259. ilCfflfeL XIII. len. „Slovenski Narod41 velja: v Ljubljani na dom dostavljen: nelo leto.......K 24 pol leta........12* leta četrt leta ca mesec 6 — 2-- v upravnUtvn prejeman: celo leto.......K »— Si leta........11 — trt leta........5 50 na mesec........ 190 Dopisi naj ** franJdrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica it. 5, (1. nadstropje na levo), telefon it. M. zvečer Inserati veljajo: peteroatopna petft po 12 vin., m trikrat ali večkrat po Uprnvniitvn naj se pošiljajo to je it? nedelje In praznike. enkrat po 14 vin., za dvakrat vsa. M vetjih ineerdjah po dogovoru. itd. Na plamena naroČila brez Narodna vetja 10 vinarjev. vposiatve naročnine se ne ozira, telefon St. 86. .Slovenski Narod« velja po pottt: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K ?5* - S»l leta •....... 13 - trt leta........ 6*50 na mesec........ 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto . . . . . K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamki Upravništvo: Knaflova ulica it. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon šl. 85, Jati škofove Mm. Rdeča brošura ljubljanskega škofa ima tudi svoje dobre posledice: opozorila je tudi širšo javnost na veliko nevarnost za ljudske* moralo in provzročila po vsi deželi mogočno gibanje zoper zmote, katerih nositelj in oznanjevalec j? škof Jeglič. Napačno bi bilo misliti, da je na Škofovem zelniku zrasel tudi sistem, čigar škandalozni plod je škofova brošura. Škofova je v tej brošuri le pohujšljiva oblika, bistvo te brošure pa sloni na tistem izrodku katoliška moralne teologije, kateri je eilj, dobi-! i vernega človeka duševno in telesno popolnoma v sužnost duhovščine. Šele nekaj let je tega, kar so tudi neeerkveni krogi dobili priliko, spoznati ta sistem, čigar poplaviti stvaritelj je bil Alfonz Liguori. Tedaj je zavladal velikanski vihar, ki je stresal vse cerkvene temelje in merodajni cerkveni krogi so v po-mirjenje splošne nevolje hiteli zatrjevati, da se cerkev tistih naukov sploh več ne drži, in da so dotične knjige ljudstvu nepristopne. Tedaj so cerkveni krogi tudi pripoznavali. da je duhovnik le dušni zdravnik, ne telesni zdravnik in da se kot dušni zdravnik nima čisto nič vtikati v spolne in druge take zadeve. Zdaj vidimo na ljubljanskem škofu, da so bile to prazne besede, da je vse ostalo pri starem in da je slej kot prej v veljavi moralka žalostnega Alfonza Liguorija. Že enkrat nas je ljubljanski škof opozoril na to nevarnost. To se je zgodilo v onem razupitem pastirskem pismu, v katerem je škof dal duhovščini navodila, kako mora poučevati otroke o spolnosti. Že takrat je nastala velika nevolja in kolikor se je izvedelo, se večina duhovščine tudi ni hotela držati škofovih navodil, ker je sprevidela, da bi s takim podukom« mladino samo pokvarila. Škof sam pa je, potujoč po deželi, z uprav nenaravno vnemo praktično propagiral svoje nauke. Ostal je z ves. svoji pogubni metodi vzlic vsem ugovorom. To se je videlo sedaj, ko je spisal in izdal svojo rdečo brošuro, pa jo je na pritisk in protest duhovščine in občinstva moral zopet umakniti. Pri rdeči knjižici torej nimamo opraviti s kako hipno zmoto ljubljanskega škofa. Ta brošura je sad sistema, in sicer tistega sistema, ki so ga že povsod drugod zavrgli in ki ga obsojajo vsi spodobni duhovniki. Zdaj je ljudstvo spoznalo nevarnost tega sistema, ki različnim ko-zlovskopohotnim ljudem služi tako dobro za njih nečiste namene in zato pozdravljamo z \eseljem sad, ki ga je rodila škofova brošura, namreč velikansko ogorčenje vse dežele proti škofovemu vzgojnemu sistemu. — Dežela je spoznala pohujšljivost in l>ogubnosi škofovi vzgojne metode, tiste metode, ki jo »Slovence« sedaj brani in zagovarja z vsemi mogočimi psovkami in vsa dežela se je z vso silovitostjo uprla tej metodi ljubljanskega škofa. Xi dovolj, da je Škof svojo nečedno brošuro na pritisk kanonikov in javnosti umaknil iz knji-gotrštva. 8 tem se je odpovedal le pričakovanemu denarnemu dobičku, a izjavil je sam v svojem listu, da bodo župniki razdeljevali to brošuro ženinom in nevestam, kar pomeni toliko, da bodo to brošuro metali v najširšo javnost in da ostane škofova metoda še nadalje v polnem obsegu v veljavi. Samo na umu bolen človek more misliti, da se s takim podukom vzgaja ljudi k dobremu, vsak normalen človek pa bo priznal, da mora škofova vzgojna metoda roditi edinole največje pohujšanje iu največjo pokvarjenost našega ljudstva. Vihar, ki je nastal v deželi, je naperjen proti škofovi osebi pa tudi proti njegovi vzgojni metodi in ta metoda mora pasti, če naj v deželi zopet nastanejo normalne razmere. Politični položaj. Poljski minister rojak pri cesarju. Dunaj, 10. novembra. »Poljska korespondenea« javlja k avdijen-ci minisra Dnlebe pri cesarju sledeče: Cesar se je opetovano dotaknil notranjepolitičnih raziner. S posebnim priznanjem se je izrazil vladar o korektnem, strogo stvarnem vodstvu vladnih poslov in državne uprave v sedanjih teških časih. Prav intenzivno je povdarjal vladar, kako bi si bilo želeti v skupnem interesu, da se tudi v parlamentu premagajo ovire in da se ljudsko zastopstvo, v > vesti si svojega izvora in svojega namena, spomni svojih dolžnosti j napram splošnosti in napram sebi samemu. Vladar je dalje izrazil upanje, da bo Poljski klub, zvest svoji politični tradiciji, krepko podpiral vlado in se zavzel po svoji davni navadi za stremljenja min. predsednika, ki merijo na to, da se zopet uvedejo v parlamentu normalne razmere. Korespondenca »Zeutrum« piše o tej avdijenci sledeče: Poročila o avdijenci ministra in nje vsebini so slovanske, osobito pa češke kroge iznenadila. Z največjim ogorčenjem in z najostrejsimi besedami se na češki strani obsoja, da se je baron Bienerth zabarikadira! za prestolom in s tem v resnici povzroča, da se razmerje med krono in češkim narodom skali in napne. Ker oficijelna poročila o avdijenci dr. Dulebe ne puščajo nobenega dvoma o tem, da so bile cesarjeve besede naperjene proti političnim tendencam čeških poslancev, ker se dalje ueof icijelno izjavlja, da se je cesar napram dr. Dulebi izjavil naravnost proti vsaki rekonstrukciji sedanjega kabineta, torej za to. da ostane ministrstvo Bienerth-Schrei-ner-Hochenburger, so intencije sedanje vlade jasne. Oni elementi v češkem taboru, ki so navadno odsvetovali od najskrajnejših konsekvenc, izjavljajo z obžalovanjem, da je njih misija pomirjujoče vplivati na tovariše in na češko javnost sedaj pri kraju, ker je najnovejša vladna akcija taka, tla bo javno mnenje na Češkem popolnoma radikalizirala. Ce bodo v resnici nastali konflikti meti krono in Češkim narodom, naj vlade, prevzame za to popolno odgovornost. Konference. Dunaj, 10. novembra. Danes je bila skupna konferenca načelnikov vseh nemških svobodomiselnih strank z načelniki kršč. socijalcev. V konferenci se je konstatiralo popolno soglasje. Ob 7. uri zvečer je bila zopetna konferenca nemških svobodomiselnih poslancev, kršč. socijalcev in Poljakov. Položaj se je baje nekoliko /boljšal, in sodi se, da bo v zadnjem trenotku vendarle še mogoče doseči modus vivendi. Proti obdačenju sodavice. Duu a j , 10. novembra. Danes je prišla k finančnemu ministru Bili uskem u deputacija soda v iča rje v iz vseh avstrijskih dežel in se mu je pritožila proti nameravanemu obdačenju sodavice. Pozitivni uspeh davka ne bo velik, vsled davka nujna podražitev sodavice pa bi pomenila za to obrt pravo katastrofo. Sodavičarji bodo izročili finančnemu ministru obširen memorandum. — Finančni minister je odgovoril, da ni še nič gotovega glede tega davka, ker se bo s tem pečal še parlament, kjer bo časa in prilike dovolj, da se stvar vse- stransko prouči. Minister je obljubil, da bo spomenico pazno študiral in u važe val razloge, ki so v nji obseženi. OaliSkl deželni zbor. L* v o v , 10. novembra. Čuje se, da bo v slučaju neuspeha akcije posl. Glombinskega Poljski klub zahteval, da se takoj skliče gališki dež. zbor. V tem zasedanju bi se vzelo v roke saniranje deželnih fina ne in bi se predvsem v ta namen sklenilo zvišanje davka na žganje. Kriza na Ogrskem. Ministrski svet. Budimpešta, 10. nov. Danes dopoldne se je j>od predsedstvom dr. \Vckerla vrši! ministrski svet, ki je trajal poldrugo uro. Xi se sklenilo nič definitivuega. \Vekerle je samo poročal o svoji zadnji avdijenci pri vladarju. ' Francija. B e r o 1 i n , 10. nov. »Kreuz-zeitung« javlja, da hoče predsednik Fallieres začetkom prihodnjega leta odstopiti, predvsem iz zdravstvenih ozirov. Čuje se. da bo njegov naslednik Brisson, sedanji predsednik zbor- nice. „XX. settembre." Trst, 10. novembra. V današnji večerni seji