj zasidrana na Savi blizu izliva potoka Breganice. V ladji je tudi pomožna pisarna, dočim se glavna pisarniška dela vršijo v Bregani, kjer stanujejo inženjerji, in pa v Zagrebu pri tehnični sekciji. Za obrambo zemljišča proti poplavam se gradijo glavni obrambni nasipi. Kopljejo se kanali, da se spravi reka v nekdanje staro korito. Sedaj poplavljeno I področje pa naj se po mnogih letih spet vrne marljivemu kmetu. Eno najvažnejših del je utrjevanje leve in desne obale na vsej črti od Jesenic do Zagreba. S pomočjo pilotov, fašin in železnih mrež se vršijo vzporedna gradbena dela. Od dravske banovine pa do Zagreba sta inž. Stoj-šič in nadzornik inženjer Bartel nedavno razkazala povabljenim novinarjem dosedanja dela. Potovanje z velikim čolnom po Savi od dolenjskih Jesenic do Zagreba je nudilo mnogo užitka in ostane gotovo vsem v trajnem spominu. Prav živo smo si lahko zamišljali, da se vozimo s parni-kom iz Slovenije v Zagreb. Ladja »Bega«, zasidran hotel... Potrebnih je 60 milijonov. • • Za veliko delo so seveda potrebni visoki krediti. Ministrski svet je lani odobril iz fonda za javna dela 11 milijonov dinarjev in iz 4milijardnega posojila še 8,200.000 din za dobo šestih let (do 1944). Od teh 19,200:000 din so bili že nakazani 4 milijoni, ostali krediti se bodo izplačevali po potrebi. Banska uprava v Zagrebu votira letno po 3 milijone din, da bo prispevek v šestih letih iznašal 18 milijonov dm. Skupno se bo torej do leta 1944. potrošilo 37,200.000 dinarjev... S tem še,ni rečeno da bo delo v šestih letih v celoti opravljeno. Ne sme pa biti prestanka, sicer bi najnovejše naprave propadle. Izplačevanje kredietov mora biti redno. In še potem, ko bodo obale izdelane in nasipi dvignjeni, jih bo treba stalno vzdrževati. Ce bi se letno dajalo 6 milijonov din, bi se moglo celotno delo izvršiti v 10 letih. Po sedanjih računih stane en meter dokončno urejene obale okrog tisoč din. Od Jesenic do Zagreba (Zitnjaka) je 33 km, obeh bregov je torej 66 km. Za regulacijo te črte je potrebnih 60 milijonov, dinarjev. Nedavno si je strokovna komisija ministrstva za zgradbe ogledala regulacijska dela skoz do Zagreba. Priključila se je še Tako zavarujejo s fašihami nasip- ln vse obrežje komisija banske uprave iz Zagreba. Ministri za gradbe so že večkrat posetili naše kraje, a tudi savski ban je prišel že večkrat s strokovnjaki pogledat regulacijo. Dosedanja dela so pokazala že lepe uspehe, ki naj jih vsaj kratko označimo. Na banovinski meji je rešenih že nad 100 ha poplavnega področja in vrnjeno kmetom Utrjene obale onemogočajo nadaljnje trganje plodne zemlje. Napravljeni so visoki nasipi, impozantne traverze, odbijalna peresa. V Otoku pri Bregani so »prenesli« Savo za 600 m na desno od dosedanjega divjega toka. Tu je bager v 6 mesecih prekopal čisto nov kanal, dolg skoraj 2 km Obali kanala sta že utrjeni. Sava že teče v novi strugi, staro korito pa je pokrito z zemljo ali vsaj z mivko in posajeno z mladimi vrbami, ki so zelo potrebne pri regulaciji Save. Zasluga in priznanje za celotno delo gre predvsem inž. Stojšiču, ki je v dosedanji praksi pokazal že lepe uspehe. Pomagajo mu mladi podjetni inženjerji, med njimi inž. Drago Bartel in inž. Niko Vekarič. Prebivalstvo zadovoljno motri napredek regulacijskih del in si obeta lepšo bodočnost. Saj se zavedamo, da je Sava pritok največje jugoslovanske reke Dunava, ki mu pritiče v gospodarstvu vse podunavske kotline velika vloga. Feliks Kalin Hedviki Petkovi v spomin V Veliki Nedelji je 16. t. m. umrla Medica Petkova, drugošolka ptujske gimnazije, edinka zvestega našega naročnika. Ob bridki izgubi, ki je zadela starše, nam je prijatelj družine poslal naslednje spominske vrstice: Komaj tri tedne je minilo, ko si se še brezskrbna sankala za domačo hišo. Še pomislila nisi takrat, da drviš v cvetu svoje mladosti v skrajni konec svojega življenja — smrt. Tiha. mirna, sanjavih oči. Tako se te bo zapomnil vsakdo, ki te je poznal. Nikdar nisi bila prav vesela, nikjer nisi našla pravega razvedrila. Vedno si hodila najrajši sama v šolo brez prijateljic-sošolk, ki bi samo kvarile tvojo zamišljenost. Edina uteha so ti bile knjige. Vendar so te imeli vsi tako radi. Nihče od nas ni mislil, da te bo kruta usoda tako zgodaj iztigala iz naše sredine. Usoda tvojega življenja je bila skovana drugače, kakor smo si predstavljali. Kljub najskrbnejši negi tvojih staršev je v tebi klila klica bolezni, ki je samo čakala na ugodnejši razvoj, da se razbohoti in uniči tvoje cvetoče življenje. Zdravniška veda ti ni mogla pomagati. Vsa prizadevanja, da bi rešili tvoje mlado življenje, so ostala ni-čeva. Samo teden dni trpljenja in zapustila si nas za vedno. Draga Hedica, ohranili te bomo v najlepšem spominu. Tvojim staršem pa ob nenadomestljivi izgubi edinke naše iskreno sožalje! C. Ob grobu Franca Ulma Dne 13. t. m. popoldne se je na svoji žagi pri gradu Klevevžu smrtno ponesrečil 35-lctni graščak Franc Ulm. Razmesarila ga je transmisija. Zapustil je vdovo in dva otroka. Prijatelj mu je napisal v spomin: Pred desetimi leti sva se prvič videla v Sarajevu pri vojakih. V isto četo sva bila dodeljena in v isti vod. tako da sva bila vseh devet mesecev podnevi in ponoči, pri delu, jedi in počitku zmerom drug poleg drugega. Jaz v vodu edini Slovenec, on pa Nemec, toda globoko lojalen člen naše vojske, sva postala nerazdružna prijatelja. VELIKO ZAKLJUČNO ŽREBANJE 17* kola državne razredne loterije bo DNEVNO od 11. februarja do 9. moren t L DOBITKI: 1 premija od Din 2,000.000.- 1 premija od Din 1,000.000.- 1 premija od Din 500.000.- 1 premija od Din 400.000.- 6 dobitkov po Din 200.000.- 12 dobitkov po Din 100.000.- 15 dobitkov po Din 80.000.- 15 dobitkov po Din 60.000.- 15 dobitkov po Din 50.000.- IS dobitkov po Din 40.000.- 20 dobitkov po Din 35.000.- 25 dobitkov po Din 30.000.- 25 dobitkov po Din 25.000.- 40 dobitkov po Din 20.000.- 50 dobitkov po Din 15.000.- 60 dobitkov po Din 12.000.- 200 dobitkov po Din 10.000.- 250 dobitkov po Din 8.000.— 300 dobitkov PO Din 6.000.- 345 dobitkov po Din 5.000.- 350 dobitkov po Din 3*000.— 34257 dobitkov po Din 1.000.- Skupaj din $6)927*000.— l/i srečka Din looo.- Cena srečk: l/o srečke Din 500.- 1/4 srečke Din 250.— Strogo solidna, točna in diskretna postrežba S Originalne srečke za to žrebanje razpošiljamo samo proti predhodnemu plačilu. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE /%• RI GA JEVA 8 ein a ZAGREB RIJ« ILICA IS Premije od l,50G.ooo, 1,133.eoo in 1,000.000 din so dozdaj dobljene ENAJSTKRAT na pri nas kupljenih srečkah. I. premija III. in IV. razreda tekočega 37. kola po din 540.000 in din 502.000 so biie dobljene na pri nas kupljenih srečkah. Vzoren drug in tovariš vsem drugim, meni pa še dragocen prijatelj. Z bratom Tončijem skupaj sta v najide-alnejši harmoniji gospodovala na vzorno urejenem posestvu čudovito lepega Klevev-žkega gradu. Delavci in služinčad in vsi, ki so prišli z delom pomagat ali pa po pomoč k Ulmovim, so vedno našli odprta vrata in dobro besedo. Francija zdaj ni več. Za njim žalujejo neutolažljiva soproga, sinček in hčerka, brat in oče in vsi, ki smo poznali njegovo plemenato srce in značaj. Dr. L S. Zadeva Mirka čadeža Tržič, 28. januarja Poročila, ki j!h je »Jutro« objavilo o Mirku Čadežu, pekovskem mojstru iz Kranja, ki je moral duševno zdrav prebiti sedem mesecev v bolnišnic' za duševne bolezni. so se povsod z zanimanjem čitala. ča-dež živi sedaj na svobod! pri svojih sorod-n kih v Tržiču. Srečno naključje ga je prejšnjo soboto privedlo do g. Poharja Milana. ki ga je rešil iz železnega objema mučne usodnosti sedmih mesecev. V svojem novem bival'šču se čadež počuti zelo dobro. Sam prav", da se mu še nikdar ni tako dobro godilo, da še ni imel tako dobre postrežbe in da še nikdar ni občutil tako prijazne domačnosti. Marsikdo, ki je si šal le odstotek govoric, ki jih v Kranju 5'ri gotov krog o ča- dežu, bi mislil, da bo naletel na brutalnega in blaznega človeka. Resnica je seveda nasprotna, čadež je takten, uglajen in miren mlad mož. Njegova misel je pr hodnost in da dobi varuha, ki mu bo preudaren in dobronamern svetovalec, dokler se ne uredi sedanja komplicirana zadeva in dokler si po sedemmesečnem duševnem trpljenju ne opomore in se osposobi, da sam prevzame pekarijo, ki jo ima v svoji hiš: v Kranju. Svoboda mu je zajamčena. V svojem svaku ima preudarnega in sposobnega svetovalca v gospodarskih kakor tudi v vseh ostalih zadevah. Domače vesli P a nedeljska izdaja „Jutra" je postala te dni, ko je »Slo\>enec« prenehal izhajati ob ponedeljkih, edini tednik, ki redno obvešča našo javnost o vseh pomembnejših nedeljskih dogodkih, obenem pa prinaša tudi zanimive razglede o dogodkih preteklega tedna. Jutrišnja številka obeta biti še posebno pestra in živahna. Predpu-stnemu času na ljubo smo nekaj predalov lista posvetili plesu in zabavam. Vrsta člankov na* pod geslom »Polka je ukazana, tla so namazana...« spremlja na kratkem sprehodu po zgodovini in po naših dneh od kroga do raja pod lipo, od furmanskega bala do lembet-voka, šlagetja naše plesne sezone. Zanimati vas utegne, kako so stari Črnogorci v svojem parlamentu kramljali o zabavah, gledališču in igralcih. Tik pred semestrom bo matere, očete in študente pa. upajmo, tudi učitelje m profesorje zanimal pretresljiv listek o najslabšem učencu, vsem pa bo dala dobršno priliko razmišljanja o resnih rečeh beseda o nezmotljivih vzgojiteljih. Po padcu, Barcelone bo vsakdo rad bral, kako je bilo pred 60 leti v Madridu, ki je po vsej priliki na vrsti. V zvezi s tem je v svetu kakor bomba učinkovalo odkritje, da je bil Ponvi j Pilat, ki je Kristusa poslal na križ, iz Jarragone doma. A nič manj senzacionalna ne utegne biti izjava, ki jo je veliki knez Dimitrij Pavlovič podal nedavno o odnosu ruske emigracije do sovjetske Rusije. Obširne in branja vredne so vse staine rubrike, ki jih prinaša ponedeljska izdaja »Jutra«. Po raz-našalcu na dom dostavljeno stane ponedeljsko »Jutro« 5 din na mesec, po pošti pa 4 dinar je. * Za nagrobnik dr. Kanu Lahu. Odbor za postavitev nagrobnega spomenika dr. Ivanu Lahu v Ljubljani je prejel od 21. do vštetega 27. t. m. nastopne prispevke: po 500 din: dr. Mérka Vojteh, Brno (ČSR); Društvo »Kazino«, Ljubljana; po 200 din: dr. Krivic Rudolf, Ljubljana; Molnar A. J., Bled; po 100 din: Agnola Avgust; A. K.; dr. Merčun Ljudevit; dr. pintar Ivan; dr. Zalokar Alojzij; Zveza kulturnih društev, Ljubljana; dr. Sernec Gvidon, Celje; Mariborska tiskarna, Maribor; dr. Res ja Dušan, št. Jernej; po 50 din: Kosi Anton; dr. Kral A., Ljubljana; Treppo Irma, Brezno; dr. Perko Slavko, Celje, železarna, Muta; Erman & Arhar, št. Vid nad Ljubljano; po 30 din: Tory Rihard, Ljubljana; dr. Pcrekar Ciril, Ljutomer; po 25 din: Društvo Soča Matica, Ljubljana; po 20 din: »Alpina«, d. z o. z.; Ciuha Josip, Ljubljana; kolodvorska restavracija, Jesenice. Vsem prisrčna hvala! * D°pusti v finančni službi. Po odloku finančnega ministra z dne 11. januarja 1935 smejo finančni ravnatelji dovoliti dopust zaradi zasebnih zadev in bolniški dopust uradnikov in dnevničarjev do 20 dni na leto. Spričo posebne službe, ki jo opravljajo uradniki in dnevničarji na ca- • Zagreb plačuje 45.000 din za tihotapce. Toliko stane namreč poleg mitnic posebno nadzorstvo meja mestnega področja. Pri sestavi novega proračuna je morala določiti mestna uprava posebno postavko, ki bi jo lahko imenovali izdatki za tihotapce. Vsako leto p!ača Zagreb okrog 45 tisoč din za službo na svojih mejah, kjer posebni organi pazijc na tihotapce, ki prinašajo v mesto mimo mitnic vino in razna živila. Obmejni stražarji mestne občine so tudi oboroženi in je že večkrat prišlo do spopadov s tihotapci. BOUVIER ŠAMPANJEC GORNJA RADGONA * Izgubljen denar. Reven čevljar je 19. t m. na državni ces i pod vasjo Breznica na Gorenjskem izgubil ves svoj večletni prihranek. Iz voza padlo torbico je pobral neki trgovski polnik-avtom:bilist, ki je po opisu znan in ugotovljena tudi tvrdka. Zato se najditelj naproša, da znesek odda na policiji ali pošlje Janezu šva-bu, Lesce št. 81. • Huda nesreča v rudniku v Siveriču. V nekem rovu premogokopa družbe Monte Promina v Siveriču se je spet pripetila hu- rinaim in drugih carinskih ustanovah, je I da nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev, finančni mnister izdal nov odlck, po ka- { V rovu je izbruhnil ogenj in ko sta prihi. terem sme uradnikom in dnevničairjem na carinarnah in v drugih carinskih ustanovah dovoliti dopust zaradi zasebnih zadev in bolezenski dopust do pet dni na leto starešina carinske ustanove, kjer je uslužbenec nameščen, več ko pet dni pa dovoli carinski oddelek. tela inž. Jermol in rudar Gore, da bi ga pogasila, sta se oba hudo opekla. V knin-ski bolnišnici je nesrečni rudar Gore hudim opeklinam podlegel, inž. Jermol bo pa okreval. * čitatelje opozarjamo na današnji oglas tvornice čevljev »Peko«. LJUBLJANA Romenskega al. L Telefon 36-23 Dr.Franc [tergane šef primari) Urui g odd. » p. Ordinila 11.- Kakor vsako leto, tako tudi letos samo od 23. januarja do U februarja ia vse aaše blago, kljub našim znano nizkim cenam Pri nas ie vsak komad vidno oznaren s eeno in od te cene dobite velik popust! IVAR OBLEKE: Oglejte si sedanie cene v naših izložbah! ANTON BRUMEC, LJUBLJANA, NASPROTI GLAVNE POSTE * Na proslavah sv. Save v beOgrajSKji, srednjih šolah je bila tudi letos slovenska pesem častno zastopana. Omenimo med mnogimi samo I. žensko gimnazijo, kjer je zapel zbor učencev med drugimi tudi E. Adamičevo »Svatovsko« (belokranjsko narodno), III. žensko gimnazijo, kjer je učenka 6- razreda Marjeta škerlj recitirala O. Župančičev »Vseh živih dan«, in kjer je plese in ritmič.ne vaje nastudirala gospa Emilija Dolinar, ter IV. žensko gimnazijo, kjer je učenka 7. razreda Nada Radej prednašala S. Gregorčičevo »Soči«, a zbor učenk višjih razredov je zapel Adamičevo »Drežniško« pod vodstvom go-spé prof. Klavdije Rodé. * Počastitev zaslužnega rudarja. Ravnateljstvo svinčenega rudnika v Mežici je lepo počastilo nadpaznika g. Emerika Dretnika ob zaključku njegovega 44-letnega vestnega in zvestega službovanja. Kot 14-letm rudarjev sin je stopil Eme-rik Dretnik v službo mežiškega rudnika že leta 1894. Marljiv in vesten pri delu si je pridobil tudi mnogo praktičnega znanja in je tako od navadnega rudniškega delavca postal kvalificiran rudar, pozneje paznik, nadpaznik naposled pa vodja revirne pisarne. Sam generalni ravnatelj je slav-ljencu poklonil v spomin in priznanje krasno kaseto iz dragocene kovine, v katero so vrezani lepi motivi domačega kraja. Tudi rudarji prisrčno čestitajo slavljencu, saj je bil vedno najzvestejši tovariš, kot predstojnik pa pravičen in vsikdar socialno čuteč. Iskreno želijo, da bi še mnogo let čil in zdrav užival zasluženi pokoj. VSE VRSTE REGISTRQTORJE HERfllES, RE DOS. ORGft FASCIKLE.mAPE ZA ODlAGAtlJE SPISOV VSE POSLOVPE KIUIGE nfljvEč.'c izb.<40 nuDi iv. Bona« Š E 1 E 0 fl li 1 M U * Bivši pokrajinski namestnik za Dalmacijo umrl. V Splitu je umrl upokojeni pokrajinski namestnik za Dalmacijo dr. Stjepan Metličič, ki je služboval nekdaj v Zadru kot šef državnega prvobranilstva, od narodnega sveta v Zagrebu pa je bil imenovan za dalmatinskega pokrajinskega namestnika in je kot tak v Splitu deloval do ustanovitve velikih županstev. Nekaj časa je bil tudi narodni poslanec. * Umrl je zaslužni agronom in veterinar. V starosti 59 let je umrl ugledni profesor veterinarske fakultete zagrebškega vseuči'išča dr. Nikola Ritzoffy, ki je bil doma iz Rume in je svoje študije dovršil na Dunaju. Na veterinarski fakulteti je predaval o živinoreji in je vodil tudi zavod za živinorejo Preden je postal profesor univerze, je deloval pri nekdanji hrvatski deželni vladi in pozneje pri banski upravi ter si je pridobil velike zasluge za napredek poljedeljstva. Kot veterinarski strokovnjak je nekajkrat zastopal našo državo na mednarodnih konferencah. Uspešno je deloval pri mnogih domačih in tujih strokovnih publikacijah. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Snežne razmere v planinah so se v zadnjih dnevih izdatno zboljšale V noči od četrtka na petek je v planinah snežilo ter je zapadlo od 20 do 30 cm suhega snega, pršiča. Tako imamo sedaj na Komni 150 cm pršiča, na Vršiču okrog Erjavčeve koče 80 cm, na Veliki Planini 60 cm, na Krvavcu 120 cm, povsod pršič. Zapihal je sever, ki je po dolgem boju premagal južnjaka, ki se je hotel letos že januarja meseca vtihotapiti v naše planine. Planin-ci-smučarji, pohitite zdaj v zimske planine, ki yabijo na svoja prostrana smučišča. * šibeniški občini so odpovedani prostori za ljudske šole. Uprava frančiškanskega samostana v šibeniku je šibeniški mestni občim odpovedala prostore v svojem poslopju, kjer sta bili zdaj nameščeni dve ljudski šoli. Občina je osta a samostanu na najemnini dolžna okrog 30.000 din in če teh zaostankov ne poravna, bo morala že 1. februarja zapreti odnosno izseliti obe šoli. Ravno tako pa je na dolgu tudi nas jemnino za osnovni šoli v Ragoznici in v primoštenu in znaša skupni dolg blizu 50.000 din če do prvega najemnina ne bo plačana, bodo odpovedani seveda tudi ti prostori. Ker nima lastnih poslopij za šole, ima šibeniška občina, odkar so prosvetni izdatki njej v breme, za šole prevelike izdatke. Na leto p:acuje oKrog 400.000 din, kar predstavlja desetmo vseh občinskih stalnih dohodkov. Pazi na denar! — Glej oglas na strani malih oglasov pod: »BAZNO«. * Za počastitev devetdesete obletnice Prešernove smrti vam priporočamo nakup knjige like Vaštetove »Roman o Prešernu«. Cena 100 din. Knjigo dobite v vseh knjigarnah. Naročila na naslov: lika Va-štetova, Ljubljana, Lavričeva 6. * Ciganska cerkev v Sremu. Edina cerkev, v kateri se opravljajo pravoslavni verski obredi v ciganskem jeziku, je v vasi Privlaki v Sremu. V cerkev romajo zdaj cigani iz vsega Srema, Vojvodine in tudi iz Srbije. pred svetovno vojno je sk enil cerkev zgraditi premožni cigan Če-domir Nikolič, ker se mu je po dolgih letih uresničila srčna želja z rojstvom sina. Ko je prosil za dovoljenje, so ga avstrijski oblastniki osorno zavrnili, češ da hoče s cerkvijo še med cigani širiti veleizdajni-štvo. Nikolič pa je cerkev zidal brez dovoljenja, a je ni dovršil, ker so ga poslali na fronto. Ko se je fronte srečno rešil, je bi'a po osvobojenjenju cerkev kmalu dovršena in posvečena. Prišla je pod pravoslavno parohijo v Mirkovcih. Ustanovitelj Nikolič pa je za svojo cerkev storil še več. Poiskal je izobraženega cigana, ki je besedilo verskih obredov prestavil v ciganski jezik Potem je na cerkvena obla-stva naslovil prošnjo za pregled in odobritev prevodov ter za dovoljenje obredov v ciganskem jeziku. Rešitve svoje prošnje ni dočakal, ker je prej umrl, a nedavno so bili prevodi odobreni in določili so tudi svečenika, ki zdaj opravlja obrede v ci, ganskem jeziku. Ustanovitelj cerkve Nikolič je pokopan pred cerkvijo in pri vsakem bogoslužju častijo verniki in rojaki njegov spomin. V kratkem bo imela ciganska cerkev svojo slavo in cerkveni odbor namerava ovekovečiti slavnostno bogoslužje v zvočnem filmu. * Karneval v Beli Crkvi. že dolga leta pred vojno je zaslovela Bela Crkva po svojih razkošnih pustnih prireditvah, pri katerih so madžarski velikaši in veseljaki potrošili ogromne vs:te in se je po em prebivalstvo malega mesta z vso vnemo zavzelo za prirejanje karnevalskih senzacij kot najboljše tu rakci Ja tujskega prometa. Tudi po prevratu je princ Karneval ostal v Beli Crkvi, samo da so se njegovi občudovalci nekoliko izpremenili. Prej so bile pustne prireditve v prvi vrs'-i posvečene madžarskim grofom in baronom, zdaj pa so bolj demokratične in jih obiskujejo tudi mnogi veseljaki iz Srbije. Obisk iz Madžarske je še vedno pomemben, številni pa so tudi gostje iz Rumu-nije. V Beli Crkvi posluje odbor, sestavljen iz zastopnikov najrazličnejših organizacij in ustanov, ki se trudi, da bi vsako leto princa Karnevala in njegovo sprem-S-vo predstavil veliki množici kar se da razkošno in šaljivo. Na . letošnji pust se odbor že d:igo z vso vnemo pripravlja ter zatrjuje s ponosom, da je bil sprejet v mednarodno društvo za pustne prireditve ki ima svoj sedež v Beclinu. Odborniki zatrjujejo, da bo letošnji pohod princa Karnevala in njegove neveste takšen, kakršnega svet še ni videl. Od 19. do 21. februarja se p'še velika zgodovina našega kraja, pripovedujejo odborniki, a to, kar bo letos, bo prekašalo vse dosedanje pustne prireditve. * Nevarna eksplozija v bjelovarskl tovarni. V tovarni koles podjetnika Brajerja v Bjelovaru je eksplodirala velika peč za sušenje laka in je bil učinek eksplozije tako strašen, da je zavladala daleč na okrog prava panika, tovarna pa je bila popolnoma demolirana. Tudi nekatere bližnje hiše so poškodovane V oddelku tovarne, kjer je eksplodirala peč, k sreči m bilo de avcev, precej nevarne poškodbe pa je dobila neka delavka, ki je delala na dvorišču pred objektom. V Brajerjevi tovarni je bila to že tretja eksplozija * Tragedija prodane neveste. Na našem jugu, kjer so neveste na prodaj in moški sploh ne more dobiti žene brez odkupnine, se odigravajo v zvezi s tem trgovskim poslom krvave tragedije. V okolici Kosovske Mitrovice beležijo zdaj spet eno izmed njih. Kmet Alit Injazovič, ki je star okrog 50 let, je s sekiro ubil svojo 12-letno ženo Culo. Pred poldrugim letom jo je kupil za lepo vsoto in, kakor je že navada, prodana nevesta ni videla svojega moža in o njem sploh ničesar ni vedela, dokler kupčija ni bila sklenjena in dokler ni bil izvršen poročni obred. Mlada čula je gotovo imela svoje sanje o življenju in je bila hudo razočarana v cibla-a:i starega moža. ki pa je mlado dekle visoko ceni! kot svojo drago plačano lastnino in ker jo je po svoje tudi ljubil. V svojem razočaranju in v svojih velikih tegobah se je čula zagledala v nekega 16-letnega arnavtskega fanta iz okolice. Postarani mož ji je prišel na sled in ker se je bal, da bo čula utekla k mladeniču, je bil budno na straži, da bi to preprečil. Enkrat je svojo ženo že zalotil na begu in jo privedel spet domov, čula se je nekako sporazumela s svojo usodo in pomi-lovala je svojega starega moža, ko je videla, kako je na njo navezan. Alit pa se je bal, da mu ne bi mladenič ugrabil žene, in straži! je še bolj skrbno kakor prej. Ono noč je slišal na dvorišču sumljiv ropot, opazil je tudi neke postave in prepričan je bil, da so prišli ctmičarji po njegovo ženo. Oborožil se je z ostro na-brušeno sekiro ter v veži čakal na napad. Ropotanje pa je čula tudi mlada čula in ko je pritekla iz svojega harema, se je znašla na hodniku baš takrat, ko je nekdo vdrl v hišo. Sekira, namenjena napadalcu, je zadela nesrečno čulo, lei je izdihnila. Alit je po nesrečnem naključju ubito ženo položil na mrtvaški oder, potem pa se je jaivil orožnikom. GLOBOKO SMO ZNIŽALI CENE! Iz LJubljane u— Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 31. t. m. bo predaval v mineraloški predavalnici univerze profesor g. Miroslav Adlešič o sodobnih problemih akustike. Predavatelj bo podal oris razvoja merilnih metod različnih komponent tos nov, zvokov glasov, šumov. Potrebo po intenzivnejšem študiju teh pojavov sta zla-sti postavila v ospredje zvočni film in brezžični prenos besede in glasbe; okrog tega se je nanizala cela kopica novih akustičnih problemov. Kaj zanimive so novejše raziskave glasbenih instrumentov, med njimi posebno gosli (rešitev prob'ema Stradivari jevih gosli), klavirja in drugih Drugi del teh problemov sestavljajo raziskave o akustiki prostorov in o pobijanju ropota in šumov. Poglavje zase so ultrazvočni valovi, ki jih do neke mere smemo imenovati smrtne žarke. Med raznimi eksperimenti bodo zelo lepi poskusi analize tona glasbenih vilic in raznih zvokov z električnimi metodami. Predavanje, ki bo na poljudnoznanstveni višini, bodo ilustrirali številni diapozitivi. Začetek ob 18.15. u— Parastos za pokojnim podporočnikom Božinom Bulatovičem bo danes ob 11.30 v pravoslavni cerkvi. Vsi pokojnikovi prijatelji in znanci vljudno vabljeni. ČRNO-BELA 1. IL ZVEZDA I Dom SPD na Kamni 1520 m poste1. <= S kamenjem v brzovlak. V Pesjem pri Brežicah sta pijančevala in igrala bi« ljard Anton Z. in Jože R. Okoli 19. sta se vračala ob železniški progi proti domu. Med potoma ju je srečal brzovlak, ki je vozil iz Brežic proti Vidmu. Z. se je začel jeziti, češ, zakaj mu brzovlak ropota pred nosom. Pobral je nekaj kamnov in jih vrgel v drveči vlak. Kamenje je razbilo šipo in padlo med gručo oficirjev. Brežiškim orožnikom je Anton priznal, da je vrgel kamenje v vlak, zagovarjal pa se je, da je to storil zaradi vinjenosti in jeze, ker je pri igranju biljarda zaporedno izgubil vse igre. Seveda ta izgovor, ki je privlečen za lase, ne bo lahkomiselnežu omilil kazni. * čudna usoda veliKega poslopja, kj so ga zidali 25 let. V Petrovgradu so leta 1912. začeli zidati veliko poslopje za nekdanjo županijsko oblast. Med vojno je delo slabo napredovalo in je bilo poslopje 1. 1918. šele napol dovršeno. Nedovršeno poslopje je prevzela občina za 150 000 din, a ker ni bilo denarja za dovršite v, so ponudili nedovršeno poslopje v nakup žan-darmerijskemu poveljstvu, ki je iskalo takrat primerne prostore za nastanitev podoficirske šole in za žandarmorijsito kasarno Minilo je nekaj let in do kupčije ni prišlo, čeprav so še nekaj zidali. Naposled je poslopje, še vedno nedovršeno, spet osta.o last petrovgradske občine, ker je orožniško poveljstvo medtem že drugod našlo svoje prostore. Za nedovršeno poslopje se je zanimala tudi trgovske-in-dustrij:ka zbornica, da bi v njem namestila svoje šolske ustanove, a tudi te kupčije so se razbHe. šele zdaj po 25 letih bo poslopje dovršeno in, ko je bilo toliko let namenjeno za kasarno, bo zdaj služilo nastanitvi trgovske in meščanske šole. Poslopje, katero so zidali 25 let, spada med največja in najmodernejša poslopja v Petrovgradu. * Trije vlomi pri Kapelah. V nedavni noči je bilo vlomljeno k trem posestnikom v Vrhnjeh — Kapelah pri Brežicah. Vlo5 milci so začeli pri posestniku Kežmanu Andreju Vlomili so skozi okno tako, da so odstranili s pomočjo lesenega droga železen križ. Odnesli so okoli 20 kg svinjskega mesa, posteljno perilo, razen porcelan, eno črno moško suknjo in dva ženska plašča. Nato so šli k posestniku Ureku Jožetu. V shrambi poleg stanovanjske hiše so vlomili vrata in vdrli v notranjost. Da bi bilo pri Kežmanu svinjsko meso bolj teknilo, so si* v Urekovi shrambi nato-čili iz vinskega soda v škaf okoli 20 litrov cvička in ga odnesli, pri posestniku Smre-karju Ivanu pa so ukradli iz kleti okoli 10 litrov mleka, da bi bili tudi njih otroci de"ežni plena. Odločili so se še za četrti vlom v isti vasi in sicer pri Radanoviču Francetu. Hoteli so vlomiti skozi okno v hišo, pa so bili prepodeni od gospodarja. Poizvedbe orožnikov iz Dobove še niso do-vedle do uspehov. » žrtve premetenega sleparja naj se javijo. V zaporih ljubljanskega sodišča je 24-,etni Franc Mirnik, pristojen v celjsko občino, ki je zagrešil lani celo vrsto premeteno zasnovanih prevar. Zglašal se je pri raznih knjigarnah v Mariboru, Ljubljani in Celju tei se ponujal za akviziterja. Dobil je naročilnice in tudi razne vzorce. Kmalu so dobivale tiskarne in knjigarne od njega izpolnjene naročilnice, ki pa so bile vse ponarejene. Stranke so vračale knjige, češ, da niso naročene, in tako je slepar oškodoval knjigarne, tiskarne, za, ložbe in tudi več še neznanih oseb. Obiska-val je tudi kuharice in gospodinje, od katerih je izvabljal kuharske knjige pod pretvezo, da jim bo preskrbel dodatke naj. novejših izdaj Knjige je očistil, nekatere tudi na novo vezal m potem procajal naprej. Izdajal se je tudi za pooblaščenca dr. Krekove gospodinjske šole v Ljubljani, kazal ponarejena pooblastila, agitiral za udeležbo tečajev ter pobiral pristopnine. Mnogo takin sleparij je izvedel v Brežicah, Sevnici, v okolici Zidanega mosta, Celja, po Savinjski dolini, okrog Ptuja, Murske Sobote in tudi v Ljubljani in okolici. Večina oškodovancev še ni znana in ker je v interesu preiskave in tudi oškodovancev, da se ugotovi od sleparja povzročena škoda, naj se vse njegove žrtve javijo pri najbližjih orožniških postajah ali pa nepo, sredno preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Ljubljani, oddelek vth. u— V počastitev spomina pok. ge Ane Skubičeve, matere šolskega upravitelja v Hrušici pri L j ubij ani, je namesto venca daroval tamkajšnji učiteljski zbor 150 din za pedporni sklad državne pomožne šole v Ljubljani. Svojcem izreka upravi tel j stvo iskreno sožalje, darovalcem pa najlepšo zahvalo. hiiiitfaintmif!iitiit>fi- iiiiiitiiiiiuiiffiHfimiimiiiiintmMiinirmtmti *tmmm 1 ugodne snežne razmere, pa I *ZŠLA je prva (dre jna) ttevillf novega letnika ilustrirane reviji ŽIVLJENJE IN SVET r ................................................. ..Mi.ii .nuni.. 1 nit mi.! • tu, ! ...ni mniiiitiiiiiuiliunilHtinilllllii. v novi opremi tn na lepem papirju. Revijo dobite v vsaki večji trafiki. Naričila sprejema uprava revije Ljubljana — AleSevčeva ulica 16. Zahtevajte prospi-Ute in brezplačni) štev ilko na ogled ! l*:i:tltl|IIMiUz nekih neznanih razlogov ni odpotoval v Boston, morda zategadelj, ker nekaj sumi zaradi Rolanda. Pristavila bo tudi, naj se ji nikar ne bliža več ker postaja položaj nevaren«. Naslednli dan je sedela Lidija pri obodu zopet ob strani svojega moža. »Dragee. ne hodi danes v tvornico!« je moledovala « narejenim glasom: »Vzemi si malo svobode! Ve® svoj prosti čas ubijaš v zatohlem tvorni kern zraku. Ali ni škoda tvojega zdravja? Zdi se, kakor da nimaš zame n'č več časa!« »To*a miw'ka. 'mam nu^en opra- vek!« oe je izgovarjal Roland. »Danes prid« na vrsto najvažnejši poskus. Dogovorjeno je, da se snidemo ob devetih. Takorekoft odločilen se tanek —.« »škoda,« mu je presekala besedo Lidija. »Ali si že pozabil, kakšen dan je danes? Danes pred šestimi leti sva se seznanila. Se veš, kako je bilo? Na tenišču... Spominjam se te, kako si bil eleganten, lep mladenič. Popolnoma drugačen kakor si zdaj! Ce bi ostal takole pri meni, bi obnavljala spomine .,.. « »Jutri mogoče, draga Lidija, Jutri!« aa je branil Roland. »Danes maram biti točno ob petih na mestu!« »Bom pa jaz telefonirala v tvornico, da ne moreš priti« »Ne gre!« je kratko odrezal Roland. V tem trenutku je zazvonil telefon. Kar zalec na uri je kazal štiri. Roland Je vstal od mize ta vzel v roko slušalko. Lidija si je zakrila obraz z rokami Ni hotela videti, kako se bo odigral dogovorjeni prizor z bratovo ženo. Srce Ji je močno bilo... Cez nekaj minut je Roland položil školjko na vilice ta rekel: »Sprememba. Lidija, pravkar so mi sporočili iz tvorn'ce, da je nastala napaka pit stroju. Zato ne bo preizkušnje.« »Saj to je sijajno!« je vdeliknila Lidija in zdelo se ji je, da se Je njeno Življenje pomakn'lo zopet za šest let nazaj. Toda samo za trenutek. Kajti potem ae Je «aa nila in dejala: »Kakšni pa ste vi moffld po svoji naravi? Nekaj popoldanskih ur utegnete žrtvovati svo-'i ženi šele potem, ko se vam — pokvari «troj... « kv .3 Borba za človeška trupla v nekdanjih časih — Razdelitev pokopališč v Angliji — Za mrtvega prodani upijanjeni potepuh Za zdravnike 18. in 19. stoletja menda ni bilo težjega vprašanja nego je to, kako bi si priskrbeli človeških trupel za anatomske študije. Od Galena dalje so mogli zgradbo človeškega telesa proučevati le s pomočjo žabjih in opičjih trupel. Posvetne in cerkvene oblasti so jim namreč prepovedovale seciranje človeških trupel. čeprav so se pozneje ti predpisi v toliko ublažili da so mogli poedinci svoja trupla zapuščati zdravnikom, so bili ti, pa tudi medicinske faku'tete v stalni zadregi. V teh okoliščinah niso oklevali, da bi si trupla priskrbeli tudi na nezakonit način. Sloviti dr. Rondelet, ki je živel od 1.1507. do 1557., si ni vedel druge pomoči, nego da je seciral enega izmed svojih umrlih otrok, da je lahko imel svoja medicinska predavanja. Drugi zdravniki so se plazili ponoči k vešalom in odnašali z njih trupla obešencev. Večina pa se je zanašala na ceh posebnih možakarjev, ki jim je ljudstvo nadelo ime »mož vstajenja«, ker so plenili grobove in prodajali mrtvece najbližjim klinikam. Ta obrt je cvetela še v preteklem stoletju posebno na Angleškem. Potem ko so bili možje vstajenja dolga desetletja delovali neorganizirano in so konkurirali drug drugemu, so se na zadnje strnili v krožke, ki so pazili posebno na to, da bi v obrti ne bilo nobene »nelojalne konkurence«. Poedine tolpe so si medsebojno razdelile pokopališča v Londonu, Glasgowu, Edinburghs Manchestru in Dublinu. Kdor je v tujem »revirju« plenil grobove, je zapadel smrti, njegovo truplo pa so kakor druga trupla prodali kakšnemu zdravniku. Zdravnik Astley Cooper je na neki seji poslanske zbornice izjavil, da si more po svojih zvezah priskrbeti truplo vsakega človeka, pristaniškega delavca ali lorda. Tatovi trupel so pri tem ravnali tako spretno, da zjutraj grobu ni bilo videti, da mu je ponoči zmanj kalo trupla. Počasi so se ustalile tudi neke cene za ukradena trupla V prvi tretjini preteklega stoletja so plačevali za truplo na Angleškem 5 do 12 funtov šterlingov. Čim si-gurnejši so bili zaslužki zločincev in čim bolj so se zdravniki privadili nanje kot dobavitelje trupel, tem bolj so si plenilci grobov lajšali posel. Spočetka so delali realno in so si svoje »blago« pobirali res na pokopališčih ter vislicah. pozneje pa so si domislili, da je mogoče ljudi tudi ubijati in njih trupla prodajati Nešteti potepuhi so postali na Angleškem žrtev ljudi, ki so jim ponujali prenočišča, jih omamljali s pijačo in nato umorili, običajno tako da so jih zadavili. Najbolj pro-slula zločinca te vrste sta bila William Burke in William Hare. td «ta v kratkem času umorila šestnajst svojih nočnih gostov, da bi prodala njih trupla. Takšne stvari je zakon seveda plačeval s smrtno kaznijo, zato so se drugi zločinci ogibali te nevarnosti na drug način Ker so se »posli« sklepali seveda samo ponoči ln zdravnikom ni bilo do tega. da bi jih oko postave zasačilo pri nakupovanju trupel so možje vstajenja svoje žrtve samo tako omamljali, da so bile videti mrtve. Nato so z dogovorjenim znakom potrkali na zdravnikova vrata, položili «truplo« v vežo, vzeli plačilo in izginili, preden je zdravnik opazil, da so mu prinesli živega človeka. Znan je primer, da se je dal neki potepuh osemkrat upijanit in prodati za mrtvega. Dobiček si je delil s prekanjenimi pajdaši dokler ni v devetem primeru zavoljo zastrupljenja z alkoholom v resnici podlegel. fiele zakon pod Imenom »anatomie aete je dovolil zdravnikom, da so si mogli pod določenimi pogoji brez kazni priskrbeti trupla neaianih samomorilcev v mrtvašnicah in trupla drugih oseb za študijske namene, fiele od tega zakona dalje se je začela zdravniška veda na Angleškem razvijati. V drugih deželah se je bilo to zgodilo že prej. ponekod pa tudi pozneje. Kdor je prebral Twainovega »Toma Sawyera. se bo spomnil grozotnega prizora, ko hočeta dr. Robinson ter Indijanski Joe odkopati na pokopališču truplo. Takšne stvari so se dogajale po vsem svetu, dokler so oblasti vztrajale trdovratno na tem, da je nemoralno uporabljati mrtvece za študijske namene, to Je v korist živih. gmuifca skakalnica ▼ dvorani Razstavno dvorano Earl Court v Londonu »o spremenili športniki v dvorano za zimske sporte, kjer bodo smučarji lahko tekmovali v skokih. Posebne naprave bodo nametaie na skakalnico v treh minutah 80 cm debelo plast snega Kemija — sovražnica človeka Strupeni plini v službi uničevanja — Peklensko izumiteljstvo Kakšno množino razuma in izumiteljskega duha so ljudje uporabili za delo uničevanja nam kaže najbolje dejstvo, da so med svetovno vojno izdelali nič manj nego 3000 različnih snovi in Jih potem preizkušali, ah bi ne bile uporabne kot strupeni plini. En odstotek teh snovi se je izkazal za uporabnega in od tega so izbrali potem dvanajst snovi, ki so se za takšne namene uveljavile. Od teh jih je do danes obstalo spet le nekoliko, komaj pol tucata. S tem pa se izumiteljski duh ni zadovoljil. Uporabili fo bili za strupene pline lahko dosti več snovi, a bi jih ne mogli hraniti v železnih posodah, ker jih razjedajo. Izumitelji so zato stikali za snovmi, s katerimi bi lahko prevlekli notranjost izstrelkov, da ne bi plin prišel v dotiko z njihovim železom. In ko se je potem pokazalo, da nekateri plini ne prenesejo vročine ob strelu ter se v njej razkrajajo, je bilo treba najti nove nadomestne snovi. Mogoče in nemogoče Na zadnjem zborovanju ameriških zdravnikov je eden izmed učenih gospodov predvajal neki družabni ples s pomočjo — okostnjaka. Dejal je, da more samo na ta način znanstveno pokazati, katere kosti zaposluje ta ples. . . Na nekem parniku, ki je vozil v Novo Zelandijo, je nastal požar, med tem ko so bili potniki zbrani v salonu. Tja so takoj poslali nekega goslača, ki je improviziral koncert, tako da je posadka med tem lahko pogasila požar, ne da bi nastala panika. Ljudje niso niti opazili, da gori... V nekem angleškem mestecu so hoteli popraviti cerkveni stolp in so njegov zvon spustili na tla. to je na pokopališče okrog cerkve. Zvon je tehtal stot. Naslednje jutro so ga zaman iskali. Tatovi so ga bili pdnesli. . . Meteorologi v Buenos Airesu so obupani Že nekaj časa je vreme vedno takšno, kakor ga oni niso napovedali. Sedaj se je javil neki Velar, kl pravi, da je on tisti škrat, ki uganja z meteorologi svoje šale. Opozoriti je hotel s tem na svoj Izum, aparat, ki deluje z elektromagnetskimi valovi ln s katerim je mogoče vsak veter poljubno preokrenltl za 90 stopinj. . . V Sofiji je šel neki rejec perutnine na prežo, da ugotovi, na kakšen način je mogoče, da se število njegovih kokoši čedalje bolj manjša, čez nekai časa je opazil moža, ki se je povzpel na ograjo, vrgel «trnek» s koruzno vabo in si na ta način ujel kokoši. . . Imeli so v tem pogledu marsikateri uspeh, ki ga sami niso pričakovali. Našli so snovi, ki škodujejo sovražniku v raznih ozirih Take zvani gorčični plin ne povzroča samo mehurjev na koži, temveč razjeda tudi pljuča ta povzroča solzenje. Dogodki L 1938. In Američani »Zavod za Javno mnenje« v New Torku je priredil anketo, pri kateri je zastavil ljudem vprašanje, kateri dogodki lanskega leta so jih najbolj razburjali. 70 odstotkov odgovorov je navedlo, kakor ni bilo drugače pričakovati, češkoslovaško krizo. Na drugem mestu stoji preganjanje Židov. Evropske zadeve so Američane torej najbolj razburjale. Os'ane nekako 20 odstotkov odgovorov, izmed katerih navajajo nekateri na prvem mestu novembrske volitve, drugi Corriganov polet čez Atlantik, tretji pa Edenov obisk v Ameriki. Zelo slabo je odrezala Greta Garbo. Samo 1 odstotek vprašancev je odgovoril, da je pričakoval z mrzlično napetostjo nje najnovejši film. Izpoved v oporoki Dvanajst let je živel življenje uglednega meščana, potem je plenil banke, uvažal mamila in prodajal zlate rudnike, ki jih ni bilo • • • V Chicagu Je umrl pred kratkim neki I Henry Norton, imovit, ugleden mož. ki Je j zadnja leta svojega življenja prebil precej samotno. Umrl je brez potomcev. Njegova oporoka obsega 44 s strojem natipkanih strani in je menda najbolj nenavadna oporoka. kar jih je kdaj bilo. predstavlja kakor so spoznali z velikim presenečenjem izpoved zločinca iz navade, ki si je v s* svoje Imetje nabral na nezakonit način ne da bd bil svet kdaj dvomil o njegovi poštenosti. Za svojega življenja Norton, kakor pravi sam v oporoki, ni imel poguma da bi svoje zločine priznal, da bi priznal vse svoje tatvine, sleparstva ln Izsiljevanja Svoje skrivnosti pa ni hotel ponesti v grob Vsaj po njegovi smrti naj bi ljudje zvedeli, kako ši je pridobil svoje bogastvo. Zapuščinska sodišča imajo sedaj težko nalogo. da s tem bogastvom poravnajo po možnosti škodo, ki jo je napravil. »Ob začetku bi pripomnil«, pravi nenavadni dokument, »da sem dvanajst let ži vel življenje uglednega meščana, ki ni nikoli prekršil zakonov. Ni mi bilo več treba, kajti moji viri so mi dopuščali mirno in brezskrbno življenje, ki sem si ga olepšal posebno z zbiranjem znamk.