Uredništvo;
Schilleijeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri
popoldne*
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravnlfitve:
Schilleijeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"i<0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 157.
Telefonska številka 65.
Celje, v četrtek, 14. julija 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Kaj nam je prinesel novo* slovanski shod v Sofiji?
Na slovanskem časnikarskem shodu v Sofiji je podal češki časnikar Holeček zanimivo zgodovino slovanskih časnikarskih shodov. L. 1898 se je vršil prvi v Pragi: bil je lep poskus, ki je uspel nad vse pričakovanje dobro. Bili so na njem zastopani vsi slovanski narodi, ki so s skupnimi rezolucijami začrtali delovanje bodoče, sedaj že ustanovljene vse-slovanske časnikarske zveze. Toda med Slovani je navadno malo navdušenja za sistematično, postopno delorzato pa imajo toliko več pravic in vpliva medsebojni prepiri, kjer se navadno gre le za malenkosti. Leto pozneje, na krakovskem slovanskem časnikarskem shodu je manjkalo dokaj navdušenih udeležencev praškega prvega kongresa in ni bila zastopana cela vrsta slovanskih narodov. Navdušeni in vztrajni delavci pa se niso dali ostrašiti in odvrniti, vstrajali so. pritegnili s svojimi uspehi in delom kmalu druge malodušneže in lenuhe — in danes se udeležujejo slovanskih časnikarskih shodov ndcležcnci od vseh slov. narodov in strank — razun Maloru-sov. In vse te može veže dvoje močnih vezi: želja po strokovnem napredku in izpopolnjevanju in zavest. da delajo vsi za skupno sveto slovansko stvar.
Analogično. če smemo eno z drugim primerjati, se razvijajo novoslovanski shodi. Ideja novoslaviz-ma obstoji ravno v tem, da bi ne šli za praznimi in nemogočnimi političnimi fantomi kakor jih je rodil svoj čas panslavizem. stoječ v senci in pod vplivom ruskega carizma, temveč da bi d e 1 a 1 i, delali, pravimo, za zbližanje Slovanov na kulturnem in gospodarskem polju ... V Petrogradu je proglasil dr. Kramar. da se novoslavistično gibanje ne bode nikoli dotikalo obstoječih političnih mej — in tega načela se drže ne le vodje neoslavizma, temveč se isto re-spektira tudi na kongresih in v glavnih novoslovan-skih glasilih. L. 1898, na prvem novoslovanskem shodu, je bilo mnogo navdušenja, zidale so se krasne stavbe slovanske vzajemnosti in skupnosti —■ Bilo je mnogo udeležencev, zastopani so bili razun Ukrajincev vsi slovanski narodi — Al. 1909, ko se je pričelo konkretno delo, jih je v Petrogradu že mnogo zmanjkalo. Tudi letos ni bilo v Sofijo ne Poljakov, ne liberalnih Rusov, ne Hrvatov z Banovine in klerikalnih naših slovenskih bratov.
Toda pravi delavci se niso ustrašili; šli so vkljub temu v Sofijo, opravili mnogo koristnega dela in lahko rečemo danes po sofijskem shodu, da je mnogo pripomogel k slovanski vzajemnosti, je korak dalje do konečnega spojenja trdnih kulturnih in gospodarskih vezi med slovanskimi narodi. Sodimo celo, da je bil sofijski shod v vsakem oziru srečnejši, uspešnejši ko petrograjski. Dočim je petrograjski shod preveč zabredel na politično polje in se pre-
več mudil pri zamotanih rusko-poljskih odnošajih, kateri, dasi za bodočnost slovaiistva velepomemb-ni, vendarle zadevajo samo dva slovanska naroda, se ie sofijski shod izognil vsem delikatnim političnim vprašanjem in vršil res svojo nalogo: delovanje za kulturno in gospodarsko zer.ačenje Slovanov.
Našteli smo sicer že v brzojavkah rezolucije, katere so bile sklenjene na shodu, vendar jih podamo danes še enkrat — glavne s konkretnimi cilji seveda —: popolnoma izdelani načrt za ustanovitev slovanske 6korespondenčne pisarne, sklicanje shoda .slovanskih učenjakov v Prago 1. 1912 in slovanska književna ter umetniško-obrtna razstava istotam 1. 1913. Novoslovanski izvrševalni odbor bo imel mnogo dela, da izvrši te sklepe, ki so gotovo lepi in veiepomembni. Vršila so se tudi intenzivna posvetovanja o slovanski banki in medsebojnih zvezah ter toku slovanskega kapitala — o katerih pa se na veliko žalost Nemcev ni ničesar poročalo ... Vidi se torej, da je sofijski shod obrodil svoje lepe sadove — in prepustimo lahko Nemcem ter dunajski ka-
niarili mirne duše veselje, da izrabljajo po svoje neudeležbo Poljakov, liberalnih Rusov in razburjenje Tresič-Pavičičevo ... ker ga prof. Bobčev pomotoma ni takoj imenoval med podpredsedniki shoda.
Izpolnila se je želja onih srbskih in bolgarskih krogov, ki so želeli, da bi se na tem kongresu mnogo govorilo o jugoslovanskih zadevah. Bilo je v resnici več stvarnih in lepih referatov o srbski in bolgarski trgovini, časnikarstvu, kulturi, pravoslovju. Najmanj se je razmeroma govorilo o hrvaških in slovenskih razmerah. Hrvatje z Banovine se kongresa sploh niso udeležili, ker ima hrvatsko-srbska koalicija še vedno pogajanja in svoje opravke s Khuenom — klerikalni Slovenci so deloma zaradi strahu pred Dunajem, deloma pa iz osebnega in strankarskega sovraštva ostali doma — udeležba iz naših naprednih krogov je pa bila tudi zelo pičla. — Gotovi ljudje mislijo pri nas še vedno — po skušnjah v domovini — da je najboliše. ako se človek resnemu in sistematičnemu delu izogne. K banketom in slavnostim bi še človek šel — a k delu, tega ne! — Kako dobro pa bi storilo človeku, ako bi slišal v Sofiji izvrsten gospodarski ali kulturni referat o Slovencih! Nimamo mnogo — a imamo že nekaj za pokazati tudi pred močnejšimi slovanskimi narodi... Ako odreče pri nas župan Hribar — potem pa sploh ni človeka, ki bi nas z resnim delom kje reprezen-tiral. Edino misel na to našo mizerijo in lenobo kali človeku veselje nad sofijskim vseslovanskim shodom! ...
Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah.
Dopisi.
Iz Ormoža. Dotakniti se hočem danes nekoliko razmer na ormoški nemški šoli. da izprevidijo ormoški Slovenci, kaka nevarnost jim preti v dogled-nem času s strani tega popolnoma nepotrebnega zavoda. Že celih 10 let je preteklo, kar so postali ormoški nemčurji vsled medsebojnih prepirov ormoških vodilnih slovenskih krogov tako srečni, da so dobili s pomočjo šulferajna in siidmarke svojo šolo. Ker jim je primanjkovalo otrok, so jih začeli loviti po okolici med slovenskimi kmeti in kakor se kaže, šola že rodi vspehe. Sprva so se sicer zadovoljili s tem, da so z vsemi mogočimi obljubami pregovorili stari-še, da so dali otroke v nemško šolo, ne da bi jim delali v šoli sitnosti zaradi slovenske govorice; sedaj pa, ko jim je greben že nekoliko vzrastel, je že veliko drugače. Našemu poročevalcu je pred kratkim povedala neka deklica iz Huma, ki obiskuje to ormoško ponemčevalnico slovenskih otrok, da otroci ne smejo med seboj govoriti slovensko in jih učitelji
rad tega, če izvejo, da se je kateri pregrešil zoper to
strogo prepoved, v šoli tepejo in zapirajo in to samo radi medsebojnega slovenskega občevanja. Dne 11. t. m. so priredili otroci nemške šole pri Skorčiču veselico ob sklepu šolskega leta, kjer so morali otroci slovenskih starišev nekaterim vsenemškim kričačem v Ormožu na ljubo igrati neko nemško igro in peti izdajalske, protiavstrijske pesmi, v katerih se je na najpodlejši način zaničevalo slovensko narodnost in povzdigovalo nemštvo, ormoški nemški kramarji in škrici pa so si od veselja meli roke, ko so videli, kake uspehe so s pomočjo siidmarke in šulferajna dosegli s slovenskimi otroci slovenskih starišev. Nočemo trditi, da se ormoški Slovenci ne trudijo za pro-bujo okolice, vendar po našem mnenju še vse premalo. Saj vidimo, kake so razmere v okolici, kar se tiče šolstva. Mi danes nujno pozivamo slovenske vodilne kroge v Ormožu, naj začnejo sistematično in z najradikaln. sredstvi proti napredujočemu potujče-vunju okolice delovati, če hočemo obdržati svoje postojanke, katere že danes imamo. Treba začeti s podrobnim izobraževalnim delom že pri mladini in že sedaj začeti misliti na agitacijo za slovensko šolo, katera se mora izvesti že letos, če ne s popolnim vspehom, nekaj ga bo gotovo. Toda o sredstvih in načinu spregovorimo o priliki.	—e—
Iz Središča. V predzadnji številki Vašega cenjenega lista čitamo zalivalo našeera šolskega vodstva vsem. ki so pripomogli k lepo uspeli »Vrazovi slavnosti " Komu pa gre prazaprav zahvala za to res krasno prireditev? Gotovo v prvi vrsti dičneran šolskemu vodju g. A. Kosijo, pot^m učiteljstvu. posebno g. .T. Najžerju! Le po zaslugi izbornih DRŠih učiteljskih močij, po njih nesebič-
LISTEK.
