LETO VI. / ŠTEV. 45 KRANJ, 7- NOVEMBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK^ SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 3$. DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Za enake delovne pogoje - enak davek J J Franc Popil Bistvo nove davčne politike jektov naše industrije začela je v teim, da bodo kmetijski vse bolj razvijati in krepiti na- proizvajalci za enake delovne ša lahka in predelovalna indu. pogoje tudi enako obdavčeni, strija, mu ne bo težko najti S tem se v osnovi spreminja primernega dela. stari način obdavčenja ki je Objektivno merilo ,za odmeTO enako bremenil le kmetovalce n& stvaimeiga O nalogah novih okrajnih zborov proizvajalcev z enako stvarno proizvodnjo Z drugimi bestdami, nov sistem ne bo več uPošteva^o odmera največkrat plod oseb- dchodka, je bilo pogosto težko ugotoviti. Zato je bila davčna lik v proizvodnji dveh velikih kmetov z enako kulturo zemljišča, (marveč bo obema predpisan enak davek. Kdor bo bolje gospodaril, temu bo tudi več ostalo. Nova davčna politika bo torej vne- ne ocene davčnih komisij. In to je bil druga velika pomanjkljivost tega davčnega sistema! Praksa nam je dovolj jasno pokazala, da so bili zaradi naklonjenosti davčne komisije prenekateri kmetovalci smešno Sla 1 ^tijsko proizvodnjo ^q 0,bdavceni, drU£ri pa za_ vzpodbudo, ki je doslej ni bilo. Zato tudi marsikateri kmetovalec ni bil zainteresiran, proizvajati več kot za lastno potrebo, ker je bil obdavčen pač samo za tisto, kar je pridelal. Tržni presežki so se zato v primerjavi s predvojnimi močno zmanjšali, ne glede na to, da tržni presežki pred vojno niso bili realen odraz gospodarske zmogljivosti vasi, marveč odraz gospodarskega izkoriščanja vasi (davki, banke, industrija). Ko pa bo enkrat kmetovalec že vnaprej vedel svoj0 globalno davčno zadolžitev in ko se bodo ustalila objektivna merila za odmerjanje družbenih dajatev, potem bo gotovo gospodaril z večjo prizadevnostjo. Stari davčni sistem (obdav-' čitev stvarnega dohodka) je ščitil predvsem drobnega proizvajalca na vasi. Neposredno T>o socialistični revoluciji je bi lo glede na takratn razvoja proizvajalnih di potrebno, kot je bilo potrebno v interesu sitotisočev pneid vojno do skrajnosti izkoriščanih bajtarjev, izvesti agrarno resormo, čeprav je bila le-ta s čisto gospodarskega stališča korak nazaj. V današnjem ob radi nenaklonjenosti preveč. Kmetovalci gorskih predelov so bili često po davčnih obvezah izenačeni s kmetovalci v nižinskih predelih itd. Dogodki zadnjih tednov so vsem jasno pokazaA da so nekateri kmetovalci uspeli prikriti dav- nja, zdravstvene ustanove itd. Veliko pozornosti bo prav v letošnjem letu posvetiti razvijanju in obnavljanju proizvodnih kapacitet v tovarnah: »Sava«, »Inteks«, »Tiskanina« v Kranju, »Triglav«, »Pilarna« Bazoviški spomenik Žalna svečanost xt i •-J • -i nega plana in proračuna za le. Uredništvo 3e naprosilo tovarna y ^ ^ zavzema- Franca Popita, člana Izvršnega sveta ^ važno mesto investicije za Ljudske skupščine Ljudske republike družbeni standard, n. pr. za Slovenije in sekretarja Okrajnega komunalne naprave, stanova-komiteja Zveze komunistov v Kranju, naj nam kot kandidat v Republiški zbor Ljudske skupščine v volilni enoti Smlednik - Cerklje - Šenčur - Preddvor - Jezersko napiše nekaj misli o nalogah novoizvoljenih Tržiču itd- Zavedati se mora-okrajnih zborov proizvajalcev. mo, da brez razvijanja proiz- vajalnih sil ni ne napredka, ne Volilna agitacija bo z izvo- jalcev je opravičil svoj obstoj socializma. Od razvijanja pro-litvijo odbornikov iz industrij- pred lastnimi volivci, kakor tu- izvajalnih sil je odvisno Maske skupine v Okrajni ztlor di pred celotnim delavskim gostanje, življenjski standard, čnim komisijam precej faktič- proizvajalcev že končana, ko razredom. V reševanju raznih zaposlenost in socialistični raz- V sredo zvečer so se pred-nega dohodka če bi napravili bodo bralci »Glasu Gorenjske« nalog — od postavljanja sto- Voj. Seveda, Okrajni zbor pro- stavniki SZDL in ZK iz Kra-statistiiko kdo je stopnjeval prejeli v roke svoj časopis- Za. penj akumulacije, potrjevanja izvajalcev ne bo mogel mimo nja poklonili manom štirih ju-potrošniško mrzlico«, bi vide. to naj velja nekaj besed dose- zaključnih računov in vsklaje- investicij, ki bodo služile pove- nakov, ki so za svetle ideale li da so bili to predvsem ta- danjemu in prihodnjemu delu vanja tarifnih pravilnikov, do čanju proizvodnje: v kmietij- in boljšo bodočnost na Bazovi-ki kmetje, ker so pač imeli zbora proizvajalcev. reguliranja uporabe presežka stvu. ci žrtvovali svoja mlada živ- denar. Ni naključje, da so bili Zgodovinsko dejstvo, da so plač — je Okrajni zbor proiz- Vse te in še mnoge naloge ljenja. kazensko preganjani zaradi pred nekoliko leti neposredni vajalcev navezal tesen stik z bodo zahtevale temeljitega ob- Zbrani so pred spomenikom dajanja prednosti kuplcem, proizvajalci prevzeli v imenu delovnimi kolektivi. Z odločnim ravnavanja z volivci. Zanj bo- Bazoviških žrtev v Prešerno-prav poslovodje vaških trgo- socialistične skupnosti upravo stališčem pri raznih sklepih ud- Tako bod0 sklepi rezul- no in odločno, tla nismo poza-razvnia proizvaiSnih siii to>tu 1»46. lata, ko je bil ukinjen, uredb že nekaj časa v javni more zanikati, kljub raznim t a t take razprave, ne pa nje- bili naših žrtev, ki smo jih dali ua se prepreči rast vaških vr- razpravi in bodo začeli veljati porodni težavam, ld so obsta- no izhodišče. za svoje pravice, šičkov. Toda primerjati dva z novim letom 1954. jale- Tako se je n- pr. marši nasprotna sistema v dveh raz- Organi delavskega upravlja- kateri član premalo aktivno ličnih obdobjih družb, razvoja nja z Republiškim in Zveznim angažiral v razpravah le po zunanjiem videizu, bi bilo zborom proizvajalcev razširja- kazal premalo zanimanj napačno. Od 1946. leta do da- jo vpliv neposrednih proizva- bi se stalno seznanajal s širšo nes se je v družbenem in go- jalcev daleč čez okvire komu- gospodarsko in politično pro-dobju pa tak način zaščite »podarskem [pp^du pri nate nalne skupnosti na širše, re- biematiko in ne sam0 z vpra-gospodarsko šibkih kmetov ni marsikaj spremenilo. Predvsem publiško in obče jugoslovansko sanji lastne tovarne. Seje so več potreben. Taka zaščita bi imamo danes že toliko močno torišče socialistične družbe. De- bile redke in še te često veza-samo na naši vasi ohranjevala industrijo, da v prihodnosti lavski razred bo preko teh or- ne na zasedanje celotnega zbo-gcspodairsko in družbeno naj- lahko zagotovimo delo vsem ganov reševal probleme celot- ra. Zato so se nekatere stvari, »aostalejši element in onemo- tistim, katerim ga ne bo moje bila bilo tudi letos v Dragi t aktivno . . . t JSTt "° vseJ Gorenjski so počastili spomin padlih borcev in talcev lahko tistim, katerim gočila razvoj našega kmetij- gla zagotoviti vas. Prav tako stva. Popolnoma jasno je, da' danes ne moremo Po obratih jeseniške železar- sta prepojena s kr^jo naših ne so se delavci že v soboto junakov, sta privabila ta nede- dopolidne in popoldne obrali ob ljo na desetine svojcev in dru- spominskih ploščah svojih pad- gih ljudi ob grobove svojih ne socialistične skupnosti, ka- o katerih bi moral razpravljati Uh sodelavcev in prirejali žalne dragih. Kakor vsako leto ie kor tudi posebne naloge delov- in sklepati zbor proizvajalcev, svečanosti. Proti večeru je bila bilo tudi letos \r Drio-i t'Jn veič govo- nih ljudi- Ti organi torej po- rešile kar na sejah Gospodar- žalna komemoracija pred do- čudovito — spomenik nae^ob" mali kmcit ki se je ravne in fizične osebe morajo prijaviti poleg kmetijske zemlje, ki spada v splošno ljudsko premoženje, tudi vse stavbe, naprave In druge objekte, ki so na tej zemlji in. ki pripadajo splošnemu ljudskemu premoženju. Priglasitev mora obogati vsaj te-lc bistvene podatke: 1. katastrske podatke: številka parcele, številka posestnega lista, vrsta kulture, razred, površino, katastrski dohodek. 2-številko zemljiško knjižnega vložka- 3. pravno osnovo, po kateri je postala zemlja splošno ljud- sko premoženje, kdo je izdal odločbo o tem ter številko in datum odločbe l(n. pr. zaplemba, sodiba okrožnega sodišča v — — — številka — — — z dne —-----. Za zemljo, ki je bila državna 'last že pred 6-aprilom 1941, zadostuje označba »bivše drž. premoženje«. 4. opis stavb, naprav in drugih objektov, ki so splošno ljudsko premoženje in so na zadevni zemlji in njihov namen. 