obč. sveta se je pre-čital dopis namestništva, v katerem se naznanja, da je sklep obč. sveta imenovati eno cesto »XX. settembre« (dan zavzetja Rima) suspendiran; to pa zato. ker je ta fakt vzet iz politične zgodovine tuje države in pomenja to poimenovanje demonstracijo proti državi in žali patrijo-tična čustva. Obč. svet je sklenil z vsemi glasovi rezun s slovenskimi, proti vetu namestništva rekurirati. Dnevne vesti. -j- Zopet zaplenjeni! Siuočno številko našega lista so nam zopec zaplenili zaradi notice »Izdali so se«. V notici se je govorilo o klerikalcih. Oj ta tiskovna svoboda, ki smo je deležni uapredni Slovenci v Avstriji! + Zagovorniki škofa Jegliča. Klerikalci so sedaj razdeljeni na dva tabora. Eni se sramujejo svojega škofa in bi se ga radi iznebili, ker vidijo, da je s svojo knjižico provzro-čil velikansko pohujšanje in kompromitiral sebe, vso duhovščino in cerkev; drugi pa rešujejo škofa z upit-rrmA MHj.ii.Hi vt.......fini i ~r^Lirriir/r^~jrmDr^ny-i jem, s psovanji in z natolcevanji. Zagovorniki škofovi nastopajo kakor zbor pujsov v tem dramatičnem boju, ki se zdaj vrši zaradi škofa. S svojim tuienjem hočejo škofovo osebo in škofov greh zasenčiti in spraviti v ozadje, javno pozornost pa odvrniti tia druge stvari. To je stara klerikalna finta. Pa to ne bo vse skupaj nič pomagalo. Kar kruli zbor pujsov O liberalcih in njih grehih, to je čisto brezpomembno, tudi če bi bili liberalci res takšni grešniki, kakor zdaj pisari »Slovenec«, to nič ne opravičuje škofa in nič ne ublaži škandala, ki ga je provzročil škof. V tem ni največji škandal, tla je izšla knjižica o spolnem življenju v zakonu; škandal tiči v tem, tla je škof, najvišji cerkveni dostojanstvenik, zlezel v zakonske postelje in spisal brošuro, v kateri daje grde nauke in jih opisuje na pohujšljiv namen. Če bi kak mežnar ali kak drugi človek spisal tčiko brošuro, bi se živ krst zanjo ne zmenil, ali da jo je spisal škof, to je škandal in v tem tiči tisto pohujšanje, rad katerim se vse zgraža. Pri precenjevanju kakega dejanja ne pride v poštev le dejanje samo, nego tudi oseba, ki dejanje stori. Te dni obsojeni čevljar Savs je storil grdo dejanje na svojem lastnem otroku, a kei- Šavs i?ič i><- pomeni, se njegovo dajanje I i i1 d <;u pač studi in vsak privošči Šavsu kazen, ki jo je dobil kot zasluženo, a ne razburja se nihče nad tem. Zdaj pa pomislimo, kak vi bar hi bil nastal, ko bi bil Šavs kak dvorni svetnik, kak deželni predsednik ali kak deželni glavar! Iz te primere se vidi, kako vlogo igra pri kakem umazanem dejanju oseba storilčeva. Če stori človek, od katerega se sme po njegovi izobrazbi, po njegovem socijalnem stališču ali celo po njegovem javnem dostojanstvu pričakovati, tla ne bo zapustil prave poti, velikanski škandal, kakor ga je storil škof, potem je pohujšanje stokrat večje, kakor če stori enako deji nje kako brezpomembno človece. Tako svoji stvar i« naj ztlaj zbor pujsov še takt) divja. Škofove lastnosti. Vsak dan nam zdaj poje > Slovenec« pesem o škofu, kako je s\et in kako je čist. To je vse prav lepo in nam niti na insel ne prihaja, da bi ne verjeli v njegovo čistost v dejanjih. Toda ostalo nam je v spominu nekaj krščanskega nauka in vemo, tla se greh nečistosti ne stori samo z dejanji, nego ravno tako tudi z mislimi. Tudi ne dvomimo, da škof mnogo moli — žal, tla zaman prosi sv. Duha za razsvet- LISTEK. Hejnoni Trst. (Dalje.) »La caccia al m a rito«, lov- na moža, to je opravilo, čigar važnost spozna tržaško dekle že v zgodnji mladosti. Na ta lov se pripravlja z vso resnobo. Ko stopi v življenje, je že vsestransko pri pravljena na to; razume se na koketerijo in na konverzacijo, vse zna. kar je treba, da >voji osebi da čim večjo privlačno in očarujočo moč. Zanjo seveda ni nobenih skrivnosti več in to ji omogoča, da postane hitro rafinirana. Ali zna tržaška Italijanka sploh res ljubiti ? Na to vprašanje mi je odgovoril dober spoznavalee tržaškega življenja: »Naša tržaška Italijan ka v resnici sploh ne ljubi, nego samo izbira; lahko tla ima za kakega moškega malo več simpatij, kakor za drugega, toda sentimentalnosti ne pozna in je nezmožna tiste idealne ljubezenske vzhičenosti, ki jo posebno v nemških romanih pripisujejo dekletom.« A ljubezenske drame, ekscesi ljubosumnosti in številni samomori iz nesrečne ljubezni t sem dalje vpraša 1, »To prav nič. drugega ne priča, kakor tla je histerija n*ed tržaškim ženstvom silno razširjena. Slaba, pokvarjena kri italijanskega plemena zahteva pač vedno več žrtev. Zdrava Italijanka pa je trezno, preračunljivo bitje, ki ni s srcem nikdar resno angažirana in ki napravi ekscese samt) iz nasilnosti italijanskega temperamenta, iz jeze, iz užaljenosti, iz ponižanosti ali zavisti, nikoli pa iz prevelike ljubezni.« Trezno preračunljivo bitje — to je normalna tržaška Italijanka in njen lov na moža je vedno strate-gično prevdarjen. Kadar ima enkrat razpostavljene svoje mreže, tedaj je kaj zabavno gledati, kako spretno zna svojo žrtev vanje zvabiti. Će si v količkaj dobrih razmerah, ne pokaži tržaški Italijanki niti malega prsta, kajti koj bo zahtevala celo roko. Tako dekle nadzoruje svojo žrtev, kakor policija kakega sumljivega človeka; vsa njegova znanstva pozna, vsa njegova pota so ji znana. Konkurence se skuša ubraniti z vsemi sredstvi lokavosti in gre v tem boju tudi do skrajne brezobzirnosti. Vedno išče prilike, da pride v dotiko s svojo žrtvijo; nastavlja se mu tudi na cesti, čaka nanj pred uradom ali trgovino in čim je količkaj znana ž njim, ga hitro vpelje v svojo rodovi-no. Pri teh manevrih je Italijanka čudovito vztrajna. Ce ima dogovorjen sestanek, je pripravljena čakati cele ure. Pri nas je dekle razžaljeno, če ne pride česti let- ob določeni uri iu če mora dekle pol ure čakati, je že celo razmerje v nevarnosti. Italijanke so se take rahločutnosti že davno odvadile. Pri lovu na moža pač ne sme biti preveč občutljiva, kajti konkurenca je velikanska in moška nezanesljivost ravno tako. Spričo hudo dem oral izu jočega ti pliva tržaškega miljeja sploh, dalje spričo vse prej kot izgledne domače vzgoje in plemenskih nagnenj, je ob sebi umevno, da ima praktično tržaško dekle o nravstvenih stvareh precej drugačne pojme, kakor jih imajo dekleta n. pr. pri nas. Nravnost tržaškega ženstva je pod normalom; lahko se s Prevostom reče, da so tržaška dekleta samo demi — vierges. To ima posledico, da jih med lovom na moža mnogo pade, da jih tudi mnogo zaide na kriva pota. Vzlic temu pa, in dasi je Trst trgovsko obmorsko mesto, so nrav-nostne razmere vendar še boljše, kakor v Marzilji ali v Hamburgu. S tem pa še nikakor ni rečeno, da so dobre, ali da se morejo primerjati nravnostnim razmeram v drugih, enako velikih mestih. Samo onih žensk, ki so pod policijsko - zdravniškim nadzorstvom, je v Trstu nad 2000, mnogo tisoč pa je takih, ki knpčujejo z ljubeznijo, ne da bi jim mogla policija do sivega. To so grozne številke* Ženske, ki imajo policijsko licenco, žive večinoma v tolerančnih hišah, ki so skoro vse v starem mestu, prebivališču največje sodrge. So pa tudi take ženske, ki privatno stanujejo. Do zadnjega časa je policija pustila glede gibanja po ulicah precej prostosti, pred nekaj meseci pa je to svobodo znatno omejila. Prej je bilo časih spodobnim ženskam skoro nemogoče pasirati nekatere ulice. One ženske, ki bolj slučajno kup-čujejo z ljubeznijo, se rekrutirajo največ izmed šivilj, modistk, natakaric in delavk. A tudi dosti omože-nih žensk se udaja takemu življenju ne da bi mož za to vedel. Posamične starejše ženske najslabše moralične preteklosti se kakor s kako obrtjo pečajo s so vodstvom, posebnor*pa je mnogo takih sovoduikov med italijanskimi natakarji, postreščeki in iz-voščeki. Postreščeki in izvoščeki v Trstu so zelo nezanesljiv element. Med ženskami, ki stoje pod policijsko kontrolo, je poleg domačink tudi mnogo tujk, mnogo Madžark in Nemk, a tudi Dalmatink in celo Slovenk. Kako zaidejo tujke v Trsti Marsikatere so prišle poštene in nepokvarjene v Trst z namenom, da si služijo kruh z delom, a bo podlegle v življenjskem boja. To velja zlasti za Slovenke. Drage pa so bile že i m por-tirane kot »blago*:, so bile kupljene in v Trat prodane. Strašno mnogo je žrtev, ki jih Trst,požre. Sovenei moramo biti vedno hvaležni ustanoviteljici zavoda sv. Nikolaja, gospe Ponikvarjcvi, kajti ta zavod je obvaroval že mnogo Slovenki h dekTet nesreče. Bodi pri tej priliki omenjeno, tla bi bil v Trstu zelo potreben m koristen dobro organiziran zavod za posredovanje služb slovenskim dekletom. Velike koristi je tudi, da organiziranje Slovencev v Trstu sploh tako napreduje, da imajo slovenska