Oče Kondelik in ženin Vejvara.	?0
Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina.
Pred besednim portalom je stal hišnik v praznični obleki, gladko obrit, z levico je gladil mogočne, sive brke, desnico je imel pripravljeno, da bi odpiral svatom vozove. Sedaj je priskočil, kljuke so zaškripale, svatje so izstopali.
Gospod stavbenik Bečka je bil že zdolaj, da bi zopet uredil sprevod, ki je moral iti v prvo nadstropje. Najprej par novoporočencev, potem drug z Malko, za njim g. Hupner s Tončko, potem mati s starim gospodom Vejvaro, nato teta Urbanova z gospodom svetnikom — in dalje ostali, kakor so spadali po stopnji sorodništva ali imenitnosti.
Gospod Bečka je še naročil, naj ostaneta tu dva izvoščka za potrebo, odkazal je ostalim napitnino in sprevod je stopal gori po širokih stopnjicah, slavnostno, molče. In ta slavnostni molk je še povečal šum atlasovih in grogrenovih oblek, ki so se lile gori, gori, gori.
Vstopali so naravnost v manjšo dvorano, krasno razsvetljeno, v katere sredi je stala dolga, široka miza, napravljena iz miz, počez postavljenih, pokrita z belim prtom, s svetlikajočimi se, trojnimi krožniki, okoli katerih je bila garnitura osnaženega namiznega orodja, iskrečih se kozarcev in kristalnih čašic in drugih, zelenkaste barve, na mizi sklede s kompotom in solatami, na sredi mize velik šo-
pek v prekrasni vazi in poleg vsakega krožnika mal buketek. Oh, to znajo aranžirati! Gospej Kondeliko-vi je pošla sapa, ko se je hitro ozrla na mizo. Bila je zelo osupla, zakaj še nikdar ni bila pri svatbeni gostiji v hotelu, v restavraciji. Kje bi to vse doma napravila! V nobeni rodbinski kredenci ni toliko namiznega orodja, raznih posod in stekla, niti vse so-rodništvo skupaj ne premore toliko.
Okroginkrog so stali spoštljivo in čakajoče štirje natakarji, v »fraku«, z belimi ovratnicami nad belimi naprsniki, v belih rokavicah, in njim na čelu je stal, kakor poveljnik, restavrater, ki je pregledoval s sokoljimi očmi zadnjikrat vse priprave in ki je bil oblečen v črno. Mojster Kondelik, meščan, stari član Bčsede z letnim prispevkom petnajstih goldinarjev, pripravlja svatbo edini hčeri — to zasluži vso pozornost.
Ko je vstopil prvi par — novoporočenca — se je sklonilo telo restavraterja v spoštljiv pozdrav. Takoj potem je gostilničar pristopil, podal obema roko, izrazil z nekoliko besedami voščilo in je takoj hitel k drugemu paru, k tretjemu, k vsem ostalim in je podajal roko in jo je vsem iskreno stisnil.
»To je gospod Vacek, restavrater Besede«, je zašepetal gospod Bečka gospej teti.
Za trenotek pozneje je zagrabila teta Urbanova gospo Kondelikovo:
»To je »komplesanten« gostilničar — zelo vljuden, zelo. Kaka pa bo gostija?«
»Mislim, da dobra«, je odgovorila tiho gospa Kondelikova. »Slišala si Kondelika: kuvčr za tri goldinarje«.
Teta Urbanova je mlasknila z jezikom.
Vejvara je pomagal nevesti iz plaščka, Slaviček in Hupner sta postregla istotako svojima dru-
žicama, starejšim gospodom so pomagali natakarji, gospodje so odložili površnike.
Vrli gospod Vacek je takoj spoznal s svojim izkušenim očesom, kdo je v tej množici mati, priskočil je in vprašal vljudno, ali se »cenjeni« prej odpo-čijejo in oddahnejo.
»Počakamo«, je odgovorila gospa kar najvljudneje, »počakamo, da pride moj soprog — vstavil se je doma ...«
Navadno je rekla gospa Kondelikova »naš« ali »mož«, v navadnem življenju. Danes, na tak slavnosten dan, se je izrazila slavnostno: soprog.
»Prosim!« se je poklonil gostilničar.
V dvorani je bilo sicer zakurjeno, toda kakor vselej, je vel po prostoru gotov hlad. Nihče ni vedel, kdo naj začne in kaj naj pove, nihče si ni upal prvi sesti, nihče ni spregovoril glasne besede.
Sreča, da je bil tu gospod stavbenik Bečka. — Konferiral je že z restavraterjem, menil se je o neki stvari, gostilničar je prikimaval in se smehljal, zgrabil je eno izmed steklenic, ročno odmašil za-mašek, pomignil natakarjem, ki so zagrabili male kelihe in mu jih podajali. In gospod Vacek je nalival. Gospod stavbenik Bečka je prijel cinasti krožnik s polnimi kelihi in jih je prinesel svatom.
»Velecenjeni, ne zato, ker je listopad, ampak sploh po starem, hvalevrednem običaju, kakor to delajo posebno na Ruskem, in ker nimamo vodke, blagovolite poseči po konjaku. To pogreje, stopi led in pripravi želodec za dobro jed. Na zdar!«
Podal je Vejvari, nevesti — vsem po vrsti, poslednji kozarček je čakal njega. Gospod Bečka se je poklonil novoporočencema in je vesel vzkliknil: »Naj živita!« in je izpraznil mali kelih. Vsi so sledili njegovemu vzgledu, tudi teta Urbanova. Toda
t
nem in vsestranskem delovanju je središka n.'!r. šola dosegla ta višek, da je lahko vzgled drugim nar. šolam. Ponaša se lahko ne samo z najboljšimi uspehi v učnih predmetih, temveč vzgojnje tudi našo mladino v gospodarskih in v obče narodno-kulturnih zadevah.
Vrnimo se k zadnji slavnosti, ki jo je priredila središka 6razrednica v spomin stoletnice pesnika Stanka Vraza. Že nastop naših malih je moral ganiti vsakogar in mu s ponosom napolniti srce, ko je gledal te nedolžne obraze z ognjem odločnosti in veselja v očeh in sigurnim nastopom brez vsake bojazni in treme. Ipavčeva „MoIitev", dvoglasui, in od g. Kosija prirejeni „Moj dom" triglasni zbor s spremijevanjem harmonija so izzvali obilo priznanja od vse^a občinstva. Le v njemu lastnih poljudnih besedah je opisal g. nadučitelj A. Kosi v slavnostnem govoru velikega Ilirca, slavčka Slov. goric, našega Stanka iz Ce-ruvca. Orisal nam je njegovo trnjevo pot življenia in z izbranimi citati pokazal njegovo ljnbezen do rodne grude, njegovo stremljenje povzdigniti svoj narod. Akoravno oddaljen od doma, delujoč v Zagrebu in pesnikujoč v drugem jeziku, je ostal tudi naš. Od Vraza samega spisana alegorija: O človeku, ki je padel v vodo, in ki jo je izborno podala dotična učenka, je res popolno zaključila govor in prvi del sporeda.
