156. št. — 5- leto. Poštnma pavšaftrana. Posamezne številke l Din. Li<>b*Janl, v torek 11. iulija 1923^ Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 130 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za »krat 50 para, večkrat popust JUGOSLAvi«^ J Uredništvo: * * Telefon 380* a/)a. a: Telefon 41* sti ' te vračajo. riložrti znamki odgovor. Sela narodne skupščine. INDUSTRIJSKI SKLAD. — BODOČE VOLITVE IN HRV. VPRAŠA-NJE. — JUGOSLOVANSKO IDEJO PROPAGIRALA AVSTRIJA PRAVI VLADNI POSLANEC. Beograd, 10. julija. (Izv.) Predsednik dr. Ribar otvarja današnjo sejo narodne skupščine ob 10. uri •n Pol dopodne. Kot prvi govornik povzame besedo radikalec Tajsič in napada ministra Trifkoviča in dr. Markoviča zaradi pravilnika o industrijskem skladu, ki je tako sestav-!;e.n! 3e ugoden za banke. Potem kritizira poljedelske zadruge in veli, da ostaja zemljoradniška stranka le na papirju. To stranko napada zlasti zaradi tega, ker je glasovala proti ustavi Sodi, da v resnici obstaja hrvatsko vprašanje in očita dr. Trum-biču, da je on mnogo kri V, ker je kot aktivni minister vnesel napačni Kurz. Taki politiki bodo odgovorni pred zgodovino. Hrvatsko vprašanje bodo rešile prihodnje volitve Govornik pravi, da srbska ideja ne stremi za tem, da bi si koga podjarmila, ker se to ni dogajalo niti v predvojni Srbiji, kjer niso poznali strank po plemenu, ampak le skupine, ki so se opredeljevale po političnem stališču. a Hrvatskem je sedaj ravno nasprotno. Grupacija po plemenih je nastala na Hrvatskem. Kot majhen primer za to navaja, da »Službene Novine« izhajajo en dan v cirilici, sprotno, vidimo najnaprednejše narode, kako gojijo športno misel kot izredno vzgojno sredstvo ne samo telesa, temveč tudi duha. Športno udejstvovanje in sicer resno, pravo športno vežbanje vsebuje velike duševne kompromente, ki sodelujejo pri vsaki Športni panogi, kakor vztrajnost, razumnost, značajnost, športno gentlemanstvo, itd. Ravno tako je prosvetno delo, upamo, tudi za katoličana nadvse koristno socl-jalno udejstvovanje. Ne vidimo, na primer, da bi katoliška vera branila, oziroma načelno zametala Športn« misli ali pa prosvteno deio. Saj na poslednjem temelji v enem oziru vsa stavba katoliške stranke med Slovenci Torej, mesto, da bi se pisca zgorajšnjega stavka podučilo, da Je vera in verska potreba ter njeno Izpolnjevanje ena stvar, ter da Je športna misel ter prosvetno delo druga stvar, ki se prejkoslej Izpopolnjujeta, ne pa izključujeta se zaganja neki ljubljanski list čisto po nepotrebnem v Šport ter zamenjuje heterogene stvari, pri tem pa pozablja, da samo vsi nespametni Šolniki ter starši preklinjajo šport. Za ves napreden svet pa je šport In prosvetno delo nekaj plemenitega ter socijalno koristnega Gospodarstvo Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru. (od 8. do 17. septembra.) Veliki razstavni vrostor. Razstavni prostor je sedaj ugotovljen: Gdtzova dvarana (tudi prostori Glasbene Matice dvorišče, Iz dvorišča prehod čez Prešernovo ulico na veliki vrt Dijaškega doma, kjer se razstavi vrtnarstvo) iz tega vrta prehod na dvorišče meščanske Šole (kjer se razstavijo tudi zvonovi, sploh težka industrija). Iz tega dvorišča je izhod v Razlagovo ulico. Ves razstavni prostor obsega torej 21.000 kvadratnih metrov. ogromnega pritiska v najgloblji glo« binl. Zdajci pa je majanje prestalo. Obla je Šinila kvišku, in ko se je El« stead spet ustalil, je videl krogtn« krog zelenkastosinjo vodo, skozi ka« tero je prodirala od zgoraj čedalj« šibkejša luč; in trop majhnih Živih bitij je plul — tako se mu je vsaj vi« delo — mimo njega proti oni luči. In ko je gledal tako skozi okence, se je temnilo vse bolj in bolj. dokler, ni bila voda nad njim temna ka« kor polnočno nebo «- dasl nekoliko bolj zelenkasta — in voda pod njim črna. Majhni, prozorni predmeti v vodi so se obdajali z bledim sojem in so hiteli mimo njega v ne« razločnih, zelenkastih progah. In pri tem občutek, kakor bi padal! Prav kakor v dvigalu — Je trdil Elstead — samo da je trajalo delj. Treba si je predstaviti, kaj pomeni to daljše trajanje! Ta trenutek je bfl edini, ko se je Elstead skesal svoje, predrznosti. Namah je zagledal vse nevarnosti, ki so mu pretile, v čisto, novi luči. Pomislil je na velike sipe, ki je vedel, da bivajo v srednjih vodah — Živali, ki jih večkrat najdejo v poluprebavljenem stanju v želodcih kitov ali pa na vrhu vode, kjer plavajo mrtve, nagnite in objedene po ribah. Če bi ga katera zgrabila?. In ga ne bi izpustila iz svojih lovili Ali je bilo kolesje res dovolj preizkušeno? Toda — najsi je hotel naprej ali nazaj — vse to je bilo zdaj povsem jalovo voraševanie... Politične vesti. Zbor zaupnikov. V nedeljo se je vršil zbor zaupnikov JDS. Sodeč po osebah, ki so zboru prisostvovale, pomeni sestanek končni prelom med mladinsko in starinsko strujo. Pri tej priliki se Je Izvršilo tudi Čiščenje: vsa vodilna mesta so se zasedla s pronomcirani-mi možmi Iz mladinskega tabora. Na ta način so starini potisnjeni v ozadje, kar pomeni, da Jim ne bo več mogoče v okvirju demokratske stranke za Slovenijo uveljaviti interno kritiko strankinega delovanja. Omejiti se bodo morali na časopisno Člankarenje In zavzeti stališče nekake neodvisne inteligenčne skupine. Ali pa ustanoviti lastno stranko in prikupiti nezadovoljne kroge visokega kapitala v Sloveniji. Za to drugo domnevo so dani gotovi predpogoji, od katerih je najznačilnejša blamaža dr. Kukovca na svoječasnem shodu slov. obrtnih in gospodarskih krogov v Mestnem domu ljubljanskem. — Razkol Je torej definitiven Značilno je zanj dejstvo, da so starini zapustili iz enakega motiva mladine, kakor so svoječasno vzdignili mladini opozicijo proti starlnom. Pred 12, 14. leti so mladini predbacivali vodstvu slov. napredne stranke, torej starlnom, da so oligarhični in av-tokratični v odločevanju strankine politike. Sedaj so starini isti očitek ponovili mladinom In dr. Žerjavu, pri čemur so še sodelovala užaljena čustva osivelih očakov napram zelenim mladinom. Nesoglasja v hrvatskem bloku. Pri pogrebu mestnega svetnika Močilarja je imel Stjepan Radič nagrobni govor, v katerem je ostro napadal duhovščino. Pokojnika je primerjal z današnjimi duhovniki in trdil, da se Je od njih zelo ugodno razlikoval in da ni bil licemeren. Pri tem govoru Radičevem je bil navzoč tudi eden voditeljev hrvatskega bloka, župnik pri sv. Marku dr. Rittig. Ta duhoven je hotel zaradi tega govora nastopiti proti Radiču in je, kakor se sedaj doznava, poslal »Ob« zoru« in »JutarnJemu listu« v tem smislu sestavljeno izjavo. Lista pa te Izjave nista hotela priobčiti. Izjava je izšla v »Katoliškem Listu«, glasilu zagrebškega nadškofa. Danes sta »Narodna Politika« in »Slobodna Tribuna« ponatisnili to izjavo. Dr. Rittig pravi v tej Izjavi, da so bile Radičeve besede grozne in da po-menjajo strup za vse one, ki so jih poslušali in da je še danes vse zagrebško prebivalstvo pod strašnim vtisom Radičevega govora. »Vi ste,« veli izjava, »ta dan več izgubili kakor duhovniki. Vaš govor je onečastil pokojnika ln je profanacija pogreba.