« Izvršile! oporoke niso hoteli verjeti svojim očem, ko so brali priznanja »moža poštenjaka«, Henryja Nortona. 2e kot 211e-ten mlad mož je z dvema tovarišema, ki ju ne imenuje, izvršil napad na banko v Atlantic Cltyju Tega napada oblasti nikoli niso mogle pojasniti. Dan in ura ki ju navaja oporoka, soglašata popolnoma s po licijskimi poročili ki so se ohranili. Plen so si razbojniki razde'ili. Norton se je »osamosvojil«. To se pravi, ustanovil je uvozno tvrdko, ki se je bavila v prvi vrsti z uvažanjem mamil. Kmalu pa so mu postala tla prevroča. Presedlal je in se je po bavil s sleparsko prodajo dozdevnih zlatih rudnikov na Aljaski. Ti rudniki so se po tem izkazali za neizdatne ali pa za takšne, ki sploh ne obstoje. Norton je odšel v New York. Neuspešne špekulacije so ga prisilile, da je začel spet sleparitl. Na zadnje je pripravil neko vdovo, ki je pozneje izvršila samomor, ob vse imetje Uspeh tega podjetja ga je spravil na pot ženitvenega sleparstva. Pri tem je nastopal večinoma kot lastnik rudnikov na Al ja ski. Izsiljevalni manever nad lahkomiselno ženo nekega Industrijca mu je prinesel 100 tisoč dolarjev S temi je financiral nekaj časa to po vlomilcev, ki mu je oddajala del plena. Pravočasno se je potem umaknil svojim temnim poslom in odšel v Chicago uživat sadove svojega zločinskega življenja kot oče spoštovan mož ... če še ne veš, zdaj izveš da so elektroni najmanjši sestavni deli elektrike; da sta največja nov'nska koncema na svetu »Northcliffe Press« v Angl.ji in Hear stov koncem v Ameriki; da sta odkrila radij Piere in Marija Curie; da je Dulcineja glavna ženska oseba Cer-vantesovega romana »Don Kihot«, ki ga imamo tudi v slovenskem prevodu; da je imel Napoleon 451 klobukov na dva ogla — toliko jih je vsaj naštel neki ameriški novinar, ki je pregledal in preštal vse tozadevne zbirké na svetu. Izum za hitro čitanje Vajeno oko prebere natiskano vrstico v nekaj „skokih" Profesor chicaškega vseučilišča Guy T. Buswell je izumil posebno metodo za hitro čitanje. Običajno preberemo kakšnih 200 besed na minuto, po Buswellovi metodi pa bi zmogli tudi 600 besed v istem času Seveda se je treba v tem hitrem čitanju vaditi, pa to ni težko ker je profesor zgradil za ta namen dva posebna stroja Ugotovili so. da ujame človeško oko natiskano vrsto v šestih ali osmih »skokih« Pouk po Buswellovem načinu gre za tem. da bi isto vrsto počasi posneli s tremi »skoki« Učencu postavi pred oči filmsko kamero, ki te oči snema, med tem ko poskusna oseba glasno prebira tisk v neki oddaljenosti od sebe. S posnetki se da ugotoviti, koliko skokov je kandidatu potrebnih da dojame poedino vrsto. Drug stroj je projektor, ki projicira v temnem prostoru kratke stavke z nekoliko besedami na platno. Učenec mora te kratke stavke dojemati vsakokrat z enim pogledom. To se ponavlja toliko časa. dokler jih nI sposoben prebrati v skrajšanem času. Oko se polagoma privadi prebrati vsako vrsto z manj skoki, tako da se hitrost čitanja poveča za več nego trikrat. Vprašanje je samo. koliko koristi ima človek od takšnega čitanja. Cézanne in modeli Dne 20. t m. je prešlo sto let, od kar se je rodil slavni francoski slikar Paul Cezanne Zgodilo se mu je tako. Kakor neštetim pomembnim umetnikom pred njim in za njim: šele po njegovi smrti so splošno spoznali njegovo vrednost. Niti njegovo rojs.no mesto. Aix v Provarsi, mu ni lajšalo življenja, z njim je imel celo posebne spore Za denar sicer ni šlo. kajti Cézanne je bi) sin bogatega provincia lne-ga bankirja Njegovo družino je bilo sram. da hoče postati »samo« slikar. In tako je odšel v Pariz Srednjeveški Ah pa mu je s svojimi neštetimi motivi tako prirasel k srcu. da se Je kmalu vrnil. Ko je potem hote' za svojo znamenito sliko »Kopajoče se ženske« dobiti model, so mu mes ne oblasti prepovedale takšno »nemoralno« početje. Ni mu preostalo drugo, nego da si je živi model nadomestil s slikami golih žensk... ŽE VONJ kvalitetnega domačega mila HUBERTUS dokazuje, kako je dobro. Svileno-mehko opere Vaše perilo. »Ljubite Mozarta?« *I4ubka — če dobro podan. ..« X>Tidens Tegn«! Cesarica v papeževi knjižnici Kako je zblaznela nesrečna Sarlota, žena cesarja Maksimilijana Princesa fiarlota je bila edina hči belgijskega kralja Leopolda I. Rodila se je 1.1840. in štela je komaj sedemnajst let, ko se je poročila z avstrijskim nadvojvodo Maksimilijanom, bratom cesarja Franca Jožefa. To je bil tih in srečen zakon ki sta ga živela mlada človeka v gradu Mi-ramaru pri Trstu. Srečen do tistega trenutka, ko je dal Napoleon HI. 1.1864. po mehiškem odposlanstvu ponuditi nadvojvodi mehiško krone in je častihlepna fiarlota pripravila svojega moža do tega, da je to ponudbo sprejel Maksimilijan se je dolgo branil, kakor da sluti, kako se bo stvar končala žena je morala uporabiti vso svojo zgovornost, da ga je pregovorila. Kmalu potem se Je morala za to strašno pokoriti, toda tedaj, ko se je poslavljal s solzami v očeh od stare domovine, mu je dejala le to: »Kako je mogoče biti nad tem žalosten?« JZo je Napoleon HL v nasprotju s svojimi obljubami Maksimilijana pustil na co-dilu in je Bazainu velel, nai se s francoskimi četami umakne iz Mehike, je bilo videti, da je usoda mehiške cesarske dvojice zapečatena. Tedaj se Je fiarlota odločila da odpotuje sama v Pariz in pregovori Napoleona, da svoje povelje umakne. V avgustu 1866. se je izkrcala nenadno v St. Nazairu, pohitela v Pariz in se nastanila v nekem hotelu, da bi ji ne bilo treba uporabiti Napoleonovega gostoljubja. Napoleon se je spočetkoma po tajil, češ da je bolan. Potem pa je vendarle prišla do njega, a zaman ga je prosila pomoči za svojega moža v stiski. Grenko razočarana je odpotovala nato v Rim, da bi našla morda pomoči pri papežu Pi ju. Neki očividec pripoveduje, kako je pri&o do cesaričlnega sprejema pai papežu. Iz tega poročila je razvidno da Maksimilijanova žena tedaj duševno že ni bila več popolnoma zdrava. Prvo začudenje je zbudila, ko je namesto črne oglavne rute, kakršna je ob takšnih sprejemih običajna, nosila na glavi velik bel klobuk. Ko Jo je papež potem prosil, naj sede ln je hotel spregovoriti ne- fi&rlota, cesarica mehiška koliko tolažilnih besed, je pomočila roko v skodelico s čokolado, ki je stala pred njo, in dejala s tožečim glasom, da umira od gladu, ker ne more nikjer mirno Jesti, saj je vse zastrupljeno. »V največjem presenečenju«, pravi poročilo dalje, »je cerkveni vladar napisal nekoliko vrstic kardinalu Antonelllju ln ga prosil, naj pride takoj k njemu z dvema, v prelata preoblečenima zdravnikoma. Med tem je cesarica popila čokolado in je začela na Jasen, miren način pripovedovati o zmešnjavah v Mehiki in o svoji misiji.« To navidezno jasnost duha Je papež izkoristil, da je fiarloto poprosil, naj se raz- I govor preloži na naslednji dan. ker ga pričakujejo v koncilu. Tedaj je cesarica izjavila naravnost, da se bo tega koncila udeležila. Vatikan lahko zapusti itak samo ponoči in preoblečena, ker pripravljajo nanjo atentat. V tem trenutku se je pojavil kardinal Antonelli z obema zdravnikoma in papež se je hotel odstraniti. Cesarica pa mu je stopila na pot in ko mu je končno uspelo, da je zapustil salon mu je sledila kakor senca. Odšel je v knjižnico in tu se je v duhovnika preoblečenima zdravnikoma kem čno posrečilo, da sta bolnico z nekaterimi redkimi rokopisi tako zamotila. da je papež lhako zapustil dvorano ne da bi mu sledila Med tem so cesaričino spremstvo Obvestili o tem, kar se je bilo zgodilo. Grof Bombelles nje komoraik. In njena dvorna dama del Bario pa sta se zaman trudla da bi jo pripravila do povratka v hotel. Zvečerilo se je in fiarlota Je s trdnim glasom izjavila, da Vatikana ne zapusti in da bo prenočila v knj žnifini dvorani. In tedaj se Je zgodilo tisto presenetljivo, kar se Je samo enkrat zgodilo v zgodovini cerkvene države: papež Pij Je zapovedal, naj pripravijo knjižnioo kot spalnico za cesareo ln naj to puste v Vatikanu. Ubogi ženi se Je bil omračil um. Za tragični konec svojega moža nI nikoli zvedela . . . Spravili so Jo najprvo v Miramar pri Trstu in potem v Belgijo, kler so pripravili zanjo grad Tervueren. Vedno se Je smatrala za cesarico in je strogo pazila na dvorno etiketo. Ker Jo je neprestano zeblo. Je moral v kaminu poleti in pozimi goreti ogenj In rw^-t^—o ravn;h doki ad pa bi ji moralo služ ti 60% letnega davka, če se pr°ti odmeri pridoTmvne za leto 19S8. tekom 30 dni po prriemu plačilnega naloga niste pritožbi postal davčn' predpis pravomočen in Vam ni pomagati. Radi odmere za tekoče leto pa davčno uoravo v nave^nem smislu brez obloga onoz-orite, ker bo drusrače 1an°ka odmera tudi za tekoče leto merodajna. I. K. — Li. Razsodbe državnega sveta št. 23440/38 žal ne poznamo, pa se bomo zanio zanmali. Primerjajte naš odgovor pod »Postrežn'ca« v št. 19 z dne 22. t. m. in nabavite si za postrežnico davčno karto do 31. t. m., da ne boste imeli sitnosti in n'potrebn'h stroškov! Lahko pa tudi ri-sk'rate zelo ne^^'mo pritožbo v vseh instancah, če vsaj deloma upate, da boste uspeli. »Občinski kuluk«. — Občinski cestni odbor je sklen'1, da bo občina od vseh oseb, zavezanih občinskemu kulu';u, zahtevala samo osebno delo. Kdor pa ne bo utegn'1, bo moral preskrbeti namestn ka in ga iz svojih sredstev plačati. Namestmku-delav-cu bo treba p acati dnevno 20—25 din, po delovni enoti pa stane kuluk približno samo 10 din dnevno. Vi b! želeli plačati kuluk v gotovini, ne da bi si morali preskrbeti delavca, občinski cestni odbor pa tega ne dovoli. — Kaj in kako sedaj? — V obč ni menda ne boste Vi edin, ki Vas je pogodil sklep občinskega cestnega odbora. Po našem mnenju ta sklep ni osnovan n ti na zakonu niti na kakšni uredbi. Zato Vam svetujemo, da vložite proti n-'rmu pri sre-skem načelstvu kumu'ativen ugovor z zahtevo, da sre~ko n?čelsoi°ne vsote morate vi~žiti pri davčni upravi ne glede na to. aü Vam bo feltra pogoime obresti n^a^ al; ne. P-^avitno je, da imate do teh obresti (čl. 60 zak.) pravico. Davčna unrava na Vam more odmero rentmne tudi o^l^ž ti ako boste v re^ni davčni pri'avi svrvo terjat-v ;n korist od nie pravili in oben°m po^al' tudi dok-ze. da ra^i strine nižine nezmožnosti ne morete dogovorjene koriti okvarit'. Ka^rk^li na se do^voriena korist o* terio+ve. čo-nT"nv sarno delala o=tvari. morate to v 15 dn^h no oriv.ritvi (no objemu obresti") nriiaviti. če t°~v«ni V. rlorT-rni-rr) TTieok^m O'1 50 do 500 dm R<"itn"n o t°m 7 yo^ri^ pr--io-.ro davčno upravo prihodnje leto obvestiti. Pravna Z. P. Lj. Dolžnika ste ovadili, ker Vam je odstranil pred sodno dražbo zarubljene predmete in tudi osebo, ki si je prisvajala na nj h lastninsko pravico. — Oba sta b.la oproščena kazenskega prestopka. — Pri-ziv zoper oprostilno sodbo je mogel vložiti le državni, kot javn: tožilec. Ako je to opustil, je postala oprostilna sodba zoper oba obdolženca pravomočna. Pri sodišču so Vam uprav.čeno in zakonito odklon li vložitev priziva od Vaše strani. V kritje Vaše terjatve morete na podlag' sodbe, ki jo imate zoper dolžnika, predlagati izvršilno postopanje le zoper dolžnika. Poizvedeti boste morali, kdaj bo pridobil kje kako imovino (tudi terjatev mu morete zarubiti) in na to predlagati izvršbo. Zoper lastnika ki je odpeljal svoje predmete, nahajajoče se pri Vašem dolžniku, nimate nikake pravice do izvršbe, saj zoper njega tud' nimate sodbe in Vam ni ničesar dolžan, ker je bil v kazenskem postopanju pravomoč-no oproščen. Z. P. M. Od predmetov, ki so bili sodno zarnbljeni v Vašo korist, je izločil 1 komad njegov pravi lastnik potom tožbe pri sodišču, glede vseh drugih pa že več mesecev zaman čakate dražbe. — Pravilno menite, da gre za nedostatek sodišča. Stopite torej na uradni dan k sodišču in predlagajte nadaljevanje izvršilnega postopanja glede ne-izločenih, toda pravomočno zarubl jenih predmetov. Sod šče bo na to takoj razpisalo javno dražbo, pri kateri morete na-stonati kot kupec tudi Vi, kot zahtevajoči upnik. M. S. M. že pred leti je bil »zdan od sodišča zoper Vas in zoper drugega sopod-pisnikamemice menični plač:lni nalog, ki je postal pravomočen! Namesto Vas in soob-vezanega solidarnega do'žnika je plačal menični dolgo njegov sorodnik. Kaj sme zahtevati od Vas. — Plačnik Vašega dolga katerega je bil solidarno dolžan plačati so-pod.pisn'k iste menice, more teriati od Vas povračilo po enakih delih, torej polovico plačane m'n;čne vsote m polovice pravdnh stroškov in tudi zamudne obresti od dneva izvršenega plačila, ker je izvrš'1 -plačilo v iasno in nretežno Vašo korist. Ker ste na plačilo tako izračunanega dolga nasproti novemu uoniku že pristali, ne morete na noben zakonit n«čin te prevzete obveznosti spremenit' kakorkoli v svoj prid. Samo iz razloga, ker Vam ie novi upnik dovolil odplačevati dolg v mesečnih obrok:h in mu sedaj nameravate plačati preostanek dolsra kar na enkrat, v celotnem ostanku še ne morete zahtevati, da naj Vam do^no vsoto zniža. Popolnoma od njegove proste volje odvisi, če "n koliko naj se dolg v primeru takega olačila zniža. Pa se torei dogovorita. O kakem zastaranju o Vaših obveznostih ne more biti govora. I. C. P. M'sl jenia ste. da Vam lastnik zrrviliišča. na katerem ste z niegovlm pri-vol 'en ;em postavili hišo z drvarnico, mora odstopiti poleg- zaz'danega sveta tudi več metrov zemljišča radi lažjega dohoda v drvarnico. — Vaše mnenie je ponolnoma napačno. Le potom dogovora (poeodbe) morete pridob'ti k z?z;danem svetu še kaj novrga sveta radi dohoda v drvarnico. Ako Vam lastnik zemlfšča noče odstopti, ga tudi pr'siliti ne boste mogli. Dohod v drvarnico boste morali naoravti pač tako, da bo dostonna iz zgradbe s«me. ali pa iz one sri-an" zemljišča, (vrta) ki je Vaša, ne na tuia last. B. L. M. Vašim s*j»r$«-rn n* no volji Vaša možitev z ->Kran"m že"'«")" a n"iibr«ve za.nušx'ne. Naib^lje bo da se s starši ziena dorovoritp o vpem tem, še prp^ori y z.n1*onc!ki stan. J. V. M. V fe4« IO"*5 ste n-' f\ir""^n ip en"'1'1 f I. "r*° ''n"- pfiii % T" 11 Vlo+ni a'-ni Ui 'e l°«t ^peft rf^ni T-T".. —1 -' povi'V/. hs r"l| V«5 ni do" Vpy c-t o go napraviti na svoj' strehi tudi Vaš sosed. Le v primeru, da ste se izrecno odpovedali, potem ko Vam je sosed obrazložil, da na strehi ne bo napravil držajev, jih ne bo več dolžan vdelati. Potrebne poizvedbe glede običajne mere ki krajevnih razmer morate naprav ti sami pri domači občini ali pa pri zvedenih ljudeh, preden boste kaj ukrenili zoper soseda. Z^nHSka V. C. iz V.: Proti opisani kožni bolezni upo-abite 2% salicil-alkohol. Ako ne bi bilo bolje, pojdite k specialistu za kožne bolezni. Dijak: Že od mladosti vidite slabo na eno oko. Zdravniki so baje izjavili, da je to posledica davice. — Kje tiči v vašem primeru napaka, je težko reči. Teoretično je možnot da obstoji okvara roženice, pa vse do mrežnice, odnosno vidnega živca. Zaradi konstatacije vam seveda ni treba hoditi na kliniko. Pojdite rajši na očesni t>d-delek ljubljanske bolnice, kar je obenem za vas, ki niste v dobrem materialnem položaju, tudi ceneje. 5. P. dipl. jurist: Kot sklepam iz vašega pisma, imate težjo obliko prhljaja. Dvomim, da bi vam zdravila dosti pomagal a, odnosno boste lahko zadovoljni, ako ne bo proces izpadanja las vsaj napredoval. Glede na vaše materialno stanje svetujem, da greste v ambulanco tukajšnjega kožnega oddelka, kjer dobite vsa potrebna navodila in kjer boste tudi eventualno obsevani z višinskim soncem. Pismo: Zelo pogosto vam teče kri iz nosa. — V takih primerih opažamo često. da so žilice na nekem mestu nosnega pretina razširjene, slično kot n. pr. krčne žile na nogi. Taka me? ta pa zelo rada krvave. Potrebno je, da greste k specialistu za nosne bolezni, da vam žilice na en ali drugi način uniči. Bolečine v prsih so po mojem mnenju v zvezi z nosečnostjo, ker se povečuje prsna žleza in ni torej temu pojavu pripisovati posebne važnosti. 7. G. 8: Iz znakov, ki jih naštevate, da se vam nabirajo vetrovi, da se potite, da imate vročino samo po eni strani obraza, nadalje, da ponoči planete iz postelje, ker imate občutek, da vam primanjkuje zraka, bi v prvi vrsti sklepal, da gre v vašem primeru za razdraženost posebne vrste živčevja. Svetujem vam pa kljub temu, da si daste pregledati najprej srce. pljuča, želodec in vodo, da mi bo mogoče izključiti obolelost teh organov. Potem mi pošljete te ugotovitve, nakar boste prejeli zaželeni odgovor. Ulcus duodeni M. B.: 61 let ste stara Pred 5 leti ste bili operirani na želodcu. Uživanje mleka vam dela težave. Poleg tega ste zelo nervozni. Uživate razna zdravila, vendar ni uspeh povoljen. — Težave, ki jih imate, opažamo po operaciji želodca precej pogosto Svetujem vam sledečo dieto Mleka se izogibajte, ker vam manjkajo sokovi, kj mleko prebavijo. Morete pa jesti meso, razne salate s kisom in včasih popiti kozarec vina. Ako se vam težave po vseh teh ukrepih ne bi izboljšale, pojdite k zdravniku, ki vas je operiral, da vam predpiše zdravila, ki naj umetno nadomeste primanjkljaj želodčne kisline. Kar se tiče nervoznosti mislim, da je najbolje, ako ostanete pri valerianskih kapljicah, eventualno z dodatkom broma. Sicer pa tudi pričakujem, da ne boste več toliko nervozni takoj, ko se vam omilijo sedanje želodčne težave. S. Š. J.: Vaša 5-mesečna hčerka ima skriv-ljene noge navzven. — Po mojem mnenju nima otrok rahitis. Potrebni so vitaminski preparati in obsevanje z višinskim soncem. Peljite otroka z zdravniku! /. H. Ljubljana: Več let imate hemoroide. Za lajšanje uporabljate neko mazilo. Ali je potrebna operacija? — Ako nimate velikih bolečin, ako ne krvavite, potem operacija ni nujno potrebna in se lahko dalje zdravite, kot ste se doslej. K. P. G.: Mesec dni čutite bolečine v levih prsih. Na tej strani tudi ne morete ležati. ZiLa vam bije neredno. P-edvsem svetujem. da takoj opustite kajenje in uživanje alkohola. Ako se vam stanje kmalu ne izboljša, pojdite k zdravniku, da vam predpiše potrebna zdravila Gre za okvaro srca, ki je po mojem mnenju prehodnega značaja. Vsaj olajšanje' Okvara, odnosno anomalija vašega prsta je po vašem pismu sodeč tako velika, da bi bilo najbolje, da pustite prst odstraniti. Na ta način boste najhitreje in sigurno rešeni vseh bolečin Ker gre za prst na nogi. tudi v kozmetičnem pogledu ni temu oporekati in je odločitev za operacijo tem lažja. F. B. R.: Il-Ietna hčerka moči od 4. leta dalje posteljo Bolna do sedaj ni bila — Svetujem, da uživa otrok pretežno suho hrano, posebno zvečer. Večerja naj vsaj 2—3 ure pred spanjem. Poskusiti bi bilo tudi z elektriziranjem Svetoval bi končno, da daste pregledati blato na male gliste, ki so pogosto vzrok tej neprijetnosti. Ako bi se našle gliste, jih je treba seveda odpraviti. Vse to se da najlažje izvesti v bolnici in bi bilo mogoče najbolje, da daste otroka za nekaj ča=a v kako večjo bolnico. Noge: Spremembe na nogah pri vašem 80-letnem očetu so posledice poapnenja žil. Možne so razne komplikacije. Zato ne smete smatrati, da je stanje lahko. Mazilo, ki ga uporabljate, je dobro. Glede ostalega se obrnite na domačega zdravnika. činov igrali še mojstri Prins, List In »Oeses. Prms je zaseael prvo mesto, List drugo, M.eses 5.—6. Za 74-letnega Miesesa, ki v najnovejšem času ni imel več stalnega bivališča, pa je uspeh, da je dobil dovoljenje za naseiitev v AngLi. Angleži so mu zbrali tudi za prvo pomoč 65 turnov (okoli 20.000 d ji). Reti je va otvoritev Beli: Pire Črni: Cortlever (Amsterdam, 20. t. m.) 1. Sgl—f3 Sg8—f6 2. c2—c4 g7—g6 3. g2—g3 c7—c6 4. b2—b3 Če 4. d4, potem nastane po d5 preveč zaprta pozicija, ki se močno nagiba k remiju. 4..........Lf8—g7 5. Lcl—b2 o—o 6. Lfl—g2 b7—b6? To se izkaže kot odločilna napaka, če je črni že igral c6, lovec na b7 ne bo stal dobro. 7. o—o d7—d5 O aru/te zu Zvončkov ifclfff. z ve^TI."