5. ime koristnika in njegov sedež (naslov), n- pr. kmečka delovna zadruga v — — —• 6. pravna osnova, na podlagi katere nekdo uporablja zieim-ljo Ce je bila izdana o tem odločba, je treba navesti njeno številko in datum. (N. pr. zakup, brezplačna uporaba, pri-lastitev itd. — — — odločbo občinskega ljudskega odbora ---številka — — —■)• Prav tako morajo vsi oni, ki uporabljajo zemljo, katera pripada kmetijskemu zemljiškemu skladu splošnega ljudskega premoženja, in pa državni organi, ki izdajajo akte (sodbe, odločbe i. pd), s katerimi se spremeni sedanje — odnosno obstoječe stanje, obvestiti pristojni okrajni (m:\st ni) ljudski odbor o vseh spremembah podatkov v gornjih točkah in to v 15 dneh po nastanku spremembe. Ce se kje. ugotovi nezakonita uporaba zemlje, ki pripada kmetijskemu skladu splošnega ljudskega premoženja, je treba o tem takoj obvestiti pristojni okrajni (mestni) ljudski odbor, kjer zemlja leži, da ukrene vse, kar je potrebno za zaščito zadevnega premoženja. Za kršilce predpisov so predvidene tudi denarne kazni do 10.000 dinarjev- Kaznuje se s to kaznijo odgovorna oseba državnega kmetirjlsikeg-a posestva 'n druge gospodarske organizacije državnega urada ali zavoda, ki ne priglasi zemlje v Od okrajne volilne komisije v Kranju smo prejeli poročilo da so bile potrjene naslednje kandidature: V Zvezni zbor: Ziherl Borisi, publicist, član J-zvršinega sveta LRS. V Republiški zbor: Cerar Lovro, državni uslužbenec, predsednik LOMO v Tržiču (volilna enota Tržič-Gori-če). Hafner Vinko, državni usluž-Kranj (Kranj Stražiščej. Košmelj Miran, državni u-uslužbenec, predsednik OLO Kranj (Besnica-Selška dolina). Košir Martin, predsednik Obč. LO Gorice. Peternelj Anton, zadružni uslužbenec, direktor semenarne v Ljubljani (Poljanska dolina). Popit Franc, uslužbenec, član Izvršnega sveta LRS (Cerklje, Smlednik, Šenčur, Preddvor, Jezersko). Svetina Ivo, uslužbenec, član CK ZKS (levi breg Save Kranj, Predoslje, Naklo). Svetina Mira državni uslužbenec, član CK ZKS. (Žabnica, Loka, Mavčiče). V Zvezni zbor proizvajalcev, industrijska skupina: Gril Danila, delavka v Tiskanim, Hrast Silvo, elektrotehnik, direktor Iskre. Kmetijska skupina: okraji Postojna, Sežana, Nova Gorica, Tolmin, Radovljica in Kranj: Krmelj Maks, zadružni uslužbenec, podpredsednik Zadružne zveze LRS. V Republiški zbor proizvajalcev, industrijska skupina: Bore Mavricij, tajnik RSS LRS in Boštjančič Angelca, sekretar tovarne IBI. (Volilna enota: levi breg Save in občine Cerklje, Šenčur, Smlednik; volijo gospodarske organizacije občin). Naglic Peter, d:lave? >A3pi-ne«, žiri in Sinko Viktor, skladiščnik škofja Loka (volilna enota: škofja Loka, Selška in Poljanska dolina, Mavčiče, žabnica). Benedičič Jože, delavec v »Triglavu«, Tržič (Tržič, Naklo, Gorice, Predoslje, Jezersko). Jež Pepca delavka v »Iskri« in Strajnar Marija, delavka v »Pletenini« Kranj (desni breg Save in Besnica). Kmetijska skupina: okraji Kranj, Radovljica in Tolmin: Hafner Tone, zadružni uslužbenec, predsednik OZZ Kranj. Okrajna volilna komisija v že navedenem reku oziroma ne Radovljici pa je potrdila sle-pošlje obvestila o nastali spre. d'eče kandidature: Zvezni zbor: Perovšek Franc, nameščenec Ljubljana. Republiški zbor: Bertoneelj Ivan, org. sekretar OK ZKS, Radovljica (volil- značaju prešibka, da bi lahko vse to opravila. Njeno članstvo si bo moralo razdeliti delo po področjih- Pa tudi napačno bi bilo, če bi se takim nalogam posvečale same žene, saj gre za vprašanja, ki zadevajo prav vso družbo. Doslej pa smo samo govorili o položaju žene in ugotavljali, da se mora uveljavljati v družbi, pri volitvah se vedno borimo, da žene zavzamemo dostojno mesto, — sicer pa le malo vzpodbujamo žene pri njihovih predlogih, zamislih in poizkusih. Še vse premalo je zaupanja vanje in zavesti, da jim je treba pomagati, vliti poguma in samozavesti. Povsem napačno bi bilo, če bi AFŽ samo preimenovali v Zvezo ženskih društev- S tem bi se samo izognili resnemu političnemu delu — in vse bi ostalo pri starem. Prav tako pa bi bilo r^apak, če bi ma vrat na nos hiteli ustanavljati kopico društev, ne glede na to, ali je po njih stvarna potreba ali ne. Ostane pa še ogromno področje vprašanj, ki kar vpije po organizirani dejavnosti, že sedaj je očitno, da so društva »Šola in dom«, »Mati in otrok« (ali kakorkoli bi se že imenovala), res neobhodna. Prav tako ni moči prezreti »sekcij za-družnic«, organizacijskih oblik za izobraževanje žena itd. itd. Preusmeritev dfela žeja ni| samo vprašanje AFŽ in njenih aktivistk. Posvetiti mu je prvorazredno pozornost ne samo zato, ker smo prav pred volitvami — in še najmanj zaradi tega, — temveč zato, ker gre za polovico državijanov, za polovico članstva Socialistične zveze-. Vse organizacije bi se morale boriti, da ta drugi del državljanov povsem pridobimo v krog sodelovanja- Saj ne moremo govoriti o socialistični demokraciji in o komuni, dokler bo ta drugi del državljanov priklenjen ob štedilnik in v neznanju izpostavljen nazadnjaškim, protisoeialističnim silam. To ni sa,m0 vprašanje enakopravnosti, je mnogo več, — je vprašanje samega socializma. membi, ali pa navede netočne podatke. L«ta kazen doleti tudi posameznike, ki uporabljajo kmetijsko zemljo, ki pripada zemljiškemu skladu splošnega ljudskega premoženja. Po V. kongresu LMS Več sodelovanja ! Ko so pred dobro polovico lota mlad. organizacije „prešle na teren", t. j. ko so se razpustile organizacije Ljudske mladine v tovarnah in so njihovi člani vstopili v aktive LMS v krajih, kjer stanujejo, se spočetka v delu niso prav znašli. Delo, ki poleti običajno že tako zamre, je v novih pogojih še bolj medlelo. Trajalo je. nekoliko mesecev, da so tako obnovljene organizacije našle predmet svojega dela in zaživele svoje pravo življenje. Ta preusmeritev pa je kljub omenjeni nevšečnosti vendarle pomenila nekaj dobrega. Mladina, ki je bila dotlej odtrgana od ljudi svojega kraja, je šele tako prišla s krajevno problematiko v živ stik. In še nekaj! Mladina se je pričela bolje spoznavati. Kmalu so v mladinskih organizacijah zaplavala na površino tista vprašanja, ki so zares pereča in ne samo papirnata navlaka, ki jo v organizacijah umetno gojijo — „po direktivi". Vzgoja mladine je pač najvažnejša stvar. Naloga, ustvariti in ohranjevati v mladem človeku socialistični lik, pa je pretežka za LMS. In tudi prav ne bi bilo, ko bi samo Ljudska mladina opravljala ta veliki posel. Ona k temu lahko prispeva le delček, saj je vzgoja mladine, notranji obraz mladega človeka, skrb "vse družbe. V tem smislu so naša mladinska vodstva že pred kongresom vabila k svojemu delu družbene organizacije, sedaj pa bodo to še pospešila. Le skupni napori vseh bodo lahko premostili ovire, ki jih ni malo: težave v delu s kmečko mladino, vpliv klerikalizma, ki ga v nekaterih krajih na Gorenjskem ni zanemariti, mladinska kriminaliteta, pijančevanje in surovost, (pojavi, ki jih letos ni nič manj kot prejšnja leta,) nato pa še slabe gmotne razmere precejšnjega števila mladih ljudi. O tem poslednjem pišemo in govorimo že dobri dve leti, bistveno pa se položaj še ni izpremenil. Vajeniška mladina je 'še vedno zapostavljena. Izkoriščajo jo zasebni mojstri, pa tudi v državnih podjetjih ji ne posvečajo dovolj pozornosti. Še vedno velja predsodek, da je za vzgojitelja vajencev dober pač vsakdo. Problemi torej niso niti lahki niti brezpomembni. Organizacije LMS sicer delajo, kolikor pač morejo. (Sedaj so izdelale dobre programe, kako bodo v naslednjih tednih uresničile stališče svojega V. kongresa, spoznale z njimi kar največ mladih ljudi in čimbolj osamosvojile občinska mladinska vodstva.) Vendar se napori ne smejo omejiti samo na to. Potrebno jo sodelovanje vseh tistih, ki lahko prispevajo k vzgoji mladine in zboljšanju njenega gmotnega in družbenega življenja. V Kranju so že imeli posvetovanja, na katerih so se zastop— niki raznih družbenih organizacij dogovorili, kaj bodo storili. Upati je, da bodo drugi gorenjski kraji sledili tej spodbudi. na enota: Radovljica z okolico). Jensterie Albin, zadružni u-služibeneic, predsednik OZZ, Radovljica, (Bled in Bohinj). Dr. Potočnik Miha, pravnik, državni uslužbenec (Zg. dolina Save z Žirovnico in Gorjam!). Zlatnar Mirko, uslužbenec, sekretar OK ZKS Radovljica (Jesenice). Zvezni zbor proizvajalcev, industrijska skupina: Arh Franc, delavec železarne. Republiški zbor proizvajalcev, industrijska skupina: Knafllč Bogdan, komercnial-ni direktor železarne in ščav-ničar Ivo, delavec železarne (jeseniški del žeelzarne). Labura Zvone, delavec železarne! Jesenice (Jesenice brez železarne). Marinko Valentin, direktor »Verige« in Pfajfar Matija, gozdni