dekleta zdaj neko za-slombo pri rojakih iti da prihajajo vse manj v dotiko s pokvarjenim italijanstvom. Za bodočnost slovenstva v Trstu je ženstvo največjega pomena; usoda slovenstva je takore-koč v rokah ženstva sedanjih in bodočih mater in zato je v celokupnem narodnem interesu, posvečati žen-stvu v Trstu največjo pažnjo. Računati je pri uatlrobnem delu zlasti s tem, da je ženska že po svoji naravi dosti bolj materialističnega mišljenja kakor moški. Ženstvo slovensko v Trstu naj dobi v slovenskem taboru vse, česar ji treba, zaslombe in varstvo, napotila, pouk, pošteno zabavo in izobraževalnih sredstev. Storilo se je že mnogo m gre čast in hvala vsem, ki so k temu pripomogli; treba je pa še marsikaj storiti. Posebno potrebna bi bila organizacija za posredovanje služb m velika ljudska knjižnica. (Delje prihodnjič.) ljenje — a kraj vseh teh molitev je imel venđar čas, da se je z mislimi bavil s stvarmi, ki njega nič ne brigajo, s spolskimi zadevami v zakonu. Rdeča knjižica obsega navodila recimo za vse mogoče slučaje; škof je torej o njih ne le čital, nego tudi raz-, miši jal. No, tako trdnega organizma pa ni na svetu, da bi se mu pri čitanju takih knjig in pri takem razumijevanju ne vnela kri. Še sv. Feliks je hil podvržen skušnjavam in jih je preganjal s tem, da se je z golim telesom Valjal po koprivah. Škof pa ni samo čital take hude knjige, ni samo razmišljeval o spolnem problemu, nego je sam spisal celo brošuro. Knjižici se pozna, da škof med pisanjem ni bil — zbranega duha. Dvakrat na pr. omenja ljubezensko strast oslov in mezgov, enkrat pa se mu je zmešalo in omenil je ljubezensko strast konja, ki te strasti pač ne more poznati. Iz tega se nam mora že dovoliti sklep, da je imel škof pri studiranju problema in pisanju svoje knjige vsaj nečista fata morgana in to se nič prav ne strinja z njegovo , svetostjo. + Trajna zasluga. S svojo bro- | šuro je škof storil le nekaj koristne- j ga: v njej je ustvaril terminologijo za spolske zadeve. Z brošuro si torej ni le pridobil primata med pornogra- j fi, nego tudi častno mesto med je- \ zikoslovci. + Posle obrckovalea vsega, kar je napredno, opravlja našim kleri- j kaloem na Hrvatskem sedaj znani Stipa Radič, mož, ki so ga pred me- \ seeeni kupili za drag denar. Ta ino- ! žakar je slišal nekaj zvoniti, da se pripravlja združitev naprednih ; strank vseh slovenskih pokrajin: in ] natančen in dobro informiran, kakor ! je, je takoj napisal v svoj »Dom«, da j se 28. t. m. vrši v Ljubljani shod, na katerem se ima ustanoviti jugoslo- j vanska svobodomiselna stranka. ! Glavno besedo pri tem shodu bo po f njegovem zatrdilu imela seveda slo- I venska narodno - napredna stranka, j ki jo v svoji resnicoljubnosti pred- i stavlja Radio svojim bralcem — čujte in strmite — kot »meščansko- j židovsko« stranko. Če bi kdo drugi | tako podlo lagal in obrekoval. 1 ' k°r Radič, bi ga prijeli za ušesa, a Radie je nam preneznaten in preveč prurk-nen. da bi se z njim prepirali. Sicer ; pa naj nam častivredni Štefan Radič i pove. ako ve, koliko imamo Slovenci j Židov in koliko jih šteje pred vsem j narodno - napredna srankal Ko nam ! Radie odgovori na to vprašanje, se j bomo pogovorili ž njim še v drugih j stvareh. -f- Drag nakup. Znano je. da so klerikalci podkupili Hrvata Štefana j Radića, da jim je prišei delat štafažo na ustanovni shod vsesloven- ! ske klerikalne stranico v »Unionu« ! Radič je to javno sam priznal, ven-dar pa ni navedel zneska, ki ga je dobil. Da bo izvedela javnost sloven- I ska. koliko so naši klerikalci plačali za štafažo v »Unionu«, bomo mi na- ; vedli znesek, ki ga je dobil izplača- | nega Radič. 10.000 kron, nič več in nič manj! Kako smo to izvedeli / — ; Stjepan Radič se je pred svojim od- j hodom v Ljubljno obrnil na zaupnika hrvatske napredne stranke ter j mu stavil ta-le predlog: »Ako mi hrvatska napredna stranka izplača za tiskarno 10.000 kron. pa ne bom šel na klerikalni shod v Ljubljano. Ker mu hrvatski na pred nju k i niso hoteli izplačati te vsote, se je napotil v Ljubljano, kjer so mu klerikalci plačali zahtevanih 10.000 K. Ali ni bilo tako g. Radie.' -:- Klerikalna prešernnst. Piše se nam z Dolenjskega: Kar počenjajo naši duhovniki, preseza že vse meje. Povsod, kjer le morejo, šnntajo ljudstvo proti šoli. Nasproti učitelj-stvu pa nastopajo prav prepotentno. Drznejo se tistemu po nekod naravnost predpisovati čtivo. Posebno so proti branju vašega lista! Znan nam je slučaj, ko je župnik učitelju, ki je bil kompetent za neko nadučiteljsko mesto dejal, da mora »Slovenski Narod« opustiti, ako misli zaprošeno službo dobiti. In takih in sličnih slučajev nam je še več znanih . . . Ali ni škandalozno, da se mora dandanes v pravni državi goditi kaj takega?! Mar res ni več sredstev, ki bi zabranila tako samohotnost in — nasilje .M -j- Nadomestna clržavnozborska volitev v Trstu. V torek je bil v prostorih gostilne Birsa v III. volilnem okraju mnogobrojno obiskan shod političnega društva »Edinost«. Posl. dr. Rybaf je popisal veliki pomen, slovenske udeležbe pri tej volitvi. Govorila sta tudi volilec Gregorčič in dr. Pertot, na kar je bil za kandidata proglašen dr. Slavik. 4- Spremembe v davčni službi. Premeščeni so: davčni upravitelj Al. Podboj iz Ilirske Bistrice v Ribnico, davčni asistent Ivan Kilar iz Ribnice v Ljubljano; prov. davčna asistenta Ivan Verderber iz Logatca v Postojno, Dominik Dereani iz Postojne v Logatec; davčna upravitelja Ivan Mušič iz Škofje Loke v Ljubljano, Fran Uršič iz Kranja v Škofjo Loko; davčni oficijal Rajmund Mlejnik iz Ljubljane v Kranj; davčni vežbenik I osip Badinra iz Litije v Škofjo Lo- ko; davčni oficijal Rudolf Bister iz Ljubljane v Kamnik; prov. davčni asistent Andrej Uderman iz Kranjske gore v Postojno; fin. kom. Mart. , Špindler iz Kamnika v Ljubljano; davčni upravitelj Ivan Lavrič is Logatca na Brdo, davčni oficijal Fran Rendla v Krško; davčni administrator finančni svetnik Juri Konachegg je prideljen kot načelnik konceptne-mu oddelku III. tuk. finančne pro-kurature, finančni svetnik H. Kittag kot načelnik davčni administraciji; prov. davčni asistent Lor. Novak pride k tuk. davčni administraciji. Višji davčni upravitelj Josip Oblak pride iz Kočevja v Novo mesto. — Umirovljen je fin. kom. dr. Robert Kermavner -f- Spremembe pri finančni straži. Nastavljeni so: Josip Podobnik za Ljubljano, Fran Nosan za Idrijo in Fran Rehberger za Postojno. — Imenovani so: paznik Josip Krhin za nadpaznika, tit. nadzornik Anton Puc za pravega nadzornika in paznik Ivan Rupnik za nadpaznika. — Premeščeni so: tit. nadzorniki Peter (lo-louh iz Metlike v Vinico, Božidar j Jeraj iz Vinice v Metliko, Fran Kar-lin iz Mengša v Cerknico, Ivan Flor-jančič iz Cerknice v Mengeš; pazniki Feliks Gruber iz Litije v Kranj, Fr. Toš iz Znžemperka v Krško, Pavel Straus iz Idrije v Litijo in Karei Sluga iz Ljubljane v Mengeš; nadpaznika Jakob Hirschmann iz Cerk- ; niče v Ljubljano in Fran Smrdu iz j Ljubljane v Cerknico. — Fntirovlje-na sta višji nadzornik Henrik Kett-ner in tit. nadzornik Josip Viditz. — Vsled lastne prošnje je odpuščen iz J službe Anion Koli. — Iz šolske službe. Učiteljska kandidat inja Antonija Praprot nik je pripušeena v brezplačno šolsko prak-so na Viču. Ciril - .Metodov obrambni sklad. Zanimanje in narodna navdušenost in požrtvovalnost za Ciril-Metodov obrambni sklad se je med nami skoraj popolnoma polegla, tako, da so zelo redki narodnjaki, ki se še oglašajo za ta rodoljuben namen. Koliko jih je še med nami takih, ki še niso prispevali k omenjenemu skladu, pa bi prav lahko odrinili tistih 200 K. Rodoljubi, zganite se, da dosežemo ono število pristopuikov, ki je hočemo doseči, t. je tisoč. Zakaj bi čakali drug na drugega! Dober vzgled naj da vsakdo in število pri-stopnikov se bo množilo hitrejše nego sedaj. Nemci kriče, da je njih zemlja in domovina v nevarnosti. Koliko bolj so resnične naše besede glede naše slovenske domovine, ko nam danzadnevom Nemec in Italijan hujše zasajata svoje strupene kremplje v naše meso! Ako bomo samo moledovali, koliko krivi«* se nam godi in kako gine slovenska posest v tujčevo last, pri tem bomo pa roke križem držali, ne bomo dosegli nič! Zato na noge za Ciril-Metodov obrambni sklad! — Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili: 437. I. Zadravee, velepos. v Središču; 438. akad. društvo -Slovenija« (plačala 50 K) ; 439. podružnici moška in ženska v Žalcu (plačala 100 K); 440. dr. Ivan Žižek, Gradec (plačal 200 kron) ; 441. Rihard Bergmann, sek. dež. bolnice v Ljubljani; 44:2. podr. moška in ženska Št. Peter, Ljubljana: 443. neimenovani J. F. na Štajerskem: 444. in 445. Cvetnič