^!" V" *e in aa inostn nrvrro-li ii^'-^'-o^r-'tf) Vl'^P^i TroSrtrrq ■p>n-1Tvc;n TIP .Ako V"*^ ž""" rc""^ dot'*^'m (vr-v ■''"■m n* \ioroTTn"-'n'q. ve'*« n^mref5 ri^i-m va ie noverca kot možu. Vot QV^iiawn ffr'Tìp ,\ku l^r^ro c-irr\-'a r-r^o imo—'ne y •• prvo^ll Tvrp-ì Vlrat-TTi ot'no pioriVe in mu tiAt-H vz^H «w+Wo v->t to ni-ofo h Vi« Tn"-"'1'' TV"V- t{*yv> fp^Kp «n C! pn'^o TV» «•">*♦•< ril -'ih »/"naf o^str^nite Izpostavite se torei nevarnosti. da b"st° morali v.»h navedenih -^v^pfin h storitev plač°ti še tudi v5soke nrav^ne stroške. Poie~»o ..'^r T——C------1 - ^'".^v fol»/, ^X^f 'r\ mu sm^te 7f»bran?ti in če s° ne ukloni era pa prieil ti z motitveno ali onvst tveno tožbo. Motiino težbo morate vložiti v 30 dneh potem ko Vas je sosed motil v Vaši pra-»ci o^'st.'tveno na tudi še ve^no — tekom 30 let pomeie. Obe tožbi bi se mo--ali vložit' pri sreskem sodišču v K. M. J. V. Iz nove Sosedove hiše pa''a raz viene strehe sneg na Vašo zemljo in Vam 'eia škodo na mladih drevesih. Ali inora napraviti snežne drži je? — Vsak zemljiški lastnik in tudi Vaš sosed sme izvrševati svojo lastninsko pravico tako, da s -i ne posega v pravice koga drug" ga. m ti ne sme prestopati utesnitve, ki so predicane v zakoni za vzdrževani? iavnega ^gra. 'ko so v V^pm r- strehah zoper sneg običajni, jih bo moral NAH Amsterdam, 24. januarja V četrtek, 19. t. m. sta se začeli tu obe prireditv-, ki jih ob priliki Szabovega in mojega obiska organiz ra holandska šahovska zveza, match Szabo-Landau in šestero-boj z mojo udeležbo. Svečana otvoritev se je vršila v klubu »Max Euwe«, ki je šele nedavno dobil svoje prostora v lastni, štirinadstropni hiš.. Predsednik holandske šahovske zveze, g. Zitterstein, je osebno držal otvoritveni govor, navzoči pa so bili tudi vsi vodiini šahovski funkc onarji ter v Amsterdamu živeči mojstri, z dr. Eu-wejem na čelu. Tudi noš g neralni konzul iz Rotterdama, g. dr. Sibe M1 čič. ki si posebno vneto prizadeva za poglobitev šahovskih stikov med Holend£ko in Jugoslavijo, je počastil otvoritveno kolo s svojim ob skom. — Turn r, ki ga igram, je nekoliko drugače zaseden nego sem zadnjič javil. Poleg mojstrov v. Scheltinge in Cort-Ifverja iz Amsterdama, igrajo še Kok iz Haaga, v. d. Tol iz Rotterdama in Mu 1-w'jk iz Utrechta. Vsi ti so stari šele nekaj nad 20 let in hr>;andska šahovska zveza jim je hotela dati priliko da v borbi z mano pre'zkusijo svoje moči. Bojim pa se. da bo ta pre zkušnia zanje n^ko'iko slabo izpadla. Program turnirja ie urejen tako, da gra z vsakim nasprotnikom v njegovem domačem klubu in mestu V prvem kolu sem se sr čal z v. Sch'ltingo. Kot črni sem v kra ievi indijski obrambi kina'u dobil kmeta 'in dosegel dobMeno pozicijo. Potem sem po nepotrebnem neko! ko preveč kom-nliciral in dal nasprotniku nekai 0"ctišans. To-^a v hud' č-».«:ovn' st'ski *e v. S"heTn?" ni zri-^el ter je ravno pred čnsovno ken-trr'o 'zTubl celo tr^n'ivo in ?e mora1 vdati. Drugo ko'o smo igra'i n*s' dnjrga dne v največjem tuka'ànjem k'ubu ASC Tudi ta ima svo'o lastno, vel'ko pro- store na že lepše op1 emljene nego drug' k'ub *M«x Euwe". T.Toi n^sprotn'k 'e bi' tokrat Cort'ever ki ^e lan' v ho'ar. 'skem prv?nsfvEncm turn'riu za^e^sl drugo m^sto za dr Euwe'em ter tU celo do zaJn'ega ko'a konkurent za zmago I-j-a'a sva nrav zan?mivo paz'°':,1*o o*»rV?o. V P.et'jev' otvoritvi sem pr šel kot b"1'! v tako po-z'cii=vo nrednost, da kontno moj n«sprot-n:k klnib enakemu material ni mcr'ei prema.kn'ti nobene fi°ure več brez odločilne škode. V takem st«m'u ie bila oàrt'-'a prekinjena pa fe ie Cortlever pred nadaljevanjem prepričal, da nima izgleda na odpor te- se je brez nasaline borbe vdal. Tretie ko!o smo igrali snoči v krasnem šahovskem domu v Haagu, v katerem ima tudi svetovna šeh^vska fed'rac'ia FIDE svoie nrostore. Kok ie igral kot beli igro treh skakačev zelo s'a bo. Pri^e] 3-m j0 n?T,,-1a dovil fieuro 'n zmagal že no dveh urah igre. Preosta ja ta še dve koli. ki i"h igramo hitri oz. poiutr šn'em v Rotter-damu in Utrechtu. (K n^rtiiam se vozim 00 oroaTamu t"'k nred zpčetkom >z Amsterdama z avtom ali v^kom ter se ootem ta>oi »onet vračam v Amsterdam) Stanje po 3. kolu v turn''rju je naslednje: Pire 3, v. Scheltingo 2, Cortlever, v. d. Tol 1 (1), Kok 1, Muilw jko 0. — Szabo in Landau sta igrala prvi dve partiji istočasno z naš m turnirjem, tretjo pa v soboto, vse tri v Amsterdamu. Jutri in pojutrišnjem tečeta obe prireditvi zopet skupaj. Prvi dve partiji sta končali remis tretja ie prek'nj^na v dobl-'eni poz'eiii za Szaba. Szabo pa le dal doslej dokaj slabo fcgro. V •>rvih dvph ^art'a'h ie bil i""no izgu^'ier ■-1 ff» !- -1 g-m" ----t — "-'"v"' n" pazljivosti zahvaliti ta remije. Tietja par- tija, Griinfeldova indijska obramba, je tekla po vzoru partie Capablanca-Flohr iz nedavnega AVRO-turnirja. Landau je hotel uporabiti neko novost, pa se je menda enostavno zmotil v svoj'h analizah in Szabo bi bil moral, po vzoru omenjene partije, kot črni priti v dobljeno pozicijo. Izkazalo pa se je, da — partije sploh poznal ni. še manj pa analiz, ki so bile med tem o njej že obiavljfne! Tako je dosegel samo maihno prednost, ki pa jo je Landau s fino žrtvijo kmeta izenačil. V končn!ci je imel Landau zopet vsai možnost remija pa se je potem prenaglil in zašel v izgubljen položaj. še nekaj novic iz šahovskega sveta Match Eliskases-Bogoljubov v Nemčiji stoji že 6 : 3 za Eliskasesa. Po dobrem startu je Bogoljubov zelo popustil in sedaj izgubil tri partije zaporedoma. V turn rju v Moskvi je stanje vodečih po 12. kolu: Ragozin 7%, Lilienthal 7, Makagonov 6^ (1), Bjelavjenec, Rabino-vič 6>/i, Smislov 6 (2), Flohr 6 (1), Keres 5% (2) itd. Nekatere part je so odložene, v vrakem kolu pa je nad polovica partij prekinjenih, radi kratkega igralnega časa. Turnir ima namreč samo značaj treninga 1 za ruski prvenstveni turnr, ki bo igran spomladi. V Birm nghamu je bil pravkar končan majhen turnir, v kaerem so poleg 7 doma- Sicer b' bil beli premočan v središču. 8. d2—d4! Lc8—b7 9. Sbl—d2 Sb8—d7 10. Tal—cl Ta8—c8 Ta pozicija je bila že znana iz nekaterih variant Katalonske otvoritve, ni pa se doslej posrečil dokaz, da je prav za prav za črnega izgubljena. 11. Sf3—e*}! Sd7 : e5 Nekoliko bolje morda c5. 12. d4 : e5 Sf6—d7 13. f2—f4 Tc8—c7 Dobrih potez ni. Na f6 gre 14. cd5:, cd5:, 15. Sc4! še očitnejšo prednostjo za belega. 14. Ddl—c2 15. Tfl—dl 16. b3—b4! Sd7—c5 Dd8—a8 Sc5—a6? Tu je b lo bolje Se6, čeprav stoji črni po 17. cd5:, cd5:, 18. Db3 zelo pasivno in slabo. Sedaj pa pride črni v še neugodnejši položaj, ker je skakač na robu deske de-plasiran. 17. a2—a3 d5 : c4 18. Sd2 : c4 c6—c5 19. Lg2 : b7 Da8 : b7 20. b4—b5 Sa6—b8 črni ima sicer prostega kmeta, toda nobena njegovih figur nima prave možnosti za udejstvovanje. Povrh grozi beli zasesti §e d - linijo. 21. a3—a4 Db7—c8 22. e2—e4 Tf8—d8 23. Tdl—d5 Tc7—d7 24. Tel—dl Td7 : d5 Približno izs ljeno, saj na pr. ne gre e6, 25. Td6!, Lf8, 26. Dc3! in črnemu zmanjka potez. 25. e4 : d5 Dc8—g4 26. Kgl—g2 Dg4—c8 27. Dc2—e4 e7—e6 * če Db7. potem 28. Kf3, e6, 29. de6:!, De4:, 30. Ke4:, Tdl:?, 31. e7. — črni je upal,' da bo v zabarikadirani pozicij"', ki sedaj nastane, morda lahko preprečil odločilni prodor. 28. d5—d6 Td8—d7 29. a4—a5! Dc8—b7 30. De4 : b7 Td7 : b7 31. a5 : b6 Takoj bi lahko dobilo 31. a6, Td7. 32. Tal! in v naslednji potezi Sb6:!. B'l pa srm v hudi časovni stiski in nisem našel te bi-strejše poti. 31..........a7 : b6 32. Tdl—al Kg8—f8 Grozilo je Ta8 in d7. 33. Kg2—f3 Šlo je 33. Ta8, Ke8, 34. d7+, Kd7:. 35. Sd6, Kc7, 36. Se8+ ter Sg7:. Toda beli skakač stoji potem slabo in zmaga je težja nego v partiji. Proti sledečemu manevru si črni itak ne more pomagati. 33..........Kf8—e8 34. Kf3—e4 Ke8—d7 35. g3—g4 Kd7—c8 36 Tal—a8 Kc8—d7 37. Lb2—c3 Lg7—f8 Edino, kar še črni sme vleči. 38. h2—h3 Lf8—g7 39. h3—h4 Lg7—f8 40. f4—f5 Lf8—g7 Tu je bila partija prekinjena, pa se je potem črni brez borbe vdal. Najenostavnejša pot k zmagi je: 41. f6. Lf8. 42. g5, Kc8, 43. Kd3, Kd7. 44. Kc2 Kc8. 45. Kb3, Kd7 46. Ka4 Kc8 47. Ld2. Kd7. 48. Sb6;+! Tb6:. 49. Ta7+, Kc8, 50 Tc7+, Kd8, 51. La5 itd. Vas ja Pire Križanka št. 60 Vodoravno. 1. Vrsta japonskega fižola, 5. plevel, 9. kaznivo cejanje, 10. domača žival, 12. zgodovinsko važen ki a j v vzhodni Mali Aziji, 14. vrsta dragega kamna, 16. ka-zalni za'mek, 17. kraj pri Domžalah, 19. vodna sestavina, 20. soustanovitelj Rima, 21. azijska država, 23. bolgarski ples, 24. zabavišče, 25. vedna žival, 26. rnsko gorovje, 29. mlinsko korito, 32. velik filmski igralec, 33. lesena posoda, 35. kraj pri Tržiču, 36. del kolesa, 37. domača žival, 39. nota, 40. reka v Italiji, 41. kemična prvina, 43. ud družine, 44. tujka za vziei. Navpično: 2. zlato (francosko), 3. sve-.'op'temska oseba, 4. priznan starogrški umetn k, 5. rimski pesnik, 6. kuhinjska začimba, 7. kemični znak za alum'nij, 8. mesto ob Gardskem jezeru v severni Italiji, 13. ud družine 15. umrli primorski kn iževn'k, 11 prvi v'adar zah'-'n'h Slo-—«v 16. pok e ia v .Tui jski Ki"'ni j.8. ti^ .ski iziaz, 20. del obleke, 22. so- dobri slovenski zgod:vinar, 23. konjski hlev (tujka), 26. druga beseda za vstajo, 27. ime abesinskega dostojanstvenika, 28. sodoben slovenski književnik, 30. poljska peli ična osebnost, 31. del očenaša, 33. Mrški sodnik, 34 druga beseda za otroka. 37. izraz pri šahu, 38. močan kos lesa, 40. predlog, 42. egiptovsko božanstvo. Rešitev križanke št. $9 Vodoravno; i. Sava, 5. Arita, 10. omelo, 12. umor, 13. lek, 14. po, 16. Ema, 17. in, 18. repa, 20. as, 21. Bcrodin, 23. Lateran, 25. ha, 26 atom, 27. Ca, 28. oba 30. ak, 31. Lim, 32. Juri, 34. Alepo, 36. Adana, 37. Ivan. Navpično: 1. Solin, 2. amen, 3. vek, 4. Al, 6- Ra, 7. ime, 8. Toman, 9. Aras 11. opereta, 15. oporoka. 18. rota 19. Adam, 21. Fa. 22. In, 23. labud, 24. M"non, 25. 11 eia, 27. cipa, 29. ara, 31. lev, 33. in, 35. Li. (SPORT Spet spored brez sporeda Nekaj nogometa, nekaj razprav za zeleno mizo, v zimski naravi pa brez vsega Današnja nedelja je že druga po vrstnem redu. k: nima pravega športnega spo--reda, ali vsaj ne takega, kakršnega smo pričakovali, ko smo delali načrte za letošnjo smučarsko sezono. Vreme je še zmerom vse prej kakor januarsko in nekaj novega snega v Dolini in v višjih legah še zmerom ne odpira posebn h perspektiv za bodoče. če pojde tako dalje, bo treba nedeljo za nedeljo poročati le o odpovedih 'n odgcditvah. kakor delamo zdaj že 14 dni. Včeraj in danes na primer je bàia odpovedana velika in važna prireditev, državno prvenstvo v klasični kombinacij1, ki so jo dobili v izvedbo zagrebški Marathonci in so jo menili spraviti pod streho na bližnjem Sljemenu. Škcia je teda pripravnega termina, še bolj škoda pa dobre preskuš-nje, ki bi jo naši izbranci za Zakopane lahko še imeli na domačih tleh. Tako pa »sedijo za pečjo« skupno s hokejisti, ki se pripravljajo za odhod v Švico, prav vsi razen onih štirih, ki so odpotovali v Italijo in o katerih pišemo na drugem mestu. Izjemo si bodo danes doma privoščile samo naše dame, ki so te dni končale svoj tečaj za alpsko kombinacijo na Pokljuki in bodo danes zaključile svoje znanje tudi v tekmah. Toda tamkaj ne bo dogodkov, na katere komaj čakajo tisoči v smučarski armadi. Tako je tudi danes prišlo, da bodo edine točke na terenu odigrali naši nogometaši, toda tudi to pot izven Ljubljane. Na sporedu so štiri revanžne tekme v četrtinskem finalu za zimski pokal, in sicer dve v Beogradu ter po ena v Zagrebu in Sarajevu. V prestoln'ci se bodo še enkrat pomerili domači rivali Bask in Jugoslavija ter BSK in J edinstvo. v Zagrebu Gradjanski in Hajduk, v Sarajevu pa Slavija in Concordia. Štirje poslednji bodo nato igrali dalje v semifinalih. Da pa športna rubrika tudi ta ponedeljek ne bo prazna, bodo poskrbeli športniki izza zelene mize. Glavni dogodek »na tem terenu« bo z napetostjo pričakovan1 redni občni zbor Jugoslovenskega nogometnega saveza v Beogradu, za katerega so bile v nekaterih naših nogometnih središčih mesece dolge priprave. Na dnevnem redu so razna važna vprašanja upravnega in finančnega značaja, predvsem pa znani predlog zagrebškega Gradjanskega, ki pledira za temelj to reorganizacijo in ustanovitev nekih posebnih manjših savezov z večjim področjem. O poteku tega občnega zbora bomo objavili izvirno poročilo. Da tudi doma ne bo brez dogodka za zeleno mizo, se bodo dopoldne ob 9. zbrali na občni zbor člani in prijatelji našega že-lezničarskega kluba — ŽSK Hermesa. Tudi na tem zborovanju bomo gotovo dobili vpogled v marsikatero neveselo stran našega športnega gibanja. ★ Celjski nogomet. Danes ob 14.30 se bo pričela na Glazr.ji v Celju tekma za trening med SK Celjem in SK Jugoslavijo. Tekma bo gotovo prav zanim va in živahna. Naši so šli v Cortino Kakor smo pisali pred kratkim, se je JZSS glede na to, da pojdeta na Fis-tekme v Zakopane samo dva najboljša zastopnika za alpsko kombinacijo (Heim in Praček), odločil, da bo poslal svojo posebno ekipo za smuk na znane tekme v smuku v Cortino d'Ampezzo. To tekmovanje, na katerem se vsako leto zbere elita alpskih smučarjev, bo letos na Svečntco v prelepi okolici »kraljice Dolomitov«. V ekipo so bili določeni štirje odlični Jeseničani, in sicer Žvan Alojz in Znidar Emil, člana ASK Gorenjca ter Koblar Stanko in Klein Bruno, člana jeseniškega TK Skale Ekipo spremlja v imenu JZSS načelnik ilirijanske 'smučarske sekcije g. ing. Rudolf Koudelka. Naše zastopstvo je davi ob 7 odpotovalo z Jesenic preko Bohinja, Gorice. Vidma, Feltra in Cadora v Cortino, kamor bo prispelo že v večernih urah. Moštvo bo imelo do nastopa na praznik še tri dni na razpolago, ki jih bo seveda izrabilo za izdaten trening na tamkajšnjih terenih. Upati smemo, da bodo naši vrli Gorenjci prvi letošnji nastop v tujini v »svoji« stroki, čeprav na neznanih tleh in brez prave priprave na težjih tekmah, opravili s čim lepšim uspehom. To jim vsaj želimo, ko danes za teden dni zapuščajo domovino! Državno prvenstvo v alpski kombinaciji Te tekme bodo v izvedbi MZSP v dnevih 4. in 5. marca v okolici Ribnice in Senjorjevega doma na Pohorju — Desetletnica obstoja MZSP. — Priprave so v polnem teku. Naša lepa Slovenija, predvsem njene severne obmejne pokraj ne, so oni del države. kjer se v največji in najuspešnejši meri goji zimski sport. Ako govorimo o smuškem športu v Sloveniji, nam misli nehote uidejo najprej na Gorenjsko, v Planico in ostale zimskosportne postojanke, ki so ponesle sloves naše države in njenih naravnih lepot širom vsega sveta. Slovenija ima pa tudi v svojem severno-vzhodnem delu idealne terene in najlepše pogoje za razvoj smuškega sporta. Tu pride predvsem v poštev naše Pohorje, ki skupno z bližnjo okolico daje Mariboru naziv »jugoslovanski Meran«. Pohorje bo letos prvič prizorišče tekmovanja v alpski kombinaciji za državno prvenstvo, ki bo v izvedbi Mariborske zimsko-sportne podzveze 4. in 5. III. t. 1. v okolici Ribnice in Senjorjevega doma na Pohorju. Desetletni jubilej MZSP Prav poseben značaj bo dala letošnjemu prvenstvu okolnost, da slavi prireditelj tekmovanja Mariborska zimsko-sportna podzveza lOletnico svojega obstoja. Tekmovanje bo s tem dobilo značaj jubilejne prireditve; funkcionarji MZSP se že dalje časa marljivo trudijo, da bi čim dostojneje predstavili športni javnosti iz vse države sadove podzvezinega desetletnega športnega delovanja. Elita jugoslovenskih alpinistov se bo zbrala v borbi za ponosni naslov državnega prvaka. Tekmovanje postaja še mnogo zanimivejše spričo dejstva, da se bo odigravalo že proti koncu letošnje zimsko-sportne sezone, ko bodo vsi tekmovalci dosegli višek svojega znanja in izdržljivosti ker se bodo poprej srečavali med seboj in z najboljšimi inozemskimi tekmovalci na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Podprimo športnike v njihovem delu Sportniki doma in v tujini bodo spremljali to naše prvenstvo, saj je Jugoslavija eden izmed resnih interesentov za prireditev FIS prvenstva 1941. Vse prejšnje prireditve je treba torej do gotove mere smatrati kot priprave in merilo za bodočnost. Naši tekmovalci in funkcionarji bodo morali dokazati, da so sposobni, prevzeti in izvesti tako težko nalogo. Zato pa je treba športnike pri njihovih stremljenjih podpreti moralno in materialno, da ne bodo klonili sredi poti. Prireditev državnega prvenstva je program, ki daleč presega materialne zmožnosti športnikov, tako poe-dincev kakor tudi sportn;h društev in instanc. Smotrno gojen sport je danes — ne glede na vrsto sporta* — akcijav službi države in naroda, je važna postavka v telesni, naciona'ni in narodno-obrambni vzgoji mladne. Skoro vse države so priznale važnost tega momenta z ustanovitvijo posebnega ministrstva za telesno vzgojo naroda ter so tako sport podredile državnemu nadzorstvu. Tudi naša javnost ne sme prezreti idealizma mladine, posebno ne mladine na severni meji kajti le tedaj bo naša država zavzela v športu mesto, ki bo zanjo dostojno. Ribnica se pripravlja na sprejem gostov Za čim lepši potek prirjditev je v vsaki smeri preskrbljeno. Pripravljalni odbor je ukrenil vse, da bo na razpolago dovolj prenočišč, cenena enotna hrana, dovolina priložnost za vožnjo z avtobusi iz Maribora in Brezna v Ribnico, zaprosil je za polovično vožnjo po drž. železnicah itd., kljub temu bo pa hvaležen vsakemu, ki bo svoj prihod, posebno velja to za skupine, pravočasno vnaorej prijavil, da se uredi vprašanje prenočišč v splošno zadovoljstvo. Tudi domačini Ribničani se zavedajo pri-Hke, ki jim jo nudi tekmovanje za držav-JK» prvenstvo v tujsko prometnem pogledu. Narod ob meji v vsakem pogledu čuti bli-ž no državne meje, predvsem pa v materialnem pogledu. Našo dolžnost je, da mu vsaj moralno damo čutiti z obilnim obiskom, da ima za seboj zaledje, ki ob vsaki priliki misli nanj. Vsakdo lahko računa z najgostoljubnejšim sprejemom, kajti domačini bodo goste sprejeli tako. da se bodo radi vračali v Ribnco na Pohorju — bodoče središče zimskega sporta na severni meji — tudi takrat, ko tam ne bo nobenih tekem za prvenstvene naslove. Slovenski športni javnosti ! K objektivnemu poročilu, ki so ga objavili naši dnevniki o občnem zberu SK Ljubljane smatra klubovo vodstvo za dolžnost, da objavi še naslednje; Klubovo vodstvo se je trudilo na vse mogoče načine, da bi ohranilo klub in svoja moštva na višini, ki dolikuje slovenskemu predstavniku med ostalimi najboljšimi juge si o venskimi klubi. Toda s svojimi pozivi, da naj bi posamezniki, javnost, javne in privatne ustanove podprle klub, smo naleteli skoro povsod na gluha ušesa. Klub je navezan na podporo posameznikov, rednih članov in starešin, ki so storili delno svojo dolžnost, za kar jim gre zalivala. Ne moremo pa preko dejstva. da ni klubov klic po pomoči našel odmeva tam, kjer se ga je najbolj nadejal in od koder bi morala priti izdatna pomoč. Zato je danes klub, ki naj bi bil predstavnik Slovenije v elitni družbi ostalih jugoslov. klubov, v položaju, ki meče čudno, toda pravo luč na našo športno javnost, javne in privatne korporacije. Tako je klubu onemogočeno delovanje v korist nas vseh, saj je pri klubu zbrano veliko število mladine, ki se ji nudi možnost razvedrila, caposlitve, okreipitve in odtujite k vetrnim stalnim vplivom vsakdanjega življenja! V ostalem si mora biti naša javnost na jasnem, da je danes sport kulturni in gospodarski faktor narodovega življenja. Ako hočemo sebi dobro, tedaj se moramo pokazati sposobne, da vodimo športni po-kret, a da pri tem ne zanemarimo najbolj popularne športne panoge. Zato klubovo vodstvo v zadnji uri ponovno apelira in kliče vsem poedincem: Pristopajte v SK Ljubljano, pridite in pomagajte graditi z delom v klubovem odboru! Od javnih in privatnih korporacij pa pričakujemo da bodo gmotno podprli klubova stremljenja! Sicer ne pričakujemo millijonskih podpor, kakršnih so deležni predstavniki hrvaškega in srbskega sporta (n. pr. Gradjanski, Zagreto BSK itd.), toda zmogljive podpore so vsekakor dolžni nuditi tudi Slovenci svojemu predstavniku. Vodstvo SK Ljubljane Te vrstice se čitajo ka»or samo po sebi umljiva Izpopolnitev našega poročila, o nedavnem zboru SK Ljubljane, kj je izzvenel v eno samo prošnjo: Rešimo slovenskega predstavnica v ligaškem tekmovanju! Razmere v Mufeu so ta*o težKe, da jih maloštevilni še zvesti prijatelji Ljubljane komaj vzdržujejo v