delavec (ves ostali del okraja brez Jesenic), Kmetijska skupina: okraji Radovljica, Kranj, Tolmin: Hafner Anton, predsednik OZZ Kranj. Okrajna volilna Komisija liste... Ljiuibljana-okolica je potrdila naslednje kandidature za Kamniško domžalski predel: Zvezni zbor: Brejc Tomo, član Izvršnega sveta LRS Ljubljana. Petelin Andrej, kmet Kam-nik_Preserje. Republiški zbor: Voljč Ignac, sekretar OK ZKS Ljubijana-okolica; Zore Franc, di rektor živilske industrije, Kamnik. Zvezni zbor proizvajalcev", industrijska skupina: Janko Rudolf, predsednik Zveze sindikatov Slovenije. Kmetijska skupina: Hribar Janez, član Izvršneu ga sveta LRS. Republiški zbor proizvajalcev, industrijska skupina: Habjan Franc, torbar »To-ko«, Domžale; Ganziti Rudolf, predsednik republiškega odbora /gradbenih delavcev, Ljubljana. Kmetijska skupina: Keber Stanislav, predsednik OZZ Ljubljana-okolica. Uali kandidati Tov. IVO SVETINA kandidira v republiški zbor Ljudske skupščine LRS. Kot iskren in pošten človek se je zelo mlad pridružil nosilcu družbenega napredka — delavskemu razredu in njegovemu gibanju posvet til vse svoje moči. Zato j« že zdavnaj pred začetkom druge svetovne vojne postal član Komunistične partije in je v družbi in pod vodstvom odgovornejših tovarišev pripravljal dela viski razred in vse delovne ljudi širem po Gorenjski na čas, ko bo prevzel delavski razred oblast v svoje roke. V NOB l'i sodeloval od 1941. leta in vseskozi opravljal zaupne in nevarne naloge, tako v globoki ilegali kot kasneje v part'zanih. Po vojni je bil na številnih političnih poslih v Ljubljani in drugje. Tov. Svetina je član CK ZKS fn GO SZDL ter poslanec Ljudske skupščine obeh sklicev. Kot prvoborce ima številna odlikovanja in čin rezervnega podpolkovnika. FRA^cTpEROv^EK^je^^ bil rojen 2. decembra 1922- ^rf^*' v Šmarjah pri Ljubljani, iv-kot sin malega kmeta. Po J*'r> ? poklicu je nameščenec. Februarja 1941 je bil sprejet v SKOJ. Po kapitulaciji stare Jugoslavije JB delal ed vsega početka za OF v rajonskem odbo'vi odboru Šmarje, obenem pa je vodil SKOJ-evski aktiv. V mesecu oktobru 1941 je bil sprejet v Partijo in že novembra 1941 je odšel v partizane. Meseca novembra 1943 Je bil poslan na Gorenjsko** na terensko politično delo. Tu je vršil delo v Pokrajinskem odboru OF in Pokrajinskem komiteju KPS za Gorenjsko. Na Gorenjskem je ostal d0 januarja 1945 in nato bil poslan na Primorsko za sekretarja južno primorskega okrožja. Tam j«' delala] do osvoboditve Tov. Perovšek je član član plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, član Glavnega Odbora SZDL Slovenije in nosilec »Spomenice 1941«. Kandidira v Zvezni zbor v Radovljiškem okraju. NACE VOLJČ je bil ro-ji-n 1917. leta na Vrhniki kot sin delavskih staršev. Po poklicu je železničar. Za ok je začel delati že 1941. leta. Organiziral je naredim osvobodilno gibanje na Vrhniki in v okoliei. Leta 19-13 je postal član okrožnega odbora OF z,a Notranjsko, od koder je V - krat prihajal v Dolomite. Udeležil se je tudi Kočevskega /bora. Leta 1944. jo šel v ofieirsko šolo in je dO konca naslednjega le |> ostal v KNOJ-u. Po volitvah leta 1915 je odšel v Ptuj, od tam pa 1 -t:l 1910 na O ntralni komite LRS v Ljubljano, še isto leti* je bil v Trbovljah sekretar okraja. Nato je šel v Beograd V Višjo partijsko šolo. Leta 1950 do 1953 je bil minister lesne industrije IJIS, sedaj pa je sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ljubijana-okouca. Je nosilec »Spomenice 1941«. Kandidira v Republiški zbor. i Dr. MIHA POTOČNIK o je rodil 29. septembra 1907-leta v delavski družini na i>ovjem. Takoj po Okupaciji je znč« I aktivno delati za OSVO bodimo fronto, ter je bil član Okrajnega odbora OF -lese niče do Jeseni l tu h ■'a' 'k{ bo pripravljal učence za „Ce že nisem junak, pa vsaj poslušala poročilo predsednika smerila bolj na obravnavanje je vPlsal° 22U^ učencev, lvied vgtop v jeseniško glasbeno šo- neumrn nisem," in je stekel za prosveto in kulturo tov. materialnih vprašani na p>xl. njimi je največ delavske mla- i0. V tečaj je bilo sprejetih 40 v gozd. Šmiteka o stanju in predlogu ročju kulture in prosvete, je dine. otrok. gamziran v dvoletno pripravnico za jeseniško glasbeno šolo. Pa tudi v Bohinjski Bistrici so pričeli na pobudo SZDL s pričetkom letošnjega šolskega* leta razpravljati o nujnosti PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Kamnika Tovariš Rudolf Janko, pred-sedntkRepubliškega sveta Zve. ze sindikatov za Slovenijo in član CK ZKS je v ponedeljek, 2. novembra, obiskal delavce podjetja »Kamnik«, ki so imeli predvolilno zborovanje v Domu kulture. Kamničani so ga izbrali za kandidata v Zvezni zbor proizvajalcev Tov. Janko je govoril o pomenu novembrskih volitev, o zborih proizvajalcev, ki bodo postali pomemben činitelj v razvoju našega socialističnega gospodarstva. Dejal je tudi, da smo dosegli precejšnje uspehe prav na področju socialne zaščite. življenjska raven naših delovnih ljudi še ni dosegla zaželene višine še vedno naletimo na različne težave in marsičemu" se moramo odreči tudi zato, ker porabimo veliko sred-, štev za obrambne namene. De-* lali smo pravilno. Zadnji dogodki v zvezi s Trstom so pokazali, da moramo biti vedno pripravljeni! Volivci so govorniku izrazili svoje odobravanje. #■ Betonska cesta pred vhodom v Podjetje Kamnik je že gotova, zdaj bodo pa pristopili k uravnavi prostora od ceste do kulturnega doma. Ker nameravajo prostor nekdanjega te- S sodišča lovadišča pred tovarno spremeniti v park, bi bilo nujno potrebno, da tudi cestna uprava podaljša betonsko cesto do začetka tovarniškega zida, s čimer bi bilo za vedno rešeno tudi vprašanje odtoka vode, ki pri sedanjem stanju ne obeta zadovoljivega izboljšanja. Iz Domžal V kratkem bQ zopet pričela delovati »Ljudska univerza« v Domžalah. Otvoritveno predavanje bo imel tov. Tomo Brejc, naslednje predavanje pa tov. Ivan Regent. Na občnem zboru Svobode je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor, tehnični in umetniški svet. Predsednik je ostal tov. Albin Hvastja. Igralska skupina je pretekli mesec z opereto »Planinska roža« gostovala v Komendi, na Črnučah, Viru in Prevojah. *• železniško postajo v Domžalah ža dalj časa popravljajo. Kljub adaptacijam pa domžalska postaja še no bo primerna za toliko potnikov. Zato bi bilo nujno, da bi dobile Domžale novo, dovolj veliko in lepo železniško postajo, vsaj tako kakor je v Trzinu. i lijaki promet je na kamni- ški progi tako močno razvit, da bi železniška direkcija morala investirati potrebne kredite za gradnjo novih železniških postaj tam, kjer postaje ne ustrezajo potrebam in este-tičnim načelom. ■* UROJ je pričelo z rednimi predavanji. Poleg teoretičnih predavanj je odbor sklenil, da se bodo pričele tudi praktične/ vaje in ekskurzije. ■* Zadnje čase je telovadnica v Domžalah zopet oživela. Va-diteljski zbor je sklenil, da bo predvsem dobro organiziral telovadbo za pionirje. To se je vaditeljem tudi posrečilo. Pritegnili so lepo število osnovnošolske in gimnazijske mladine, ki redno in z veseljem obiskuje telovadbo. * Predvolilne priprave v Domžalah so v polnem teku. Kandidat za Republiški zbor je Iv. Novak-Očka, ža Zvezni zbor pa /častni domžalski moščan, tov- Temo Brejc. Na Glavnem trgu bo 15. novembra dopoldne veliko predvolilno zborovanje za vse volivce iz domžalske občine. * Na gimnaziji v Domžalah je začela delovati mlečna kuhinja, kjer prejemajo dijaki v glavnem odmoru topla jedila. Pretekli petek so se v dvorani godbenega doma v Domžalah zbrali k redni seji odborniki LOMO Domžale, na kateri &o izvolili novega predsednika občine. Kakor je naš list že poročal, je prejšnji predsednik LOMO moral odstopiti, ker so se pod njegovim upravljanjem zg;odile razne nepravilnosti, ki so jih odkrili člani ZK. Za novega predsednika je bil na seji predlagan in izvoljen tov. Mikuluž, ki je ob tej priliki imel krajši govor, v katerem je pozval vse mestne občinske odbornike, na skupno delo za napredek občine. Tov. Mikuluž je bil do sedaj predsednik Sveta za socialno skrbstvo, zato je bil na njegovo mesto izvoljen tov- Pire. Na seji so razpravljali tudi o vprašanju kredita za zemljišče, kjer bi obvezniki predvo-jaške vzgoje v občini uredili strelišče. Odborniki so se pogovorili še o raznih gospodarskih problemih, ki so važni za domžalsko občino. Urška Križnarjeva iz Preddvora je bila v preteklih letih zaposlena kot poslovodkinja v poslovalnici „Preskrbe" v Stražišču pri Kranju- Tam je od zaloge živil postopoma jemala manjše količine. Zlasti so ji ugajali keksi, bonboni, sladkor