Lav., e. kr. pošt. kontrolor, Šega Rudolf, ( olner Janko, urad. mestne hranilnice, vsi v Ljubljani 2 X 200; 446. Sokoliće mariborske; 447. A. St. Ljubljana (plačal 200 K) : 448. neimenovani zasebnik iz Ljubljane (plačal 200 K) ; 449. Lavoslav Kiirsarrer, trgovec v Radovljici (plačal 200 K) ; 450. »Slovensko omizje« v Sarajevu, Trebovi-čev dom. — Žrtev 20. septembra. Danes ponoči je po dolgem bolehanju umrl preglednik mestnega užitninskega zakupa g. Josip Lotrič, ki je v procesu zaradi snemanja nemških tabel dobil najvišjo kazen, namreč tri mesece ječe. Pokojnik je bil sicer priprost mož, a razumen, jako spreten in vesten uradnik, ki je |*ad 20 let uzorno opravljal svojo službo pri užitninskem zakupu. V narodnem ozira je bil pokojnik kremen it kakor skala. Prisoje ni h mu treh mesecev ječe mu pač ni bilo treba preti tati, ker ga je pred nastopom kazni dohitela smrt, a gotovo je, da je obsodba hudo vplivala na njegovo bolezen in v veliki meri pospešila konec njegovega zemeljskega pota. Čast spominu tega vrlega moža. Pogreb bo jutri, v petek ob 3. popoldne s Kongresnega trga. — Na II. prijateljskem sestanku naprednih somišljenikov, ki je bil •noči v restavraciji »Narodnega doma«, se je razpravljalo o dveh vprašanjih: V poglobijenju stikov med jugoslovanskimi naprednimi strankami in o stališču naprednega občinstva napram »Glasbeni Matici«. — Predavanje. Danes zvečer se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje splošne delavske zveze »Vzajemnost« o predmetu »Zrak in življenje«, ki bo spojeno tu-•H z eksperimentalnimi demonstraci- jami« Iz prijaznosti predava g. c. kr, prof. J os. Be i s n e r. Začetek ob 8.1 zvečer. Vstop prost. — V »Agramer Tagblattp« pri-občuje častni ravnatelj zagrebškega narodnega gledališča Nikola Faller v podlistku črtice izza zadnjega izleta hrvatskega pevskega društva »Kolo« v Ljubljano. Faller se zelo pohvalno izraža o operni predstavi v gledališču in kritizira razmeroma majhno udeležbo pri koncertu »Kola«. — Ljudsko - Izobraževano dru-švo »Akademija« ima svoj redni občni zbor v ponedeljek 15. t. m. ob 8. uri zvečer v Tratnikovi restavraciji »pri zlati kapljici« (posebna soba). Na sporedu so poročila društvenih funkcijonarjev, poročilo tajnikovo in blagajnikovo, poročilo o Simon Gregorčičevi javni knjižnici in čitalnici, volitve in slučajnosti. — Slovenci v »Narodni dom«! To geslo naj združi vse prave Slovence, da posečajo v kar najobilnej-šem številjU ta narodni lokal, kateri je zbirališče narodnega društvenega življenja v beli Ljubljani. Krasna velika dvorana v »Narodnem domu« s stranskimi prostori je kaj prikladna za prireditev večjih zabavnih veselic in plesov. Zavednost narodnega občinstva naj pokaže z dejanjem, da ve ceniti pomen »Narodnega doma« za slovensko družabno življenje v Ljubljani in naj pohiti v nedeljo dne 14. novembra 1909 v kar največjem številu na »Slavcev« Martinov večer, ki bode nudil slavnemu občinstvu izredno zabavo z bogatim vspo-redom godbe, petja, komičnih prizorov itd. Po končanem vsporedu bode pa ples, ta »piece de resistence« mladine. Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 60 vin, — O higijeni človeškega telesa. Včerajšnje predavanje, ki ga je priredilo »Splošno slovensko žensko društvo« v »Mestnem domu« našemu ženstvu, je napolnilo docela veliko dvorano. Slovenke vseh slojev so z največjim zanimanjem sledile izbor-nemu, zelo instrukcivnemu predavanju gospoda dr j a. Demetra Bleiwei-sa vit. Trsteniškega. Ženstva je bilo toliko, da so članice »Splošnega slovenskega ženskega društva« znesle stole iz vsega »Mestnega doma« skupaj, mnogo dam je sedelo po podiju in mnogo jih je stalo. Gospod predavatelj je podal iz svoje prakse zajeta navodila, kako treba ravnati s človeškim telesom, da ostane zdravo in lepo ter končno pobijal razne modne razvade, (pajčolan, lepotila: šminke in puder, dolge igle: za klobuke, steznik, visoke ovratnike, vlečke, ozke čevlje i. dr.), ki bijejo higijeni v obraz. Poslušalke so začetkom in koncem predavanja pozdravljale g. predavatelja z burnim ploskanjem ter so mu na ta način izražale svojo hvaležnost za toli podučilo, spretno in taktno sestavljeno predavanje. Izrekla se je splošna želja, da bi priredilo društvo še več takih predavanj, ki razpravljajo vprašanja iz praktičnega socialnega življenja. — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi v sredo, dne 17. novembra ob polu 9. uri zvečer v svojih prostorih javno predavanje. Predaval bo g. Rudolf Šega »O bančni politiki in o ločitvi avstro - ogrske banke«. Eno najvažnejših gospodarski'!!, pa tudi političnih vprašanj je dandanes brezdvomno takozvano »bančno vprašanje«. Dne 13. decembra 1910 poteče bančni privilegij in do tedaj se mora odločiti ali bomo imeli še skupno banko, ali bo imela Avstrija svojo. Ogrska svojo banko. To je tako eminentno vprašanje, da se mora z njim seznaniti vsakdo. Vsled tega ne vabimo na to predavanje le članov, temveč vsakogar, ki se za to vprašanje zanima. — Pač lep je res vojaški stan! Po Ljubljani se že dlje časa govori, da vladajo v ljubljanskih garnizij-skih zaporih prav srednjeveške navade. Gotovega se seveda ni moglo nič poizvedet', kajti sodbe pred garnizij-skini sodiščem in dogodki v garnizij-skih zaporih so pred nami navadnimi civilnimi zemljani zavarovani in zakriti z deseterimi visokimi kitajskimi zidovi. Če pa vendar pridejo stvari v javnost, je to dokaz, da se vrše za temi kitajskimi zidovi dogodki, ki kriče po korenitem odpomočku. »Arbeiter-Zeitung« z dne 9. t. m. je priobčila oster članek, v katerem razkriva čedne reči. Nesrečnež, ki zaide v garnizijski zapor, se glasom »Arb. Ztg.« ne smatra več za človeka, marveč za žival, s katero se dela, kar se hoče. Kdor kake stvari ne stori po volji gospoda »profosa«, ga ta kratkomulo obsodi na post, ali ga pa vleče k »raportu«, kjer se da grešniku še nekaj dni za nameček. Prof os Viszt in njegova žena sta prava in-kvizitorja nesrečnih žrtev. Žena ima tudi to lepo navado, da posluša pred zapori. Kdor spregovori kako neprevidno besedo, takoj mora k »raportu«. Posledica je, da se mu kazen zopet podaljša za nekaj dni. Različni domobranski ministri so ie opetovano slovesno izjavljali, da so kazni, kakor vklepanje v spone in privezovanje na steno, ie davno odpravljene* V ljupganski garmziji so te indijanske kazni Še vedno v navadi. Kdor je obsojen samo v spone in v samoten zapor, tisti je lahko srečen, če tudi šest dni ne vidi belega dne. Pred nekaterimi tedni je profos Viszt zbolel, in jetni so si oddahnili, posebno ker so prišli izpod biča njegove žene. Toda kruto so se varali, ko so mislili, da pride za prof osa boljši človek. Profos Reich je postopal z vojaki Še bolj divje. Neki vojak je bil obsojen vsled Reichove ovadbe za prazen nič na pet dni samotnega zapora z dvema postoma in na dveurno priveza-nje. Dasi je minister že v parlamentu izjavil, da je privezovanje odpravljeno, se v Ljubljani le še prakticira. Dve uri z rokami na hrbtu privezan tako, da stoji nesrečnežnež samo na prstih, to je tortura. Ni čuda, da je mož skoro zblaznel, ko ga je Reich poklical iz celice, naj mu sledi, da ga privežejo. Vojak je izjavil, da ga nihče na svetu ne premakne iz zapora. Profos je ukazal vojakom, naj jetnika z bajoneti iztirajo iz celice. Vojaki, ki so bili bolj pametni kot profos, niso hoteli izvršiti njegovega ukaza. Prišel je stotnik Theiss, ki je tudi ukazal naskok z bajoneti na nesrečno žrtev. Vojaki tudi stotnikove-ga ukaza niso hoteli dobesedno izvršiti pač pa so skočili na jetnika, ga vrgli na tla, davili in hodili po njem ter ga slednjič zvezali. Sedaj je stotnik ukazal, da ga privežejo na steno. Ko je nesrečnež čul ukaz, je v groznem strahu zatulil tako, da je odmevalo po celem poslopju. Vsi jetniki so bili trdno prepričani, da se nahaja njihov tovariš v smrtni nevarnosti. Skočili so vsi pokoncu, pograbili, kar je prišlo komu v roko, ter drli pred celico svojega tovariša. Šele zdaj, ko je stotnik uvidel, da pride lahko do prelivanja krvi, je odnehal od svoje zahteve. — Martinov večer priredi »Jugoslovanska restavracija« v Ljubljani. Pri večeru svira varaždinska godba. Čitalnica v Šiški priredi v nedeljo, 14. t. m., v gostilni pri Mo-harju v Spod. Šiški Martinovo veselico. Na vzporedu je burka: »Blazni-ca v prvem nadstropju«, petje, ples. Začetek ob 7. Vstopnina za č. člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, zato se č. člani tem potom najuljud-neje vabijo k udeležbi. Lastniki plemskih žrebcev morajo te svoje žrebce zglasiti najkasneje do 10. decembra pri političnem okrajnem oblastvu. Kje bo izborna komisija žrebee pregledovala, se svoječasno naznani. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Vel. Laščah priredi v nedeljo 14. novembra ob 7. zvečer v prostorih g. Mat. Hočevarja »Martinov večer« s petjem, s srečka-njem za jestvine in šaljive dobitke, plesom in prosto zabavo. Laščanje in bližnji sosedje: poskrbite s pridno agitacijo za mnogobrojno udeležbo! Ustanovni občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Cerklje in Čatež - Velika Dolina v Cerkljah pri Krškem v prostorih g. župana Alojzija Marinček-a, bo dne 14. novembra 1909 ob pol 3. pop. z običajnim sporedom. Pridite vsi, ki se čutite Slovenke in Slovence. Cenj. gosti iz sosednih krajev dobrodošli »Pravni škandal v Novem mestu«. V članku, ki smo ga priobčili pod tem zaglavjem, je bilo z ozirom na dolgo grobno molčanje »Slovenca« tudi rečeno: »Ali je ta grob odprl šele novomeški prost, ki je bil baje v torek v Ljubljani, tega nočemo trditi, čudno pa je, da je »Slov.« bil takoj drugi dan tako natanko informiran«. — Sami nismo verjeli, da ie bil g. prost v kaki zvezi s »Slovencem« in zdaj nam prijatelji iz Novega mesta zatrjujejo, da g. prost res ni v nobeni zvezi z dotično »Slo-venčevo« notico. Narodna čitalnica v Novem mestu priredi v soboto, 13. t. m. ob 8. zvečer svojim cenj. članom in prijateljem v društvenih prostorih zabavni večer. Na vzporedu so pevske in orkestralne točke, igra, prosta zabava in ples. Natančnejši vzpored se bo izdajal pri blagajni. Cene sedežem so: L—IV. vrsta 2 K, IV.—VII. 1 K60 v, ostale 1 K, stojišče 50 v; dijaške vstopnice 30 v. Predprodaja vstopnic je pri g. Fr. K e n d i , trgovcu v Novem mestu. Is Novega mesta. Čast. damam pevkam, gg. pevcem in prijateljem petja se uljudno naznanja, da se vršijo pevske vaje v naslednjem redu: Ob torkih od 6. do 7. moški zbor, ob sredah od 6. do 7. ženski zbor, ob petkih od 6. do 7. mešan zbor. Vse damo pevke in pevci »Dol. pevskega društva«, kakor tudi druge dame pevke in gg. pevci se uljudno vabijo, da se pevskih vaj za prihonji koncert, kar v največjem številu udeležujejo. — Odbor »Dol. pevskega društva«. Volitve ▼ mestni skupini Celje za deželni zbor štajerski, ki se vrši dne 10. novembra t. L, se Slovenci ne udeležijo. — Pristni reprezentant i spodnještajerskega »nemštva«, dr. j Evgen Negri, potomec Laha- in Siovenke, bode torej- voljen brez — tekmeca. Ali mislite, da vam bom jaz kravo v sveto olje deval? Zato imate župnika in kaplana! Iz Braslovč pišejo »Nar. dnevniku«, da se tamošnji živinozdravnik dr. Lampret iz celega sveta norčuje. Zadnjič so ga prišli klicat k teško bolni kravi. Namesto da bi nesrečneže potolažil, pa se je iz njih se norčeval. Rekel jim je: »Ali mislite, da vam bom jaz kravo v sveto olje deval ?Za to imate župnika in kaplana!« Ljudje se zgražajo nad tako surovostjo, župnik pa ima menda radi tega dr. Lampreta še rajši! Klub slovenskih tehnikov v Pragi naznanja predavanje tov. J. Mač-kovška: »Gospodarski položaj slovenskih pokrajin«, ki se vrši v četrtek, 11. t. nt. ob 8. zvečer v »Narodnem domu« na Kralj.Vinogradih. Vojaški komis v celjskih vojašnicah je neki zelo tečen in slasten. V njem se nahajajo pravi eksemplari lepo rejenih debelih črvov. V prepe-čencu pa baje na nekaterih mestih kar mrgoli živih črvičkov. Upamo, da se bodo ob tako izborni hrani naši fantje lepo »popravili«. Umrla je, kakor se nam piše, dne 10. novembra t. 1. na Šmiklavškem hribu pri Celju vdova po bivšem dolgoletnem profesorju celjskem O r e š e k u. — Ranjka dočakala je visoko starost 87 let. Ostavila je precejšnje premoženje, a brez — oporoke. Mozirje. Ob priliki poroke tukajšnjega narodnega trgovca R. Pevca z gospico Malčko Turnšekovo iz Na-zarij je daroval »Savinski Sokol« v Mozirju Ciril-Metodovi družbi vsoto 50 K mesto poročnega, darila. — Slovenci, posnemajte »Sokola« ter storite enako ob enakih prilikah. — Družba rabi veliko, če hoče biti uspešen boj z nemškimi milijonarji! Klerikalna zagrizenost. Preteklo nedeljo je bil štajerski deželni poslanec dr. Vertovšek v Robičevi gostilni v Lembahu. Račun se mu je napisal na računski listek naše šolske družbe, ki stane 2 vinarja. Slovenski poslanec pa tega ni hotel plačati, ker bi prišla dva vinarja v korist Ciril-Metodovi družbi. Tako, vsakega Slovenca nevredno dejanje se samo obsoja. Ni čudo, da Nemci psu jejo štajerske Slovence s psovko-»Windische Trottel« Popravek. Pred par dnevi smo poročali, da se menda nahaja okrajna posojilnica v Konjicah na Štajerskem v denarnih stiskah. Svojo tozadevno notico popravljamo v toliko, da ni to okrajna posojilnica, temveč okrajna hranilnica istotam, ki neki stranki ni hotela izplačati njene hranilne vloge v malenkostnem znesku 145 K 40 v z obrestmi. Vsekako prosimo svoje somišljenike, da podučijo ljudstvo, ki ima svoje prihranke shranjene v okrajni hranilnici v Konjicah o tem dogodku. »Sokol« v Gradcu. Dne 6. t. m. imel je graški »Sokol« v lokalu »Zur Weinhecke« svoj letni občni zbor. Iz vseh poročil je bilo razvideti, da se tudi društvo, ki je na tuji zemlji, lahko dobro in krepko razvija. Dasi-ravno ima graški »Sokol« okoli 50 članov, vendar to še ni dovolj. Gledati bo treba v prvi vrsti, da se pridobe tudi oni Slovenci, ki so stalno tukaj nastanjeni, kajti sedaj je rednih članov gotovo dve tretjini akademikov in ena tretjina delavcev, ki so vsi od danes do jutri. Izredna je pa malomarnost graške inteligence napram »Sokolu«. Upamo pa vsaj, da se novemu pozivu ne bodo več protivili, ampak da bodo vsi vstopili kot redni člani, kajti za zimo se ustanovi vrsta za starejše brate, ki bo sama imela gotove ure na teden. — Najboljšo priložnost bodo imeli pa na Miklavževem večeru, ki ga »Sokol« piiredi v »Juliensale« drugi mesec, da se priglase kot člani. — Stara navada je, da domovina pozabi na svoje sinove v tujini. Zato se pa oglašamo sami in apeliramo na njo, da se nas včasih spomni in sicer tudi s kako podporo. V Senožečah je včeraj umrl vpokojeni davkar g. Anton Kuralt. Pogreb bo v petek popoldne ob 3. — Naj v miru počiva! Zrakoplovec Bleriot v Opatiji in Zagrebu. Znani zrakoplovec Bleriot, ki je dosegel s svojim letalnim aparatom tolike uspehe v Pešti, na Dunaju in v Bukareštu, se vrne meseca januarja prihodnjega leta v Avstrijo in bo iz Opatije dvakrat z zrakoplovom preletel Kvarnerski zaliv in sicer pri ugodnem vremenu 20. in 26. januarja. Za oba poleta bo dobil 80.000 K. Od te svote je podpisal dunajski konsorcij 65.000 K, ostali znesek po 15.000 K pa je sklenila prispevati kopališka komisija. Drugi stroški za prireditev primernega prostora itd. bodo znašali 30.000 K, ki se bodo pokrili potom nadaljnih subskripeij. Bleriot se bo dvignil v zrak ob zalivu Preluka severno od Opatije. Tu se napravijo tudi tribune za gledalce. Občinstvo bo lahko gledalo polet tudi i morja. Prostor za to bodo odmerile vojne ladje. V Opatijo pride takrat cela vrata separatnih parnikov iz Dalmacije in Italije, čuje pa se tudi, da nameravajo takrat prirediti izlete s posebnimi vlaki v Opatijo iz Zagreba, Pešte, Gradca, Trsta, Ljubljane itd. Kakor pišejo hrvatski listi, se je v Zagrebu osnoval zrakoplovni klub, ki namerava Bleriota povabiti na polet v Za- greb. Nove narodne razglednice je izdal g. Rudolf Može v Trstu Via Sca-linata št. 1 in namenil 10 c/c čistega dobička družbi sv Cirila in Metoda. Prisiljen v samomor. V noči od 1. na 2. t. m. se je v Trstu ustrelil 331etni uradnik tržaške mestne zastavljalnice Karel F o n. Bil je takoj mrtev. Par tednov pred smrtjo je pa Fon dobil od neke tržaške banke :>000 K posojila poti jamstvu Štirih porokov, njegovih prijateljev^ ki bodo morali sedaj plačati rečeno svoto. To je vspodbudilo dva teh porokov, Ja sta začela poizvedovati o vzrokih pokojnega Fona, ki so ga pognali v samomor. In zvedela sta, da je Fon pred tremi leti zapeljal dekle, ki tedaj še ni imelo 14 let. Ko sta se potem hotela obrniti do onega dekleta, sta dobila anonimno pismo, v katerem se jima je grozilo, da, če ne odjenjata od nadaljnih poizvedovanj, se bosta vršila v Trstu kmalu še dva pogreba. Onadva se te grožnje nista vstrašila, ampak sta začela še intenzivneje poizvedovati. In izvedela sta, da je ono dekle pozneje prišlo v roke dvema falotoma. Ta dva sta — izve-devši za Fonovo občevanje z dekletom — pripravila dekle do tega, da i.1 vedno izsiljevala od Fona denar z •rrožnjo, da ga sicer ovadi sodni j i. Fonova plača je bila tako mala, da ni mogel nn nikak način zadoščati vedno večini zahtevam dekleta. Slednjič si je poskrbel gori rečeno posojilo in s tem najel dekletu stanovanje, kupil potrebno pohištvo in jej izročil 500 K v gotovini. Ta denar je ona izročila svojima svetovalcema, in ta dva sta se s tem denarjem par tednov prav dobro imela. Ko sta prijatelja pokojnega Fona to izvedela, sta vso stvar prijavila policiji, ki je aretovala ono dekle in enega njenih svetovalcev, dočim drugega še ni mogla dobiti v pest. Trdi se, tla je oblast sklenila ekshumirati truplopo-• j nega Fona, ker se je zvedelo, da -ta ona nesramna svetovalca Fona pretepla dva dni prodno se je ustrelil. Razpisane službe zdravnikov v Crni gori. V bolnici »Danilo I.