Najlepša točka celega sporeda pa je bil gotovo igrokaz z živo sliko: Slava Stanku Vrazu, ki sta jo priredila gg. J. Najžer in A. Kosi. Učenci se iz šole grede pregovarjajo o pripovedovanju in razlagi g. učitelja o Stanku Vrazn. Ne morejo pojmiti, zakaj je šel med Hrvate in zakaj ni pesnil v našem jeziku. Tega jim tudi ne more pojasniti mlad Hrvat, ki jim pride v lepi hrvaški noši nasproti in vname se prepir, je li Stanko naš ali ne. Na vrhuncu prepira se jim prikaže Stankova rojenica, ki jim razloži, da je Vraz istotako Slovenec, kakor Hrvat. Le ker je ona zastopala svojo sestro - rojenico slovensko, vlival je Stanko svoje slovenske čnte v hrvaško posodo. Na željo učencev se jim prikaže naenkrat krasna slika: Stanko Vraz obdan od Slovencev in Hrvatov v narodnih nošah in nad njim plavata angelja z lovorjevim vencem. Vsi smo bili očarani od krasno sestavljene slike.
Vsa čast prirediteljema in toplo priporočamo ista tndi drugim šolam.
Omenimo še, da je v prijaznem pismu obljubil v imenu Slov. Matice g. prof. dr. Ilešič 10 knjig za slavnost zaslužnim učencem.
Politična kronika.
Ht4
LEX PEREK NA HRVAŠKEM.
Madžarske šole, katere je ustanovilo madžari-zacijsko šolsko društvo »Julian« na Hrvaškem in v Slavoniji, je zadel hud udarec. Kakor naš »Schulverein« tako so bili tudi pri »Julianu« navajeni, da so natlačili v svoje zasebne ljudske šole vse polno hrvaških in srbskih otrok, da bi jih potem pomadžarili. Zlasti se je dobro godilo tem šolam pod Rauchovim režimom. Sedaj pa je pod baronom Tomašičem postalo drugače. Madžarskim šolam se sicer ne delajo težave — a dr. Tomašič je odredil, da se smejo v madžarske šole sprejemati samo taki otroci, ki so zmožni madžarskega jezika. To je seveda zelo razjarilo madžarone na Hrvaškem in Madžare v Budimpešti. List »Egyertetes« poziva Khuena, naj razveljavi Tomašičevo odredbo in »napravi na Hrvaškem red«. To bo si pa grof Khuen poprej natančno premislil...
strašno se ji je zaletelo, zakašljala je, zardela po obrazu, oči so se ji zalile s solzami, stegnila je roko z izpraznjenim kozarcem in je vzkliknila vsa prestrašena:
»Za božjo voljo! Kaj pa ste mi dali! To reže kakor strup!«
»To zdorovo!« se je smejal gospod Bečka. — »Vsaka žila pravi: daj malo! Saj se boste že še privadili, milostljiva! To je najboljši medikament proti influenci.«
»Pojdite, pojdite z vašo influeco!« se je kujala komično teta Urbanova. »To najmanj potrebujemo!«
Stari gospod Vejvara se je sklonil k hčeri in je rekel natihoma:
»Pozor, punca, počasi! Ta velja najmanj štiri goldinarje!«
S to prvo zdravico in glavno s kašljem tete Urbanove je bil led predrt, družba je začela govoriti. Prve glasne besede so sicer še našle odmev v dvorani, toda počasi so se vsi oglasili. Tvorili so skupine dveh, treh, posamezniki so odstopili in so se zbrali drugje, gospod stavbenik Bečka je prišel k vsakemu s kako novico in ko je obšel celo družbo, se je vrnil nazaj k steklenici s konjakom in je vnovič nalil. To priliko je porabil Slaviček, prihitel je in nastavil tudi svojo čašico.
»Le pijte, mladenič, le pijte«, ga je vzpodbudil gospod Bečka. »To je plačano in je prav dobro. Veste, dobi se tudi konjak z zvezdicami, oni dan me je povabil na takega neki kamnosek — dela mi por-tale — na etiketi same zvezdice, okoli in okoli sama žica kakor tinktura za madeže. Tale je dober, tega se držite ...«
Gospod Bečka je bil izvedenec in SlaViček je sklenil, da se bo danes držal ne samo tega konjaka, ampak tudi gospoda Bečke sploh. Od tega se člo-
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Petstoletnica bitke pri Gritnwaldu, slavne poljske zmage nad nemškim viteškim redom je danes, 14. julija. V Krakovem se bodo ob tej priliki vršile velike slavnosti, katerih se udeleže tudi zastopniki vseh Jugoslovanov in celo — Madžari. O poteku slavnosti bodemo kratko poročali.
Avstrijski prestolonaslednik v Cetinju in srbski na Dunaju. Zagrebški »Obzor« je poročal, da pričakujejo v Cetinju ob priliki jubilejnih slavnosti avstr. prestolonaslednika Franca Ferdinanda; »N. Freie Presse« sinoči to vest dementira. — Belgrajski »Dnevni list« poroča, da bode šel srbski prestolonaslednik jeseni na Dunaj, kjer bode častital cesarju Francu Jožefu k SOletnici.
Grška se pripravlja na vojno? Petrograjski ruski listi prinašajo senzacijonelna poročila o vojnih pripravah Grške. Po dnevu in po noči se spravlja orožje na mejo. Bojkot turškega blaga je splošen. Pa tudi Turčija se pripravlja energično za vojno, v kateri se bode odločila usoda Krete.
Boromejeva enciklika na Avstrijsko-Ogerskem. Madžarski škof v Kaloči izjavlja, da je encikliko dal natisniti samo v latinskem jeziku — a to že poprej ko je izbruhnil znani prepir med papežem in Nemčijo. Mož je mnenja, da je duhovniki niti ne razumejo ... Na Avstrijskem je prvi priobčil encikliko dunajski pomožni škof dr. Nagi in sicer v latinskem jeziku.
Štajerske novice.
Celjski sokolski zlet dne 14. avgusta 1910. —
Meseca avgusta se bo vršila v Gaberju. pred vrati nemškega Celja, velika in pomembna narodna slavnost, ki zasluži pozornost cele Slovenije. Ne le, da se bodo takrat zbrali čili naši sokoli iz vseh slovenskih zemelj, da proslavijo z bratskim društvom celjskim »Sokolom« otvoritev krasnega »Sokolskega doma« v Gaberju pri Celju, isti dan se bode zbralo tudi na »vročih celjskih tleh« na tisoče slovenskega ljudstva, da manifestira za slovenski značaj celjske okolice in dokaže, da imamo brezpogojno domovinsko pravico tudi v mestu. Ne moremo tu naštevati žrtev in težav celjskega »Sokola« in vsega celjskega slovenstva s stavbo »Sokolskega doma«; ali danes nam utripa srce veselja in ponosa, ko gledamo lepo, praktično urejeno poslopje, pomnik slovenstva v Gaberju. Vabimo torej vse Slovence na slavje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 14. avgusta 1910 v Gaberju pri Celju. Sokolskega zleta se udeleže poleg slovenskih tudi hrvaški, srbski in češki sokoli. Ves prostrani vrt »Sokolskega doma« se bode isti dan spremenil v veliko zabavališče. kjer bodemo drugim gostom in prijateljem po možnosti postregli. Javna telovadba se vrši blizu »Sokolskega doma« na posebej za to prirejenem telovadišču. Slavnost obeta biti ena največjih, kar jih je sploh kedaj videlo slovensko Celje in se delajo za njo že velikanske priprave. Kdor torej le more, naj pohiti dne 14. avg. v Celje, posebno, ker je v pondeljek dne 15. avgusta tudi praznik. 14. avgust bodi praznik cele Slovenije!
v Vse celjske In okoliške Slovenke brez razlike stanu in starosti najnljudnejše prosimo, da pridejo jutri, v petek zvečer ob 8. uri v celjsko čitalnico, kjer bode razgovor o veliki sokolski veselici v Gaberju. Stvar je nujna in potrebna, zato prosimo polnoštevilne udeležbe.