in konzerve. Vse te stvari je pojedla takoj v trgovini, ali pa jih je tudi odnašala domov. Tudi od iztržkov je jemala manjše zneske denarja, seveda ni tega beležila. Nadalje je zadržala od dvodnevnega izkupička 10.250 dinarjev. Pri vsem tem je nastal v poslovalnici primanjkljaj v višini 47.736 dinarjev. Poleg tega je Križnarjeva svojo službo, slabo opravljala. Pri sadju ni u-gotavljala kala in naročala ga je v mnogo prevelikih količinah. Blaga pri prevzemu ni tehtala in kontrolirala, ampak se je kar lahkomiselno zanesla na teže na dobavnici. Delavcem, ki so ji pomagali pri delu, je dajala razna jedila, ni pa tega nič zapisovala. Strankam je zamenjavala industrijske bone za denar in tudi ni redno vodila in izdajala para-gonskih blokov. V začetku oktobra 1952 je prevzel poslovalnico nov. poslovodja. Pri odmeri kazni je sodišče smatralo za zelo obtežilno to,, da je poslovodkinja pri kaznivem dejanju zapeljala tudi mladoletno vajenko. Obsojena je bila na 10 mesecev zapora, poleg tega pa mora plačati „Preskrbi" še 47.736 din. Tudi vajenko je sodišče spoznalo za krivo kaznivega dejanja, obsodilo pa jo je na 3 mesece zapora, vendar pa ji je zaradi mladoletnosti in zaradi tega, ker je bila zapeljana, odmerilo kazen le pogojno za dobo dveh let. Iz Kranja Korotan : Sloboda (Varaždin) 5:4 (3 ; 1) Nedeljska tekma med Koro-tanom in Slobodo iz Varaždina nam je potrdila, da v Korota-novem moštvu nekaj ni v redu. Z igro, ki smo jo gledali, menda nihče ni bil zadovoljen. Tako se nogomet ne igra! Zlasti ne v slovensko-hrvatski ligi, katere prvi namen je dvig kvalitete. Korotan je v slovenski ligi igral lepše in bolje. (Mimogrede rečeno, tudi gostje so pokazali nogomet zelo podoben Korotanovemu, vedar so bili hitrejši in požrtvovalnejši. Pn stanju 4:1 za Korotan niso vrgli puške v koruzo in so zabili še 3 gole, domači pa samo enega) Res je padlo devet golov, vendar je vprašanje, kako. Nl-ti eden ni bil plod kakšne duhovite kombinacije (ki smo jih tudi pri Korotanu svoje čase že lahko opazili), temveč so bili le bolj slučajni zadetki. S tem, da je Korotan zabil pet golov, stanje še vedno ni rešeno, niti se še ni »odprlo« kot nekateri optimisti razlagajo-Verjetno so pozabili, da je Korotan v isti sapi tudi sprejel štiri gole in morda nI mnogo manjkalo, da bi šla tudi ena točka iz Kranja! (razveljavljeni gol iz dvomljive off side pozicije!)- Napadalni igralci se izgovarjajo, da so svojo nalogo opravili, ostalo je kriva obramba. Res ne vem, od kod jemljejo tako »duhovito« razlago. Mislim, da sta napad in obramba šele moštvo, ne pa vsak za sebe. Pri taki miselnosti res ni čudno, da vodimo na začelju z dvema skromnima točkama in polnim košem prejetih golov- Drugo vprašanje je sestava moštva- Prepričan sem, da se- stavijo moštvo ljudje, ki jim nogomet ni španska vas. Vendar pa n,e morem razuirrueti (kljub temu, da vem, da ni igralcev), kako morejo postaviti na mesto srednjega napadalca Brezarja II, ki nima pojma kaj in kako naj igra srednji napadalec. Karakteristično za Korotanov napad bi bilo morda to-le: na vseh Ko-rotanovih tekmah, ki sem jih gledal, je bil štular I vedno najšibkejši igralec napada, danes je pa edini, ki je s svojimi pobegi sploh nevaren! Obramba je tudi poglavje zase. V odločilnih trenutkih izgubi glavo in posledica je gol-Nikogar ni, ki bi res znal povezati obrambo z napadom, zato so igrači »razbita« celota in res ne morejo predstavljati nevarnega nasprotnika. NA DAN VOLITEV »SAVA« IZPOLNILA PLAN Dan volitev odbornikov v Ok rajni zbor proizvajalcev so v tovarni gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju proslavili z izpolnitvijo letnega družbenega načrta. Po vrednosti so letni plan dosegli že 15. oktobra in že odvedli predpisano akumulacijo. V tovarni »Sava« so v tem letu zaposlili okoli 80 ljudi več in s tem zmanjšali število brezposelnih v Kranju, kjub temu pa vseh naročil ne morejo sprejeti, ker jim tega ne dopušča proizvodna zmogljivost podjetja. OBVESTILO Glede na predvidene sprememl>e otroških doklad za študente in dijake bi radi ugotovili sporazumno s Svetom za presveto in kulturo pri LOMO in OLO Kranj potrebe po štipendijah in podporah za visokošolce in dijake višjih gimnazij ter strokovnih šol na področju LOMO in OLO Kranj. Reflektanti naj najkasneje do 25. novembra 1.1- vlo-že prošnje z natančnimi podatki in prilogami: 1- Vprašalna pola za štipendiste (obrazec DZS l,74a) 2. Potrdilo o premoženjskem stanju (obr. DZS 0,12) 3- Potrdilo o opravljenih izpitih z oceno, ozir. šolskem uspehu, potrjeno od dekanata ali ravnateljstva šole. 4- Prošnja s podatki in pripombami. Prošnja naj vsebuje še sledeče podatke: a) Fakulteta, tekoči semester in čas vpisa- b) Semestri, ki jih je ponavljal, prestop na drugo fakulteto, tekoči semester in vzroki prestopa ozir-ponavljanja. c) Absolventi naj navedejo rok, kdaj mislijo diplomirati. 5- Pošiljajte na naslov: Kranjsko akademsko društvo — Socialno ekonomska komisija — pošt- pred. 17, Kranj Kranjsko akademsko društvo — ZŠJ Kamnik prvi - uspeh Jeseničanov Preteklo nedeljo je bilo d- še borbeno moštvo „Partizan" igrano zadnje, 14. kolo v ljub- iz Šempetra pri Celju. Finaln' ljanski skupini prve sloven- turnir za prvaka Slovenije ske odbojkarske lige. Prvo med prvima dvema iz vsake mesto je zasedlo, kakor je bi- skupine bo čez tri tedne v lo pričakovati moštvo SŠD Kamniku. Kamnika, ki si je z zadnjo - zamago nad „Papirničarjem" SPORED PRVENSTVENIH iz Vevč s 3 : 0 w.o. zagotovilo TEKEM GORENJSKE 2 točki naskoka pred Želez- 7ll nedeljo> 15. novembra 1953 ndčarjem n. iz Ljubljane. To, y Tržiču .grišče Ljubelja; da je drugi finalist Železničar ob 1430; Ljubalj ,. Projektor, in ne Ilirija, je precejšnje pre- alužbujoči Dobrin senečenje, katerega so nam pripravili mladi, mnogo obetajoči Jeseničani s svojo zmago nad Ilirijo s 3 : 2 015:11, 5:15, 8:15, 16:14). Jeseničani so si s to, kakor tudi z zmago prejšnje nedelje nad Kamnikom (3:2), zagotovili ugodno 5. mesto, kar je zanje, kot novince, vsekakor velik uspeh. Tudi „Prešeren" (Radovljica) je bil to nedeljo uspešen, saj je s 3:0 w.o. ocboravil „Elek-tro« in se s tem izmazal iz nevarne cone, v katero je zašel v 13. kolu, ko je izgubil srečanje z »Ilirijo« s 3:1. Kakor v ljubljanski skupini, tako je tudi v štajerski skupini zadnje kolo prineslo presenečenje in določilo v finale poleg „Fužinarja" (Guštanj) V Lescah; Prešeren : Hruši-ca, službujoči Vovk, čas po sporazumu. Na Jesenicah, igrišče Jesenic; ob 14.30: Jesenice B : Železniki, službujoči Taler- V Škof ji Loki; ob 14-30: Lo-čan : Gumar, službujoči Mar-guč. V Kranju, igrišče Korotana; ob 13. uri: Korotan B : Bled, službujoči Smole. SAP - Ljubljana Spremembe avtobusnih voznih redov 1. S 1. novembrom 1953 bo odhajal avtobus na progi Jesenice — Ljubljana odhod z Jesenic zjutraj 7.00 odhod pop. iz Ljubljane 14.30 prihod v Ljubljano ° 15 prihod na Jeseni 16.15 2. S 1. novembrom 1953 bo odhajal avtobus na progi Bled — Ljubljana Odhod z Bleda zjutraj ob 6.00 Ostali vozni redi te proge ostanejo ncizpremenjeni. 3. S 1. novembrom 1953 bo odhajal lokalni avtobus proge Bled — Lesce — Radovljica odhod zjutraj z Bleda — jezero ob 5.55 odhod z Bleda — pošta ob 6.05 prihod v Lesce ob 6-20 in g prihodom v Radovljico ob 6.30 Ukine se iM>poldanska vožnja z Bleda v Lesce ob 18.45 in z odhodom iz Lesc ob 19.30 Vsi ostali prihodi in odhodi avtobusov na ostalih avtobusnih progah o-tanejo neizpremenjeni. UPRAVA SAP OBJAVE * SPOREDI * OGLASI Od 1. novembra 1953 posluje Okrajni zaved za so cialno zavarovanje na Jesenicah v teh-le prostorih: 1- NA GOSPOSVETSKI CESTI 59: Vložišče, kataster zasebnih delodajalcev (prijave — odjave), statistična poročila (Obrazci E-5, E-6), predpis prispevkov, kratkoročne dajatve (bolniške hranarine. l>oti!i stroški, dodatek za opremo novorojenčkov); finančni oddelek zavoda: izplačila kratkoročnih dajatev ln pogrebnin, tekoči radon delodajalcev; zasliši vanje prič o delovni dobi za vpis v delavsko knjižice. 