ravnovesju, če ne bo pomoči kmalu, Se je treba bati najresnejš.h posledic. Bridke so ugotovitve, ki jih je «lubovo vodstvo poslalo v^ej javnosti v premisleK in žalostno je dejstvo, da si mora naš najboljši nogometni klub is'ati podpornikov in delavcev po tej poti. Toda še zdaj se bojimo, da bo ta poziv oBtal Klic zapuščenega v puščavi. Ali res ni v LJubljani ne«aj desetin prijateljev nogometa, ki bi bili voljni prljo-ti za delo, ali res nima Ljubljana in z njo vsa Slovenija toli*o Sredstev, da bi vzdrževala skromno nogometno družino med 12 najmočnejšimi klubi v državi? Potem je res bolje da ostanemo d°ma... Minister za telesno vzgojo med novinarji Beograd, 28. januarja AA. Minister za telesno vzgojo Ante Maštrovič je priredil snoči pri »Primorju« večerjo športnim urednikom vseh dnevnikov Minister si ogleduje razne športne ustanove, zato je želel priti v tesnejše stike tudi z zastopniki športnega tiska. Večerja je potekla v najlepšem prijateljskem razpoloženju in minister je imel priložnost slišati razne predloge in govoriti s poročevalci li-tov o raznih perečih športnih vprašanjih. Bilo je tudi več prisrčnih zdravic. Najprej je minister pozdravil svoje goste in poudaril koristi vzajemnega sodelovanja, ki bo omogočilo, da se začeto delo dokonča v korist našega sporta. Nato so se razni športni uredniki zahvalili ministru in poudarili, da je bilo to prvič, da je minister za telesno vzgojo povabil časnikarje na prijateljski sestanek in jim dal možnost, da ga informirajo o raznih vprašanjih. In res se je med večerjo razvila živahna razprava, ki so se je udeležili skoraj vsi prisotni, na koncu je pa minister Maštrovič v kratkih obrisih podal načrt bodočega dela svojega resora na polju sporta in naglas.il, da vidi v tem sestanku prvi korak za skupno delo in sodelovanje med ministrstvom in športnim tiskom. Medklubske te»me in tekme za Klubsko prvenstvo SK Ilirije v alpski Kombinaciji, ki bi morale biti po prvotnem razporedu v dnevih 4. in 5. februarja v Planici, so bile zaradi preslabih možnosti za trening preložene na poznejši čas. Sestanek predstavnikov telesno vzgojnih in športnih organizacij. Referent za telesno vzgojo pri kralj, banski upravi v Ljubljani vabi predstavnike telesno-vzgojnh in športnih organizacij v Ljubljani na posvet, ki bo v ponedeljek 30. t. m. ob 19. v knjižnični dvorani banske uprave, Bleiweisova c. št. 10. Namen sestanka je zaslišat' pred-stavn ke zgoraj omenjenih organizacij, da bi bilo mogoče gospodu ministru za telesno vzgojo naroda, ki bo v prvi polovici meseca februarja ob'skal Ljubljano, pravilno tolmačti potrebe sporta v dravski banovini. SK Svoboda (Lj.). Zaradi današnje tekme mora biti moštvo, ki je b lo določeno na sestanku, točno ob 12.15 na glavnem kolodvoru. ŽSK Hermes. Danes ob 9. dopoldne v salonu pri šestici občni zbor kluba. Odbor poziva vse članstvo in prijatelje kluba, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže — letos oroslavi klub 201etni-co svojega obstoja! Odbor. Kolesarski občni zbor »Save« bo na Svečnico dne 2. februarja t. 1. ob pol 11. dopoldne v gostilni pri »Amerikaneu«, Florjanska ul., z ob;čajnim dnevnim redom. članstvo se vabi, da se ga sigurno udeleži. Odbor. SK Mars. Občni zbor bo na Sve&rco, dne 2. februarja, ob 8.30 v gostilni Predo-v"č. Mesarska c. št. 4. če ob napovedani uri občni zbor ne bo skleočen. bo pol ure kasneje ob vsaki udeležbi članstva. Vabimo vse člane in vse. ki sìmnatiz'raio s klubom, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. Snežne rarmere Poročilo Tu jskoprometn'h zvez v Ljubljani in Maribor«. SPD in JZSS z dne 28. I. 1939 Pokljuka: —7, sončno, 30 pršiča na 100 podlage. Kranjska gora-Vršič 1523 m: —6. sončno. 120 cm snega, pršič; Bohinj »Zlatorog« 530 m: —2, delno oblačno. 20 cm snega, pršič; Dom na Komni 1520 m: —6, sončno, 60 cm pršiča, 140 cm podlage; Dem na Voglu 1540 m: —5, sončno, 60 cm pršiča, 130 cm podlage; Zelenica 1534 m: —4, sončno, 80 cm pršiča, 120 cm snega; Koča pod Storžičem: —4, sončno, 15 cm pršiča. 50 cm podlage; Dom na Kofcab 1500 m: —6, sončno, 20 cm pršiča, 80 cm podlage; Dom na Krvavcu 1700 m: —4, sončno. 130 cm snega pršič; Velika planina 1558 m: —4, sončno, 80 cm snega, pršič; Jezersko 890 m: —5, sončno, 30 cm snega, pršič; Radovljica: —3, sončno, 10 cm snega; Polževo 620 m: —2, sončno, 8 cm snega, pršič; Kurešček 833 m: —3, sončno, 15 cm snega, pršič; Senjorjev dom 1522 m: —7, oblačno, 15 cm pršiča, 65 cm podlage; Koča na Smrekovcu 1377 m: —4, delno oblačno, 90 cm snega pršič; Sv Lovrenc na Pohorju 483 m: 2, delno oblačno, 15 cm snega; Koča na Pesku 1382 m: —3, delno oblačno, 120 cm snega; Peca 1654 m: —4, sončno, 15 cm pršiča, 60 cm podlage; Rimski vrelec 530 m: —3, sončno, 20 cm snega, pršič. 27. I. 1939 Menina planina 1508 m: —5, oblačno, 80 cm snega, pršič; Celjska koča 700 m: —2, 10 cm snega, osrenjen; Iz Zagorja —z Občni zbor Obrtnega društva v Zagorju. ki je bil zadnjo nedeljo v salonu rudniške restavracije, je bil prav dobro ob skan. Obrtno društvo obstoja že nad 10 let ter je v tej dobi v socialnem in gospodarskem pogledu nudilo siromašnim slojem veliko pomoč, škoda, da zaradi pomanjkanja stanovske zavednosti pri nekaterih obrtn'kih društvo nima več članov. Poroč la funkcionarjev izkazujejo lepe uspehe. Odbor je dobil zahvalo. Ker je dosedanji agilni predsednik g. Lojze Bazelj odločno odklonil novo izvolitev, je bil na njegov predlog izyoljen za predsednika g. Jože Türk. V novem odboru je več mladih moči. kar je tudi jamstvo za uspešno delovanje društva. ?ostani in ostani član Vodnikove drn2be! Iz Julijske krajine Populacijski fenomeni na Goriškem Te dni je izdal dr. Vncene Catte, ravnatelj uradov goriškega korporacijskega sveta, razpravo o populacijskih problemih goriške pokrajine. V njej obeležuje nekaj pomembnejših dejstev, ki pričajo o nekaterih populacijskih in tudi rasnih posebnostih pokrajine. Navajamo jih po obširnih izvlečkih, iz knjige, ki so jih objavili italijanski listi. V prvi vrsti ugotavlja pisec na osnovi stafstičnih podatkov iz let 1910, 1921 in 1931, da je moški element v številčni premoči nasproti ženskemu. Ta premoč se kaže v vsej Julijski krajini in predstavlja njeno posebnost nasproti drugim pokrajinam države, a v goriški prihaja najbolj do izraza. Obče je znamenje vitalne moči primitivno zdravega naroda. V goriški pokrajini se ta premoč moških prebvalcev tudi po vojni sorazmerno ni mnogo spremenila, posebno ne pri moških v starosti do 40 let. Poznejši letniki so spričo vojne naravno v obratnem razmerju z ženskim elementom. Nedvomno bi se morala pri presoji razlogov tega obratnega razmerja poleg vojnih žrtev primerno upoštevati tudi obča odselitev domačega elementa iz dežele v drugi polovici desetletja 1910—1920, ki je bila zopet znatno močnejša pri moškem, kakor pa pri ženskem spolu. Dr. Catte uvršča goriško pokrajino na osnovi svojih navedb, podanih z biološkega in gospodarskega vidika, med tip:čno italijanske dežele. Kot poseben argument za to mu služi celo okoliščina, da se je, kakor beleži »Gazzettino« »spričo radikalno različnih ras 5n populacijskih posebnosti (od 1000 prebivalcev je bilo po italijan- Drobne novice Nova grobova. V Ricmanjih pri Trstu so v sredo 25. januarja položili k večnemu počitku vzornega družinskega očeta in zavednega moža, dolgoletnega cerkovnika Miho Kureta. Pokojnik je vzgojil svo j. h deset otrok v duhu tradicij domačega kraja. šest jih ž'vi v Italiji, štirje pa so našli novo domovino v Jugoslaviji. Kako priljubljen je bil Kuret v domačem kraju in daleč naokoli, je izpričal tudi pogreb, katerega se je udeležila duhovščina, predstavniki oblasti ter veliko število prijateljev in znancev, ki so ga spremili na zadnji poti. — V Dobravijah na Vipavskem je pred dnevi umrla ga. Rozalija črnigoj, roj. Kravos. Dosegla je redko starost 96 let. Pogreba pokojnice, ki je bila znana daleč preko meja. svetokriške občine, se je udeležilo mnogo ljudi. Preostalim naše sožalje! Pred goriškim sodiščem je b:l v četrtek proces proti 38 let staremu Stan slavu Ni-kolavšiču iz števerjana in 40 let staremu Albinu Mijanu iz Ločnika pri Goric\ Lani sta se brez potnega lista odpravila čez mejo, a sta se kmalu spet vrnila domov. Obsojena sta bila na zaporno kazen po 6 mesecev ter na globo po 2000 Ur. Prijavljen pa je bil sodišču 351etni Rafael Križ-man iz Rihemberka. ki je pred dvema tednoma zbežal preko meje. Hripa. Proti koncu starega leta je začela v Trstu in okolici razsajati hr pa. Bolezen je dobila zadnje dni ep demični značaj, čemur je še precej pripomoglo južno vreme. V mnogih primerih se je pri bol-nik'h razvila pljučnica, ki je zahtevala tudi že po 30 žrtev na dan. Smrtnih primerov v Trstu že zlepa ni bilo toliko. Posebno težko so prenesli bolezen starejši ljudje. Influenca se širi tudi na deželi. Spričo nove rasne politike so pričeli žid-je v zadnj'h mesecih kar v množicah prestopati v katoliško veroizpoved. Lani se je v Trstu pokristjanilo skoraj 700 Židov, približno ena desetina vsega židovskega prebivalstva tržaške pokrajine. Toliko spreobrnjencev trža-ško-koprska škofija zlepa še ni doživela. Voda v Istri. Pred dnevi so napeljali spet v nekaj istrskih vasi vodo iz štivanskih studencev. Vodo so dobile predvsem Leva-de in Oprtalj. Konzorcij za istrski vodovod, v čigar območje spada 46 istrskih občin, je izdal za vodovodne naprave in napeljave doslej že 87 milijonov lir. Vodo so napeljali v glavne kraje 14 občin. Na železniški progi Trst—Reka nameravajo uvesti motorne vlake, ki bodo po napovedih železn:ških strokovnjakov vozili z brzino 80 km na uro. tako da bo trajala vožnja od Trsta do Reke le 2 uri. Motorni vlaki naj bi na tej progi vozili že prihodnji mesec. Pri gradnji nove električne centrale v Ložicah blizu Anhovega ob Soči, se je pretekli ponedeljek smrtno ponesrečil Aleksander Kleč iz Tolmna. Z večjo skupino delavcev je bil zaposlen pri razstreljevanju skalovja, skozi katero nameravajo izvrtati predor, da bi po njem napeljali Sočo v novo podzemsko električno centralo. Ko so baš razstrelili velik skalnati blok, se je na Kleča zvalila skala, ki je b;la težka več stotov. in mu zdrobila prsni koš ter lobanjo. Kleč je bil pri priči mrtev. V Tržiču grade nove 10.000tonske tovorne ladje za družbo Sidarma. Ladje so vse istega tipa. že to leto bodo prve tri motorne ladje dograjene. Zgradili pa bodo za omenjeno družbo še nadaljnje tri take mo-tornike. V goriški okolici se je nevarno ponesrečil 181etni Konrad Soms č iz Gorice. Z motornim kolesom, na katerem je nastal defekt, se je zaletel v kamen ob cesti. Pri padcu je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, kjer mu zdravniki skušajo rešiti življenje. Velik požar. Preteklo sredo je nastal v Bovcu v gostilni »pri Zvezdi«, ki je last Ferdinanda Mlekuža, velik požar. Vse kaže, da so ga povzročile iskre, ki so iz dimnika zašle na podstrešje hiše, na katerem je bilo okrog 70 stotov sena. Ogenj se je zaradi močnega vetra naglo razširil, tako da so se morali gasilci in vojaki, ki so prihiteli na pomoč, dolgo boriti, da so ga vsaj delno omejili. Požar je uničil ostrešje velike stavbe, vse seno. okrog 200 m drv in mnogo pohištva. Lastniku in najemnici, ki je imela v najemu gostilno, je povzročil okrog 35.000 lir Škode. Gorelo je v sredo tudi na posestvu Josipa šemrova na Novem svetu pri črnem vrhu. Tu je požar uničil sen k in prav velike množne soia, škode je bilo za 17.000 lir. ki je bila pa vsa krita z zavarovalnino. Izžrebane loterijske Številke: Bari 76. 55, 48, 85 71; Benetke 58. 84, 13, 51, 32; Florenca 24, 40, 12, 77, 30; M sem «n Kiiiri ta «rr. ìkirr tvrdRnrn Izredii' snnsfc» ia-tnnsti »n trij los ti SI v< pinti dOl jue'nc izKuànif. v izdavi Kiavirjf-v Dresenef* IzpnsnjevinJP P« O») ia dnfiSlb onpollb \\ n rb » nek oovmio mavirjev LJGBLJA.NA vilklnSirpva cesta on FraniMSKansK' -Pi-kv^ 0D0N KOUTNY kot soprog, potrt od žalosti ter ginjen preobilnih dokazov simpatij do moje prerano preminule ljube ženke Amalije se tem potom ISKRENO ZAHVALJUJEM VAM VSEM, VSEM ki ste pomagali lajšati njene zadnje ure, ter dali na katerikoli način izraz sočutja. V prvi vršiti pa Vam velespoštovani gospod dr. A. Volavšek. Četudi r.i bila nobena, zdravniška veda kos odpraviti zle posledice hrabro prenešenih kupov nezasluženega gorja, ki so razjedali skozi štirinajst let njeno z granitnimi kremplji okleščeno srce. ste ji pa le Vi, gospod zdravnik, s svojo vedo in pomočjo najnulejšega sodnika našega, neštetokrat rešili in podaljšali na nitki viseče življenje. V minulih bridkih časih ji nudili zdravniško in moralno pomoč celo nesebično, kar Vam more edlnole Bog poplačati. NAM VSEM PA, KI SMO POZNALI NJENO BLAGO DUŠO BO PA OSTALA RAJNKA V NAJBOLJŠEM SPOMINU IN ZA VEČNO VKLESANA NE V HLADNEM NEIZPROSNO TRDEM MARMORJU TEMVEČ V NAŠIH TOPLIH SOČUTNIH SRCIH KOT VZOR SKRBNE, VERNE IN DO DNA DUŠE POŠTENE ŽENE IN DRUŽICE. Maša zadušnica se bo darovala dne 30. januarja 1939 ob 6.30 v farni cerkvi sv. Frančiška v šiški. Sveže najfinejše norveško ribje olje 3e priporoča bledim in slab"t tnrr iseham Lz lekarne dr G PICCOLI J A v LjuhijanJ i AKKOVE KAPLJICE so že 150 let preskušene in kot najboljše zdravilo priznane kapljice za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. 1 steklenica din 22.—. Ako ste bolni na želodcu, pišite takoj na: ogl. Reg. s. br. 1990-1935 GRADSKA LJEKARNA, ZAGREB 5, GORNJIGRAD. štiri ali petsobno stanovanje v centru ali v vili ob Tivoliju išče stalna in solidna stranka brez otrok za maj. — Nujne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Komfortno«. ND;.ZA5TI]P5TYD iraÄEVA 10 ä: Velika tovarna vagonov potrebuje več ključavničarjev, stru-garjev in elektrovarilcev. Javiti se je pismeno na »Prcp-tgando« a. d., Beograd, prej. Jug. Rudolf Mosse d. d., poštni predal 409 pod »1088«. v Rogatcu 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, kleti, shrambe, hladilne naprave, obsežen zelenjadni vrt. z vsem inventarjem, oddamo v najem. Sredi trga, 10 tujskih sob. Ponudniki, ki bi mogli izvrševati tudi mesarsko obrt, imajo prednost. Ponudbe z navedbo jamstva poslati CELJSKI MESTNI HRANILNICI V CELJU. ittauiiBUftmisiiiatfiBiiiiivHiiiimMil ZA USTANOVITEV velike mesne in konzervne industrije IŠČEM družabnikov z večjim kapitalom. Ponudbe pod šifro: »Rentabilno« na oglasni oddelek »JUTRA«. ■■«■■'■UMBMuuiBflBsaam mizarsko in pogrebno podjetje M. Gogala na Bledu ima v zalogi vsakovrstne lesene in kovinaste krste z vložki za prevoz in grobnice od preproste do najfinejše izdelave. Obenem Vam nudi vse zraven spadajoče potrebščine, dekoracijo sobe itd. po znatno znižanih cenah. V slučaju potrebe kličite telefon št. 352 in zahtevano se Vam v najkrajšem času dostavi na dom. Postrežba točna, plačilni pogoji ugodni. RAZPIS 1 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje za novo stavbo v Celju ob Krekovi cesti oddajo težaških, zidarskih, železobetonskih, kamnoseških, tesarskih, krovskih in kleparskih del, ter za stavbo v Kranju ob državni cesti na Bled oddajo mizarskih del ter vodovodne instalacije in sanitarne opreme« Vsi potrebni podatki, kot razpis, proračun in načrti se dobe od 3. n. 1939. dalje v gradbenem oddelku Pokojninskega zavoda, Ljubljana, Gajeva ulica 5-11, soba št. 221. Zapečatene ponudbe, opremljene v smislu razpisa, je vložiti do 14. J2. 1939, 12. ure opoldne v vložišču Pokojninskega zavoda, Gajeva 5-L, soba št. 122. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani RG. Ti 46 Strel u grajski knjižnici Roman Priča: »Videti je, da ne. Saj vam hočem samo razložiti, da je bil Murr zato tako vesel, ker ga je imel pod kapo.« Kronski sodnik: »Morda bi bil kdo tako prijazen in bi mi razložil, kaj hoče priča s tem povedati?« Polkovnik Winter je poskočil in šepnil gospodu Mallabyju nekaj na uho. »Povejte mi, Meredith«, je vprašal stotnik Bella-my, »ali je ta Tracy res tako bedast, kakor je soditi po njegovem obrazu in govorjenju?« »Nikakor ne«, je odvrnil John Meredith. »Saj bi tudi skoraj ne bilo mogoče«, je menil scotlandyardski izvedenec. Kronski sodnik: »Kako se je izražala nenavadna — ehm — razigranost gospoda Fawcetta?« Priča (nedoločno): »Mda, sam ne vem, kaj naj rečem. Vedel se je, kakor da bi mu bili pravkar poslali ček za nekaj tisoč funtov.« Kronski sodnik: »Res je bil dobil pismo?« Priča: »Pismo?« Kronski sodnik: »Ali ste to samo tako rekli ali imate res vzrok za domnevo, da je dobil takšno vsoto?« Priča: »Da, kakopak, še malo ne.« Kronski sodnik: »Kako naj razumem ta odgovor?« Priča: »Zelo preprosto, se pravi, rekel sem samo tako, in povsem neznano mi je, ali je res dobil kako pismo ali ne.« Kronski sodnik: »Teh dva tisoč funtov ni po tem takem v nobeni zvezi s stvarjo?« Priča: »Da, kakopak, seveda ne. Se pravi, jaz vsaj ne vem. Morda je res prejel denar, a reči sem hotel samo, da je bilo videti .kakor da bi ga bil dobil.« Kronski sodnik: »Zdel se vam je torej praznično razpoložen?« Priča: »Da, seveda, a to sem že povedal.« Kronski sodnik: »Hvala, stotnik Tracy. Zaslišanje je končano.« Priča: »Ali vam ne morem biti z ničimer več na uslugo?« Kronski sodnik: »Mislim, da ne.« Priča: »Sami boste pač najbolje vedeli. Sluga pokoren.« Kronski sodnik: »Na vrsti je lady Colchestrska!« Pamelina izpovedba Pamela je prebledela, ko je začula svoje ime. Stara grofica se je v skrbeh ozrla na njen odločni obrazek in ji stisnila roko. Nato je z grmečim glasom zašepetala: »Temu Wallabyju se le nikar ne daj oplašiti, dete!« Polkovnik Maiwaring se je sklonil k nji in mirno popravil: »Mallaby se piše, ne Wallaby.« »Saj tako pravim. Wallaby, kakor mali kenguruji. Gotovo je doma iz Avstralije.« Grofica vdova se je debelo in hrupno zasmejala, tako da je kronski sodnik z nagrbančenim čelom poškilil izza naočnikov. Pamela je odgovarjala na vprašanja zelo tiho, toda s povsem obrzdanim glasom. Kronski sodnik: »Torej ste šli po rutico, lady Colchestrska? In kaj ste delali ta čas, ko ste bili v hiši?« Priča: »Pisma sem pisala.« Kronski sodnik: »Ali bi bilo moči dobiti ta pisma na ogled?« Priča (se obotavlja): »Nisem... nisem jih dala na pošto.« Kronski sodnik: »Ali ste bili od usodnega dogodka tako pretreseni, da ste to pozabili?« Priča (se hlastno, z izrazom skrbi ozre na kronskega sodnika): »Ne. Jaz ... Težko je razložiti. Mislim namreč ... da jih ni bilo več treba odpošiljati.« Kronski sodnik (nagrbanči čelo): »Ne razumem vas docela, lady Colchestrska. Vsako pismo je treba dati na pošto. Ali hočete morda reči, da ste se premislili in jih niste oddali?« Priča (se oddahne): »Da, tako je. Premislila sem se.« Kronski sodnik: »Torej še imate tista pisma?« Priča: »Oh!« Kronski sodnik: »Ali vas smem opozoriti, lady Colchestrska, da še niste odgovorili na moje vprašanje?« Priča (zbegana gleda okrog sebe): »Ne, seveda ne. Vprašali ste, ali jih še imam?« Kronski sodnik (jo trdo pogleda): »Da. Ali jih še imate?« Priča (kakor da bi si hotela odpeti obleko): »Da.« Kronski sodnik: »Torej jih lahko predložite, če bi bilo treba?« Priča: »Da... mislim, da.« Kronski sodnik: »Komu ste pisali ta pisma?« Priča: »Oh, nikomur takemu, da bi bilo važno.« Kronski sodnik: »Bi nam povedali imena?« Priča (težko dihaje): »Prav za prav je bilo samo eno pismo... in nerada bi... Ali moram povedati?« Kronski sodnik (mirno): »Lady Colchesf~ka, kakor sami pravite, niste pisali nikomur takemu, da bi bilo važno. Torej pač ne morete imeti pomislekov, da nam ne bi povedali imena.« Priča: »To je seveda res, a zadeva je povsem osebna.« Kronski sodnik (strogo): »Tudi smrt je povsem osebna zadeva, in mi tu preiskujemo smrt človeka, ki je umrl od tuje roke. Ako je vaše pismo v ka-i zvezi s stvarjo, pomeni vsako prikrivanje hudo krivico. Ali je bilo pismo namenjeno komu v hiši?« Priča (obupano): »Rada vam pomagam, kakor vem in znam, ali — « Pamela je premolknila in se bolestno ozrla na Mereditha. V njenih velikih, temnih očeh je bilo obupno vprašanje. Meredith se je rahlo nasmehnil in nalahno pokimal, pri tem pa z ustnicami oblikoval besede: »Le govorite! Pogum!