« Dr. Ritting nadaljuje: »Dovolite mi, da vam pri tej priliki povem, kar imam že dolgo na srcu. Za to imam pravico, ker v javnem življenju se najina pota ne bodo več križala.« Dr. Rittig napada potem Radiča zaradi demagogije, ki jo uganja v Slobodnem domu in trdi, da sistematično izpodkopava idealna krščanska čustva hrvatskega naroda. Radič Izpodkopava morallčno ln duševno moč hrvatskega naroda. Rittigova izjava končuje: »Prosim vas, da pomislite, ali more vaše delovanje učinkovati pomirjevalno v našem narodu in pomislite, ali ste politik v onem visokem moralnem ojmu, ali pa le demagog, ki ne iz-ira sredstev, in boste razumeli, s kako intencijo sem pisal to pismo.« — To pismo je zelo važno, ker potrjuje vesti, da so v krogih hrvatskega bloka nastala nesoglasja. Krsta Cicvarlč. Demokrat Pribičevič podpira v Beogradu z novci iz dispozicijskega fonda tudi »Beogradskl dnevnik«, katerega vodi prosluli Krsta Cicvarič. Da spoznajo tudi Slovenci tega državotvornega pisca, prinašamo v prevodu prve odstavke njegovega poslednjega uvodnika pod naslovom: »Politična posmatranja«. »Mnogi higijeničarji so se zanimali za vprašanje medenega meseca in so grajali neke običaje, ki se prakticirajo v tem mesecu, na primer poročno potovanje, ki je često za novoporočence utrudljivo in ki Ima za nekatere izmed njih celo smrtonosne posledice. Ni potrebno napraviti daljna poročna potovanja, toda na vsak način je v medenih mesecih potrebno ločiti se od sveta in se zlasti vzdržati dela, vsakega dela, Pričetek pripravljalnih del V ponedeljek 10. t. ra. prično pripravljalna dela na vrtu: tesarska dela; priprave za nasade vrtnarskega društva, postavljanje paviljonov itd. Pozor na prijave. Da se pri tej veliki razstavi ne bo nihče Izgovarjal, da ni imel dovolj časa razstaviti svojih izdelkov, se je rok za prijave do preklica podaljšal. Svetujemo pa Vsakomur v svojem lastnem interesu (že da dobi ugodnejši prostor), da se prijave čimpreje vpošljejo razstavnemu odboru. Aleksandrova ulica št. 22. Preskrba stanovanj. 2e po sedanjih prijavah smemo računati na velik obisk vnanjecev, ki bodo ostali mnogi za ves čas, drugi pa več dni med razstavo v Mariboru. Javna prenočišča (v hotelih, gostilnah) z daleko ne bodo zadostovala. Zato že danes opozarjamo vse one, ki imajo, ali ki bi za silo lahko imeli prenočišča na razpolago, da na ta obisk ra-Maribor se mora ob tej priliki izkazati solidneje, kakor se je Izkazal Zagreb. Reklame na ograji. Opozarjamo Ponovno vse tvrdke, ki so najele reklame na novo zgrajeni ograji Dijaškega doma, da puste takoj iste Izdelati In sicer samo pri oficijelnih slikarjih: Franjo Horvat v Slovenski ulici 10 in Franjo Ambrožič, Orajska ulica 2. Drugi slikarji niso upravičeni izdelovati teh reklamnih tabel. Razstava vajeniških del. Pokrajinska obrtna razstava ni namenjena samo obrnikom, ampak tudi obrtnemu naraščaju — obrtnim vajencem. Razstavni odbor je dal v ta namen brezplačno na razpolago poseben oddelek, v katerem se razstavijo dopolana dela obrtniških vajencev. Pri prijavi za taka dela, ki se prejemajo najkasneje do 31. avgusta je navesti razen imena tudi starost vajenca in kako dolgo se uči svoje stroke. Razstavne predmete je dopo-slati v svrho razstave do 4. septembra odboru pokrajinske razstave v Mariboru. ■+' Dobava brona za ležišča. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje ofertalno licitacijo glede dobave 2200 kg brona za ležišča. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 1. avgusta t. i. pri imenovanem ravnateljstvu v Sarajevu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intersentom na vpogled. Dn@vn@ vesti. , — Sestanek zaupnikov JDS. Na nedeljskem sestanku J DS je bil za predsednika stranke Izvoljen — dr. žerjav. Tudi nemožnosti so še mogoče. Komentarja ni treba. — Kralj in kraljica v Sloveniji. Po naj- novejši odločbi ostaneta kralj in kraljica še Y?s mesec julij na Bledu. Prve dni avgusta odpotujeta v Dubrovnik, kamor ju prideta Sii? £ rumun8kl kralj In kraljica s prtace-žinjo Ileano. Zastopnice ženskih organizacij pri nojevski dvojici. Zadnjo soboto sta kralj kL iica P°vabila k sebi v gradič Suvo-por zastopnice ženskega kongresa. Pri prejemu je bila navzoča utdl kneginja .le-lena. Med sprejetimi so bile ga. dr. Lipol-“Ova 12 Maribora, gdč. učiteljica AhtiUova St Jurja ob Taboru In obe zastopnici iz Macedonlje in Črne gore. Vse ui$lt)žcuke kongresa so se odpeljale z dvornimi arto* dobili z Bleda v Ljubljano. Morilci Rathenaua prijeti? »ABC« Poroča iz Viga: Oba nemška državljana, fi . *e v5eraJ izkrcala t? ladje »Alclnan-(*«, sta osumljena sokrivde na umoru nem-J?**® zunanjega ministra dr. Rathenaua. Nahajata se še v zaporu. Kapitan ladje je poslal na odprtem morju mornarski oblasti v Vigu brzojavko, da so oba Nemca, ko je parnik zapustil Hamburg, našli v skladišču fa' Premog. Prosil je, naj pridejo vojaki na !®dj°, čim pristane parnik v Vigu. Ko je }3dja prišla v pristanišče, so oboroženi mornarji vzeli oba aretiranca v svojo sre-“O in ju odpeljali v zapor. Oba sta člana nemške organizacije C. S prvim parnikom j« odpotuje iz Viga v Hamburg, ju bodo Poslali v Nemčijo. Oblasti nočejo ničesar objaviti o tej aretaciji. — Pri skupščini tujsko-prometne zve-*• no Bledu, o kateri smo že poročali, bo kakor čujemo, županstvo Bled izročilo diplomo častnega občana predsedniku tujsko-prometne zveze g. ministru Ivanu Hribarju. Zaradi tega se vabijo ponovno vsi udeleženci na to skupščino, ter se prosijo naj pridejo v praznični ali lovski obleki. ~ Dobrotniki slovenskih novinarjev. Ljubljanski sekciji Jugoslovanskega novl-narskega udruženja so darovali: 1. Urad »Ljubljanskega velikega semnja« 6000 K, “• slovenska eskomptna banka 2000 kron, g. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 400 kron. Iskrena hvala! — Roparski napad. V sredo pretečenega tedna je prišel v vas Breg pri Litlll Vjj®0 srednje starosti, ter je prosil posest-tHii6. *osPOdarJe za voznika, ki bi ga . Temenico. Posestnik po domače .. . *e ustregel tujcu, njegov sin je *5?re pelial neznanca proti Wagen-«S*r?.u* a vrk klanca je prijazni gospod »daril z sekiro, ki jo je imel pri sebi skrl* IS1.