2. V STAVBI PERSONALNEGA ODDELKA ŽELEZARNE, II. NADSTROPJE: Olroski dodatki, pokojnine, likvidatura pokojnin- Uradne uro /,a stranke v vseh zade\ali so izključilo vsak torek in petek od 8. do 14. ure. Ostal«« dnine se stranke ne sprejemajo, ker bi intervencije strank ovirale poslovanje na škodo drugih zavarovancev. Oh torkih in petkih dopoldne posluje uslu/.lienec zavoda tudi na Okrajnem ljudskem odboru v Radovljici, v I. nadstropju, soba štev- 1. .Mezdne liste za otroške dodatke se bodo potrjevale vsak nie»ee od 10. do 15- in cd 1. do 5. v mesecu. Pri vsakem koristniku otroškega dodatka je v mevdni listi vpisati številko odločite o otroškem dodatku- OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NA JESENICAH DEŽURNA SLUŽBA Dežurna zdravniška služba v območju ljudskega občinskega odbora mestne občine Jesonice od 6. do 13. novembra: dr. MIlan Čeh, Titova 4, Jesenice. — Obiski na dom naj se javijo najkasneje do 18. ure zvečer. Po tej uri b0 zdravnik obiskoval le bolnike s težjimi poškodbami in močnimi krvavitvami. GLEDALI4CE Prešernovo gledališči Kranj Nedelja, 8. nov- ob 16. uri: Cankar, »Hlapci« — Izven. V vlogi župnika nastopa član lj-Drame MILAN SKRBINŠEK. Torek, 10. nov- ob 20- uri: Gheri, » šesto nadstropje« — izven. Četrtek, 12. nov. ob 16. uri: Klabund, »Krog s kredo« — red popoldanski in izven* Mestn«) mladinsko gledališče Kranj Sobota, 7. nov. ob 20. uri: Lojze Maruško, »Dežela Lenu-harija« — premiera, Izven. Nedelja, 8. nov ob 16. uri: Lojze Maruško, »Dežela Lenu-harija« — izven. četrtek, 12. nov. ob 16. uri: Lojze Maruško, »Dežela Lenu-harlja« — predst. za II gimnazijo Kranj. KINO Mestni kino Dam/, dr; 11 in 12. nov. ameriški film »Rapsodija otožnosti«. Od 13. do 15-nov. japonski film »V gozdu*. 18. in 19- novembra amer. film -Odločitev pred zoro«. Predstave v sred© ob 18. in 20- url, v Četrtek in petek ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15-, 17. in 19. uri. Kino Ridio, Jesenice: od 4. do 6- novembra ameriški film »Abot in Odštelo«. Od 12. do 17. nov. ameriški film »Kapitan Horatio«. — Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, dopoldne ob 10. uri matineja. Kino Plavž, Jesenice: Od 4. do 6. novembra ameriški film »Škotska kri«. Od 7. do 10. nov. japonski film »V gozdu«. Od 11. do 13. novembra avstrijski film »Kogar bogovi ljubijo«. Od 14. do 17. novembra jugoslovanski film Občinsko dete«. Predstave ob 18. in 20- uri. V nedeljo ob 16., 18. In 20. uri, dopoldne -matineja ob 10. uri Kino Kor. Bela - Javornik: Od 6. do 8- novembra francoski film »Mesečnik Bonifacij«. Od 13- do 15. novembra mehiški film »Vlva Zapata«. Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, do- poldne ob 10. uri matineja. Kino »Storžič«, Kranj: Od 6 dQ 8. novembra francoski film »Zlata čelada«. Predstave vsak petek ob 18. in 20. uiri, v soboto ob 16., 18. in 20. uri; ob 20. uri dvojni program »Zlata čelada« in »Volpone«. V nedeljo ob 15., 17-, 19. In 21. uri. Matineja v nedeljo ob 10. uri ^Ljubezen je lepa«. V soboto in nedeljo slovenski fihn »Na svoji zemlji«. Prestave v soboto ob 9. in 14. uri, v nedeljo ob 8.30 uri. 9. In 10- novembra francoski film »Volpone«. Od lil. do 16. novembra ameriški barvni film »Plavajoč© gledališče«. V soboto, 14. novembra ob 20. uri dvojni program »Odločitev pred zoro« in »Plavajoče gledališče«. Matineji v ne. deljo ob 830 url »Plavajoče gledališče«, ob 10. url »Odločitev pred zoro«. Kin0 Svoboda, Kranj, Stranišče: 6. do 8. novembra angl. barvni film »Ljubezen je lepa«. Predstavei v petek ob 20. uri, v soboto ob 18. In 20- uri, ob 20. uri dvojni program »Volpone« ln »Ljubezen je lepa«, v nedeljo ob 16., 18. In 20. uri. Matineja v nedeljo ob 10. url »Na svoji zemlji«. Od 13- do 16, nov ameriški film »Odlo->itv pred zoro«, predstavo v petek °b 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri, ob 20. url dvojni program »Plavajoče gledališče« in »Odločitev pred zoro«. V nedeljo ob 16., 18. In 20. url. Matineja v nedeljo ob 10- url »Plavajoče gledališče«. MALI OGLASI Preklicujcm trditve proti Albertu Stoletu, Pri makovo 30. Lovro Voltar- Zamenjam trosobne stanovanje za enosobno v Kranju. — Naslov v upravi lista. Podpisani Albert šmajdek iz Klanja preklicu jem vse n resnične izjave o pokojnem Viktorju štravsu iz Kranja, ki je padel v NOB. Na pol kauč, nov, prodam. Naslov v upravi lista. Prodam kuhinj- opremo za 18 000 din. Kranj, Huje 4. Čevljarsko podjetje »Alka« - Duplje »prejme takoj v iluzbo p'sarniško moč. Pismene po-nutdlbe na naslov z navedbo šolske Izobrazbo ln dosedanje službe, JAVNA ZAHVALA Zahvaljujem se organom LM v Tržiču, ki so 30- oktobra zastavili vse svoje sile, v t "ku ene same ure izslediti taitu ln tako omogočili, da sem takoj prejel povrnjene ukradene predmete, ki so ml "bili dragi. — Martin Romih, Tržič. 4 «.US (!9KtiVJ8KK GLAS GORENJSKE K ŠTEV. 45 'Priloga za poduk in razvedrilo 7. XI. 1953 HetUtka na 6fO straneh (Nadaljevanje in konec) »Kaj pa industrija?« smo se vprašali pred tednom- »Kaj pa industrija?« se sprašujejo tudi v Indiji. O tem imajo najrazličnejše ideje in na prvi pogled najneverjetnejše pojme. Prepletajo se misli o idilični indijski vasi kot osnovi narodnega gospodarstva, o sovjetskem planiranju težke industrije, o japonski elektrificirani domači industriji, o »demokratičnem« .planiranju za razliko od »totalitarnega«, o laburistični »državi blagostanja«, o socializmu. Celo pri nekaterih socialistih prevladujejo nauki Mahatme Gandija o ročnih statvah, vretenu in preslici. »Kaj pa industrija?« sprašujejo. In odgovarjajo — posamezniki in stranke, instituti in komisije. Ne bi se moglo reči, da ima katera koli od indijskih strank določeno stališče. Še v vladni stranki, v stranki Indijskega nacionalnega kongresa, si niso edini. Njen predsednik. J. Nehru podpira razvoj Industrije, velik del vodstva pa ji nasprotuje- Ne gre za brezpomembne nesporazume, gre za nasprotja v osnovnem, vprašanju državne gospodarske politike, ki bo v prihodnje, najkasneje pa ob sprejetju naslednjega gospodarskega načrta, stopilo v ospredje in morda pomenilo preizkusni kamen, okoli katerega se bodo grupirale družbene in politične sile. Sedanji petletni gospodarski načrt dodeljuje tadiustrializaiciji komaj 8,4<>/o sredstev, če ne u-poAteivamo velikih naprav za namakanje, elektrifikacijo Ln transport. Očitno je to le deloma posledica okoliščine, da je pri današnjem stanju krogotok kapitala pri majhnih investicijah v poljedelstvo še vedno hitrejši kot v velikih Industrijskih objektih. Očitno jo današnja oblika indijske petletke tudi kompromis med nasprotujočimi si mnenji o nadaljnjem razvoju indijskega gospodarstva. Vse te razlike bi bilo težko razumeti, ko za njimi ne bi poiskali določenih družbenih skupin in gmotnih koristi. Pri vladni stranki je to prav očl-vidno- Opraviti imamo z veleposestniki, ki jim prav gotovo ni do razvoja industrije, razen tistih panog seveda, katerim bi lahko ugodno prodajali »svoj pridelek«. Potem — meščanstvo, buržoazija različnih izvorov in poklicev. Večina indijskega meščanstva je trgovska buržoazija iz kaste obrtnikov- Zrasla je Iz razniih zbiralcev davklov, vaških oderuhov, verižnlkov in posestnikov. Pravzaprav živi od kmetovega znoja in se močno upira vsaki radikalni agrarni reformi. Drži se je še stara preidkapitalistična miselnost Iz časov prvotne akumulacije Grabi denar, hlasta za lahkim in hitrim dobičkom. Zanjo nI nič nenavadnega, če se ji kapital obrne tudi po petkrat aii šestkrat v letu. Vztraja pri visoki obrestni meri, ki včasih doseže tudi po 80°/0- Ta sloj meščanstva seveda nima nobenega navdušenja za graditev težke industrije in tistih ključnih objektov, na katerih bi počivalo prihodnje trdno in uravnovešeno gospodarstvo v tej ogromni, pa vendar šibki in neuravnovešeni deželi. Poseduje seveda tudi Industrijo, vendar je videti že na prvi pogled, s kakšno izkorišoevalsko in kratkovidno pobudo je bila zgrajena in kako jo danes upravljajo. Slabe stavbe, starinski, že davno amortizirani stroji, obupni delovni pogoji, odpuščanje tisočerih delavcev, — je, da si ta družbena sila močno prizadeva za industrializacijo, vendar pa se upira državni kontroli in vsakemu takemu planiranju, ki ne pomeni samo državno finančno pomoč. Videl sem podjetja obeh skupin. V prvi vodijo kapitalisti Iz kast Banijev in Marvarov- Zlasti sleidnji slovijo po brezvestnem izkoriščanju in brezbrižnosti. Vozil sem se v letalu, ki pripada koncernu Birla. Meci letenjem se je celo zgodilo, da (3e je s krila, odtrgala velika aluminijeva plošča in padla v Arabsko morje. Takrat sem s3 spoznal z »gospodinjo letala«, osemnajstletno Barbko. Rekla je, da to pri njihovi družbi ni nič nenavadnega, čez meseo sem j o spet srečal v nekem hotelu v Kalkuti, po treh tednih pa sem že slišal, da je nad Kašmirom strmoglavila z vsem Letalom. Nihče si ni bil rešil življenja. Povsem drugače delajo Par-si, pripadniki druge, v pravem smislu industrijske buržoazije. že zaradi tega, ker vedno manj predstavlja široko družbeno gibanje, vedno bolj pa interese samostojne sile, ki se dviga nad družbo. Poraja se pravcata birokratska kasta. Petletka je njeno največje delo. Z njo je napredni državni kapir tallzem ogromno pridobil na moči in pomenu, z njo se bo čedalje bolj krepil- V vsej tej igri družbenih sil, med političnimi spopadi, proivo-kacijami in preanišljanjl o prihodnosti pa »petletka naša teče ...