Poziv c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Gradcu. — Ob priliki nemškonacijonalne slavnosti »Son-nenwendfeier« v Konjicah je držal slavnostni govor c. kr. davčni asistent Macotter, udrihal z izdajalni-mi besedami po Slovencih ter se je med drugim tudi
sledeče izrazil: Geehrtes deutschesžiVolk! Mit der Hilfe unserer treuen Heimatsbruder gl Deutschland werden wir unseren Feind, der immer hoher em-porsteigt, vernichten.« Tako smejo torej govoriti nemški c. kr. uradniki na Avstrijskem in se jim ne zgodi nič! Kaj bi se zgodilo slov. uradnikji za take besede, nam ni treba pisati, ker imtJtodSfrrez števila dokazov. Kakšne privilegije imajo neillško-nacijo-nalni uradniki, se razvidi tudi z tega. Mu nosijo nacijonalne inake v uradu in s tem izzi*lta,inirne Slovence. Na ulicah tulijo po noči kakor lačni volkovi in možiček, ki pri vsakem malem kriku kakega Slovenca položi roko na ramo »v imenu postave«, se med divjanjem teh nemških izzivačev skrije. To se godi v Konjicah, v sredini samo slovenskega okraja. Posebno dobro se izkažejo pri izzivanju Slovencev davčni oskrbnik Weseuschegg in asistent Macotter. — Pozivljemo torej c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradcu, da napravi enkrat konec tern^vinjarijam, ki se godijo pri davčnem uradu v Konjicah^sicer bi morali nehote zgubiti vsako zaupanje do uradov.
Iz Zgornje Polskave. Pri naši šoli vVjtfiVP ze*° čudne razmere. Učiteljično mesto je razpisano dve leti in trikrat so se že oglasile kompetentinje, ali okr. šolski svet je imel vedno kak izgovor, kakor, da je premalo prošnjic itd. Imel je seveda druge vzroke. Bistriški posilinemci nam hočejo na vsaknnačin nastaviti nemško učiteljico Fekonja, ki še ne m#fa slovensko govoriti. Dasi se občine protivijo ijjjjftjome-njena morala že enkrat kot provizorična učiteljica našo šolo zapustiti, se vendar v zadnjem času zopet potegujejo Slovenjebistričani za njo. Sice;rn dobro vedo, da so se naše občine pritožile že celo na dež. šolski svet, katerega so svarile pred tem. da bi se nam usiljevalo popolnoma nepriljubljeno učiteljico. Kaj pa je nemškemu okr. šolskemu svetu in vladnemu zastopniku, okr. šolskemu nadzorniku za težnje »neumnih slovenskih kmetov«. Mi opozarjamo še v zadnji uri, da se naj ne igrajo z razburjenim ljudstvom in jih za to tudi prosimo v imenu človekoljubnosti. Po našem mnenju pač ima špla le namen vzgojevati otroke ter iz njih vstvaritl'kptetne ude človeške družbe in ne mogoče potepače ter kandidate za vešala.
Na veselici Ciril in Metodove podružnice
za Gaber je, ki se je vršila to nedeljo vr „$fcalni kleti" sta se zgubila 2 nova klobuka,« oziroma eden pomotoma zamenjal. Isti naj se blagovolijo vrniti, oziroma zamenjati v „Skalui kleti*.
v Čebelarska podrnžniea za Celje In okolico izreka tem potom slavnemu okrajnemu, zastopu na Vranskem za podeljeno podporo v znesku 20 kron iskreno zahvalo.	*	oMot
v Občni zbor „Slov. trg. društva v C&ijn" se vrši v nedeljo dne 31. jnlija t. 1. ob pol £ nri popoldne v mali dvorani »Narodnega doma" v Celjn z sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4 Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Člani društva se prosijo za iH)Ino-številno udeležbo. Odbor.	>mib
v V Laškem trgu namerava kupiti električno centralo industrijalec Oto Withalm.
Na hrastniški postaji je bila v nedeljo večer zopet zbrana vsa tuk. nemškutarska Vjdrga, na čelu ji oba nemška učitelja, ki sta zlasti jztjorno hajlala ter žvižgala. Neka deklica, fcfi c«bi«kuje nemško šolo, je namreč pravila doma, daM»i za povedati kako so „lehrar" žvižgali in-Bfllli... Isti dan je bila napadena neka gosfta od treh
vek kaj nauči — in marsikaj z njim užije!
Minute so potekale, minilo je že četrt ure, mojster Kondelik se ni pojavil. Prvi je bil stari gospod Vejvara, ki je polagoma in po vseh mogočih ovinkih prišel k sinu, sklonil se je k njemu in mu zaše-petal:
»Fran, kje pa je gospod tast?«
Pri moji veri, šele sedaj je Vejvara opazil, da manjka tu ena izmed glavnih oseb. Premotril je družbo še enkrat — očeta Kondelika nikjer.
Pustil je očeta in nevesto in je šel po prstih h gospej Kondelikovi:
»Mamica«, je vprašal z zamolklim glasom, »kje pa je gospod tast?«
»DomOv je šel«, mu je zašepetala gospa na uho, »da obleče drugo suknjo. Toda sedaj bi bil že lahko tu...«
In je skrbeče pogledala na uro. Bilo je pet.
Poteklo je zopet četrt ure in sedaj se je približal Vejvari gospod svetnik Vonasek:
»Kolega, kje pa imate tasta? Ali se mu ni kaj pripetilo?«
Vejvara se je ozrl, ves zastrašen. Res — nato niti pomislil ni, da bi se mu lahko namreč kaj zgodilo. In zopet je šel h gospej Kondelikovi:
»Mamica — kje pa je pravzaprav oče? Da se mu ne bi kaj zgodilo ...«
Gospa Kondelikova se je stresla. Še tega bi manjkalo. Res, čudno je, da se toliko časa mudi. Sedaj je pol ure — predno so prišli sem, je poteklo tudi nekaj časa, pravzaprav bi bil lahko tu še prej
nego oni sami — kje je ---zakaj ga ni? Danes,
ko je vsaka minuta dragocena, pa se tako mudi!
»Le pojdi k Pepici, Fran«, je odgovorila zamišljeno Vejvari, »oče mora biti zdajzdaj tu ...«
Ko se je Vejvara oddaljil, se je polastila gospe
-------'TT.
Kondelikove naenkrat tesnoba. Ne, dalj„časa ne sme čakati. Odločila se je. Hitela je v garderobo, ogrnila si plašč in že je odprla vrata, ko jo je nekdo prijel za roko. Bi! je Vejvara.
»Kam pa greste, mamica«, je vprašal boječe.
»Pojdem po očeta — takoj pridem nazaj«, je hitro odgovorila. »Morda ne more v omaro, kjer je obleka — morda ne more najti ključa ...«
»Potem pa pojdem jaz tja!« jo je zadrževal Vejvara.	'fihv
»Kaj ti ne pride na misel, Fran! Ti moraš ostati pri nevesti. Le nikakega hrupa — takoj se povrnem z njim.«
Iztrgala se je ženinu in je odhitela po^štfbpnji-cah. Hitela je zato tako, ker ni imela čiste vesti. — Morda je res kam vtaknila ključ od omare...!
Čez nekaj časa je drčal voz v Ječno ulico kakor grom, čez pet minut se je vstavil pred hišo — in glej, tu stoji tudi izvošček gospoda Kondellkh. Mojster je torej doma — zastonj se trudi odpreti omaro!
Gospej Kondelikovi je tolklo srce, ko Je stopala po stopnjicah. Lepo pridigo bo slišala od tyega za svoj ženski red! Čeprav — samo da ga pripelje v Besedo.
Prilezla je v tretje nadstropje, komaj je čutila noge, oddahnila se je in je šla k stanovanju. Vstopila je v kuhinjo — tiho. Skoro groza jo je obšla. Ko bi kdo Kondelika napadel, umoril — oropal — —
Šla je po temni kuhinji, pritisnila za kljuko, odprla sobna vrata, vstopila —
Mojster je sedel pri mizi, glavo vprto v dlani in je gledal v svetiljko. Kakor da ne bi slišal, da so se odprla vrata. Kakor da bi bil »mesečen« -J je pravila pozneje gospa Kondelikova teti Urbanovi.