« na Ceiinju je razpisano mesto sekunda-rija. Plača znaša 3000 perperov (kron). Sekundarij ima prosto stanovanje, kujavo, razsvetljavo in po-trežbo. — A' krasnem mestecu Rijeka Crnojevića je razpisano mesto zdravnika z letno plačo 3000 perperov (kron). Za ordinacije v Vir Pa-/arju dobiva posebne dijete. Za urad-ordinacije se mn izplačuje poseb-nagrada. Prosilci se morajo zave-iti. da si bodo uredili svojo domačo lekarno. Prošnje so pošiljati »Sani-tetskemu odjeljenju ministrstva unu-išnjih djela« na Cetinju. Pomagralo je! Pod naslovom: Razveseljivo gibanje med slovenskimi c. kr. uslužbenci« smo dne 26. . m. priobčili notico, v kateri smo vodali, kako da c. kr. ]>oštni in !>rzojavni uslužbenci, člani tržaške a• ne grupe »Avstrijskega društva poštnih in brzojavnih uslužben-'■ev«, sporazumno z ljubljansko lo-alno grupo zahtevajo od dunajske a ntrale, da jim da list (»Poštni .■••g ) v slovenskem jeziku. Povedali >mo v oni notici, kako da se dunajska centrala upira tej njihovi zahte-i in kako da nameravajo vsi slo-enski poštni in brzojavni uslužbenci, če centrala ne ugodi njihovi ahtevi, odstopiti od društva in pristopiti k samostojnemu češkemu dru-;ivu poštnih uslužbencev. — In ulejte! To je pomagalo. V seji dne i t. m., torej teden dni potem, ko -ino mi priobčili ono notico, je centralni društveni odbor sklenil, da se '.»rične s 1. decembrom t. 1. izdajati v j Trstu za slovanske člane strokovni '>t v slovenskem jeziku. Listu bo ime »Poštni rog« ter bo izhajal dvakrat na mesec. Strelski klub »Kavka« ima jutri zvečer prvo streljanje v restavraciji ~r. Fr. Kavčiča na Privezu, na kar se gg. člani opozarjajo. Dva purana je ukradel včeraj z dvorišča »Puntiganiske pivnice« na Bleiweisovi cesti dosedaj še neznan tat. Purana sta vredna 10 K. Ukradeno je bilo 20. na 30. m. m. v kurilnici stavbene tvrdke 1 zeczovviczka na Kodelijeveni 13 m gumijeve cevi, vredne 90 K. Premer »vi je bil 4V2 cm. Pred nakupom se j >vari. j Izgubljeno. Gdč. Ivanka Knifi- ! čeva je izgubila žensko, ročno torbico, v kateri je imela 7 K denarja in dva ključa. — Neki gospod je izgubil plišast klobuk in polsvilnat dežnik. 30 K je zgubil včeraj neki gospod v trgovini g. E. Skušeka v Ljubljani. Znesek je pobrala gospa v -prenistvu nekega gospoda. Da ne bo kakih neljubih posledic, se 01 dotično gospo« da nemudoma pošlje znesek na naslov trgovca E. Skušeka v Ljubljani. Našla se je na koncu Hilšerjeve ulice denarnica s manjšo svoto denarja. Lastnik sglasi naj se v pisarni g. Bončarja, Vegova ulica številka 6. »Slovenska Filharmonija« kon- certira jutri pri popoldanski predstavi Filektroradiografa »Ideal« v hotelu pri »Maliču« od n/fi. ure naprej. SoaiSljeiild! )fapt)«jaU! Vabilo na O ZSD narodno - napredne stranke ki bode v nedeljo, 14.* t. m. ob 4. popoldne v Cerknici pri ^timrn'. Dnevni redi 1) Splošni politični polozaf. 2.) Organizacija narodno - napredne stranke. Poročata drž. poslanec in župan Ivan Hribar in dr. Oton Fettlch-rrankhelaa, Somišljeniki, vsi na shod! Odbor naprej ega političnega ii gosp. društva za sctai okra) Cerk. ca. Naredni delavstvo! Za volitve v obrtno sodišče, ki se vrši v nedeljo, dne 14. novembra 1909, se vam priporočajo v izvolitev sledeči kandidati, in sicer: I. V skupini veleobrtov: (rumene glasovnice.) kot prisedniki: 1. Banovce Alojzij, uslužbenec pri tvrd k i Samassa, 2. (Irošičar Matija, uslužbenec pri tvrd k i Žabkar. 3. Hribar Fran, tiskar v »Narodni tiskarni«. 4. Jaklič Ludovik, uslužbenec pri tvrdki G. Toennies. ."). Jeras Egidij, uslužbenec pri tvrdki Krisper & Tomažič. 6. Križaj Friderik, uslužbenec pri tvrdki G. Toeimies. 7. Petrič Rudolf, uslužbenec pri tvrdki Rosne? & Co. v Šiški. 8. Tanija Ivan, uslužbenec pri tvrd- ki Mikuseh. kot namestniki; 1. Mehie Mihael, uslužbenec pri tvrdki Maver & Co. 2. Mihevc Matija, uslužbenec pri tvrdki G. Toennies. 3. Tomazin Ivan, uslužbenec pri tvrdki pivovarna »1'nion«. >. Trampuš Josip, uslužbenec pri tvrdki Zalaznik. Kot prisednika vzklicncga sodišča: 1. Porenta Peter, uslužbenec pri tvrdki Vodnik v Šiški. 2. Maneini Anton, tiskar v »Narodni Tiskarni«. II. V skupini malih obrtov: (sive glasovnice.) kot prisedniki: Carl Josip, plačilni natakar, Narodna kavarna. Dereani Filip, stolar, tvrdka Boucon. Frank Leopold, čevljar, tvrdka Zamljen. Fritz Adolf, dimnikar, tvrdka Vrhovec Furlan Fran, ključavničar, tvrdka Fasching. Gogala Andrej, kamnosek, tvrdka Tonian. Ha m Valentin, mesar,, tvrdka Cerne. Jakopič Ivan, knjigovez, tvrdka Breskvar. Primožič Josip, mizar, tvrdka Primožič. Sušnik Martin, tesar, tvrdka Hudnik. Kot namestniki: 1. Juvan Aleksander, čevljar, tvr-ka Zamljen. 2. Mohar Dragotin, tiskar, tvrdka Hribar. 3. Sesek Fran, klepar, tvrka Ecker. 4. Skarjanec Ivan, slikar, Spodnja Šiška 29. 5. Vovko Anton, knjigovez, tvrdka Bonač. 6. Winter Maks, mesar, tvrdka Černe. Kot prisedniki prizivnega sodišča. 1. Korene Rado, tiskar, Učiteljska tiskarna. 2. Skubic Ivan, knjigovez, tvrdka Bonač. Narodni delavci! Porivljamo Vas, da se gotovo v polnem števila udeležite teh volitev in oddaste svoje glasove za zgoraj imenovane kandidate, katerih imena že jamčijo, da bodo kot zastopniki delavstva storili vedno in vselej svojo dolžnost, kedsr bo šlo za varstvo delavskih Interesov. — Narodno delavstvo! Vsi na krov! Za Vašo korist gre! 1 4. 10. NBn • trn tam društvo« priporoča v sporazumu s izvrše valnim odborom narodno - napredne stranke sa volitve v II. skupino obrt* nega sodišča, ki voli 10 prisednikov in 6 namestnikov ter dva prisednika vzklicnega sodišča te-le gospode: 1. Tosti Ivan, gostilničar; 2. Škafar Fran, mizar; 3. Pust Ivan, ključavničar; 4. Lenček Alojzij, klepar; 5. Oblak Matej, čevljar; 6. Rojina Josip, krojač; 7. Toni Josip, mesar; 8. Pristan Filip, črkoslikar; 9. KuŠar Fran, izvošček; 10. Breskvar Fran, knjigovez. Za namestnike prisednikov pa: 1. Valentič Mate, brivec; 2. Kcnda Ivan, restavrater; 3. Krapež Milko, urar; 4. Zaje Ivan, tesar; 5. Pilko Fran, ključavničar; 6. Turna Ferdo, čevljar. Vsklicno sodišče: 1. Stare Fr. s t., sobni slikar in posestnik; 2. Rebek Josip, ključavničar. Pozivamo somišljenike, naj na dan volitve složno glasujejo za priporočene kandidate, katerih imena jamčijo, da bodo obrtniški interesi izročeni v prave roke. Volitve so v torek, dne 16. t. m. od 8.—12. dopoldne. (Volišča so: Šole na Ledini, Coj-zovi cesti, »Mestni dom« in telovadnica II. drž. gimnazije.) Razne stvari. * 500.000 K je poneVeril v Budimpešti solastnik spedicijske tvrdke Leopold Tauskv, ki je izginil iz Budimpešte. * Umor in samomor. Neki trgovec v Budimpešti, ki mu je trgovina prejšnja leta zelo dobro uspevala, zadnja leta pa šla zelo naglo rakovo pot, je v ponedeljek umoril svoje štiri otroke, zelo nevarno ranil svojo ženo, nato pa še sam sebe usmrtil. * Stavka v Avstraliji. V okrajih Ne\vcastle in Maitland je stopilo v stavko 12.000 rudarjev. Dvajset ladij, ki so že naložile premog, zadržujejo stavkajoči delavci v pristaniščih. Mnogo parnikov mora počivati, ker nimajo premoga. Pričakuje se, da začno stavkati vsi avstralski rudarji. * Kmečki nemiri. V Vol hini ji je prišlo na posestvih grqfa Ledo-ehowskega do velikih kmečkih ra-buk. Kmetje so napadli oskrbnikova poslopja ter ubili nekega uradnika. Prišlo je orožništvo, ki je na kmete streljajlo. Devet mož je bilo ubitih, več pa ranjenih. Kmetje so nato napadli orožništvo, ki se je moralo umakniti. * Spomini na prestolonaslednika Rudolfa. V Denveru, Col. je umrl baron Vetsera, ki je bil izginil ob smrti prestolonaslednika Rudolfa. Njegovo bivališče je vendar bilo znano visokim avstrijskim krogom, še bolj pa ameriški policiji, ki je imela barona Vetsero pod strogim nadzorstvom. Baron Vetsera je bil v Ameriki spisal brošuro o svojih spominih, toda vsled nekih vplivov jo je sam uničil. * Ženska nezvestoba je zopet zahtevala dve žrtvi. Učitelj risanja v Hali i na Nemškem, imenom Kempf, je pogosto obiskoval soprogo rektorja Riecherja. Te dni je prevarani soprog nepričakovano prišel domov, kjer je dobil svojega tekmeca v ljubezenskem objemu. Nastal je divji boj, v katerem je učitelj ustrelil rektorja Riecherja, nato se je pa sani v svojem stanovanju obesil. Nezvesto ženo so zaprli. Rusko slovanska banka je ustanovljena. Sedež banke je Petro-grad. Temeljna delniška glavnica znaša 5 milijonov rubljev; tvori jo 20.000 delnic po 250 rubljev. Namen banke je, pospeševati trgovino in industrijo ter skrbeti za čim najožje trgovinske stike Rusije z ostalimi slovanskimi zemljami. Na čelu zavoda je ravnateljstvo, obstoječe iz 6 oseb, in upravni svet, ki šteje 24 članov. Banka bo osnovala podružnice v vseh glavnih mestih slovanskih dežela. Najprvo se osnuje podružnica v Belgradu, potem pa pridejo na vrsto Praga, Sofija in Ljubljana. * Proizvajanje piva je v Avstriji zadnji dve leti zelo nazadovalo. V letih 1908 in 1909 se je izvarilo do dva milijona hektolitrov manj piva, kakor prejšnje leto. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je dobila država za 4,426.327 K manj davkov na pivu kot prejšnja leta. Temu primeren je seveda tudi primanjkljaj pri deželnih dokladah in pri užitnin-skem davku. — To je pač najboljši dokaz, da vlada v Avstriji velikanska revščina. * 80.S6S K je znosil v Merijo neki Dnnajčan, ki je te dni umrl. V njegovi zapuščini se je našlo 161.000 loterijska listkov, iz katerih je razvidno, da so se gibale stave od 20 v do 10 K. — Od leta 1859 do letošnje-■a leta je zastavil celih 80.000 K. Čudno je, da ni bilo dobiti nikakiii podatkov o dobitkih. * Odstavljen zdravnik. Načelnik zdravniškega zavoda Cbarite v Bero-Hnu, profesor Ernest pl. Levden, je bil nedavno disciplinarnim potom odstavljen. Med berolinskimi zdravniki je splošno udomačena navada, da imajo najete agente, ki jim dovajajo bolnike. Preiskava je dognala, da se je prof. pl. Leyden zelo posluževal takih agentov. VABILO na ie ki ga priredi „Politično in gospodarsko Mro za L mestni (poljanski) okraj jutri, v petek, 12. novembra ob 8. zvečer i goftiili prostorih gosp. P. Turka -▼ Streliškl ulici št. 20.- Na dnevnem redu je: Poročilo o političnem položaju In zadnjem dstelnozborskem zasedanju, poroča dež. odbornik dr. Ivan Tavčar. Slučajnosti. Z oztrom na važnost poročila je dolžnot naprednih Poljančanov da se tega zborovanja vsi do zadnjega udeleže. Protestirati hočemo proti vpeljavi raznih zakonov, s katerimi hoče sedanja deželnozborska večina globoko poseči posebno v žepe ljubljanskih davkoplačevalcev. Pridite torej vsi! Odbor pol. in gospo! omStva za Poljanski okraj. Književno«. — Obrtni red. Za vsakega obrt-| nika je dandanes obrtni red velikega pomena. Obrtnik, ki ne pozna obrtnega reda, je kakor slikar, ki ne razločuje barv ali kakor ptič, ki nima porotnic. V nobeni stvari se ne spozna, v nobeni stvari si ne more pomagati, nego mora letati okrog drugih ljudi, da mu svetujejo časih dobro, časih siabo. Iz tega nepoznanja obrtnega reda nastajajo za obrtnike pogostoma velike neprilike in sitnosti, pogostoma prav neprijetni opravki z obrtno oblastnijo in dosti-f krat jih zadenejo tudi občutne kazni, j V življenju je že tako, da mora po-' znati človek postave, ki se tičejo nje-| govega poklica. Trgovec ne more izhajati, če ne pozna trgovskega zakona, časnikar se ne more ganiti, če nc pozna tiskovnega zakona, obrtnik pa se ne more gibati, če ne pozna obrtnega reda. Da obrtniki spoznavajo potrebo, poznati obrtni red, se vidi iz tega, da so že doslej dosti pridno kupovali državni zakonik, v katerem je bil obrtni red natisnjen. Ta zakonik pa je skrajno nepraktično tiskan. Z ozirom na to je »Narodna knjigarna« sedaj izdala obrtni red v posebni jako praktični in priročni knjigi. Ta knjiga obsega 224 strani, velja pa samo eno krono, s pošto 1 K 20 v. Za tako debelo knjigo je cena izredno nizka. Določena je tako nizka cena v ; ta namen, da se omogoči nakup tudi i revnejšim obrtnikom. j Telefonsko In brzojavna poročila. Ministrska kriza. Dunaj, 11. novembra. V parlamentu je bilo danes zbranih izredno mnogo poslancev, ki so živahno razpravljali o najnovejših vesteh, tičo-čih se ministrske krize. Slovanski poslanci soglašajo v sodbi, da so gotovi krogi z objavljenjem podrobnosti o avdijenci poljskega ministra rojaka dr. Duembe zelo malo ustregli kroni, vladi, kakor tudi Poljakom, zakaj razodel i so javnosti samo, da ni »Poljski klub« ničesar drugega kakor ponižni pomagač Nemcev v njihovi protislovanski politiki. Predsednik »Poljskega kluba« pozvan k cesarju. Dunaj, 11. novembra. Cesar je dal povabiti predsednika »Poljskega kluba« dr. Glombinskega. Vladar sprejme Glombinskega te dni v posebni avdijenci. Kakor se čuje, bo cesar skušal Glombinskega pridobiti za to, da bi »Poljski klub« brezpogojno podpiral Bienerthovo vlado. Vlada ae boji razpustitve parlamenta« Dunaj. 11. oktobra. V poslanskih krogih se govori, da se vlada boji raspustiti parlament kakor tudi gospodariti s § 14. Iz te zagate si misli pomagati na ta način, da bo poslance poslala domov, pustila pa zborovati odseke. S tem si upa pridobiti naklonjenost poslancev, ki bodo ves ta čas vlekli dijete. S pomočjo $ 14. si Bienerth ne upa vladati, ker se boji, da bi socialni demokratje pričeli s velikimi demonstracijami Poljski poslanci proti politiki »Poa> skega kluba«. Dunaj. 11. novembra. Ko je minister - rojak dr. Dulemba poročal o svoji avdijenci pri cesarju in razgovoru, ki ga je imel z vladarjem, je več uglednih poslancev kategorično izjavilo, da »Poljski klub« stavljenih pogojev ne more in ne sme sprejeti, pred vsem pa mora z vso odločnostjo odkloniti zahtevo, naj bi brezpogojno podpiral Bienerthovo vlado, kei bi se s tem osramotil pred vsem svetom, pred vsem pa pred svojimMast nim narodom in pred ostalimi Slo vani. Stapinski za Slovane. Dunaj, 11. novembra. Stapmkl se je danes na hodniku poslanske zbornice ostentativno napram časnikarjem izrazil tako-le: »Kdor o meni misli in pričakuje, da bom jaz v tem težkem času, ko se Nemci v združenih vrstah bore ramo ob rami proti slovanstvu, stal na strani Nemcev in ne na strani svojih bratov Slovanov, ta je podli obrekovalec moje časti.« »Poljski klub«. Dunaj, 11. novembra. »Poljski ' klub« ima danes ob 3. sejo, na kateri bo nadaljeval razpravo o poročilu ministra dr. Dulembe. Govori se, da bo pri tej seji navzoč tudi ministrski predsednik baron Bienerth. »Slovanska Enota«. Dunaj, 11. novembra. Ob 5. ima-sta »Slovanska Enota« in »Poljski klub« skupno sejo. »Slovanska Enota« bo pri ti priliki kategorično izjavila, da ne more več trpeti, da bi se še nadalje vladalo v protislovanskem duhu. Razpust ogrskega parlamenta? Budimpešta, 11. novembra. Ministrski svet je baje sklenil,poslansko zbornico takoj razpusti, ako bi ne hotela dovoliti proračunskega provizorija. Ruski časnikar umrl. Lvov, 11. novembra. Tu je pc daljšem bolehanju umrl Osip A. Markov, urednik »Galičanina«. Pokojnik je bil velik zagovornik slovanske vzajemnosti, za katero je opetovano zastavil svoje spretno pero. Ko se je ustanovila »Zveza slovanskih časnikarjev«, je bil Markov med prvimi, ki jo je navdušeno pozdravil. Na časnikarskih kongresih, ki jih je prirejala ta zveza, ni Markov nikoli manjkal. Že pred leti je bil izvoljen kot zastopnik malorus-kih žurnalistov v osrednji odbor »Zveze slovanskih časnikarjev«. Dasi že bolehen, se je še vendar vdeležil lanskega shoda slovanskih časnikarjev v Ljubljani, a prijateljem je že takrat pravil, da čuti, da je ta kongres zadnji, ki se ga je on vdeležil. Vječna ja pamiat jemu! Gospotefvo. — C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je švicarski zavezni finančni departement po naročilu zaveznega sveta švicarske zaveze dne 1. oktobra t. 1. izdal naslednja določila: Zavezni državni blagajni, glavnim carinskim in okrožnim poštnim blagajnam, carinskim, poštnim in brzojavnim uradom se naroča, da avstro-ogrske zlatnike po 4 in 8 goldinarjev, ki imajo tudi označbo 10 frankov in 20 frankov, do 15. novembra sprejemajo za nominalno vrednost, bodisi kot plačilo, bodisi v zmenjavo. Po 15. novembru 1900 bodo zavezne blagajne sprejemale te zlatnike le še po reduciranem kurzu 9*90 frankov, odnosno 19*80 frankov. Žitne cene v Budimpešti. Dne 11. novembra 1909. Termin. za april 1910 za 50 kg K 1412 Pšenica Pšenica Rž Koruza Oves oktober „ za 50 kg K 11*80 april „ za 50 kg K 10 22 maj n za 50 kg K 680 april „ za 50 kg K 7 62 Efektiv. 5 vin. ceneje. t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je danes ob polu 8. zvečer, previden s svetotajstvi za umirajoče umrl po dolgi, mučni bolezni, v 64. letu svoje starosti naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Anton Kuralt c. kr. daikar v pokoja Pogreb predragega rajnika se vr£i v petek, dne 12. novembra t. I. ob 3. popoldne Iz hi?e žalost? na pofcopali-ščev Senožečah. 