* . .a v,oznika PO glavi ga potegnil v SSi 7 vlarek- ter se sam odpeljal po cesti Proti Novem mestu. Nezavestni voznik se }• zdramil šele Čez 5 ur. Zločinca zasledujmo orožniki. ““ Stalno je upokojen na lastno prošnjo ravnatelj gradbene direkcije v Ljubija-® •• A« Klinar. wi«*T“ Dromocija. Za doktorja vsega zdrn-j*"tya je bil promoviran na dunajski tml-KranjU?" k®r Naubauer iz Stražišča pri Za prevoz munlctje tz Bltolja so antevale vojaške oblasti 50 vagonov. Ker •• *edaj Izvaža žito, Je tveza tr* stv. Protestirala pri obratnem mlnistr* u proti tolikemu Številu vagonov, lo vVi a volno zrakoplovstvo je odpoela-ltt*w P ,n'inlstr*tvo 6 mladeničev v avl* J1«ko šolo v Prago. slahiiT Pum!ska univerza v Škripcih. Vsted ver7i ,inanen.'h razmer je na dunajski unl-Naivp^t pr°t®sorskih stolic nezasedenih, hiteti. Pomanjkanje Je na filozofski la- iz j s°Jo. Sprejmejo se: 5 Sr- ®lovenc^, .zra,'?a’ 5 Hrvatov iz Zagreba. 5 hiarihnJu hubijanskega in 5 Slovencev treba do , ga okrožja. Prijaviti se le — Un avgusta t. 1. boto j« v češkem parlamentu. V so- Doležal ter ?wt»VineikI parlament legijonar »kega Poslanci pl.l.I?volver5ern lc*lotmr-aretirall. Vzrok u ^ !Cko- Atentatorja so — IzgiibiČ ll ,Je, Jiubosumnost. Je in denarnica v vfaku legit'maIc}- tlje v soboto dne 8 t Zalo,£* ,»c L!“ legitimacijo Izgubila revn; Ker ,B “"k”®?« K ” “a,'de“ v > Za dobo *2 let Je ilcnan iz ftUn LJn«VS 5*re*P°selnl trgovski sotruauik «auP Upovž iz B&tiU ori Gorici. — Strela ubila vso družino. Dne 29. junija Je v Sitiji v okolici Valjeva razsajala nevihta, tekom katere Je udarih strela v hišo posestnika Mladenoviča in ubila 19 oseb. Hiša je pogorela io tal. —- Na železnici Murska Sobota-Hadoš so začeli te dni vlaki redno voziti. Zaenkrat vožljo vlaki v obeh smereh po trikrat na teden. — Reveži niti umreti ne bodo meglU Kakor poroča »Prager-Tagblatt«, Je ruska vlada določila stroške pogreba 2a odrasb osebo 2 milijona rubljev, za otroka pa en mSljon rubljev. — Vlomilci na delu. Neznan tat je vlomil v stanovanje gostilničark« Frani« Dugorepee v Mali Kostrivnici in odnesel 6840 kron. — Vlom v bankirjevo stanovanje. V stanovanje beograjskega bankirja DjordJa Boskoviča so vlomili neznani tatovi in odnesli razne zlatnine In srebrnine v vrednosti 150.000 Din. — Razne tatvine. Posestniku Jakobu Rakovcu v Spodnjem Zobukovju je bila ukradena 1000 kron vredna ura. — Jakobu Kavčiču, trgovcu lz Velike Nedelje je bilo dne 29. Junija ukradeno 8000 kron vredno kolo. — V Spodnji Hrušici je bilo nkradeno mlinarju Matjanu bele svile v vrednosti 3000 do 4000 kron. — Tatovi poljskih pridelkov se vedno češče pojavljajo. Te dni so neznani uzmovi-či ukradli posestniku Janezu Strupiju na Rupi štiri stote suhe detelje, vredne 3000 kron. — Razpis natečaja. Razpisuje 9e od-pravniška služba pri poštah Križevci v Prekmurju (11124) in Prosenjakovci (III./4). Rok za natečaj je 3 tedne Ljubljana. «— Sestava volilnih imenikov. V svrho sestave stalnih volilnih imenikov (Uradni list št. 67 z dne 24. junija 1922) se oni volilni upravičenci, ki so se priselili v Ljubljano od 1. junija 1921 pa do danes poziv-ljejo, da se pridejo zglasit v mestni popisovalni urad. Onim, ki so bili že pred 1. junijem 1921 v Ljubljani se ni treba prijaviti. Volilno pravico imajo vsi 21 let stari državljani kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev, ki vsaj že eno leto. odnosno 6 mesecev redno bivajo v občini. (Za volitev v narodno skupščino, odnosno oblastno skupščino, 2ahteva se šestmesečno bivanje, za volitve v občinski zastop pa enoletno bivanje. Ob Istih pogojih imajo pravico voliti tudi oni Slovani po plemenu in Jeziku, ki sicer niso naši državljani, ki pa so se do-tedaj, ko so se začeli sestavi j. vol. inunikl, to je do 20. VI. t 1. stalno naselili v občinL Volilni upravičenci s črkami A do L naj se zglase v pondeljek, dne 10. L m. oni od M do 2 pa v torek, dne 11. t. m. vsakokrat od 8. do 12. dopoldne. Prizadeti se tedaj v lastnem interesu nujno pozlvljejo, da se točno odzovejo temu povabilu. — Mestni magistrat ljubljanski, dne 7. Julija 1922. •» Zatekel se je lovski pes z ovratnikom dobro. Dobi se nazaj Čopova ulica štev. 21, podpritličje. ■» Umrla je v Knafljevi ulici št. 5. voo-kojena vadniška učiteljica gdč. Ema To man. Naj počiva v miru! *■* Pobeg. Vrtnarski vajenec Strehar Stanko je pobegnil od svojega mojstra Antona Feranta na Ambroževem trgu. Na zahtevo dečkovega varuha išče pobeglega policija. «*■ Policijske vesti Delavcu Antonu Galetu je pri delu zadel tram na njegov nos (n mu ga zdrobil. — Natakarici Minki Cvenkel je bilo ukradene obleke v Vrednosti 1500 kron. — Posestniku Francu Šarcu je bilo ukradeno s travnika ob Poti na Rakovo Jelšo 250 kg sena. — V Zeleni Jami je neka Marija R. kričala nad svojo sosedo B. ter JI grozila, da jo bo pobila s sekiro. Prišel je stražnik, ki Je hudo žensko pomiril, toda komaj Je ta odšel, je začela nanovo zmerjati svojo sosedo. Nato Je je šele višji stražnik Cigon napravil mir. Huda Marija R. se bo morala zagovuijati na policiji. — Marija M. stanujoča na Selu je šla od dela domov. Na potu sta jo prehitela zakonska Ivan in Ivana R. Med njimi se je vnel prepir, ki se Je končal s tem, da Je Ivan R, vrgel Marijo M. na tla, jo začel klofutati ln Jo poškodoval po o-brazu. Celje. Srbske vojne sirote so bile v Celju v petek ln soboto. Prihod je bil v petek dopoldne. Na kolodvoru so bile sprejete od celjskega nar. občinstva in vojaške godbe. Razkazalo se jim je mesto, bil je izlet na Stari grad, kjer je g. prof. Mravljak predaval lz zgodovine celjskih grofov itd. Dečki ln deklice so zelo simpatični in upamo, da jim bodo dnevi njih bivanja v Celju ostali y trajnem spominu. Koncert vojnih sirot iz Belgrada, ki se je vršil minulo soboto v veliki dvorani Narodnega doma Je lepo uspel. Ti mali naši bratje in se3tre so nam zapeli precej le-pih pesmi zelo dovršeno občinstvo zadovoljujoče, kar so pričali vednl aplavzi. Med odmori je svirala mariborska vojaška godba. Po koncertu se je razvila prosta zabava. Zjutraj v nedeljo so se otroci odpeljali z vlakom proti Mariboru. Slovesa na kolodvoru se Je udeležilo več celjskega narodnega občinstva. Ob zvokih lepe triglavske koračnice se je izvršil sloves, ki bo gotovo nam in vojnim sirotam ostal y vednem spominu. Gremij trgovcev v Celju nam piše: »Z ozirom na notico v štev. 147 Vašega cenj. lista z dne 28. 