»Kondelik!« je vzkliknila gospa. ,
Dalje prihodnji?.
tovarniških delavcev (menda turnarjev), ko se je
vračala ia dolske veselice.
jif
Itnr
• not: ■	tm
/RK-or
iz Trbovelj. Na čast sv. Cirilu in Metodu je priredila »Dekliška zveza« in tel. odsek Orel po dom »Čuk
« v nedeljo 17. t. m. veselico z govorom o bratih sv. C. in M. in njunem delovanju. Trboveljčani bi se udeležili te veselice ne glede na klerikalno prireditev/ako bi ne bila le samo na »čast« sv. C. in M., ampak t"di v korist družbi sv. C. in M. Tista »čast« 'in sv. Ciril in Metod sta samo pesek v oči. Koliko'
jim je mar za solunska brata in njuno prosvetno delovanje svedočijo govori, sestavljeni v Mariboru (ker so vsi jednaki) — v katerih se hvalijo in zagovarjajo nemški škofje, največji preganjalci svetih bratov. Od te »časti« bodeta imela sv. Oifil
in Metod ter družba prokleto malo in bogve v kdtero malho in za kakšne namene bode šel čisti dobiček. Zato naj se ne da nobeden Trbovčan premotiti in naj raje pošlje tiste kronce naravnost družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano, ali naj jih vrže V nMe nabiralnike. Gospodje, mi se poznamo po ktfčfih. Nas ne bodete vlekli za nos, kakor vlečete drugje svoje pohlevne backe.
Iz Konjic. Na predvečer blagovestnikov sv. Cirila in Metoda se je žgal velik kres z umetalnim ognjem, ki se je videl na daleč okolu, pričujoč, da biva v trgu še vedno veliko število zavednih Slovencev — vkljub temu, da so Konjice razvpite kot popolnoma nemcurske. Ta kres je tukajšnje posili-Nemce tako .razburil, da so dne 9. t. m. slavili »Sonnvvend-feier«vki se samoobsebi umevno ni vršil brez običajnega hajlanja in vpitja. Umljivo pa ni nastopanje tukajšnjih nemških(?) uradnikov, n. pr. c. kr. davčnega asistenta Makotterja, ki je imel pri ognju slav-rtfrstni govor, v kojem je pozival Nemce k najsrditejšemu-boju proti Slovencem. Radovedni smo, kaj ibjoyse ne ukrenili naši posili Nemci, ako bi kak slovenske. kr. uradnik tako nastopal, in kaj misli c. kr. finančna djrekcija ukreniti, da se to v bodoče več fil 'zgodi. Žalibog imamo konjiški Slovenci ne-'razflfhlji^o potrpežljivost napram Nemcem, o koji tahko pričuje c. kr. sodnik Roger. Ima že toliko in toliko grehov na svoji vesti, da se kar čudimo, da si §^,upa na svetlo — a vendar še izziva pri vsaki priliki na eden ali drugi način (različni slučaji na razpolago). Zatrjujemo mu pa, da mu bodemo od sedaj naprej želo na prste gledali, in če se zopet le v najmanjši stvari pregreši — celo zadevo objavili -r- vse slučaje, o kojih se mu še niti ne sanja, da vemo za nje in ki se ne strinjajo s častjo c. kr. sodnika, posebno, ker bi nam bilo jako žal, če bi dobila slovenska Vipava takega moža za okrajnega sodnika. Čudimo se tudi našemu okrajnemu sodniku, kojega do >sesdaj še. kot nepristranskega poznamo, da dopušča tako postopanje od strani svojega uradnika. Toliko za d^^fi}.
p T_ Vprašanje na udeležnike učiteljske konference poL okr. Maribor na dan 2. julija 1910. Je-li res, da Se je g. Voduschek, nadueitelj na slovenski šoli v Sj5. 'Poljskavi izrazil proti nekaterim slovenskim kolegom učiteljem, ki so mu rekli, naj referira Slovenki: Wegen ein Paar dahergelaufenen Krainer, werdei,J£h nicht krainerisch reden lernen. Če je to res, kaj'so dotični na to dejali, oziroma šolski nad-zorniS?
V Žrela ptičiea. V Ptuju so zaprli 22 letno Amalijo Podhostnik od Sv. Barbare, katera je še le 11. junija odsedela 7 mesečno ječo v Celju. Od tedaj je hodila brez dela po Ptuju in okolici in je izvršila več tatvin in goljufij.
v uradna učiteljska konferenci j a za okraja Gornji grad in Vransko je v soboto, dne 9. tm. sodasno z velikim navdušenjem sprejela rezolucijo, da bi bil v bodoče poslovni jezik konference slovenski ter bi se pisali vsi konferenčni in nadzorstveni zapisniki v slovenskem jezika. Obljubljeno nam, je daljše poročilo o tej učiteljski skupščini.
v Iz Hoč pri Mariboru poročajo graškim listom o nevihti v pondeljek popoldne: „Grmelo je gjjozno in vsak trenutek je kje udarila strela, poaaajveč v drevesa. Na državni cesti proti Mariboru je'strela razčesala več brzojavnih drogov, tako da je bila brzojavna zveza pretrgana. V Zg. Hočah šo se nabrale velike množine vode, ki so naenkrat preplavile Sp. Hoče. Med potjo so poškodovane vse poti in ceste, polja in travniki so popolnomo preplavljeni. V Hočah je ravno minil poduk, bilo je ob 3. uri pop. Naenkrat pa se je vrt pred šolo napolnil z vodo in otroci niso mogli iz poslopja. Morali so jih odrasli nositi čez mlako. V cerkvi je nastopila voda poldrugi meter visoko in poškodovala silno notranjo opravo. Te dni ne bo v njej maše; vodo bodo morali odpraviti z sesaljkami in še potem bode stalo popravilo mnogo truda in denarja.
Iz Ormoža. V nedeljo dne 10. t. m. sta se vršili pri najlepšem vremenu koncert in veselica ormoške Čitalnice v vseh prostorih in na obširnem vrtu tega društva. Čisti dobiček je bil namenjen družbi sv. C. in M. Isti presega gotovo vse naše nade, številke pa nam vsled nesklenjenih računov še niso znane. Ormoški pevski zbor, pomnožen z zunanjimi močmi, je zapel pod spretnim vodstvom g. Domicijana Se-rajnika par moških in mešanih zborov. Druge točke je izpolnila središka narodna godba pod spretnim vodstvom g. Franca Serajnika. Se med oficijelnim sporedom je pozdravil predsednik čitalnice dr. Gvi-don Sernec pred vsem brate Hrvate iz Varaždina, Križevljane in Vinice, nadalje goste iz Maribora, Ptuja, Ljutomera in Št. llja in mnogobrojne goste iz ormoškega okraja. Na ta pozdrav je odgovoril pod-starosta varaždinskega Sokola dr. Stanjkovič. Po koncertu se je vršila velika ljudska veselica. Gostje in domačini so se kar gnjetli okoli šotorov, v katerih so naše dame prodajale najraznovrstnejše stvari vprid družbi sv. Cirila in Metoda. Načelnice posameznih šotorov so bile ga. dr. Omulečva, ga. dr. Kristanova, ga. Rosinova in gdč. Forbelsky. Načelnik vinskega šotora je bil g. Ciril Geršak, izvrstno delniško termalno pivo je točila gospa Gomzi. Zvečer je zažarel veselični prostor v stoterih lampijo-nih. Naša mladina se je vrtela v živahnem plesu, središka godba je igrala neumorno pozno v noč in dražila rahločutne živce Ormožanov ...