« Gradijo se jezovi, električne centrale, ceste, otroška zavetišča. Nastajajo nova mesta in orjaške tovarne. Graditelji, preprosti, nepismeni, v usodo vdani indijski ljudje prenašajo tovore, mešajo blato ln gradijo nasipe, kopljejo kanale, montirajo traverze- In domala ne vedo, kaj delajo. Zaposlili so jih, da delajo na nekakšni velikanski stvari, ki se imenuje »Petletni plan«, na delu nečesa odmaknjenega in ne- Vriše, pretepanje, jok, sovraštvo Hocoj sem bila v sanjah majhna deklica. Hitela sem po tržaških ulicah v slovensko šolo k Sv. Jakobu. Še sedaj jo vidim pred seboj kakor takrat. Leta 1909. je Ciril-Metodova šola najela staro enonadstropno hišo in poleg ležeči pritlični hlev. V hlevu je bil moj razred. Natrpani smo bili v ozkih klopeh, vendar je bilo lepo. Pod okni je bila groblja — nepozidan 'svet. Nekaj korakov od šole je stala velika večnadstropna italijanska šola. Če je bil v njej pouk poprej končan, se je zbrala množica italijanske „mularije" pod našimi okni, izzivala in motila pouk. Nekoč smo imeli petje. Naša pesem je lepo in glasno donela skozi odprta okna. Zunaj so pa Micali: „Sciavi, abasso i sciavi!" („,Dol s Slovenci!") Petje je utihnilo. „Kaj naj jim odgovorimo?" je. vprašala učiteljica. „Hej, Slovenci!" sem zaklicala. Ves razred je navdušeno vzkliknil: „Da, da, Hej Slovenci!" „Dajmo, glasno, lepo, lepo!" In smo peli, peli, in naše prsi je širil velik pogum. ki je vzplamtela na slovenski stavbi. Naslednje dni je bilo v Trstu grozeče ozračje. Previdni učitelji so organizirali stražo v vseh ulicah, ki so vodile do šole. Z otroki so imeli stalne vaje, če bi bilo treba nenadoma izprazniti šolo. ln je res tnekega dne drla grozeča množica proti šoli. „Gredo, gredo," so pritekli preplašeni čuvaji. Nemudoma je bila šola prazna. Otroci in učitelji so se razbežali. Drhal je vlomila, razbijala, —■ zažgala. Najlepša šola v Trstu je gorela ... Teror je sprostil vse temne nagone. Ropi, požigi, uničevanje vsega kar je bilo slovenskega. Strašne bakle so gorele po naši ubogi, tlačeni Primorski. Vsa uradna oblast je bila hote gluha in slepa. Prišli so fašisti z ricinovim oljem, umori, pretepanjem, mučenjem. Naše ljudi so deportirali na Liparske otoke, v italijanske zapore, ječe. Iz dobe ricinovega. olja se spominjam gospoda Počivalnika. Bil je orjak, širok in močan kot hrast. Nekega večera je potrkalo na njegova vrata. V vežo so se zgnetli italijanska učiteljica in še devet 3 naša reportaža Z o italijanskem »kulturnem poslanstvu1 .it Del Tatine jeklarne v Jamshedpuru, največjega podjetja v Aziji vse to jasno kaže na njen značaj. Manjši del buržoazije je naprednejši- življenjsko se je povezal z industrijo, predvsem težko. Odtrgal se je od pred-kapitalistične velešpekulacije ln pričel s trdnim, dolgoročnim, »poštenim« gospodarjenjem. Na vzel se je zahodnega, angleškega kapitalističnega duha, odtrgal od zemljiških koristi in s svojo dejavnostjo danes nedvomno še zelo koristi indijski gospodarski celoti. Jasno AMiMinroOT. INDOKINA IN ŠAMPANJEC V uradnih poročilih o francoskem izvozu betremo to-le: v lotu 1952 smo izvozili v Indo-kino 1-096 tisoč steklenic francoskega šampanjca. To se pravi dvakrat več kot leta 1951. To je prav toliko vina, kot ao ga Izvozili v ZDA. Izvoz bo v letošnjem letu še večji. V Indokini je vojna, ki jo nekdo obilno zaliva s šampanjcem. Eden preliva kri, drugI pa šampanjec. CERKVENA 'NUMIZMATIKA Župnik v francoskem mestu Vi( hyju pravi, da so njegovi Verniki zelo pobožni, vendar samo na videz. Sam pravi takole: »Če bi se ukvarjal z numizmatiko, bi imel sigurno največjo zbirko starega denarja. V cerkvenih nabiralnikih, kamor pobožni meščani mečejo svoje darove, najdem vse vrsto denarja, samo pravega ne« FILM O HITLERJU če v zadnjem trenutku cenzura n« bo intervenirala, bodo te dni v 40 kinematografih Zapadne Nemčije pričeli vrteti film »5 minut čez dvanajst«. FTa film je nekakšna Hitlerjeva biografija Režiser Rlchard von Schenk, bivši mornariški poročnik, trdi, da flhn ne poveličuje Hitlerja, kljub temu, da mu je ves posvečen. Film je samo »strogo dokumentaren«. Vanj iso vpleteni različni odlomki nacističnih dokumentarnih filmov, ki jih je Gobbels prepovedal, pa tudi odlomki iz Hitlerjevih privatnih filmov. Pri snemanju je sodelovala sestra Hitlerjeve žene, vdova P° generalu Vogeleinu, ki ga je Hitler dal ubiti- Kljub temu, da je film napravljen strogo objektivno in dokumentarno, so antinaclsti močno zaskrbljeni. NI še čas za to. Družina Tata, ki proizvaja vse od mila in papirja do lokomotiv in težkih konstrukcij, je v svoja podjetja uvedla brezhiben red, najmodernejši proizvodni postopek, uporabo znanosti, tovarniško časopisje, na katerem ji samo lahko zavidamo, sorazmerno dober sistem socialnega zavarovanja, razdeljevanje stanovanj, strokovno šolstvo itd- Pri njdh izkoriščanje ni grobo in primitivno, ampak spretno prikrito in moderno. Tretja sila ki se vedno bolj uveljavlja okoli vprašanja: »Kaj pa industrija?« je indijska država. To ni več stari državni aparat iz »Indijske civilne službe«, ki je zvesto služila angleškemu Imperializmu Po osvoboditvi se je povzpela na položaj edinega oblastnika v deželi. Danes je indijska državna birokracija tista sila, ki še najbolj uveljavlja razvoj proizvajalnih sil m skuša združiti okoli seibe napore vseh družbenih sil, da bi dosegli ta cilj. To pa ne more doumljivega. — In aH ni čudno: ti ljudje vendar gradijo svetlo, demokratično prihodnost, — Majakovskega graditelji Dnjeprostiroja, ki so vse vedeli, vse močno oibčutili in »sanjali o mestu-vrtu«, pa so postali poteptane žrtve tistega nasilja, ki so mu sami skovali orožje! Polagoma pa v indijske množice le prodira zavest, za kaj delajo ln kaj to pomeni. Tudi vse bolj vedo, da se morajo nasloniti le na lastne sile, saj jim Inozemska udeležba v financiranju petletnega plana ne koristi dosti več od tistih »U113 dobrih del, 1405 premagovanj, 3493 raznih molitev, 12.811 vzdihljajOv, 936 obhajil in (nič manj kot) 120 delovnih ur, ki so jih do 15- avgusta 1937- nabrali po Sloveniji misijonski prijatelji po zlatih listkih« in aa katere se v 10. štev. Glasnika presvetoga Srca Jezusovega (istega leta) zahvaljujejo »v presv. Srcu hvaležni bengalski misijonarji« J. Z- In potem, čez nekaj let je na istem mestu zraslo krasno štirinadstropno šolsko poslopje, ponos vseh tržaških Slovencev, nova šola. Spominjamo se dneva, ko so jo otvorili. Bila je nedelja. Nepretrgana množica je hodila po stopnicah, o-gledovala sobe, tipala marmor na stopnišču, ogledovala učila, in bila srečna. Videla sem delavca, ki je z raskavo roko božal ograjo, v očeh so se mu bfleščale solze. Tudi on je prispeval za šolo. Majhen kamenček po geslu: „Mal položi dar domu na oltar!" Naša ljubljena šola! Postala ie osemrazrednica in je imela prvovrstne moči. In potem se spominjamo dneva, ko je imel italijanski poslanec Giunta 20. julija 1920 na Glavnem trgu tisti hujska-joči govor. Drhal je s tuljenjem udrla nred naš Narodni dom, razbijala in ga zažgala. To je |bila prva strašna bakla, črnih junakov. Učiteljica je držala v rokah poln kozarec ricinovega olja. „Popijte!" je rekla z očarljivim nasmehom. Počivalnik ja udaril s svojo mogočno šapo od spodaj po kozarcu, da je olje pljusknilo učiteljici v obraz in se poce-dilo po bluzi. 