6. t. 1. prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo: Gremij trgovcev v Celju je na svoji seji Izvršujoč svojo zakonito mu podeljeno pravico, storil sklep, da ostanejo trgovine na Vidov dan odprte. Sklep se je izvršil v redni seji in so posamezni člani, kakor to drugače v zakoniti stanovski korporaciji, ki jo predstavlja gremijal-na organizacija biti ne more, oddali svoje mnenje po svojem prepričanju in bila bi velika potvorba resnice, ako se ta način prostega izražanja mišljenja imenuje teror. Osebna sramotenja sedanjega načelnika gremija, ki uživa celotno zaupanje nele samo načelstva, ampak ogromne večine celega članstva Gremija trgovcev Celje, so zrcalo duševne zmedenosti in domneve, da je mogoče gospod rske probleme rešiti s takim sedaj uzue! i blatenjem neljubih oseb, mesto s traj. :i delom. Naša država zahteva od davkop sevalcev ogromne davke; davkoplačevalci pa pričakuieio od države, da jim ista da možnost dela. Načelstvo gremija trgovcev, ki je enako z veliko večino članstva ponovno dokazalo svo-i je spoštovanje obstoječih zakonov, ki hoče - enako kakor tudi do sedaj vršiti svojo pa-! triotično dolžnost, visoko čisla in spoštuje naše padle borce za svobodo in njihovi proslavi posvečeni Vidov dan. Svesto si pa je pri tem, da je taka pros’ava v največji meri le delo. Našim padlim ustanoviteljem naše kraljevine se oddolžimo gotovo najbolje s tem, da nadaljujemo delo za konsolidacijo tvorbe, za na.ero o oni dah življenje. Gospod žnjnn avtonomnega mesta Coiie je zapovedal posameznim člamm toga Gremija preko njihove zakonite greml-jaine organizacije, da morajo Imeti trgo* i« ne na Vidov dan zaprte. Gremij. načelstvo o tej nameri ni bilo <>b/cščcuo, Konštnti-ramo pa, da se je proslave Vidovega dne v Celju udeležilo vse trgovstvo posamezno ter tudi po svojih oficijelnih zastopnikih. Konštatiramo pa tudi, da so vse obrti razen trgovstva v Celju ta dan delale. Spe-cijelno povdarjamo, da so obrtniki delali nemoteno, da so poslovali tudi tovarniški obrati, da so bile vse trgovine v okolici Celja odprte, da Je pa tudi mestno županstvo celjsko pri svojih obratih nemoreno poslovalo. Celje, dne 4. Julija 1922. (Sledijo podpisi celega gremljaL odbora.) Izredni občni zbor »Bratstva« se bo vršil prihodnji četrtek, dne 13. julija ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri »Wll-sonu.« Novo elektrotehnično podjetje je v Gosposki ulici v Celju otvorll g. Jakob Pajk. Dveurni koncert v našem mestnem vrtu je minuli petek od 6. do 8. ure zvečer priredila mariborska vojaška godba. Občinstvo, katerega se Je zbralo veliko število v mestnem vrtu, je Imelo pri koncertu lep muzikalni užitek. Takih koncertov, katerih v našem mestnem vrtu zelo pogrešamo, bi želeli še večkrat. Umrl je v Celju bivši celjski trgovec in poznejši zastopnik Goetzove pivovarne v Celju g. Ferdinand Proeglhof v 79. letu starosti. Večjim tatvinam ln poneverbam so prišli na sled pri tvrdki Rakusch v Celju.. Nekateri uslužbenci so kradli kar na debelo železninsko blago In ga prodajali. Policija je aretirala nekega Kvedra. Pomagač Janda, pristojen v Avstrijo, pa je pravočasno odnesel pete in zginil. Dalje je aretiran tudi kovač Kolaritsch, ki je tudi kupoval ukradeno blago. Primorje. Slovenski vojaki v italijanski armadi. Italijanska vlada je odredila, da se slovenski rekruti dodelijo četam italijanske narodnosti, vendar bo v takih četah po en častnik in podčastnik, ki pozna jezik rekrutov. Italijanski odvetniki v Splitu, ki niso hoteli priseči kralju ter so bHi zato suspendirani, so brzojavili italijanskemu ministrskemu predsedniku naj se suspendiralo vsf slovenski odvetniki v Julijski Benečiji ne glede na to, ali so prisegli italijanskemu kralju ali ne. Sokolstvo. Širša seja prehranjevalnega odseka zletnega odseka zletnega odbora 9c vrši dne 14. Julija ]022 ob **n. url v restavraciji Narodnega doma. Ker so zletni dne v j pred durmi, vabijo se člani zletnega odseka, da se seje sigurno udeleže, in povabijo seboj nove člane, ki 90 pripravljeni sodelovati, v tem odseku. Ljubljanski Sokol Vadba redovnih vaj, obvezna za vse brate telovadce in netelo-vadce, ki se udeležijo pokrajinskega zleta 16. t. m. v Ljubljani, je v torek 11. in v četrtek 13. t m. ob 19. uri na letnem telovadišču. Sokol I. poživlja vse članstvo, katero hoče nastopati v zletnih dneh v sokolskem kroju, da se udeleži vadbe redovnih vaj v četrtek 13. t. m. ob 8. url zvečer na Ledini. Zavedajte se — in izpolnite svojo dolžnost. Prednjački zbor. Bratje ln sestret Predmeti za 1. jugoslovansko Sokolsko razstavo se sprejemajo samo do 15. t. m. Za Sokolsko razstavo določene predmete naj vse župe ln društva takoi odpošljejo Sokolskemu Savezu, ker se sicer nanje ne bo mogoče ozirati. •Odsek za nabavo slavnostnih krojev« opozarja brate, da se glede nabave krojev pravočasno zglase, ker se lahko pripeti, da bo blago odseku pošlo. Odsek ;cmlje naročila izjemoma še do 20. t m., poznejši priglasi bodo težko Izpeljivi. Sokol I vabi članstvo da sl nabavi zletne znake, katere s« dobi na Taboru v društveni pisarni od 4. do 7. ure vsak dan. Obenem se plačuje tudi članarina za drugo polovico tega leta. Člani, kateri dosedaj članarine za letos Še niso poravnali, se nulno vabijo, da to store takoi, če ne — se jih bo črtalo iz imenika članstva. Brate netelovadce se nujno vabi, da se v društveni pisarni »glase radi vpisa za rediteljsko službo v zletnih dneh. Pevske vaje za skupne nastope v slav-aostnifa dneh L Jugoslovanskega vseeokol- skega zleta prično v pondeljek dne 1C. t m. ob 8. url zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Ta dan je vaja I. in II. tenorja vseh ljubljanskih pevskih zborov, ki so priglasili svoje sodelovanje. Opozarjamo brate pevce, da bo zaradi vročine vaj malo, zato pa morajo biti te polnoštevilno obiskane. Natančna navodila Je koncertni odsek poslal vsem društvom oziroma zborom in prosimo, da Jih resno upoštevajo. Iz koncertnega odseka za L Jugoslo-venskl vsesokolskl zlet. Na prvi predzletni dan, dne 23. julija se vršita v operi in drami dve predstavi. V operi igra dramatični odsek napr. društva za šentjakobski okraj »Desetega brata«, v drami pa dramatični odsek Sokola na Viču igro »Snegulčica in škratje«. Istočasno se vrši v dvorani Filharmonije koncert, namenjen naraščaju. Sodeluje vokalni kvartet »Primorje«. Vstopnina za naraščal Din 1.—•, za ostalo občinstvo običajne dramske oz. koncertne cene. Sokolska društva si za svoj naraščaj lahko rezervirajo vstopnice za predstave že sedaj. Naznanijo naj svoje želje pismeno na naslov koncertnega odseka za L Jugo-slovenski vsesokolskl zlet Zdravo. Župni zlet celjske sokolske župe v Celju. Dne 15. In 16. julija t. 1. se vrši v Celju župni zlet celjske sokolske župe. Ne le med v župl učlanjenimi društvi, temveč tudi v sosedndh župah vlada za to prireditev že sedaj veliko zanimanje. 