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Dne 3. t. m. je priredil »Murski Sokol« pešizlet k Sv. Miklavžu. Bila je dobra misel, da seznani naše ljudstvo s so-kolskimi idejami! Da je bilo tudi zanimanje ljudstva veliko, pokazala je krasna udeležba prostega ljudstva. Posetili so nas tudi Ormožani v častnem številu, Ljutomeržani, Središčani, Bolfenčani in tudi Svetinje in Runeč sta bila zastopana. Vsi so z zanimanjem sledili prostim vajam in vajam na orodju, koje so vrli telovadci pod vodstvom brata Stajnka izvajali z veliko spretnostjo in točnostjo. Da so častno rešili svojo nalogo, so pričali krepki nazdar-klici in burno odobravanje. Posamezne točke je spremljala središka narodna godba pod spretnim vodstvom g. Serajnika. Po javnem nastopu se je razvila prosta zabava pri g. Simoniču. Srečolov je razveselil marsikoga z lepim dobičkim, mladina pa se je zabavala s konfeti. korijandoli i. dr. Brat Mur-šec je »licetiral« kokota dobrega plemena za uboge šolarje pri sv. Miklavžu. Dosegel je lepo svoto 21 K 81 vin., ki se je izročila svojemu namenu. Hvala mu! Starosta g. dr. Chloupek je nato razložil zbranemu ljudstvu pomen sokolstva in navduševal za sokolske ideje. Vmes je svirala že omenjena narodna godba lepe slovenske oz. slovanske komade. — K dobri volji je mnogo pripomogel gostilničar g. Simo-nič, ki je skrbel za izvrsten prigrizek in dobro pijačo. Škoda, da je nestalno vreme prehitro pregnalo drage nam goste. »Murskemu Sokolu« pa, ki nam je napravil prijetne urice, kličemo krepki »Nazdar!« in želimo, da nas kmalu zopet poseti.
»Podporno- društvo i za slovenske vlsoko-šolce na Dunaju" je razdelilo to šolsko leto čez 10.000 K podpor, prejelo je pa v istem času samo 7687 K. Draštvo stoji neposredno pred dejstvom, da v prihodnjem šolskem letu ne bo moglo deliti sploh nobenih podpor, ako naše slovensko občinstvo ne pride na pomoč z novimi darovi. Društvo je v tem letu več izdalo kakor prejelo, zanašajoč se, da se bo na razposlane prošnje in večkratne pozive v listih odzvalo veliko več dobrotnikov. Prosimo torej nujne pomoči!
Druge slov. dežele.
Otvoritev Aljaževega doma v Vratih se vrši v nedeljo dne 17. julija. Slovensko planinsko društvo le postavilo res pravi turistovski hotel v interesantnem sklepu doline in je opremilo novo stavbo z vsemi udobnostmi, tako da je novi Aljažev dom gotovo najlepši turistovski hotel, ki ga imamo v južnih Alpah. Res vredno si je ogledati znamenito stavbo, ki bode v nedeljo izročena prometu. Postavitev Aljaževega doma pomenja naravnost višek delovanja Slovenskega planinskega društva in zato se je nadejati, da se udeleže vsi prijatelji slovenske turistike slavnostne otvoritve. Pripravilo se je vse za najizd-datnejšo preskrbo z izbornim vinom in pivom, toplimi pijačami ter gorkimi in mrzlimi jestvinami in v novih prostorih se da tudi udobno prenočevati 50 oseb). Tistim, ki si hočejo divno okolico ogledati, se vsled tega priporoča, da dospejo v Vrata že v soboto zvečer in v novem domu prenoče. Slavnost sc prične ob pol 12. uri. Vrši se najprej maša z blago-slovljenjem, potem slavnostna otvoritev in različni pozdravi, potem pa neprisiljena planinska veselica. Izletniki dojdejo pravočasno k otvoritvi še tudi z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40 zjutraj, kajti od Mojstrane do Aljaževega doma je le daljave dve in pol do tri ure. Povrnejo se izletniki najboljše z zvečernim vlakom, ki prihaja v Ljubljano po 11. uri zvečer. Na veselo svidenje v Vratih!
Vreme. 13. julij je bil vsaj na Kranjskem zopet poln Medardovih muh. Južni vetrovi so prinesli vsaki hip dežja, po več krajih tudi manjše nevihte in nalive. — 14. julij kaže za severoza-padne kraje izboljšanje, a za jugovzhodne in deloma tudi vzhodne kraje lokalne nevihte, ki bodo, če se ta proguoza vrosniči, zadele tudi sosednjo Štajersko. Daljnim jugu- in severozapadnim krajem
pa se obetajo viharji v večjem obsega, ob obmorskih krajih tudi pojavi potresnega nemirja. — 15. julij prinese splošno vremensko izboijšaiije, toda le v slučaju, če se bo 14. julij iznebif zaostankov vlage 13. julija. Drugače bo pa 15. julij ponekod pošteno zaropotal. To se sicer čuje malo čudno, pa letošnje vreme pri vsej svoji muhavosti ima vsaj to edino doslednost. Kot splošno pravilo pa velja: Ugodno vreme ne glede na to prognozo nam prineso le severni vetrovi, ali vsaj konstanten vzhodnik.
Odlikovani duhovnik. Cesar je odlikoval kanonika-župnika Broža v Ogulinu z vitežkim križem Fran - Josipovega reda. Brož je vzor-duhovnika, miroljuben, ter prijatelj Ciril-Metodove družbe in Sokolstva.
Hrvatski učitelji iz Istre imajo 20. t. m. svoje zborovanje v Trstu.
Nova Cirll-Metodova podružnica se je osnovala v Barkovljah pri Trstu.
Občinski italijanski gimnazij v Pulji podržavljen. To naznanilo je dobil te dni z Dunaja puljski župan. Tako bo imelo 100.000 istrskih Italijanov dve državni gimnaziji in eno deželno realno gimnazijo. Pa še bodo kričali, da so zatirani in da se jim godi krivica. ^Polaer Tagblatt" pa poroča, da je bil občinski gimnazij podržavljen le pod pogojem, da pride hrvatska šola v Pulji v deželno oskrbo. Ta pogoj sta sprejela tudi deželni glavar dr. Rizzi ter puljski župan dr. Vareton.
Električna železnica na Sv. Visarje. Železniško ministerstvo je podelilo bankirju Hyren-bachu v Beljaku in mestnemu stavbinskemu mojstru Al. Poltniku v Beljaku dovoljenje za tehnična preddela za železnico nižje vrste z električnim obratom od vasi Žabnice na Sv. Višarje.
Pri grunewaldskih slavnostih v Erakovu bodo zastopali Ljubljano žcpan Hribar, dalje dr. Tavčar, dr. Triller in Janko vitez Bleivveis. De-putacija položi srebrn lipov venec na spomenik zmagovalca pri Grunewaldu kralja Vladislava II. Jagiela in venec na spomenik največjega poljskega pesnika Mickiewicza.
Premembe pri državni železni ei. Jakob Borko, asistent pri prometnem uradu v Beljaku, je prestavljen k ravnateljstvu, oddelek 7; Ignacij Gomilšak, uradniški aspirant pri vodstva železniške kurilnice v Beljaku, v isti lastnosti v Št. Vid ob Glini; Roman Kolšek, oflcijant pri oddelku ravnateljstva štev. 7, h kontrolnemu uradu.
Glavna skupščina S. K S. Z. za vse slovenske pokrajine se Vrši letos 21. t. m. v Ljubljani.
Baron Albori na Gorenjskem, V Poljče se je pripeljal na letovišče g. Štorma generalni nadzornik čet baron Albori, ter ostane tam par mesecev.
Iz sodne dvorane.