4187 Senožeče, 10. novembra 1909. rani Karali Fraao Karalt soproga. sin. Aaiea Karalt hčerka. (•rti natega pesekeefa etmOta.) 2176 r Ustna voda "j „EUODIN" • Spedjallte ta katUle«. j «13 Otvu nloc* Mkam j Sq M i^TnAtaf t umjaL ' Proti prahajem, luskinam In izpadanju las .elaj« MaJaaUaa prinM« Tanno-fđrlnni tinta bol leuse •kra»6u)a laelSč«, odstranjuj« lueks in prapra&uja Izpadanj« las. t stfeiklamla* a aovod«ai f Urana. Razpošilja se s obratno pošto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, modioinal. vin, ipaoliali tet, najfinejših parfumov, klrurgitkih obvez, svežih mineralnih vod Itd. Dež. lekarna MIlana Leasteka i Liubljiil Risljiva cisti it L poleg novoigraj enega Fran Joiefovega i ubil. moatn. 19 MeteorolotKno porcfflo. mu sat utjm Mf-S. Srednji mini tlak 7M0 i •> > o e Čas opazovanji Stanje barometra ▼ mm • • S w g.* a * £i Vetrovi Nebo 10. ■ 2 pop. 9. zv 7353 7348 63 10 si. jvzhod M oblačno del. oblac. ti. 7. zj. 733^ -37 slab jug megla Srednja včerajšnja temperatura 3*4 \ norm. 4*9'. Padavina v 24 urah OO mm. Zahvala. *™ Z* mnogobrojne izraze sožalja, Id smo jih prejeli ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina in svaka, gospoda Ivana Šušteršiča ml. trs/ovca In posestnika bodi izrečena najtoplejša zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njih tolažilo in spremstvo na zadnjem potu. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. dekanu Er-zarju in gg kaplanoma Rakovec in Rodič, g. nadučitelju Bartlu in gospodičnam pevkam, cenjeni rodbini Klemen iz Ćrmošnjic, si. požarni brambi ter sploh vsem, ki so s spremstvom ali na drug način nepozabnemu pokojniku izkazali poslednjo čast Semič, 10. novembra 1909. Absolvent trgovsko akademije v Gradca, z odličnimi izpričevali, ki je že služil kot volonter v banki, iiče primarnega mosta. Vstopi lahko tako]. Ponudbe pod HA. 8." na uprav. »Slovenskega Naroda«. 4165 Dve mesečni lepo meMironi sobi s posebnim vhodom, so oddaata takoj. 4166 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. Na Kranjskem dobro poznana iga- mlarnlca in tvornica likerjev i š 6 e v tej stroki izurjene in dobro vpeljane zastopnike S ob dobri proviziji. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Z. W.M 4124 Učenka popolnoma zdrava, iz boljše hiše, zrno ena slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter ima absolutno veselje do trgovine, so sprejme takoj. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4182 Poslovodja za špecerijsko trgovino izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, 00 IMo M takoj sli ob novom lota. Ponudbe, ako mogoče s sliko na oprav. »Slovenskega Naroda« pod ^Poslovodja v mesta". 4183 Preklici. S tem naznanjam slav. občinstvu, ds nisem plačnik ss dolgove, ki bi jih na kateri kol' način napravila moja feoa Ana Patnik roj. Ivaljank. Josip Petelk 4186_vlahovoaja v Trtica. IiOO aa ne daleč od sredine mesta £ lokal € obstoječ iz 1 večje in 1 manjše sobe, s posebnim vhodom, v pritličju sli v I. nadstropju, ki bi bil pripraven za pisarna Ponudbe z navedeno letno najem-ščino pod .pisarna" na upravništvo »Slov. Naroda«. 4184 Steckenpferd Bfiv-Rnm Mil voda zo olovo zlasti proti prhljaja lo Izpadaj las 964 Dobiva m po vse 4. mka 1 HMsln Vsak Ponudbe pod m 1—2 uri. t* Lfab- 4145 Kdor no ve, kaj naj svojim dragim kupi za ienttvanje, god ali božič, naj si ogleda moj fjlavaf katalog s 3000 slikami, kjer vsakdo dobi kaj primernega in ki se na zahtevo vsakomur pošlje zastonj is poštnine prosto. C. ia kr. tvorni zalagotelj J— nsTBOl, Most sit (ćaska). 3585 Mesti podovodie lite špecerijske, železninske ali žitne stroke, hrvaškega in nemškega jezika tudi v pisavi vešč 36 let star BsOi. Nsstopi takoj ali po dogovoru. 4147 Vpraša se v upravniŠtvu »Slovenskega Naroda« pod Preselitev! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo podružnico r Dornbergu u Goriškem — ima naprodaj — 4139 Is Iv. Patra ŠL SO premestil v mnogo tisoč hektolitrov nafizbornelšega vin med tem tudi nekaj sladkega a la pprosekar". Na zahtevo se pošljejo vzorci. ter se priporočam slav. občinstvu za dosedanje zaupanje in obilni obisk. Dobi se trikrat na asa svet kron, rss> slaislos, Uksrfl It*. - Na razpolago je lepa posebna soba. Z odličnim spoštovanjem Jakob Zalaznlk, Starejši, zanesljiv in dobro izurjen brivec, ki mora ta obrt sam izvrševati v nekem večjem indnstrijalnem kraju, dobT takof lokal proti zelo nizki najemŠČini. Več pove upravništvo 5>Slovenskega Naroda«. 4175 pozor! prodaja njmnjie ?0«or! jesenske in zimske norelene obleko zo gospode, dame, dečke m deklice po aalalill ceni solano 3536 UonfckcnsUa trgovina n niKir prti 5*e|iJo it. tO. k Uiti W Opr. št. 3232/9/2. 4180 Dražbeni oklic ■ Vsled sklepa z dne 6 novembra 1909 opr. št E 3232/9/2 se prodajo dne 15. in 26. novembra 1909 ob 9. dopoldne r. t a g£ na javni dražbi in sicer: 19. novombra ipooorljaka blago, gg mm rijsko In manufakturno blago. Reč« se smejo ogledati 15. in 26. novembra v času med 9. in polu 10. uro dopoldne v Medvodah št. 9 a. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek V. dne 6. novembra 1909. 4106 strojepisca £ tabel ali Mjjponnofo a Trgovina blagom ob kolodvoru na Moda aa odda v najem ali proda*. Zraven je tudi mostna tobt- nloa, ki ima veliko letnega prometa. Trgovina je pripravna slasti za samostojne ženske. 4155 Več pove A. Potornel na Bledu. Maprodal fo v Boikl dolini, 15 minut od postaje Idi JIMtVI mlin, iaga z vodno silo, kmetija za rejo 24 goved. Več se izve pri županstvu na Prema in pri lastniku Ernesta Poganu, trgovcu V Trstu. 4160 Ceno posteljno perje sajasjcsna novo la brst praha, kilo sivega perja, puljenega K 140 in boljšega K240; kilo polbelega perja, puljenega K 4—t kilo boljšega" belega perja puljenega K 6*—, prima belega perja, kakor puh K 8 —, kilo vel ep rima napol puha belega K 10-—; kilo napol maha, sivega K 5 2, kilo puha sivega K 6— in K 8 —, kilo puha sivega K 10 —, kilo prsnega puha K 12*—. »Narejene postelje« ia gostonitega rdečega, višnjevega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170x116 cm z ž zglavnicama, te dve 80x58 cm, zadosti napolnjeno, z novim, sivim, očiščenin\ košatim in stanovitnim perjem K 16—, napol maha K 20 —, maba K 24'—, pern ca sama K 9—, 12—, 14-—, 16 — zglavnica K 3—, 3 50, 4— razpošilja po povzetju, zavojnina posebej, tvornica za posteljno perje 1594 Oras, Msrlabilletrssss 118. 2 vinske kleti se oddasta takoj v najem na Olincah 220 pri Ljubljani. | Itu Jag.r. Stanovanje t 2 ali 3 sobami ter pritiklinami lite aa fobrnarjev termin mim? stranka. Ponudbe pod „mirna stranka1' na upravo. »Slov. Naroda«. 415? Izurjen strojnik izučen ključavničar, vajen tudi pri elektriki, teli službo. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Strojnik". 4i4f Zaradi pozne sezone prodajam moderne damske klobuke) trakove, svilo, nakit za klobuke, cvetlice, avbe za gledališče, sploh vse blago po znatno znižani cenil Mnogobrojnega obiska prosi Minka Horvat Sv. Jakoba trg 3, Bahovčeva hiša. Strojnika k novi 50 k. s. Lanz lokomobili se sprejme takoj. «* Skušnje za kurjača in strojnika sc pogoj. Ponudbe s prepisi izpričeval, ki se jih ne vrača, in s popolnim opisom dosedanjega delovanja na upravo graščine Josipdol pošta Ribnica, Štajorsbo. 3882 Anton Polonc r pri Zidanem mostu »— priporoča svojo bogato zalogo — vseh vrst pšenične in koruzne moke. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za g. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko. Resljeva cesta št. 12 nad učiteljiščem od 10. novembra skozi 8 dni uelik sejem zo posode: Karlovarška porcelana posoda, zaloga 4159 sta, steklena, pločevinasta in lita az in nagizdnih predmetov. Fr. Lippautz. 5t. 16.405/09 Razpis. 4179 Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika v Idriji I odboru S to službo je združena plača 1400 K in aktivitetoa dokalda 200 K Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu do 1. decembra 1000 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijske državljanstvo, fizično sposobnost« neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljublj ani, dne 3. novembra 1909. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dalniaka alavnlea K StrH«PJ«V* ulio« Štev. 2. Razarani fond S0O.OO0 hran. PodratoOoa v Spljeta. Poaratalca v Celovca. Podrainlca v Trstu. Priporoča promesa as •sraka pr—njilra arodko polovice po 7 kron, cele po 12 kron, žrebanje 15. novembra 11. glavni dobitek SSSdSSS kron. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči rac« ter jih obrestuje po čistih sap* 4 m pol odstotka. Isdajatelj la odeovornt nrednik B.ato Pu«to«lemi.k ia tlak »Narodne tUkarM«. 0645 ^853 18 D^-A 3TTB 466556 71