« Priča (z vidnim naporom): »Pismo je bilo namenjeno nekomu v hiši.« Kronski sodnik: »Komu?« Priča (s pobešenimi očmi): Gospodu... Faw-cettu.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dm 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas» Din 20.—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od OglaSnega)Oddelka.JmS< QJg J.. v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 din, davek j Clin, za šiiro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Kdor želi preživeti nekaj nedeljskih ur v prijetni domačnosti ob dobrem vinu in jedilih, naj gre v gostilno »Pri universi« v židovsko ulico. Po 6trežen bo z najboljšimi vini in jedili. 1736-18 Kdor se želi razveseliti tn naplesati, mora danes na koncert k Fab-j an priti. Glince c IX 1726-18 Gostilna Putrich f uredi danes domačo zabavo s plesom, izborna v:na, gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni. 1850-18 Od vseh dekletov cvet iz vseh najlepših let se z; njimi zavrtiš, če k Bausu prihitiš. Gostilna Kramar na Dolenjski cesti. Igra »Ton-ton« orkester. 1861-18 INSERIR A JTE V »JUTRU« ! Gostilna Martine Zg. šiška, Vam nudi dobro postrežbo in prijetno zabavo, vsako nedeljo koncert. 1889-18 Danes se boste zabavali najbolje in najceneje v gostilni pri Panju Vegova 10. Toči se lz borni dolenjski cviček in fina štajerska vina, dobavljena direktno od vinogradnikov. Vedno in ob vsakem ča su razna topla in mrzla jedila, domače krvavice, pečenice, itd.. Danes ln vsak večer igranje lepih komadov na klavirju,, petje, biljard ln druge domače zabave, zato zahajajte vedno in ob vsaki priliki le v Vegovo ulico 10 v gostilno k Panju. Ne pozabite ln pridite še danes, kamor boste še vedno radi zahajali tudi v naprej. Se vljudno priporoča in vas vabi TONE HTJČ. 1831-18 G. Ih. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Z vrečo, vrvjo in nevarno rutico sta se splazila k spečemu gorili... Stanko mu je podržal rutico pod nos, Janko mu je pa nataknil vrečo na glavo. Z vrvjo sta zvezala žival tako trdo, da se nikakor ne bi mogla ganiti, če bi se zavedla. Nato sta z velikim trudom snela kapitana z veje in ga postavila na noge. "V/ r Ji m: mi :,ll! 67 »Ta je bila pa res huda!« je rekel kapitan. »A kako spravimo opico s seboj?« — Tedajci se je grmovje razgrnilo in pokazala sta se dva črnca. Iskala sta zelišč za Utemetutija, svojega glavarja, ki so ga strašansko boleli zobje, in zdaj sta si mislila: »Nu, če znajo ti ljudje kar tako, tebi nič, meni nič, ugnati velikega gorilo, bodo gotovo tudi znali ozdraviti zobobol!« Službo dobi deseda i din, davek t lin, za šllro ah dajanje •ìaslova 5 din Najmanj SI znesek 17 din. Natakarico simpatično, staro do 27 let, sprejmem v Ljub ljani, z nekaj kavcije. Naslov v vsen posloval. Jutra. 1621-1 2 šivilji za perilo za moške srajce proti do bn plači, hrani .n stanovanju sprejme za stalno izde-lovalnica perila Diitsch, — Pančevo. 83 1 Natakarico takoj sprejmem za gostilno oziroma buffet v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zmo2na kavcije.» 1629-1 Zanesljivega uradn'k? mlajšega, zmožnega slo venskega, srbohrvatske ga in nemškega jezika takoj sprejme industrijsko podjetje v Ljublja ni. Ponudbe na ogl. od Jutra pod »Zanesljiv uradnik.« 1623-1 Sobarja in kuharico iščemo za beograjsko hišo. V pošev pridejo samo z dolgoletno prakso in prvovrstnimi spričevali. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na Propaganda, Beograd, pošt. pret. 409 pod »1089«. 1525-1 Natakarico pošteno, prijetne zunanjosti, staro do 25 let sprejmem s 15. februarjem. Interesentke naj se osebno zgiase pri Cilki Lukež, gostilničarki v Brežicah. 1596-1 Kontoristko dobro strojepisko, zmož no slovenske ln nemške stenografije, sprejme ve čje podjetje v Kranju Gospodične, ki so službovale v kakšnem tr govskem podjetju imajo prednost. Ponudbe pošljite pod »Nastop 1. marca ali aprila* na ogl. odd. Jutra". 1593-1 Perfekten železninar ki je vešč tudi v barvni stroki, dobi stalno mesto. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Piačilo co zmo* lfNSt!.« 1594-1 Natakarica zmožna nemščine, per-fektna, vljudna, delavna, se takoj sprejme. Sliko pošljite na ogled in hišni hlapec izurjen nekoliko v vrtnarstvu, e takoj j/prejirie F.e stavracija Sevnica.. 1597-1 Trgovski pomočnik mlajši, dober prodajalec za trgovino mešane stro ke, v okolici Maribora, dobi mesto. Ponudbe na podruž. Jutra v Maribora pod »Maribor — okolica 100«. 1535-1 Šiviljo samostojno, z obrtjo, dobrim okusom, z nekaj denarja, iščem. Ponudbe pod »Kompanjonka na dobri točku na ogl. odd. Jutra. 1479-1 Uradnico po možnosti z nekaj prakse v gradbeni ali nudbe z navedbo zah-sorodni stroki iščem. Po tevkov na Iv. Plemelj, gradbeno podjetje, Bled 1508-1 Delovodja trgovsko izobražen se sprejme za manjše podjetje. Absolventi delo-vodske šole imajo pred no6t. Lastnoročno pisa ne ponudbe na podr. Jutra v Celju po^ »Na tančen« 1668-1 Zanesljivo dekle mlado, čedno, ki ima veselje do kuhe, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra spričevala«. 1550-1 Kuharico zmožno dobre kuhe, ze lo snažno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela iščem k obitelji brez otrok. Naslov v po-slovaln. Jutra. 1662-1 Kontoristko s trgovsko prakso za pol dnevno službo sprejme manjše podjetje. Lastno ročno pisane ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Samostojna« 1667-1 Plačilni natakar(ica) dobi mesto takoj. Pogo ji strokovna izobrazba, večletna spričevala, da sta služila v večjih restavracijah. — Kavcije zmožni naj pošljejo ponudbe s sliko na podr. Jutra Maribor pod »Loterija. 1671-1 Natakarice servirke sprejmem takoj. Pogoj, da govori slovensko in nemško in da sta služili že v večjih restavracijah. Ponudbe s sliko na podr. Jutra Maribor pod »Loterija« 1673-1 Šofer mehanik, ki je vešč samostojnega popravila z večletno prakso dobi me sto k tovornemu avtomobilu. Nastop 15. febr. Ne starejši od 30 let. Kavcija 5000 din Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Blitz«. 1595-1 Trg. pomočnico s kavcijo 30.000 din takoj sprejmem. Senitev ni izključena. Cenj. po nudbe na ogl. odd. Jutra v Ptuju pod »Promet«. 1587 1 2 frizerki brivskega pomočnika do bre moči ter vajenko, i atera že dela, sprejm--takoj Dolar Stane, Dol. Logatec. 1609-1 Vrtnarskega pomočnika po možnosti z znanjem sadjarstva iščem. Herz-mansky, Ljubljana, vrt narstvo, Večna pot 59. 1734-1 Modistinja samostojna moč dobi službo. Japelj Fatur, Nabrežje 20 septembra št. 2. 1730-1 Za slaščičarno iščem prodajalko trgovsko naobraženo, vesele narave z znanjem nem ščine Plača 500 din in vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. Ponudbe s sliko in spričevali in z znamko za odgovor na oglasni oddelek Jutra pod »Prijazna mlaj ša moč« 1743-1 Prodajalka dobi mesto v trgovini z meš. blagom tik Ljubljane. Ponudbe sprejema ogl. odd. Jutra pod »Sposobna samostojna moč« 1747-1 Kuharico za vsa hišna dela z lepi mi spričevali k 3 odraslim osebam iščem za 15. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Urna in čista« 1674-1 Prodajalko izvežbano, za večjo pekarno sprejmem. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod šifro »Dobra moč.« 1853-1 Plačilna natakarica z znanjem nemščine in zmožna kavcije dobi ta koj službo. Ignac černe Jesenice, Kralja Aleksandra trg 3. 1694-1 Pridno dekle za vsa hišna dela pri dveh osebah v Beogradu sprejmem. Ponudbe s sliko in podatki prejšnjega službovanja posla ti na: Petan, Beograd, pošta 1, predal 909. 1650-1 Modistko izvežbano sprejme Stana Gregore, šmartinska c. 8. 1754-1 2 fotografska pomočnika dobita stalno službo v Ljubljani. Istotam se sprejme fotografski vajenec. Naslov v vseh poslovalnicah Jura. 1731-1 Absolventa sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlajša moč» 1724-1 Postrežnico mlado, iz boljše hiše, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna«. 1833-1 Izvežbane pletilje za stalno sprejmem v Ljubljani. Naslov v seh poslovalnicah Jutra. 1834-1 Modistko samostojno, za stalno sprejme salon »Chic« Ljubljana, Wolfova 3. 1723 1 Mesarski pomočnik vešč prašiče iz kože devati in izurjen v drugih delih, dobi takoj mesto. — Franc Ocvirk, mesar, Povšetova 38, Ljubljana. 1912-1 Čevljarski pomočnik dober prikrojevalec, dobi stalno službo! — Pogačar, Kamnik. 1783-1 Sobarica urna in snažna, vajena nekoliko šivanja, ki je služIla v boljših hüah. dobi mesto s 15. februarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1864-1 J t g m g I B s ■ ! ia a a 9 Zivél nekoč je Miškolin, rodil se mu je brihten sin, in sinko spet dobil je sina, krstil ga je za Miškolina. Takó je šlo iz roda v rod. Vsak Miškolin je bil gospod. To pa zató, ker dobri očka mu dal je nekaj pripomočka: »Da boš učakal srečne čase, fant, v »Jutro« svoje daj oglaseJ« m i S 1 II ■ m I 1 I «HttfiaiiimawniNvi Modistinjo prvorazredno, res samo stoj no sprejme salon Ag neza, Zagreb, Draškovi čeva 9. 1695-1 Dobro učenko pošteno sprejmem z vso oskrbo v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na Slava Gosti, Pregra da, savska banovina. 1698-1 Samostojno kuharico obenem gospodinjo za gostilno starejšo, ki je že vodila gostilniško kuhinjo sprejmem. Ponudbe podr. Jutra Ptuj pod «Izvežbana kuharica» 1691-1 Korespondenta z znanjem slovenskega, srbohrv. ln nemškega jezika popolnoma samo stoj nega išče Industrijsko podjetje. Ponudbe z navedbo referenc na ogl odd. Jutra pod šifro »28139« 1714-1 Korespondenta (-injo) s perfektnim znanjem tudi v pisavi obeh državnih jezikov in nemščine, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Perfekten«. 1838-1 Postrežkinjo mlajšo, za ves dan, za vsa gospodinjska dela, ki zna voziti kolo, sprejmem. Sv. Petra c. 27-1. 1851-1 Začetnico s trgovsko šolo z znanjem srbohrvaščine — preprostih staršev sprejmem. Ponudbe s popisom na ogl. odd. Jutra pod »Delavoljna«. 1847-1 Tkalskega mojstra tkalne šole dobro Izurjenega sprejme večja tkalnica. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Samostojen 1« 1725-1 Frizerko sprejme kot družabnico salon v sredini mesta. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »2345«. 1845-1 Hišnik - vrtnar se sprejme v novi vili Za opravljanje vrta dobi lepo, suho stanovanje lz sobe, kuhinje ln vseh pritlklin. V poštev pridejo le izučeni vrtnarji, ki imajo pri kakšni vrtnariji stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje.« 1863-1 Postrežnico snažno, zdravo, vajeno pospravljanja, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1909-1 Likarico za fino moško perilo takoj sprejme Mlakar, še-lenburgova ul. 4. 1869 1 K otrokom Iščem zanesljivo in zdra vo dekle s perfektnim znanjem nemščine Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večkratna pra ksa.« 1870-1 Kdor vloži Din 5 do 10.000 dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna bodočnost 10.000« 1735-1 Stalno namestitev na podlagi fiksuma, provizije nudim resnim agilnim ljudem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zavarovalnica«. * 1817-1 Prvovrstna frizerka samostojna, vljudnega vedenja, dobi stalno služ bo. Frizerski splon Paradiž, Maribor, Koroška cesta 7, 1899-1 Pridno dekle pošteno iščem za razna-šalko v cvetličarni. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1795-1 Postrežnico ki stanuje pri svojcih, sprejmem za dopoldan ske ure. Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 7-1., vrata 9. 1785 1 Spretna sobarica ki zna šivati in govori nemško ali italijansko, dobi stalno službo. Naslov v vseh posloval. Jutra 1790-1 Hišnica dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čista.« 1800-1 Trgovski pomočnik izučen v železnim, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten m pošten.« 1803-1 Frizerko prvovrstno delavko, ta koj 6prejme salon v cen tru. Ponudbe pod »1938« na ogl. odd. Jutra. 1844-1 Mladega trgov. sotrudnika sprejme tehnična trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligenten.« 1882-1 Službe išče Jsaka Deseda 50 pai la ■ ek 3 din «a iifre ai lajanje aaslova 5 lic lalmanlš* znesek 12 dir Službe išče oivši kovinar, zanesljiv in pošten. Sposoben zlasti za slugo aH skladi ščnika Sprejme tudi vsak priložnostni zaslužek Ponudbe pod »Poštenjak« na ogl. odd Jutra. 1664-2 Hotelska kuharica samostojna, specializirana tudi za srbsko kuhinjo išče mesta. Vajena sezonskega posla. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Perfextna« 1529 2 Prijazna mladenka prosi službe blagajni-čarke v kakršnem koli podjetju. Položi visoko kavcijo ali garancijo v gotovini. Gre tudi kot prodajalka v buffet ali slično. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna ln zanesljiva« 1617-2 Prodajalka mešane stroke z večlet no prakso ln nekaj nem ščine želi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rada delam.« 1601-2 Prodajalka išče mesto. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vajena strank.« 1545-2 Manufakturist mlad, želi na lastno željo premenjati <=''-*•--. Nastop z marcem ali a-prilom. Ponudbe nau6i. odd. Jutra pod »bngros ali detail«. 1554-2 Prodajalka verzirana v vseh strokah, želi zaposlitve pri ugledni tvrdki. Pomagala bi tudi v gostilni. Ce njene ponudbe na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Pridna in poštena« 1573-2 Službo gospodinje pri samostojnem, mirnem gospodu želi 321etna, zdrava, snažna in zanesljiva, vešča v gospodinjstva. Ponudbe na podruž. Jutra v Mari boru pod »Reflektiram samo na stalno službo.« 1534-2 Kmečki fant zdrav in močan, star 15 let se želi izučiti za av tomehanika. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Pošten« 1665-2 Trg. pomočnica zmožna manufakture, špecerije in gospodinjstva išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ptuju pod »Nastop takoj.« 1586-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost z dobrimi izpričevali zmožen vodstva podružnice in vodstva torespon-dence želi s 15 februarjem spremeniti službo. Gre tudi v skladišče in lahko nudi pismeno jamstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Vesten in zmožen.« 1774-2 Perfektno sobarico zna servirati išče službo pri boljši rodbini. Ponudbe pod »Pridna in poštena« na ogl. od-Jutra. 1732-2 Šofer — mehanik Išče službo k osebnemu ali tovornemu avtu. Ne-omadeževan, trezen, posten ln zanesljiv. Služ bo lahko nastopi takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren vo zač« 1733-2 Šivilj a išče mesto, gre tudi na dom. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Pridna 1729 2 Mlad moški >ošten, priden, trezen, išče kakršnokoli zaposli .av. Vojaovine prost. Po odd. Jutra pod »Dobra služba* 1737-2 Samski vrtnar vojaščine prost vajen vseh sadnih in vrtnih kultur išče službo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen« 1681-2 Gospodična mlada, simpatična išče mesto gospodinje najra je pri samostojnem go spodu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Varč na« 1709-2 Manufakturist z večletno prakso, 31-leten, samski, samostojen, bi premenil mesto Dopise na ogl. odd. Ju tra pod »Agilen manufakturist« 1638-2 Manufakturist 321eten s 15 letno prak so, samski, uslužben pri večji tvrdki želi preme stitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojnost« 1637-2 Trgovski pomočnik mlad, lep, spreten pri svojem delu boljše rod bine z dobrimi spričeva 11 z lepo preteklostjo iz učen v boljši večji de-želski trgovini z dovršeno trg. šolo, želi preme niti svojo službo v mesto v večjo trgovino ali v prodajalno čevljev ka kor Bata ali Peko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridobitev strank« 1642-2 Prodajalka — poslovodkinja želi premeniti mesto. Pi sati na ogl. od. Jutra pod »Zanesljiva 88« 1767-2 Natakarica z večletno prakso kavči je zmožna išče mesto v ali izven Ljubljane Pre vzame tudi na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in poštena natakarica«. 1704-2 Natakarica išče službo. Dobra ser-virka, nastopi lahko ta koj. Zmožna kavcije. Fa ni Adamič, Ig 58. 1639-2 Pridno dekle pošteno, vajeno vsakega dela, zna kuhati, Išče službo za takoj na Jesenicah. Gre tudi za postrežnico čez dan. Na slov v podr. Jutra Je senice. 1693-2 Šivilja pomočnica išče službo ev. s stanovanjem v hiši Gre tudi v prakso v boljši salon. Ponudbe pod »Marljiva šivilja« na ogl. odd. Jutra. 1768-2 Dekle 22 let, vajeno nekaj kuhe, šiva nja ln vseh hišnih del govori perf. nemško na stopi takoj ali pozneje, plača po dogovoru. Ponudbe na Mlcika Vido-vič. Sv. Vid pri Ptuju. 1706-2 Za strežnico za dop. in popoldanske ure, išče službo Štefka Do-blekar, Fužine, št. 14 pri Lj ubljani. 1822-2 Korespondentka samostojna, s prikso za slovensko, srbohrvatsko in nemško dopisovanje, z znanjem stenografi), išče službo. Ponudbe na ogl. odd. J utra pod »Iniciativa«. 1824-2 Dekle 28 letno, vajeno vseh gospodinjskih del in nekaj kuhe, išče službe kjerkoli za nizko plačo. Naslov v vseh posto-valnicah Jutra. 1804-2 Postrežnica mlada, vajena vsega dela, išče mesto — dopoldan. — Tyrševa 29-111. pri Istenič. 1811-2 Začetnica dobra strojepiska in ste-r.ografka, hitra računa-rica, išče službo, tudi kot praktikantka, v Ljubljani ali na deželi Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopi takoj 99«. 1796-2 Šivilja vešča privatnega šivanja gre šivat kamorkoli že po zmerni ceni ali tudi v primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »Izurjena šivilja«. 1818-2 Šivilja za vse pride na dom. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1848-2 Brivski pomočnik mlad, dober išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1913-2 Gospodična stara 21 let, vajena gostilne, želi službo kot začetna natakarica ali samostojna gostilniška kuharica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1894-2 Potnik avtovozač sprejme službo. Cenj. ponudbe in pogoje na podružnico Jutra v Mariboru pod »Agilen 369«. 1891-2 Šivilja gre na dom za vsakovrstno fino in priprosto šivanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna natančna«. 1884-2 Zaslužek seseda i din. davek 3 din za šltro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Prepisovanje na stroj in razmnoževanje vsakovrstnih tekstov v slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in italijanščini, izvršujem točno in solidno po zmerni ceni. Naslov v vseh pošlo* valnicah Jutra. 1916-3 SERIRAJ V „JUTRU" l piniiniimiMnniiumiinimmiiiui^iiinnitiinii^ Vajenci (ke) Beseda i din. da ve* dui za Sliro aii uujanj< Bsajuva a aiL. Najuiaui šl •snesek 19 iln Trgovskega vajenca tanoj sprejmem v trgo-govinu na dezeli. Deia-vo.jen, aajDoijde do io let ilari, tudi sinovi žeje zmcarjev naj pošljejo ponudbo s s.iko s prilogo znamke na ogi. od Jutra pod »102«. 1598-44 Frizerska vajenka pridna in poštena s 6-me.ecno prakso v mestu žen premenitl dosedanje mesto. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »Petnajstletna« 1680-44 Fotografsko učenko(ca) sprejmem. Hrana in sta novanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zeiezničarji prednost, c 1600 44 Frizerskega vajenca sprejme taKoj brivski ln frizerski salon Rozi Kozinc, Stožice 175. 1751-44 14 leten fant 6e želi Izučiti v trgovini na deželi. Naslov v vseb posi. Jutra. 1647 44 Učenca za trgo.iao sprejmem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Učenec«. 1784-44 Pouk i n Besed» l din aavek din za stire, aii aaiaiij« naslovu s dm Na i man ' šl Jinpspit n lin Potnika vojaščine prostega, do bro vpeljanega za galanterijsko ln papirno stroko, sprejmemu proti fiksni mesečni plači ali proti proviziji Ponudbe na ogl čdu Jutra pon »Agileu potnik«. 1261-5 Potnik Z lastnim avtomobilom dobro vpelian v savski, vrba ski in dnnski banovini, išče iastopstvo renom:rane fir me. Ponudbe na . A Ren-de!i. Zagreb, Badaličeva 27. 1521-5 Potnika eprejme takoj zelo dobro vpeljana tovarna perila, proti proviziji, za Bosno, Liko in Her cegovino Potniki, ki imajo že druga zastopstva, naj se zgiase pod »Potnik« na oglasnem odd Jutra. 