Izpred porote v Celju. Včeraj v sredo 13. julija se je imela pred tukajšnjimi porotniki zagovarjati Antonija Inkret iz Kostrivnice, ker je zadavila 15. maja otroka, kateri se je porodil in ga zakopala v jamo v bližnjem gozdu. Kazen, ki jo je čakala v dobi od 10 do 20 let, ji je bila skoro neizogibna, .kajti sama je svoje dejanje priznala. Mož, mlinar v- Gradcu, jo je pred 4 leti poslal v Kostrivnico k njenim ubožnim starišen\ ker je stanovanje v Gradcu predrago. Antonija Inkret je vzela svoje 3 zakonske otroke iz Gradca s seboj in šla k ubogim starišem in je tam služila kot delavka vsakdanji kruh za sebe in svojo deco. Zapeljal jo je pa preteklo jesen nek hlapec in postala je noseča. V svoji nesreči si je kot dninarica vendar prislužila 13 K, da bi, če v posteljo pride, imela kak krajcar. Na binkoštno nedeljo, ko so stariši odšli v cerkev, in je sama svinjam v kuhinji hrano pripravljala, so jo prijele porodne bolečine in počenila je na tla in porodila dečka. Kakor pravi, je bila tako duševno zmedena, da je še kljub temu svinjam hrano nesla v hlev. Ko je pa nazaj prišla v lopo, je vzela staro krilo, otroka zavila v krilo, stisnila za vrat in vzela motiko in otroka, ko je bil mrtev, v bližnji hosti pokopala. Obtoženka je vse to skesano priznala, menda še celo več, nego je bilo res, pravi pa, da je bila čisto zmešana vsled skrbi za bodočnost otroka in vsled sramote, da je kot omo-žena ženska dobila nezakonskega otroka in tudi zato, ker je bila pri porodu brez vsake pomoči, in tudi ker se je bala, da bodo stariši otroke zavrgli in da bode jih prevzela občina v oskrbo. Sodni dvor je zavrnil predlog zagovornika dr. Kukovca, naj se stavi na porotnike vprašanje, ali ni bila obtoženka vsled sramote in bede tako duševno zmedena, da ni v. ela, kaj dela in da torej ni imela hudobnega namena, kteri je potreben pri hudodelstvu umora. Vendar so porotniki po dolgem vestnem posvetovanju z ozirom na vse okolnosti z 6 glasi proti 6 izrekli, da se Antonije Inkret ne more spoznati krive, da bi bila iz hudobije otroka umorila. Zato je bila Antonija Inkret proti pričakovanju popolnoma oproščena.
Kal bo z vremenom?
Taka in slična vprašanja se čujejo dan na dan, uro za uro po vseh naših krajih. Sigurnega odgovora na ta vprašanja nam ne ve povedati nobeden probi-karjev. nobeden meteorologov, za vremenske preroke so prišli hudi časi. Dosedanje kot praktično merodajne teorije letos ne pridejo do veljave'. Tudi vremenske opazovalnice bodisi glavne centrale, bodisi lokalne postojanke zadenejo v svojih prognozah narobe. Res, narobe je ves letošnji vremenski položaj. Edini sv. Medard je ostal pri svoji starodavni vplivni veljavi. Njegovo vremensko kraljestvo se je pričelo 8 junija in se bo končalo še le 17. oziroma 18. julija. Izvzemši nekaj krajev in nekaterih posameznih dni, je bil Medard dolsej dosleden. In če misli do konca ostati dosleden, nimamo še do 18. julija pričakovati stalno ugodnega vremena. Tej doslednosti se upira Falbova teorija, po kateri bi imeli že od 10. julija dalje do 20. julija lepo, stanovitno vreme. Toda kakor vse kaže, tudi ta teorija letos zelo šepa. Tudi stara, mnogo uvaževana teorija o luninem stanju je za letos izgubila svojo verodostojnost. Ta teorija se nanaša posebno na dva slučaja. Prvič pri luninem mlaju. Tu velja sledeči ključ: prima, secunda nihil; tertia aliquid, quarta qualis, tota lunatia tališ. Ali po domače povedano: kakor je vreme prve tri dni po mlaju, je brezpomembno za vreme do prihodnjega mlaja. Tako pa kakor je vreme četrti dan po mlaju, ostane tudi ves čas dotičnega meseca. Zadnji mlaj je bil 6. julija, četrti dan, 10. julij je bilo po naših krajih razmerno ugodno, lepo vreme. Toda že 11. in 12. julij sta bila večinoma deževna, ali vsaj jako nestanovitna. Drugi slučaj: Ako sta robova lune po mlaju obrnjena navzgor, je pričakovati lepega vremena po leti celo sušo. Če pa sta obrnjena navzdol, pomeni to slabo, deževno, nestanovitno vreme do ko'nca lunine izpremembe. Tako pri predzadnjem kakor tudi pri zadnjem pojavu teh vremenskih znakov sta bila robova obrnjena navzgor, imeti bi torej morali prejšnji in ta mesec lepo vreme. Kako pa je bilo v resnici, to vemo, kako se sedaj nadaljuje, to tudi vemo; radovedni smo tembolj, kako se bo do prihodnjega mlaja nadaljevalo in končalo.
Sicer pa so razni vnanji vremenski proroki že pred začetkom leta prorokovali hladno, deževno poletje. Tako je n. pr. je glasovita prorokovalka de Thebes napovedala hladno, deževno poletje, mnogo viharjev ob srednje evropskem primorju, podmorskih potresov zlasti v Ameriki, ognjeniške izbruhe itd., obljubila pa nam je obilico dobrega vina v jeseni. S to obljubo pariške prerokinje naj se torej tolažijo naši vinogradniki. Zopet drugi preroki so obetali začetek poletja deževen in hladen, navrgli so zraven še obilo neviht in nalivov, a proti koncu poletja napovedujejo hudo vročino in sušo. Jesen pa pravijo, da bo zopet zelo deževna. Imeli smo že tudi tako vreme začetkom in sredi poletja, to je res. Razlika pa obstoji vendar v tem, da se je takrat ena ali druga praktičnih teorij obnesla, vedelo se je s precejšnjo gotovostjo vsaj za en dan vreme naprej, dočim letos nihče s popolno sigurnostjo po največkrat niti za uro naprej ne more konštatirati tako ali tako vreme. Že zadnjič sem omenil, da ta vremenski položaj odvisi od neznanih vnanjih vplivov. Nekaj na naši stari materi zemlji ni v redu. Ali je ta nered odvisen le od nje, ali pa od njenih prastarih prvotnih sorodnih nebesnih teles, to je naloga, ki čaka rešitve. Mi pa smo še bolj radovedni na rešitev vprašanja: Kaj bo z vremenom?
Dnevna kronika.
v Letoviščarji, kam greste v počitnicah? Kdor misli iti na jug, naj ne polni žepov tujcem, ampak naj pojde v kraj, kjer je kopališče v slovenskih rokah. V Grljanu pri Trstu je slovenska hotelska družba kupila tamošuji hotel in velik del zemljišča. Kopališčnikom v Grljanu se nudi krasen senčni park ob gradu Miramar. V neposredni bližini Grljana je Trst, kamor se lahko pride vsak dan z železnico ali parnikom. Cene v Grljauu niso pretirane kakor n. pr. v Gradežu, kjer treba za sobo celo po 12 K na dan. Slovenski letoviščarji, idite v slovenska letovišča!
Važna razsodba o domovinski pravici. Upravno sodišče je pred kratkim razpravljalo o pritožbi graške mestne občine zaradi odločbe notranjega ministerstva. Nek siotov Jože Temel, ki je bil prej ogrski državljan, je 7. februarja 1902 dosegel avstrijsko državljanstvo, ker mu je občina GOsting dala zatrdilo, da ga sprejme v občinsko zvezo. 22. junija 1907 pa je bilo ravno deset let, odkar je Temel nastanjen v Gradcu. Občina GOsting je vsled tega posredovala pri graškem mestnem svetn, naj bi Temela ' sprejela v svojo občinsko zvezo. Mestni svet kakor tudi namestništvo je zavrglo prošnjo in pritožbo, češ, da mora vsakdo bivati deset let kot avstrijski državljan vdotični občini, ako hoče imeti pravico do uporabe § 2. dom. zak. Notranje ministerstvo je ugodilo občini GOsting, upravno sodišče pa je odbilo pritožbo graške občine.
v Poletni dopusti domobranskega vojaštva.