15. zvečer in 16. zjutraj so tekme in vaje za nastope. Nato se vrši slavnostni obhod Sokolstva po celjskih ulicah. Popoldne je na Glaziji javna telovadba ter ljudska slavnost. Pri prireditvi sodeluje polnoštevilna mariborska železničarska godba. Zveze z vlaki na vse kraje so zelo ugodne ter bo za udeležence prireditve dovoljena polovična vozna cena. Šport In turlstika. Prvenstvo LNP za L 1921122. V nedeljo se je vršila zaključna tekma za prvenstvo ljubljanskega nogometnega podsaveza. V finale sta prispela S. K. Maribor in S. K. Ilirija. Ker se vrše zadnje tri tekme prvenstva L. N. P. po cup-sistemu, zato so iznenadenja lahko mogoča. Topot pa je finalna tekma bila za športnike izven dvoma. Ilirija Je napram Mariboru morala zmagati z razliko treh do štirih golov, tudi če upoštevamo nerazpoloženja In pa omajano enotnost njenega moštva vsled zadnjih mednarodnih porazov. Tekma sama na sebi ni bila zanimiva. Maribor ni pokazal, kar se je -o njem poročalo. Je sicer hitro in požrtvovalno moštvo, nima pa dobre ln sistematične taktike. Pre2ira skupno in kratko kombinatorično Igro ter računa samo na predore. Pri doorl nasprotni obrambi mora ta igralni način razpasti. Ce Je v nedejo iz tega nastalo par opas-nih položajev za Ilirijo, Je to zakrivila priznano ne dovoiJ krepki ilirska obramba. Od mariborskega neurejenega napada se je lepo odbijala, recimo češka igra ilirskega moštva, ki ga Je stavila visoko nad njenega letošnjega finalnega tekmeca. Tekma Je končala 5:1 v prid Ilirije. Vsi goli so bili naravnost eksemplarično lepi. Izmed Mariborčanov, so se najbolj izkazali backi In halfi, pri Iliriji pa cela napadalna vrsta. Posebno se je obnesel Vidmajer kot leva zveza. To Je bil srečen eksperiment Upajmo, da bo bodoče prvenstveno tekmovanje bolj zanimivo kot preteklo, ker se bodo prvorazredni klubi cele Slovenije združili v en prvi razred In borba za mesta v prvenstveni tabeli bo s tem pridobila na pomenu in strastvenosti. Sodnik g. Suput iz Maribora je sodil dobro, vendar smo y Ljubljani vajeni hitrejše odločnosti. Ponočno razgrajanje v naših planinskih kočah se je že tako razpaslo, da ga moramo Že javno ožigosati, ker opaža se že celo, da so se pričeli mirni in pravi turisti nekaterih koč že izogibati. Na Vidov dan je bila koča na Kamniškem sedlu nabito polna turistov. Pa pride okrog polnoči še neka večja mešana družba. Najprej je na ves glas protestirala kako to, da so že vse postelje zasedene, da bi se morali vendar turisti poprej kako med seboj dogovoriti, ne pa kar priti in ležišča zasesti. Ko je končno ta družba uvidela, da res ni več ležišč, pa meni, da si bo pač preganjala noč J- s petjem. In res je pričela družba veselo prepevati ob eni po polnoči in se ni prav nič brigala za vse proteste, prošnje in rotenje turistov, ki so vstajali drug za drugim in prihajali protestirat. V koči je prenočevala tudi družba štirih turistov iz Zagreba, izmed katerih Je govoril eden le nemško in češko In ko Je protestiral In rekel, da je prehodil že švicarske in tirolske gore, a da ni še doživel tako nemirne noči, ga Je brezobzirna družba z zasmehom zavrnila, rekoč, da če mu n! prav. naj pa gre, nato pa »zapela« na ves glas »Kaj nam pa morejo, morejo...« Tako Je trajalo do belega dne In nihče ni mogel zatisniti očesa. Zjutraj ob štirih so turisti ogorčeni zapuščali kočo, »pevska« družba se Je pa izgubila spat. Zagrebški turisti so se pri odhodu Izrazili, da bodo ta slučaj primerno zabeležili v hrvatskih listih. Poleg teh »pevcev« iz kuhinje je pa bila zgoraj na skupnem ležišču še neka mlada mešana družba, ki je tudi vso noč razgrajala. Toliko za danes. V prihodnje pa pridemo brezobzirno na dan z imeni ljudi, ki nam kalijo noči v planinah. Planinskemu društvu pa priporočamo, da naj dd oskrbnikom koč v roko korobač, sicer bomo prisiljeni prenočevati v skalah. — Dva turista, člana S. P. D. GtGtfa!iSfe in glasba. Pevec. G!as!lo Pevske zveze. St. 3—6 za mesece marec do Junija'1922 v enem sešit-ku. List se razvija, kar kaže, da Je med našimi pevskimi krogi zanj dovolj zanimanja. Vsebina 3.-6. številke letošnjega letnika je zanimiva. Na uvodnem mestu objavlja Janko Barle biografijo in kratek pregled glasbenega delovanja sedemdesetletnega skladatelja Frana Serafina Vilharja. Dr. Kimovec Je napisal dva članka: »Kakšni naj bodo naši zvonovi«, ki vsebuje tehtne nasvete pri izbiri zvonil ter Izvrsten članek »Kateri pevci so najslabši«, glede katerega bi predlagal, da ga vsak pevovodja svojemu zboru .prečita. Naš list se o priliki k njemu še povrne. — Marko Bajuk nadaljuje statistiko »Narodne pesmi v sekiricah«, Marij Kogol pa objavlja kratke podatke o Miroslavu Vilharju (1818 do 1871) kot glasbeniku ln skladatelju. Tem člankom slede še Vestnik Pevske zveze, poročilo o novih skladbah ln raznih koncertih, razne vesti ln kotiček za dobro voljo ter slika slovenskega pevskega društva »Lira« v Clevelandu, ki praznuje letos desetletnico svojega obstoja. — Olasbena priloga »Pevca« je to pot obširna in prinaša kar 12 deloma umetnih, po večini pa narodnih pesmi. Na izdaje je objavljena Vilharjeva »Trozvezuica« na besedilo Stana Samca. Id je bilo po prevratu natisnjeno v listu »Slo* venec« in je njegovo uredništvo razpisal* nagrado za uglasbitev. Bržčas je ta Vilharjev moški zbor ena izmed konkurenčnih skladb. Katera skladba Je takrat nagrado dobila, menda še danes ni znano. Vilharjeva »Trozveznica« je komponirana prav v žanru njegovih prejšnjih moških zborov, tako, da bi takoj po par taktih ugenlli ime avtorja, čeprav bi ne bilo nad skladbo napisano, še bolj pa v srednjem delu, ki je čisto vil-harski. — Na drugem mestu priobčuje dr. Kimovec prijetno skladbo »Zvonovi pritrka* vajo«, otroško pesmico na besedilo mladin« skega pesnika Fr. Bevka. Srednjedobro io-vežbanlm zborom Jo priporočamo v Izvajanje! Med umetnimi zbori omenjamo se mladostno sveži mešan zbor »Sašek Kodrolaskl« p. Hugolina Sattnerja In prlprosto prigodni* co »Oodovno pesem« Stanka Premrla. • Med narodnimi pesmimi zavzemajo zopet prekmurske v izraziti harmonizaciji prvo mesto. Pravtako bodo narodne pesmi, katere je nabral v Homcu pri Kamniku in harmonl-ziral Stanko Premrl dobrodošle našim mešanim zborom. — »Pevec« dobro vrši svojo nalogo. Skoda le, da ima v notnem stavka — na kar smo že opetovano opozarjali — toliko tiskovnih pomot —L— in Navaden človek. Spisal Branislav Nušlč, Prevel Fr. Govekar. Izdala Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Založila Tiskovna za* druga. Zbirka gledaliških iger »Oder«, Cena 6 Din, po pošti 40 para več. Naši pokrajinski odri so dobili zopet lepo domačo igro, ki Jo bodo povsod z uspehom uprizarjali. »Navaden človek« se Je igral v LJubllan! v dramskem gedallšču in v Ljudskem domu > popolnim uspehom. Dejanje se godi blizn Belgrada ob času političnega preganjanja la BranislavNušič je znal s svojim humorjem podati v treh slikah priprosto tipo vsakdanjega življenja, ki vzbujajo med gledalci mnogo smeha. Igra Je prav lahko uprizorljl-va, ker Je ves čas isto prizorišče (vinograd pred hišo) in nastopa le malo oseb, ga katere bo povsod mogoče najti primernih Igralcev. Knjiga se naroča pri Tiskovni gadrttU v Ljubljani, Prešernova ulica 54. •Veliki inkvizitor< v slovenščini V 9. la 10. številki »Kresa« Je izšel v zelo dobrem prevodu odlomek Iz Dostojevskega romiraa »Bratle Karamazovl« Veliki inkvizitor, Ta globokomišljena zgodba o Kristusovem prihodu v špansko mesto Sevillo v lit stoletju za časa divjanja strašnih inkvizicij rimskokatoliške cerkve, katero pripoveduj* odea bratov Raramazovlh, Ivan, drugemu brom Aljoši, tvori sama zase celoto, »Kres«. Izšla Je 9. in 10. številka druHn-skega lista »Kres« In ima sledečo veebluojj A. Cerkvenik: V verigah; Vida Tauferjevo? V borbi za obstanek; Tone Seliškar: Temnordeča potonika. Naša pot; F. M. Dostojevski: Veliki Inkvizitor; Tone Seliškar: 2abjt vas; Po Zacharju-Š..JCXXik: Pravljica 1* vzhoda; Angelo Cerkvenik: Prostitutka 2osa (konec); Tone Seliškar: Pogreb; V. Tauferjeva: Noč ob kresu; R. Golouh: Misleci socializma: Platon. Vestnik: Telovadbo, šport vestnik »Svobode«, ženski vestnik, otroški vestnik, književnost Slike: K. Mark, Avgust Bebci; Trupla lakoti umrlih ruskih otročičev; Rusko dete umira pred zapuščenim pragom. — Kres se naroča v upravi v Zidovski ul. 1 in znaša celoletna naročnina 160 K, posamezna 9.