1 Potem se je pričel boj. Eden proti devetim. Umaknil se je v sobo in si zavaroval hrbet. Nastal je neznanski hrup. Tudi Počivalnik je katero skupil, a napadalci te gore ie niso mogli premakniti. Nenadoma je začutil, da se nekdo plazi za njegov hrbet, ravn0 ob o-mari. Pritisnil je s svojimi mogočnimi pleči. Samo „rsk!" je reklo in nekaj črnega je o-mahnilo na tla. Fašist je obležal kot cunja in obračal oči. Z odprtimi' usti je lovil sapo. Le nekaj brc in železnih udarcev, — teren je bil očiščen. Fašisti so posegli po še hujšem ... Tudi strojno olje Jez Tangabadra med gradnjo Ko je v goriški stolnici končala pomočnica, je organist h- slovenski skladatelj in pevovodja — po kratkih preludij ih prešel na slovenske božične pesmi. Tedaj so bile že prepovedane. Orglal je, polna cerkev Slovencev je pričela polglasno prepevati. iSladkost slovenske pesmi je bila v hipu uničena. Na kor so vdrli fašisti, odvlekli organista in mu vlili v usta strojnega olja. Čez tri dni je v strašnih bolečinah umrl. Doma je jokala mlada žena nad zibko nekaj mesecev starega otročička. Trst je zaprl vse slovenske šole v okolici. Učitelji so se znašli na cesti. Nekateri so dobili službe na Goriškem, drugi v postojnskem okraju ali Istri, kjer so bile za tedaj še dovoljene, čeprav je bilo njihovo število občutno skrčeno. „Provveditore agli studii" (pokrajinski načelnik za šolstvo) nas je poklical na konferenco. V {imenu velike Italije z dvatisočletno kulturo, ki vsem narodom priznava pravico do lastne izobrazbe, nam je slovesno izjavil, da bo oblast spoštovala slovenske tradicije in vje^ik. Slovenski učitelji bomo spoštovani in zaščiteni. Le zato, da bi pobliže spoznali visoko italijansko kulturo in v znak prijateljstva med nami, bodo na slovenskih šolah pomnožene ure italijanskega pouka in bomo dobili v svoje vrste Se nekaj dobrih italijanskih kolegov. Sicer pa zahtevajo od nas le lojalnosti in spoštovanja zakonov- — Poudaril je: „Nihče ne bo premeščen v stare pokrajine (v notranjost Italije)." — DržaLje besedo. Tisti dan res ni bil nihče prestavljen v Italijo. Dobili smo pa nove kolege. Dva, tri na šolo, po potrebi bratskega spoznavanja. Šola je postala središče ovaduštva. Vsaka naša beseda je bila pretehtana, vsak pogled nadzorovan. Čez nekaj mesecev so že začeli premeščati v „kraljestvo", ker se je izkazalo, da slovenski učitelji komaj čakajo, da bi planili v naročje matere Italije, ki širi tudi za drugorodce svoje roke v ljubeč objem. Mnogi so pobegnili v Jugoslavijo. Kdor pa te sreče ni imel, je v Italiji spoznaval „kulturo". Izšel je tisti prosluli odlok, ki je zadal smrtni udarec našim šolam: Postopna ukinitev slovenskih razredov in uvajanje italijanskih. Le po dve uri na teden sem še smela učiti v prvem razredu. Gledala sem tiste dobre zveste oči, ki so me prosile pomoči. Slišala sem utrip njihovih src. Ko sem odhajala iz razreda^ so me revčki prosili: „Ostanite še, ker ste naša, ker vas razumemo. — Prosimo, prosimo!" (Nadaljevanje prihodnjič) ffiUS GOftMJSKE I ZA NAŠO ŽENO IN DOM K razpravi „Daleč je še . • Dajmo malčkom nekaj trajnega] Ne razvajajmo otrok Kozmetika Do zadnjega kotička poznam ljubljanski Tivoli in otroško igrišče v njem. Ne trdim, da se mi zdi vse na tem igrišču idealno urejeno, toda če pomislim na radost igrajočih se o-trok ob lepih dneh, se mi sto-ži, da še mi nimamo nekaj podobnega. To željo sem po navadi takole skromno zatajila, češ, Ljubljana to vse finančno zmore, dela so bila v glavnem končana še pred vojno in mi Kranjčani si tega ne moremo privoščiti itd. Te dni pa sem bila v Mariboru in sem to svojo miselnost popolnoma Izpremenila, ko sem si ogledala mariborsko otroško igrišče in njegovo prisrčno u-reditev. V naravnem parku teče vodica v malo, s kamenji obloženo jezerce in po potočku sa preliva v ličen bazenček, ki kar kriči po čofotanju, saj vemo, da mali otroci bolj ljubijo to, kot pa kopanje. In dalje mala igrišča, posejana po zeleni trati, lepo ločena z (barvastimi ograjicami, ki ne predstavljajo pregrad, ampak samo zaključene enote posameznih vrst igralnih naprav. V pravljični piramidi, katera ogrodje je poleti poraslo z bujnimi ovijalka-mi, je z malimi klopicami tako vabljivo, da nehote premami malega obiskovalca, da se odpočije, ko se je ukvarjal z gu-galnioo, vrtiljakom in drugimi napravami. Kaj se vam zdi, da v Kranju res ne bi zmogli nekaj podobnega ? Imam© naraven gozd — park prav v središču mesta, imamo vodo in kamenje, imamo tovarne, ki bi nam igralna naprave same izdelale. Poleg tega imamo tudi strokovnjake, ki bi nam radi napravili idejne skice za lepo igrišče in končno bi prav lahko našli človeka, ki bi bil čuvar vsega lepega, ki bi na igrišču ne igral hudega psa čuvaja, ampak bi znal ljubeznivo in dovolj energično dopovedati malčkom, da jim pristo. ja samo radostna razposajenost, ne pa vandalizem. Vse to govorjenje in pisanje pa je stavba, zidana v oblake. Najprej se moramo vendarle vprašati, kje bomo dobili sredstva. Mariborčani so nam povedali, da so dale prispevek tovarne. Zavedamo se, da delovni kolektivi v tovarnah niso molzne krave, ki se jih do onemoglosti vsak lahko poslužuje, če pa vemo, da smo lani potrošili težke milijone ob priliki individualnega razdeljevanja paketov za Novoletno jei-ko, nastane vendarle vprašanje, če smo naredili to pošteno in gospodarsko. Mnenja sem, da so vsi otroci do neke mere naša družbena last ln skrb zanje naša dolžnost. Ali bi bilo res tako hudo socialistično čutečemu očku in mamici utrpeti paket svojega ljubljenčka (kar priznajmo, da so ga starši bolj veseli kot otrok), ko bi videli, da se je izkupiček vseh daril iz tovarn iztekel v lepo urejeno otroško igrišče, kjer bodo vsi otroci uživali trajno veselje. In še nekaj. Mislim, da je zadeva z obdarovanji dolžnost staršev. Med nami je vse premalo osebne pozornosti do tistih, katere imam0 radi, in s katerimi skupaj živimo. Iz lastnih sredstev razveseliti naše najdražje je neKaj, česar se moramo priučiti mi odrasli in to lepo lastnost privzgojiti tudi našim otrokom. V teh malih dejanjih je odsev naša srčne kulture. Nikakor pa nisem zato, da bi karkoli opustili, kar bi razveseljevalo našo deco ob prihodu novega leta. Otroška duša je polna tople poezije in to moramo podpirati z vsemi mogočimi kulturnimi, otrokom primernimi prireditvami, da bodo malčki odnesli globoke vtise, ki jim še dolge mesece po doživetju ne bodo izginili iz sponiina. iNihče ne misli na likvidacijo do neke mere že ustaljenega praznovanja. Ne, praznovanje naj se dvigne do vseh možnosti in v vsej širini, uredimo pa si poleg tega še prisrčno domače praznovanje. Možnosti porabe teh sredstev, namenjenih za obdarovanje, je sto in sto, prav toliko je tudi potreb. Tu so šole, jasli, vrtci, sankališča in skakalnice, fizkulturna igrišča, mladinski odri, kopališča in kaj vem kaj vse še. Ne mislim, da je moj predlog glede igrišča najboljši, tudi ne vem, kako gledajo delovni kolektivi na to stvar. Zato bi želela, da se oglasi še kdo in da se zedinimo v tem ali naj bo naša ljubezen do otrok namenjena vsem otrokom našega mesta in okolice ali naj se držimo stare prakse, da vlečemo vsak na svojo stran in gledamo samo nase. Meri Starčeva Napake, ki jih napravijo starši pri vzgajanju svojih o-trok, izvirajo pogosto od nepravilno pojmovane roditeljske ljubezni. Običajna ljubezen je sebična, ki se nikoli ne odreče ljubljenemu bitju, hoče ga obdržati samo zase in ga izoblikovati samo po svojih željah. Roditeljska ljubezen pa mora biti močnejša od take ljubezni, tako močna, da se zna tudi odreči. Starši morajo svojega otroka vzrediti, negovati in vzgajati- Ko otrok odraste, mora biti sposoben živeti kot neodvisen človek. Vzgajati se pravi torej, vplivati na otroka tako, da se bo iz njega razvil dober, pošten človek, toliko samostojen, da ne bo potreboval staršev za oporo v življenju-Starši navadno otroke preveč razvajajo. So . roditelji, ki ne vidijo napak svojega otroka, niti nimajo toliko moči vzgajati ga dovolj strogo, da bi se ta lahko prilagodil stvarnemu življenju. lii razvajenca se bo lazvil nesposoben in nemočen mlad človek. Starši se kdaj pa kdaj sami ustiašijo posledic, ki bi utegnile nastati zaradi njihove slabosti, in potem skušajo z neupravičeno strogostjo popraviti svoje napake. Vendar ta nedoslednost otrokovemu značaju samo škoduje, ker vzbuja v njem le nasprotovanje in nehvaležnost. Praktični nasveti Kurjavo poceni dobimo, če zmešamo premogov prag z žaganjem, ga Zgnetemo iz (namočeno ilovico in s tekočim premogovnim katranom. Iz ta mase napravimo opeke in jih posušimo. Kvas preizkusimo, ako vržemo košček v kozarec vrele vo- de, če plava na površju, je še uporaben. Učinek kvasa povečamo, če ga pred uporabo damo v mlačno mleko, kateremu smo dodali košček sladkorja. Lakasto usnje operemo s sladkim mlekom, nato ga namažemo s surovim jajčnim beljakom ln otremo z volneno krpo. Skica zgoraj: Zadnje čase zelo priljubljen model puloverja, oprijetega v bokih, ki si ga lahko same sple-tem0 iz črne, ne preveč debele volne. Kutka za vratom ga lepo poživi. V naslednji številki bomo objavili kroj in podrobna navodila za pletenje. Desno: Prikupen otroški plašček iz sivega volnenega blaga, primeren za deklico od sedmega do devetega leta- Obšit je z modro klobu-čevino, ki jo lahko nadomestimo tudi z žametom. Napačna je bojazen, da bodo starši otroka izgubili, če ga bodo zmerno navajali na resnično življenjsko stvarnost Tak otrok živi za duševnim