Domobransko ministerstvo je odredilo za tekoče lečo, naj politične oblasti došle prošnje za dopust vojakov ob času žetve takoj odpošljejo pristojnim vojaškim oblastem brez nadaljnih poizvedovanj v presojo. To se je odredilo vsled tega, da bi se prošnje za dopust ob žetvi uezavlačile, ker določila glede na tozadevne vojaške dopuste še niso splošno znane.
v Slovanski narodnogospodarski kongres v
Ljubljani. Slovansko narodnogospodarsko društvo na Dunaju priredi s sodelovanjem glavnih osrednjih organizacij poljedeljskih, obrtnih in trgovskih iz vseh slovanskih dežel Avstrije dne 14. in 15. avgusta t. 1. v Ljubljani (o priliki kongresa gasilcev) slovanski narodnogospodarski kongres. Ta kongres bode podlaga osnovanju trajnih gospodarskih stikov med slovanskimi avstrijskimi narodi: Pridno se dela, da bi prišlo na tem kongresu do ustanovitve državnih zvez, in sicer poljedelske zveze, obrtre in ev. tndi trgovinske. Iz slovanskih dežel prihajajoče prijave pričajo o razveseljivem zanimanju, ki ga je vzbujalo to početje k okrep-čanju slovanske vzajemnosti v gospodarskem tf.-born. Vse potrebne informacije daje „Slovansk.i společnost narodohospodafska" na Dunaju,
v Predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti". T. Smičiklas, je bil te dni odlikovan z znakom rza zasluge na polju znanosti in umetnosti". „Mat. Slov." mn je ob tej priliki častitala ter prejela od njega tole zahvalo: „Na srdačnu čestitku bratske „Mat. Slov." povodom moga odlikovanja po Njega veličanstvu čast mi je. da se najsrdačneje zahvalim. Želim sviku sreču i napredak ..Slov. Matici", koja upravo sada veli-kom energijom radi o jakoj zajednici izmed Slo-venaca i Hrvata. Uz hiatski pozdrav slavDom odboru ostajem Vaš drug i prijatelj".
v Avtomobilna poštna vožnja med Metliko in Karlovcem. Kakor se poroča, je ogrska državna poštna uprava poizkušala tedni avtomobilno poštno vožnjo med Metliko in Karlovcem.
v »Ehrlich 606". V seji kraljeve akademije za zdravniško vedo v Tnrinu sta poročala zdravnika dr. Quarelli in dr. Micheli o izkušnjah z injekcijo preparata „Ehrlich 606" pri luetičnih (sifilističnih). Oba sta konstatirala, da se je v vsakem slučaju že po prvi injekciji pokazalo znatno pojemanje bolezni. _
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
IZ OGERSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Budimpešta, 14. julija: Poslanska zbornica je nadaljevala adresno debato. Justhovec Tudos je utemeljeval opravičenost teženj neodvisne stranke in je izjavil, da se bode Ogerska le tedaj okrepila, ako bode v političnem in gospodarskem oziru popolnoma neodvisna. Kršč. socij. Giesswein je izjavil, da vsebuje vladna adresa v socijalnem oziru mnogo manj ko prestolni govor in se mora imenovati naravnost nazadnjaško. Govornik je na to kritiziral Tiszov govor o ogerskih narodnostih in je opozoril na to, da je Tisza samo govoril o Rumunih, dočim je na Ogerskem vendar tudi še več drugih narodnosti. Narodnostno vprašanje pa je tudi socijalno vprašanje in se ga mora s te strani shvačati: poprej ne bode koristne rešitve. Govornik nadaljuje.
DROBNE NOVICE IZ TURČIJE.
Carigrad, 14. julija: »Tanin« dementira poročilo, da se pogaja turški finančni minister v Parizu o najetju posojila 250 milj. frankov.
Carigrad, 14. julija: Preiskava je dognala, da je bila tajna zarota proti mladoturškemu režimu mnogo bolj razširjena kakor se je mislilo spočetka. Pripadalo ji je tudi kakih 20 poslancev, katerih pa ne morejo djati pod ključ, ker manjka pravih dokazov.
Carigrad, 14. julija: Vlada je poslala nekega mornariškega častnika v Nemčijo, da preskuša dre-adnought, katerega misli kupiti za denar prejšnjega sultana Abdula Hamida, naložen pri Nemški banki.
Carigrad, 14. julija: Senatov predsednik Said je naznanil listu»Sabach«, da je dobil pismo, v katerem se mu grozi s smrtjo, ako ne daruje ene petine svojega premoženja za turško vojno mornarico.
OBSOJEN PORTUGALSKI ČASNIKAR.
Lisabon, 14. julija: Borge, tajnik lista »Mundo« je bil obsojen zaradi žaljenja portugalskega kralja na 5 mesečno ječo.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AMERIKI.
Filadelfija, 14. julija: Železniški uslužbenci Penn-silvania-železnice groze s stavko, ako se ne bode ugodilo njegovim zahtevam.
DOBERNIG NE ODLOŽI MANDATA.
Celovec, 14. julija: Češki listi so prinesli novico, da misli več nemškonacijonalnih poslancev, med njimi tudi Dobernig, odložiti svoje mandate. » Freie Stimmen« pravijo, da je ta vest, vsaj kar se Dobei--niga tiče, neresnična.
KATASTROFA ZRAKOPLOVA »ERBSLOEH«.
Kolin ob Reni, 14. julija: Tehnična komisija, ki je bila poslana na mesto katastrofe zrakoplova »Erbsloeh« pravi, da je nesrečo povzročilo to, da je zrakoplov brodil najprej v gosti megli, ki mu je premočila stene in zgostila plin, pozneje pa ga je po eni strani obsevalo prevroče solnce, vsled česar se je plin naglo raztegnil in je razgnai stene.
Po svetu.
Velik štrajk v Sarajevu V Sarajevu so začeli štrajkati stavbinski delavci, zidarji, tesarji in dninarji. Število štrajkujočih je okoli 1300. Govore, da se prične splošen štrajk.
Obrambni vestnik.
Družbi sv. Cirila in Metoda je prijavil l
obrambni kamen ,.krog zavednih Slovenk" in sicer t Tilda Farčuikova, Franja Kavšekova, Cilka Kou-šekova, Anica in Ema Petrovčeva kot odgovor ..Slovencu" na napa:i z dne 4 julija t. L — G. Jernej Tomitic v Lembahu je podaril naši družbi 12 K. mesto venca na krsto umrli gospe Magdaleni Tominc. — G. Ferdo Špilar v Št. Petru na Krasu je poslal družbi 10 K. dar kluba „V. N. V.* H vata iskrena!
Tržne cene.
Dunaj, 13.julija. Borza za kmetijske pridelke. Promet se je držal tudi danes v kar najožjih mejah. Cene ostale nespremenjene, le koruza se je za spoznanje podražila.
Budimpešta, 13. julija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'23, pšenica za april K 9'44, rž za oktober K 7 10, oves za oktober K 7 19, ko-rnza za jalij K 5'50, koruza za avgust K 5'52, koruza za maj K 5'54. Pšenice se zmerno ponuja in kupnje, tendenca trdna, promet 6.000 m sto-tov, pšenica v efektivu za 5 vin. višja, ostalo mirno. Termini so bili spočetka vsled ugodnega uradnega poročila o žetvi slabi, a so se vsled nakupov zboljšali. Vreme vroče.
T rst, 13. julija. Sladkor. Centrifuga! pilčs prompt K 40"25 do K 42' - za dobavo K 40'25 do K 42.— Tendenca trdna.	'
Praga, 13. julija. Sladkor. Surovi sladkor prompt K 34'55, nova kampanja K 25'80. Tendenca: mirna, /reme deloma oblačno.
Budimpešta, 13. julija. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 132—134, mlade težke 142—144, mlade sredn je 146—148, mlade lahke 144—145 v kg. Zaloga 39.724 komadov. Prignano 387, od-srnano 198 komadov, ostane 39.913 komadov. — Tendenca mirna.
Budimpešta, 13. julija. Mast. Svinjska mast 154'—, namizna slanina 148'—.

410 3-1
Naprodaj sta
dva pava
in 4 mesece star peg bernardinske pasme.
Stariši psa so Izbornl varuhi. — Naslov pove upravništvo Narodnega Dnevnika.
Išče se v najem v prometnem kraju
trgovina z mešanim blagom
eventuelno tudi z gostilno. Naslov pove upravništvo rNar. Dnevnika".	411 3-1
Dobro idoča
trgovina in gostilna
blim premogokopa ter dve minute od železniške postaje oddaljena z lepim prometom 50.000 K, kateri se lahko z malim trudom podvoji, ter z malim posestvom (njivo, travnik in vrt) se radi rodbinskih razmer ceno proda. — Naslov pri upravništvu „Nar. Dnevnika". 412 3-1
409 3-2
Proda se takoj
amerikanska pisalna miza
(Rollpult)
popolnoma ohranjena, po nizki ceni. Povprašati pri g. Valentin Jugu v Celju (hotel Tersek).
Slikar in pleskar
/ prevzam
- VV^MI
ida- \
prevzame vsa v svojo stroko spada ( joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, č črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim!
j Sprejmem več dobrih pomočnikov j	v trajno delo.	J
Diktor Beuc, Celje