-10, številka pa 32 K. Društvene vesti. Društvo stanovanjskih najemnikov M Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnjo javna odborova seja v sredo dne 12. Julija t. 1. ob 20. url v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petro cesta štev. 12, pritlično, desno. Čebelarska podružnica na BreznM priredi v nedeljo dne 16. t m. v prostorih Svetinove gostilne v Žirovnici veliko vrtno veselico z zanimivim sporedom. Ccbo* larji in prijatelji čebelarjev se uljudno vabijo. Kongres Nar. žen. Saveza. Vse one, ki so vršile kakršnokoli delo na kongresu ali Imajo kake neplačane račune, naj pridejo v sredo, 12. t. m. ob 4. uri pop. * .Splošno žensko društvo«, Rimsko cesto 9. k seji. Splošno žensko društvo Je z* časa počitnic prenehalo s sejami. Prva seja J« se> pet prvo sredo meseca septembra. krema. Po receptu bolanstvene lepotice Orientalke Zoralde. zvezde turškega harema (bivšega Abdul h amida). Cisti rastlinski proizvod, Najpopolnejše sredstvo moderne kozmetike za dosego omamljlve lepote. Prijatelji parfuma dobilo parfum na dekagf» me v sledečih mlrlslh: Acada Ciklame, tip* clnthe, Hellotrope, Ulatlor, Španski bezeg, Jasmin, Šmarnice Karamlllj, Rezeda, Roža, Orh dia, Otava, Vijolice. Chyprt, Tuba roža TreHe. Incarnat, ideal, Passion, Mtrakle, Peau 46 Espagne, Californlau PoppL Cena za 1 dekagram K 30'— do 40*~ URAN-PARFUMERIJA Uobllana, neitnltrtitw.lt Podružnice: Zdravinste Rogaška Slatina. -*• I I I FR. GOVEKAR: SVITANJE1* w (541 strani) O zgodovinski roman s šestimi ilustracijami te dobi v ZVEZNI KNIGARNI LJUBLJANA : MARIJIN TRG 81 i i E. OABORIAU: Zločin v OrcivaSu. (Dalje.) >Nnjbolj čudno je, da so mogli umoriti mladega In krep-"efa moža, kakršen je bil grof Hektor — ne morda v snu nego bedečega, v njegovi lastni hiši c » ki je polna orožja,« je pritegnil doktor Gendron. »Vse stene groiovega kabineta so pokrite s puškami, meči in lovskimi noži. Človeku se zdi, kakor bi bil v arzenalu!« »Bog pomagaj!« je vzdihnil dobri gospod Courtois, »na svetu se dogajajo še dosti neverjetnejše stvari. Drznost zlo-tmcev narašča od dne do dne vzporedno s pohlepom po blagostanju fn razkošju med nižjimi sloji. Ni ga tedna, da ne bi Časopisi ------- Premolknil je nejevoljno, videč, da ga nihče ne posluša. Pozornost vseh je bila obrnjena na očeta Plantata, ki ga že dolgo niso videli tako zgovornega. Baš zdaj je nadaljeval: ^Opustošenje hiše se vam vidi brezumno; jaz pa se čudim, da ni še strašnejše. Star človek sem, in vendar se mi zdi, če bi vdrli k meni morilci, dokler ne spim, me ne bi ukrotili. Ubili bi me gotovo, a ne kar tako, ne da bi zbudil ljudL Branil bi se, kričal, odprl vsa okna — še hišo bi zapalil, ako ne bi Šlo drugače!« »K temu prištejmo,« se je oglasil zdravnik, »da je bedečega težko iznenaditi. Človek sliši vedno kak nenavaden Šum, ki ga posvari: ali zaškriplje stopnica pod vlomilčevo nogo, ali pa zacvilijo vrata, ko jih odpira. Naj bo morilec še tako spre-t6n, težko je, da bi mogel ubiti žrtev na mah.« »Morda so ga ustrelili?« je spomnil gospod Courtois. »Tudi to se je že pripetilo. Mislite si, da sedite mimo v svoji sobi; poleti je, okna so odprta, dočim se vi razgovarjate z ženo in pijete čaj; zunaj pa stopi zločinec zločincu na ramena* da vidi skoči okno; mimo pomeri s puško — poki — in ni vas več!« »In vsa sosedščina se zbudi,« je pripomnil doktor zdravnik, »ter pridrevi gledat, kaj je.« »Prosim, prosim,« se je odrezal gospod Courtois, v »mestu ali drugem obljudenem kraju — da; tu, sredi velikega parka — ne! Le premislite, doktor, kako na samem stoji graščina. Najbližja je hiša grofice Lanascolske, a še do te je več nego petsto korakov in razen tega je obdana z velikimi drevesi, ki prestrezajo zvok in mu ne dado, da bi se razšIriL Poizkusimo! Ako hočete, ustrelim v tejle sobi s pištolo; stavil bi, da na cesti ne boste slišali poka.« »Podnevi morda ne, a ponoči —!« Vzlic naporom gospoda Courtoisa so se upirale oči njegovih poslušalcev samo v preiskovalnega sodnika. »Z eno besedo,« je zaključil gospod Domini, »ako se Guespin proti pričakovanju ne odloči odpreti ust, nas mora poučiti grofovo truplo.« »Da,« je odgovoril oče Plantat, »da — če ga dobimo.« Ves čas med tem dolgim razgovorom je gospod Lecoq nadaljeval svoje iskanje. Privzdigoval je kose pohištva, gledal, kje In kako je kaj zlomljeno, in posvečal vsaki najmanjši trščici toliko pozornosti, kakor bi mogla že sama zase odkriti resnico. Iz torbice, v kateri je imel povečalno steklo in nekaj čudnega orodja. Je večkrat vzel zakrivljeno jekleno šlbioo ter brskal ž njo po kljnčavnicah. Razen tega je pobral na tleh več ključev, z obešala pa je vzel brisačo, na kateri je moral opaziti nekaj pomembnega, zakaj dal si jo je na stran. Tako je hodil iz spalnice v grofov kabinet in obratno, ne da bi izgubil le besedico razgovora, okoriščaj e se s sleherno opazko in zapominjaje si vsako besedo, ne toliko po smislu, nego po glasu in poudarku, s katerim je bila Izrečena. Mnenja preiskovalnega sodnika in očeta Plantata so šla v tej zadevi daleč vsaksebi. Toda gospodu Dominiju ni bilo do tega, da bi naravnost ugotovil nasprotje ln s tem Izzval ugovore mirovnega sodnika. Cernu neki? A tudi očetu Plantatu se Je videlo, da se ne more jasno izjaviti, dokler ga nihče ne povabi. Ko ni ne ta ne oni pobral njegove zadnje besede, dasi je bila dovolj razločna, se je mimodušno obrnil k odposlancu policijskega ravnateljstva. »Nu,« gospod Lecoq,« ga je vprašal, »ste 11 našli kaj novega?« Detektiv je v tistem hipu s trdovratno pozornostjo ogledoval veliko sliko grofa Hektorja Trčmorelskega. Pri Plantatovem vprašanju se je obrnil. »Našel nisem nič odločilnega,« je odgovoril, »a tudi ne takšnega, da bi nasprotovalo mojim domnevam. Vendar pa ------« Premolknil je; morda se je hotel tudi on ogniti odgovornosti. »Kaj?« ga je izpodbodel gospod Domini s trdim glasom. »Hotel sem reči,« je povzel gospod Lecoq, »da še vedno nisem povsem gotov svoje stvari. Svetilko imam, svečo- tudi; nedostaja mi samo še užigalice...