1541-5 'rovizijsko prodajo 7 a vellkonoinl sezonski predmet nudi brezkon-kurencno podjetje pot niku z lastnim avtom in stalnim, rednim obiskom strank Lastnoročno pisane ponudbe na podr Jutra v Celju pod »Stalen ln agilen« 1669-5 Potnik z lastnim avtomobilom sprejme zastopstvo v specerijski ali galanterijski stroki za dravsko bainovino Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif ro »Vpeljan.« 1614-5 Zastopniki ea vse večje kraje in mesta dravske banovine sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »D. D. 9139« 1746-5 Zastopnika poštenega, verziranega, za prodajo prvovrstnih šivalnih strojev za gotovino in na obroke z jamstvom sprejmem za Ljubljano in bližnjo okolico. Ponudbe: Oglas ni zavod Medved, Zagreb, Preradovičeva 28. 1702-5 Krajevne zastopnike ln potnike z lastnim avtomobilom in brez, agen te po vseh krajih države sprejemamo. Ponudbe na »Jugopatent«, Ljubljana. 1825-5 Prevzamem zastopstvo V poštev pridejo samo večje firme. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Agilen zastopnik«. 1874-5 jeM-da i am ia v en un za Sliro an lajanj-• oslova 5 din Naj mam šl in-»s»»i< i9 iin Italijanščine se želi učiti starejši gospod začetnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »lta-iilaiiščina«. 1812-4 Nemščino angleščino, trancoščlno, Italijanščino in klavir poučuje dipl. učiteljica Kolodvorska ul. 11, priti Informacije dopoldne v nedeljo 29-11 1758 4 Želim hitro in dobro znanje italijanščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »2000«. 1908-4 m m vtM>\ r>tmi Hal kupuje p' najvtšjn cenah KRN h — |uvelii ufiiiana wuirnvn j reseda 1 din davek < Radio« 1752-9 Philips radio 4cevni, novejše tipe ter dobro ohranjen športni vozi:ek, oboje po zelo nizki ceni prodam Ber nekarjeva 14-1., Moste--ijubljana. 1797 £ Radio aparati! »Kapsch«. »Mediator« in »Blaupunkt, itd. po iz--edno nizkih cenah pri »Tehnik« J. Bandai, Mi-Voši-eva cesta 20, Ljubljana. 1881-9 Radio kovček baterijski. 6-cevni Super, pripraven posebno za potovanje in uporabo na deželi usodno naprodaj Event, s prključkom na tok. Naslov v vseh poslovalnicah lutra 1903-9 OfSBJfffl leseda i din la vek iln za žltrc ni dajanj, uslova 5 din Naj mam ši znesek 19 din Prodam pianino Hof man skoro nerabljen radi odpotovanja. Do-orajc, Maribor, Kejžar-jeva ul. 16. 1672 26 Pianino in plinski rešo radi selitve ugodno prodam. — Erjavčeva 3-1. desno 1615 26 Harmoniko Club model, diatonsko. novo, troglasno, helikon basi, ugodno prodam. Naslov v vseh posi. Ju tra 1648-26 Harmoniko klavirsko, novo 37 tipk 48 basov, troglasno, re sister, ugodno prodam Naslov v vseh posi. Jutra. 1649-26 Nov pianino krasen za nizko ceno naprodai. Naslov v poslov. Jutra. 1718-26 Reseda i din laveh iin za ìltro aii dajani--siova 5 din Naiman M snesek i9 iin Moško obleko še dobro ohranjeno ter zimsko suknjo poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1567-13 Maske različne posodim. Prodam frak in smoking za srednjo postavo. Gle dališka 16-111, vrata 10 1761 13 Beseda 1 din. davek 3 iin. za šifro ali dajani* laslova 5 din Najmani Si znesek 17 din Glaser Unger Entscheidunger prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Glaser«! 1917-8 Prodam za četrtino cene kniige za 4 razred gimnazije, metoda za samouke (privatiste). — Šofer, Meteljkova ul. št. 4 Ljubljana. 1922-8 ČAJ Apoteka Mr. BAHOVEC,LJubljana S. OI. 2007-32 deseda 1 din, davek i din. za šltro an dajanje naslova 3 din Najmanj šl znesek 19 din Oves bosanski, v vagonskih nak.adah, razpošilja S. GJ Karanovlč, Bosan ski Novi. 1539-33 Konjskega sena par tisoč kg, prvovrstna, prodam. Karl Kirn Notranje gorice, p. Brezovica. 1553-33 Pristen namizni med na drobno in na debelo poceni dobite pri čebelarju ALOJ. POGAČARJU, Glince c. II-8, Ljublana. 1813-33 Beseda 1 din. davek :i din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 19 din Jabolka kupim prvovrstna. — Ponudbe M Delač, trgovina sadja, Kar-lovac. . 1846-34 GGEEBSSk beseda 1 din davek a lin za šliro ali dajanji ...i iMajuiam Si snesek 19 diu Samo 360 din stane naša nova ofomana Izkoristite priliko E. Zakrajšek Ljubljana Miklošičeva cesta 34 Naročajte iz Kup-i^evt uic«esnu in trsnice na Ptujsk ^ori. Seznam in cenit, na razpoiago. 63-i Kovaško-ključ. orodje v dobrem stanju in poceni prodam zaradi moževe smrti. Obrt se lah ko vodi v istem iokaiu Nasiov v vseh posiova. Jutra. 1543-t Razni zobozdravniki in zobo tehnični aparati ter in strumenti v Celju ugoo no naprodaj radi smrt, Naslov v vseh posi. Ju tra. 1666-6 Kmečko peč in druge, šamot, 2 kom pletni okni, parkete in ^aluzije prodam. Ing. Prežel j, Streliška 31. 1675-6 Dve Zephir peči ne dolgo rabljeni, v do jrem stanju, ugodno na prodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 1583-6 14 kom. oken in vral novih, mecesnovih pro dam za polovično ceno. dva kom. rabljenih velikih Lutzovih peči, pripravnih za večje delavnice ali dvorane in dvo je rolet. Poizve se pri: Lojze Višnar, Jesenice, Gorenjsko. 1585-6 Dve lepi češnjevi omari in psiho prodam za din 1.700. Ogled od 12. do 14. Karbl, Prankopan ska 21 dvorišče desno. 1611-6 Žaganje za kurjavo, razne deske .n parkete prodam. — Ivan Šiška, tovarna par ketov Metelkova 4. 1741-6 Več mask odda sa.on Kuciar, — Xnafljeva 4-II. 1748-6 Otroški voziček tlobok prodam. Zumer Soška ulica 7. 1624-6 Otroško posteljo oelo dobro ohran;enr jrodam. Trafika Pečai Xodeljevo. 1622-6 Kože veverične pobite jih sedaj, doklei imajo dlako še dobro in prinesite z drugimi kožami vred v prodajo Zdravič, Ljubljana, St£ ri trg 30, nasproti ka varne Zalaznik. 1756-t Otroška posteljca epa, ugodno naprodaj Snežniška ul. 10, priti, pri obrtni šoli. 17721 Leica III 3.5 in Zeiss 9X12 4.5 malo rabljeni prodam. Tul lius Budau, Jesenice— Fužine. 1692-6 Lep otroški voziček v brezhibnem stanju ugodno prodam. Naslov v vseh posi. Jutra 1721-6 Sokolski jahalni dres kompletna jedilnica, preproga in razne druge stvari naprodaj. Gledališka 12, pritličje, levo. 1780-6 Štedilnik dr bro ohran en, prodam Linhartova 4. 1788 e Več voz gnoja prima konjskega, prodam. Vegova 10. 1832-6 Otroški voziček moderen, globok prodam. Naslov v vseh poslovalm :ah Jutra. 1837-6 Plinska peč za kopalnico ali pisarno, naprodai. Domobranska cesta 17-1. 1849-6 Izložbena okna 4 velika, prodamo. Izve e Kmetska posojilnica. 1840-6 Vodogrelno napravo z bojlerjem, grelcem ln cevmi itd., kompletno poceni proda Tribuč, — Tržaška 42, telefon št. 26-05. 1876-6 Mizo 18C cm dolgo , in 90 cm široko, z 9 predali, prodam. Trnovska ul. 1. 1885-6 Kupim /iaka beseda 50 pai da vek 3 din za šifre al: dajanje naslova & din najmanjši znesek 12 dlD Plinske cevi ali vodovodne stare rab ijene tudi poškodovane v dolžini 30 m kupim Ponudbe na podr. Ju tra Slovenjgradec pod »Cevi« 1685-7 Parni kotel rabljen, kupimo v brezhibnem stanju 30—40 kv. m grelne površine (Heitzflä-che) z 12 atm. Točen opis kotla kakor tudi zadnji pregled ter najnižjo ceno ponuditi na ogl. odd. Jutra pod »Kotel«, 1777-7 Pohištvo Beseda 1 din, davek j lin, za šifro an dajanj»-a.uvj j um Najmanj ši znesek 17 din Pomštvo • 'Vo in (x laoijenu k ,u ženit Druda ti ali uc dati v s tiram o« jl'ej lucilie V ptRifUUI H. ieiefc v Ki>misijt,Ko pn a J i OC OHL Ug-'QUlU p< oliti Kupcev ie v teu •jc'eiKii vodni dovolj ict on itirttiijeiu unni ivo tfsi rekiamc pr«-Krbimi sami SporoC) » uarr ua dopisnici a •i-tno Prevo? pnnistvi icskioimi sami Ivai latbian Ljubljana. vrSeva 12 70 I POHIŠTVO nuclei m m es vai ite tu-kuhinjo, -ipaimco. jedilnico i dt zajamčeno pi .onkuretirnih cenah -iabliene spalnice ln Jt Milnice. >rehnv les. že id 1501 din SprjemaJc -e naro<"' a p" 'a^" v »OPRAV A« UelDvstia c JU Spalnice kuhinje, posteljne mreže in drugo pohištvo najceneje pri Andlovic. Pomenskega ul. 34 1738-12 Tridelno gredenco in globok voziček poceni prodam Stari trg 19 I. nadstr. 1750-9 Več modernih spalnic ispih, eno jedilnico in drugo pohi'-tvo po zelo ugodni ceni prodam. — Ogled v Št. Vidu nad Ljubljano št. 36 (tik po slednje tramv. postaje) 1716-11 Pohištvo stanovanja untele ugovske ipremt in pen «mne dobi'« najbitreji v naive.M' 'Älngi poh> tva »SAV : « pa ni ce že oŠ 1.60! Omare 401 Postelje 160 Kuhinjske oprave 75i čiuti kredence 451 Otonu, ne 501 .vl-idraci 19 Mreže 8t ,piejt:mamc naročila p> predloženih načrti n ftr žna dolina Pred.iam.-ki 32 in 35 1 R Ü O V » N « iajeva Nebot •. i ; 1914-12 Kompletna jedilnica n različno p-m-tvo se j.-odno pr-?:h avtomobilov ugodno proda DKW zastopstvo. I. Lovše. Tyrševa c. 35. 1S20-10 Majhen avto kupim. Ponudbe z na v ed bo cene znamke ln tevllo prevoženih kilometrov pod »Za gotovi-io* na ogl. odd. Jutra 1659-10 Tovorni avto »Chevroiet Truck. 2 ln pol tonski, poceni naprodaj. Vprašanja na Briški, hotel Sporn, Rogatec. 1542-10 Diesel motor -oa tutdnu 's* 01 °P 8 nudbe: zeiezen, Krup nvnik, pošta Gornja Len dava. 1591-10 Opel super six ilmuina mod. 1938 kol nov zelo ugodno napro daj. Ogled na velesej-mu. 1740 10 Motorno kolo 750 ccm Indlan Police-Scout, v zelo dobrem sta nju poceni prodam Jernej Kavčič, Mokronog. 1485-10 Avto rabljen 12000 km, 5 sedežni, mo dre barve prodam. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Dodge« 1744-10 Ford avto Tipa A s karoserijo odprto ali zaprto, dobro ohranjen kupim proti ;otovinl. Ponudbe pod »Ford A« na ogl. odd. Jutra. 1769-10 Avto 6 sedežen malo vožen pripraven za taksi poce ni prodam. Pojasnila pri »Desa«, Ljubljana, Celovška cesta 38. 1719-10 Avtomobile tovorne, osebne in avtobuse dobro ohranjene vseh jakosti kupite naj ceneje pri O. Žužek, zastopstvo Krupp, Ljub ljana, Tavčarjeva ul. 11 1703-10 Motor 500 kvalitetno izbomo ohranien prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1827-10 Avto malo rab jen, novejše tipe, 4 sedežen, kupim. Ponudbe na Celovška c. 141, Ljubljana. 1791-1C Avtomobile Olympia Opel Super 6 cilin-derski, Ford 8-cilinderski, imerikanski. v zelo dobrem stanju, ugodno prodamo. Beka, Celovška cesta 38. 1907-10 Motor Rudge 500 s prikolico prodam ali dam v račun za splošna stavbna dela. Naslov : Bizovičar Mi lan, Dravlje 160. 1910-10 Avtobus Diesel do 35-sedežen, malo rablien, kupimo. Ponudbe na Triglav avto, Boh. Bistrica. 1915-10 Tovorni avto dobro ohranjen, nosil nost 4 tone, kupim — jebelarskl dom. Pesni ca. 1897-10 Tatra avto Cabriolet v brezhibnem -tanju po ugodni ceni prodam. Naslov: Pušnik Vojnik 4 pri Celju. 1900-10 Fiat limuzina nova tipa, malo vožen, oocenl proda Hojnik iz Maribora, Frančiškanska ulica 13. 189S-10 • --db lili lan-» in za iure an lami' Mova - lin Najman • ri'—ok un Moiko kolo lobro ohraa.,eno pro lam za 350 din. Vodni .cova cesta 1751 1653-11 Kupim žensko kole •^a-lov v vseh pos.ova lutra. 1663-1J Žensko kolo ti' r"b'eni prodam za 00 din. Celovška cesta 139 1904 II t.-fd& i 3u< lave» in ia ilirt. t.. ia,ai. t. X.» >HI> 5» >.n>*«'H i' 1io Stružnico Dreh-aiiKj z v-aiìnlm .n uiOinlm vie^noui, .'.šma Konic 2D0-oJiJ n.m .az^coj Konic 2.5-3 m, posteija s pr!zm..mi, v io~rem stanju an novo ;up.mo proti takojšnje mu pialilu. P^nuabe po i.jite na Metaino a. d , Je. je. 1581-26 Šivalne stroje jrvovrstnih znamk tudi krojajke in- čevljarske .innaerce ter raoljent od 300 din naprej pro daja Triglav, Resljeva jt. 16. 1762-29 Kompresor aa ogl kisiino 40.000 ka .orij, ležeči, rab-jen, z .efregatorjem ln kondenzatorjem prodam za 30.000 din. Horvatiò, Za ;reb, Ilica 69. 1712 29 Razpis Naprodaj so mesarski strofi Blitz. Wolf. Spritz. 4.50 m transmisiie ter motor Skoda 3 Kw. Naslov in podrob-neiša navodila se do^- v ogl. odd. Jutra. __1918-29 Turbina v zelo dobrem stanju z 12 do 30 cm premera cevi za srednjemočni po gon na prodaj. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. Jutra v Mariboru pod : ♦Ugodno-. 1892 29 ieseda » din lave» din za širrc an da tam* nofslova 5 din Naiman' « M1«H«*lr i"» iln Ureditev dolga potom sodnih m izvensodnih poravnav Nasveti v Konkurznlti zadevah in vseb druga trgovsko obrtnih poslih itrokovne knjigovod «ke revizije Sestava ln apro baci J s bilanc Preskrbe uredi tov Nasveti glede nraniinin vlog tn plasiranje Istih Vsi posli Kmečke zaščite Bdi na koncesionirans komercialna pisarna LOJZE ZAJt Ljubljana Gleda.iška < TELEFON 58-18 230-16 Hranilne knjižice «aščitenifi '.avuduv vrednostne papirje 3°/« obveznice fnovčuicci .talni 00 naiviši :em -n pioti Ukoišniemu zpučilo * gotovini Alojzij PLninšeb 1 mbliana tteethuvnuv» 14 teletoD 35 10 ilO-lf Boljši gospod star 32 let, popomoma neodvisen, z ia«inlm stanovanjem Išče gospo ali gospodično radi jjo-sojlla ali kot družabni co v trgovini. Tajnost častna Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jamstvo stotlsoč.« 1540-16 REVMATIČNE bolečine odpravijo »NIBOL« tablete In »NTBOL« mast kar se je zelo dobro obneslo tudi pri ishijasu in protinu »NIBOL« tablete se uporabljajo takisto koi dobro sredstvo zoper trganje v udih zoper zobo in glavobol pri h ri pi pri boleznih zaradi prehlada. ».TVnAT „ 24 tablet din 20 »NIBOL« 48 tablet din 84 »NIBOL« MAST DIN 20 »NIBOL« se dobiva v vseh lekarnah Izdeluje: Lekarna MR. B AH OVE C i LJUBLJANA Reg. štev 17816/35 NIBOL Posojila na vknjižbo poroke, menice, h.pote-karno po 7»/. obresti na 5 ali 10 let, ter kmetom za gospodarske potrebe po 6'/« obresti nabavlja mo. Pojasnila s predna-kazilom 3 din znamk daje Central, Zagreb,— Bregovita 7. 1688-16 Frizerko ali frizeria spiejmem za kompanjona takoi, kdor ima nekaj gotovine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1836-16 Iščem posojilo I5C do 300.000 din. 100^ varnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobre «bresti«. 1876-16 stane najmanj Za isti denar lahko dobite že 2 meseca na dom dostavljeno pone-deljsko »Jutro« z bogato in zanimivo vse^lio. Če hoč*te dobivati list po oošti, Vas stane za dva meseca samo 8 din. 3 stružnice i Präzisions Lelt Zugspin deldrehbänke) 175X150C mm za dobavo 7 tednov ter en shaplng, 300 mm dviga, takoj proda Ludvik Ileršlč, Ljublana, Rimska 13. 1339-21 Dieselov ali motor na vpojni plin 80—100 KS kupimo. Obširne ponudbe na Električno centralo Torža. 1705-29 Pisalne stroje iRemlngton« ln »Olivetti« najugodneje kupite pri »Tehn'k, J. Banjaf, Ljubi lana, Miklošičeva cesta 20. 1883-29 Družabnika iš:em za ključavničar ko in mehanuno de-t\nico na pruruetn m :ra(u Potreben kapital >o dogovoru Naslov v ;.eh posioval. Jut. i. 14-i"-15 Družabnika flnancerja ln p>okraJln-ke zastopnike po vsej Jugoslaviji išče novo u tanovljeno podjetje z aajbolj dobičkanosniml in brezkonkurenčnlml predmeti s sigurno eksl stenco. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobič--canosno podjetje.« 1558-16 Družabnika ki poseduje od 25.00C din dalje Iščeta dve spodltnl zaradi skupne otvoritve pletllnlce. Na-'ov v vseh posi. Jutra -enltev ni izključena. 1643-1C Zastonj dobi klavirsko harmoni ko oni, kt mi posodi za pol leta 25 tisoč din, ki jih potrebujem za pove anje obrti. Obresti 8 odst. ln zajamčeno varnost Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vedno hvaležen« -1645-16 Dolgoročno posojilo Imam oddati vlogo Ljubljanske kred. banke in vlogo Praštedione skupaj cca. din 400.000 kot posojilo na absolutno dobro hipoteko, pod zelo ugodnimi pogoji. V poštev pride samo mesto Ljubliana. Celie. Maribor. '•UDOLF ZORE, Ljubljana Gledališka ulica 12. 1905-16 Kateri gospod ali gospa bi posodil gospodični svoto Din 16 000 proti dobrim obrestim, ter brezplačnemu stanovaniu za dobo dveh mesecev. Po-nudb»1 na ogl. odd. Jutra pod »V hipni zadreg:«. 1759 16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice mariborske kupim po najvišji ceni. Anton Vindiš, Breg Ptuj. 1923-16 Veliko skladiščt oddalienu eno aro od I iuD liane, oddam < na em Po zve se pri I. Oražem Liubliana Moste 1480-17 Odda se v najem .lajmodernejše oprem tjeno. z vsem Komplei mm inventarjem note .ko obrt dam v najem Josip Mulej, Mengeš 1516-17 Garažo nlizu centra oddam. Dr temec. Tobačna ul. 6. telefon 34-94. 1902-17 besedi i din 1in za *tfrc ni latam* iqslnva 5 din Naiman' šl «nespk i? din Mlečna restavracija dobro idoča, radi bo'ezni napiodai Vprašat in po nudbe poslati na »Alpa«. Zagreb. Frankopanska 5a. 1464 19 Trgovino stekla in barv lobro vpeljano, oddam zelo ugodno v najem Ponudbe na ogl od Ju tra pod »Barve 100« 1219-19 Restavracija na prodaje j Zagrebu. Potreben ka p.tai 200 000 din Mesečni donos 8 u00 din Pis nene ponudbe na »In terrekiam /.agreb. Ma-■ar\ kova 28. pod »K 1638« 1236-16 Družabnico k mesariji sprejmem. Potreben kapital 2 do 5000 din. Zenitev nI izključena Vprašajte v Mariboru, Popovi jeva 1. 1895-16 Obrt de«»da 1 din davek i lin za šltro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din Maserka in babica Pavla Ostrelič, Stari trg 11 se priporoča po znižani ceni. Tudi za Leo-nišče. Diplomirala leta 1916 z odliko. 1281 30 lokal s stanovanjen jddam spomlad' » 'ndustrii ,kem kraju na Gore nskem la zelo prometn točki u Diuabcr. ta kakršnokoli obn čevliarn izključen: Naslov j vseh posloval, lutra 677 19 Gostilna naprodai na prometnem ktaiu, dobro doča, blizu železniške postale Ob-.tou .7 dveh prostorov in treh ■.ob kuhini' m pritiklin. V it mesečna stanarina dir. ■>40 Nuino naprodaj radi idhoda iz Karlovca, Naslov L) Snnlianič. Banna z4, Karlovac. 1524 19 Lokal primeren za dellkateso tu podobno, poleg šole na Domobranski cesti, oddam. Naslov v vseb posloval. Jntia 1786-11 Mlekarno dobro Ido jo prodam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1787-19 Moderen lokal velik, na prometni cesti, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1830 19 Lokal z dvema Izložbama na Mestnem trgu 17 oddam s 1. majem. 1865-19 äeneda 1 din davek • lin za šltro aii dajan i* ddam. Primeren za obrt in pisarno v Igriški ul. 14-11. 1722 19 Prostor za shrambo jkiog* 10 m2 najraje v oližini kolodvora iščem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prostor« 1708-19 Ugodna prilika V Zagreou uce sama go spa kompanjona ko. — Poseduje gostilno z lepimi prostori in dobro idočo trafiko z vsemi dovoljenji. — Prednost imajo oni, ki hi lahko vodili lokal, ialiko pa tudi naprodaj. Vprašati v trgovini Sedlaček, Za. grebajki črnomerec 16. 1711-16 Knjigotiskarno s knjigarne papirnico, trafiko ln s knjigoveznico, obstoječo 50 let v prometnem in aaj oogatejoem mestu v 3avski banovini z osnov no, srednjo ln trgovsko solo, z dogovori zasigura nimi tiskarskimi dobava mi za šole občine in osta .e orzane uraae, pro damo zaradi obolenja lastnika s kompletnim, tehnično popolno opremo in s stroji na električni pogon, odliono u-rejeno knjigarno, veliko zalogo knjigarske ln pa pirne robe, z dokazano prvorazredno rentabilno stjo. Poslova'nlca Pavle-k'-v!č. re1). I'ica 1. Drogerijo in parfumerijo v zagrebškem središču, krasno urejeno, sortirano in prvorazredno uvedeno z najboljšimi odjemalci, s portalnimi izložbami, uvedenim tele fonom, priročnim laboratorijem, na prodaj za. indi obolelosti laslr4Va Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. Zagrebško mešč. gostilno v središču Bice, noč ln dan obiskovana, z čistim mesečnim dobičkom din 8000, na prodaj z vsem inventarjem v polnem obratu za 35.000 din. Dvosobno stanovanje, nizka stanarina Poslovalnica Pavlekovič, Za greb, Ilica 144. Zagrebški ekspresni buffet večjega obsega, na naj-prometnejši točki Ilice, išče zaradi povečanja po slovnega prometa družabnika z 50.000 din, ali ga proda za 90 000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. Mlekarno prodam v strogem centru, 4 prostori. V poštev pridejo samo resni reflektanti. Naslov v vseh poslov linicah Jutra. 1806-19 Trgovine, industrij«, trafike, hotele restavracije, bufete, gostilne, krčme, kavarne, drogerije, parfumerije, lekarne, mlekarne, vlno-toce, veleposestva, hiše, vile, prodajamo in posredujemo nakup vestno uspešno in hitro. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. Rentabilno industrijo v Zagrebu,ki proizvaja lukrativno nepokvarljivo živežne potrebščine, kon. Tumirano v vsaki hiši, prvorazredno uvedeno, popolnoma urejeno z najmodernejšimi napravami, postreže mnogoštevilnim odjemalcem, naprodaj zaradi rodbinskih neprilik serloznemu interesentu za ceno 180 tisoč din. Prevzem po dogovoru. Najsigurnejša eksistenca. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 1699-19 Posest -seseda t din davei S iin za šlirc an daianjo •laslova 5 din NaJmanJ-«nesek i? din. Staroznano gostilno 8 sob in velika klet, velik gostilniški vrt in kegljišče s približno 2 orala zemlje, z vsem inven larjem radi družinskih razmer takoj prodam. 20 minut od glavnega Kolodvora v Mariboru. Potreben kapital 200.000 din Dopise na podjruž. Jutra v Mariboru pod: .»Srečna bodočnost«. 1171-20 Redka prilika! Prodam stavbišče na Su-iaku (Boulevard) pod ze. lo ugodnimi pogoji Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1152-20 Počitniško hišico aii pa parceiO na Gorenj skem. blizu železnice in ✓ode na razgledni točki Kupim Ponudbe na ogl. >dd Jutra pod »Počit-riiškj dom — gotovina«. 1162 20 Parcelo, vilo ali stanovanjsko nišo V i.jubliam po možnosti allzu centra Kupim za gotovino Ponudbe pod: ■>Vila - gotovina« na ogl ->dd. Jutra. 1163-20 Enostanovanjska hiša sredi mesta se proda ali Ddda v najem pod ugod nimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brežice 100=. 1544-20 Enodružinsko hišo oddam za prvi mare v Šrr.artnem pod Smarno goro št. 59, oziroma hišo tudi prodam. — Informacije pri Kmetski posojilnici. 1506-20 Trgovski lokal v centrumu 1 "~m. Poni- ibe na ogl. odd. Ju tra pod »Suh«. 1801-19 Večje število parcel «ompieksov parcel geda i din. davek din, za šllro au dajanj*-•laslova 5 din Najmanj 41 KTlORPlt 17 in» Prosimo komur je znan sedanji naslov g. Antona Stan teta, trgovca v Morav-clh p. Mala nedelja, da ga sporoči tv. H. Sutt-ner, Ljubljana, Alek sandrova cesta 6 Stroške povrnemo po sporočilu. 1634-31 Slovenski Heine Gospodična Ana, pismo pisano 29. minulega pre jela. Akcija riskantna, nepriporočljiva. Oglasite se še na točen naslov. Mara K. Valjevo, Vitko Viča ul. 22. 1765-31 Sobo opremljeno, v sredini mesta strogo poseben vhod, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba v centru«. 1820-23a Prazno sobo s posebnim vhodom, veliko zračno in solnčno, event. souporabo kopalnice, v sredini mesta ter pri boljši stalni rodbini, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik sobe«. 1814-23a Opremljeno sobo posebnim vhodom, išče za takoj ali 15. februar gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen gospod«. 180,-23a Sobico opremljeno ali prazno, centru, išče uradnica. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »1. februar.« 1798 23a Prazno sobo šolnino, s štedilnikom, išče mirna gospodična. Ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »Poleg centra 1819 23a Beseda 1 din davek j din, za šllro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Pozor kupci! Na dražbi prouana za polovično ceno petstano .anjska hiša z vrtom bli zu banovine. Vrednost 690 tisoč, sodno cenjeno 607,000. Obrestuje se po 8%. Nadponudba naj manj 445.000 mogoča do 4. februarja pri sodišču v Ljubljani. 1742-32 Javna dražba raznega pohištva, šivalnega stroja, gramofon, plošč, posode itd. se vrši jutri 30. t. m. ob 14. uri. Gestrinova ulica. 3-III- (Rudeča hiša na Poljanah, stopnišče VII.) 1852-32 rt]> Dekle ki se je odpovedalo ljubezni išče nadpovprečno inteligentnega člove ka (najraje književnika ali filozofa) Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupno delo najviš.ia ljubezen« 1755-24 ffHfffHf vsaKa oeseds i dia au vek S din ta dajanji naslova S din. najmani il znesek W din Dražestna vdova stara 37 let, z doto v gotovini 500.000 din Išče zakonskega druga. Navo dlla daje NADA, Zagreb Jelačičev trg 10. /a informacije pošljite 10.—. 1602 25 Gospodična 26 let stara, z doto 270 tisoč din išče uradnika, trgovca ali sileno. Navodila daje NADA, Za jreb, Jelačičev trg 10. /.a navodila pošljite 10 dinarjev. 1603-25 Šivilja zelo lepa črnka, z doto v gotovini 80.000 din išče obrtnika ali slično. Pojasnila daje proti nakazilu NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. 1604-25 Ločenka stara 28 let, z doto v gotovini 250.000 din išče moža. ki bi bil voljan biti samo njen. Pojasnila daje proti nakazilu 10 din NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10. 1605-25 Posestnikova hči stara 23 let. z doto 1 mi lljon 500,000 din Iščem moža, bogatega srca in duše. Pojasnila daje pro ti nakazilu 10 din NADA Zagreb, Jelačičev trg 10 1606-25 Gospodinjo od 20 cio jO iet »taro, 8 •UT.JäSnnj .. ó-XOd a:u za povzaigo obrti. — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »35 y«. 1456 25 Dekle ali vdovo z nekaj gotovine poročim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dopis« 1635-25 Trgovec star 36 let, želi poročiti gospodično, vdovo ali lo cenko z gotovino nad 30 tisoi din. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Ptuju pod »Sreča=. 1589-25 Gospod srednjih let dobrega položaja si želi resnega znanja gospodične, vdo ve aH ločenke z nekaj gotovine in smislom za domačnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped šifro »LJubav in dom« 1633-r —«i* , 'liL—1 ■ U Beseda 1 din. davek 3 din, za šllro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Pot do sreče Knjige in ni,Kmati « dobit* zastonj ilcc »* obi uetc aa poznaneg« p»ih«> L'Xtolac» Karm^hn t.al« <1 V BRtlPlPftN POUK P /ORANJU Gostilničar posestnik se želi poročiti z gospodično ali z vdovo do 35 let. ki ima veselje do gostilne in nekaj gotovine — Dopise na ogl. odd Jutra pod »Ideal harmonija« 1636-25 Mamina edinka stara 20 let, z imetjem 130.000 din, iščem trgov ca, obrtnika ali slično. Pojasnila daje NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10, .. , , Za pojasnila pošljite 10 najboljše uspehe: dinarjev. 1607-25 REZOR' ZaSreb- 3 jl i uv"6j Simpatična vdova 27 let s poklicem išče sebi primernega druga. Nas.ov v v eh posi. Jutra. 1644-25 Kuharica 30 letna, solidna, do 15.000 prihranka, želi gospoda v državni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lep dom«. 1816-25 Doktor medicine - zdravnik rkt., 30 let star, specia Ust, strogo soliden, želi znanstva z odgovarjajočo inteligentno gospodično, ugledno in iz dobro situirane rod bine. Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah daje »REZOR«, Zagreb, Pošta 3. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestnejše, diskretno ln fino. Prvorazredne rodbinske zveze. Informativne prospekte pošljemo proti nakazilu 10 din v znamkah. Bele- Moški, « trpite na seksualni nevrasteniji odnosno impoteraci, nezadostni luniccijl ■spolnih žlez. duševni depresiji, poskusite 0 K A S A 100 tablet 220 din; 50 tablet 110 din. Ki so jih mnogi zdravniki preskusi:! in so kot hormonski preparat odobreni. Lekarna Mr. Rozman, Beograd. Terazije br 5. Reg S. br. 5732-1934 da imate obleko vedno kot novo iato Jo pustit« redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — S. i--,i^'r-a Zahtevajte brezplačni mulog' M EINEL«-HEROLD u»!«»« Maribor »101 Ia trboveljski PREMOG suha bukova DRVA nudi najugodneje F R A N J A KAČIČ CELOVŠKA 67. Tel. 40-76. CONTINENTAL Mlad trgovec Gospe vdove želi znanja z gospodič- . , . _„ no z nekaj gotovine. Do gospode 50 do 70 pise na ogl odd. Jutra le}- Ponudbe na oglasni pod »2enitev« 1686-25 odd- Jutra Pod tTem" Pekovski pomočnik star 26 let, z nekaj gO' peramentni.« 1845-25 Vdovec tovine, popolnoma osam 54 Iet, star, sam v državni ljen, tudi brez svojcev, sIužbi, s hišo za 250.(X10 želi spoznati premožno din vrednosti želi poročiti damo v svrho ženitve dekle ali vdovo z nek.'j pre- Ponudbe na ogl. odd. moženja. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Dom 1«. , odd. Jutra pod »Udoben 1556-25 miren dom<' 1906-25 mesečno po Din 200; za državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44. MARIBOR, Vetrinjska 30. POCENILI smo znatno vsa zimska oblačila, površnike, Huber- j tuše, perilo itd. Presker, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14 Denar naložite varno in dobro v Hranilnici Dravske banovine podružnici v Celja bivša JU2NOSTAJERSKA HRANILNICA ustanovljena 1889 nasproti pošte, lastna hiša Dravska banovina jamči za vloge z vso davčno močjo ln vsem premoženjem. -Safes-hrambe na razpolago. — Daje proti zastavi vsakovrstna posojila. INSERIRAJ V „JUTRU"! Opremljeno sobo čedno oddam poceni 2 ali enemu stalno zapo slenemu, mirnemu redoljubnemu gospodu na Kodeljevem Naslov v vseh posi. Jutra. 1689-23 Sostanovalko sprejmem v lepo čisto sobo. Gosposvetska 13-vrata 89. 1720-23 Opremljeno sobo .lepo v mestu dam boljši osebi. Naslov v vseh posi. Jutra. 1707-2f Opremljeno sobo s poseb. vhodom oddam s 1. februarjem. Rožna ulica 15. 1715-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom od dam. Janševa ul. 12. 1728-23 Sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. Naslov Poljanska cesta št. 20 visokopritlično levo. 1779-23 Sostanovalca sprejmem. Celovška 43-1. 1809-23 Beseda 1 din, davek j din, za šllro ali dajanjt-naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din Dijaka sprejmem k četrtošolcu, takoj za III. drž. realno gimnazijo. Jamšek, Celjska 19, Bežigrad. 1841-22 Beseda l din. davek 3 din. za šilro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Na dobro domačo hrann sprejmem več oseb. Naslov v vseh poslovalnicah 'utra. 1921-14 MSJ3B& deseda i din. aavsE diu za šllro an dajanj» naslova à din Najinau š) sneseK 17 din Kanarčki Ker so bili na razstavi za Božične praznike v Ljubljani, in dosegli 318, 321, 324 točk, za kar so biii oa.ikova ni od žirije z veliko z.a-to kolajno in veliko srebrno kolajno. Naprodaj so tudi še čistokrvni plemenski pari, cena po dogovoru. Fra-njo Omahna, Sv. Petra c. 53a, Ljubljana. 1557-27 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je bila volja Vsemogočnega, da je poklical danes v večno življenje gospoda Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. februarjem. Sternad, Zabjak 6-1., levo. 1794-23 Sobo oddam. F.orijanska 40-1 1802-2Ì Solidni osebi oddam v sredini mesta iepo in toplo opremljeno sobo. Mestni trg 17-111 , vrata 8. 1793-2C Prazno sobico majhno, čisto, solnčno, takoj oddam solidni o sebi. Osled v jutranjih urah. Bleiweisova cesta 9-1., levo. 1792-22 Sostanovalca boljšega in mirnega go spoda sprejmem. Igriška ulica 6, pritllčie levo 1789-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno oddam dvema osebama po 90 din za osebo mesečno. Zeljar-ka 11-III nadst. Mirje, blizu obri,r>> šole. 1887-23 Psi Schnautzer-ji sivočmi, mladi, srednje-velike in čistokrvne pas me, z rodovnikom, naprodaj. Celje, Dr. 2er-javova ulica 9. 1533-27 Plemenske bike in telice montafonske in simen-talske pasrne kakor tudi plemenske svinje yorkshirske in nemške plemenite pasme z.naj-ooljšim poreklom, * ima vedno naprodaj uprava Julio Meinl, Apaie. 1679 27 Psica čistokrvni ovčar, z rodovnikom, na prodaj. Naslov v vseh pjslova.. Jutra. 1584-27 Aairedale terijer 8 mesecev star z redovnikom, lep in dober čuvaj naprodaj. Klemenčič Tyrševa 131. 1727-27 Kunce različne ugodno prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov v vseh po slov Jutra. 1760-27 trgovca in hišnega posestnika Umrl je po prejemu zakramenta za umirajoče ob pol 14. Nepozabnega pokojnika spremimo na zadnji poti v ponedeljek ob 16. iz hiše žalosti v Prešernovi ulici, na okoliško pokopališče. Sveti maši zadušnici se bosta brali v torek ob pol 7. zjutraj v Marijini cerkvi in ob 7. v župni cerkvi sv. Daniela. Večni mir njegovi duši! CELJE, 28. januarja 1939. Žalujoča soproga Marija In sin Drago Harcer kanarčki 1obri pevci se dobe -/odnikova 35a, šiška. 1757 L C. MAYER io dni od 1. —10. februarja j cenejša froda ja LJUBLJANA danskega volnenega blaga in ostankov mi ISOČE ZAHVAL PREJEMA Takoj ustavi izpadanje las, odprav! prhljaj in vse koziie iiepnjfi-»osti Jači in krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom in poštnino vred din 50.— MORANA — SPLIT O roški vozički najnovejših modelov Dvofcolesa motorji triclkljl Šivalni »troji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. m ^_ d m prouaja ui polaga po reKiamnit il H 0 à @ J SEVER, Marijin trg 2 Prvorazredni VERMOUTH in PROŠEK, katerega ste pili na Zagrebškem sejmu v mesecu aprilu 1938, prodajan od tvrdke Brasa Mirko vie • Pag ga lahko še dobite. Razpošiljamo tudi v manjših sodčkih (ne izpod 20 litrov) po povzetju za ceno od din 14.— po litru, franko železniška postaja Sušak. a Ta veliki doDrutniK clo- Brezplačno Vaša usoda JaeSvalepcopvuS^i loških ved daje brezplačno velika ln značilna preroko vanja Vaše usode, katere napovedi Izzivajo veliko in nesluteno senzacijo po vsem kulturnem svetu On Vam bo pomogel, in Vi boste srečni, zaupajte se mu, ds Vam prerokuje vznemiri j i va dejstva, ki bodo spreme nila tok Vašega življenja in ki bodo pomogla. da pridete do velikega dobitka ìd vsakega zaželjenega uspeha, on bo našel ln očrtal vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota Poznavajoč današnje čase borbo in težnjo človeštva, se je odločil, da omogoči narodu vseh slojev s po imočjo te znamenite vede, gojiti velike upe za srečno življenje in da vsakemu bratski pomore in mu pokaže pravo in nepogrešno pot, po kateri se bo kretal in na kateri način lahko vsaka eseba doseže pravo srečo ln blagostanje, kajti večina naroda in posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode a da bi bila vsakomur jasna pot, je potrebna pomoč in pravec. pa se bo tedaj človek duševno in telesno okrepil ln dosegel vse svoje drage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo, da za časa svojega zemeljskega življenja dožive in občutijo vse uspehe in radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni izčrpani aH če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge, razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedo statke, vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje. Vsakomur hoče napovedati uspeh m srečo v bodočnosti, prete-Klosti, sedanji sti. karijeri, službi, vedi, politiki, bogatenju, ljubezni iakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedščinl, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dal strokovne pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu jih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja. HoroskOD se pošlje vsakomur v največji dlskrecljl. Mnogoštevilne izjave hvaležnosti dospevajo dnevno Iz vseh Krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupanje v točnin napjvedbah in so temu slavnemu predstavitelju astrologije izrečena priznanja od uajvečjib osebnosti, velikih učenjakov, umetnikov, književnikov, tilozofov velikih politikov in zmagovalcev na vseh vojnih ln dij/lo matskih poljih Pošljite še Vi svoj čitljiv, točen in lastnoročno pisan naslov, jznačivši spol. dan, mesec in leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov Klijenti lz inozemstva 20 din v gotovini Naslov: Astrološki biro RADOSAVLJEVIČ, poštni predal št. 1. Sopot, Dunavska banovina, Jugoslavija. Matije mislila, da je Ivankina obleka bela. ... dokler ni videla poleg nje Vere v Radion beli obleki! Njen materinski ponos je užaljen! Ivanka je videti naravnost zanemarjena poleg sosedinega otroka? In vendar je obleka sveže oprana, pa je tako sivkasta ! Oa, popolnoma belo je perilo le tedaj, če je popolnoma čisto, če so odpravljeni iz tkanine prav vsi tudi najmanjši delci nesnage. To napravi Radion s kisikovimj mehurčki, ki se razvl« SCHICHT OY jajo pri kuhanju m pronicajo neprestano skozi tkanino. Odstranijo tudi zadnjo sted nesnage, tako da zgubi perilo sivkasti odsev. Brez primera belo - to Je Radion belo perilo. NI ČISTEJŠE BELINE OD RADION BELINE ? : aV» ^^--"'V-'.. À '^^JSäES^-^iswÄ»-' % si fjjjjigg BI idor hoče imeti veselje in užitek — naj si kupi SABA RADIO Vsak kupec, ki pride osebno, dobi velik popust! Radio BREMEC, Celje Velika zaloga v orig. zaprtih kartonih. IPÄdiö idCder oglašuje ta napreduje! Ogromno znižanje cen obutvi! Od 2. februarja lahko najcenejše kupujete čevlje. Pazite na naš oglas od 2.febiuarja ti. ■ .■/ ^te"-.«.^»«*-. f».«* a ■'■ -' f ■ WfiBBBBBMZViSOS CJUKj-L 100 sončnih dni » ima leto — a kaj potem ? Vsakdo, ki želi prebiti svoj dopust na morju ali planinah, ve za lep občutek okrepitve in obenem povečanje- delovne sposobnosti. Ker nam je sonce vsega skupaj letno 100 dni na razpolago, nam ostane zelo malo za uživanje v tem za življenje potrebnem sončenju. Sele z izumom »Višinskega sonca« — original Hanau — je uspelo nadomestiti to, ker ono daje na samo toplih zdravilnih ultravioletnih žarkov, temveč vidno svetlobo in mile tople žarke. Ti sestavljeni žarki »Višinskega sonca«, ki imajo učinek sonca — kožo potemne ln opremijo organizem s sončno energijo. Kaj stane eno obsevanje z »Višinskim soncem« lahko sami zelo toono izračunate. Za eno uro gorenja porabi »Višinsko sonce» tipa S 300 samo 300 Wattov, ali ker se obsevate vsakokrat 5 do 10 minut, Vas stane" eno obsevanje približno 10 minut tudi pri najdražjem toku ■i nalenkost. SBBB Poznate novo brošuro na 40 straneh ! Ona Vam pokaže v 18 slikah v barvi vse modele »Višinskega sonca« i ii inuvo u.. .abo. /.a htevajte to brošuro pri eni niže navedenih tvrdk, dobili jo boste takoj in brezplačno. Zahtevajte neobvezno predvajanje »Višinskega sonca« — original Hanau — pri: Jugoslovensko Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8, Zagreb, Bogovlčeva ulica 1, Ljubljana, Tyrèeva cesta la Jugoslovensko AEG Becgrad, Brankova ul. 30, AEG Union Jugoslovensko El. društvo Zagreb, Karadžičeva st. 1, Zahtevaite ponudbe in pogoje plačevanja. .Višinsko solnce" - Original Hanau - Prosim pošljite ml brezplačno Vašo brošuro štev. 843-J Ime: Mesto: Ulica: 6688 VOZILO, 1» ** Ne pričakujte zastopnikovega obiska, obračajte se le na glavno zasto pstvo Ing. G. Tönnies — Ljubljana Tyrseva cesta 33 — telefon 2762. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1939 ZAČETEK: 5. MARCA 60% POPUSTA NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH, ZNATNI POPUSTI V DRUGIH DRŽAVAH. Vsa pojasnila dajejo: ZVANICN1 BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA Beograd — Knez Mihajlova 33-1., in častni zastopnik!: ING. G. TÖNNIES, LJUBLJANA, Tyrseva 33. — Telefon 27-62 in JOS. BEZJAK — MARIBOR, Gosposka ulica 25. — Tel. 20-97. VABIMO VAS da naročite najstarejšo slovensko revijo za leposlovje, književnost in kritiko LJUBLJANSKI ZVON' i ki stopa letos v devetinpetdeseto leto svojega obstoja. Ljubljanski Zvon uživa v vsej državi, pa tudi v inozemstvu velik ugled. Ljubljanski Zvon je bil od svojega postanka središče slovenskega kulturnega razvoja. Prvi slovenski pesniki, pisatelji in kulturni delavci so bili njegovi sotrudniki. Ljubljanski Zvon se v svojem več kot polstoletnem obstoju ne ponaša samo z najlepšimi umetniškimi stremljenji slovenskega naroda, ves čas je posvečal tudi veliko pozornost vsem panogam našega narodnega prizadevanja in naše narodne borbe, kakor sploh vsega slovenskega javnega življenja. Tem smerem slovenske revije je ostalo tudi sedanje uredništvo zvesto. Slovenska revija Ljubljanski Zvon se v zmedi današnjega časa ne sme gibati samo v ožjih literarnih mejah, ampak mora obvarovati vse probleme v katerih se osredotoča naša narodna usoda in na katere iščete odgovora tudi Vi sami v borbah sedanjega življenja. Ljubljanski Zvon hoče tudi nadalje ohraniti svoj tradicionalni sloves s tem, da se drži pri obravnavanju vseh slovenskih in svetovnih vprašanj principa kulturne višine in kvalitetne izbire. Ljubljanski Zvon združuje pod sedanjim uredništvom do 50 slovenskih kulturnih delavcev od najpomembnejših predstavnikov današnje slovenske literature in znanosti do mlajših in najmlajših moči. Ljubljanski Zvon skuša biti hkrati tudi razglednik po širokem svetu in ima posebne inozemske dopisnike. Revija Vam nudi možnost hitrejše orientacije v knjižnih, kakor splošnih človeških vprašanjih, ter Vam postane pomočnik in tovariš v Vaših prijetnih in tudi skrbi polnih življenjskih okoliščinah. Biti naročnik najstarejše slovenske kulturne revije pomeni danes več kakor biti zgolj knjižni ljubitelj. Zato Vas vabimo, da pristopite v krog naročnikov ivjl!' -- 'J >