kitajskim zidom, katerega bo po zakonu razvoja vendar moral enkrat prestopiti. Stopil bo v življenje nepoučen in razočaran bo nad njim. Ni treba poudarjati, da pri tem grešijo največ matere. Nasprotje razvajenemu otroku je otrok, vzgojen v hladni, stvarni strogosti. Tako vzgaja svojega otroka marsikateri oče, ki pozna vse tegobe in borbe v življenju. Boji se, da je njegov sin vse premalo re. sen in pri tem zopet pade v drugo skrajnost. Otroku prepoveduje vsako veselje, brani mu lahkotne otroške igre, postavlja mu preveč resne dolžnosti, a vse zaradi tega, da bi se ta dovolj zgodaj privadil na resnost in težave v življenju-Pr'( tem vzgojitelj pozablja, da oo brezskrbne igre otroku potrebne za pravilen duševni razvoj. Prevelika strogost in čezmerno razvajanje sta torej dve napačni skrajnosti, v katerih naši starši pri vzgoji svojih o-trok kaj radi zaidejo. Megla, dež, veter, hitre toplotne spremembe, ki jih prinese vsaka jesen, niso nevarna samo za zdravje, "ampak tudi za naš zunanji videz. Nežna koža na obrazu je najbolj izpostavljena vremenskim nepri-likam- Zato je dobro, da že v prvih hladnih dneh posvetimo več pozornosti negi obraza ln telesa. Poleg redne jutranje telovadbe, tople in mrzle1 vode — teh osnovnih sredstev za nego ženske lepote — moramo dobro paziti na zdravje, prehrano, redno prebavo in dobro spanje, ker lepota predstavlja v prvi vrsti dobro zdravje. Lahko uporabimo še toliko krem, pudra, rdečila in tuša za oči, vendar to ne bo nič pomagalo, če je naš obraz neprespan in zapuščen. Zato moramo obraz negovati s strokovno masažo, s toplo in mrzlo vodo in hranljivimi kremami. Potrebno nam je v prvi vrsti zadostno in mirno spanje, a zjutraj, preden zapustimo stanovanje, si namažimo obraz a hranljivo kremo, da obvaruj e-mo kožo pred vetrom in mrazom. Ali pogosto umivanje res škoduje? as Predsodek, da je pogosto umivanje las škodljivo, je popolnoma odveč. Čistoča je prvi pogoj zdravja, a brez zdravja ni lepote. Umijte glavo vsaj dvakrat na mesec. Prva skrb je, da se rešimo nadležnega prhaj a. Za suhe lase vzemite olivno olje, za mastne pa kamilčno olje s kamforjem. Skrbno očiščeno staro zobno ščetko ali košček gaze pomočite v eno od teh tekočin, z glavnikom razdelite lase in natrite kožo. Takoj zraven napravite drugo prečo, in postopek ponavljajte toliko časa, da bo vse lasišče natrto z oljem. To lahko opravite v desetih minutah. Glavo zavežite s turbanom in pojdite spat. Najbolje je, da to storite v soboto zvečer, da boste imeli v nedeljo dovolj časa za umivanje glave. Za umivanje suhih las je priporočljiv nasvet: zmešajte dva rumenjaka z dvema žlicama olivnega olja. Za mastne lase pa vzemite posebej sneg dveh beljakov. Namočite glavo z mlačno vodo, razdelite rumenjake po laseh in lasišče čvrsto drg- nite. Nato izperite glavo z mlačno vodo (ne vročo). V zadnji liter vode za izpiranje iztisnite sok ene limone. Lasje bodo mehki in bodo imeli lep blesk. In še nekaj o frizuri. Izberite pričesko, ki vam pristoja in ne tiste, ki vam je všeč, pa čeprav napravi vašo prijateljico še bolj mikavno. Ista pričeska se ne poda vsem ženam, zato izbira frizure ni tako lahka. Upoštevati moramo različne činitelje: 1. obliko obraza (okrogel ali podolgovat), nosu (raven, dolg, zavihan), čela (visoko, izbočeno, ozko) in končno brade (šiljasta, oglata, okrogla). S frizuro lahko popravite napake vašega obraza in poudarite lepoto posameznih delov. Današnja moda je tako različna, da vsaki ženi omogoča izbrati pričesko, ki se je najbolj poda. Vitamin C ščiti telo pred skorbutom (slabokrvnost, krvavenje dlesni). Največ ga je v zelenjavi in sadju. Ariel K a s s a k — Bodite pametni! Stric je mrtev. Zapustil vam je kup denarja. Isto toliko vaši sestrični Margi Malis, hčerki vašega strica Petra. Dediščina pripada vama. Česar ni mogla užiti vaša mama, užijte vsaj vi, Lilian! Vam je v Hollywoodu všeč? — Ne. Tu upoštevajo le talente. A jaz ga nimam. Ne delam si iluzij. — Želite vedeti kaj podrobnosti? — Prosim. — Vaš stric je bil multimilijonar. Njegovo premoženje se ceni na petdeset milijonov dolarjev. — Petdeset mili.. . zastajal ji je dih. — Natakar, whisky!, je naročil Harry in ga dal deklici, da jo spravi k sebi. — Ne plašite se, Liliana, saj ne boste prejeli vseh! Takse bodo pobrale petintrideset milijonov. Za ostale stroške in prepise bo šel recimo še en milijon. Ostalo jih bo štirinajst, deljivih na dva dela med vas in sestrično Margo. Vaša letna renta bo znašala približno sto trideset tisoč. — Koliko je na teden?, vpraša Liliana. — Matematika je bila vedno moja šibka stran. — Dva tisoč petsto dolarjev. — Vedno? Teden za tednom? Dajte, uščipnite me, da se zbudim! — Ne sanjate, toda... Še nekaj: za vse, kar potrebujete do prihoda v New York, se obrnite name. Pri meni imate odprt račun, pooblaščen sem za to, seveda, če sprejmete pogoje. — Predvsem, ali ste bili kdaj poročeni? — Ne, toda mislim, da sem postala dobra partija. Pa ne, da bi vi bili na lovu za bogatimi dedinjami? — Ne govorimo o meni! Harry je zardel. — Ali ste zaročeni? — Torej lahko slišite stričeve pogoje. — Sem svobodna, nedotaknjena in stara enaindvajset let. Prvi je, da pristanete na to, da bi z drugo dedinjo živeli skupaj v Williamso-vem gradu leto dni. Potem lahko gresta, kamor vaju je volja. — Kakšna sreča! Lepa hiša, pohištvo, služabniki, obleke, trikrat na dan dobra hrana! To je naravnost raj! In naprej? Harry je potegnil iz žepa list z besedilom druge točke: „Ko postavljam svojim dedičem ta pogoj, se čutim dolžnega, da ga pojasnim. Sam sem bil oženjen, zato imam trpke izkušnje. Zakon je v najboljšem primeru ječa, v najslabšem pa pekel. Zato zapuščam svoje premoženje le tistim dedičem, ki niso bili nikdar poročeni in se zakonski zvezi za vse življenje odpo- vedo. Moj prijatelj Paolo de Huentas, ki deduje milijon dolarjev, ni bil nikdar oženjen. Zakon je bil mnogokrat vzrok ne-vrasteničnih žena in mož. Povzročal je vojne in izdaje. Zato čutim dolžnost, da vztrajam na svoji življenjski izkušnji. Dedičem je na prosto dano, da se dediščini odpovedo, če ne bi hoteli upoštevati tega pogoja ..." Lilian je bila presenečena. — Saj je bil blazen! —■ Ne čisto, ji odvrne Harry. — Po postavi ga ne moremo smatrati za takega. Bil je res čudak, toda to zadeve ne izpre-meni. Če hočete prejeti dediščino, se morate odpovedati zakonu. V oporoki je določeno, da se renta ustavi s tistim dnem, ko bi sklenila zakonsko zvezo. — Kaj pa, ko bi sprejela in se potem omožila? — Potem prejme vse vaša sestrična Marga. Lilian se je potopila v molk. Odpovedati bi se morala ljubezni in sreči za vse življenje. Le v zakonu je smatrala ljubezen za dopustno in pošteno. Bila je na razpotju. Kako naj se odloči: za denar, ali za srečo? Naenkrat dvigne glavo. — Dobro, stric Jakob, zmagal si! Umrla bom kot stara devica. Saj ne bom edina. Na svetu jih je mnogo. — Čestitam! zamrmra Harry. Lilian skoči na noge in steče okoli mize. Skloni se tako blizu k njemu, da je čutil njen vonj po deteljici. — Predragi božiček, zaslužite poljubček. Poljubila ga je naravnost na ustnice. On si je prizadeval, da bi jih obdržal mrzle in trde, vendar je bil njegov glas hri-pav, ko je rekel: — Ne smete delati tega, Lilian, ne smete! — Ne? In spet ga je poljubila. — Saj se ne bom zaljubila v vas. Lilian in Mary sta točili potoke solza, medtem ko je Bik otožno sedel na edinem trdnem stolu revne sobice. Lilian se je vedla kot razburjen otrok. — Pomisli, Mary, jaz sem bogata! je vzklikala in objemala izjemoma Jacka in prijateljico. v Gospodinjo je privabil hrup, zato je vstopila in strogo vprašala, kaj se godi. Tudi njo je Jjilian objela, saj v brezmejni sreči ni vedela, kaj počne. — Glejte no, bogata dedinja v moji hiši, je vzkliknila ženska. Harry jo je pa kljub temu postavil pred vrata. — Bert, pazite, je rekla Mary, Lilian je ponorela. Začela bo zapravljati jn razsipati, da bo groza. Vsem sleparjem poj de na limanice. — O, ne! Imam ukaz, da bdim nad njo in nadzorujem njene izdatke, dokler je ne privedem v New York. — Mary, veš, ti pojdeš z menoj, boš moja . .. moja družabnica! Ginjena je Mary spet zajokala. Tej tplošni povodnji se je zaradi harmonije pridužil tudi Jack. Teden, ki je potekel po tem dogodku, je bil za Harryja presneto naporen. Moral je biti Lilij in čuvaj v resničnem pomenu besede. Ves Hollywood je bil razburjen. Neznatna filmska Pepelčica je postala čez noč slavna in iskana. Vse filmske družbe so ji ponujale angažmane in sijajne pogodbe. Velike modne hiše so jo obsipale s kraljevskimi darili.