« »Prosim vas, govorite, kakor se spodobi!« je strogo velel preiskovalni sodnik. »Evo,« Je povzel gospod Lecoq z narejeno ponižnostjo v glasu in obrazu, »obotavljam se še. Treba mi Je pomoči. Ako bi hotel gospod doktor čim prej ogledati grofičino truplo, bi mi storil veliko uslugo.« • »Baš sem vas mislil prositi,« se je obrnil gospod Domini k zdravniku. »Prav rad,« je odgovoril doktor Gendron ter krenil brez odlašanja proti vratom. Gospod Lecoq ga je pridržal za komolec, rekoč: »Dovolil bi si opozoriti gospoda doktorja na rane, ki jih ima gTofica Tr&norelska na glavi; zadane so s topim orodjem, morda s kakim kladivom. Videl sera jih in zde se ml sumljive.« »Tudi meni,« se Je živahno oglasil oče Plantat, »Vidi se ml, da udarjena mesta niso podpluta s krvjo.« »Značaj teh ran,« Je povzel gospod Leooq, »mi bo drago- ceno vodilo, od katerega se nadejam popolne gotovosti.« In ker ga je skelela osornost preiskovalnega soonika, je dodal maščevalno: »Užigalica je v vaših rokah, gospod doktor!« Zdravnik je baš hotel oditi, ko se je pojavil na pragu Baptist, sluga orcivalskega župana. Priklonil se je in dejal: »Prišel sem klicat gospoda.« »Mene!« je vzkliknil gospod Courtois. »Cemu? Kaj Je 2o spet? Recite, da ne utegnem.« »Zaradi gospe,« je povzel mirnodušni Baptist. »Gospe je slabo!« Vrli župan je vidno prebledel. »Moji ženi!« je vzkliknil vznemirjeno. »Kaj hoče§ reči? Govori vendar!« »Nu evo,« je nadaljeval Baptist z neizmerno pokojnim obličjem. »Prejle pride pismonoša s pošto. Jaz nesem pisma go* spe; bili so v malem salonu. Jedva jim obrnem hrbet, že slišim vzklik in nato udarec, kakor bi padel človek vznak po tleh.« Baptist je govoril počasi, kakor bi hotel umetno stopnje* vat! gospodarjev strah. »Tak govori vendar!« je klical župan ves obupan, »zini že!« 3 »To se ve,« je povzel grdoba brez naglice, »da se obrnem in spet odprem vrata. Kaj vidim? Gospa ležijo na tleh. Jaz skličem spletično, kuharico In ostale, vse kakor treba, da prenesemo gospo na njihovo posteljo. — Kakor trdi Justina, je menda neko pismo gospodične Laurence krivo* da so gospfi tako obnemogli...« * Baptist je zaslužfl, da bi ga pretepli. Pri vsaki besedi se je ustavljal in okleval; njegove oči so v nasprotju s potrtim ob* ličjem razodevale neizmerno zadoščenje, ki ga je čutil nad goi spodarjevo nesrečo. Gospodar pa je kar drevenel. Trepetal je pred tem, da bi zadal slugi kako vprašanje. Stal je kakor vkopan in stokal, na* mestu da bi tekel domov. ^ Oče Plantat se je okoristil s premolkom In vprašal Baptista, gledaje ga tako strogo, da se ni upal slepomišiti: ■» »Kaj pravite? Pismo gospodične Laurence? Ali je ni doma?« »Ne, gospod, teden bo tega, kar je odpotovala za mesec dni k svoji teti.« »In kako se počuti gospa Courtoiseva zdaj?« »Bolje, gospod; le kričijo tako, da bi se jih kamen usmilil.« Nesrečni župan se . je vzravnal in pograbil služabnika za komolec. »Tak pojdiva že,« je viknll, »hitiva domov!« In brez slovesa sta zdirjala iz sobe. »Ubogi mož!« je dejal preiskovalni sodnik. »Njegova h§l je morda umrla.« Oče Plantat Je žalostno zmajal z glavo. »Če bi bilo samo to!« je vzdihnil. Cez hip Je dodal: »Spomnite se Ripafllevlh namigavanj!« Drobiž. • Ohranitev ieleznth konstrukti] pred ilo. Rja tvori na železu iz drobnih zrnec sestavljeno plast, ki je v bistvu hidratičnl železni oksid. Rja se da omejiti: 1. Z Izdelovanjem železa, ki samo na sebi kljubuje rji. Tako železo se Izdeluje v raar-tfnskih pečeh v Mlddletonu (Ohio) v Ameriki. 2. S tem, da damo železo pocinkati. 3. S tem, da železne dele pobarvamo. Comnlti je treba, da je barvna prevlaka le daj trpežna, ako jo izvršimo v suhem in toplem vremenu, namreč v vročih poleten-»kih mesecih. • Nova žival. V Kanadi se Je posrečilo * dolgotrajnimi in doslednimi poizkusi od-kojiti novo žival, ki "bo vsekako povzdignila gospodarski pomen v ondotnem kmetijstvu. Ta nova vrsta živali, imenovana čovlo, je križanec krave in bivola, lehko prenaša podnebje močvirnih krajev kanadskih in more pri tem še prav dobro izko- ristiti bogastvo prostranih tamošnjlh parnikov, ki danes leže neizkoriščeni. Doslej ai bilo mogoče izkoristiti velikanskih travnatih planjav, ker govedo ni moglo, prenesti kanadskega mraz?. • Družina pisatelja Leva Tolstega. Jasna Poljana ni dandanes več ono lepo, Idilično, bivališče velikega ustvarjajočega duha, kai krSno je bilo za življenja L. N, Tolstega, ne več ono toliko obiskano sveto mesto po njegovi smrti. Danes živi, kakor pišejo »Times», v Jasni Pol lani približno 70 ljudi po odredbi sovjetov. To so vam sami komisarji, knjižničarji, stTažniki in oskrbniki; ki izvršujejo upravo, dvorec, muzej itd. slavnega ruskega pisatelja. Med temi nameščenci Je tudi hči velikega ruskega pi-satelja-flložofa, ki je nameravala ustanoviti po očetovi smrti v svojem rojstnem kraju učilnico za vaško deco. Ali njena namera se ji Je izjalovila, vrgli so jo v ječo, v kateri je trpela tri leta. Prosila in rotila Je Trockega, naj bi ublažil usodo njej in njeni sestri TatlanI Lvovni, a zastonj so bile prošnje in solze. Tudi S. L Tolstoj, sin velikega mojstra, živi v Jako neugodnih razmerah z ženo v Moskvi. • Madžari in Japoncu . »Kassal Ujsag« v Kožicah prinaša pogovor svojega budim-peštanskega sotrudnika s tajnikom Zveze Narodov, kjer bo kakor nje član delal za jisavora, ki je pri svojem obisku v Budimpešti v esperantističnem klubu poudarjal sorodnost Japonskega in madžarskega plamena. V Japoncih Je vzbudilo veliko radost poročilo, da nameravajo Madžari poklicati laponskega princa na prestol. V zadnjem času se Japonci močno Interesirajo za Madžare. Japonski učenjaki proučujejo madžarščino, madžarsko slovstvo ln zgodovino, in nral-alt*jsko društvo se stalno bavi z japonsko-madžarskim vprašanjem. Potem pripoveduje Japonec o sorodnosti Japonskega ln madžarskega jezika, o nekaki skupni fiziognomiji. Našel je namreč na Madžarskem mnogo ljudi, ki le videl v njih obličju nepobitni mongolski in janonski začetek. Obljubil Je tudi, da bo svoje iz- kušnje objavil v velikem japonskem časopisu ter v Informacijskem oddelku Zveze Narodov, kjer bo kakor nje čan delal za madžarsko propagando. — Madiari hujskajo na eni strani proti sosednim slovanskim narodom, na drugi strani pa Iščejo stika z daljno Japonsko. V koliko bo niih trud na eni kakor na drugi strani uspel, bo pokazala prihodnjost. * Nenavadno darilo baletki. V Milanu je ljubimka občinstva šestnajstletna baletka Biarica OiullL Izmed neštetih kavalirjev, katefi so jo dnevno zalezovali, sl je Izbrala mladega slikarja Enrika Martelli, kateri se je vsled prevelike radovednosti in razsipnosti pri svoji »mali« tako zadolžil, da je sklenil na katerikoli način se ie otresti In res! Enega dne ji pošlje v košari cvefta — neplačane račune! »Mala* Je razumela — in bU je konec idile... Račune je poplačala pozneje druga žrtev.., nekoliko starejši'mecen. • Madžarsko hujskanje proti češkoslo\ vaški republiki. Pri dunajskem deželnem so- dišču sta podala neki Bajan in dr. SandOf, funkcijonarja takozvanega »slovaškega odbora« na Dunaju tožbo zoper madžarsko vlado za plačilo 225.000 madžarskih krftfa Ta »slovaški odbor« Je Imel izvesti ireden« tistlčno agitacijo na Slovaškem, za kar 10 dobival denarne podpore od madžarske vi a« de. Zadnjega obroka pa madžarska vlada ni Izplačala in zato jo zdaj dunajski »slovaški odbor« toži. Tako se Je spet očitno pokazalo, kako ruje in podpihuje madžarska vlada proti češkoslovaški republiki. —« Madžari kar ne morejo pozabiti nedkanj® svoje moči in slave. Kolo sreče se je zasikalo, kar je bilo nekdaj zgoraj, je daflea spodaj in kar je bilo pred svetovno vojsko spodaj, je prišlo navzgor. Madžarska slava je minula, okoli madžarske deželice so vstali v mladi zarji čili slovaški narodi, proti rKsiA terim madžarske spletke ne bodo nlkdaB uspele, ako bode Slovane vezala prava bran tovska vez. ' v 1 MALI OGLASI gg PRODAJA: Več starinskih OLJNATIH SLIK. Ogleda se od 5.—6. are popoldne. Naslov v u-pravl lista. 77 KUPI: KOVACNICO »Feldschmle-de«. L. Fttrsager. Radovljica. 73 dobro tevežbani stavbeni mizarji. Vprašati pri tvrdki Weissbacher. lesna Industr. družba, Ljubljana, Dunajska oesta 66- 57 Skoro nov dekoracljski DIVAN, porabljiv za posteljo. Vpraša se od 10,—16. ure ln od 6.—8. ure zvečer. — Naslov v upravi Usta. 75 SOKOLSKI h 90. KROJ. Glince 70 POSESTVO v Okroglicah, It. 62, p. Razbor pri Loki, oddaljeno 2 uri od postaje Zldanimost. Posestvo sestoji iz hiše, hleva, kozolca in 14 oralov zemlje. Naslov v upravi lista. 69 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno. — Maks Planinšek, Ljubljana. Razpotna ulica 6. 68 SIUZBE: KROJ. POMOČNIK, dobra moč Išče službe. Naslov pri upravi lista. 76 SPREJJAEM VAJENCA za mizarsko obrt. Istotam se dobi Izgotovljeno pohištvo za delavske družine. Vinko Vipotnik, mizar, Zagorje ob Savi. 40 Sprejmem VAJENCA. Foto* grafski atelije in prvi domači zavod za povečanje slik. Franc Kun«, Wolfova ulica št 6. 74 Dobro ohranjeno POLJSKO ABSOLVENT, ki Je z dobrim uspehom dovršil drž. dvorazr. trg. Solo v Ljubljani, Išče mesta v Industrijskem ali trgovskem podjetju, oziroma v lesni družbi, gre tudi na deželo. Ponudbe le poslati na upravo lista pod »Absolvent«. 72 ŠIVILJA Išče dela. Marija Jerše, Orad, vrata 112. 67 Dobro ohranjene vijollnske ut navadne CITRE, po nizki ceni. Naslov pove uprava lista. 56 GOSTILNA, TRGOVINA z mesnico, mostno tehtnico, hlevi za živinsko trgovino. celim krasnim pohištvom in 14 oralov zemljišča. 600.000 Din. Vinotoč In 5 oralov posest/a 2 hiši in hlev. 300.000 D. Oralščina, popolnoma opre-ljena, 21 oralov zemlje, pri postaji, pripra.no za vodno moč. 801000 Din. Posestva v različnih velikostih in cenah. Hiša, trgovine, gostilne in vile. Pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica št 3. 61 UPRAVITELJ parne pilarne in šumske manipulacije, star 24 let, zmožen več jezikov In 271etno prakso v tel stroki, vešč v knjigovodstvu ln vseh pisarniških poslih želi svoie mesto premenitL Cenjene ponudbe pod št »66« na upravo lista. 66 VEČ TESARJEV se takoj sprejme za prlprosto delo na akord. Prosto stanovanje. Ponudbe na »Podjetje inž. Dukič In drug, Ljublja-na, Bohoričeva ulica 20. 53 IZURJENA KORESPON-DENTINJA (stenogratlnia In strojepiska) išče mesta. — Ponudbe pod »Zanesljiva«, na upravo lista. 54 Večja lesna stavbena družba Išče za takoj DVA P RA' KTIKANTA. enega za tesar, skl oddelek, enega za stavbeno mizarstvo. — Pri ištt tvrdki se sprejmejo tudi 3 GOSPODIČNA Iz ugledne rodbine, vestna ln poštena, več leti pisarniške prakse, želi premenltl službo kam v tujino, najrajše na deželo. Sla bi tudi v kako trgovino ali kaj primernega. Glavni pogoj: vsa oskrba v hišL Ponudbe prosi na upravo lista pod šifro: »Brez doma«. 1109 RAZNO 3 Išče se DRUŽABNIK s primerno svoto gotovine za Izdelovanje črev In topljenja loja. Ponudbe na upravo lista pod »družabnik«. 71 Za daljšo dobo let se odda v najem dobro idoča GOSTILNA v prometnem kraiu na deželi v bližin! Kamnika. V popolno renoviraul hiši Je ves gostilniški Inventar na razpolago. Poleg gist.lne se odda na 2el]o tudi 8 oralov njiv ln travnik* v reflektantu v pomoč. Ugodna pozicija za mesarja ali Tesnega trgovca. Vprašati Je na upravo lista pod zaprto kuverto pod št Ki 3j Kamnik m le za odgovor priložiti znamko za 10 kron. • 44 500 K NAGRADE dobi, kdor ml preskrbi ie vpeljano pekarno v najem v kakem prometnem kraju v trgu ali na deželi. Ponudbe poa »pekarna« na npravo lista. 51 GOSTILNO sprejmem v najem v mestu alt na deželL Cenj. ponudbe na npravo 11 sta pod »Takoj«. 60 Razširjajte JUGOSLAVIJO"! uuu jur ialje pošto m: .... kg Din 3T* maslo.. ks Bin 31T-Trapist Hi L* .. &g Din 24-Ut 1/... kg Din 30** Od svak« vrst« 5 les sore. POTNIKU dobro uvedenega in re-presentativnega išče velika tvomiea likerja in konjaka. Ponudbe je poslati na poštni predal 255. Zagreb. Kranjske tvomice MTi"tan‘‘ v Kamniku _ pri Ljubljani WT spr@ime!o vež "M HjnMčarjev in kleparjev za tvorniško delo v trajno službo. >: TIH 1 mn—lil l IH MBMHMIN Sprejme se 3 prikrolevake. Izvežbane, prvovrstne, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „F R A N D E“, Ljubljana, Emonska cesta 8. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. Večje množine prvovrstnega splitskega portland cementa na razpolago pri tvrdki: H.PETRIČ. L3UBL3ANA, skladlSCe BALKAN. Auto Bencin. — Pneumatlka. Olje. — Vsa popravila. :-: Mast. — In vožnje. ^ Le prvovrstno blago ift delo po solid. cenah nud| Dugo-Auto d. z o. L" v Ljubljani. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A.&E. Skabeme UubKana, Mastni trg 10. * I >•< Sode iz mehkega lesa gotove ali razložene (nekaj vagonov) za tovarno barv se r kupi. *! Ponudbe na upravo lista. KUPUJEMO hrastove, smrekove, borove in jelove klade. Mer-kantilno tesani les v vseh dimenzijah. Detajlirane 1 ponudbe z navedbo najnižje cene poslati na „Dom“ d. d. za lesene stavbe. Zagreb 3. vse sokolske potrebščine za člane. Članice, naraščaj i deco po predpisu JUGOSLOVANSKEGA SOKOLSKEGA SAVEZA Ima v zalogi DRAGO SCHWAB (preje Schwab & Bizjak) LJUBLJANA. Pod Narodno kavarno. Dvomi trg 3. Slavnostni kroji po meri se Izdelujejo v najkrajšem Času v lastnem salonu; na 2elJo se razpošiljajo posamezni deli In sokolsko sukno proti povzetju. • The JLIUER" najboljši in najcenejši * I stroj £ Zastopstvo ln zaloga: IVAN GAJŠEK, papirna trgovina t 0 •••••• Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 2. • • • • • • ••• Glavni in odgovorni urednik Aorko Fakin. Izdaja »Jti£Osbv, novinsko d.